Dobesedni zapisi razprav

Torek, 11. december 2007 - Strasbourg

21. Pravno varstvo modelov (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Lehneja (A6-0453/2007) v imenu odbora za pravne zadeve o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospa predsednica, najprej se lepo zahvaljujem odboru za pravne zadeve in poročevalcu gospodu Lehneju za odlično opravljeno zahtevno delo pri pripravi tega poročila o predlogu za spremembo direktive o modelih. Strinjam se z dejstvom, da je to delo odboru postopno omogočilo, da zagotovi sprostitev poprodajnega trga za nadomestne dele v celotni Skupnosti.

Zdaj so režimi varstva modelov drugačni in celo nasprotni prejšnjim, tako da je varstvo modelov za nadomestne dele sprostilo 10 držav članic, 17 držav članic pa ga je razširilo. To stanje je za notranji trg pomanjkljivo. V avtomobilskem sektorju, ki je v najslabšem položaju, obstaja enoten trg za avtomobile, ni pa enotnega trga za nadomestne dele avtomobilov. Zaradi tega je odstopanje cen večje, trgovanje pa je težje.

Predlagano črtanje varstva modelov na poprodajnem trgu za nadomestne dele je ustrezen in edini učinkovit način za vzpostavitev enotnega trga na tem področju. To dokazuje razširjena ocena vplivov Komisije, v kateri so analizirane možnosti za rešitev problema.

Podatki Komisije kažejo, da potrošniki v zadnjem času plačujejo 6 % do 10 % pribitka za te nadomestne dele v državah članicah, ki zagotavljajo varstvo modelov. Z liberalizacijo trga bodo imeli potrošniki neposredno korist večje konkurence in dokončne vzpostavitve notranjega trga.

Neodvisni trgovinski sektor bo lahko ponujal širšo izbiro delov, vključno z deli od dobaviteljev originalne opreme in običajno cenejšimi proizvodi neodvisnih proizvajalcev. To bo postopno omogočilo širšo izbiro in zagotovilo nižje cene nadomestnih delov.

Liberalizacija bo omogočila poslovne priložnosti tudi neodvisnim proizvajalcem nadomestnih delov, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ter vzpostavila dovolj velik evropski trg za sprejemanje novih proizvajalcev. Bistveni namen varstva modelov je spodbujanje konkurence z zvezi z oblikami prek uvajanja inovativnih modelov. Vendar to morda ne velja za nadomestne dele, ki morajo biti oblikovno identični originalnim delom, da se lahko uporabljajo v skladu s svojim namenom. Potrošnik plača model, ko kupuje nov avtomobil ali drug izdelek, pri čemer ne sme biti prisiljen k ponovnemu plačevanju, kadar potrebuje nov nadomestni del.

Predlagana klavzula o popravilih določa pravično in pravilno ravnotežje med varstvom inovacij, kadar je primerno, ter vzdrževanjem proste trgovine in konkurence, kadar je potrebno.

Enotni trg za nadomestne dele, ki omogoča večjo konkurenco, je danes za evropske državljane in poslovneže nujen. S to direktivo lahko omogočimo, da se bo vzpostavil trg, na katerem bo mogoče to doseči.

  Klaus-Heiner Lehne, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes se začasno končuje razprava, ki traja že 17 let. Spomnim se, da smo o tem vprašanju razpravljali že leta 1994, ko sem bil prvič izvoljen v ta parlament. Takrat nismo dosegli sklepa. V spravnem postopku nam je uspelo le zadevo odložiti. Pred nekaj leti je Komisija predložila nov predlog, ki smo ga prav tako dolgo obravnavali, vendar lahko zdaj to razpravo končno končamo, vsaj na prvi obravnavi.

Predlog, ki je bil predložen, je v bistvu enak predlogu Komisije, in sicer, da je treba liberalizirati trg nadomestnih delov, pri čemer za države članice, v katerih so nadomestni deli urejeni s predpisi o varstvu modela, velja petletno prehodno obdobje.

Razloge za in proti poslušam že 17 let. Večina jih je neprepričljivih. Naj navedem nekaj primerov. Eden od navedenih razlogov je bil, da bi se z uvedbo klavzule o popravilih znižale maloprodajne cene. Te trditve ni mogoče podkrepiti z empiričnimi dokazi, prav nasprotno. Primerljivi podatki o cenah nadomestnih delih v Združenem kraljestvu, kjer je trg liberaliziran, in Nemčiji, kjer trg ni liberaliziran, presenetljivo kažejo, da so cene nadomestnih delov v Združenem kraljestvu višje kot v Nemčiji.

Poleg tega to ni zapletena znanost: proizvajalci vozil si morajo nekako povrniti razvojne stroške. Če si stroškov ne bodi mogli povrniti s prodajo nadomestnih delov, jih bodo zaračunali pri prodaji novih avtomobilov, zato se bodo avtomobili podražili. Tudi v tem primeru stroške poravna potrošnik.

Mimogrede, enako velja za zavarovalne premije. Kot vemo, del stroškov nakupa novega avtomobila krijejo zavarovalne police. Povečanje premij prav tako občutijo potrošniki. V vsakem primeru vedno plačajo potrošniki.

Prav tako me ni prepričala trditev, da industrija motornih vozil varstvo modelov potrebuje, da se lahko brani pred konkurenti iz Daljnega vzhoda, ki ogrožajo njene trge, saj bo industrija hitro našla nove načine varstva svojih nadomestnih delov: s patentiranjem pametnih pokrovov motorjev in stranskih ogledal, varovanjem drugih delov z zakonodajo o blagovnih znamkah, pri čemer se na te dele preprosto namestijo posamezni logotipi, postavitvijo pogojev garancije ter drugo.

Tudi trditev glede varnosti, kot je pokazala naša ocena učinka, ni prepričljiva, ker se lahko varnost, kot vsi vemo, zagotovi s preskušanjem tipa.

Te trditve navajam zato, ker menim, da niso ustrezne in niso zagotovile jasnih odgovorov na temeljno vprašanje.

Na koncu mi ostaneta dve ključni trditvi, s katerima se strinjam. Prva zadeva avtorske pravice, in sicer, da mora biti Evropa za vzgled na področju varstva pravic intelektualne lastnine, pri čemer se strinjam, da bomo s sprejetjem tega predloga Kitajski in Indiji verjetno poslali napačno sporočilo ter da je naloga Evropejcev varovati pravice glede intelektualne lastnine.

Vendar bom takoj navedel protidokaz. Imamo enotni evropski trg, kot je komisar McCreevy pravilno povedal, na katerem je dve tretjini držav članic liberaliziralo svoje poprodajne trge in zato ne izvajajo varstva modelov nadomestnih delov, medtem ko preostala tretjina to izvaja. Dejstvo je, da je za oblikovanje enotnega trga v Evropi treba sprejeti skupne zakonodajne predpise, pri čemer upoštevanje načela večine v takšnih primerih ni nič nenavadnega.

Menim, da smo imeli vedno na voljo kompromisno rešitev, za katero sem se skupaj s komisarjem Montijem zavzemal v devetdesetih letih. To je zamisel o obvezni licenci, kar pomeni, da bi lahko vsak proizvajalec reproduciral nadomestne dele, pri čemer bi moral imetniku pravic iz modela plačati licenčnino.

Podobno ureditev imamo tudi na področju avtorskih pravic, zato ne more nihče trditi, da je to nemogoče. Na ta način bi lahko zagotovili varstvo modelov in oblikovanje trga. Žal Parlament in Svet tega predloga nista podprla.

Zato smo sklepali, da je treba liberalizirati trg ter za zaščito držav članic, ki potrebujejo nekaj časa za prilagoditev, oblikovati prehodno obdobje. Nato je ostalo še samo vprašanje, ali naj obdobje odloga traja pet ali osem let. Moja skupina se je tako kot odbor za pravne zadeve zavzemala za pet let, medtem ko sem slišal, da se skupina socialdemokratov zavzema za osem let.

Bistveno je, da bo Parlament z jutrišnjim glasovanjem o vprašanju v zvezi s 5-letnim ali 8-letnim obdobjem Svetu sporočil, da se mora sporazumeti o prehodnem obdobju. Iz pogovorov s slovenskim predsedstvom vem, da bo predlagalo daljše obdobje. Slovenskemu predsedstvu želim veliko uspehov pri prizadevanjih.

Menim, da moramo na drugi obravnavi upoštevati še nekaj. Če bo Svet dejansko dosegel sporazum, v Parlamentu na drugem branju stvari ne smemo še zaplesti. To vprašanje ni vredno obširnega razpravljanja, pri čemer je skrajni čas, da se to vprašanje razreši. Ta osnutek je naš prispevek za dosego tega cilja.

  Wolf Klinz, pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (DE) Komisar, gospe in gospodje, po dolgi razpravi je odbor za pravne zadeve podprl popolno odprtje sekundarnega trga vidnih nadomestnih delov. Kot smo pravkar slišali, kompromis, ki je bil dosežen v odboru za pravne zadeve, zagotavlja oblikovanje prostega trga po 5-letnem obdobju odloga.

Strinjam se s tem ukrepom, čeprav menim, da je to prehodno obdobje predolgo. Ta ukrep bi morali sprejeti že veliko prej. Kot je povedal gospod Lehne, razprava o tem vprašanju poteka že 17 let. Pred dvema letoma in pol, leta 2005, sem kot poročevalec odbora za ekonomske in monetarne zadeve pozval k hitri liberalizaciji. Tedanji poročevalec glavnega odbora, odbora za pravne zadeve, je žal odlašal s procesom. Ne vem, ali je dvomil o smislu projekta ali se ni mogel upreti močnemu pritisku proizvajalcem vozil v svoji zvezni državi.

Ne glede na razloge, je nesmiselno, da imamo enotni trga za nova vozila, za nadomestne dele pa ne. Z liberalizacijo poprodajnega trga se bo okrepila konkurenca, izvajal pritisk za zniževanje cen in povečala izbira za potrošnike. Liberalizacija ne bo ovirala inovacij; ravno nasprotno, dejansko lahko spodbudi inovativnost, saj bodo proizvajalci vozil poskušali svoje izdelke razviti tako, da jih bodo neodvisni proizvajalci delov težje reproducirali. Seveda podpiram pravico do intelektualne lastnine in njeno varstvo, vendar ta pravica ne ovira liberalizacije trga. Nenazadnje je do zdaj samo en proizvajalec vozil tožil drugega proizvajalca zaradi kršitve pravic iz modela na primarnem trgu, kljub dejstvu, da so si bili nekateri modeli, ki so jih izdelali različni proizvajalci, neverjetno podobni.

Liberalizacija bo malim in srednje velikim podjetjem zagotovila nove tržne priložnosti, ki bodo spodbudile zaposlovanje v EU in zagotovile nadomestne izdelke za številne uvožene. Končno, posamezni potrošniki bodo lahko svobodno izbirali med različnimi dobavitelji. Prepričan sem, da bodo veseli te možnosti.

  Manuel Medina Ortega, pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (ES) Gospa predsednica, kot je omenil poročevalec gospod Lehne, Parlament to vprašanje obravnava že 17 let. Obravnavanje tega vprašanja spremljam že od začetka, saj sem bil poročevalec odbora za pravne zadeve o direktivi o industrijskih vzorcih in modelih. Nato sem bil pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov za isto vprašanje, pri čemer sem kot predstavnik socialdemokratov v odboru za pravne zadeve prav tako spremljal napredek v zvezi s tem.

Najprej čestitam gospodu Lehneju za uravnotežen pristop. Menim, da je ustrezno upošteval številne težave. To ni preprosto vprašanje; to je pravno zapleteno vprašanje z gospodarskimi posledicami.

Strinjam se z njim. Spomnim se razprav pozno v noč s Svetom v spravnem odboru, pri čemer smo razpravljali o nekakšni obliki obvezne licence, vendar je bil ta predlog zavrnjen, ampak menim, da se poročevalec, gospod Klinz, ki je govoril pred mano, in jaz zavzemamo za varstvo pravic intelektualne lastnine.

S pravnega vidika je težava v zvezi z modeli in industrijskimi vzorci v tem, da moramo varovati izdelek kot celoto. Najpomembnejša lastnost je estetska vrednost izdelka, tj. model, pri čemer najpogosteje razpravljamo o modelu avtomobilov.

Dele za popravilo, to so deli, ki so se zaradi nesreče ali kakršnega koli drugega vzroka pokvarili ali niso več pritrjeni, je treba zamenjati, pri čemer mora biti, kot je rekel komisar McCreevy, nadomestni del identičen zamenjanemu delu. Ko nekdo del popravlja in ga zamenja z identičnim delom, kar ne vpliva na celoten model, pri tem ne gre za plagiatorstvo, ampak le za popravljanje predmeta, tako da se del obvezno ujema s predmetom. To je znani koncept tako imenovanega „obveznega ujemanja“.

Menim, da je poročevalec predlagal ustrezno rešitev, vendar je obravnaval še eno vprašanje: to je gospodarski vidik te zadeve. To pomeni, da avtomobilska industrija v številnih državah potrebuje ta dodatni prihodek od pravic intelektualne lastnine. Vendar moramo, kot je rekel komisar, poenotiti zakonodajo v Evropski uniji, da se zaščiti notranji trg, pri čemer je bistveno vprašanje, kako uskladiti ti dve stvari.

To lahko dosežemo le s prehodnim obdobjem. To pomeni, da moramo industriji omogočiti daljše obdobje, v katerem se lahko pripravi na upoštevanje dodatnega dohodka od pravic intelektualne lastnine za narejene dele, koncept, ki je zdaj nesmiseln, saj se kot lastnina obravnava celoten model.

Kot je rekel gospod Lehne, je glavno vprašanje to prehodno obdobje. Nekateri menijo, da mora to obdobje trajati pet let, tj. dve plus tri, medtem ko drugi menijo, da bi moralo to obdobje biti daljše, tj. osem let.

Jutri bodo znana stališča vseh političnih skupin, različnih nacionalnih delegacij in posameznih poslancev. Zdi se mi, da pri odločanju o tem vprašanju ne bodo prevladale strankarske težnje, ampak nacionalne težnje, osebne težnje ali težnje sektorjev.

Menim, da ni nič slabega, da o tem vprašanju s Komisijo in Svetom razpravljamo že 17 let, ker se z zakonodajnim instrumentom rešujejo občasni problemi, pri čemer si sozakonodajalca, Svet in Parlament, že nekaj časa prizadevata doseči uravnoteženo rešitev, ki priznava pravico do varstva intelektualne lastnine, interese proizvajalcev avtomobilov, interese potrošnikov ter nenazadnje interese majhnih servisov in celo zavarovalnic.

Menim, da je poročevalec predlagal ustrezno rešitev. Kot sem že omenil, je treba določiti še samo ustrezno obdobje, ki bo znano po glasovanju. Menim, da pod temi pogoji Parlament Komisiji omogoča, da v kratkem času sestavi novo zakonodajno rešitev, da se v primeru pravdnih sporov ne bo treba obrniti na Sodišče Evropskih skupnosti.

Zato menim, da mora Parlament poročilo sprejeti, ne glede na manjše težave, ki bi jih lahko povzročili nekateri predlogi sprememb.

  Piia-Noora Kauppi, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, podobno kot veliko mojih kolegov danes začenjam tudi sam s poudarjanjem pomembnosti pravic intelektualne lastnine in varstva modelov na splošno. Te pravice potrebujemo, če želimo biti konkurenčni, dinamični in inovativni ter razvijati naša podjetja še naprej.

Vendar sem moramo tako prepričati, da delujejo naši trgi učinkovito. Predlog Komisije ne bi mogel biti bolj pravočasen. Kot so poudarili že mnogi, ga čakamo že 17 let, zdaj pa moramo čakati še dodatnih pet let. Menim, da je obdobje odloga petih let zelo dolgo, zato avtomobilska industrija zagotovo dovolj časa, da svojo industrijo na ustrezen način prilagodi.

To je dobro ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in pravicami potrošnikov. V Evropi je 260 milijonov lastnikov vozil, ki čakajo na učinkovito klavzulo „o nadomestnih delih in popravilih“.

Ta predlog direktive in kompromis odbora za pravne zadeve zagotavljata, da lahko imajo vsi navedeni deli, ki so pritrjeni na končni proizvod, ko je ta izdelan, in ki dejansko niso običajni deli, še vedno popolno zaščito v skladu z direktivo o modelih.

Menim, da bo direktiva evropskim potrošnikom koristila. Strah avtomobilske industrije, da bo treba zaradi tega odpustiti 50 000 zaposlenih v avtomobilskem sektorju ali da bodo imeli izdelovalci vozil 2 milijardi EUR izgube, je popolnoma nesmiseln. Menim, da se bodo tako zagotovile nove poslovne možnosti za številna mala in srednje velika podjetja v Evropi in nova delovna mesta za Evropejce.

Vendar bo treba na to počakati, pri čemer želimo rezultate doseči v petih in ne osmih letih. Upam, da bo jutri dosežen ta kompromis.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg , v imenu skupine PSE. – (PL) Gospa predsednica, predlog direktive o pravnem varstvu industrijskih modelov zadeva liberalizacijo trga nadometnih delov za avtomobilsko industrijo. Ocenjuje se, da vrednost slednjega znaša 10 milijard EUR.

Skupni notranji trg zdaj zajema le prodajo novih motornih vozil, pri čemer je varstvo modelov in nadomestnih delov z obveznim ujemanjem zagotavljajo nacionalni zakonodajni sistemi večine držav članic. To pomeni, da sta proizvodnja delov, kot so pokrovi motorjev, vrata, odbijači in blatniki, in trgovina z njimi omejeni. Različni nacionalni predpisi v zvezi s sektorjem ovirajo konkurenco.

V državah s popolnim varstvom modelov, kot so Avstrija, Francija, Nemčija in Češka Republika, so cene nadomestnih delov za 6 do 10 % višje od povprečja. Zaradi tega so v najslabšem položaju evropski potrošniki ter mala in srednje velika podjetja, ki želijo vstopiti na trg in pošteno konkurirati brez pooblaščenih zastopnikov. Liberalizaciji nasprotujejo zlasti veliki proizvajalci motornih vozil, ki trdijo, da bodo neodvisni proizvajalci dele prodajali ceneje, ker jim ni treba kriti stroškov oblikovanja in razvoja novih izdelkov.

Predlog Komisije je še en korak k popolni liberalizaciji trga motornih vozil v Evropi. Klavzula o popravilih je koristna za potrošnike. Bori se proti oblikovanju monopola na področju nadomestnih delov ter spodbuja konkurenco med proizvajalci. Zato bodo nadomestni deli cenejši in bolj kakovostni. Poudariti je treba, da je 11 držav članic Evropske unije že izvedlo klavzulo o popravilih, kar je koristilo potrošnikom. Za zadevne države sta značilni visoko raven konkurenčnosti in hitra gospodarsko rast. Te države so Irska, Združeno kraljestvo ter nove države članice, kot so Latvija, Madžarska in Poljska.

Na splošno se deli, ki jih proizvajajo neodvisni proizvajalci, od delov z logotipom podjetja razlikujejo le po embalaži. Neodvisni proizvajalci izdelajo 80 % vseh izdelanih delov, medtem ko jih velika podjetja neposredno izdelajo le 20 %. Varstvo modelov ni povezano z varnostjo delov, ker zadeva le njihov videz, kar so potrdile zanesljive študije, izvedene v celotni Evropi. Na koncu poudarjam, da lahko evropski potrošniki soglašajo z največ petletnim prehodnim obdobjem.

  Alexander Lambsdorff, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, liberalizacijo trga vidnih nadomestnih delov vozil je treba podpreti iz treh razlogov. Prvič, večja izbira in konkurenca bosta koristili potrošnikom. Drugič, cene se bodo mogoče znižale, medtem ko lahko zagotovo pričakujemo, da bo oblikovanje cen preglednejše, saj bodo razvojni stroški vključeni v ceno novega vozila in jih ne bo mogoče povrniti prek poprodajnega monopola na trgu nadomestnih delov.

Tretjič, to bo koristilo tudi trgu dela v Evropski uniji, saj bodo evropski proizvajalci delov lahko izdelovali tudi nadomestne dele za vozila, uvožena v EU. Do zdaj so lahko te dele izdelovali le proizvajalci zunaj Evrope. V okviru volilne kampanje leta 2004 sem obiskal tovarno nadomestnih delov blizu mesta Gütersloh. To podjetje bo zadovoljno s temi novimi predpisi.

Strinjam se tudi s tem, da osnutek, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve, vsebuje pomembne elemente predloga Komisije, kot je klavzula o popravilih. Kot poročevalec v senci moje skupine v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov sem se zavzemal za ohranitev te klavzule. Menim, da smo se z osnutkom še približali oblikovanju resničnega enotnega trga.

Osnutek ima dve pomanjkljivosti, ki so ju izpostavili že nekateri govorniki pred mano. Ena je, da je nekdanji poročevalec zavlačeval poročilo. S tem gospod Radwan ni ravnal kot predstavnik Evropejcev, ampak kot predstavnik podjetja BMW. To je bilo neprimerno ravnanje.

Druga pomanjkljivost je dolga zamuda zaradi petletnega obdobja odloga. Pet let do začetka veljavnosti liberalizacije je dolgo obdobje, v katerem konkurenca in koristni učinki liberalizacije ne bodo zagotovljeni. Slišal sem, da namerava nemška vlada še naprej ovirati ta predlog. To je protikonkurenčno ravnanje. Žalostno je, da je postalo prepoznavni znak nemške vlade. Upam, da bodo v Svetu ravnali drugače.

Bistveno je, da imamo ustrezen kompromis, ki ga moramo sprejeti. Ponovim lahko le besede gospoda Lehneja, ki se mu zahvaljujem za opravljeno delo: razpravo o tem vprašanju je treba končati zdaj, pri čemer se je treba izogniti nadaljnjemu odlašanju na drugi obravnavi.

  Marcin Libicki , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, tema današnje razprave je liberalizacija trga nadomestnih delov. Pri čemer gre za to, da se proizvajalce, ki niso proizvajalci motornih vozil, pooblasti za izdelovanje teh delov. Poročilo gospoda Lehneja je zagotovo korak v pravo smer. V svojem imenu in v imenu skupine združenje za Evropo narodov podpiram sklepe poročila.

Kot zagovornik liberalnega gospodarstva se zavedam, pri čemer sem prepričan, da se vsi zavedamo, da morata biti za trdno in učinkovito liberalno gospodarstvo izpolnjena bistvena pogoja. Ta pogoja sta svobodno izdelovanje in prodaja številnih izdelkov ter varstvo pravic intelektualne lastnine prvotnega proizvajalca, ki je enakovredno varstvu avtorskih pravic posameznika.

Bistvo je, da popolna gospodarska svoboda ne bo učinkovita, če ne bomo spoštovali lastnine osebe, ki je imela prvotno zamisel. Ta oseba ima moralno pravico do izdelka, ki ga je prva razvila in ji je najprej pripadal. Vendar gospodarska svoboda tudi ne bo zagotovljena, če se bo zaradi avtorskih pravic oblikoval tržni monopol in bo omejena gospodarska svoboda.

Prepričan sem, da je bilo v tem sektorju, tj. sektorju nadomestnih delov, v državah, v katerih so se uporabljale omejitve avtorskih pravic prvotnega proizvajalca, gospodarstvo zagotovo omejeno. Cene izdelkov so bile višje in imetnik intelektualne lastnine, tj. proizvajalec motornih vozil, je imel monopol. Če želimo doseči ravnotežje med zakonodajo v zvezi s prostim trgom in pravico do intelektualne lastnine, moramo pravice intelektualne lastnine delno omejiti.

Menim, da je poročilo korak v to smer. Zato ga podpiram in čestitam njegovemu avtorju, gospodu Lehneju. S tem podpiram gospodarski liberalizem, ki zagotavlja najbolj smotrno, najučinkovitejšo in najbolj kakovostno proizvodnjo, če so upoštevane nekatere smernice.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, s tem vprašanjem se ne ukvarjam 17 let, vendar sem kljub temu vesela, da nam bo ta kompromis, ki ga je dosegel odbor za pravne zadeve, pri čemer se za to zahvaljujemo poročevalcu, omogočil preiti na naslednjo fazo.

Nihče ne sme podcenjevati, kako pomembna je na primer klavzula o popravilih za potrošnike ali kako pomembno je, da potrošniki v nekaterih državah članicah ne bodo ostali prepuščeni monopolističnim politikam glavnih proizvajalcev. Zdi se, da nekatera podjetja učinek hude konkurence na področju cen izravnavajo z visokimi cenami nadomestnih delov, pri čemer za to politiko kot opravičilo navajajo varstvo modelov. Seveda veliko lobistov, ki so nam predstavili svoja stališča, ne želi, da bi jim bila ta možnost odvzeta, vendar vsakdo, ki trdi, da moramo industrijo motornih vozil rešiti z ohranitvijo monopola na področju nadomestnih delov, ne razume zapletenosti gospodarstva. Industrija motornih vozil se pritožuje nad ukrepi, ki jih mora izvesti za boj proti podnebnim spremembam, ter nad nezadostnim varstvom svojih modelov. Menim, da se inovativni del te industrije ne pritožuje, ampak si prizadeva za razvoj inovacij. Nenazadnje gre le za varstvo modelov in ne patentov. Skrajni čas je, da začnemo bolj razlikovati med tema dvema.

Trditev glede varnosti, ki so jo prav tako zagovarjali glavni proizvajalci, je na koncu ovrgla ocena učinka, pri čemer je treba poudariti tudi, da so se organi evropskih potrošnikov pozitivno odzvali na sedanji kompromis. Zdaj se znova prizadeva podaljšati obdobje odloka na osem let za države, v katerih zdaj velja visoka raven varstva. Pozivam vas, da je pet let več kot dovolj. Ne želim, da bi ta kompromisni predlog znova propadel. Zeleni bomo podprli ta kompromis, pri čemer menim, da je zelo pomembno in zaželeno, da celoten Parlament naredi enako.

  Daniel Strož, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, ne strinjam se s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov. V celoti se ne strinjam s predlogom in ne samo z nekaterimi točkami predloga Komisije. Namen predloga je rešiti probleme v zvezi s konkurenco na področju avtomobilske industrije z najobsežnejšim omejevanjem pravnega varstva, zagotovljenega za nadomestne dele v okviru pravic iz industrijskega modela, do zdaj. Ta pristop je v nasprotju z lizbonsko strategijo ter splošno sprejetim in pogosto omenjenim trendom v zvezi z večjim varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno z njihovim izvrševanjem. Dejstvo je, da ni nobenega razloga, gospodarskega, pravnega ali v zvezi z zaposlovanjem, za omejevanje pravic imetnikov pravic iz modela.

Prav tako poudarjam, da je monopol, ki ga omogoča pravna varnost modelov, koristen za vsako gospodarstvo, saj spodbuja rast. Poleg tega je treba upoštevati načelo, da se lahko pravice intelektualne lastnine, vključno s pravicami iz modela, omeji samo v izjemnih primerih, ko gre za vprašanje javnega interesa, pri čemer v tem primeru temu ni tako. Negativne posledice te direktive, če bo sprejeta, bo najbolj občutila evropska avtomobilska industrija. Številni dokazi kažejo na to, da bi liberalizacija poprodajnega trga nadomestnih delov, kot predlaga Komisija, dejansko škodila potrošnikom zaradi dajanja na trg nizkokakovostnih in nevarnih delov. Če bi tako imenovani neodvisni proizvajalci izdelovali standardne dele visoke kakovosti, bi zato potrebovali sodobno tehnologijo, zato ta proizvodnja za njih ne bi bila gospodarsko učinkovita.

Da je direktiva prekomerna, dokazuje tudi nenavadno in nerazumljivo mnenje odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki po eni strani v imenu svetega slogana liberalizacije notranjega poprodajnega trga podpira predlog v celoti, medtem ko po drugi strani pravi, da je „odprava varstva modelov v nasprotju z mednarodno priznanimi načeli zaščite intelektualne lastnine in bi pomenila nevaren precedens za zaščito pravic intelektualne lastnine tudi na drugih področjih v času, ko je Evropska unija zlasti v okviru STO začela pritiskati na tretje države, da bi sprejele zaščitno ureditev pravic intelektualne lastnine, ki bi odpravila posnemanje in ponarejanje“. Menim, da ni treba več ničesar dodati.

  Christoph Konrad (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pregled te direktive v zvezi z modeli zadeva vprašanje, ali naj se varstvo, ki je upravičeno zagotovljeno za modele karoserije avtomobilov, zagotovi tudi za ustrezne vidne nadomestne dele, kot so stranska ogledala in prednje luči.

S to razširitvijo, po mojem mnenju preobširno, varstva modelov bi imeli proizvajalci vozil monopol na trgu, ki je vreden 13 milijard EUR. Zaradi varstva modelov nadomestnih delov bi bilo približno 25 % celotnega trga nadomestnih delov izvzetega iz področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila.

Klavzula o popravilih, ki jo predlaga Evropska komisija, zagotavlja, da se bo uredba o skupinskih izjemah, tj. osnovni predpis, ki ureja sektor motornih vozil, uporabljala za celoten trg nadomestnih delov in popravil.

Menim, da je petletno prehodno obdobje, ki ga je predlagala skupina PPE-DE, za začetek veljavnosti direktive ustrezno in zelo radodarno. Opozoril bi na dodatno odlašanje, tudi v Svetu, ker potrošniki že dolgo čakajo na nižje cene popravila in cenejše zavarovalne premije, medtem ko v tem parlamentu in med državami članicami potekajo obširne razprave.

Poleg tega določitev neizogibnih posledic nadaljnjega neukrepanja ne smemo prepustiti Sodišču Evropskih skupnosti, ampak moramo biti kot zakonodajalci ustvarjalni. na podlagi standardov, ki jih bomo določili jutri, si mora tudi Svet prizadevati za dosego odločitve.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, namen pravnega varstva industrijskih modelov je varovati prednosti modela izdelka, vendar ne sme omejevati konkurence in povzročati neupravičeno visokih cen. Uvedba klavzule o popravilih zagotavlja pošteno ravnotežje med pravnim varstvom intelektualne lastnine in potrebo po svobodni konkurenci. Prav tako varuje 260 milijonov evropskih voznikov pred monopolom pri nakupu nadomestnih delov z obveznim ujemanjem za popravilo motornih vozil.

Podpiram predložene predloge sprememb 1, 2, 3, 5 in 8. Nasprotujem predlogom sprememb 6, 7 in 9. Te spremembe so koristne za enotni trg, mala in srednje velika podjetja in potrošnike. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lehneju za opravljeno delo in za dosežen kompromis v zvezi s spremembami direktive o varstvu modelov.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, danes je zgodovinski dan, ker bomo končno obravnavali sporno vprašanje in to nepravilnost na notranjem trgu. Menim, da moramo povzeti vzroke za nastanek sedanjega stanja.

Preden sem prišel v Parlament, sem bil vključen v zadevo, ki je povzročila nastanek teh neskladij na trgu. Vendar to ne zadeva intelektualne lastnine in njene nedotakljivosti. Dejansko je to veliko bolj temeljno vprašanje. Intelektualna lastnina je navsezadnje pravica, priznana proizvajalcem, vendar je pravica, ki jo imajo proizvajalci, vendar je tudi pravica, ki je ne smejo zlorabljati na nekonkurenčen način. V številnih državah, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se je to začelo, je bilo takrat komisiji za monopole zelo jasno, da so izdelovalci avtomobilov zlorabljali ta monopol, zato je bil ukinjen. Vendar je intelektualna lastnina kljub temu danes še vedno enako pomembna. To pojasnjujem številnim kolegom, ki so menili drugače.

Prav tako opozarjam kolege na pomemben ukrep, ki ga je pred nekaj meseci uvedel odbor za notranji trg o homologaciji motornega vozila, v zvezi s katerim sem bil poročevalec. Prvič imamo režim, v skladu s katerim je treba neodvisno izdelane dele, ki so kritični del varnostnih in okoljskih sistemov vozil, testirati posebej po istih merilih kot originalne dele proizvajalcev vozil. Ta novi predlog učinkovito in v celoti zavrača argument glede varnosti, ki ga je ponovno navedel gospod Strož. Ta argument je zavrnjen, kar je zagotovil Parlament.

Tako smo obravnavali dve kritični vprašanji, zdaj pa je čas, da obravnavamo še druga vprašanja. Veseli me, da so proizvajalci avtomobilov končno sprejeli dejstvo, da trga ni mogoče na novo zakonsko urediti. Kolegi, dejstvo je, da trga ni mogoče na novo urediti. To je zelo nenavadno. Veliko časa je bilo to dovoljeno. To je nekaj, kar želimo storiti, da dokončno vzpostavimo notranji trg. Bili smo zelo radodarni, ko smo ponudili petletno prehodno obdobje. Upam, da bo Svet to sprejel. Pustimo zdaj to vprašanje in nadaljujmo z reševanjem dejanskega vprašanja, kako zagotoviti uspešno avtomobilsko industrijo v prihodnosti.

  Jean-Paul Gauzès (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, po številnih spremembah je parlamentarni odbor za pravne zadeve sprejel predlog direktive o pravnem varstvu modelov.

Obžalujem, da sprejeto besedilo zagotavlja hitro odpravo varstva modelov vidnih delov karoserije. Če bo ta odločitev sprejeta, bo imela negativne posledice za proizvajalce avtomobilov v EU, pri čemer potrošnikom ne bo zagotovila nobenih pravih prednosti. EU redno opozarja na odločilno vlogo varstva intelektualne lastnine za konkurenčnost podjetij. Veliko let so si institucije in države članice prizadevale zagotoviti predpise Skupnosti, ki bi urejali pravice intelektualne lastnine na notranjem trgu.

Sedanji predlog je popolnoma v nasprotju s to politiko, pri čemer bo povzročil veliko škodo varstvu pravic intelektualne lastnine v Skupnosti. Zagotoviti je treba varstvo nadomestnih avtomobilskih delov in veliko drugih kompleksnih izdelkov, ki so rezultat prvotne umetniške ustvarjalnosti in velikih investicij.

V nasprotju s trditvami, ki niso bile nikoli dokazane, potrošniki z odpravo varstva nadomestnih avtomobilskih delov ne bodo ničesar pridobili. Koristi, ki jih ima končni uporabnik, se ne da določiti z razmerjem med kakovostjo in ceno. Študija, ki jo je naročila Evropska komisija, je celo pokazala, da popolna liberalizacija trga nadomestnih delov ne bi nujno koristila potrošnikom v smislu cene zaradi številnih posrednikov med dobavitelji nadomestnih delov in končnim uporabnikom. Odprava varstva bi dejansko koristila le gospodarskim subjektom, ki jim ne bo treba plačati stroškov razvoja in ki se za razliko od proizvajalcev, ki morajo ohraniti svoj ugled, ne bodo tako ukvarjali z upoštevanjem lastnosti, ki jih kupci pričakujejo od izdelka. Predlog Komisije bi zato lahko omogočil dajanje na trg manj kakovostnih izdelkov ali bi spodbudil ponarejanje.

Iz naštetih razlogov nasprotujem stališču, ki ga je sprejela Komisija. To sem že povedal, pri čemer še naprej podpiram predloga sprememb v zvezi z osemletnim prehodnim obdobjem za varstvo vzorcev in modelov, ki sem ju skupaj s petdesetimi kolegi poslanci predložil na plenarnem zasedanju.

  Marianne Thyssen (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, razprava o varstvu modelov vidnih nadomestnih delov poteka že 17 let, vendar nam do zdaj ni uspelo doseči končnega sporazuma v zvezi s to pomembno gospodarsko zakonodajo ali ustrezno uskladiti predpise držav članic.

Od predložitve sedanjega predloga Komisije so minila tri leta, pri čemer bomo o njem končno glasovali jutri na prvi obravnavi. Poročilo gospoda Lehneja je korak v pravo smer. Spoštuje intelektualno lastnino modela kompleksnega izdelka kot celote ter hkrati omogoča ustrezno delovanje notranjega trga nadomestnih delov.

Sedanje razdrobljenosti notranjega trga ni mogoče več opravičiti. Proizvajalci delov, pri čemer mislim neodvisne proizvajalce, so prikrajšani za koristi obsega notranjega trga. Neodvisna podjetja, ki izvajajo popravila, ne morejo sama izbrati dobavitelja, medtem ko potrošniki ne morejo imeti koristi od pritiska v zvezi z zmanjšanjem cen, kar je samoumevno, ko konkurenčni trg deluje ustrezno.

Z novo direktivo o homologaciji vozil, kot je poudaril Malcolm Harbour, smo odpravili še zadnjo oviro, tj. varnost. Zato je čas, da sprejmemo končno odločitev. Menim, da ne potrebujemo več petletnega prehodnega obdobja, vendar sem se v teh 16 ali 17 letih razprave tudi jaz naučila, da lahko politika doseže vse, zato se lahko sprijaznim s tem kompromisom petih let.

Gospa predsednica, nadaljnje odlašanje z odločitvijo ni sprejemljivo. Odločimo se za notranji trg. Ta vidik notranjega trga lahko koristi potrošnikom. Odločimo se za potrošnike.

  Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlog Komisije podjetjem, ki niso proizvajalci, omogoča, da izdelujejo nadomestne dele, pri čemer naj bi se s tem zmanjšali cene delov in stroški zavarovanja. To nam je idilično predstavil komisar za notranji trg in storitve.

Ni dokazov, da bo to dejansko koristilo potrošnikom. Države, ki so že odpravile varstvo modelov, niso zabeležile večjega napredka. To potrjujejo tudi raziskave Komisije, kot nam je povedal poročevalec Klaus-Heiner Lehne. Odprava intelektualne lastnine vzorcev in modelov v veliko industrijah, ne samo v avtomobilski industriji, je neposredno v nasprotju z gospodarsko in trgovinsko strategijo EU. S tem se dovoljuje ponarejanje ter nevarnim konkurentom, kot sta Kitajska in Indija, omogoča, da začnejo na veliko izdelovati te izdelke. To je popolnoma v nasprotju z lizbonsko strategijo, v skladu s katero naj bi bila intelektualna lastnina glavno orodje konkurenčnosti in inovativnosti. Našim konkurentom bi s to strategijo poslali napačno sporočilo, pri čemer bi bilo to tudi v nasprotju z interesi EU v okviru globalizacije.

Gospe in gospodje, ta predlog je zastarel. Temelji na ideološkem prepričanju, ki je v letu 2007 napačno, saj zdaj tekmujemo z novimi gospodarskimi velikani, da bi zagotovili obstoj naše industrije. Zdaj ni čas za popuščanje. Komisar Mandelson bo obiskal Peking, da bo Kitajce pozval k spoštovanju intelektualne lastnine, medtem ko mi tukaj o tem dvomimo. Ta predlog je treba zavreči kot nerealističnega in neodgovornega. Ob razpravljanju o tem vprašanju moramo ravnati kot odgovorni zakonodajalci. Zato na koncu podpiramo kompromis poročevalca, pri čemer Parlament pozivamo, da glasuje za predlog spremembe v zvezi z osemletnim prehodnim obdobjem, ki ga je podpisalo 53 poslancev.

  Christian Rovsing (PPE-DE). - (DA) Gospa predsednica, videli smo, kako je liberalizacija starih monopolov v Evropi spodbudila konkurenco na področju trgovine in industrije v smislu bolj kakovostnih izdelkov in nižjih cen za potrošnike. Trg nadomestnih delov ni izjema. Veliko let so imeli proizvajalci avtomobilov močan monopol na področju nadomestnih delov; to je pomemben element modelov avtomobilov. V praksi govorimo o približno 20 % vseh nadomestnih delov, prodanih na zelo velikem trgu EU. po ocenah Komisije znaša letni prihodek skupaj približno 42 milijard EUR ali 300 milijard danskih kron. V skladu z direktivo, sprejeto pred skoraj 10 leti, lahko države članice še vedno ohranjajo monopole, ki prekomerno ščitijo avtomobilsko industrijo.

Predlog Komisije, ki se zavzema za liberalizacijo tega trga, bo imel vsaj tri glavne prednosti. Prvič, to bo spodbudilo industrijo, da vlaga v proizvodnjo nadomestnih delov, za kar je potrebno veliko osnovnih sredstev. Zdaj takšnih spodbud ni, saj monopoli obvladujejo večino trga EU, ki je zato zaprt za neoriginalne poprodajne nadomestne dele. Drugič, zaradi večje konkurence med proizvajalci se bodo cene nadomestnih delov znižale. Tretjič, zaradi popolnega izvajanja klavzule o popravilih bi se morale znižati premije avtomobilskega zavarovanja. Velik delež trga nadomestnih delov, ki je zaščiten z varstvom modelov, izhaja iz zahtevkov v okviru zavarovalnih polic.

Omeniti moram pripombe gospoda Harbourja glede varnosti v zvezi z izdelovanjem zelo pomembnih nadomestnih delov vseh proizvajalcev. Gospodu Lehneju čestitam za opravljeno delo pri pripravi poročila, ki ga v celoti podpiram.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so sodelovali v tej razpravi. Veliko časa sem pozorno poslušal razpravo in tudi druge komentarje o tem predlogu. Zato bom na koncu poudaril nekatere ključne točke.

Sedanje stanje v zvezi z mešanim režimom varstva oblik povzroča izkrivljanje trgovine, kar je slabo za notranji trg, podjetja in potrošnike. S popolno liberalizacijo poprodajnega trga nadomestnih delov se zagotavljajo čiste ugodnosti v več vidikih. Omogočili se bodo večja konkurenca, dostop malih in srednje velikih podjetij do trga ter njihovo sodelovanje na njem. Potrošniki bodo imeli večjo izbiro in bodo plačevali nižje cene. Poleg pravne varnosti, bo poenostavila tudi vsakodnevno delo na upravah, sodiščih, v podjetjih, zlasti malih in srednje velikih podjetjih, ter vsakodnevno življenje potrošnikov. Podlaga za predlagano klavzulo o popravilih so načela varstva intelektualne lastnine, pri čemer je ta klavzula z njimi usklajena v celoti.

Zato prosim Evropski parlament za podporo in ponavljam, kar je danes povedalo že veliko govornikov, zlasti gospoda Lehne in Harbour, da bo Evropski parlament javnost jasno obvestil o rešitvi problema, ki jo Skupnost tako zelo potrebuje.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 12. decembra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalcu, gospodu Lehneju, za delo pri pripravi tega dokumenta.

Menim, da moramo podpreti predloženo poročilo, ker tako imenovana klavzula o popravilih zagotavlja ravnovesje med pravno varnostjo intelektualne lastnine, svobodno konkurenco in varstvom potrošnikov. Namen te klavzule je preprečiti oblikovanje neupravičenih monopolov, pri čemer se z uvedbo te klavzule približujemo oblikovanju enotnega trga.

Strinjam se s kolegi poslanci, da je v sedanjem globalnem smislu bolje preprečiti nastanek razmer, ki bi ogrozile notranji trg Evropske unije. V skladu z veljavno direktivo imajo različne države članice različne pravne prakse. Raziskave kažejo, da v tistih državah članicah, ki niso odpravile varstva modelov za nadomestne dele, nadomestni deli stanejo od 6,4 % do 10,3 % več kot v državah, ki so trg liberalizirale.

Na koncu poudarjam, da je zadevni trg Poljska v celoti liberalizirala.