Dobesedni zapisi razprav

Torek, 11. december 2007 - Strasbourg

19. Evrovinjeta (razprava)

  Predsednica. - Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor za Komisijo o evrovinjeti (O-0072/2007 – B6-0386/2007), ki ga je predložil Paolo Costa v imenu odbora za promet in turizem.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu avtorja. − (RO) Gospa predsednica, tema, o kateri razpravljamo, je zahteva, ki jo ima odbor za promet že dalj časa in ki jo je predložil Evropski komisiji, da bi predstavil model za interiorizacijo zunanjih stroškov, ki bi bil uporaben za vse vrste prevoza. Pravzaprav sem pozvala Komisijo, naj najkasneje do junija leta 2008 po preučitvi vseh možnosti, vključno s stroški v zvezi z varstvom okolja, hrupom, prometnimi zastoji in zdravjem, predloži splošno veljaven, pregleden in celovit model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bi oblikoval in predstavljal osnovo za izračunavanje dajatev za uporabo infrastrukture v prihodnosti.

Na podlagi vmesnih rezultatov, pridobljenih pri razvoju tega modela, bi morala Komisija navesti, ali so svetovni okoljski stroški, kot so tisti, povezani s podnebnimi spremembami, in nedavno objavljeni stroški, povezani z zdravjem, obravnavani v vmesnem poročilu in ali se bodo upoštevali kot pomemben dejavnik pri nadaljnjem ocenjevanju in izračunavanju.

Rada bi omenila dejstvo, da direktiva, o kateri govorimo, ponuja možnost državam članicam, da vpeljejo cestno takso in da pri izračunavanju upoštevajo več stroškovnih dejavnikov kot prej. Pravzaprav obstaja razprava o vključitvi t. i. zunanjih stroškov, kot so stroški, povezani z okoljem, v cestno pristojbino.

Mnogo držav članic se ne strinja z uvedbo takih stroškov v cestno takso, ker mislijo, da trajnostni model za to izračunavanje ne obstaja, a druge države menijo, da bodo te takse proizvedle prihodek in da se bodo na ta način ustvarila potrebna sredstva za razvoj infrastrukture.

Rada bi omenila tudi, da je izredno pomembno, da se zagotovi poštena konkurenca med različnimi vrstami prevoza in omejitev prometnega hrupa.

Menim, da nam bo predlog, ki ga bo predložila Evropska komisija, pomagal izboljšati tudi učinkovitost prevoza in zlasti učinkovito uporabo različnih vrst prevoza, pri čemer bo seveda prispeval k splošnemu trajnostnemu razvoju prevoza.

24,1 % emisij toplogrednih plinov v 27 državah članicah izhaja iz področja prevoza ali je povezanih z njim. Iz tega razloga je pomembno, da vemo, ali bodo okoljski stroški, kot so podnebne spremembe, del tega predloga.

Rada bi omenila tudi, da direktiva o evrovinjeti državam članicam dovoljuje vključitev dodatne takse za nekatere ceste v občutljivih območjih, kot so gorske regije na področju Alp in Pirenejev. Prihodek, pridobljen na ta način, bi bilo treba ponovno vložiti v nadomestne načine prevoza in s tem povezane infrastrukture.

Komisijo želim vprašati tudi, ali nam lahko potrdi dejstvo, da bodo po ratifikaciji Evropske unije prometnega protokola alpske konvencije v tem modelu upoštevani odstavki v omenjenem protokolu v zvezi z uveljavljanjem taks o prevozu blaga. Upam, da nam bo komisar Barrot ponudil podrobnosti v zvezi z datumom, ko bo Komisija izdala nov predlog spremembe veljavne direktive o evrovinjeti.

To predstavitev bi rada zaključila z dvema dodatnima vprašanjema, in sicer Komisijo sprašujem, ali se bodo ti zunanji stroški interiorizirali ne le za cestni prevoz, ampak tudi za druge vrste prevoza, da bi se zagotovilo ravnovesje v razvoju različnih vrst prevoza, ter Komisijo sprašujem tudi, kako namerava nadzorovati izvajanje te direktive o evrovinjeti.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, Komisija je izvedla študijo, da bi združila vse objave o tej temi in določila najboljše prakse za ocenjevanje zunanjih stroškov. Veliko različnih določenih metodologij se je nanašalo na raziskovalne projekte, ki jih je financirala Komisija: projekta Unit in ExternE ter druge novejše projekte. Zdaj se sestavlja priročnik, ki ga nameravamo objaviti v kratkem. To je prva točka.

Drugič, Komisija je začela z oceno učinka v zvezi z nadomestilom za zunanje stroške. Določilo se je mnogo možnosti za zaračunavanje, ki se jih je predložilo za javno posvetovanje. Posvetovanja se bodo zaključila 31. januarja 2007, januarja 2008 pa bo potekala konferenca na visoki ravni, na kateri se bodo predstavili priročnik in rezultati javnega posvetovanja, kar bo prispevalo k oceni učinka v teku. To je naš razpored dela.

Kot vidite, je precej intenziven. Obravnava se naslednje zunanje stroške: nesreče, zastoje, onesnaževanje zraka, podnebne spremembe in hrup. Ocena zajema vse vrste prevoza. Predvideva različne sisteme in različne gospodarske instrumente, kot so obdavčevanje, pravice uporabnikov in trgovanje s pravicami do emisij. Ocenjujemo instrumente z uporabo kvantitativne analize, ki temelji na modelu. Namen vsega tega je doseči, da bi bili naše vrste prevoza vse bolj okolju prijazne. V skladu z rezultati tega dela bo Komisija pred naslednjim poletjem izdala sporočilo.

Malo bom zašel s teme, da odgovorim gospe Ţicău v zvezi z alpsko konvencijo. Cilj prometnega protokola konvencije je vzpostavitev posebnih sistemov za zaračunavanje pristojbin, ki bodo upoštevali dejanske stroške in vzpodbujali okolju najbolj prijazne prevozne sisteme. Sistem, ki ga vzpostavlja direktiva o evrovinjeti iz leta 2006, da bi se spodbudila uporaba okolju prijaznejših prevoznih sistemov, zasleduje enake cilje kot prometni protokol alpske konvencije. Kaj sedanja direktiva o evrovinjeti dejansko pravi? Zagotavlja obvezno modulacijo cestnin, ki naj bi se jih od leta 2010 plačevalo za vozila, ki onesnažujejo do 100 % več od okolju prijaznih vozil. V gorskih območjih skuša direktiva interiorizirati zunanje stroške okoljske škode in zastojev z dodatno cestnino v višini do 25 % cestnine za uporabo infrastrukture. Prihodek od dodatne cestnine je treba dodeliti projektom, ki neposredno prispevajo k olajšanju okoljske škode.

Zdaj, gospe in gospodje, želim biti zelo jasen: verjemite mi, da je to sporočilo glede na vse delo, ki sem ga omenil, izredno težka naloga. Omogočilo nam bo oceniti najboljše metode izračuna na tem področju. Določilo bo metodologijo, ki se jo lahko uporabi za različne vrste prevoza. Sredi leta 2008, pred poletjem ali natančneje junija, nameravam predložiti tudi poročilo kolegiju o oceni in interiorizaciji zunanjih stroškov. Omenil sem sporočilo, zato bom predložil to poročilo ob strinjanju kolegija skupaj s predlogom za spremembo sedanje direktive o evrovinjeti. Jasno je, a je treba povedati, da predlog v zvezi s sedanjo direktivo o evrovinjeti predstavlja predlog spremembe, ki bo omogočil interiorizacijo zunanjih stroškov znotraj obsega sedanje direktive.

To je vse, kar sem nameraval povedati Parlamentu. Gospa predsednica, vem, da je vse to v središču naše trajnostne razvojne politike. Dejansko je potrebno interiorizirati zunanje stroške, a da bi to storili, moramo imeti opredelitev Skupnosti in izbrati najboljšo metodologijo za interiorizacijo.

Nocoj sem skušal biti čim bolj natančen, pri čemer sem se pripravljen vrniti v Parlament in poročati o napornih in pomembnih nalogah, ki jih zahteva poročilo, ki ga bom predstavil sredi leta 2008.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, vaš govor o naročenih študijah in pripravi konferenc je bil zelo spodbuden, a naj vas vprašam nekaj preprostega. Ne nameravam vas vprašati, ali boste predstavili sporočilo do 10. junija 2008, ampak, ali boste do 10. junija 2008 v skladu s tretjim odstavkom člena 11 trenutne različice direktive o evrovinjeti predstavili to, k čemu poziva direktiva, citiram: „splošno uporaben, pregleden in skladen model ocenjevanja zunanjih stroškov“ ter dodelitev teh zunanjih stroškov izvajalcem vseh vrst prevoza. Ali bomo torej dobili model ocenjevanja in dodelitve zunanjih stroškov ali ne? Moje prvo vprašanje je tako preprosto.

S tem sem pri mojem drugem vprašanju. Če pravilno razumem položaj, v nasprotju z zahtevo po predstavitvi modela leta 2008 nikakor niste dolžni predstaviti predloga spremembe direktive o evrovinjeti. To nedvomno sploh ne bi bilo možno, ker je cilj, če sem pravilno razumel, razviti model za porazdelitev stroškov in nato v fazi izvajanja določiti zunanje stroške za izvajalce vseh vrst prevoza, kot so notranja plovba, morska plovba, železnice, osebni avtomobili in tako naprej. Ne sme priti do tega, da bi vi začeli z izvajanjem predloga spremembe direktive o evrovinjeti in določanjem zunanjih stroškov za prevoznike, hkrati pa ne bi ukrepali, da bi zagotovili, da se tudi upravljalcem ladij, vlakov itd., določi zunanje stroške. Zato me zanima, ali boste istočasno izvajali revizijo direktive o evrovinjeti in poskrbeli za razdelitev zunanjih stroškov tudi med druge vrste prevoza.

Dve preprosti vprašanji, pri čemer upam, da bom prejel dva preprosta odgovora.

  Ulrich Stockmann, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem komisarju za njegove pripombe. Kot veste, komisar, se o ocenjevanju zunanjih stroškov razpravlja že od dvajsetih let 20. stoletja, poslanci pa smo med sprejemom direktive o evrovinjeti predlagali tudi različne modele. Ker nam takrat iz političnih razlogov ni uspelo v veliki meri uvrstiti zunanjih stroškov v metodo, ki se uporablja za izračunavanje cestnin za težka tovorna vozila, smo dosegli sporazum, da boste vi, Komisija, predstavili enotno metodo do poletja leta 2008. Ta sporazum je zlasti pomemben ob upoštevanju sedanje razprave o podnebnih spremembah. V tem primeru je čas za vprašanja. Nekaj teh vprašanj je že bilo objavljenih.

Prvič, ali bo Komisija predstavila splošno uporaben in pregleden model ocenjevanja vseh zunanjih stroškov do naslednjega junija, model, ki se ga lahko obravnava kot splošno zavezujočega? Ideja priročnika se mi zdi dobra, ampak ta izraz običajno pomeni mešan katalog dobrih praks. Hočemo splošno zavezujočo metodo, ki ne bo posledično postavljena pod vprašaj.

Drugič, ali bo ta model upošteval podnebne in okoljske cilje, ki jih je določila EU? To je zanimalo mojo spoštovano kolegico gospo Ţicău. Kar zadeva metodo, to ni preprosta naloga, ker se vsi obstoječi pristopi osredotočajo izključno na vključitev sedanjih stroškov in ne na doseganje okoljskih ciljev. Če bi upoštevali zasledovanje teh ciljev, bi to ustvarilo predpisujoči element, nekakšno normativno razsežnost, pri čemer je bila razprava zaenkrat omejena na sedanje stroške.

Tretjič, ni treba poudarjati, da konec koncev hočemo zakonodajni predlog. Zato želim vprašati, ali Komisija namerava revidirati direktivo o evrovinjeti. Ali je to njen namen ali to še ni potrjeno?

Četrtič, kdaj bo ta metoda ali model začel veljati za ocenjevanje pristojbin za infrastrukturo tudi za druge vrste prevoza? Točno to vprašanje nas skrbi, kot je rekel Georg Jarzembowski. Hočemo se znebiti izkrivljene konkurence med vrstami prevoza in jih vse dvigniti na skupno primerljivo raven.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaše pripombe. Vznemirljivo je bilo slišati, kar ste nam povedali o postopku in urniku. Vprašanje, o katerem se bo odločalo junija, je bistveno, in sicer ne le za alpsko regijo. Menim, da se vi, mož gora, kot ste se opisali, tega očitno zavedate in da je to pomembno za vas. To ima pomembne posledice za vse ceste in tudi vse države, ki imajo zelo prometne prevozne poti in zlasti ceste, ter za vse, ki živijo blizu teh prometnih žil. Ogromni stroški, ki jih proizvaja tako množičen promet, predstavljajo ogromno breme za države, ki so zaradi tega najbolj prizadete. To breme je več kot podvojeno zaradi zunanjih stroškov ob upoštevanju številnih študij, do katerih je že prišlo. To točko je treba upoštevati, njena pomembnost pa se mora veliko jasneje zrcaliti v ukrepih Komisije.

Komisar, vseeno ne bomo zadovoljni s filozofsko in matematično obravnavo vprašanja ocenjevanja zunanjih stroškov. Potrebujemo izvajanje, a ne moremo čakati dvajset let, dokler ne bomo prepričali tudi zadnjega lobista. Prav tako ne bomo mogli čakati, dokler se ne bo upoštevalo tudi okoljsko onesnaževanje koles. Bistvo je, da bomo morali takoj ukrepati. Potrebujemo predlog za regulativni instrument v toku leta 2008, moramo razpravljati o njem, pri čemer je razprava potrebna zdaj, ne pa čez dvajset let, ker smo morali čakati, dokler niso vseh prepričale vlade držav, ki so pogosto veliko manj resno prizadete zaradi te težave od držav v osrednjem delu Evropske unije.

Komisar, zavoljo gor morate ukrepati. Občutljiva okolja, kot so mesta in druga zaščitena območja, potrebujejo zapisano uredbo, ki jasno navaja, kaj se lahko upošteva. Države članice ne morejo več same nositi bremena okoljskega onesnaževanja, pri čemer se to tudi ne bi smelo več zahtevati od njih.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, kot je bilo rečeno, ste se opisali kot mož gora v času razprave o evrovinjeti, pri čemer ste nedvomno storili veliko, da bi upravičili svoje ime, vsaj v okviru zgodnejših razprav.

Zdaj je treba dodatno ukrepati, pri čemer so ti ukrepi najbrž pomembnejši. Nastopil je čas za interiorizacijo zunanjih stroškov, ali, če lahko namesto evropske nove govorice uporabim jezik, ki ga ljudje razumejo, da se zagotovi, da vsi plačamo za to, kar dobimo na področju prevoza, in se podrobneje seznanimo s tem, kdo proizvaja kakšne stroške, ter se zagotovo podrobneje seznanimo tudi s tem, kako lahko dobimo povrnjene stroške od tistih, ki jih proizvajajo.

Danes ste nam predstavili urnik, ki vsebuje začetne ključne elemente tega, kar ste nam takrat obljubili. Menim, da je to dobro, pri čemer bi se nedvomno moralo pozdraviti to, kar ste predstavili. Manjka nekaj, kar smo že omenili, to je nedvomno bistven naslednji korak. Kdaj bo prišlo do predloga za pravni instrument, ki bo zagotovil, da bodo razni uporabniki infrastrukture morali plačevati uporabnino na podlagi resničnih stroškov njihovega delovanja? Upoštevati se mora široka raznolikost uporabnikov.

S pridušenim dihom čakamo, da bi videli, ali se bo to izkazalo za uresničljivo, pri čemer pričakujemo, da bo to možno in da bomo lahko dosegli ta cilj v sedanjem zakonodajnem mandatu, saj bodo lahko le, če dejansko zagotovimo ta instrument, tudi drugi pomembni projekti, ki so bili odobreni v zadnjih tednih in mesecih, pri čemer ste nekatere predlagali prav vi, postali trdne naložbe.

Če vložimo veliko denarja v gradnjo predora Brenner, bo to trdna naložba le, če bo premik v strukturi stroškov dejansko vodil v želene spremembe čezalpske poti. V zvezi s tem smo prepričani, da nam boste vi kot mož gora pomagali pri tem pomembnem vprašanju.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospa predsednica, po širokem sporazumu o potrebi po ukvarjanju s prilagoditvijo prevoza izzivu podnebnih sprememb in drugih posledic, da bi ga naredili čim bolj trajnostnega, ker je to edini način, da postane prevoz konkurenčen v EU in v svetu, se je evrovinjeta izkazala kot uporabno začetno orodje za spopad s težavami zastojev, onesnaževanja in tako dalje, saj je zagotovila modulacijo, ki je zadostna in precej raznolika v zvezi z njeno uporabo za različna težka vozila.

Vendar se mi v zvezi z zapletenostjo težave poraja vrsta vprašanj, zato sprašujem komisarja, ali v skladu z njegovo ponudbo in sporazumom, ki ga je dosegel Parlament, potekajoče študije vključujejo enako pravilo za merjenje za vse vrste prevoza, pri čemer resnično mislim vse.

Zanima me tudi, ali se bodo po pripravljeni metodologiji predloženi predlogi tudi nanašali na vse vrste prevoza. Menim, da ne moremo zamuditi priložnosti, da se tako pomembno nalogo uporabi pri vseh vrstah prevoza, saj so prav vse vpletene, pri čemer potrebujemo verodostojne rešitve za vse v skladu s predlogom o somodalnosti.

Cenila bi tudi podatke o številnih zadevah, ki so po mojem mnenju pomembne. Kako namerava komisar predlagan predlog spremembe evrovinjete in novo metodologijo za interiorizacijo zunanjih stroškov povezati z „zelenimi koridorji“, ki se pojavljajo v logističnem akcijskem načrtu in ki bi lahko predstavljali prostor za razširitev na to metodologijo?

Kako se bo ta finančni instrument dodal sedanji razpravi o financiranju politik EU? Ali ga bo Komisija pripravljena razširiti tudi na osebna vozila? Ali to ne bi bilo učinkovitejše in manj diskriminatorno? Kako lahko omejimo njegove učinke na dodatne težave naraščajoče izolacije v vse večjem številu področij in regij?

Končno, ali komisar meni, da se bo instrument, ki ga zdaj pripravlja, izkazal za samostojno učinkovitega pri zagotavljanju sredstev za javna dela, kot so veliki predori, ki bi predstavljali del vseevropskih cestnih sistemov?

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, morda se spomnite, da sem bil v razpravah o zadnjem predlogu spremembe direktive o evrovinjeti jaz eden od tistih, ki so vztrajno zahtevali interiorizacijo zunanjih stroškov cestnega prevoza blaga. Naš trud je bil zaman. Iz tega razloga sem na eni strani vesel, da gremo zdaj v to smer.

Nisem zadovoljen, ker sem si za to prizadeval že takrat, ampak ker vidim, kaj se je zgodilo v Avstriji v kratkem vmesnem obdobju. Zahodna Avstrija ni več edina, ki je preplavljena s težkimi tovornimi vozili. Zdaj smo dosegli točko, kjer je preveč prometa tudi v vzhodni Avstriji, pri čemer so nekatere ceste v celoti blokirane in območje okoli našega glavnega mesta Dunaja poka po šivih. Iz tega razloga je skrajni čas, da nam končno uspe upoštevati zunanje stroške obratovanja težkih tovornih vozil v evrovinjeti.

Seveda cenim, da mora tovrstni sistem veljati za vse vrste prevoza, a imamo veljaven sklop pravil za težka tovorna vozila, zato moramo začeti pri njih, pri čemer ni treba poudarjati, da moramo nato nadaljevati pri drugih vrstah prevoza. Tudi mene kot ostale kolege poslance zanima, kdaj se nam bo predstavil dejanski zakonodajni osnutek.

Druga točka, o kateri želim spregovoriti, je, da bi morda morali premisliti o dejstvu, da je to težava vse Evrope in da le predpisovanje visokih cestnin v delih nekaterih malih držav ne bo dosti pomagalo. Namesto tega bi se morali domisliti splošnega sistema. V tem okviru se sprašujem, ali ne bi morali oceniti potenciala najnižjih cestnin vsaj za čezevropske omrežne poti kot sredstvo za prilagoditev ravnovesja načinov prevoza po Evropi.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, vedno z velikim zanimanjem prisluhnem Parlamentu, a vseeno želim razložiti vrsto točk. Prvič, ker gre tu za iskanje modela, kot pravite, moramo upoštevati dejstvo, da v državah članicah obstajajo določene prakse in da moramo pred odločitvijo o modelu najprej razpravljati o metodah izračuna, ki jih uporabljajo različne države članice. To obžalujem, a priročnik ima vsaj to prednost, da bo sprožil javno razpravo, da naredi prav to: poišče najboljši model. Ne morem razumeti, zakaj se Komisijo vidi kot postransko pri tem vprašanju, čeprav se je potrudila in raziskala vse prakse v državah članicah, da bi sčasoma našla pristen model izračuna, ki bi se ga lahko uporabilo v Evropi: nasprotno, menim, da smo v središču te zadeve.

Gospe in gospodje, povedati vam moram, da je to naporna naloga. Menim tudi, da moram zagovarjati storitve, ki jih nudi generalni direktorat za promet, ki mora zdaj najti zanesljive metode, ker brez njih nikoli ne bo prišlo do sprejetja teh metod in modela v EU, kot je dejal gospod Stockmann.

Gospodu Jarzembowskemu želim izraziti svoje veliko presenečenje. Pravijo mi: moramo ukrepati, moramo se zavzemati za bolj trajnosten prevoz, ki je prijaznejši okolju, moramo podpirati železnice, rečni prevoz in morski prevoz. Kot je zelo modro dejal gospod Leichtfried, moramo začeti na začetku, stanje pa bomo popravljali kasneje. Predlagam, da začnemo z izboljšavo sedanje direktive o evrovinjeti, če se Komisija strinja z mano, junija leta 2008. Interiorizirali bomo zunanje prevozne stroške težkih vozil, ker bomo natanko tako spodbudili uporabo drugih vrst prevoza.

Vendar bomo, gospod Jarzembowski, nekoč v prihodnosti metode izračuna uporabili tudi za druge vrste prevoza. Ob povedanem se moramo lotiti enega podviga naenkrat. Ne moremo ukrepati in vse storiti naenkrat. To je nemogoče. Potrebujemo metodo; če hočemo, da EU sprejme to politiko, mi verjemite, da moramo ukrepati pametno. Glede tega vprašanja sem nadvse odločen.

Zahvaljujem se gospodu Racku, ker je pohvalil moje gorniške sposobnosti. Ne odneham na polovici poti, čeprav pot postane strma; za osvojitev vrha je treba imeti razumen tempo.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Vaš zaključek je bil navdušujoč in poln zagona.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, še nikoli nisem doživel, da bi Britanec tako dobro izgovoril moje ime. To priložnost izkoriščam za izraz svoje hvaležnosti. Prvič, odkar sem vstopil v ta parlament, je nekdo moje ime izgovoril popolnoma pravilno. Najlepša hvala.