Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 10. december 2007 - Strasbourg

16. Ukrepi Skupnosti na področju politike morskega okolja: (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je predlog za drugo obravnavo (A6-0389/2007) v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane skupnega stališča Sveta, da se sprejme direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) [09388/2/2007 – C6-0261/2007 – 2005/0211(COD)] (Poročevalka: Marie-Noëlle Lienemann).

  Marie-Noëlle Lienemann, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, direktiva, ki jo mora Parlament sprejeti na njeni drugi obravnavi, je izredno pomembna, ker je prva direktiva, ki države članice obvezuje k okoljski strategiji za ponovno vzpostavitev dobrega ekološkega stanja morij in oceanov. Ko smo ga obravnavali na prvi obravnavi, smo poudarili njegov pomen glede na to, da sta po zadnjih znanstvenih poročilih preživetje staležev rib ter biološka raznolikost morij in oceanov zelo ogrožena. Nekateri celo pravijo, da če petdeset let ne bo več rib. Poleg tega imajo oceani temeljno vlogo pri uravnavanju podnebja in če jih onesnažujemo, ogrožamo njihovo funkcijo uravnavanja, s čimer se pospešujejo negativne posledice podnebnih sprememb. Zato je bilo nujno potrebno, da je Evropska unija po sprejetju okvirne direktive o vodah, zlasti v zvezi s sladkimi vodami, hitro začela obravnavati vprašanje morske vode.

Na prvi obravnavi smo pokazali svojo pripravljenost za izboljšanje besedila. Najprej bom naštel strukturne točke te direktive in obstoječih besedil. Prvi cilj je ponovna vzpostavitev dobrega ekološkega stanja morij in oceanov. Drugi cilj je opredeliti potrebne korake, ki jih mora izvesti posamezna država članica: najprej sodelovanje z morskimi regijami ali podregijami; nato opredelitev stanja voda in biološke raznolikosti v teh morjih, opredelitev dobrega ekološkega stanja in nekaj prednostnih okoljskih ciljev, ter končno, priprava akcijskega načrta in potrebnih ukrepov. Zato smo to direktivo pozitivno sprejeli, vendar smo menili, da njeno besedilo, ki nam ga je predložila Komisija, ni bilo dovolj učinkovito.

Poudarili smo veliko točk. Prva je, da mora biti ta direktiva strožja. Strožja v smislu sredstev in tudi rezultatov. To je bil vsekakor najbolj pozitiven uspeh našega sodelovanja s Svetom in Komisijo: direktiva je stroga.

Druga točka je, da upamo, da se bo dobro ekološko stanje opredelilo natančneje, s čimer se o njegovi ponovni vzpostavitvi ne bo zgolj govorilo. Zelo smo zadovoljni, da so se merila za dobro ekološko stanje razširila ter vključila pritisk vseh onesnaževal, ki vplivajo na ekosistem, ter potrebo po njihovem ovrednotenju in zmanjšanju njihovega učinka z navedenim ciljem ponovne vzpostavitve dobrega ekološkega stanja.

Tretja točka je, da Parlament zelo podpira vzpostavitev zaščitenih morskih območij, ki so oblike rezervatov, ki morajo imeti ključno vlogo pri ponovni vzpostavitvi raznolikosti tega biotopa in zlasti obnovi staležev rib. Sicer bi si želeli besedilo, ki bi bilo bolj omejevalno, natančnejše, strožje glede potrebe po teh rezervatih, vendar je v njem določeno glavno načelo; v vsakem primeru vsebuje dejstvo, da morajo biti rezervati dovolj veliki, da lahko imajo vlogo pri vzpostavljanju biološke raznolikosti.

Parlament je nazadnje želel, da se področje uporabe direktive razširi. Zlasti smo želeli, da se ustrezno upoštevajo obalne vode, pri čemer naj se odpravijo vse nejasnosti glede potrebe po upoštevanju vseh voda s plimovanjem. To se je dogajalo v veliko primerih. Seveda bi želeli nekoliko boljšo opredelitev površin, ki jih pokrivajo vode s plimovanjem, vendar je obstoječe besedilo ustrezno.

Poudarjam pomen usklajenosti strategij z geografskim področjem: želeli bi strožje besedilo, vendar potrebo po usklajenosti potrjuje.

Naši kolegi poslanci iz baltskih držav so želeli, da bi bil Baltik nekakšen pilotni projekt, ki bi nam omogočal hitrejše ukrepanje glede na nujnost razmer. Niso bili v celoti zadovoljni, ker naše institucije običajno ne izločijo nobenega posameznega območja. Vendar se je zamisel o pilotnem območju ohranila in prepričan sem, da bo Komisija za to območje izbrala Baltik.

Nazadnje je tu vprašanje časovnega razporeda: za nas je bilo najpomembneje, da bo direktiva zavezujoča, čeprav bi ji države članice zato morale nameniti nekoliko več časa. Navsezadnje je bil sklenjen takšen kompromis. Rok je leto 2020, vendar države članice ne smejo zavlačevati, ker morajo to direktivo prenesti do leta 2010. Pozivam jih, naj ne zapravljajo časa, ker se na podlagi okvirne direktive o vodah zamuda povečuje, naša morja pa ne morejo čakati.

  Charlie McCreevy, član Komisije. − Gospod predsednik, besedo prevzemam v imenu kolega gospoda Stavrosa Dimasa, ki je nocoj odsoten zaradi udeležbe na konferenci o podnebnih spremembah na Baliju. Najprej se zahvaljujem in čestitam poročevalki, gospe Lienemann, za izvrstno delo v zvezi z direktivo o morski strategiji ter odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane za pozitiven in konstruktiven prispevek.

Ta direktiva zaznamuje začetek novega pristopa k zaščiti naših morij in oceanov. Naslednji izziv je seveda njeno uspešno izvajanje. Prizadevanja Parlamenta za okrepitev ambicij te zakonodajne pobude so bila uspešna in zagotovili so, da bo sprejeta direktiva z enotnim pristopom učinkovit instrument za zaščito naših morij in oceanov. Komisija je zadovoljna, da je bilo sporazum mogoče doseči na drugi obravnavi. Zlasti bi želel poudariti konstruktivno vlogo Evropskega parlamenta v tem procesu. S stalnim ohranjanjem svojih visokih političnih in okoljskih ciljev je bila vloga Parlamenta pri doseganju tega dogovora koristna in konstruktivna.

Cilj predlagane direktive je sprejetje potrebnih ukrepov držav članic za doseganje dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, najpozneje do leta 2020. Cilj bo dosežen z uvedbo in izvajanjem morskih strategij v njihovih morjih. Zato direktiva vključuje zelo zahteven cilj. Komisija bo še naprej pozorna, da se zagotovi sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev učinkovite zaščite naših morskih okolij. Glede nekaterih pomembnih točk je Parlamentu uspelo preseči prvoten predlog Komisije.

Zlasti bi rad izpostavil tri vprašanja, ki so bila glavna tema pogajanj: zagotavljanje ambicioznega cilja za direktivo; natančnejša pojasnitev pomena dobrega okoljskega stanja, vključno s posebnim sklopom opisovalcev, in zahteva po uvedbi zaščitenih morskih okolij na podlagi te direktive.

Parlament je skozi celotna pogajanja vztrajal pri potrebi, da je direktiva v vseh pomembnih točkah zelo ambiciozna. Ta direktiva prvič določa novi delovni okvir za skupno delo s celostnim pristopom k zaščiti naših morij in oceanov. Še naprej bomo izhajali iz te politične pobude in tako omogočili tej direktivi o morski strategiji, da dejansko razvije okoljski steber politike morja Evropske unije. Zato lahko Komisija sprejme kompromisni sveženj, zato da doseže dogovor v zvezi s to direktivo na drugi obravnavi.

  Eija-Riitta Korhola , v imenu skupine PPE-DE. – (FI) Gospod predsednik, kot poročevalka za svojo skupino lahko z veseljem povem, da je direktiva, v zvezi s katero smo dosegli soglasje, ena od delov okoljske zakonodaje EU, katere rezultati bodo dejansko pomembni za naše prihodnje generacije. Končno je čas, da svojo pozornost usmerimo na naše morsko okolje, katerega vedno slabše stanje je težko opazovati, pri čemer je Baltsko morje najbolj pretresljiv primer. Ta direktiva pomeni novo upanje za te razmere, ker je njen cilj ustaviti onesnaževanje morij in ponovno oživiti njihovo biološko raznolikost.

Delo v teh dveh letih ni bilo vedno lahko. Čeprav je bil cilj skupen vsem, so se sredstva, ki so jih politične skupine uporabljale, velikokrat razlikovala. Primer, kako so se vaša mnenja razlikovala, je v zvezi s prihodnjimi možnostmi tehnike za zajemanje in shranjevanje ogljika. Po mnenju gospe Lienemann bi se razvoj takšne tehnike v praksi preprečil. Vendar smo mi menili, da je bil glede na podnebne spremembe potreben in da direktiva o morski strategiji zato ne bi smela vsebovati preveč podrobnosti, ki bi ga onemogočile.

Menim, da so s kompromisom, ki smo ga zdaj dosegli, zadovoljne vse stranke. Njegovi cilji so ambiciozni, pri čemer lahko sredstva za njihovo doseganje izberejo države članice same, pri čemer pa so obvezane k sodelovanju v vsaki morski regiji, da se doseže najboljši rezultat. Kompromisno besedilo jasno opisuje, kakšne vrste dobro stanje morskega okolja želimo in kakšne so nevarnosti, ki mu grozijo. Hkrati ne bo več natančno določalo različne ukrepe kot grožnje, ker seznam ne more biti popoln, poleg tega bi se ukrepom v morskem okolju tako pripisoval neenak status. Zdaj izbrano besedilo določa obveznost strankam, vendar ne obsoja, pri čemer spodbuja brez neupravičenih prisilnih ukrepov. Cilji so kljub temu jasni, znanstveno utemeljeni in zavezujoči, zato bodo tudi učinkoviti.

Svoji kolegici gospe Lienemann se zahvaljujem za uspešno delo. Dobro vodi pogajanja in prisluhne tudi drugim skupinam. Zlasti sem hvaležna, da nam je uspelo izpostaviti resne razmere v Baltskem morju.

Prepričana sem, da bo direktiva o morski strategiji pomenila odličen okoljski steber za skupno pomorsko politiko EU. Zelo dobro podpira cilj skupne pomorske politike za pospešitev rasti, zaposlovanja in trajnostnega razvoja, hkrati pa gradi na trdni podlagi znanja s pomočjo pomorskih raziskav. Takšno zakonodajo potrebuje naša Skupnost.

  Justas Vincas Paleckis, v imenu skupine PSE. – (LT) Čestitke poročevalki, ki je opravila pomembno delo. Naj povem, da se strinjam, da bi bilo poročilo z odločnejšimi stališči še učinkovitejše. Vendar lahko odločna stališča počakajo, medtem pa se lahko veselimo doseženega kompromisa.

Kar nekaj časa se zaščiti morij in oceanov ni namenjalo dovolj pozornosti. Morski viri so se neomejeno uporabljali, ekosistem je izčrpan in z morskim okoljem ravnamo tako, kot bi žagali vejo, na kateri sedimo. Zato je vzpostavitev zaščitenih morskih območij zelo pomembna v smislu ohranjanja živih voda za prihodnje generacije.

Kot je znano, je morsko območje Evropske unije večje od kopnega. Blaginja vseh regij EU in milijonov državljanov EU temelji na dobrem okoljskem stanju ter produktivnosti morij in oceanov, ki jo obdajajo. Zato je ključno, da Evropska unija v prihodnosti okoljsko zaščito obravnava kot celoto, pri čemer se mora zavedati, da je ne more „popraviti“ z ločenimi neučinkovitimi ukrepi. Če zmanjšamo onesnaženost tal, se hkrati zmanjša tudi onesnaženost morja. Več finančnih sredstev moramo nameniti gradnji drenaž, pri čemer ni nič manj pomembno, da se to razvije tudi zunaj EU.

Strinjam se, da Evropska unija ponovno prevzema vodilno vlogo v svetu in si predano prizadeva doseči dobro stanje morskega okolja v roku 13 let.

Vprašanje Baltskega morja se je že omenjalo. To morje je zlasti občutljivo, njegova voda se spremeni le vsakih 25–30 let, zato onesnaževanje nanj vpliva bolj kot v povprečju. Še vedno čutimo posledice desetletja dolgega neodgovornega ravnanja s kemikalijami. Preden začnemo s pridobivanjem nafte in načrtovanjem izgradnje cevovodov v Baltskem morju, moramo preučiti okoljska vprašanja. Zagotoviti moramo, da s svojimi odločitvami ne bomo negativno vplivali na blagostanje naših otrok in vnukov.

  Adamos Adamou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospe Lienemann in ji čestitam za prizadevanja ter način vodenja pogajanj s Svetom in Komisijo. Navedel bom nekaj glavnih pozitivnih točk.

Direktiva kot celota bo ustrezno poudarila potrebne ukrepe za uskladitev in doseganje dobrega okoljskega stanja, pri čemer se bo izogibalo vsakršnemu poslabšanju. Čeprav je Evropski parlament prvotno predlagal leto 2017, se je rok za uskladitev držav članic zdaj določil za leto 2010, kar je realen rok, ki ga predlaga Svet v sodelovanju z nacionalnimi predstavniki.

Države članice bodo zagotovile začetno oceno do leta 2012, pri čemer bodo opredelile dobro okoljsko stanje in objavile skladne okoljske cilje. Evropski parlament je uspel doseči jasne zavezanosti Sveta k celostnim politikam in pristopom, ki bodo države članice spodbudili k sodelovanju pri doseganju dobrega okoljskega stanja v vsej EU.

Ta direktiva prav tako upošteva skupno ribiško politiko, pri čemer zagotavlja učinkovito izkoriščanje ribolovnih virov, medtem ko se hkrati spoštuje celovitost ekosistemov, tako da se lahko ohranijo ali obnovijo ter kjer je potrebno, zaščitijo nesenje jajc, zatočišča in lokacije za krmljenje.

Nazadnje, v zvezi s finančnimi sredstvi bo izvajanje veljalo za obstoječe sklade v okviru finančnih sredstev in v skladu z gospodarskimi možnostmi za obdobje 2007–2013, pri čemer se bodo za naslednje obdobje ponovno izvedla pogajanja, ker direktiva na splošno velja do leta 2020.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, tudi jaz najprej čestitam poročevalki, gospe Lienemann za odlično opravljeno delo. Cilj te direktive je zaščititi morsko okolje, kar mora tudi dejansko storiti. Vendar, kot poročevalec odbora za ribištvo želim podati nekaj pripomb.

Odbor za okolje mora nameniti več poudarka ribištvu in težavam, ki ga pestijo zaradi onesnaženosti morja. Mornarji in ribiči poznajo morja bolje kot kdor koli. Živijo na morju in morje jim pomeni preživetje. V boju proti tem težavam je potrebno njihovo sodelovanje. Prav tako sem zadovoljen, da so se povečala zaščitena morska območja.

Skratka, uspešnost zagotavljanja morske strategije temelji na štirih glavnih dejavnikih: prvič, stranke morajo biti obvezane k uskladitvi s časovnim razporedom, določenim v direktivi. V našem programu ne moremo in ne smemo dovoliti preložitev. Cilji se morajo doseči do leta 2020. Če jih ne bomo dosegli do takrat, bo za rešitev razmer prepozno.

Drugič, sodelovanje s tretjimi državami: morja nimajo mej. Zbrati se moramo za isto mizo in razpravljati z vsemi svojimi sosedi. Ne pozabimo, da Sredozemlje obkroža 27 držav, med katerimi je le sedem držav članic. Zato se moramo vsi zbrati skupaj in ugotoviti, kaj lahko storimo.

Tretjič, v zvezi s tem je treba nameniti ustrezna finančna sredstva.

Četrtič, v to prizadevanje moramo vključiti ribiče. To je naše edino upanje za uspeh.

V zaključku in povzetku teh pripomb ponavljam, da bo pravilno izvajanje direktive o morskem okolju prispevalo k trdnemu in trajnemu ribištvu ter zdravemu morju, tako da bomo lahko vsi uživali v čistih morjih.

  Inger Segelström (PSE). – (SV) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Marie-Noëlle Lienemann za dobro opravljeno delo o okvirni direktivi. Kot Švedinja, ki živi v Stockholmu poleg Baltskega morja, enega od najbolj onesnaženih morij na svetu, resnično podpiram to direktivo. Štirideset odstotkov švedskega prebivalstva živi manj kot pet kilometrov stran od obale in turizem zagotavlja 71 000 delovnih mest v naši državi, vključno z našimi otoki. Ribištvo zagotavlja dodatnih 4 000 delovnih mest. Zahvaljujoč naši ribiški industriji lahko uživamo ribe, kar je za nas Švede zelo pomembno.

Poškodovano morsko okolje povzroča slabšo kakovost življenja veliko ljudi in je nezaželeno. Obstaja nevarnost, da komercialni in prostočasni ribolov, kopanje v morju in morski športi ne bodo več mogoči, če v EU ne bomo skupno ukrepali tukaj in zdaj. Skupna politika morskega okolja bo okrepila in zaščitila morski ekosistem ter vzpostavila podatkovno bazo za spremljanje in pridobivanje znanja V Evropskem parlamentu imamo večje ambicije kot Komisija in vesela sem, da smo za rok, do katerega je treba doseči dobro okoljsko stanje določili leto 2017 in ne 2021. Prav tako sem vesela, da morajo države članice do leta 2015 predstaviti programe ukrepov za morsko okolje.

Zahvaljujem se komisarju Frattiniju za sodelovanje. Kot državljanka, ki je zavezana okolju, želim hitrejši napredek, vendar če bi vseh 27 držav članic nekoliko pohitelo, lahko nekaj storimo in začnemo ukrepati že zdaj. To področje je eno tistih, na katerih je potrebno čezmejno sodelovanje Upam, da bo Baltik postal pilotni projekt, ker je osem od devetih držav okrog Baltskega morja držav članic EU. To je naša težava in naša odgovornost. Prav tako je pomembno, da zavezani k okoljski zunanji politiki sodelujemo z Rusijo o vprašanju Baltskega morja in morskega okolja. Pred nami so odločitve na področju okoljske in tudi energetske politike. Naj bo morsko okolje zdaj v središču naše pozornosti.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, razvoj v skladu z lizbonsko pogodbo ob upoštevanju načela podpore konkurenčnosti, t.j. povečanja dobičkonosnosti monopolnih poslovnih skupin v Evropski uniji, poleg tega, da skrajno pospešuje izkoriščanje delovnega razreda in delavcev na splošno, tudi zelo stopnjuje okoljske težave, ker sistematično uničuje morske ekosisteme in biološko raznolikost morij ter postopno zmanjšuje kakovost morske vode.

Poleg škode, ki jo je morski vodi povzročilo onesnaženje iz ladij, tudi industrijsko onesnaževanje nosi velik del odgovornosti za kontaminacijo morske vode. Povzroča nepredvidljivo raven kontaminacije podzemne vode, kar se posledično prenese na morsko vodo. Prav tako na morsko okolje in delovanje ekosistemov zelo negativno vpliva onesnaženje zaradi vedno večjega števila ribogojnih enot.

Težave morskega okolja še povečuje vdor monopolov v številne dejavnosti, ki so bile prej v javni lasti, kar je povzročila privatizacija storitev in javnih infrastruktur, pa tudi komercializacija javnih sredstev, kot je morska voda. Ogromni turistični kompleksi v lasti monopolnih skupin omogočajo model turističnega razvoja z visokim dobičkom, medtem ko se javna sredstva, kot so obale, plaže in morska voda, uničujejo.

Onesnaženje morske vode ni več le posledica odlaganja odpadkov in odplak teh turističnih kompleksov v morje, ampak tudi gradnje industrijskih enot za njihove poslovne dejavnosti, vključno s postavitvijo obratov za razsoljevanje vode, s katero se namakajo igrišča za golf, in splošno izpolnjevanje njihovih potreb. Posledice za prebivalce celotnih območij so grozljive.

Na koncu, gospod predsednik, opozarjam, da skupno stališče Sveta in poročilo Komisije dejansko ne zagotavlja rešitve, ki je potrebna, če želimo rešiti ali vsaj zmanjšati resne težave v zvezi z okoljem

  Andres Tarand (PSE). - (ET) Morja so najmanj preučevan in najmanj poznan del biosfere. Kar je še pomembneje, izkoriščanje morij bi moralo temeljiti na znanih previdnostnih načelih okoljske zaščite.

Na srečo se poročevalka gospa Lienemann strinja s tem stališčem, za kar se ji zahvaljujem.

Upam, da bomo na drugi obravnavi dosegli sporazum s Svetom in se bo lahko morska strategija začela hitro izvajati.

Prav tako posebej poudarjam svojo podporo predlogu spremembe 29, v skladu s katerim bi lahko bila morska regija Baltskega morja pilotno območje za izvajanje morske strategije Evropske unije.

Od vseh morij, ki obkrožajo Evropo, je Baltsko morje nedvomno najbolj ranljivo zaradi plitve vode ter dejstva, da se med njim in Atlantskim oceanom izmenja precej malo vode. Zato se tam na primer ne gradijo plinovodi, kakor se v Severnem in Sredozemskem morju.

Če bi bila morska regija Baltskega morja že pilotno območje za izvajanje morske strategije Evropske unije, verjetni ne bi bila del projekta za severnoevropski plinovod NordStream.

Na srečo Evropski uniji ni treba oblikovati programa ukrepov za Baltsko morje iz nič. Helsinška konvencija, ki je vzpostavila zaščito Baltskega morja, je pripravila potrebno podlago za to v obliki akcijskega načrta za Baltsko morje.

Zato je Baltsko morje mogoče uspešno uporabiti kot pilotno območje za morsko strategijo. Dodatni pozitivni vidik je, da prek organizacije HELCOM tudi Rusija lahko sodeluje pri izvajanju programa ukrepov za Baltsko morje; brez vključenosti Rusije je težko zaščititi Baltik in zagotoviti dobro okoljsko stanje.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE) – (RO) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem in čestitam gospe poročevalki.

Ključni elementi Evropske morske strategije so priznavanje negativnih vplivov, ki jih ima človekova dejavnost na ekosistem in večja prizadevanja pri boju proti tem vplivom. Prebivalstvo in razvoj turizma zaradi dejavnosti ribolova, pomorskega prevoza in aktivnega športa v okviru turizma pomembno vplivata na morsko okolje. Podnebne spremembe, odpadki, dejavnosti ribolova, zvok ter biološki in kemični dejavniki ogrožajo morske vode, zato ta direktiva predstavlja pomemben korak k izboljšanju celovitosti ekosistemov in ohranjanju biotske raznolikosti.

Posledice onesnaženja z nafto in žveplom v Črnem morju in Azovskem morju, ki ga je nedavno povzročila nevihta, v kateri so potonile številne trgovske ladje, bodo na nas vplivale vsaj še deset let. Nesreča se je zgodila zaradi sistemske pomanjkljivosti, ker so bile ladje zgrajene za rečni in ne morski prevoz, kar kaže na odsotnost kakršnih koli prizadevanj za preprečitev podobnih nesreč in varovanje morskega okolja. Ta resna nesreča otežuje proces ekološkega izboljšanja teh vod, ki so že uvrščene med najbolj onesnažena morska območja v svetu.

Degradacija vode v Črnem morju vpliva tako na javno zdravje in tudi na morsko biotsko raznovrstnost, pri čemer so za obnovo celovitosti ekosistema nujna znatna prizadevanja. Poleg tega mora upoštevati pomorski prevoz nevarnega tovora zahteve mednarodnih konvencij in zagotoviti minimalno varnost, da se preprečijo prihodnje podobne katastrofalne nesreče, ki ogrožajo življenje v morju in človekovo zdravje.

S to direktivo bomo zagotovili boljšo zaščito morskega okolja Evropske unije, pri čemer človekove dejavnosti in promet ne bodo vplivali na kakovost vode in biotsko raznolikost.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, na podlagi dogovorjenih besedil bodo morale države članice oblikovati morske strategije za svoja morja. Take strategije se bodo začele z oceno stanja morij ter njihovih trenutnih vplivov in obremenitev ter bodo razvile cilje za dosego dobrega okoljskega stanja.

Države članice bodo uvedle programe spremljanja in bodo nato po letu 2015 ocenile, kateri programi in ukrepi so potrebni za doseganje ciljev. Ti ukrepi se bodo redno izvajali vsakih šest let.

V zdaj predlagani splošni kompromisni sveženj so vključeni številni bistveni elementi. Najpomembnejše je, da so cilji direktive zdaj jasni in ambiciozni, ker morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za doseganje dobrega okoljskega stanja v morskem okolju najpozneje do leta 2020.

Zakonodajalci so sprejeli opredelitev dobrega okoljskega stanja, vključno s celo vrsto s tem povezanih deskriptorjev, ki jih bo treba upoštevati. Sprejet je bil spremenjen časovni okvir, ki je dejansko zahtevnejši od tistega, ki je bil vključen v izvirni predlog Komisije, vendar hkrati na vsakem koraku zagotavlja dovolj časa za ustrezne ukrepe.

Izjeme in odstopanja, vključno z nesorazmernimi stroški, so bolje opisani. Države članice bodo morale uvesti posebna območja varstva, da bodo lahko izpolnile svoje cilje v okviru te direktive v skladu z mednarodnimi zavezami Skupnosti in držav članic. Ukrepi bodo potrebni v vsaki morski regiji, zato bo za oblikovanje morskih strategij potrebno tesno sodelovanje s konvencijami o regionalnih morjih in med njimi.

Izvajanje te direktive bo dejansko zahtevalo to okrepljeno sodelovanje. V okviru tega želim opozoriti na pomembnost, ki jo je Parlament med pogajanji namenil pomembnim regionalnim procesom. Zlasti želim omeniti akcijski načrt za Baltsko morje, ki je bil sprejet v okviru helsinške konvencije. Kot je poudaril Parlament, je ta celostni akcijski načrt koristen prvi primer in vir, ki bo omogočil napredek pri izvajanju direktive.

Tak celosten pristop mora biti pomemben del vseh ukrepov, ki jih izvajajo različne konvencije o regionalnih morjih za zaščito evropskih morij – Sredozemskega, Severnega Atlantskega oceana, Črnega in Baltskega morja.

Končno, Komisija je zelo zadovoljna z rezultatom pogajanj. Predlagane sporazumne predloge sprememb lahko sprejme Komisija v celoti.

  Predsednik – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) V okviru pogojev za učinkovito varstvo okolja je treba v politikah EU bolj upoštevati svetovne oceane in zlasti morske vode okrog Evrope. Obstoječa okvirna direktiva o morski strategiji je odziv na izzive podnebnih sprememb ter zagotavlja ukrepe EU in držav članic. Za izvajanje primernih ukrepov na evropski ravni je predvsem pomembno, da določajo okoljsko stanje v morskem okolju enotna merila. Prav tako direktiva zavezuje države članice, da morajo ohraniti do leta 2017 dobro okoljsko stanje v morskem okolju in oblikovati predpise, ki bodo to omogočili.

Države članice pozivam, da v okviru poročila sprejmejo potrebne ukrepe za dokazljivost in sledljivost onesnaženosti morja, da se lahko uporabi načelo „onesnaževalec plača“. Treba je okrepiti ukrepe, ki jih je EU sprejela glede zajetja CO2 na morskem dnu, ker je to inovativno prispevanje k boju proti podnebnim spremembam. Vendar je treba obstoječe poskusne projekte kritično oceniti, predvsem v zvezi z njihovo učinkovitostjo in mogočo posledično škodo. Za učinkovito kljubovanje podnebnim spremembam ne smemo zavračati inovacij, moramo jih vključiti v obsežno okoljsko politiko EU.