Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 10. december 2007 - Strasbourg

17. Onesnaževanje zraka: kakovost zraka in čistejši zrak za Evropo (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je predlog za drugo obravnavo (A6-0389/2007) v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane skupnega stališča Sveta, da se sprejme direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) [09388/2/2007 – C6-0261/2007 – 2005/0211(COD)] (Poročevalka: Marie-Noëlle Lienemann).

  Holger Krahmer, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kompromis glede direktive o kakovosti zunanjega zraka je predvsem posledica uspešnega skupnega dela. To želim poudariti že ob začetku. Zahvaljujem se zlasti vsem kolegom poslancem, ki so dejavno sodelovali pri oblikovanju besedila te direktive in predvsem tudi poročevalkam gospe Weisgerber iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, gospe Corbey iz skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in gospe Hassi iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Prav tako se zahvaljujem Komisiji za njeno dragoceno pomoč in portugalskemu predsedstvu Sveta, ki je pomembno prispevalo k temu dobremu rezultatu kot odprt partner, vešč pogajanj.

Kompromis zagotavlja prihodnji politiki o kakovosti zraka v EU dobro podlago. Nova direktiva ohranja ravnovesje med ambicioznimi cilji in mejnimi vrednostmi ter potrebno prilagodljivost za izvajanje v državah članicah. Poleg tega pozornost posvečamo izpostavljanju in povečani ozaveščenosti o potrebi ukrepov proti virom onesnaževanja.

Najprej želim opisati ključne elemente kompromisa. Glede predpisov na področju najmanjših delcev PM2,5 smo dosegli odločilen napredek, kar je tudi namen spremembe zakonodaje o kakovosti zraka. Po mnenju vseh strokovnjakov najmanjši delci, ki izvirajo izključno iz človeških virov, najbolj ogrožajo zdravje ljudi. Prašni delci PM2,5, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra in so zato prostemu očesu nevidni, lahko vdrejo v pljuča in povzročijo resne, dolgotrajne bolezni dihal. Zato bi morali obravnavati najmanjše delce v evropski politiki o kakovosti zraka že zdavnaj.

V Združenih državah imajo stroge mejne vrednosti za PM2,5 že od leta 1997. Združene države so na področju zakonodaje v tem sektorju za deset let prehitele EU. Vendar želim z vsem spoštovanjem do ameriške politike o kakovosti zraka povedati, da ne smemo preprosto ponoviti dejanj zadnjih let Združenih držav v zvezi s tem. V Evropi imamo v celoti drugačne pogoje, zlasti v zvezi s prebivalstvom in gostoto prometa.

Zato je zahteva okoljskih skupin po takojšnji uvedbi strogih mejnih vrednosti za PM2,5 nerealna. V Evropi podatki niso zanesljivi, izkušnje za meritve pa nezadostne – to so slabi pogoji za hitro uvedbo mejne vrednosti. Svet in Parlament se že od začetka strinjata glede ureditve PM2,5 v dveh fazah. Prvič je treba določiti cilj od leta 2010 naprej in potem mejno vrednost od leta 2015 naprej, ki znaša 25 mikrogramov na kubični meter. Parlament stalno pritiska na Komisijo in se tudi bori proti Svetu, ki nasprotuje strožji vrednosti za PM2,5. Zato je zasluga Parlamenta, da želimo danes znižati mejno vrednost za PM2,5 na 20 mikrogramov na kubični meter za drugo fazo v letu 2020.

Poleg cilja in mejne vrednosti za delce PM2,5 bomo za države članice leta 2015 uvedli obveznost koncentracije izpostavljenosti 20 mikrogramov. Tako bomo zmanjšali koncentracijo in pozitivno vplivali na varstvo zdravja ljudi, zlasti v mestnem okolju. Model, ki ga je Evropski parlament predlagal za zmanjševanje koncentracij PM2,5 do leta 2020, smo tudi vključili. Glede na države članice obstaja diferenciacija, pri čemer se bodo v večji meri upoštevali vhodni podatki.

Glede delcev PM10 si je ob prvi obravnavi večina Parlamenta prizadevala za ambiciozno letno mejno vrednost, ki bi bila tudi bolje povezana z veljavno dnevno mejno vrednostjo. Stališče Sveta in Komisije, da ne bosta spreminjala sedanjih mejnih vrednosti, je bilo v pogajanjih priznano. S podaljšanjem za tri leta roka za PM10 je podaljšani rok zagotovljen do leta 2012, ko bo začela veljati nova direktiva za lokalne organe, ki se zaradi svoje geografske lege ali meteoroloških pogojev kljub znatnemu prizadevanju ne bodo uspeli držati mejnih vrednosti.

Čeprav bo izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v prihodnosti velik izziv za EU , želim izpostaviti tri točke, za katere menim, da jih moramo upoštevati pri izvajanju te direktive in reviziji zakonodaje v letu 2013.

Prvič, onesnaževanje zunanjega zraka se je v zadnjih desetletjih znatno zmanjšalo. Kot kaže nova študija Evropske agencije za okolje, so se v obdobju med letoma 1990 in 2004 emisije drobnega prahu zmanjšale za okrog 50 % – celo pred uvedbo mejnih vrednosti za PM10. To je predvsem posledica tehničnega napredka in ne toliko zakonodaje.

Drugič, pogoji v Evropski uniji in med državami članicami so zelo različni. Omenil sem že meteorološke in geografske pogoje. Vendar na to dejansko najbolj vplivajo zelo raznoliko prebivalstvo, promet in gostota industrije. To je treba bolj upoštevati pri izvajanju prihodnje zakonodaje.

Tretjič, za dodatno zmanjšanje onesnaževanja zraka ne bodo uspešni niti kratkoročni ukrepi, kot so cestne blokade in prepovedi prometa, niti strožje, zakonsko določene omejitve.

Parlament se strinja z izjavo Komisije o sprejetju ukrepov pri viru, ki bo objavljena skupaj z novo direktivo v Uradnem listu v letu 2008. Onesnaževanje zraka lahko zmanjšamo le dolgoročno ter na ravni EU, predvsem s krepitvijo čezmejnih ukrepov. V prihodnosti se moramo v glavnem osredotočiti na politiko virov, ki smo jo do zdaj obravnavali le v manjši meri, zlasti na zasebne kurilne naprave, pomorsko industrijo in tudi kmetijstvo.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, to temo obravnavam v imenu kolega, gospoda komisarja Dimasa, ki je na konferenci na Baliju.

Najprej se zahvaljujem in čestitam poročevalcu gospodu Krahmerju za njegovo izvrstno delo v zvezi z direktivo o kakovosti zunanjega zraka in odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, zlasti poročevalcem v senci za njihov pozitivni prispevek.

Pot direktive do te stopnje ni bila lahka. Evropski parlament je imel pri prizadevanju za sporazum o primernem in učinkovitem besedilu konstruktivno vlogo. V zvezi s tem se mu Komisija zahvaljuje.

Med pripravo predloga Komisije in tudi med pogajanji so nas jasno vodili znanstveni dokazi o pomembnosti nadaljnjih prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka in zlasti o potrebi po obravnavi drobnih delcev (PM2,5). Zaradi onesnaževanja zraka je v povprečju krajša življenjska doba državljanov EU za več kot osem mesecev. To je nesprejemljivo in v zvezi s tem moramo narediti več.

V preteklih letih se je kakovost zraka v EU le delno izboljšala, medtem ko so bili v središču razprave doseganje mejnih vrednosti delcev PM2,5 in sedanji standardi.

Potrebni so dodatni ukrepi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni Skupnosti. Ukrepi Skupnosti glede emisij pri viru so določeni v tematski strategiji o onesnaževanju zraka. Z razvojem in sprejetjem teh ukrepov smo na pravi poti. Zadnja pozitivna posodobitev je vidna v deklaraciji, ki je dodana kompromisnemu svežnju. Komisija in Parlament se strinjata, da so ti ukrepi pomembni za učinkovito zmanjšanje emisij.

Glavne značilnosti direktive so: direktiva ohranja sedanje mejne in ciljne vrednosti, medtem ko za doseganje popolne skladnosti na določenih območjih omogoča prehodno obdobje, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Kompromisno besedilo zagotavlja omejen odlog in ne spodbuja k zavlačevanju pri ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Ker zrak ne pozna meja, bodo ti ukrepi podprli prizadevanja za doseganje skladnosti tudi v sosednjih regijah in državah.

Kar zadeva letno poročilo mejne vrednosti grobih delcev PM10 je namen odbora, da to ogrozi, razumljiv. Vendar znanstveni dokazi kažejo, da so pri stalni izpostavljenosti najnevarnejši drobni delci PM2,5, tj. frakcije delcev PM10, zato je Komisija predlagala, da se mejnih vrednosti delcev PM10 ne spreminja in da se to obravnava v okviru novih ciljev glede delcev PM2,5. Standardi za PM10 bodo v celoti ponovno ocenjeni ob pregledu leta 2013, da se zagotovi njihova usklajenost z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami in izkušnjami, pridobljenimi pri izvajanju.

Glavni izziv pogajanj je določitev pravočasnih, realnih, vendar ambicioznih ciljev glede delcev PM2,5. Kompromisni sveženj določa zelo jasne obveze v besedilu spremenjenega člena, iz katerega je razvidno, da bo v okviru obveznega pregleda leta 2013 treba razmisliti o bolj ambiciozni letni mejni vrednosti in določanju okvirne mejne vrednosti za delce PM2,5.

Uvedba nove, pravno zavezujoče meje koncentracije izpostavljenosti že v letu 2015 je izredno pomembna. Medtem ko nov pristop k zmanjšanju izpostavljenosti že omogoča državam članicam, da na podlagi prizadevanj za zmanjšanje onesnaževanja učinkovito in čim bolj koristijo javnemu zdravstvu, nova pravna obveza in sorazmerno kratek čas za uvedbo zagotavljata, da bodo države članice sprejele takojšne ukrepe in resno obravnavale zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva drobnim delcem.

Z zadovoljstvom priznavam posebno pomembnost, ki jo odbor namenja občutljivim skupinam, vključno z otroki. Dopolnitve bodo podpirale ustrezno obravnavo občutljivih skupin pri oblikovanju blažilnih ukrepov.

S tem pomembnim delom zakonodaje bo Evropska unija pripravljena na učinkovito in čim večje zmanjšanje negativnih učinkov onesnaževanja zraka. Komisija dejavno podpira proces z razvojem ukrepov Skupnosti in stalno pomočjo državam članicam pri izvajanju direktiv z zagotavljanjem smernic in omogočanjem izmenjave med državami članicami.

  Anja Weisgerber , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, tudi sama se zahvaljujem poročevalcu gospodu Krahmerju in poročevalcem v senci za njihovo učinkovito sodelovanje. Sporazum s Svetom na drugi obravnavi je uspeh za Evropski parlament. Ta sporazum je pomemben korak proti boljši kakovosti zraka v Evropi. Vendar potrebujemo pomoč vseh udeležencev. Mesta morajo oblikovati načrte za čisti zrak in uvesti na primer ob neupoštevanju mejnih vrednosti okoljske cone. Države članice morajo oblikovati pogoje za to – kot tudi na primer uzakonitev predpisov o označevanju motornih vozil v Nemčiji.

Vendar se k temu poziva tudi v Evropi. Le 20–30 % trdnih delcev, ki se prenašajo po zraku, izvira iz prometa v mestih. Vendar imajo lahko lokalni organi končno le na tem področju določen vpliv. Lokalni organi ne morejo upoštevati mejnih vrednosti, če se ne sprejmejo ukrepi na ravni EU za zmanjšanje emisij tudi iz ostalih virov, ne le iz prometa. Merjenje emisij samo po sebi ne more izboljšati kakovosti zraka. Potrebujemo ukrepe za boj proti uhajanju drobnega prahu neposredno pri viru. To bo zagotovilo resnično varstvo zdravja.

Komisija se je zdaj politično obvezala k sprejemanju teh ukrepov. Predložiti želi zakonodajne predloge, kot je standard Euro 6 za tovornjake (ta bi končno pomenil obvezno uvedbo filtrov za trdne delce), emisijske standarde za majhne industrijske naprave in nove predpise za ladijske motorje. Ukrepe lokalnih organov morajo spremljati ti predpisi, da se doseže resnično izboljšanje kakovosti zraka.

Prvič, za najmanjše delce prahu bomo uvedli mejne vrednosti. Ti delci so zdravju ljudi zelo škodljivi, ker jih lahko vdihnemo. Zato moramo to oceniti. Prek ambicioznih, vendar realnih vrednot podajamo sporočilo o varstvu zdravja. Zakonodajalec je pri tem pokazal občutek za sorazmernost in hkrati zagotovil visoko raven varstva zdravja. Ker smo dosegli v Parlamentu glede najmanjših delcev prahu dober rezultat, smo sprejeli stališče Sveta, da se v zvezi z obstoječimi mejnimi vrednostmi za delce PM10 ne uvaja sprememb, vključno glede dnevnih mejnih vrednosti. Vendar to pomeni tudi, da se letne mejne vrednosti za delce PM10 ne poostrijo. Besedilo direktive jasno navaja, da lokalni organi niso zavezani k neučinkovitim kratkoročnim ukrepom, kot so na primer cestne blokade. Osredotočiti se je treba na dolgoročne in trajnostne ukrepe, kot so okoljske cone. Lokalni organi si na tem področju že prizadevajo in morajo s tem nadaljevati.

Vendar lahko mesta v prihodnosti pod strogimi pogoji zaprosijo za podaljšanje roka v zvezi z uresničitvijo obstoječih mejnih vrednosti PM10. Vendar to pomeni in to namenoma poudarjam, da si bodo na ta način morali lokalni organi še dodatno prizadevati. Mejnih vrednosti ne morejo stalno presegati, zato lahko podaljšanje roka pridobijo le pod dvema strogima pogojema: če jih ogrožajo neugodne podnebne razmere ali gospodarstvo, kot so ne primer krizna žarišča, in so na lokalni ravni izrabili vse primerne ukrepe. Ta prožnost lokalnih organov prispeva k praktičnosti direktive, brez da bi zanemarila stopnjo zdravstvenega varstva.

Gospe in gospodje, predložili smo odgovoren sveženj. Na področju varstva zdravja smo dosegli napredek.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Dorette Corbey, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, čisti zrak je bistven za življenje. V zadnjih 30 letih je zrak postal čistejši, vendar je še vedno preveč onesnažen. Obstoječih direktiv se ne upošteva, kot bi se jih moralo. Direktivo o kakovosti zunanjega zraka je treba pregledati, če želimo učinkoviteje rešiti vprašanje onesnaževanja. Prejšnji teden sta dosegla Parlament in Svet sporazum o novi direktivi. Rezultat podpiram in se zahvaljujem gospodu Krahmerju, gospe Weisgerber in ostalim poročevalcem v senci za njihovo dobro sodelovanje v zadnjih dveh letih. Izpostaviti želim tri točke.

Prvič, strožji standardi. Moja skupina si stalno prizadeva za strožje standarde glede delcev in ostalih onesnaževal, ki škodujejo ljudem in okolju, zato me veseli, da smo določili nov standard za mikrodelce. Onesnaževanja mikrodelcev ne vidimo, niti ga ne moremo zavohati, vendar najbolj ogroža zdravje in je razlog za več tisoč prezgodnjih smrti med Evropejci. Številni ljudje trpijo zaradi astme in ostalih podobnih bolezni. Novi standard omogoča bolj osredotočen pristop k reševanju te grožnje za zdravje.

Zato je ta sporazum dobra novica za javno zdravje. Parlament ni odstopil od mlačne ambicije Komisije in Sveta; pozvali smo k večji zavezanosti in jo dosegli. Standard za PM2,5 smo želeli zmanjšati iz 25 na 20 mikrogramov. Glede na znanstvenike bi to povprečno življenjsko dobo podaljšalo za v povprečju štiri do pet mesecev. Vendar tudi novi standardi niso dovolj. Nujne so dodatne izboljšave, vključno z večjim obravnavanjem otrok. Končno moramo doseči standard, ki ne presega 10 mikrogramov delcev na kubični meter zraka. To je zgornja mejna vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, pri čemer zagotavlja resnično čist zrak. Sedanja direktiva je korak v pravo smer.

Druga točka je, da mora Evropa poleg primernih standardov razviti tudi instrumente, ki bodo te cilje omogočili. Končno je Evropa vedno uspešna glede določanja splošnih ciljev svojih politik, vendar je mnogo manj učinkovita pri oblikovanju pravih instrumentov za dejansko doseganje teh ciljev. Brez čistejših avtomobilov, ladij, kmetijstva in industrije bodo standardi za kvaliteto zraka ostali le papirnati tiger.

Nedavno smo glasovali o Euro 5 in Euro 6: čistejši osebni avtomobili od leta 2009 in še čistejši avtomobili od leta 2014. Tako zakonodajo je treba hitro uvesti tudi za težka tovorna vozila in avtobuse. Parlament je pozval Svet in Komisijo, da pohitita z dopolnilno politiko za obravnavanje virov onesnaževanja. Komisija je zato objavila izjavo, v kateri navaja vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v prihajajočih letih. Izjava bo priložena direktivi in se bo na direktivo tudi navezovala. To je jasen politični znak javnosti, da Evropa sprejema ukrepe in začenja s čistilnimi dejavnostmi v vseh vrstah sektorjev.

Tretja točka je prilagodljivost standardov. 24 držav članic ne more doseči standardov, ki jih določa sedanja direktiva. To se mi ne zdi dober primer učinkovite zakonodaje. Moje stališče je, da se lahko omogoči državam članicam, ki sprejemajo ukrepe, vendar ne morejo doseči standardov, dodaten čas za reševanje težav na tem področju, vendar je treba potem srednjeročno uvesti strožje standarde. Zelo pomembno je, da oblikujemo uporabno in praktično zakonodajo.

Danes dokazujemo, da Evropski parlament resno obravnava pritožbe držav članic glede neuporabnosti zakonodaje. Izkušnje so nam pokazale, da zrak ne postane čistejši, če zanemarimo izvajanje direktive. Nova direktiva o kakovosti zunanjega zraka je izboljšana različica stare. Boljši in strožji standardi so dobra novica za javno zdravje, lokalne organe in tudi gradbena podjetja. Zdaj lahko ponovno zadihamo.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu Krahmerju za odlično poročilo o tej zahtevni in najpomembnejši temi.

Hkrati čestitam poročevalcem v senci in vsem tistim kolegom, ki so prispevali predloge, nasvete in spremembe, ki končno sestavljajo zakonodajni kompromis, dosežen s pogajanji in na podlagi katerega bomo poskušali oblikovati, če bo potrjen, boljšo direktivo o kakovosti zraka ter delno zagotoviti čistejši in bolj zdrav zrak v Evropi.

V času, ko je bolezni dihalnih poti, kot so astma, emfizem in pljučni rak na veliko območjih Evrope vedno več in so prizadeti zlasti ljudje iz najbolj ranljivih skupin družbe, kot so otroci in starejši, moramo kot zakonodajalci narediti vse, kar lahko, da državljanom zagotovimo bolj zdrav zrak.

V ta namen smo se vsi strinjali, da ne smemo popustiti neupravičenim zahtevam Sveta, ki ni sprejel nobenih sprememb določb o obstoječih dnevnih in letnih mejnih vrednostih PM10 in je brez zadržkov zavrnil predlog Parlamenta, da se v vsakem primeru odstopanja sprejmejo dodatni ukrepi EU glede izvorov onesnaženja.

Čeprav je bil dosežen sporazum, mora Svet vseeno razumeti, da Parlament daje večjo prednost zdravju milijonov svojih državljanov kot bogastvu peščice evropskih industrijskih gigantov. Vsakdo mora razumeti v celoti, da se Parlament veliko bolj ukvarja z varstvom zdravja pljuč ljudi pred boleznimi kot pa s polnjenjem denarnic pohlepnih vodilnih mož v industrijski dejavnosti.

Prepričan sem, da bo Parlament v prihodnosti uspešno sprejel vse te določbe v delu zakonodaje, o katerem se bo treba manj pogajati ter bo resnično in v celoti varoval državljane pred resnimi poškodbami dihalnih poti.

  Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik v imenu skupine združenje za Evropo narodov želim priznati kakovost poročila gospoda Krahmerja. Nadaljujemo z našim delom pri direktivi, ki je zelo pomembna za celoten ekosistem, vključno z izboljšanjem zdravstvenega stanja prebivalcev Evrope in širše, Sveta.

Gospodarskega vidika teh določb tudi ne smemo prikriti. Zato mora biti naš cilj poiskati kompromis, ki bo resnično omogočil državam članicam izvajanje sprejetih parametrov, ki določajo dovoljene mejne vrednosti emisij za delce in pline, ki onesnažujejo ozračje. Pri tem mislim na koncentracijo delcev PM2,5 in PM10, pline ogljikovega monoksida in dioksida, žveplov dioksid, dušikove okside in ozon, benzen, hlapne organske spojine in tudi svinec.

To pomeni zanesljiv in reden nadzor. Za temeljito nadgradnjo številnih podjetij, vključno tistih, ki dobavljajo energijo in zlasti toploto bomo potrebovali velika sredstva. Metode in organizacijo kopnega, zračnega in pomorskega prometa bomo morali bistveno spremeniti.

Te in ostale stroške je treba podpreti. Vendar je prav tako res, da vse države v tako kratkem času, ki je bil predlagan, ne morejo izvesti strogih ukrepov na tem področju, brez da bi utrpele jasne gospodarske izgube. To zlasti zadeva nove države članice, vključno s Poljsko, ki si na tem področju znatno prizadeva.

Končno želim poudariti, da je prav tako pomembno, da ukrepe, ki jih izvaja EU, začnejo izvajati tudi drugje po svetu, zlasti v Združenih državah, na Kitajskem, v Rusiji, na Japonskem in v Braziliji. Zrak si končno delimo.

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, spomnimo se poziva Svetovne zdravstvene organizacije z dne 5. oktobra 2006, ko je mednarodno skupnost izzvala k izboljšanju kakovosti zraka. Treba je bilo sprejeti zelo stroge standarde za onesnaževanje zraka, pri čemer je bil cilj zmanjšati število smrti v onesnaženih mestih za 15 %. Evropska unija, sicer pogosto vodilna pri okoljskih predpisih, je na prvi obravnavi zelo razočarala, celo do te mere, da je bil komisar za okolje gospod Dimas osebno ogorčen nad stališčem Evropskega parlamenta, ki je želel omiliti veljavno zakonodajo, ki je bila že tako precej popustljiva.

Na drugi obravnavi 9. oktobra 2007 so Zeleni odbor za okolje opozorili na neučinkovite posledice upravne poenostavitve in zlasti na povečanje števila dni, za katere so dovoljeni presežki največjih mejnih vrednosti ter obseg izjem nekaterih onesnaževal. Kompromis, ki je bil na drugi obravnavi v Evropskem parlamentu nedavno dosežen s pogajanjem je vaja za omejevanje škode, ki je bila narejena na prvi obravnavi. Glede delcev PM2,5 v mestnih območjih je predlagana nova mejna vrednost 20 mikrogramov na kubični meter, ki jo bo leta 2015 preučila Evropska komisija.

Seveda se lahko uvedejo dodatni ukrepi za obravnavanje položaja občutljivih delov prebivalstva, kot so otroci in ostareli. Čeprav pomeni kompromis izboljšanje začetnih razmer, ne pomeni velikega koraka naprej za Evropski parlament. Držav članic ne bo prisilil k omejevalnim ukrepom, nujnim za izboljšanje zdravja evropskih ljudi. Vpliv onesnaževanja ozračja se še vedno ocenjuje kot devet mesecev krajša življenjska doba naših sodržavljanov. Zato si moramo bolj prizadevati in vključiti omejevanje delcev v suspenziji veliko bolj zgodaj v preventivne instrumente, katerih cilj je omejevanje emisij iz različnih sektorjev, zlasti prometa in industrije.

  Dimitrios Papadimoulis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, gospod komisar, kolegi poslanci, vsako leto v Evropi zaradi bolezni, ki so povezane z onesnaževanjem zraka, prezgodaj umre 370 000 ljudi. Glede na uradne podatke Komisije se je življenjska doba v nekaterih evropskih državah znižala za od osmih mesecev do dveh let kot posledica izpostavljenosti nevarnim onesnaževalom v zraku. Vzrok za veliko večino smrti so drobni delci v zraku. Moja politična skupina podpira končni spravni sporazum in neodločne, vendar še vedno pozitivne ukrepe v odgovor tem razmeram.

Vendar se želim osredotočiti na nekatere resne pomanjkljivosti: mejne vrednosti, ki jih določa spravni postopek za drobne delce v zraku za več kot dvakrat presegajo zadevna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. Agencija za varstvo okolja Združenih držav določa strožje mejne vrednosti od Evropske unije. Za varnejše mejne vrednosti za drobne delce v zraku (PM10) nismo dosegli sporazuma. Zahteve za nadzor so bile zmanjšane, čeprav je stalen nadzor kritične obremenjenosti z onesnaževali zelo pomemben za izboljšanje razmer.

Časovni roki za benzen so bili odloženi, pri čemer ostaja veliki zločinec, kakovost goriva, nedotaknjen. Čeprav vsi govorimo, da potrebujemo izboljšana goriva in čistejše avtomobile, smo izključili kakovost zraka in njen nadzor na delovnih mestih. Poleg tega se državam članicam dopušča znaten odklon pri neizvajanju obstoječe zakonodaje in tudi glede nadzora njenega pravilnega izvajanja. Pozitivno smo napredovali, vendar to ni dovolj, zato moja skupina podpira spravni sporazum Evropskega parlamenta, vendar hkrati Svet in Komisijo poziva, da ukrepata.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, govorim v imenu svojega kolega gospoda Bloklanda, ki je trenutno na konferenci o podnebnih spremembah na Baliju.

Po dolgih pogajanjih se je končno dosegel sporazum o kakovosti zunanjega zraka. To ni preprosto in je tudi zelo pomembno, ker kakovost zunanjega zraka neposredno vpliva na okolje in zdravje ljudi. Zato se zahvaljujem poročevalcu gospodu Krahmerju za vse delo, ki ga je za to opravil.

Ta direktiva realno prispeva k izboljšanju zdravja in okolja. Kakovost zunanjega zraka se je v zadnjih letih že znatno izboljšala, pri čemer bo ta direktiva omogočila dodatno izboljšanje v prihodnosti. Vendar imajo številne države še vedno težave pri tako hitrem usklajevanju s strogimi standardi. Zato me veseli, da ta sporazum omogoča odložitev rokov, da se državam omogoči usklajevanje kakovosti zunanjega zraka s temi standardi, če si za to primerno prizadevajo.

Še en pomemben vidik je, da meritve niso obvezne na območjih, do katerih javnost nima dostopa in niso stalno naseljena. Ta prožnost je zlasti pomembna pri pristaniščih. Poleg tega zlasti podpiram dejstvo, da poročilo izpostavlja ukrepe, ki se morajo izvajati pri viru. Menim, da so taki ukrepi, na primer novi standard Euro 6 za težka tovorna vozila, ključni za doseganje dobre kakovosti zunanjega zraka.

Končno lahko zato povem, da podpiram sedanji sporazum in bom glasoval zanj.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, sedanje zabeleženo povečanje bolezni dihal, zlasti med otroci, starejšimi in bolnimi in tudi povečanje težav z dihanjem, ki temeljijo na alergijah, sta neposredno povezana s plazom prometa, ki se dnevno vali skozi naša mesta in glavne prometne poti.

Neuspela politika EU o subvencijah se v zadnjih desetletjih odraža predvsem v medmestnem prometu. Za zlasti občutljive regije, kot so Alpe, nismo uspeli besed spremeniti v dejanja in uvesti na primer Alpske konvencije. Vendar se nam zdaj maščuje prodaja naših javnih podjetij, ki je povzročila katastrofalno pomanjkljivo omrežje hitrega javnega prevoza.

Menim, da je zelo vprašljivo, do katere mere so lahko pri tem še uspešni ukrepi, kot so omejitve prometa in oblikovanje okoljskih con ali zaračunavanje prometa v mestih. Predvsem je treba zato čim prej nadomestiti glavne povzročitelje emisij onesnaževal, kot so tovorna vozila s starimi dizelskimi motorji.

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Več kot 300 000 milijonov ljudi v svetu trpi zaradi astme, od tega 30 milijonov v Evropi in 200 000 na Madžarskem. 18 % astmatikov v Zahodni Evropi ima težko obliko astme. Število bolnikov z astmo v moji domovini Madžarski se je v zadnjih desetih letih povečalo za 250 %. Število novih diagnosticiranih bolnikov se je v istem obdobju podvojilo. Onesnaževanje zraka je glavni povzročitelj astme in astmatičnih napadov. Menim, da so podatki v poročilu, ki ga obravnavamo, zelo zgovorni, pri čemer je njegova usoda, o kateri bomo odločali jutri, le delno odvisna od varstva okolja in veliko bolj zadeva kakovost življenja in varstvo zdravja.

Eno od največjih vprašanj danes v zakonodaji Unije je njeno pomanjkljivo izvajanje. Žal to drži tudi glede zakonodaje o kakovosti zraka. Zato je zdaj naša glavna naloga, da ne glasujemo za več še strožjih predpisov, ampak da spodbudimo usklajenost z obstoječimi predpisi. Živim v Budimpešti, mestu z dvema milijonoma prebivalcev, pri čemer na primer v zvezi z delci v zraku dovoljene mejne vrednosti presegamo tudi v prvih štirih mesecih v letu in dejansko štiri- do petkratna preseganja niso nenavadna. Zato je naša naloga dodatno primerno razviti obstoječo zakonodajo in pripraviti smernice, ki ne bodo predvidevale dodatnih nalog, ampak izboljšale sedanje naloge in tako resnično prispevale k čistejšemu zraku za prebivalstvo EU.

Menim, da poročilo gospoda Krahmerja izpolnjuje to zahtevo. Njegova odlika je, da želi izmeriti in ujeti onesnaževanje zraka predvsem pri viru onesnaževanja, kar je tehnično gledano pravilen pristop. Kompromis zato ni ambiciozen, ampak napreden. Prepričan sem, da bodo lahko zdaj zadevna mesta in države članice bolj dosledno izvajale te ukrepe, ter da bomo lahko mogoče našim otrokom predali za bivanje bolj primerno Evropo. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Čestitam poročevalcu. Najprej želim povedati, da je lepo vreme vedno prijetno. Na vreme seveda ne moremo vplivati, vendar lahko in moramo nekaj storiti glede njegove kakovosti. Ravni onesnaženosti zraka v gosto naseljenih in industrijskih mestnih območjih Evropske unije so še vedno nesprejemljive. V največjih mestih Evrope se jasno čuti grožnja onesnaženosti zraka. Vsako leto povzroči prezgodnjo smrt več deset tisoč Evropejcev. Onesnaževanje ogroža ne le dolžino človeškega življenja, ampak tudi njegovo kakovost.

V zadnjih letih so se v državah EU znatno zmanjšale emisije nevarnih plinov. Vendar je to le začetek. Ukrotiti moramo pošasti, ki te pline pljuvajo v zrak, tj. najhujše onesnaževalce zraka na cestah. Za razvoj javnega prevoza moramo sprejeti odločilne ukrepe, da spodbudimo ljudi k manj pogosti uporabi zasebnih prevoznih sredstev. To je v novih državah članicah ključno vprašanje, ker tudi 20 ali celo 30 let stari avtomobili v neprimernem stanju še vedno onesnažujejo okolje.

Stališče skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in Parlamenta je na splošno zelo pomembno za države, ki so k EU pristopile v 21. stoletju, zlasti glede strožjih pogojev in ciljev za zmanjšanje onesnaženosti zraka, prilagodljivosti pri izvajanju teh ciljev in usklajevanja dolgo- in kratkoročnih ciljev.

Čim bolj si moramo prizadevati za dosego najmanjše mogoče koncentracije različno velikih delcev v zraku do leta 2015 v večini Evrope. Državam, ki sprejemajo dejavne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti, vendar še niso dosegle določenih ciljev, je treba to omogočiti. Obdobje odstopanja je treba skrajšati skrajša iz „štiri[h] plus dve“ leti na „tri plus dve“ leti.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Evropski parlament danes drugič obravnava osnutek direktive o kakovosti zunanjega zraka. Eden od ciljev direktive je v naslednjih letih omejiti količino delcev prahu v zraku, ki jih vdihujemo in so veliki od 2,5 do10 mikrometrov. Znanstveniki opozarjajo, da najmanjši delci resno ogrožajo človeška življenja in ravno te najmanjše delce obravnava direktiva, o kateri razpravljamo.

Kompromis med Parlamentom in Svetom je Svetu omogočil olajšave, pri čemer Svet podpira manj omejevalne predpise. Upam, da se ukrepi iz te direktive ne bodo izkazali za neprimerne in da bo Evropska komisija ob ponovnem obravnavanju tega vprašanja v letu 2013 sprejela bolj ambiciozne cilje, saj govorimo tu o zdravju sedanje in prihodnjih generacij.

Končno se zahvaljujem poročevalcu za njegovo dobro opravljeno delo in vas opominjam, da je izogibanje boljše od soočanja s posledicami.

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, kompromis je boljši, kot smo pričakovali, vendar bi bilo o njem govoriti kot o velikem uspehu narobe, ker je bil omiljen. Ko obravnavamo njegove popravljene določbe ugotovimo, da je omiljen, ker se lahko zdaj izključi zelo onesnažena območja.

Vendar pomeni kompromis, ki je bil dosežen s pogajanjem tudi omejevanje škode, ker lahko zdaj načrtovano obdobje odloga razumemo le kot vabilo k nedelovanju. Da ta izjema ne postane pravilo mora nadzirati Komisija akcijske načrte in usklajenost z mejnimi vrednostmi ter kaznovati njihov neuspeli prenos. Zato ga ne smemo obravnavati kot velik uspeh, ker se dejansko zavedamo, da bi morala ta direktiva začeti veljati že pred nekaj časa.

Vendar ta kompromis tudi ne sme, pri čemer je to njegov pozitivni vidik, nemškim lokalnim organom zagotoviti, da lahko nemoteno zapravljajo čas. Nova pobuda za nedelovanje je zato preprečila zahtevo lokalnim organom in zveznim državam, da morajo oblikovati akcijske načrte.

Poleg tega moramo poudariti, da sodba Zveznega upravnega sodišča v Nemčiji lokalne organe v vsakem primeru zavezuje in tudi poudarja ukrepanje. Zavedamo se, da imamo v Evropi že dobre pobude, kot so na primer okoljske cone in zamenjava voznega parka. Vendar mora biti zdaj jasno, da je to zadnja odložitev. Zdaj morajo ukrepi zares slediti besedam, da se zagotovi smiselnost ambiciozne politike za ohranjanje čistejšega zraka.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL). – (CS) Gospe in gospodje, spremljanje onesnaženosti zraka in prizadevanja, usmerjena k izboljšanju kakovosti zraka sta hvalevredni dejavnosti. Dejstvo, da določeni deli predloga, o katerem razpravljamo določajo precej visoke zahteve, medtem ko ostali nekako poenostavljajo realnost, ni zaskrbljujoče. Bolj zaskrbljujoče je, da je treba medtem, ko se je tema razprave o spremljanju in odstranitvi drobnih delcev pravilno premaknila od grobih k drobnim delcem, – od PM10 k PM2,5 – obravnavati tudi delce, ki so še manjši od PM2,5. Ti lahko vdrejo tudi v alveole, pri čemer lahko potencialno absorbirajo prek svoje široke površine velike količine škodljivih snovi. Ker se ti delci ne nabirajo v zgornjih dihalnih poteh, so lahko zelo nevarni. Ne glede na te zadržke podpiram predlog direktive, kot tudi skupina GUE/NGL, katere član sem in menim, da bomo v bližnji prihodnosti to temo obravnavali bolj celovito.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, vsi se zavedamo in smo to tudi izrazili, da so naša pozidana območja in naša mesta vedno bolj onesnažena ter da so smrti zaradi te onesnaženosti vedno bolj običajne. Kot predsednica omrežja za spremljanje kakovosti zraka v mojem oddelku, ki sem ga ustanovila pred več kot šestnajst leti vas želim opozoriti, da državljani menijo, da mora biti v zvezi z varstvom okolja zmanjšanje onesnaženosti zraka prednostna naloga javnih organov, pri čemer je to najpomembnejši razlog za zaskrbljenost 54 % francoskih državljanov.

To besedilo je tako odziv na ponoven izbruh bolezni dihal, kot so astma, bronhitis, emfizem, ki je najbolj pogost pri otrocih – pozimi vedno govorimo le o bronhiolitisu – in pljučni rak, ki je najbolj pogost pri starejših ljudeh.

Zato je uvedba novih standardov za najbolj drobne in najbolj škodljive delce, ki jih do zdaj nismo obravnavali, primeren ukrep. Vendar so nam za izboljšanje kakovosti zraka na voljo številne rešitve, kot so ukrepi na področju goriv, načina prevoza in prevoznih sredstev. Še vedno moramo uporabiti veliko zakonodaje EU, ki nam je že na voljo in s katero večina držav članic žal ni usklajena. V okviru pogojev iz besedil, o katerih bomo glasovali jutri, bodo morale v mestnih okoljih postaviti države članice vzorčevalna mesta. Dejansko bo moral vsak pripraviti „načrte za delce“. Poleg tega moramo zagotoviti javnosti dnevne informacije o vsebnosti delcev v zraku, zlasti za posebej občutljive dele prebivalstva.

Končno ne smemo pozabiti na kakovost zraka v zaprtih prostorih, v katerih preživimo več kot 80 % našega časa. Le malo je interesa za študije o kakovosti okolja v naših domovih, čeprav to okolje na naše zdravje vpliva vsaj v enaki meri kot zunanje okolje.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospod predsednik, čestitam poročevalcu gospodu Krahmerju.

Predlog direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo obravnava odnos med kakovostjo zraka in zdravjem ljudi ter predlaga ukrepe Skupnosti za izboljšanje kakovosti zraka v Evropi.

Mestni promet, ki povzroči 40 % emisij ogljikovega dioksida ter vozila in zastoji v prometu, zlasti v mestnih območjih, ki povzročijo 70 % emisij, Evropsko unijo stanejo okrog 1 % BDP.

V številnih evropskih prestolnicah je promet gost, pri čemer onesnaževanje resno škoduje prebivalcem teh mest. Več kot 66 % evropskih državljanov meni, da prometni zastoji v mestnih središčih in s tem povezana onesnaženost resno škodujejo kakovosti njihovih življenj ter zahtevajo, da ukrepa Unija v zvezi s tem usklajeno in zlasti odločno.

Na Evropskem Svetu 8. in 9. marca 2007 se je zavezala Evropska unija k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.

Evropska unija in države članice morajo svoje ukrepe usmeriti k obremenjenim velemestnim in mestnim območjem ter pristopiti prek usklajenosti z načelom subsidiarnosti k vprašanju kakovosti zraka v aglomeracijah bolj ambiciozno, in sicer z izvajanjem strategije sodelovanja in usklajevanja na Evropski ravni. Zelena knjiga o mobilnosti v mestih spodbuja razvoj potniškega prometa, vendar obravnava tudi ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča cestni promet.

Glede predloga spremembe 31 želim izpostaviti, da so nekateri ukrepi na področju obveznih tehničnih standardov za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo kopenska vozila in tudi ladje na notranjih vodah, vključeni v ostale dele zakonodaje.

Menim, da je za Parlament zelo pomembno, da se ga vsakih pet let obvešča o napredku držav članic glede izboljšanja kakovosti zraka, vendar tudi menim, da je zlasti pomembno, da se take ukrepe financira tudi s sredstvi iz strukturnih skladov.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospod predsednik, direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo je zelo pomembna za zdravje evropskih državljanov, zlasti ker se lahko prenašajo snovi, ki se sproščajo iz industrije, prometa in elektrarn prek velikih razdalj, pri čemer so to delci in oksidi žvepla, dušika ter svinca.

Direktiva določa mejne vrednosti za njihove emisije in poudarja pomembnost zmanjšanja onesnaževanja emisij in njihovih virov. Vendar se pogoji za doseganje teh zahtev med seboj razlikujejo. V conah in mestih, v katerih delujejo številne entitete, ki sproščajo onesnaževala, na primer peči na premog in elektrarne, ki uporabljajo stare tehnologije, bo prilagajanje ter uresničevanje zahtev direktive zahtevalo veliko časa in finančnih stroškov.

Za upravičene primere se lahko v skladu s predlogom spremembe 2 podaljša rok za skladnost z zahtevami direktive. Direktiva pravilno poudarja potrebo po spremljanju onesnaževanja emisij, ki je zelo pomembno za omejevanje onesnaževanja, vključno tistega s čezmejnim izvorom. Čestitam poročevalcu gospodu Krahmerju.

  Richard Seeber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, veseli me, da smo v vseh skupinah tako hitro dosegli sporazum o tem pomembnem besedilu. Kakovost zraka je ključna za zdravje in blaginjo naših državljanov. Prav tako me veseli, da smo določili stroge mejne vrednosti, zlasti nove mejne vrednosti za delce PM2,5, ker ti resno škodujejo zdravju. Žal na številnih ostalih področjih nismo uvedli poostritev, ki bi bile zaželene. Pri tem mislim seveda na delce PM10 in tudi na NOx.

Vendar sem bolj kot glede mejnih vrednosti, ki smo jih določili zaskrbljen glede sedanjih razmer na področju kakovosti zraka v državah članicah. Kot veste skoraj vse države članice presegajo sedanje mejne vrednosti. Zdaj moramo mi uvesti ta ambiciozen zakonodajni sveženj, pri čemer ga mora Komisija nadzorovati. Komisija do zdaj ni uvedla nobenih postopkov za ugotavljanje kršitev, čeprav se mejne vrednosti stalno presegajo. Po eni strani mora biti uvedba zato jasna, vendar mora Komisija po drugi strani sprejeti praktične ukrepe, če države članice še vedno ne bodo zmožne ali pripravljene upoštevati mejnih vrednosti.

Prav tako je pomembno, da smo določili dosledna merila za meritve. V posameznih državah članicah se prakse med seboj zelo razlikujejo. V zvezi s prometom, ki je tudi v moji domovini eden od glavnih povzročiteljev onesnaženosti zraka, je treba povedati, da Komisija v določeni meri ni pripravljena podpreti pobud, ki jih sprejemajo države z namenom upoštevati mejne vrednosti za kakovost zraka. Komisija bi morala pozivati, da se države članice podpira in ne ovira pri njihovih ciljih za čistejši zrak. V Alpah se je promet znatno povečal in tudi tu je treba glede kakovosti zraka ukrepati.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, Evropski parlament danes zagotavlja jasnost v tej dolgi razpravi o določitvi standardov, ki so nujni za javno zdravje v zvezi z delci: PM2,5 in PM10. Danes zagotavljamo znatno izboljšanje za ljudi, ki so zlasti občutljivi nanje: otroke in starejše. To politiko podpiram v celoti.

Poleg tega je jasno, da so bolj prilagojeni ukrepi mogoči. Omogočiti želimo delitev na cone naših mestnih območij, s čimer bomo izboljšali praktičnost, brez da bi s tem ogrozili naše glavne cilje. Prav tako je jasno, da zdaj resno obravnavamo izvirno politiko in da v Evropi ni čezmejnega sodelovanja.

Gospod predsednik, vsaj meni osebno ni jasno, ali je bila dejansko odstranjena ovira v nizozemski zakonodaji v zvezi s številnimi projekti o celostni pooblastitvi za okoljsko in prostorsko načrtovanje. Tako bi ugotovila Nizozemska, vključno s spodnjim domom nizozemskega parlamenta in zakonodajo, ali se to lahko razjasni v programu sodelovanja na področju kakovosti zraka.

Evropa danes zagotavlja zelo jasen okvir za praktično izvajanje, tudi na Nizozemskem. Zdaj mora Nizozemska previdno upravljati povezavo med prostorskim načrtovanjem in okoljsko politiko, da se izogne dodatnim nepotrebnim oviram. To je duh, v katerem danes z veseljem podpiram doseženi sporazum.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, v sedanji splošni kompromisni sveženj so vključeni številni ključni elementi.

Najbolj pomembno je, da vključuje naslednje elemente:

- skupno stališče glede možnosti podaljšanja roka za delce PM10; pri čemer odložitev ukrepanja ni mogoča, enostopenjski pristop pa bo zmanjšal upravno obremenitev;

- standardi za delce PM10 so nespremenjeni v skladu z izvirnim predlogom Komisije;

- do leta 2010 oziroma 2015 je treba doseči realen in pravočasen letni cilj za delce PM2,5 in mejno vrednost 25 µg na kubični meter;

- okvirna mejna vrednost za leto 2020, ki dopolnjuje visoko zastavljen načrt za delce PM2,5 glede obveznega pregleda v letu 2013;

- pravno zavezujoča obveznost koncentracije izpostavljenosti za leto 2015, ki dopolnjuje ciljno zmanjšanje izpostavljenosti z uvedbo takojšnjih ukrepov, ki bodo zagotovili največje možne koristi za javno zdravje, ter

- izjava Komisije o napredku v razvijanju ukrepov Skupnosti, ki se morajo izvajati pri viru.

Prav tako nova uvodna izjava 15 krepi odločenost dveh sozakonodajalcev, da prednostno upoštevata zakonodajne predloge Komisije na ravni Skupnosti za obravnavanje emisij pri viru.

Zavedam se, da so bili ti elementi za Parlament na prvi obravnavi in tokrat tudi za odbor zelo pomembni. Menim, da bo sedanji predlagani kompromis zadovoljil Parlament, saj je bila pomembna osnova dosežena po ključnem načelu ambicioznega, vendar realnega določanja standardov za kakovost zunanjega zraka z jasnim načrtom, vključno s sprejetjem nujnih ukrepov Skupnosti in dobro opredeljenim pregledom v letu 2013.

Zlasti sem zadovoljen, ker ugotavljam, da Parlament in Svet dosegu kompromisa v tej direktivi pripisujeta velik pomen. Posledičen kompromis in jasna odločnost omogočata Evropski uniji sprejetje učinkovitih ukrepov za zagotavljanje bolj zdravega zraka za svoje državljane.

Komisija je zelo zadovoljna z rezultatom pogajanj. Predlagane sporazumne spremembe lahko v celoti sprejme.

Ponovno se zahvaljujem poročevalcu gospodu Krahmerju in mu čestitam za ves njegov trud, da bi dosegel sporazum na drugi obravnavi.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 11. decembra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Pomembnosti kakovostnega zraka okrog nas ni treba posebej razlagati ali poudarjati. Sedanja prednostna naloga evropske politike, ki je usmerjena k hitri in dolgoročni uvedbi usklajene in enotne zakonodaje, ki bo zagotovila kakovost zraka, je pravilen pristop.

Predlog v direktivi, o katerem zdaj razpravljamo, združuje in usmerja obstoječo evropsko zakonodajo z oblikovanjem enotnega in usklajenega predloga. Glede na analizo predloga, ki ga zdaj vključuje, lahko z gotovostjo trdimo, da kompromisni sveženj, ki so ga podprle skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu ter skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v celoti odraža interese vseh zadevnih strani, na katere bo direktiva neposredno vplivala. To je uravnotežen predlog za države članice, ki bodo čutile težo njegovih določb, pri čemer bo hkrati izboljšal kakovost zraka v Evropi in bolj dolgoročno znatno zmanjšal delce PM.

Poleg zelo natančnega obravnavanja posameznih ciljnih mejnih vrednosti za delce PM10 in PM2,5 menim, da se je zelo pomembno osredotočiti na določbe, ki se nanašajo na prilagodljivost glede doseganja sprejemljivih vrednosti za države članice. Smiselno je izpostaviti dejstvo, da imajo države članice velike težave pri usklajevanju z že obstoječimi določbami glede izboljšanja kakovosti zraka.

Poleg tega je pomembno poudariti dolgoročne ukrepe na področju kakovosti zraka. Izkušnje kažejo, da so kratkoročni ukrepi pogosto manj učinkoviti od dolgoročnih. Države članice je treba spodbujati, da prostovoljno uvedejo dolgoročne politične strategije o onesnaževanju zraka.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Pravico do čistega zraka se lahko razlaga kot človekovo pravico, ker je naloga držav članic in Evropske unije zagotoviti osnovne življenjske razmere (čisto vodo in zrak). Pred petdesetimi ali stotimi leti je bil simbol industrijske družbe dimnik tovarne, iz katerega se je valil dim. Naše vrednote so se med tem spremenile in zdaj cenimo čist in naraven način življenja, vsaj v besedah. Žal zrak v naših mestih to potrjuje le delno. S propadom težke industrije ali njenim prenosom v tretji svet se je industrijsko onesnaževanje zmanjšalo, vendar se je širitev avtomobilov znatno povečala. Pred petindvajsetimi leti je bilo na Madžarskem milijon avtomobilov pri 10 milijonih prebivalcev, zdaj imamo avtomobilov skoraj trikrat več, od tega jih skoraj milijon onesnažuje zrak Budimpešte, kar ima katastrofalne posledice za zdravje. Število primerov pljučnega raka se je znatno povečalo, število primerov astme pa je devetkrat večje. Majhni otroci, ki živijo poleg glavnih cest so izpostavljeni stalnemu tveganju. Prav tako ugotavljamo, da je onesnaževanje z mikrodelci iz dizelskih vozil zlasti škodljivo za zdravje ljudi. Evropo je lahko sram, da so v zvezi s tem standardi v EU nižji od standardov v Združenih državah. Ne smemo le govoriti, treba je ukrepati. Uporabiti moramo opredeljene instrumente za omejevanje cestnega prometa v naseljih in oblikovati strožje predpise za emisije za vozila. Iz družbe onesnaževalcev se moramo spremeniti v družbo, ki živi zdravo življenje.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Evropska direktiva o kakovosti zraka bo izboljšala zdravje evropskih državljanov in prispevala k dvigu življenjskega standarda v mestnem okolju. Ker je ta zakonodaja zavezujoča bomo to dosegli na celotnem območju Evropske unije.

Šibka točka direktive je financiranje ukrepov za uskladitev s cilji, pri čemer bodo države članice te ukrepe izvajale do leta 2010 ali 2015. Najprej bodo potrebna znatna finančna sredstva, da se oblikuje centre za vzorčenje in merjenje onesnaževanja zraka. Strukturni skladi, ki so že dodeljeni državam članicam, upravičenim do okoljske politike bodo dostopni tudi za doseganje ciljev, ki jih določa ta direktiva, vendar bo to zmanjšalo prvotno predvidena sredstva. Menim, da je treba oblikovati dodatno proračunsko postavko, ko direktiva začne veljati.

Hkrati podpiram vključitev klavzule o fleksibilnosti, ki državam članicam omogoča prehodna obdobja do dveh let, če lahko dokažejo, da so si znatno prizadevale za doseganje ciljev v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja zraka.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Danes na drugi obravnavi razpravljamo o dveh pomembnih direktivah o izboljšanju kakovosti okolja. Ena zadeva morje, druga zrak. Varstvo zraka je eno od ključnih in najbolj tradicionalnih področij varstva okolja, ker sta kakovost zunanjega zraka in zdravje ljudi neposredno povezana. Kot je izjavila Komisija, se je življenjska doba v EU zaradi onesnaževanja zraka skrajšala za 8,5 mesecev. Kakovost življenja več sto tisoč ljudi je iz dneva v dan slabša in kljub znatnemu zmanjšanju v emisijah v zadnjih letih je ogroženo naše naravno okolje. Pomembnosti direktive o kakovosti zraka ne moremo dovolj poudariti: združuje celo vrsto pravil, ki so bila prej obravnavana ločeno in pomeni boljši pristop k temu vprašanju v celoti.

Najprej se zahvaljujem Svetu za srečanje s Parlamentom in razpravo o nekaterih pomembnih vprašanjih. Skoraj polovico predlogov sprememb, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi, je bilo na splošno sprejetih. Svet je končno namenil svojo podporo določenim ključnim predlogom sprememb Parlamenta. Ti obravnavajo zamenjavo določenih ciljnih vrednosti s koncentracijami delcev in zavezujočimi mejnimi vrednostmi, časovnimi roki za izvedbo tega in načinom uporabe. Mejna vrednost za delce PM2,5, ki so zdravju ljudi najbolj škodljivi, je ključnega pomena.

Zato potrebujemo izredno strogo direktivo. Same mejne vrednosti pri tem niso dovolj. Pozornost je treba nameniti tehnikam, ki izboljšujejo kakovost zunanjega zraka.