Dobesedni zapisi razprav

Torek, 11. december 2007 - Strasbourg

20. Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo (razprava)

  Predsednica. Naslednja točka je poročilo Bogdana Golika v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu ter v tretjih državah (KOM(2007)0268 – C6-0203/2007 – 2007/0095(CNS)) (A6-0461/2007).

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalcu gospodu Goliku za njegovo odlično poročilo o predlogu Komisije za enotno uredbo Sveta v zvezi s promocijo kmetijskih proizvodov na notranjih in zunanjih trgih.

Cilj tega predloga je združiti dve veljavni uredbi Sveta o promociji kmetijskih proizvodov na notranjih in zunanjih trgih v eno uredbo. Splošni cilj te naloge je v celoti usklajen z našo nalogo poenostavitve, pri čemer se poskuša doseči večja preglednost načrta Evropske unije za promocijo kmetijskih proizvodov. Cilj ni bistveno spreminjanje politik informiranja in promocije.

Spremembe, ki jih predlagajo gospod Golik in njegovi kolegi, obravnavajo številna pomembna vprašanja glede načrta EU za promocijo, to so večja pomembnost in zagotovitev večjih sredstev za programe za promocijo v tretjih državah, večji delež Skupnosti v zvezi s sprejemanjem ukrepov za promocijo in manjši delež finančnega prispevka organizacij predlagateljic.

Kar zadeva delitev prispevka med različne partnerje, je običajen prispevek Skupnosti 50 %, preostalih 50 % pa se razdeli med države članice in organizacije predlagateljice, pri čemer plačajo slednje najmanj 20 %.

Ta delitev finančne obremenitve med različne partnerje temelji na dolgoletnih izkušnjah s programi za promocijo. Če sredstva za promocijo prispevajo vsi partnerji in so tako vključeni v finančnem smislu, so možnosti za učinkovit in ustrezno načrtovan program dejansko večje. V posebnih primerih, kot je nedavni primer sadja in zelenjave za šolarje, je lahko delež Skupnosti večji in znaša največ 60 %.

Vaša zamisel o večjem poudarjanju programov za promocijo v tretjih državah je v osnovi dobra, vendar je treba v zvezi z njo upoštevati ustrezne okoliščine. Ta predlog obravnava združitev dveh uredb; ne zadeva razprav o politiki ali večjih količin denarja, zato bi bil primeren čas za to razpravo, ko bomo obravnavali prihodnost naše skupne kmetijske politike, pri čemer mora biti iz dodeljenih proračunskih sredstev jasno, katerim zadevam dajemo prednost.

Vendar to ne pomeni, da zanemarjam promocijo. Kot verjetno že veste, smo se v zadnjih dveh reformah, tj. reformi za hrano in zelenjavo ter reformi za vino, ki jo bomo najbrž dokončali v začetku naslednjega tedna, osredotočali na programe za promocijo in poudarjanje njihove pomembnosti. Za reformo za vino smo vsako leto namenili 120 milijonov EUR, ki se bodo uporabili za promocijo odličnih evropskih vin v tretjih državah.

Menim, da so ti ukrepi ustrezni, čeprav bomo o tem ponovno razpravljali pozneje; jasno je, da to zadeva le združevanje dveh uredb.

  Bogdan Golik, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, ta predlog uredbe Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu ter v tretjih državah je namenjen usklajevanju in doseganju tehnične konsolidacije dveh zdaj veljavnih uredb. Vse to je del širšega postopka poenostavitve in doseganja preglednosti zakonodaje Skupnosti.

Vseeno poudarjam, da se v tem primeru poenostavitev razume izključno kot tehnični postopek. Osnutek uredbe pred nami se žal ne nanaša na ključna načela promocije in informiranja, ki so določena v izvedbenih določbah Evropske komisije.

Kljub tem omejitvam sem v svojem poročilu sprejel znatno širši in bolj strateški pristop k promociji kmetijskih proizvodov znotraj Evropske unije. Evropski parlament mora biti sposoben opozoriti na ključna vprašanja, ki so povezana s tako pomembnim mehanizmom. To je zlasti važno, če upoštevamo postopek večstranskih pogajanj na ravni STO in tudi spremembe v pogojih delovanja skupne kmetijske politike.

Izvozne subvencije vseh vrst se bodo ukinile do leta 2013. To vključuje izvozna nadomestila Skupnosti. Načrtuje se zmanjšanje carinskih dajatev. V teh okoliščinah se lahko le s povečanim ukrepanjem na področju promocije in informiranja ohranja izvozno konkurenčnost kmetijskih proizvodov EU. Tovrstno ukrepanje bo tudi pomagalo zagotoviti nove trge v tretjih državah in povečati ozaveščenost potrošnikov o prednostih evropskih proizvodov, pri čemer se bo povečalo povpraševanje.

Hkrati to ne bo vplivalo na pogoje tržne konkurence. Prav tako to ne bo negativno vplivalo na svetovno trgovino. Zato ne moremo dovoliti, da se ukrepanje na področju promocije in informiranja potisne na stranski tir. Nasprotno, sprejeti bi ga morali kot prednostno nalogo Evropske unije.

V okviru sedanjega sistema Evropska komisija sestavlja seznam posebnih proizvodov tretjih držav, v zvezi s katerimi bi se lahko sprožile kampanje. Ta seznam se lahko pregleda vsake dve leti, pri čemer se lahko programi predložijo le enkrat letno. Še več, Evropska komisija se mora dokončno odločiti o sprejemu posameznega programa in o obsegu finančne pomoči, ki jo bo prejemal.

Proračun za promocijske dejavnosti v letu 2007 znaša le 45 milijonov EUR, vsako leto pa se dodatno zmanjša. To je zlasti presenetljivo, če upoštevamo, da se je število držav v Evropski uniji povečalo in da je prišlo do vidnega povečanja v zadevnih ukrepanjih. Taka politika ne more učinkovito okrepiti stališča Skupnosti in povečati ozaveščenosti o evropskih standardih kakovosti, zlasti na trgih tretjih držav.

Potrebna so ustrezna finančna sredstva, če naj se dosežejo ti ambiciozni cilji. Iz tega razloga menim, da se mora prag finančnega sodelovanja Skupnosti dvigniti s 50 % dejanskih stroškov programov na 60 %. Predlagam tudi, da se minimalni prispevek sektorskih organizacij v financiranju programov zniža na 10 % natanko zato, da bi se omogočilo sodelovanje manjših organizacij. Poleg tega bi lahko sodelovanje Skupnosti doseglo 70 % v primeru ekološkega kmetovanja in programov, povezanih z ukrepi, ki sledijo kriznim razmeram, kot sta na primer ptičja gripa in BSE.

Programi bi morali biti splošno dostopni in prožnejši. Z vključevanjem vseh proizvodov in držav ter tudi dovoljevanjem organizacijam, da predložijo programe vsaj dvakrat na leto, se bo omogočil hiter odziv na vse priložnosti, ki bi se lahko pojavile na trgih, ter na vse možnosti za proizvajalce, da se razširijo na tretje države.

Če se vrnemo na te vidike uredbe, ki zadevajo poenostavitev, bi bilo smiselno, da se vključi promocijske ukrepe v uredbo, ki vzpostavlja skupno organizacijo kmetijskih trgov. To bi izboljšalo zakonodajno preglednost. Treba je poudariti, da obstaja sklicevanje na instrument za promocijo Skupnosti v uredbi o trgu sadja in zelenjave ter tudi v osnutku reforme za vino, o kateri ste govorili, gospa predsednica. Na vso moč si je treba prizadevati, da bi se izognili razmeram, v katerih so določbe o sredstvih za promocijo neupravičeno razpršene.

Za konec želim izkoristiti to priložnost za zahvalo članom odbora za kmetijstvo, ki so soglasno sprejeli to poročilo, predstavnikom Evropske komisije, s katerimi sem se večkrat srečal, 24 ministrom za kmetijstvo, od katerih sem prejemal pisma v zvezi s to zadevo, ter tudi zadevnim nacionalnim in evropskim sektorskim organizacijam. Izraziti želim hvaležnost za njihovo dejavno sodelovanje in razumne pripombe. Ta posvetovanja so mi omogočila oceniti obstoječi sistem ter se seznaniti z željami teh držav in organizacij, da bi jih lahko vključil.

Končno, menim, da bi ob primerno večjem proračunu ukrepanje na področju promocije in informiranja evropskim proizvajalcem ter kmetom omogočilo pridobivanje novih trgov. Oznaka „Proizvedeno v Evropi“ bo tudi postala bolj prepoznavna v svetu, kar bi tudi morala biti.

PREDSEDUJOČA: LUISA MORGANTINI
Podpredsednica

  Pilar Ayuso, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, komisarka, najprej čestitam poročevalcu, gospodu Goliku, za dobro opravljeno delo in odlično sodelovanje z nami, poročevalci v senci.

Kot ste ustrezno poudarili gospa komisarka, Komisija predlaga enoten zakonodajni okvir za združitev dveh uredb Sveta v eno za promoviranje kmetijskih proizvodov. Namen je skrajšati in poenostaviti postopke, da bo lahko ta politika uporabljena ob ohranitvi posebne narave zadevne dejavnosti, odvisno od njene lokacije izvajanja.

To je zelo pomemben predlog, kot je bilo navedeno v dveh predlogih, ki sta bila sprejeta in bosta sprejeta o skupni ureditvi trga vina. Predlog poudarja, da je pomembno promovirati kmetijske proizvode. Poleg tega se ne osredotoča le na promocijo v in zunaj EU, ampak dosega večji učinek z nacionalnimi in zasebnimi dejavnostmi v okviru sektorjev.

Po letu 2000 so bili izvedeni številni ukrepi za promoviranje prednosti evropskih živil potrošnikom, njihovo visoko kakovostno hranilno vrednost, varnost živil, proizvodne procese,.dobro počutje živali itd. Sedanji predpisi, ki urejajo promocijo, ogrožajo sistem, zato jih je treba poenostaviti, da bodo učinkovitejši v smislu ustrezne uporabe sredstev, pri čemer to omenjam zato, ker sem bila odgovorna za ti dve uredbi na španskem ministrstvu za kmetijstvo.

Promocijska politika mora biti sodobno, prožno in ambiciozno orodje, če želi izpolniti prizadevanja subjektov. Menim, da je to namen predloga Komisije in predlogov sprememb, ki jih je soglasno sprejel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. Izpostavila bi zlasti predloge sprememb v zvezi z namenom in področjem uporabe, saj bi bila promocija uspešnejša, če bi se osredotočala na blagovne znamke in ne le na promoviranje na splošno.

Upam, da bosta Svet in Komisija upoštevala to poročilo, pri čemer se jima zahvaljujem za pozornost.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Gospa predsednica, poenostavitev ureditve Skupnosti za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah je v skladu s ciljem Evropskega parlamenta glede poenostavitve zakonodajnega okvira.

Ta dokument je zelo pomemben tudi zato, ker v tem obdobju razpravljamo tudi o reformi skupne kmetijske politike, pri čemer morajo imeti v okviru tega mehanizmi Skupnosti za promocijo kmetijskih proizvodov pomembno vlogo.

Reforme na področju sadja, zelenjave in vina bodo uspešne le, če bo Evropa ustrezno promovirala svoje kmetijske proizvode. V Evropski uniji je v kmetijskem sektorju neposredno zaposlenih 5 % ljudi, sposobnih za delo, ki prispevajo1,6 % BDP Evropske unije.

Z začetkom veljave nove pogodbe se bo postopek soodločanja uporabljal tudi za skupno kmetijsko politiko.

Kot socialisti podpiramo globalno in postopno odpiranje trga, vendar pod pravilnimi in zlasti obojestranskimi pravili. Naš kmetijski model zagotavlja visoke standarde na socialnem in okoljskem področju ter kvalitetne živilske proizvode. To pomeni, da morajo nekatere stroške kriti kmetje, vendar je treba poudariti, da je treba upoštevati tudi varstvo okolja.

Kakovost naših proizvodov mora biti glavni interes mednarodne trgovine. Kot socialisti menimo, da je treba oblikovati oznako o evropskem poreklu, ki bo prepoznavna in jo bodo povezovali s kakovostjo proizvodov v skladu z evropskimi standardi; pomembna je tudi promocija kmetijskih proizvodov Evropske unije.

Čestitam poročevalcu.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, to poročilo me spominja na knjigo Alica v čudežni deželi, pri čemer se ne morem upreti, da ne bi tolmačev preizkusil s vzklikom ‚„Čudno, prečudno!“je vzkliknila Alica‘. Kaj se dogaja? Ali je res smiselno, da EU z denarjem evropskih davkoplačevalcev financira oglaševalske kampanje, katerih namen je iste davkoplačevalce prepričati v nakup blaga, ki so ga že financirali s subvencijami. Seveda ne. Eden od ciljev EU v okviru skupne kmetijske politike je potrošnikom zagotoviti zmerne cene. Vendar, če se te zagotavljajo s financiranjem iz davkov in ne z dvigom produktivnosti, potrošniki za živila plačajo enako, le z drugimi sredstvi. Poleg tega se pobuda za povečanje produktivnosti ne podpira. Zato bo zaradi te kmetijske politike hrana dolgoročno dražja.

Odbor se zavzema za omejevanje konkurence. Z odpravo tarif bodo proizvodnjo v državah članicah ogrozili proizvodi iz tretjih držav, pri čemer poročilo predlaga, da se okrepi financiranje kampanj, katerih namen je okrepiti blagovno znamko Unije in povečati porabo v Uniji. Poročilo izraža prikrit protekcionizem. V EU je bilo že veliko oglaševalskih kampanj.

S pocenitvijo uvoza blaga zaradi odprave tarif so leta 1997 potekale oglaševalske kampanje, katerih namen je bil promovirati rezano cvetje, pridelano v EU. Ugleden švedski pisec kolumn Johan Hakelius je v največjem švedskem časopisu napisal: „Ko državljani EU v celotni Evropi kupujejo enako cvetje, se seveda v Evropi krepita kohezija in sloga. Tulipani so bistveni za mir.“ V tem parlamentu je mogoče treba poudariti, da je bilo to mišljeno ironično ...

EU je imela leta 2000 na zalogi 450 000 ton oljčnega olja, zato se je odločila, da bo z oglaševalskimi kampanjami v severnih državah prebivalce ozavestila o dobrodejnih in koristnih učinkih oljčnega olja.

Evropski parlament je leta 2007 odobril sredstva za oglaševanje v sektorju mleka, da bi ga zaščitil pred povečanjem liberalizacije trga.

Reforma skupne kmetijske politike se izvaja. Napreduje počasi, vendar napreduje. Medtem ko predlogi poročevalca pomenijo velik korak nazaj. Namen predlogov je reformo, ki se končno izvaja, zamenjati z ukrepi za večjo promocijo prodaje in informacijskimi kampanjami. Poročevalec krivi Svetovno trgovinsko organizacijo, pri čemer želi, da bi bilo do te podpore upravičenih več proizvodov. To ni nič drugega kot nelojalna konkurenca do kmetijskih proizvajalcev iz držav zunaj EU. Skupno kmetijsko politiko je treba sčasoma odpraviti, pri čemer morata cene in proizvodnjo uravnavati ponudba in povpraševanje, tako kot v drugih sektorjih.

Zaradi nespametnih odločitev v preteklosti imamo zdaj vzpostavljen nesmiseln sistem. Zato je toliko pomembneje, da določimo pravilno usmeritev. To poročilo žal predlaga napačno usmeritev. Denar, ki bi lahko z zmanjšanjem tarif, odpravo izvoznih povračil in zmanjšanjem nacionalne podpore koristil državljanom Evrope, se v okviru proračunskih sredstev ne sme dodeliti za ukrepe za promocijo prodaje in informacijske kampanje. Promocijske kampanje in oglaševanje blaga in storitev morajo plačati proizvajalci in ne preobremenjeni davkoplačevalci.

Usmeritev Evrope na tem področju, kot na veliko drugih področjih, je napačna. EU mora biti svobodna Evropa, v kateri ljudje in podjetja tekmujejo za naklonjenost potrošnikov in ne protekcionistov. Zaradi Evrope si želim, da bi lahko bil optimističen, vendar žal ne morem biti.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem za njihovo sodelovanje v tej zelo pomembni razpravi. Upam, da se vsi strinjamo s pomembnostjo zagotovitve razpoložljivih proračunskih sredstev, da se lahko potrošnikom razloži visoka kakovost evropskih proizvodov znotraj Evropske unije in na čezmorskih trgih.

Nekoliko sem presenečena zaradi trditve, da je to zaščitniški pristop, ker smo v položaju, da vse države članice znotraj Evropske unije in vsi ostali akterji na kmetijski blagovni borzi spodbujajo potrošnike h kupovanju svojih proizvodov.

V zvezi s tem imamo v Evropski uniji popolnoma jasno stališče, ker imamo proizvode visoke kakovosti, upoštevamo varstvo okolja, dobro počutje živali in visoko raven veterinarskih standardov.

V zvezi z manjšo porabo proračunskih sredstev ali zmanjšanjem proračunskih sredstev je jasno, da ni bilo mogoče porabiti sredstev, ker organizacije proizvajalcev na čezmorskih trgih niso bile zainteresirane. Upam, da bomo ta problem rešili z združitvijo navedenih dveh različnih uredb, s čimer bo obravnavanje tega problema lažje in prožnejše.

O načinu določanja ciljev za prihodnost naših promocijskih kampanj za kmetijske proizvode lahko razpravljamo morda v okviru zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike. Menim, da bi bil najmanj primeren čas za razpravo, ko bomo razpravljali o proračunu za prihodnost, tj. za obdobje po letu 2013.

Vendar mislim, da smo domov poslali jasno sporočilo o pomembnosti promocije za našo proizvodnjo v okviru reforme v sektorju sadja in zelenjave in reforme v sektorju vina.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 12. decembra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Nedavne reforme skupne kmetijske politike in možen napredek pri pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije v prihodnosti kažejo, da obstaja resnična potreba po spodbujanju promocijskih mehanizmov Skupnosti glede kmetijske proizvodnje. Poleg tega je zaradi izvajanja delovnega načrta o poenostavitvi potrebno tudi oblikovanje enotnega zakonodajnega okvira o promociji kmetijskih proizvodov za notranje in zunanje trge. Promocijski instrumenti in kampanje morajo biti najpomembnejši, kadar obravnavamo predvidene nižje tarife, odpravo izvoznih nadomestil in manjšo pomoč za proizvodnjo v Skupnosti. V zvezi s tem je razumljivo, da bi morali zagotoviti večji obseg delovanja in večja proračunska sredstva za promocijo naše kmetijske proizvodnje, s čimer bi zagotovili tudi ustrezno konkurenčnost za naše proizvode na notranjih in zunanjih trgih. Proračunska sredstva je treba dejansko povečati, da se zagotovijo kakovostni instrumenti za promocijo in pregledni ukrepi v vsakem enotnem in poenostavljenem zakonodajnem okviru. To pomeni, da je ta jutranja razprava glede reforme o organizaciji skupnega trga za vino dober primer, ki kaže, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za naložbe v učinkovite instrumente za promocijo in ukrepe za trženje v Unije in zunaj nje.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, vsi se strinjamo, da so akcije informiranja in promocija kmetijskih proizvodov na notranjih in zunanjih trgih pomembne. Prav tako se strinjamo, da je treba poenostaviti in uskladiti določbe ter omejiti upravne postopke v zvezi z izvajanjem informacijske politike. Poleg tega se zavedamo, da ustrezno informiranje in ustrezna promocija spodbujata trgovino ter prispevata k zagotavljanju trgov za proizvode. Prav tako se vsi strinjamo, da so odobrena proračunska sredstva v višini 45 840 000 EUR prenizka.

Kako se moramo odzvati na te razmere? Na kaj se moramo zlasti osredotočiti? Menim, da bi se morali osredotočiti na promocijo zdravih ekoloških kmetijskih proizvodov, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Najprej se moramo osredotočiti na mlade in izobraževalne institucije. V okviru posebnih promocij, namenjenim šolskim otrokom, je treba poleg sadja promovirati različne zdrave ekološke proizvode.

Bistven za uspeh je sistem označevanja, ki potrošnikom zagotavlja pomembne informacije, na primer o poreklu, kakovosti, načinu pridelave, varnosti in prehrambeni vrednosti proizvoda. Te informacije morajo biti zapisane na embalaži v jeziku potrošnika. Ustrezno je treba spremeniti trgovanje in označevanje v veleblagovnicah, zlasti v novih državah članicah.

Za dosego želenih rezultatov so bistveni naslednji ukrepi: zagotoviti raziskave novih trgov, izboljšati celoten sistem nadzora in zagotoviti dobro sodelovanje med državami članicami.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, v naslov poročila o promocijo kmetijskih proizvodov, o katerem danes razpravljamo, bi morala biti vključena beseda ekoloških. Navsezadnje je količina hrane, ki jo lahko družba zaužije, omejena, zato nas ne skrbi večja poraba, ampak zdrava prehrana in kakovostna hrana.

Veliko gostinskih verig v Evropski uniji nudi hrano, ki vsebuje veliko kemikalij in gnojil, zato ni presenetljivo, da je vsaka nova generacija Evropejcev debelejša od prejšnje. Ne želim promovirati tovrstne hrane, zaradi katere je evropska družba bolj dovzetna za bolezni in debelost. Če bomo našim državljanom zagotovili zdrava živila, bodo naši proizvodi priznani po vsem svetu. Svet moramo prepričati, da Evropa proizvaja in prodaja visoko kakovostna živila.

Podpiram tiste točke poročila, ki zagovarjajo regionalno samozadostnost pri proizvajanju tradicionalnih živil za vsako območje. Na koncu se zahvaljujem gospodu Goliku za dobro poročilo.