Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/0247(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0466/2007

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/12/2007 - 9.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0594

Razprave
Torek, 11. december 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11. Obrazložitev glasovanja
PV
  

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0457/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Coste o spremembi sporazuma o nekaterih vidikih zračnega prevoza med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko. To se navezuje na predlog sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi sporazuma o nekaterih vidikih zračnega prevoza med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Republike Romunije k Evropski uniji.

Protokol zagotavlja bistvene spremembe dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med Kraljevino Maroko in Republiko Bolgarijo ter Republiko Romunijo v skladu s pristopom zadnjih omenjenih držav k Evropski uniji.

Bolgarija in Romunija sta leta 1966 in 1971 z Marokom sklenili sporazume o zračnem prevozu. Vendar je Evropska skupnost decembra 2006 podpisala horizontalni sporazum. Zato je sporazume potrebno prilagoditi zakonodaji Skupnosti in obema novima državama članicama omogočiti pristop k horizontalnemu sporazumu.

 
  
  

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0456/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Romunski poslanci v Evropskem parlamentu iz Stranke evropskih socialistov so se vzdržali glasovanja v zvezi s poročilom o sporazumih o nekaterih vidikih zračnega prevoza med ES in Gruzijo, Libanonom, Maldivi, Moldavijo, Singapurjem ter Urugvajem, ker je v zvezi z Republiko Moldavijo v besedilu sporazuma omenjen moldavski jezik, in sicer v sklicevanju na sklenitev sporazuma v bolgarščini, češčini, danščini, nizozemščini, angleščini, estonščini, finščini, francoščini, nemščini, grščini, madžarščini, italijanščini, latvijščini, litovščini, malteščini, poljščini, portugalščini, romunščini, slovaščini, slovenščini, španščini in švedščini ter moldavščini.

Delegacija romunskih socialdemokratov poudarja, da sodelovanje Romunije v tem sporazumu ne vključuje priznavanja imenovanja „moldavskega“ jezika. Romunski člani Stranke evropskih socialistov ponovno poudarjajo, da je v skladu s konkretnimi in znanstvenimi dokazi, vključno z razlago moldavske Akademije znanosti (septembra 1994), pravilno imenovanje romunščina.

Zato je potrebno upoštevati dejstvo, da je v mnogih drugih sporazumih Komisija uporabila nevtralno ubeseditev, in sicer „Sklenjeno v …… na ........ dne ........... leta ............ v dveh izvodih v vsakem od uradnih jezikov pogodbenic, pri čemer je vsako od besedil enako pravnomočno.“

Obžalujemo dejstvo, da ta ubeseditev ni bila uporabljena v sporazumih z Republiko Moldavijo in priporočamo uporabo te nevtralne ubeseditve v uradnih dokumentih v zvezi z odnosi med EU in Republiko Moldavijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − S podporo tega poročila želim na kratko opozoriti na težave, ki jih imajo letalski prevozniki iz EU v zvezi s pravicami do preleta Rusije.

Ruski organi te pravice ne le omejujejo, ampak si tudi prizadevajo, da so drage in izdane na diskriminacijski način, ki je očitno neugoden za prevoznike EU, zlasti prevoznike, ki letijo na poteh proti Daljnemu vzhodu.

Ta problem je znan že nekaj časa, vendar zaradi nepripravljenosti ruskih organov na ponovna pogajanja z EU glede tega vprašanja drag in nekoristen.

Komisijo in ruske organe pozivam k ponovni oživitvi njunih prizadevanj za rešitev tega zelo resnega problema.

 
  
  

– Poročilo: Hans-Peter Mayer (A6-0475/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Kljub temu, da so se številne nesreče v reaktorjih zgodile pred mnogimi leti, se še zmeraj soočamo s posledicami napak iz preteklosti. Takoj po jedrskih nesrečah so divjačina, jagodičevje in gobe nemudoma umaknjeni iz naših menijev, le da se kmalu za tem na njih spet pojavijo. Pomembno je določiti najvišje dovoljene stopnje, vendar še zmeraj primanjkujejo študije o učinkih sevanja na človeka, prav tako pa ni bilo dovolj raziskano tudi nastajajoče področje genskega inženiringa.

EU se mora nemudoma osredotočiti na te pomembne in nujne študije o učinku, se pripraviti na opustitev jedrske energije ter državam članicam prepustiti odločitev glede uporabe genskega inženiringa. Ker prej omenjene točke v tem poročilu niso dovolj obravnavane, sem se glasovanja vzdržal.

 
  
  

– Poročilo: Francesco Enrico Speroni (A6-0476/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Cilj skupne ureditve trga ribiških proizvodov je stabilnost na trgu in varnost prihodkov ljudi, vključenih v sektor. Ti cilji in cilji, ki jih določa Pogodba ES, so dejansko ustrezni ter bi morali biti temelj za doseganje blaginje v evropskih ribiških skupnostih.

Na žalost sta bili zadnji dve desetletji in pol zaradi centraliziranega nadzora Bruslja v obliki skupne ribiške politike katastrofalni za te skupnosti. Uspešen trg z varnimi delovnimi mesti v okviru nadzora skupne ribiške politike ni dosegljiv, upravljanje ribištva pa se mora vrniti v roke držav, odvisnih od ribištva.

 
  
  

– Poročilo: Ioannis Gklavakis (A6-0480/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Glasoval sem proti sprejetju tega poročila, saj obravnava predpise skupne kmetijske politike, ki jih želimo odpraviti. Skupno kmetijsko politiko je treba radikalno reformirati in že nekaj let pozivamo k temu, da se razprava prične čim prej. Menimo, da bi EU morala pričeti z omejevanjem kmetijske podpore za leto 2010 po t. i. sistematskem pregledu dolgoročnega proračuna za obdobje 2007–2013.

Zato poslanci iz Stranke Junilistan (junijske liste) ponavadi ne morejo glasovati za številna poročila o kmetijstvu, ki so predložena Evropskemu parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Higiena rastlin in certifikacija razmnoževalnega materiala sadnih rastlin ter sadnih dreves sta najpomembnejši za pridelovalca, saj je začetna primerna zasaditev sadovnjaka zagotovilo za dober pridelek. Zakonodajo je nedvomno treba prilagoditi razvoju sektorja.

Čeprav se strinjamo z večino predlogov sprememb v poročilu gospoda Gklavakisa, se ne strinjamo s tistimi predlogi sprememb, ki odobravajo gensko spremenjeni razmnoževalni material, kot je korenika, saj ta ogroža zdravje ljudi in okolje. Znanstvene študije, ki bi zagotovile, da takih učinkov ni, še ne obstajajo. Glede uvoza iz tretjih držav članic se strinjamo, da ne sme biti odstopanj, saj obstaja nevarnost širjenja patogenov v Evropski uniji, kar bi imelo posledice za proizvodnjo, kakovost proizvodov in kmetijski dohodek.

 
  
  

– Poročilo: Ieke van den Burg (A6-0469/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Branimo uporabo načela subsidiarnosti. Zato se tudi strinjamo, da Komisija ne sme posegati v pristojnost držav članic. Tako je v primeru lokalnega opravljanja storitev, ki ne vključujejo čezmejnih dejavnosti in zato načeloma nimajo učinka na delovanje notranjega trga. Zato mora vsaki državi biti omogočeno, da na področju posrednega obdavčevanja in glede določanja stopenj DDV, deluje popolnoma samostojno.

Tudi če se Svet odloči za končni sistem obdavčevanja transakcij v Skupnosti, bi državam članicam moralo biti omogočeno, da uporabljajo znižane stopnje ali tudi stopnjo nič za osnovne storitve in blago, kot so hrana in zdravila, ter tudi lokalno opravljanje storitev, vključno s storitvami in zagotovitvijo blaga, povezanega z izobraževanjem, socialnim skrbstvom, socialnovarstvenim delom in kulturo.

Četudi se o končnem sistemu obdavčevanja transakcij v Skupnosti odloči do konca leta 2010, bi državam članicam moralo biti omogočeno, da uporabljajo znižane stopnje DDV in tako okrepijo obstoj in vzdrževanje lokalnega opravljanja storitev ter njihovo vlogo v uradnem gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Tokrat smo hoteli glasovati za poročilo tega parlamenta o davku na dodano vrednost. Poročilo podpira opustitev cilja o uvedbi dokončnih ureditev za obdavčenje v državi potrošnje, kar je opravičilo večjo uskladitev stopenj. Prav tako podpira uporabo načela subsidiarnosti, ki bi državam članicam omogočalo uporabo ničelne stopnje davka na dodano vrednost za storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, kot so gostinstvo ali druga področja, pri čemer bi bila to rešitev ciljev, povezanih z družbo, šolstvom in kulturo. Poročilo prav tako poskuša ohraniti odstopanja, ki bi se morala zaključiti med letoma 2007 in 2010. Z vsem tem se strinjamo.

Vendar se ne smemo strinjati z željo po ohranjanju evropske zakonodaje o davku na dodano vrednost in z željo po zagotavljanju enakih stopenj za vsako ceno zaradi poenostavitve trgovinskih in carinskih formalnosti za trgovino znotraj EU. Obdavčitev je suverena odgovornost posameznih držav in neskladnosti glede ene vrste davka pogosto sprožijo neenakosti pri drugi vrsti davka. Zato niso vedno nezakonite.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki.(PL) V zvezi z razpravo, ki zdaj poteka o prehodnih stopnjah DDV, je bil Evropski parlament pozvan k podaji mnenja o razširitvi sedanjih določb o teh stopnjah. Danes glasujemo o tem mnenju. Mnenje je zapoznelo, saj se zavedamo, da se je Evropska unija odločila še naprej uporabljati preferencialne stopnje DDV po 1. januarju 2008. Kljub temu menim, da gre za pomembno mnenje.

Nedvomno je to pravilna odločitev za države, ki so se Uniji pridružile leta 2004, in jo v celoti podpiramo. Mnenje Parlamenta o tej temi je nedvoumno in zagovarja ohranitev nekaterih začasnih določb glede stopenj DDV. Odločitev si zasluži splošno podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem za sprejetje poročila poslanke van den Burg o davku na dodano vrednost. Poročilo izpostavlja pomembnost načela subsidiarnosti pri davčnih zadevah in po mojem mnenju pravilno navaja, da se mora načelo uporabiti, kadar storitve ne vsebujejo čezmejnih elementov ter ne vplivajo na notranji trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Claude Martinez (NI), v pisni obliki. (FR) Komisiji nikoli ne uspe pravilno urediti področja DDV. V 80. letih devetnajstega stoletja je poročilo gospoda Cockfielda pozvalo k nizu stopenj DDV. Dejansko smo takrat imeli le najnižjo stopnjo 15 %, 5 % je bila običajna stopnja in nižja stopnja.

Nato je Evropska komisija želela, da se stopnja DDV določi v državi izvora. V praksi je bil DDV odmerjen po stopnji, ki se je uporabljala v državi izvora. To je bil provizoričen sistem, ki je postal končni sistem: tako imenovani „Bolkensteinov DDV“ ni bil uveden. Uporabljale so se nižje stopnje DDV za francoske gostinske obrate, diplomate in dejavnosti, ki zahtevajo delovno silo.

Komisija se je vsaj delno vdala s svojim seznamom v prilogi H k šesti direktivi iz leta 1977, ker je spoznala, da se Nemci ne bodo več vozili na čezmejna kosila v restavracije z nizkim DDV.

Sramotno je, da leta 1993 ni spoznala, da je DDV znotraj Skupnosti brez mejnih nadzorov neizčrpen vir velikih goljufij. Filozofska logika DDV, pametnega davka, saj je gospodarsko nevtralen, je večini uradnikov Komisije nedostopna. Zato je njihova zakonodaja pri tem vprašanju neuspešna že zadnjih 20 let.

 
  
MPphoto
 
 

  Joseph Muscat (PSE), v pisni obliki. − (MT) Opozarjam vas na dva predloga sprememb, ki sem ju vložil in ki sta bila potrjena v končnem poročilu.

Prvi predlog govori o tem, da bi vsaka država morala imeti pravico, da uporablja znižane stopnje DDV ali v izrednih primerih ničelne stopnje za osnovno blago in storitve, kot so hrana in zdravila, za jasno opredeljene socialne in okoljske razloge ter v korist končnega potrošnika.

Drugi predlog govori o tem, da bi se lahko uporabljala znižana ali celo ničelna stopnja DDV za blago, ki je povezano z izobraževanjem, socialno varnostjo in kulturo.

Zdaj se lahko uporabljajo znižane stopnje DDV za blago, povezano z izobraževanjem. Ta predlog spremembe to dodatno podpre.

Svet ministrov pozivam, naj sledi politiki Evropskega parlamenta.

 
  
  

– Poročilo: Gianni De Michelis (A6-0484/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pri tem poročilu smo vzdržani zaradi dvomov okoli ustanovitve skupnega podjetja ARTEMIS, njegovega delovanja in upravljanja. Oblikovanje skupnih podjetij v okviru javno-zasebnih partnerstev, kar se dogaja pri ustanovitvi podjetja ARTEMIS za izvedbo skupne tehnološke pobude, kot je določeno v tem poročilu, vključuje zamisel o uporabi javnih sredstev za zasebne namene in interese, pri čemer se zdi, da sodelovanje v drugi smeri, v zvezi s financami ali prenosom znanja, ne obstaja.

V tem okviru se zdi, da si cilji medsebojno nasprotujejo, saj zasebni steber pobude temelji na kopičenju dobička, steber javnih storitev pa na storitvah javnega interesa in na odzivu na skrbi prebivalstva.

Vendar je vlaganje v raziskave zlasti na področju integriranih računalniških sistemov prispevek, ki je nujen za razvoj tehnologije v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, ARTEMIS je prvo od naših štirih predlaganih skupnih podjetij s skupnim ciljem in skupnim opravičilom. Druga skupna podjetja so Čisto nebo, ENIAC in Inovativna zdravila. Vsa štiri podjetja imajo skupni sedež v Bruslju, ki je še vedno skupna prestolnica Flamcev in Valoncev.

Parlamentarni odbor za proračun je podprl štiri nove ustanove, ki so zagotovljene v sedmem okvirnem programu. Tako je storil v upanju, da se bo model javno-zasebnega partnerstva, ki je bil zasnovan zanje, izkazal za bolj realističnega kot program Galileo. Vendar je treba opozoriti, da časovni in proračunski dogovori za ARTEMIS in druga skupna podjetja (2008–2013) niso v skladu s standardnimi finančnimi dogovori, določenimi v sedemletni finančni perspektivi za obdobje 2007–2013. Zaradi tega bi v prihodnje lahko nastale nekatere težave.

Prav tako smo opazili precej nizka sredstva, ki so dodeljena upravnim stroškom glede na vse izdatke štirih skupnih podjetij, in sicer 84 milijonov EUR za leta 2008–2017. To je le približno 3,5 odstotka vseh izdatkov in povečuje naše skrbi. Vprašanje širjenja institucij znotraj okvira Evropske unije je še vedno odprto, vendar ne zajema le institucionalne obnove sedmega okvirnega programa.

 
  
  

– Poročilo: Françoise Grossetête (A6-0479/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Pobuda za inovativna zdravila je edinstvena pobuda, ki sta jo sprožila Evropska komisija in Evropska zveza farmacevtske industrije in farmacevtskih združenj, do leta 2013 pa bo imela proračun v višini 2 milijardi EUR. Zato sem tudi glasoval za sprejetje poročila.

Prepričan sem, da bo to partnerstvo med zasebnim in javnimi sektorjem pospešilo distribucijo boljših in varnejših zdravil.

Vesel sem, da bo pobuda za inovativna zdravila izboljšala pogoje za raziskave in tako povečala možnosti za razvoj boljših zdravil za zdravljenje zapostavljenih bolezni.

Kot član zveze malih in srednje velikih podjetij sem vesel zaradi tega prvega partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki vključuje financiranje za sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi centri, akademijami in zvezami, ki so članice zveze EPFIA.

Ta način financiranja bo končno zagotovil dostop do potrebnih virov in tako ustvaril ugodno okolje za raziskave v Evropski uniji in povečal njeno konkurenčnost. Naše države članice lahko pričakujejo rezultate ...

(Predsednica je prekinila govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, kritiziram pomanjkanje sodelovanja med velikimi korporacijami in univerzami ter se prav tako ne strinjam z nizko ravnjo razpoložljivih sredstev za raziskave znotraj EU, kar gre pripisati dejstvu, da v primerjavi z Združenimi državami le tretjina sredstev prihaja iz zasebnega sektorja. Danes iz Strasbourga evropski raziskovalni agenciji končno sporočamo dobro novico s sprejetjem sedemletnega načrta za inovativna zdravila po ceni 2 milijarde EUR. Oblika tega podjetja je inovativna že sama po sebi, saj predstavlja partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. To lahko podvoji razpoložljive vire in tudi pomaga pri poenotenju raziskovalnih namenov. Menim, da bo prineslo svežino na področju upravljanja z znanjem, izobrazbe in poklicnega usposabljanja. Prepričana sem, da lahko zasukamo trend upadajoče učinkovitosti v evropski farmacevtski industriji ter dosežemo lažje dostopna visoko kakovostna zdravljenja, zlasti zdravljenje raka in Alzheimerjeve bolezni. Zahvaljujem se poročevalki, da je poročilo pripeljala do uspešne druge obravnave.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Kot poročevalka sem zelo zadovoljna s sprejetjem tega poročila o ustanovitvi skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila.

Izvajanje tega javno-zasebnega partnerstva med Evropsko zvezo farmacevtske industrije in farmacevtskih združenj (EFPIA) in Evropsko komisijo predstavlja velik obetajoč korak naprej za velike raziskovalne programe. Evropska komisija je dolžna o evropskih potrebah razmisliti iz drugega zornega kota.

Pobuda za inovativna zdravila bo imela skupen proračun 2 milijardi EUR med leti 2008 in 2013. Prispevek Evropske komisije v višini 1 milijarde EUR bo razdeljen med mala in srednje velika podjetja ter univerze. V zameno bodo velika podjetja ta znesek prispevale v naravi. Mala in srednje velika podjetja ter univerze bodo vključila tako, da jim bodo zagotovila orodja in metodologije za lažje predvidevanje neškodljivosti in učinkovitosti zdravil, pametnih infrastruktur in upravljanja znanja.

To sodelovanje med vodilnimi podjetji, malimi raziskovalnimi središči, malimi in srednje velikimi podjetji ter univerzami bo omogočilo uresničenje raziskovalnih projektov. Pobuda za inovativna zdravila bo izboljšala prenos znanja na univerzah in v podjetjih ter prispevala k vključitvi manjših podjetij v evropsko raziskovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki.(PL) Tema o inovativnih zdravilih mi je zelo blizu, saj na Poljskem dejavno pomagam otrokom z redkimi genskimi boleznimi. Na žalost teh otrok programi zdravstvenega zavarovanja ne krijejo in zdravila, ki jih potrebujejo, so predraga. V večini evropskih držav so stroških zdravil, ki so potrebna za preživetje takih otrok in za to, da se jim omogoči skoraj normalno življenje, povrnjeni.

Kot poslanka Evropskega parlamenta se zavedam, kako pomemben je evropski pristop k celotnemu vprašanju o zdravilih. S tem mislim inovacije, podporo Unije za raziskave in znanstvenike ter tudi spodbujanje Unije pri farmacevtskih vprašanjih, pri čemer farmacevte poziva k razvoju novih zdravil. Po mojem mnenju je poročilo gospe Grossetête res zelo pomembno.

Strinjam se s tem, da mora Unija preiti k novim in bolj učinkovitim metodam upravljanja raziskav in inovacij, katerih cilj je spodbujanje gospodarskega razvoja naše celine, pri čemer prinaša olajšanje našim državljanom in v nekaterih primerih celo rešuje njihova življenja. Predlog Evropske komisije za izdelavo skupnih tehnoloških pobud bo uskladil in poenostavil financiranje projektov.

Glede raziskovalnih programov o inovativnih zdravilih je pomembno, da vključimo mala in srednje velika podjetja, univerze, paciente, bolnišnice in farmacevtsko industrijo, da bi zagotovili večjo varnost zdravil ter cenejša in lažje dostopna zdravila. Partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki jih je predlagala Komisija, so zato odlična rešitev. Predstavljajo novo možnost za farmacevtski raziskovalni sektor.

 
  
  

– Poročilo: Lena Ek (A6-0483/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (PSE) , v pisni obliki. (ES) Španski socialdemokrati smo glasovali za sprejetje poročila gospe Ek o ustanovitvi skupnega podjetja Čisto nebo, vendar želim pojasniti, da je treba strogo upoštevati temeljna načela odprtosti in preglednosti pri vseh skupnih tehnoloških pobudah. Zlasti glede Čistega neba so španski socialdemokrati od nekdaj podpirali potrebo po odprtih in konkurenčnih javnih razpisih, da bi se tako zagotovil pravičen dostop za udeležence iz vseh držav članic na podlagi odličnosti.

Ob upoštevanju tega želimo španski socialdemokrati povedati, da podjetje Čisto nebo ne sme oblikovati precedensa za prihodnje skupne tehnološke pobude ali za druge instrumente sedmega okvirnega programa, pri čemer menimo, da je bistveno enakovredno sodelovanje vseh držav članic.

 
  
  

– Poročilo: Ioannis Varvitsiotis (A6-0454/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Kot evropski državljani uživamo vrsto pravic, skupaj s pravico do diplomatske in konzularne zaščite. Vse državljane EU lahko na ozemlju tretje države, kjer njihova država nima ambasade ali konzularnega predstavništva, zaščitijo diplomatski in konzularni organi oblasti katere koli druge države članice.

Vprašanje je še pomembnejše, če upoštevamo, da so le tri države, v katerih imajo diplomatska in konzularna predstavništva vse države članice EU, in sicer Kitajska, Rusija in Združene države.

Poleg dejstva, da se lahko zastopanost držav članic v tretjih državah zelo razlikuje, poznamo tudi primere, kjer države članice nimajo predstavništva (npr. na Maldivih).

Podpiram to pobudo, ki poskuša zagotoviti, da se lahko določbe člena 20 Pogodbe ES in člena 46 Listine o temeljnih pravicah učinkovito uporabijo v praksi, pri čemer polaga temelje za resnično usklajeno temeljno pravico do diplomatske in konzularne zaščite za vse državljane EU ne glede na njihovo narodnost.

Lizbonska pogodba je ustanovila evropsko službo za zunanje odnose z lastnimi pristojnostmi in odgovornostmi, kar je prav tako pozitiven korak.

Strinjamo se, da je obveščanje ljudi nujno, zato podpiram ustanovitev enotne evropske telefonske številke za nujne primere, ki bo državljanom EU omogočila pridobitev informacij, ki jih potrebujejo, zlasti v kritičnih in nujnih položajih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo gospoda Varvitsiotisa, s katerim se bo zagotovila večja diplomatska in konzularna zaščita državljanov EU, ki potujejo v države, v katerih njihova matična država članica nima predstavništva. Moja država Škotska trenutno nima samostojnih diplomatskih predstavništev nikjer na svetu. Menim, da se bo ta položaj v naslednjih nekaj letih spremenil in se veselim, da bodo lahko škotski prekomorski predstavniki pomagali državljanom EU v primeru stiske.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Primer medvedka Mohameda nam je znova pokazal, kako hitro se lahko znajdemo v težavah v tuji državi. Za to ni vedno potrebna naravna katastrofa, nesreča ali izguba potnega lista; nesporazum med kulturami je lahko dovolj. Na tem področju moramo še veliko narediti. Na primer v Turčiji, državi prosilki za pristop k EU, je lahko življenje za zahodne popotnike nevarno, saj glede na nedavno raziskavo tolikokrat razglašene izboljšave v zvezi z zaščito manjšin obstajajo le na papirju, dejanske razmere pa so se poslabšale.

Zato je treba narediti dvoje. Najprej je treba vzpostaviti trdno mrežo diplomatskih misij, ki bodo našim državljanom predstavljale varen pristan, nato pa zagotoviti, da bodo popotniki poznali naloge ambasadorja ter tudi, da lahko pomoč iščejo na ambasadi katere koli države članice EU. Ob upoštevanju tega sem glasoval za predvideni akcijski načrt.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki.(PL) Na svetu so samo tri države, kjer imajo diplomatska in konzularna predstavništva vse države članice Evropske unije, in sicer Kitajska, Združene države in Rusija. Na nekaterih priljubljenih turističnih destinacijah ni nobenega predstavništva.

V skladu s pobudo Komisije je vsak evropski državljan upravičen do diplomatske in konzularne zaščite katere koli druge države članice, ki ima predstavništvo v tretji državi, pod enakimi pogoji kot državljani tiste druge države članice. Vendar to velja le, če matična država članica nima ambasade ali diplomatskega predstavništva v tretji državi. Takšno rešitev podpiram.

Na žalost sem bil prisiljen glasovati proti temu predlogu resolucije zaradi vsebine njegovega drugega dela. Medsebojna praktična diplomatska in konzularna pomoč v najširšem smislu pojma ne sme vključevati prevzema pristojnosti druge države članice. Na žalost poskuša predlog resolucije doseči ravno to.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. – (PL) Vzdržala sem se glasovanja o diplomatski in konzularni zaščiti za državljane držav članic Evropske unije. Vendar bi dejansko želela, da se takšna zaščita zagotovi.

Belgijska policija je 11. septembra 2007 pred stavbo Evropskega parlamenta pretepla in aretirala gospoda Borgheia, poslanca Evropskega parlamenta, čeprav se je identificiral kot poslanec Evropskega parlamenta in policijo obvestil o svoji poslanski imuniteti. Ta incident kaže, da ni treba potovati v tretje države po spoznanje, da zagotovljena zaščita ni tako dobra, kot bi morala biti, celo v primerih s poslanci. Menim, da bi se najprej morali spopasti s položajem v naši neposredni bližini.

 
  
  

– Poročilo: James Elles (A6-0493/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta sedmi predlog spremembe proračuna za leto 2007 vključuje dodatnih 4 324,8 milijonov EUR prihodkov ter tudi zmanjšanje izdatkov za 1 651,4 milijone EUR in tako omogoča državam članicam, da svoje prispevke v proračun Skupnosti zmanjšajo za približno 5 976,2 milijona EUR.

Medtem ko so za povečanje prihodkov krivi saldi DDV in BND, je nezadostno izvrševanje proračuna krivo za znatno zmanjšanje izdatkov, ki bistveno vplivajo na kohezijske postavke, ribištvo, okolje in kmetijstvo.

Pozno sprejetje številnih operativnih programov strukturnih skladov za obdobje 2007–2013 (in druga obdobja) je opravičilo, ki ga ponujata Komisija in Svet, ker nista upoštevala napovedi odobrenih sredstev za leto 2007. Vendar se ti zneski ne bodo prenesli v proračun za leto 2008, da bi posamezno prispevali k odobrenim sredstvom za te politike. Napovedi zneskov v proračunu za leto 2008 so za te postavke znotraj dogovorjenih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013.

Neizvajanje teh zneskov v proračunu Skupnosti je zelo zaskrbljujoče in bi se ga moralo skrbno spremljati glede na to, da je leto 2007 prvo leto novega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 in da se pravilo N+2 še vedno uporablja v zvezi z prejšnjim finančnim okvirom, znotraj katerega se morajo odobrena sredstva v celoti porabiti do leta 2008.

 
  
  

– Poročilo: Christopher Heaton-Harris (A6-0466/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki.(PL) Živimo v 21. stoletju in nimamo druge izbire, kot da se prilagodimo na nove in hitro spreminjajoče se okoliščine.

Zato se strinjam s poročilom gospoda Heatona Harrisa o uvedbi brezpapirnega okolja za carino in trgovino.

Določbe tega dokumenta so zelo pomembne za sodobno Evropo in bi jih morali čim prej uvesti. Nanašajo se na orodja, s katerimi se bo ustvarilo novo delovno okolje v carini in trgovini. S tem mislim ustvarjanje brezpapirnega okolja, ki je zlasti potrebno za razbremenitev naših uradnikov, ki se opotekajo pod zahtevami nepotrebne administrativne papirne dokumentacije. V mislih moramo imeti tudi vprašanja glede zaščite okolja in količine dreves, ki jih je treba žrtvovati za izpolnjevanje potreb po papirju, ki je za ta namen potreben.

Menim, da je uvedba elektronskih carinskih sistemov zlasti pomembna in nujna. Prav tako spodbujam uvedbo konceptov „eno okence“ in „vse na enem mestu“. Prepričana sem, da bi Evropa morala več vlagati v to vrsto rešitve, da bi zagotovila, da izjave v lizbonski strategiji postanejo več kot le prazne besede.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Zdaj se soočamo z resno težavo, in sicer z nadzorom velikega obsega uvoženega blaga zlasti iz Azije. Reševanje te težave zahteva carinske sisteme, ki so elektronski in medsebojno povezani. Elektronska trgovina in carina sta že postali nujni za učinkovit evropski trg, celo pred uvedbo posodobljenega carinskega zakonika. Izpostavljam, da potrebujemo tudi sistem, ki bo lahko prestregel blago, ki ni v skladu z evropskim varnostnim standardom, ter preprečil, da bi takšno blago prišlo v EU. Besedilo, ki smo ga sprejeli danes, bo zagotovil precej učinkovitejši nadzor uvozov. Ima tudi prednosti konceptov eno okence in vse na enem mestu, ki bosta zagotovila dostop do podatkov o mednarodnih transakcijah za carinske organe oblasti ter dobavitelje, kupce in prevoznike. Nedvomno bodo ta sistem uporabljala tudi nacionalna nadzorna telesa, ki so odgovorna za nadzor varnosti blaga na trgu. Komisija je izvajanje sistema upočasnila na tri faze, ki bodo vpeljane v treh, petih in šestih letih. Vendar menim, da je treba delovati hitreje, in upam, da bo Komisija kmalu prisiljena pregledati svojo odločitev.

 
  
  

– Poročilo: Marie-Noëlle Lienemann (A6-0389/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE).(LT) Veseli me, da je bilo Baltsko morje, najbolj onesnaženo morje v Evropi, izbrano kot pilotno območje za izvajanje okvirne direktive o morski strategiji.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta izvajanje okvirne direktive o morski strategiji prepušča državam članicam, pri čemer je izdelala celovit okvir za pomorsko politiko v baltski regiji.

V baltski regiji je devet držav članic EU in le ena tretja država, Rusija. Obstajajo resni dvomi glede izboljšanja okoljskega stanja baltske regije do leta 2010. Ti dvomi so posledica načrtov za razvoj rusko-nemškega plinovoda skozi celotno Baltsko morje. Vsi bomo utrpeli posledice gradnje in uporabe tega plinovoda. Morska voda se bo uporabljala za preverjanje pritiska v plinovodu, potem pa bo izčrpana nazaj v morje.

Poleg tega nevarnost predstavljajo odlagališča kemičnega orožja iz druge svetovne vojne na dnu morja.

Podpiram ta dokument, pri čemer si kljub temu težko predstavljam integrirani EU okvir za izboljšanje okoljskega stanja Baltskega morja. Poleg tega bi po mojem mnenju v razvoj in izvajanje tega okvira morali vključiti Rusijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za sprejetje priporočila za drugo obravnavo gospe Lienemann A6-0389/2007) o skupnem stališču Sveta za sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

Dogovor, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet, bo omogočil določitev okvira za varstvo in ohranjanje morskega okolja, preprečevanje njegovega slabšanja in, kadar je to izvedljivo, obnovo tega okolja na območjih, ki so jih prizadeli škodljivi učinki.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Danes smo sprejeli priporočilo za drugo obravnavo o skupnem stališču o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja.

Ob upoštevanju gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov se zdi precej pomembno, da imamo politiko morskega okolja s potrebnim sodelovanjem in usklajevanjem med različnimi državami, pri čemer vse ohranjajo svojo celostno suverenost nad svojim ozemljem in viri. Vendar je ključno vprašanje spoštovanje suverenosti držav članic, zlasti suverenosti nad njihovimi izključnimi gospodarskimi conami, ter njihove zmožnosti za sprejetje neodvisnih ukrepov za zaščito svojih virov.

Zato ne smemo pozabiti, da predlagana reformna pogodba vsebuje določbo, ki hoče Evropski uniji predati izključno pristojnost za upravljanje morskih virov znotraj skupne ribiške politike.

Poleg tega moramo upoštevati tudi, da onesnaženje morja in intenzivni pomorski promet vplivata na ribiško dejavnost in varovanje morskih virov. Ribiči so tako prvi, ki ji bo zanimalo varstvo in obnova morskih virov. Zato morajo ukrepi za zagotavljanje obnove zalog vsebovati ukrepe z ustreznim financiranjem, da bi sektorju in njegovim delavcem zagotovili gospodarsko in družbeno odškodnino.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti sprejetju tega poročila, ki države članice spodbuja k izvedbi potrebnih ukrepov za doseganje „dobrega okoljskega stanja“ v zvezi z morjem do leta 2020.

Iz morskega okolja izhajajo življenjski viri in njegov ekosistem zagotavlja nujno delovanje, kot sta uravnavanje podnebja in proizvodnja kisika.

Politike v zvezi s pomorskim prometom, ribištvom, energijo ali celo turizmom so se razvile ločeno, kar je občasno vodilo k neuspehom, neskladnostim ali sporom glede uporabe.

Potreben je bil globalnejši pristop, ki upošteva vse vidike politike trajnega razvoja za evropsko morsko okolje.

Države članice morajo v številnih fazah razviti strategije za morsko okolje za vode, ki spadajo pod njihovo pristojnost. Do leta 2015 bi te strategije morale prinesti načrt ukrepov za doseganje dobrega okoljskega stanja. Države članice, ki si delijo morsko regijo ali podregijo, bodo morale sodelovati pri usklajevanju številnih sestavin strategije morskega okolja.

Delo se mora nadaljevati z oblikovanjem morskih parkov, kot je izpostavil Forum (Grenelle) za okolje. Poročilo zagotavlja oblikovanje zaščitenih območij, vendar bi lahko bilo bolj omejevalno.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Podprl sem kompromisni paket, ki ga je ta parlament sprejel v zvezi s poročilom poslanke Lienemann o morskem okolju. Za prihodnjo politiko na tem področju je nujen celovit in uravnotežen pristop. Skupna ribiška politika je morda vzorec načina, kako se morskega okolja ne sme vzdrževati. Centralni nadzor iz Bruslja ni primeren za upravljanje evropskih in svetovnih morij ter oceanov. Zato priznavam, da ima EU v politiki morskega okolja pomembno vlogo, vendar se mora v zvezi s tem upoštevati tudi potrebe in stališča posameznih pomorskih skupnosti.

 
  
  

– Poročilo: Holger Krahmer (A6-0398/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, kot predstavnik ene od osmih držav, ki so najbolj neposredno vpletene in se v celoti zavedajo pomena, sem glasoval za sprejetje tega poročila. Tako sem storil, ker je na Poljskem velika koncentracija delcev, ki presega dovoljene dnevne in letne ravni. Najbolj prizadeta je Šlezija. Je najbolj industrializirana regija v državi. Menim, da je to zelo pozitivna smer glede varstva okolja v moji državi na splošno in konkretno v Šleziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) (Začetek govora je bil neslišen.) ... in čistejši zrak za Evropo je zelo dober primer tega, kako deluje Unija. Skupno podjetje temelji na členu 251 Pogodbe ES. Ta direktiva poenostavlja zakonodajo, nadomešča številne druge direktive in tudi določa dopustne ravni najmanjših delcev v zraku. Je rezultat soglasnosti med političnimi skupinami in državami. Poleg tega je primer občutljivega pristopa k določitvi pristojnosti na tem področju med Unijo in državami članicami. Cenim delo, ki so ga opravili poročevalci in sem vesela, da smo sprejeli to sodobno direktivo, ki poenostavlja in poudarja naše visoke cilje na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za sprejetje priporočila za drugo obravnavo gospoda Krahmerja (A6-0398/2007) o skupnem stališču Sveta za sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Tako sem storila, ker menim, da je besedilo, o katerem se pogajata Parlament in Svet, na splošno pozitivno glede varovanja javnega zdravja in okolja.

V Evropi je deset let prezgodaj zaradi onesnaženja zraka umrlo 360 000 ljudi. Raziskave kažejo, da učinki onesnaženja zraka vplivajo zlasti na zdravje otrok, zato morajo načrti za kakovost zraka vključevati ukrepe za konkretno zaščito ranljivih skupin prebivalstva, kot so otroci.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Naravni vir „zrak“ je vsak dan bolj onesnažen, zlasti v urbanih središčih in regijah držav članic EU z največjo gostoto prebivalstva. Onesnažen zrak je škodljiv za človekovo zdravje, kar se kaže v obliki bolezni dihalnega sistema ter bolezni srca in ožilja, ter tudi za ekosisteme. Vemo, da so otroci, starejši in ljudje, ki živijo v najbolj naseljenih in zgoščenih urbanih središčih, ter tudi tisti, ki živijo blizu glavnih prometnih poti, zlasti občutljivi.

Evropski parlament je danes na drugi obravnavi izrazil svoje stališče o skupnem stališču Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Besedilo tega skupnega stališča vsebuje nekatere predloge Parlamenta, ki smo jih vložili na prvi obravnavi. Vendar je pri nekaterih točkah stališče Sveta neomajno; na primer ne sprejema nobenih sprememb določb glede dnevnih in letnih mejnih vrednosti.

Evropski parlament namerava zagovarjati tri glavne točke svojega stališča: določanje bolj ambicioznih ciljev in mejnih vrednosti, več prilagodljivosti pri sprejemanju strožjih meril pri viru in določitev dolgoročnih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to poročilo.

Od vseh vrst onesnaženja je onesnaženje zraka glavna skrb 54 odstotkov francoskega prebivalstva. Zato je pomembno, da javnosti zagotovimo dnevne informacije, zlasti ljudem z alergijami, o delcih v zunanjem zraku.

Kot predsednica oddelčne mreže za kakovost zraka v Loari od leta 1991 sem zelo vesela, da so se uvedla pravila za najmanjše delce, ki so pogosto najbolj škodljivi in do sedaj niso bili zajeti. To nam bo omogočilo, da več pozornosti posvetimo naraščanju primerov bolezni dihal, kot so astma, bronhitis in emfizem.

Pri ohranjanju kakovosti zunanjega zraka ne smemo zanemariti zraka v zaprtih prostorih, kjer lahko preživimo več kot 80 % našega časa. Malo pozornosti se pripisuje raziskavam o kvaliteti zraka v stavbah, čeprav ima vsaj takšen učinek na naše zdravje kot zunanji zrak.

Ta nova direktiva pomeni, da bodo države članice morale vzpostaviti tudi vzorčevalna mesta za delce v urbanih območjih. Ta ukrep sledi smeri našega dela v Franciji s Forumom (Grenelle) za okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Podprl sem kompromisni paket, ki so ga v zvezi s poročilom poslanca Krahmerja o kakovosti zraka sprejele številne politične skupine. Onesnaževanje zraka resno škoduje zdravju v celotni EU in je razlog za več tisoč prezgodnjih smrti. Na podlagi kompromisnega paketa se bodo uvedle obveznosti spremljanja v zvezi z nekaterimi drobnimi delci ter izvedli pravi ukrepi glede večje kakovosti zraka in posledično tudi življenja državljanov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za sprejetje tega poročila nisem glasovala zato, ker menim, da bo zaradi njega dosežen bistven napredek v zvezi z večjo kakovostjo zraka, ampak zato, ker se bo z njim končno dosegel nek napredek, kljub poskusom nekaterih v Parlamentu, ki so varstvo hoteli zmanjšati.

Zdaj spoznavamo pomembnost ukvarjanja z drobnimi delci, ki so zelo škodljivi za naše zdravje, pri čemer smo se izognili tudi dolgim rokom za izvedbo.

Lokalni organi oblasti imajo ključno vlogo pri izvajanju direktiv o kakovosti zraka, pri čemer moramo te standarde upoštevati pri novih razvojnih načrtih, kot je širitev letališč ali novih cestnih infrastruktur v bližini šol ali bolnic.

 
  
MPphoto
 
 

  Jules Maaten (ALDE) , v pisni obliki. – (NL) Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je danes glasovala za sporazum o kakovosti zraka, v katerem so določeni strogi standardi za vsebnost delcev. Do leta 2015 bo največja dovoljena raven drobnih delcev (PM2.5) 25 mikrogramov. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se bo lahko to obdobje za nekatera območja z visokimi koncentracijami podaljšalo, če bodo lahko pokazali, da so storili vse, kar lahko, za izboljšanje kakovosti zraka ter da imajo vzpostavljeno učinkovito politiko nadzora virov. To je za Nizozemsko zelo pomembno, saj pomeni, da se gradbeni projekti ne bodo zaustavili. To bo omogočilo, da bosta varovanje javnega zdravja in okolja usklajena z gospodarskim razvojem.

Hkrati skupina ALDE meni, da je cilj 20 mikrogramov delcev PM2.5 pred letom 2020 neizvedljiv. Pametneje bi bilo počakati na oceno leta 2013, preden določimo poznejše cilje.

 
  
  

– Poročilo: Josu Ortuondo Larrea (A6-0345/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Cilj, ki ga določa to poročilo, je izboljšati interoperabilnost železniškega sistema v skupnosti ali z drugimi besedami, povečati možnost pridobitve dovoljenj, da vlak iz ene države članice potuje skozi drugo državo članico.

Poleg drugih pomembnih vidikov v zvezi s tem, skupaj z nekaterimi tehničnimi vidiki, je temeljni cilj te direktive odstraniti vse ovire pri gibanju vlakov Skupnosti.

Ne smemo pozabiti, da je to poročilo del strategije za liberalizacijo (in privatizacijo) železniškega prevoza v EU. Kot smo videli pri drugih zakonodajnih pobudah Skupnosti o prevozu, tudi pri tej, je glavni cilj odstraniti vse ovire na poti do liberalizacije mednarodnega železniškega prevoza, v tem primeru prek usklajene odstranitve vseh drugačnih pravil ali zahtev, ki se uporabljajo za vozni park v vsaki državi.

Na koncu je treba izpostaviti, da usklajevanje in poenostavitev nacionalnih postopkov za dovoljenja in načel medsebojnega priznavanja ne bi smela imeti prednosti pred bolj ustreznimi pravili, ki so določena na ravni držav članic, ali odstraniti pravice vsake države članice, da določa taka pravila.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Ortuonda Larree o prenovi direktive za interoperabilnost, saj je interoperabilnost ključna za prenovo našega evropskega železniškega sistema. Železniški prevoz lahko v primerjavi zlasti s cestnim prometom dejansko spet postane konkurenčen samo, če preide na kontinentalno raven, kar pa je večinoma odvisno od zmožnosti vlakov, da prečkajo meje. Čeprav so bile administrativne ovire večinoma odstranjene, se še vedno spopadamo z nekaterimi zelo resničnimi tehničnimi ovirami. Zato sem zelo vesel, da smo se o tem besedilu strinjali na prvi obravnavi, ker moramo na tem področju doseči nujni napredek. Besedilo, ki je železniško interoperabilnost zdaj spremenilo v politično prednostno nalogo, bi moralo predstavljati velik korak za evropske železnice.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Poročilo o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti, o katerem smo danes glasovali, je zelo pomembno kot spodbuda za vlaganje v železniški prevoz ter je ključno za doseganje prave svobode gibanja na evropskem ozemlju.

Predlagani ukrepi za olajšanje interoperabilnost lokomotiv v Skupnosti so ukrepi, na katere smo vsi čakali. Da bi ustvarili evropsko območje prevoza brez meja, ki resnično spodbuja prosto gibanje ljudi in blaga, moramo ustvariti potrebne pogoje, da bo potovanje od Lizbone do Helsinkov mogoče na vseh oblikah prevoza.

Železniški prevoz se mora razviti v polnopravnega partnerja, da bi dosegli cilje skupne prometne politike. Ne smemo pozabiti, da gre za varen in okolju prijazen način prevoza, ki omogoča prevoz velikih količin blaga in potnikov. Je vrsta prevoza, ki je v ospredju pri boju proti negativnim učinkom onesnaževanja, nevarnostim na cesti in cestnim zastojem. Zato sem glasoval za sprejetje poročila mojega kolega gospoda Ortuonda Larree.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Strinjam se s pobudami, ki bodo morda pomagale bistveno izboljšati železniške sisteme v Evropi. Vzhod Anglije poziva k izboljšavam glede količine potnikov in tovora, pri čemer je treba bolj izkoristiti možnosti dodeljevanja finančnih sredstev za vseevropsko omrežje v zvezi z linijami, ki so povezane s pristanišči na vzhodni obali. Vendar je v zvezi s tem pomemben tudi vidik, ki zadeva neposredne vlake iz celine in priložnosti za nezakonito priseljevanje. Cilj poročila je spodbuditi prosto gibanje vlakov z odstranitvijo tehničnih in operativnih ovir. Vendar ne vključuje obravnave varnostnih vidikov. Velike težave, ki so povezane s skladiščem železniškega tovornega prometa v Frethunu v severni Franciji, so vplivale na delovanje Rokavskega predora do leta 2002, ko so vpeljali dodatne varnostne sisteme. Zaradi nezadostnega obravnavanja te zadeve, poročila ne morem podpreti.

 
  
  

– Poročilo: Jan Mulder (A6-0470/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za predlog direktive Komisije. Menimo, da obstaja potreba po skupnih določbah o sistemih neposredne podpore, in to je pozitivna poteza pri umiku sistema, v katerem je podpora povezana s proizvodnjo, pri čemer je glavni poudarek na primer razvoju podeželja, odprtih pokrajinah in kakovosti.

Podpiramo predlog Komisije za poenostavitve. Poenostavljen postopek je pravi način, če želimo doseči sprejemanje pri samih kmetih. Z razliko od odbora mi menimo, da so nadzori tudi pomembni pri zakonitosti sistema v očeh davkoplačevalcev v EU. Vendar morajo biti nadzori sorazmerni z okoliščinami, ki jih želijo odpraviti. Regulativni sistemi bi morali biti organizirani tako, da ne pripeljejo do nesporazumov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ne strinjamo se z mnenjem, izraženim v poročilu, o razpršitvi proizvodne pomoči v prid shemi enotnega plačila za proizvajalce na podlagi njihove pretekle proizvodnje, saj jih tako prisili, da izpolnijo obveznosti iz sistema navzkrižne skladnosti. Ta sistem je privedel k opustitvi proizvodnje številnih malih in srednje velikih kmetij ter družinskih kmetij in zapuščanju podeželskih območij, izgubi biotske raznovrstnosti ter zmanjšanju možnosti za dosego cilja o neodvisnosti pri oskrbi s hrano v nekaterih državah članicah, zlasti na Portugalskem.

Vendar se strinjamo s potrebo po večji obveščenosti v kmetijskem sektorju, da bi se ta lahko prilagodil sistemu navzkrižne skladnosti. Prav tako menimo, da je nujno zagotoviti ustrezno usposabljanje tistih, ki izvajajo inšpekcijske preglede kmetijskih dejavnosti, ter da bi morali inšpektorji imeti pooblastila za upoštevanje nesezonskih in nenadnih dejavnikov, ki vplivajo na celostno skladnost z zahtevami in za katere kmet ni kriv.

Pomembnost kmetijske dejavnosti je treba upoštevati, saj kmetje družbi zagotavljajo resnično javno storitev. Zato je treba ohraniti podporne ukrepe, skupaj s pravočasnimi izplačili pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Predlogi sprememb, ki jih je k predlogu Komisije vložil odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, so deloma dobri in deloma slabi. Stranka Junilistan se strinja, da je zdaj za posamezna kmetijska podjetja pretežavno, da bi razumeli vsebino številnih direktiv in uredb o kmetijstvu EU. Poenostavitev je vsekakor nujna.

Vendar se ne strinjam s predlaganim besedilom odbora za kmetijstvo v zvezi s tem, da nenapovedano preverjanje ne spada v sistem, „saj povzroča nesorazmeren, a upravičen strah“. Treba je imeti učinkovito preverjanje, kadar se javna sredstva izplačujejo posameznikom. Pri tem ne moremo sprejemati kompromisov, vendar odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta želi narediti prav to.

Zato sem glasoval proti sprejetju resolucije Evropskega parlamenta o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Poenostavitev in zmanjšanje birokracije sta zaželeni, vendar je to tu uporabljeno kot pretveza za večji nadzor nad kmeti.

Večkratna skladnost je zato zelo hipokritski pojem, saj zavestno spregleduje pomembna vprašanja glede okolja in javnega zdravja, kot je vprašanje gensko spremenjene hrane, ter zlasti poudarja le manj pomembne zadeve. Glede dobrega počutja živali je to izgovor, ki služi notranjim interesom, zlasti interesom prevoznih podjetij, na račun živinorejcev in potrošnikov, saj se cena viša brez stvarne koristi za skupnost.

Na splošno so kmetje zaradi večkratne skladnosti finančno zelo obremenjeni, pri čemer ni prinesla bistvene koristi za okolje, javno zdravje ali zdravje živali, zaradi česar je bila prvotno uvedena. V naši državi so stroški skladnosti za živinorejske obrate nevzdržni za rejce koz in ovac, pri čemer ima zanemarljive koristi za okolje, javno zdravje in zdravje živali, čeprav so to področja, na katerih se s težavami lahko spopademo učinkovito, če bo način proizvodnje primeren za živali in rastline. Če na primer prepovemo gensko spremenjene pridelke, mesne obroke, mineralna olja in hormone ter izvajamo sistematične preglede za ostanke pesticidov v kmetijskih proizvodih, potem bodo rezultati za javno zdravje in okolje resnično znatno boljši.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov