Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 21/2004 glede datuma uvedbe elektronske identifikacije za ovce in koze (KOM(2007)0710 – C6-0448/2007 – 2007/0244(CNS))
Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je o tem razpravljal včeraj zvečer in glasoval za izvedbo nujnega postopka. Zato ta sklep priporočam Parlamentu.
3. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov): glej zapisnik.
4. Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2008 (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik.
5. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik.
6. Predložitev dokumentov: glej zapisnik.
7. Skupna ureditev trga za vino (razprava)
Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0477/2007) Giuseppa Castigloneja v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za vino in spremembi nekaterih uredb (KOM(2007)0372 – C6-0254/2007 – 2007/0138(CNS)).
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za priložnost, da navedem nekaj opomb glede reforme našega vinskega sektorja.
Zahvaljujem se zlasti poročevalcu gospodu Castiglioneju za njegovo pomembno prizadevanje v zvezi s pripravo tega osnutka. Razprava v Parlamentu, ki je bila občasno zelo čustvena, je pomemben prispevek k urejanju tega področja. Do neke mere bom upoštevala vaše predloge na številnih področjih. V zvezi s programom krčenja sem opazila na primer nekatere prednosti, povezane s spremembo iz petletnega obdobja v triletno obdobje, kot je predlagano v poročilu. Prav tako sem si zapomnila, da ste zaskrbljeni zaradi preusmerjanja sredstev iz proračuna za razvoj podeželja v vinski sektor. Vendar vas opozarjam, da bodo vsa sredstva iz proračuna za vinski sektor dodeljena posebej za vinske regije. Kljub temu sem pripravljena predlagati, da se iz proračuna za razvoj podeželja preusmerijo manjša sredstva v vinski sektor.
Da bi Komisija, predsedstvo Sveta in večina držav članic sprejeli dogovor in končali oblikovanje reforme še ta mesec, morajo doseči soglasje v zvezi s tremi pomembnimi vprašanji. Prvo vprašanje zadeva nacionalne programe. Vedno bodo obstajale razprave glede ukrepov, ki bi morali biti dovoljeni v okviru tega programa, tj. glede možnosti, vključenih v ta program. V zvezi s tem sem lahko malo bolj prilagodljiva. Strinjam se na primer z vključitvijo nekaterih zamisli v zvezi z inovativnostjo v program in prestrukturiranjem prodajalcev vina, vendar menim, da moramo obdržati jasno razmejitev, kaj je mogoče v okviru nacionalnih programov in tem, kar je mogoče v okviru politike razvoja podeželja, da se izognemo položaju, v katerem lahko naložbo financirata obe strani, čemur pravimo „dvojna zavezanost“.
Vendar nacionalni programi niso primerni za stalne ukrepe krizne destilacije. Zaradi podpore krizni destilaciji je konkurenčnost manjša, zato jo moramo odpraviti v celoti in je ne smemo ponovno uvesti. Prav tako ni možnosti za ponovno splošno razpravo o razsežnosti programov v posameznih državah članicah. Če nadaljujemo to razpravo in odpremo Pandorino skrinjico, lahko zagotovim, da do konca letošnjega leta ne bo soglasja o tej zadevi. Če se bo razprava nadaljevala, bo zelo dolga in težavna.
Drugo pomembno vprašanje je kapitalizacija. O tem vprašanju je nastal v razpravi velik prepir, pred katerim si nisem zatiskala ušes. Vendar je obstoječe stanje resnična težava, ki jo je treba rešiti. Pomoč za obogatitev z moštom se na isti stopnji ne sme nadaljevati na ta način. To je staromodna, neučinkovita, brezuspešna in draga podpora s škodljivimi subvencijami, zato razumem, kako pomembno je vzdrževati ravnovesje med obogatitvijo s sladkorjem in moštom za vzpostavitev kompromisa, ki ga podpirajo vinarji v južnih in severnih območjih Evrope. Poiskali bomo ustrezne ukrepe. Prisluhnila sem splošnemu pozivu, da bi bila obogatitev s sladkorjem dovoljena še naprej, vendar je jasno, da sem proti ohranjanju obstoječega stanja, tako da bodo zaradi kakršnega koli novega kompromisa določeni novi pogoji.
Tretje pomembno vprašanje je razprava o ukinitvi sistema za nadzorovanje pravic do zasaditve. Zbiram argumente, kdaj bi se moral ta sistem ukiniti, vendar si pred tem ne moremo zatiskati oči. Jasno je, da potrebuje vinski sektor več svobode za čimprejšnji odziv na povpraševanje, zato temelji moj predlog o podaljšanju sistema za nadzorovanje pravic do zasaditve do leta 2013 na jasni zamisli dvostopenjskega pristopa k uravnoteženju sektorja, tj. najprej s krčenjem vinogradov za manjšo proizvodnjo in potem z liberalizacijo, s katero se bo uspešnim vinarjem omogočila širitev. Prisluhnila sem pripombam predstavnikov iz vinskega sektorja, vendar je jasno, da je določitev dokončnega datuma ukinitve sistema za nadzorovanje pravic do zasaditve nujna. Natančni datum bo določen v končnem kompromisu.
Poslušala sem pripombe predstavnikov vseh strani v vinskem sektorju, vključno s pripombami Evropskega parlamenta, vendar sem ugotovila, da ostajajo dejstva enaka: naš vinski sektor še vedno potrebuje reformo, če hočemo ohraniti njegovo vodilno mesto v svetu. Priložnost moramo izkoristit takoj in doseči sporazum o pravi reformi. Za izvedbo reforme bo potrebno znatno prizadevanje, vendar sem prepričana, da se nam bo to izplačalo. Cena nedelovanja je previsoka, da bi jo sprejeli, zato upam, da se o tej točki strinjamo.
Giuseppe Castiglione, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se komisarki za njeno sodelovanje s Parlamentom v času tega dolgega procesa. Prav tako se ji zahvaljujem za njeno spoštovanje dela Evropskega parlamenta, pomembno in zanimivo delo, ki vključuje glavni prispevek odbora za kmetijstvo ter tudi celotnega Parlamenta in vseh kolegov. Hvala, gospa komisarka, da ste predlagali zelo ambiciozno reformo, za katero lahko cilje le podpremo.
Poraba upada, uvoz pa se povečuje, kar pomeni, da je ključna radikalna oblika. Sektor pridelave vina potrebuje nov začetek: novo srce, novo energijo in nove predloge. Prav imate glede tega, da moramo vlagati v vinski sektor, če želimo ostati konkurenčni in če želimo ostati svetovni voditelji v sektorju. Paziti moramo na dogajanje na trgu, proizvajati moramo za trg in nanj prodirati z najkakovostnejšimi proizvodi.
Iz tega razloga, gospa komisarka, sem skupaj s kolegi v odboru za kmetijstvo in Evropskim parlamentom, katerim se še enkrat zahvaljujem, poskušal v poročilu načrtovati celovito in skladno reformo, ki je predvsem pregledna. Sistem mora biti sposoben zadovoljevanja potreb naših proizvajalcev in preskrbe s sredstvi, da bodo konkurenčni in uspešni.
Na splošno smo si prizadevali za pripravo besedila, ki zagotavlja ustrezne odgovore na skupne zahteve, vendar tudi za spoštovanje, spodbujanje in v nekaterih primerih ureditev razlik med različnimi nacionalnimi določbami. Imam le eno predhodno opombo: potrebujemo korenito spremembo mišljenja, proizvodne strategije. Ločiti se moramo od logike glede količine in namesto tega opravljati odlično kakovostno proizvodnjo na način, ki časti posebne nacionalne, regionalne in lokalne značilnosti evropske pridelave vina.
Gospa komisarka, iz tega razloga se strinjamo z odpravo tržnih mehanizmov, ki so se izkazali za neučinkovite, nezadostne in so komaj prispevali k presežku, proizvodnji slabe kakovosti. Navedel bi en sam primer: krizna destilacija, ki je zdaj postala rutinski strukturni ukrep in ni več sredstvo za odzivanje na krizne razmere. 500 milijonov EUR na leto, ki se namenijo za destilacijo, to je nevzdržno. Zato podpiramo učinkovitejšo uporabo gospodarskih sredstev: za nacionalne razvojne programe in izvajanje ukrepov, ki bolje ustrezajo posebnim potrebam vsake države proizvajalke.
Iz tega razloga, gospa komisarka, smo se v poročilu prilagodili za razširitev seznama ukrepov, ki so na voljo: odločili smo se za vključitev prestrukturiranja sektorja, raziskav, inovacij in izboljšav kakovosti. Vsi ti ukrepi bodo spodbudili podjetniško ustvarjalnost, ki jo tako zelo potrebujejo naša vina. Hkrati je ključno spodbujanje promocijskih kampanj na mednarodnih trgih in tudi domačih trgih. To smo že omenili in to dejstvo se je prav tako pojavilo na podlagi analize, ki jo je opravil odbor za kmetijstvo.
Nesmiselno je meniti, da lahko tekmujemo zunaj naših meja, če ne moremo biti doma v ospredju, če ne moremo prepričati naših sodržavljanov o kakovosti vina, ki ga proizvedemo. Zato poročilo zagovarja usklajen sistem zaščite označb porekla in geografskih označb, jasnega in preglednega označevanja ter pozitivno opredeljenih enoloških praks. Le nato bodo potrošniki, ki so pri tem osrednjega pomena, zaupali v to, kar kupujejo.
Zato je bistveno, gospa komisarka, da so označbe porekla in geografske označbe, ki poosebljajo kakovost evropske pridelave vina, dobro zaščitene. Zaščita pomeni obvezno proizvajanje na določenih območjih, pomeni pa tudi omejitev sklicevanja na označbo za leto pridelave le za vina z označbo porekla ali geografsko označbo. To so edina vina, ki so stalno pod nadzorom, in torej edina, za katera je mogoče zagotoviti resničnost navedenih informacij; v nasprotnem primeru bi bili proizvajalci kakovostnih vin prikrajšani, potrošniki pa zavedeni.
Z enakim razmišljanjem in zaradi skladnosti poročilo podpira predlog o prostovoljnem programu krčenja s plačilom premije, tako da tisti, ki želijo zapustiti trg, lahko to opravijo dostojanstveno. Poleg tega moram izraziti zadovoljstvo, da se je komisarka strinjala z mojo zamislijo o zmanjšanju števila let s pet na tri leta. Dejansko se zdi, da se je število hektarjev, upravičenih do krčenja, z 200 000 hektarjev zmanjšalo na 175 000.
Z razliko od našega prvotnega predloga si poročilo prizadeva tudi za izpolnjevanje potrebe proizvajalcev vin glede gotovosti v prihodnosti. Ob upoštevanju te potrebe po gotovosti se zdaj ne moremo odločiti za liberalizacijo pravic do zasaditve, preden ne ugotovimo, ali novi sistem deluje in predvsem kako dobro deluje.
Zato poročilo zagotavlja ohranitev pravic do zasaditve vsaj do leta 2013 in poziva Komisijo, da predstavi oceno učinka glede prve faze reforme, da se lahko odloči o naslednjem koraku ob popolnem poznavanju dejstev. Seveda je treba upoštevati odločitve, sprejete na področju geografskih označb ob upoštevanju – in pod nadzorstvom – tistih, ki so vložili svoj kapital in delo v te projekte. Če se potem izkaže, da sistem ovira razvoj tistih, ki so konkurenčni, lahko povečamo pretok na ravni Skupnosti in zagotovimo, da se ustrezno uporabijo rezerve, kjer obstajajo.
Še zadnja pripomba, gospa komisarka: ne more se zanikati, da je v razpravi prevladovalo vprašanje o sladkanju. Ker prihajam iz države, kot je Italija, kjer je uporaba saharoze prepovedana, in zlasti iz Sicilije, kjer se proizvaja mošt, nihče ne more bolje od mene razumeti razočaranja komisarke glede tega vprašanja. Kljub temu govorimo o tem, da je treba evropskim vinom dati nov zagon, da postanejo bolj konkurenčna in pripravljena za tekmovanje na trgu.
To je naš cilj in za njegovo dosego smo poskušali prezreti nacionalne razlike. Gospa komisarka, hvala za vaše sodelovanje in predvsem za spoštovanje dela Evropskega parlamenta. V to reformo smo vložili ...
(Predsednik je prekinil govornika.)
Elisabeth Jeggle, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, imeli smo dolgo in včasih bojevito razpravo o tej temi. Zahvaljujem se poročevalcu. Zaslužil si je spoštovanje za svoje delo, ki ga je opravil na usmerjen način, pri čemer je dobro sodeloval s svojimi kolegi v odboru.
Da, skupna ureditev trga vina se mora reformirati. Prilagoditi jo je treba tako, da upošteva sedanje razmere in trge v prihodnosti. Ta predlog, komisarka, hkrati postavlja vprašanje glede tega, ali se lahko Komisija vmešava v nepomembne zadeve, ki pripomorejo k oblikovanju regionalne identitete, v metode, ki se stoletja izvajajo v nekaterih regijah in so temelj kulture teh regij. Takšno vmešavanje gotovo ne pomaga navadnim ljudem. Ljudje včasih ne razumejo, kaj se dogaja. Nerazumljivo je, da moramo prepovedati saharozo, pri čemer se hkrati podpisujejo sporazumi o uvozu vina, pridelanega s saharozo iz držav zunaj Evropske unije.
Gospa komisarka, kot tretja institucija poleg Sveta in Parlamenta se mora Komisija osredotočiti na lastno nalogo, in sicer oblikovanje predlogov, ki utrjujejo stalni razvoj Skupnosti in spodbujajo celotni razvojni proces. Skupna ureditev trga za vino je del tega procesa.
Naj glede tega povem, da kompromisi, ki smo jih dosegli v odboru in s katerimi smo se spoprijeli, v nekaterih primerih pa se z njimi še vedno ukvarjamo, koristijo celotnemu Parlamentu. V imenu skupine PPE-DE jih podpiram: vsi podpiramo kompromise. Zavrniti moramo vsak predlog spremembe, ki temu nasprotuje.
Katerina Batzeli, v imenu skupine PSE. – (EL) Gospod predsednik, gospa komisarka, danes morajo Evropski parlament, Svet in Komisija odločiti glede prihodnosti najzahtevnejše skupne ureditve kmetijskih trgov v Evropi. Evropski parlament je predložil mnenje v ustreznem času pred mnenjem Sveta in to po zaslugi velikega prizadevanja našega poročevalca gospoda Castiglioneja ter prizadevanja političnih skupin.
Gospa komisarka, rada bi poudarila nekatere točke, ki jih morate upoštevati pri končni odločitvi Sveta glede reforme skupne ureditve trga za vino.
Prvič, reforma trga vina se ne more opraviti po linearnem knjigovodskem modelu, kot ste ga uporabili pri skupni ureditvi trga sladkorja, za katerega smo bili pred dvema mesecema pozvani k ponovni proučitvi, ker se je znašel v slepi ulici. Reforma trga za vino ne more temeljiti na pogubnem modelu skupne ureditve za bombaž in tobak, s prenosom sredstev v drugi steber, kar se je pokazalo v upadu proizvodnje teh dveh proizvodov, medtem ko je podeželje vse bolj izseljeno. Trg za vino potrebuje močan proračun v prvem stebru, da se neposredno okrepijo ukrepi za proizvajalce vin, katere se bo pozvalo k izboljšanju kakovosti in spremljanju proizvodnje ter tudi izboljšanju politike promocije vseh vin v Evropi in zunaj nje in tako povečali tržno distribucijo.
Gospa komisarka, Evropski parlament želi novo skupno ureditev trga, ki bo dajal prednost agresivni promocijski politiki namesto obrambni uvozni politiki. Poročilo Evropskega parlamenta bo zagotovilo pomoč proizvajalcem vin, ki izvajajo ukrepe za stabilizacijo oskrbe, nadgradnjo kakovosti in varstvo okolja. Ukrepi tržne ureditve se ohranijo in prilagodijo trenutnim potrebam, kot so destilacija stranskih proizvodov, ki delujejo kot mehanizem za izboljšanje kakovosti ter hkrati urejanje trga in oskrbe. Poročilo predlaga racionalizirani program krčenja, ki ne troši dragocenih sredstev Skupnosti za manjšo dinamičnost evropskega vinskega sektorja, in določa pomoč za proizvajalce vin na regionalnem povprečju za pomoč brez omejitve zgornje meje v višini 350 EUR na hektar.
Gospa komisarka, menimo, da je treba omejitve uporabiti za vse tiste ukrepe, ki ustvarjajo presežke, rušijo ravnotežje na trgu ter ustvarjajo izkrivljene in nepoštene cene na račun drugih vin. V imenu skupine socialdemokratov in tudi osebno kot Katerina Batzeli odobravam vsak ukrep Komisije, ki vzpostavlja ravnovesje glede vprašanja obogatitve s sladkorjem, ker smo prispevali k uravnoteženemu predlogu za preprečitev prehodnih težav, kot je navedla skupina socialdemokratov.
Kljub temu mora skupna ureditev trga obogatiti in tudi spoštovati znanje potrošnikov o vinu ter izboljšati varstvo potrošnikov na podlagi politike označevanja. Odbor za kmetijstvo je med drugim opredelil navedbo deleža CO2 v predlogu spremembe 166, informacijo v zvezi z zadevami javnega zdravja v predlogu spremembe 157 in informacijo o proizvodnji vina iz hibridne ali gensko spremenjene trte v predlogu spremembe poslanca zu Baringdorfa. Ta vidik moramo za potrošnike okrepiti z označevanjem, ki vključuje podrobnosti o izvedenih praksah pridelave vina.
Gospa komisarka, želimo sporočiti novo politiko o dveh kategorijah vina: kategoriji, ki uporablja geografske označbe ali označbo porekla, in kategoriji namiznih vin. To sta različna proizvoda, ki imata mesto na mednarodnem evropskem trgu, in menim, da ne smemo imeti delitvenih črt, ki imajo regionalni vpliv.
Na koncu želim povedati, da se zapletenost skupne kmetijske politike ne more obravnavati kot brezizhodni položaj ali kot neuspešnost institucionalnih organov. Gospa komisarka, to je zaradi kulturne razsežnosti tega proizvoda, ki jo moramo v naših predlogih spoštovati.
Jorgo Chatzimarkakis, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, in vino veritas ali če citiram Goetheja: „Življenje je prekratko, da bi pili slabo vino.“ Ta citat povzema bistveno točko reformiranja trga EU za vino. Naše poročilo govori o kakovosti evropskih vin, ki se gotovo lahko primerja z vinom, uvoženim iz novega sveta. Torej kakšno je obstoječe stanje? Proizvodnja vina je leta 2006 dosegla 5 % skupne vrednosti kmetijskega pridelka v EU. Evropska vina imajo s 45 % svetovne vinogradniške površine, 65 % pridelave, 57 % potrošnje in 70 % obsega izvoza vodilni položaj na svetovnem trgu. V svetu vina smo svetovna velesila.
V skladu s tem je bilo treba ukrepati z namenom utrditve našega statusa velesile in zlasti za izboljšanje kakovosti naših vin. Reforme, ki ste jih predlagali, gospa komisarka, so vključevale takojšnjo zaustavitev krizne destilacije. Menim, da so številne stvari, ki ste jih navedli, kot so zasebno skladiščenje in prekinitev izvoznih subvencij, pomoč za mošt in seveda dosladkanje vina, ključne točke vaših predlogov. Kljub temu je treba povedati, da od začetka kažejo precej tehnokratsko perspektivo, pri čemer se obravnavajo vprašanja, ali mora obstajati povezava med sladkanjem in pomočjo za mošt.
Po mojem mnenju je Parlament na pogajanjih dosegel kar dober sporazum med severom in jugom ob upoštevanju, da so njihove skrbi prevladovale nad tem vprašanjem. V odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja smo z našimi kompromisi dosegli zelo dobro ravnovesje. V zvezi s tem se posebej zahvaljujem poročevalcu gospodu Castiglioneju, ki si je zelo prizadeval za kompromise, mi pa smo uspeli upoštevati skrbi vsakega posameznika.
Menim, da smo začetno tehnokratsko rešitev oblikovali v novo elegantno obliko. Imamo ravnovesje med severom in jugom. Prav tako se zahvaljujem vam, gospa komisarka, za navedbe v vašem govoru, da nameravate bistveno slediti tej usmeritvi.
Katere so glavne točke? Poleg kompromisa, ki omogoča stalno sladkanje, je še en ključni vidik našega poročila zaščita regionalnih proizvodov.
Glede na ta pritisk kakovosti za evropska vina obstaja tudi stalna potreba po nacionalnih ukrepih za podporo, ki so bili določeni na 1,3 milijarde EUR. Menimo, da morajo te zadeve ostati v prvem stebru, tako da se plačila lahko dejansko neposredno namenijo pridelovalcem. Poleg tega se je bilo treba sklicevati – kar je po mojem mnenju eden od naših glavnih dosežkov – na potrebo po namenjanju posebne pozornosti označbam porekla in geografskim označbam na oznakah. Z našega stališča je to izjemno pomembno vprašanje, ker so označbe o geografskem poreklu vina dejansko predmet intelektualne lastnine. To je treba zaščititi in verjamem, da smo dosegli zelo dober kompromis glede tega.
Skupina ALDE bo podprla te kompromise, to pomeni celoten sveženj kompromisov, ker menimo, da so dobra rešitev. Upamo, da bo Svet zdaj sprejel naše predloge. Glas Evropskega parlamenta je glas ljudstva ter glas vinarjev in potrošnikov. Gospa komisarka, prosimo vas, da se tudi vi borite za to v vaših sporazumih s Svetom in v javnosti na splošno.
Sergio Berlato, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, besedilo, o katerem bomo glasovali, je dober kompromis in bistveno izboljšuje prvotni predlog Komisije.
Naš cilj je še vedno začeti z reformo, usmerjeno v oživljanje sektorja na domačem in mednarodnem trgu. Svetovno povpraševanje se ne zmanjšuje, torej pravi pristop ni v manjši proizvodnji, ampak v vlaganju v kakovost in značaj evropskih vin, v zniževanju stroškov, promociji vin, tako da se razširi trg, ter v pomoči mladim, da poskrbijo za vinograde.
Prav tako je treba omejiti zmanjšanje proizvodnje evropskih vin, kot je predlagala Komisija, na podlagi večje avtonomnosti držav članic pri urejanju programa krčenja. Preprečiti moramo uničevanje vinogradov, pri čemer morda nimajo posebno močnega tržnega položaja, na katerih se proizvajajo visokokakovostna regionalna vina z uveljavljeno zgodovinsko tradicijo in tudi danes sestavljajo socialno strukturo celotnih regionalnih območij.
Kljub ustvarjanju pogojev za večjo konkurenčnost mora ta reforma ohraniti povezave s preteklostjo in spodbujati nadaljevanje vinogradniške dejavnosti kot dejavnik pri ohranjanju zemlje in okolja. Zato podpiramo triletno dodeljevanje namenskih sredstev namesto petletnega in njihovo razdelitev najprej na podlagi zgodovinskih podatkov ter širše v skladu z enakim merilom, ki se uporablja za vse do zdaj sprejete reforme.
Gospa komisarka, nasprotujemo liberalizaciji novih enoloških praks in uporabi uvoženega mošta za obogatitev naših vin ali tipizacijo z vini iz tretjih držav, ker menimo, da to lahko škoduje podobi vina in ogrozi zaupanje potrošnika v proizvod, kar ima lahko izjemno resne posledice za potrošnjo. Po drugi strani menimo, da je ključno zagotoviti pomoč za zgoščen mošt in prečiščen mošt, uporabljen za obogatitev, tako da se zaščiti enološka praksa, ki je skupna številnim regijam Skupnosti.
Menimo, da je treba upoštevati naložbo proizvajalcev, vsako motnjo v trgovinskih tokovih, ki lahko poveča dostopne zaloge, pa je treba preprečiti. Reforma mora spodbujati zaščito geografskih označb in označb porekla kot način za boljšo garancijo in zaščito evropskih vin v okviru večstranskih pogajanj ter dvostranskih trgovinskih sporazumov.
Nazadnje, gospa komisarka, nasprotujemo popolni liberalizaciji pravic do zasaditve od leta 2014 naprej za vina z označbo porekla in geografsko označbo, lahko pa podpremo predlog poročevalca, da mora nova reforma začeti veljati 1. avgusta 2009.
Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, želimo, da je vino edinstvena pijača v smislu njene proizvodnje in potrošnje. To pomeni, da ne želimo nobene druge enološke metode, ki bi sledila smeri kokakole; želimo, da so označbe porekla in geografske označbe zaščitene. Želimo podporo metodam organske proizvodnje, naša želja pa je – za ta namen smo vložili predlog spremembe – da bi se regije z večinskim glasovanjem odločile za trgovanje vina le v steklenicah. Strinjamo se z vami, da je stalna destilacija vina neustrezna, zato je treba preprečiti njeno prikrito uvedbo s krizno destilacijo. Glede te točke se strinjamo z vami.
Glede vprašanja pravic do zasaditve menimo, da mora biti na voljo možnost krčenja. Če se dejansko ne predloži dokaz, da bo enkrat dovoljeno zasajevanje na določenem kraju, odločitev o krčenju na tem kraju ne temelji na kakovosti vina, ki se lahko proda. Ta povezava je skratka nujna in mi jo podpiramo.
Ko ste govorili o obogatitvi z grozdnim moštom ali sladkorjem in o tem, da mora biti premik v ravnovesju med tema metodama, se s tem strinjamo, ker na splošno to pomeni, da bo dosladkanje ostalo zakonito. Če bi se dosegel kompromis na tej podlagi, bi ga obravnavali kot sprejemljiv rezultat. Sladkanje je star enološki proces. Zato ga moramo ohraniti in zavrniti številne nerazumne prošnje Američanov glede našega procesa proizvodnje vin.
Ob upoštevanju sprejetja naših predlogov sprememb bomo v celoti podprli osnutek poročevalca.
Vincenzo Aita, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot je povedal minister De Castro, bi gospodu Castiglioneju povedal, da je predlog, ki se je pojavil pred pristojnim odborom in zdaj pred Evropskim parlamentom, slabši od predloga, ki ga je prvotno predlagala komisarka. Tukaj govorimo o več milijonih posameznikov, predanim proizvodu, ki je Evropo ponesel visoko po zaslugi njegove kakovosti in povezanosti z zemljo.
Prva točka, o kateri bi želel spregovoriti, zadeva krčenje. Seznanjeni smo bili, da se bo prizadeto območje zmanjšalo med 175 000 in 200 000 hektari. Moje prvo vprašanje je: kdo bo omejil vinsko trto in kdo bo prevzel to skrčeno površino ter kaj je narobe s predlogom, da se uporabijo sredstva – in morda še nižja namesto višja – z namenom prestrukturiranja teh vinogradov, da se izboljša kakovost? Parlament bi vprašal naslednje: zakaj moramo pregnati na ducate ali celo več sto delavcev in kmetov, da bi naredili prostor velikim multinacionalkam, kot se to dogaja na Siciliji, gospod Castiglione?
Bistvo je torej v tem: zakaj uporabljati evropska sredstva za krčenje, namesto da bi jih uporabili za izboljšanje kakovosti in prestrukturiranje podjetij? V zadnjih letih smo v tem parlamentu in politikah Skupnosti sprejeli zelo veliko ukrepov.
Druga točka zadeva prosti trg glede pravic do površin, zasajenih z vinsko trto. Zakaj se mora trg liberalizirati za celotno Evropo? Kakšen je smisel nakupa hektarja, zasajenega z vinsko trto na Siciliji, v Kampanji, Grčiji ali drugod, in nato njegovega prenosa na drugo območje? Hektar, zasajen z vinsko trto, je povezan z dano kakovostjo in proizvodnjo, tipičnim proizvodom, ekotipom, uveljavljenim na tem območju. Zakaj takšen predlog?
Ali pri tem poskušamo spodbujati obsežne odkupe, ki se pojavljajo v nekaterih delih Sredozemlja? To je ključna točka in zato menimo, da je predlog Komisije boljši. Predlog Parlamenta je slabši od predloga Komisije, če si želimo reforme, ki izboljšuje kakovost ter ohranja kmete in druge delavce na zemljišču. Zato bomo glasovali proti tovrstni reformi.
Vladimír Železný, v imenu skupine IND/DEM. – (CS) Gospod predsednik, predlagana reforma vinskega sektorja postavlja Češko republiko v slabši položaj in jo diskriminira. Evropska unija, ki ni nasprotovala redčenju ameriških vin, ki so zdaj zakonito na trgu EU, z vodo do 30 % in ki dopušča dodajanje kisline presladkim vinom v južni Evropi, taista Evropska unija predlaga ukinitev uporabe saharoze v severnejših evropskih državah. Uporaba saharoze je v naši državi tradicija že več kot 200 let. EU jo želi nadomestiti s koncentratom mošta, ki ga bodo prostovoljno dobavile južne evropske države po višjih cenah. Subvencija za Češko republiko znaša 85 EUR na hektar vinograda, medtem ko nekatere privilegirane države prejmejo kar 245 EUR. To je zaradi tega, ker želi Evropska unija vzpostaviti tako imenovano zgodovinsko načelo, ki bo diskriminatorno do novih držav članic. Vendar se vino, pridelano in proizvedeno v Češki republiki, potroši prav tam. Na noben način ne prispeva k presežku evropske proizvodnje. Poleg tega ta unija zdaj zahteva, da Češka republika finančno prispeva k oglaševanju evropskega presežka vina v tretjih državah. Zato zahtevamo, da se denar za reformo vinskega sektorja vloži v nacionalne programe, tako da ga države članice lahko dodeljujejo glede na lastne potrebe.
Unija ima na voljo dva načina za obravnavanje presežka v proizvodnji vina. Eden je brezčutna in kruta destilacija vina za namene industrijskega alkohola, drug način pa je krčenje vinogradov: ne krčenje povsod, pač pa kjer je to potrebno. Dejansko bi zadostovala krčitev vseh nezakonito zasajenih vinogradov v tistih tradicionalnih južnih državah, še posebej v eni, in celotna reforma bi bila izpolnjena. Skupna površina nezakonitih vinogradov je dejansko enaka številu hektarov, ki jih mora EU skrčiti. Tako ne moremo reči, da EU ni poznala točnega kraja in ni imela satelitskih posnetkov vinogradov v Italiji, ki so bili zasajeni na skrivaj in presegajo kvoto. Za konec se v predlagani reformi pojavlja še ena tema, ki jo spodbujajo evrokrati: predaja pristojnosti Sveta Komisiji glede te zadeve, to pomeni neizvoljenim uradnikom EU. Tako bodo manjše države prikrajšane za pravico do odločanja, vino, ki je bilo tradicionalno pridelano v Češki republiki iz časa rimske legije, pa bo še en proizvod, ki nam bo odvzet v prid pogosto nezakonite proizvodnje v južnih državah EU. Vendar ne nameravamo dopustiti, da nas bodo prikrajšali za to našo čudovito tradicijo.
Peter Baco (NI). – (SK) Sprašujem se, ali je reforma res o dobrem vinu? Dobro vino je, kot vemo, vino, ki se prodaja. To pomeni, da potrošnik sprejme njegovo kakovost po ceni, ki je določena. Kljub temu nekatere države EU proizvajajo vina, ki jih ni mogoče prodati, po ceni v višini 500 milijonov EUR na leto.
Slovaška republika in druge države članice so izvedle brezkompromisno zmanjšanje vinskega sektorja, kar je razlog, da ne proizvajajo več vin, ki jih ni mogoče prodati. Oblikovanje nacionalnih programov finančne pomoči na podlagi tako imenovanega zgodovinskega načela je v nasprotju s pravili trga. Je diskriminatoren do nas in nas stalno kaznuje za to, da nismo podprli proizvodnje vin, ki jih ni mogoče prodati.
V skladu s predlagano reformo moramo stalno prejemati le del pomoči, ki se nameni proizvajalcem vin, ki jih ni mogoče prodati. To je razlog, zaradi katerega zahtevamo, da pomoč temelji le na površinah, zasajenih z vinsko trto, in tudi zaradi diskriminacije se ne strinjamo s spremembami označevanja vin ter želimo ohraniti obstoječi sistem.
Esther Herranz García (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, naslednji teden bo Svet kmetijskih ministrov najverjetneje sprejel politično odločitev o tej reformi skupne ureditve trga za vino.
Vino ni le živilo, je tudi gospodarski dragulj v kmetijskem sektorju, ki so ga odločitve Komisije v zadnjih letih hudo kaznovale. Prvič po dolgem času smo pravočasni: Parlament bo pripravil poročilo, ki ga lahko Svet uporabi za določitev dokončne politične odločitve ta konec tedna. Povedati moram, da sem zares zadovoljna s tem, in želim čestitati poročevalcu za njegovo delo, ker se je EP prvič odločil za usmeritev na kakovost, kulturo, tradicijo, sredozemski proizvod, ki krepi našo veličino na lastni celini in tudi po svetu.
Naše vino – in naj ne bo dvoma glede tega, gospe in gospodje – je najboljše na svetu; evropsko vino je najboljše na svetu. Zato ga moramo zaščititi in se usmeriti na njegovo promocijo: promocijo ne le zunaj EU, ampak tudi tukaj, ker so mladi v Evropi v zadnjih letih prenehali piti vino. Zakaj nič več ne pijejo vina? Ker nam za njegovo promocijo ni bilo mar ali jih nismo spodbujali k pitju.
Vinskemu sektorju moramo zagotoviti orodja za konkurenčnost, da ostane konkurenčen v Evropski uniji in zunaj nje. Spodbujati moramo potrošnjo vina ter mlade in evropsko družbo kot celoto vključiti v kulturo, kulturo vinskega turizma, kulturo potrošnje vina, kulturo znanja in izkušenj o vinu ter kulturo razpravljanja in sodelovanja v družbi.
Gospe in gospodje, sredstev za razvoj podeželja primanjkuje, ker politična odločitev, sprejeta decembra 2005, ni zagotovila dovolj denarja za drugi steber. Vendar se financiranje ne sme zagotoviti na škodo skupne ureditve trga, vendar s spodbujanjem držav članic, da nekoliko več nacionalnega proračuna namenijo proračunu Skupnosti. Vrzeli, ki je velika kot razvoj podeželja, v evropskem proračunu v okviru te finančne perspektive ne bomo zapolnili z jemanjem denarja kmetom.
Glede pravic do zasaditve, gospe in gospodje, ni dvoma, da je treba sektorju omogočiti orodja, da se mu omogoči samourejanje. Ta orodja morajo biti zakonita orodja in se morajo izdati za nadaljnjo zaščito pravic do zasaditve, ki omogočajo nadzorovanje proizvodnje. Obstajajo že navedbe, da bi nadzorovanje take proizvodnje lahko bilo dobičkonosno, kot so strogo nadzorovane označbe porekla.
Zaveze je treba podpirati in zato bomo glasovali proti vsem vloženim predlogom sprememb, zlasti vsakemu predlogu spremembe, ki ne spoštuje že sprejetih zavez, in pri tem se sklicujem na skupino socialdemokratov.
Luis Manuel Capoulas Santos (PSE). – (PT) Gospod predsednik, tudi jaz najprej čestitam poročevalcu za njegovo delo in tudi poročevalki v senci iz skupine PSE, ki ni bila le poročevalka v senci za to poročilo, vendar tudi za samoiniciativno poročilo, kateremu je sledila ta razprava.
Njeno delo ponazarja duh kompromisa in konstruktivni pristop socialdemokratov do iskanja uravnotežene rešitve. Dolgi meseci razprave so potrdili tri zadeve: velik pomen tega sektorja v gospodarskem in družbenem smislu kljub slabemu ravnanju v preteklosti s strani skupne kmetijske politike; dejstvo, da zdajšnja pravila niso skladna s trenutnim tržnim položajem in spremembami vzorcev potrošnje; ter potreba po uvedbi reform za rešitev teh težav.
Ta razprava je razkrila tudi visoko stopnjo soglasja glede seznama težav, ki vplivajo na sektor. Kljub temu se nismo vsi strinjali glede rešitev, ki jih je predlagala Komisija, zaradi česar se konstruktivni pristop evropskega parlamenta dokazuje s splošnim kompromisom, doseženim v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, ter s podrobnimi predlogi skupine PSE. Cilj teh predlogov je dopolnitev tega kompromisa o najobčutljivejših vprašanjih: liberalizacija pravic do zasaditve; krčenje vinskih trt; dodajanje sladkorja in pomoč za mošt; ohranitev pitnega alkohola, ki je tako pomemben za nekatera prestižna vina, kot je portovec, konkurenčnost, ki jo je treba zagotoviti; krizno preprečevanje; promocija itd.
Stališče Parlamenta zato zagotavlja pravi zagon ter Svetu in Komisiji dobro nakazuje pot, ki ji je treba slediti. Splošne smernice stališča Parlamenta kažejo, da je mogoče dokončno najti rešitev, ki se lahko odzove na splošne težave sektorja in tudi na posebne težave regij proizvodnje.
Gospa komisarka, v času, ko bomo začeli govoriti o zdravstvenem pregledu, kar nas še zlasti zanima, program za kmetijstvo po letu 2013, je ključnega pomena hiter zaključek reforme. Zato upam, da bo Parlament dal navdih Svetu pri odločitvah, ki se morajo sprejeti, ker sta pristop Parlamenta in splošni pomen njegovih priporočil dober znak za evropsko vinsko trto in vina.
Donato Tommaso Veraldi (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hvaležen sem komisarki, vendar se še zlasti zahvaljujem poročevalcu gospodu Castiglioneju za njegovo izjemno, temeljito in dragoceno delo.
Srečevanje z izzivi mednarodne konkurence na podlagi programov za izboljšanje kakovosti in zaščito tipičnih značilnosti je ključni cilj, ki ga mora izvesti reforma evropskega vinskega trga. Vendar je pomembno zagotoviti, da ohranimo pomoč za zgoščeni grozdni mošt in prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, ki ga proizvaja Evropska skupnost, ker je to enološka praksa, ki je skupna številnim regijam Skupnosti. Pri sladkanju je treba vsako uporabo saharoze za namene obogatitve navesti na oznaki, tako da se doseže večja preglednost in informacije za potrošnike.
Nacionalni programi pomoči se morajo usmeriti v promocijske kampanje v Evropski uniji in tudi za namene kriznega preprečevanja, raziskave, razvoj in predvsem izboljšave kakovosti vina.
V zvezi z liberalizacijo pravic do zasaditve bi bila odložitev na leto 2013 lahko sprejemljiva za vina, ki so zaščitena z označbo porekla in geografsko označbo. Tako se za doseganje uravnoteženega položaja za druga vina liberalizacija omogoči le na podlagi ocene učinka Komisije, ki se opravi pred koncem leta 2012.
Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, ena od temeljnih težav trga za vino je vse bolj obsežen uvoz vina iz tretjih držav. Lahko se vprašamo, ali je vino iz teh držav boljše. Odgovor je negativen. Kakovost vina iz tretjih držav ni boljša od kakovosti naših vin, vendar je njihovo vino veliko cenejše.
Moja domovina je predvsem država potrošnje vina. Moje sodržavljane zanimata dve merili, in sicer cena ter kakovost. Identifikacijska oznaka je zanje manj pomembna, čeprav je zdaj običajno plačati več za znamko kot za kakovost vina. Sama promocija ne bo dosegla ničesar. Ne bo privabila potrošnikov, ki se zavedajo cen, niti v državah stare petnajsterice. To sem sam ugotovil v bruseljskih trgovinah.
Zelo podpiram dejstvo, da se ohrani možnost uporabe izraza sadno vino. To je poseben del tradicionalnega trga in ne tekmuje s trgom vina, pridelanega iz grozdja. Kot velja v primeru opredelitve vodke, ni sprejemljivo delovanje na škodo tradicij posameznih držav, blagovnih znamk ali kakovosti, ker se vinski sektor srečuje s težavami.
Marie-Hélène Aubert (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gotovo se strinjamo z vašo željo po odpravi subvencij, ki spodbujajo prekomerno proizvodnjo in imajo nesprejemljive nasprotne učinke, vendar ne moremo sprejeti dejstva, da ste poskušali vino, ki je predvsem povezano z regijo in je vse bolj standardizirani proizvod, prodajan po celem svetu, podrediti muhavosti mode in trženja. Pri tem želim poudariti dve zadevi.
Prva je brezpogojna potreba po zaščiti geografskih označb in označb porekla, o katerih se pogosto dvomi, vendar kljub temu vzpostavljajo povezavo s pokrajino, ki ponazarja evropski kmetijski model. Ta model želimo poudariti in ne žrtvovati večjim trgom zaradi gole koristi grabežljivcev. Prav tako zahtevamo, da se pozornost nameni ekološkim metodam vinogradništva, ki še vedno zahtevajo več različnih kemičnih proizvodov in dodatkov. V zvezi s tem prosimo, da zagotovite posebno podporo organskemu vinu, za katerega se zdaj pripravljajo specifikacije.
Biotska raznovrstnost regij, kultur in okusov, razvoj in promocija kakovosti ter izjemno bogastvo evropske vinske trte: to je prihodnost in to so načela, ki morajo oblikovati podlago te reforme.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, zelo smo kritični glede predloga Evropske komisije o reformi skupne ureditve trga za vino. Poleg krčenja vinske trte je predlog o liberalizaciji pravic do zasaditve že zlasti skrb zbujajoč. Menimo, da poročilo, ki ga je sprejel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, ne ponuja nikakršne zaščite v zvezi s tem. Gre za evropsko dediščino vinogradništva in prihodnost velikih regij, ki niso le območja proizvodnje vina z označbo porekla ali geografsko označbo, ampak tudi območja, ki proizvajajo dobra namizna vina. Posledično za zaščito tradicionalne kulture vinske trte in vina, zaposlitev in biotske raznovrstnosti vztrajamo pri zaščiti pravic do zasaditve in ohranitvi pomoči za prestrukturiranje vinogradov, spremljanju proizvodnje in ohranitvi kakovosti, pri čemer se posebna pozornost nameni družinskemu kmetijstvu in zadružnim proizvajalcem, pomoči za destilacijo pitnega vina ter uporabi grozdnega mošta, proizvedenega v regiji. Kljub temu pa ne podpiramo dodajanja sladkorja.
Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa komisarka, poleg metode o programih, premijah ali zasaditvah se ta projekt – tretji v 15 letih – dejansko omejuje na tri zamisli z enim samim ciljem. Prva zamisel je maltuzianizem. Vinarji niso naklonjeni Komisiji, zato ta želi skrčiti, zavreči grozdje, odpraviti dosladkanje in obrzdati proizvodnjo, tako kot je to dosegla pri pomanjkanju mleka ali pšenice.
Druga zamisel je prosti kapitalizem za dobiček, popuščanje pri zasajevanju, uvozu, mešanju z vodo, dodajanju lesnih ostružkov, ponarejenemu vinu, moštu, uvoženim za pridobitev svetovne vinske mešanice.
Tretja zamisel je globalizem. Takoj za enotnim trgom in enotno valuto je na vrsti enotno vino: okusno vino z okusom po lesu in kokakoli po Parkerju, ki sploh ne bi zahtevalo vinarjev, ker je resnični cilj osvoboditi sredozemske vinograde, zlasti tistih 250 000 hektarjev v regiji Languedoc-Roussillon, dve in pol milijardi kvadratnih metrov zemlje, na kateri bodo skrčili vinograde z namenom gradnje hiš, tj. trg, vreden tisoč milijard evrov. Skupna ureditev trga za vino bo sčasoma postala skupna ureditev trga lastništva.
Tu sem torej poslanec indijanskih vinarjev. Ne želim vas skalpirati, gospa komisarka; želim, da se v miru pusti vinarje, ki ljudi osrečujejo že več kot 2 000 let.
Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem našemu poročevalcu, da je naredil vse, kar je v moči človeka, da se doseže ta kompromis. Odkar je Komisija prvič predstavila dokument o reformi o skupni ureditvi trga za vino in na podlagi današnje razprave, smo spoznali, da je vino eno od najobčutljivejših kmetijskih proizvodov; eno od najbolj prefinjenih, ki pa tudi spodbudi čustva kot malo drugih proizvodov. Menim, da je Evropski parlament, zlasti odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, uspel zbrati in predstaviti kompromisni sveženj, ki izraža modro izbiro pristopa, ki zagotavlja, da se tradicionalne enološke prakse, uporabljene v državah članicah, jasno obrazložijo na podlagi razlik v evropskem vinogradništvu ter – nekaj, kar je po mojem mnenju zelo pomembno – da se kakovostna vina ločijo od namiznih vin. Nujno je, da se označbe porekla ohranijo. Koristne so za vinarje, predvsem pa koristijo potrošnikom.
Ohranitev meja obogatitve varuje tradicionalno proizvodnjo vina v Evropi. Upoštevati je treba različne podnebne, geografske in strukturne pogoje, v katerih uspeva grozdje v Evropi. Kot Avstrijka vem, kako potrebni so nekateri ukrepi, vendar nasprotujem obveznemu krčenju, ker je treba zelo pozorno opazovati izbiro potrošnikov glede vina in opredeliti, kje se nahajajo možnosti za dodatno povečanje potrošnje. Prihranki, ki jih dosežemo s temi reformami – tudi sama si prizadevam za varčevanje – morajo ostati v prvem stebru in še naprej tako ali drugače podpirati vinogradništvo ter vinarje.
Naj za konec povem, da je odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja uspel predstaviti skladen in razumen sveženj, ter upam, da bo jutrišnje parlamentarno glasovanje Svetu in Komisiji poslalo jasno sporočilo, da si želimo prihodnost vinogradništva v Evropi.
Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, najprej čestitam poročevalcu EP, gospodu Castiglioneju, za njegovo odlično opravljeno delo. Odlika njegovega poročila je v tem, da vključuje več skrbi, ki smo jih izrazili poslanci Evropskega parlamenta in tudi evropski vinski sektor.
Gospa komisarka, pojavile so se nekatere spremembe, odkar ste predložili predlog za novo skupno ureditev trga za vino. Nekateri vidiki so se spremenili zelo malo, medtem ko so se drugi zelo veliko, vendar menim, da je bilo veliko sprememb pozitivnih. Na primer, krčenje ni več glavna točka reforme in lepo je bilo slišati, da se Komisija zdaj ukvarja s časovnim okvirom treh let, kot zahteva Parlament, in ne petih let, kot ste predlagali.
To je reforma skupne ureditve trga, ki je tako pomembna za evropsko kmetijstvo, kot je bilo povedano že na začetku, pa ima nekaj izjemno pozitivnih vidikov in za to se zahvaljujem. Na primer, uredbe so se poenostavile in postale bolj prilagodljive, kar nam bo omogočilo večjo konkurenčnost. To je že povedala gospa Herranz v zvezi s promocijo evropskih vin v Evropi in zunaj nje.
Za vaš predlog je bilo vloženih veliko predlogov sprememb za odpravo sedanjih tržnih ureditev in nadomestitev teh s seznamom za nacionalne programe. Jasno je, da so tržni ukrepi že pripomogli k vzpostavitvi prihodka za kmete in gospodarske dejavnosti na podeželju ter to še naprej opravljajo. Ne da bi ogrozila kompromis gospoda Castiglioneja, želim vložiti nov predlog spremembe za zagotovitev neposredne pomoči za diverzifikacijo, tj. pomoč, ki jo države članice lahko vključijo v svojo nacionalno dodelitev za pomoč kmetom pri prehodu na novo skupno ureditev trga. Trajanje in uporabljene metode bo pripravil upravljalni odbor.
Gospa komisarka, menim, da je za zainteresirane strani, navajene te skupne ureditve trga s podporo sedanjih tržnih ukrepov, to način za prebroditev prehoda na diverzifikacijo in vpeljavo v novo skupno ureditev trga, ki jo bo, upam, Parlament sprejel jutri.
Anne Laperrouze (ALDE). – (FR) Gospa komisarka, upam, da lahko slišite sporočilo odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki je bistveno spremenil vaš predlog o reformi. Podpiram zavrnitev glede samodejne liberalizacije pravic do zasaditve leta 2014, zlasti za vina, zaščitena z označbo porekla in geografsko označbo. Za druga vina, se mora odločitev o liberalizaciji pravic do zasaditve sprejeti šele po ocenitvi učinkov reforme skupne ureditve trga.
Kar zadeva dosladkanje, menim, da s tem vprašanjem ne bi smeli zapravljati energije. Kar šteje, je ohranitev enoloških praks, ki dajejo evropskim vinom kakovost in identiteto.
Zlasti bi omenila namizna vina. Predlog Komisije ponuja možnost sklicevanja na poseben kraj izvora: na primer, vino z obale Provanse, vino iz Andaluzije, vino iz Toskane itd. To bo gotovo zmedlo potrošnike in povzročilo nepošteno konkurenco med kakovostnimi označbami porekla, ki so skladne s strogimi specifikacijami, in namiznimi vini, ki imajo veliko svobodnejša merila proizvodnje. Zato ohranimo sedanjo zakonodajo, ker bi moral edini sklic biti država, v kateri se vino proizvede: špansko vino, italijansko vino, francosko vino itd.
Glede vprašanja informacij, ki se navedejo na oznaki, menim, da je pomembno navesti vrsto polnjenja: ali to opravlja samostojni vinar, skupina proizvajalcev ali kdo drug. Poklic vinarja, kot se opravlja v Franciji, ima zelo pozitivno podobo, kar nujno ne velja za vina, proizvedena v drugih delih sveta. Zato je po mojem mnenju pomembno, da zagotovimo nekaj informacij v zvezi s tem.
Nazadnje čestitam našemu poročevalcu, ki je večinoma uspel združiti poslance pri besedilu kompromisa med razpravo, ki je pogosto povzročila večje izbruhe in poslala jasno sporočilo, da ostaja EU vodilna proizvajalka vina na svetu, zagotavlja prihodnost več kot enemu in pol milijona vinskih družb ter ohranja svoj položaj kot vodilna izvoznica.
Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, želim se osredotočiti na pravice do zasaditve, ker se vsi zavedamo, da želi reforma liberalizirati trg do leta 2013 z odpravo pravic do zasaditve in zamrznitvijo sredstev, pri čemer 2,4 milijona vinogradnikov v Evropi dejansko ne bo imelo nadomestne možnosti. To bi z enim zamahom odstranilo male in srednje velike vinarske objekte in ponovno prepustilo trg v roke približno šestih multinacionalk.
Menim, da je to nesprejemljivo. Ali Komisija ne more spoznati, da so najmočnejši zagovorniki pravic do zasaditve označbe porekla – v mojem primeru Rioja – ter da ti proizvajajo, prodajajo in izvažajo večino vina in vino najboljše kakovosti? Prihajam iz Navare, kjer se je liberalizacija že izvedla: pravice do zasaditve so nepomembne, vendar medtem ko se kilogram grozdja v Navari proda po 15 centov, je enak kilogram vreden več kot en evro komaj 10 kilometrov stran v La Rioji.
Medtem ko La Rioja proda vse, kar ima, moramo v Navari uporabiti krizno destilacijo. Zato se ne more zanikati, da je postopna odprava protekcionizma dobra stvar, vendar ne sme postati dogma. Komisija ni predložila niti enega resnega poročila, da bi dokazala, da bo liberalizacija, odprava teh pravic leta 2013 ali kadar koli že koristila trgu za vino.
Diamanto Manolakou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, Komisija želi s predlogom zmanjšati sredstva in ta sektor usmeriti v velike kartele. Zelo dobro vemo, kakšen bo rezultat: to smo že doživeli pri drugih pridelkih. Ko se bo skrčilo več tisoč hektarjev, bo uničenih več tisoč malih in srednje velikih vinogradnikov, območja – zlasti gorska ali zapostavljena območja – bodo zapuščena in neposeljena, kar bo vplivalo na biotsko raznovrstnost. Posledice bodo dramatične: povečale se bodo brezposelnost in okoljske težave. Povečal se bo uvoz, vključno z vini dvomljive kakovosti na škodo javnega zdravja.
Zavračamo predlog Komisije in tudi poročilo odbora za kmetijstvo, ker uvaja ukrepe, ki so še slabši: dovoljuje dodajanje sladkorja z namenom povečanja deleža alkohola z drugo snovjo, medtem ko se lahko enak rezultat doseže z moštom. Sprejema tudi rabo izraza „vino“ za proizvode, ki niso pridobljeni iz grozdja, kar znižuje kakovost evropskega vina, ki je vodilni v svetu pri izvozu.
Ta zahrbtna in nazadnjaška politika škoduje evropskemu vinu ter malim in srednje velikim vinogradnikom in krepi velika podjetja. Te predloge je zato treba zavrniti in obsoditi.
Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospa komisarka, v vašem govoru ste večkrat poudarili, da potrebuje naš trg za vino reformo. Pojasnite, prosim, gospa komisarka, za kateri trg za vino gre, ker v predlogu Komisije ne gre za zaščito trga v Bolgariji. Predlog Komisije je resno diskriminatoren, je dvojna palica za vzhodne evropske države, kjer so pogoji za proizvodnjo vina manj ugodni.
Ko se je Bolgarija pridružila Evropski uniji, je pričakovala prosti trg in gospodarsko rast, v zameno pa je dobila le visoke cene, visoko stopnjo inflacije ter ureditev, ki jo naši državljani niso videli niti v času socializma in planskega gospodarstva. Hvala.
PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI Podpredsednica
Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, poročevalcu gospodu Castiglioneju čestitam za njegovo poročilo. Veliko je že bilo povedanega o reformi trga za vino in čeprav podpiram stališče, da mora vino Skupnosti ohraniti svojo kakovost, tradicijo in pristnost, če želi napredovati in pridobiti konkurenčen položaj, vseeno priznavam, da prednost južne Evrope v smislu sončnih dni ne sme ovirati proizvodnje na severu.
Prepričan sem, da si vsak tukaj želi uravnotežene odločitve. Ker se Svet nagiba k dovoljevanju dodajanja sladkorja, menim, da je prav zagotoviti določbo o ohranitvi obstoječega stanja, tj. pomoč za mošt z namenom obogatitve vina, tako da bistvena razlika v ceni med sladkorjem in moštom ne bo resno prizadela vinarjev, ki po tradiciji uporabljajo zgoščen mošt za povečanje deleža alkohola, zlasti če gre za pristen vinski proizvod.
Nazadnje želim dodati, da se ukrepi za krčenje vinske trte lahko obravnavajo kot način za omejevanje proizvodnje Skupnosti, vendar moramo upoštevati majhna otoška območja, na katerih morajo imeti države članice možnost omejitve krčenja zaradi družbenih, gospodarskih in predvsem okoljskih razlogov. Poleg tega vinogradi niso odgovorni za prekomerno proizvodnjo Skupnosti; nasprotno, tam se proizvajajo vina odlične kakovosti.
Za konec poudarjam, da je evropsko vino najboljše na svetu. Je vino, za katerim stoji tradicija. Vino, ki je tu doma. Zato moramo ohraniti kakovost in tradicijo ter tudi sprejeti agresivnejšo politiko: treba je oglaševati, ker je le v Evropi potrošnja alkohola med mladimi vse večja – kar je izjemno nedobrodošlo dejstvo – medtem ko je potrošnja vina vse manjša, kar kaže na pomanjkanje informacij.
Vincenzo Lavarra (PSE). – (IT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, ta reforma nedvomno preoblikuje temelje vinskega sektorja z namenom večje konkurenčnosti na svetovnih trgih. Na podlagi poročila gospoda Castiglioneja smo poudarili dejstvo, da konkurenčno moč evropskega vina, kar je pripomoglo k premagovanju konkurence iz novega sveta, predstavlja njegova kakovost.
Poleg tega smo zaradi kakovosti izboljšali predlog Komisije v zvezi z nekaterimi točkami, kot so krčenje s sklicevanjem na časovni okvir, ekološke omejitve in liberalizacija pravic do zasaditve pod pogoji, na katere smo opozorili med razpravo. Podprli smo zamisel o večjem številu podrobnejših pregledov za zagotovitev, da odobritev enoloških praks ni preveč enostavna, podprli pa smo tudi večje sofinanciranje Skupnosti za promocijske kampanje.
Vseeno se naša podpora kakovosti ne more uskladiti s prakso sladkanja. Gospe in gospodje, razumemo, da ima ta praksa prednost v nekaterih državah na podlagi gospodarskih vzrokov, vendar v tem primeru zahtevamo enak standard, enak program pomoči za mošt, kot je bil v prejšnji zakonodaji. Predvsem pa menimo, da je zaradi preglednih in točnih informacij, namenjenih potrošnikom, bistveno, da se v primeru uporabe saharoze to navede na oznaki.
Gospe in gospodje, pri tem pozivam zlasti nekatere posameznike, gre za spoštovanje načela sledljivosti, za katerega smo si v tem parlamentu v prošnji prizadevali, da se zaščiti potrošnike.
Predsednica. − Kakovost in zdravje: meni je po sladkorju slabo, zato si zapomnimo, da je to dvoje povezano.
Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Vino je pijača z dolgo tradicijo, pijača, ki pripada evropski kulturi. In vino veritas, so včasih rekli Rimljani. Vendar je vino prav tako alkoholna pijača, ki škoduje javnemu zdravju, zlasti če se zaužije v velikih količinah. Vinogradništvo je pomembna panoga v številnih državah članicah EU ter daje zaposlitev in vitalnost podeželskim območjem. Vino obravnavam kot proizvod, ki bi se v veliki meri lahko prodajal samostojno, če je dobre kakovosti. Zato je predloge za bistveno in večjo podporo njegovemu trženju težko razumeti. Evropski davkoplačevalec ne more biti odgovoren za podporo stroškov evropskih vinogradnikov, tako da ti lahko prodajajo proizvode, ki ne morejo tekmovati pod pogoji prostega trga.
Po eni strani EU govori o zmernem pitju, po drugi pa želi prodati več vina. Ti dve stvari nista skladni. Seveda je treba trg EU za vino reformirati, vendar storimo to razumno. Trgi za vino se razlikujejo glede na tradicijo, delujejo na različne načine, različne pa so tudi želje in zahteve javnosti v EU.
Adamos Adamou (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, predlagana ukrepa, ki izstopata, sta krčenje vinske trte in dodajanje sladkorja vinu.
Prvi ukrep ima nasprotni učinek in je okolju neprijazen postopek, ki povzroča prisilen odhod več tisoč malih in srednje velikih pridelovalcev, ki se jih pošlje drugam kot poceni delovno silo, namesto da bi prejeli pomoč za ohranitev delovnih mest.
Kar zadeva dodajanje sladkorja, naša zavrnitev temelji na dejstvu, da bosta dovoljeno povečanje na 4,5 % vol. in uporaba izraza „vino“ za pijače, ki niso narejene iz grozdja, poslabšala kakovost in posebne značilnosti vina. Poleg tega bo tako imenovana poenostavitev označevanja še dodatno prispevala k nižji kakovosti, ker ne bo vključevala potrebe po navedbi območja, na katerem je bilo vino proizvedeno.
Tu želim poudariti, naj bo prav ali narobe, da se je v moji domovini v preteklosti opravilo množično krčenje, za katerega zdaj na evropski ravni vseeno ni ukrepov finančne pomoči. S čisto vestjo bomo glasovali proti predlogu in podprli manjšinski predlog, ki obravnava družbene in gospodarske skrbi proizvajalcev na Cipru ter ostalih evropskih proizvajalcev.
Zdaj je čas, da se proizvajalcem pomaga, namesto da se jih pošlje v spiralo brezposelnosti in manjšega prihodka.
Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospa predsednica, prihajam iz volilnega okrožja na Škotskem, ki se ne ukvarja s proizvodnjo vina. Podnebne razmere se bodo morale dejansko znatno spremeniti, da bomo lahko na Škotskem začeli s proizvodnjo vina. Vendar proizvedemo nekaj zelo dobrega viskija, ki ga tudi priporočam.
Govorim v imenu svojega kolega gospoda Parisha, ki se je moral udeležiti sestanka z gospodom Michelom Barnierjem v Parizu, in v imenu predstavnikov vinskega sektorja Združenega kraljestva, za katerega poslanci veste, da je zelo majhen, saj predstavlja 0,01 % celotne proizvodnje vina v EU, vendar niso zanj potrebne nobene subvencije ali finančna pomoč Evrope. Vendar če na ravni proizvodnje de minimis ne bo povišanja na 50 000 hl, bo Združeno kraljestvo moralo uvesti prepoved sajenja do leta 2014. V tako majhnem sektorju, v katerem obstaja potreba po širitvi, bi bilo zelo nepravično izvesti tak ukrep. Čeprav bi se sektor Združenega kraljestva do ukinitve sistema za nadzorovanje pravic do zasaditve razširil štirikratno, kar ni verjetno, bi še vedno predstavljal le 0,05 % celotne proizvodnje vina v EU ali eno dvatisočino celotne proizvodnje vina v EU.
Zato upam, da bodo poslanci naklonjeni predlogom sprememb, ki jih predlaga gospod Parish. Nikakor ne poskušam ogroziti kompromisa. Gospod Castiglione je bil uspešen; imeli smo 795 predlogov sprememb, pri čemer mu jih je uspelo na podlagi kompromisa zmanjšati na obvladljivo raven. Tega nočem pokvariti, vendar upam, da boste naklonjeni stališču Združenega kraljestva.
Gilles Savary (PSE). – (FR) Gospa predsednica, najprej čestitam poročevalcu gospodu Castiglioneju za prispevek k velikemu premiku stališč Komisije. Pri tem se gotovo srečujemo s protislovjem: na eni strani se na svetu ni še nikoli spilo toliko vina, po drugi strani pa nam pravijo, da Evropa prekomerno proizvaja, čeprav bomo v 10–15 letih priča rekordni potrošnji vina na svetu. Zato menim, da je tu namesto prekomerne proizvodnje težava v prodaji predvsem zaradi trženja in zaradi tega ne želim, da predlagana reforma poskuša znižati standarde sektorja, čeprav le za malo, tako da bi bil ta v skladu z novimi državami proizvajalkami vina.
Zapomniti si moramo, kaj se je zgodilo evropski industriji. Danes je Nemčija vodilna evropska industrijska proizvajalka. Nemčija je ostala na vrhu, zavrnila je zmanjšanje proizvodnje, danes pa je vodilna izvoznica na svetu, čeprav sta na mednarodno prizorišče vstopili Kitajska in Indija.
Ne moremo omejevati na škodo kakovosti naših vinogradov in njihove blagovne znamke. Zato se ne smemo vdati v nezrelo industrializacijo vinskega sektorja, ki nas bo v prihodnosti oskrboval z vinom Heineken, vinom Danone, vinom Coca-Cola in vinom Pepsi-Cola. Kljub temu menim, da je Komisija v skušnjavi glede tega, da bi se znebila najmanjših in dajala prednost največjim. S tem bi izgubili našo dušo.
Zato vas, gospa komisarka, prosim za zagotovitev, da se vsi elementi, ki prispevajo h kakovosti vina in jo lahko izboljšajo – zmanjšanje donosa, podpora trženju, pozorna zaščita geografskih označb in označb porekla – ohranijo ne le v EU, ampak tudi zunaj nje, kadar gre za glavna večstranska pogajanja. Menim, da je to izjemno pomembno: v nasprotnem primeru bomo izgubili to, kar je nedvomno eden od najpomembnejših elementov naše kmetijske industrije in evropske civilizacije: vino je proizvod kulture in civilizacije. Zato se ne moremo vdajati v iluzije trga in industrializacije.
Astrid Lulling (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, politika je umetnost mogočega. Načelo velja tudi za zadnjo reformo skupne ureditve trga za vino. Vseeno je treba povedati, da je bila predpostavka Komisije leta 2006 presežek vina v EU, ki ni primerno za tržišče, kar se ni uresničilo, ter da je zakonodajni predlog v veliki meri zapostavil mnenje, ki ga je Parlament predložil februarja.
Tako kot leta 1999 smo z vztrajnostjo in iznajdljivostjo ter tesnim sodelovanjem s trgovino, zlasti v medstrankarski delovni skupini za vino, uspeli doseči kompromis, s katerim bo trgovina z vinom v južni in severni Evropi sposobna preživetja ob upoštevanju, da pridelovalci proizvedejo dobra vina, trgovci z vinom pa ga lahko učinkovito tržijo v EU in zunaj nje. Naš namen je ustvariti potrebno vrsto instrumentov in odgovornost do njihove uporabe v ustreznem finančnem okviru zaupati regijam.
V neprijetnem sporu o procesu proizvodnje vina, ki ga je po nepotrebnem spodbudila Komisija, smo ponovno dosegli sporazum, ki je večinoma temeljil na kompromisu iz leta 1999, čeprav komisarka s tem še vedno ni zadovoljna. Razum in zavedanje, da se težave s prodajo na jugu ne bodo rešile s tem, da se onemogoči proizvodnja tržnega vina na severu, še nista dobila bitke ter upam, da se bo tudi pri tem zagotovila velika večina.
Zli duh se kot vedno skriva v podrobnosti. Spoštujem kompromis, pri katerem je moral tudi sam poročevalec popuščati, zato mu gredo vse zasluge. Iz tega razloga ne nameravam vložiti nobenega novega predloga spremembe, čeprav se ne bom vzdržala svojega mnenja v času glasovanja o pogubnih predlogih, ki niso povezani s kompromisom.
Skrajno neučinkovito je vztrajati pri tem, da oznake vin vsebujejo navedbo o poreklu grozdnega mošta iz EU, ki se uporablja za obogatitev vina, če je cilj spodbujanje te oblike obogatitve. Pomembno je, da reforme pripomorejo k zagotavljanju zadostnega proizvodnega potenciala v smislu količine in kakovosti za ohranitev vodstva na svetovnem trgu ter zagotovitev, da v EU in drugod pijemo več vina v korist našemu zdravju.
(Ploskanje.)
Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem gospodu poročevalcu. Poleg tega bi se rad zahvalil vsem članom odbora za kmetijstvo za njihovo trdo delo pri doseganju soglasja glede tako pomembnega, vendar tudi zelo zapletenega vprašanja, kot je reforma trga vina.
Menim, da se vsi strinjamo glede tega, da so spremembe v sektorju potrebne zaradi procesa globalizacije in liberalizacije trgovine. Vendar nimamo zmeraj enakega mnenja o tem, kako te spremembe uvesti. Zato imamo razlog več, da dosežen sporazum o ključnih vprašanjih glede vinarjev označimo kot skupen uspeh. Sporazum upošteva potrebe in pogoje različnih regij Skupnosti, ki se razlikujejo glede na naravno okolje in podnebje. Tako se razlikujejo tudi postopki proizvodnje vina.
Zlasti bi rad izpostavil predlog spremembe, ki državam članicam omogoča uporabo izraza vino tudi za tista vina, ki niso pridelana iz grozdja. V nekaterih delih Evrope tradicija pridelovanja sadnega vina sega tudi v 12. stoletje. Vse to je del naše skupne kulturne dediščine. Tako je pomembno, da se glede označevanja sadnih vin ne uvedejo nobene spremembe, ki bi označevanje otežile. Vina, ki so proizvedena iz sadja, kot so jabolka ali ribez, se tržijo ali kot sadna vina ali se imenujejo po sadju, iz katerega so proizvedena. Taka vina so se na evropskem trgu uveljavila pred več leti in veseli me, da se je določba glede sadnega vina obdržala.
Béla Glattfelder (PPE-DE). – (HU) Najlepša hvala. Rad bi izpostavil tri točke, saj je vinski sektor preobsežen, da bi lahko zajel vsa vprašanja. Prvo vprašanje se nanaša na pomoč za krčenje, drugo na pomoč za prestrukturiranje pri nadgradnji vinogradov in tretje na obvezno destilacijo stranskih proizvodov.
Strinjam se z osnovami reforme. Veljavna pravila za vinski sektor niso trajnostna. Pomoč za destilacijo je treba ukiniti, saj je potratna. Namesto tega se proizvajajo presežki in da to preprečimo, moramo skrčiti znaten delež vinogradov. Do zdaj je bilo vse v redu. Težava se pojavi tukaj, saj se na primeren način to lahko stori le tako, da vinograde skrčimo in pomoč za krčenje dodelimo regijam, ki so proizvedle presežek. Do tega ni prišlo. Pravzaprav se dogaja to, da bodo države članice in regije, ki ne proizvedejo presežka, s to reformo nepravično zelo obremenjene. To je še zlasti nesprejemljivo za nove države članice, saj pred pristopom, tj. ko smo bili še izven EU, nismo prejeli nobene pomoči za destilacijo in nismo proizvedli nobenega presežka. Od takrat je bilo približno 10 % naših vinogradov na Madžarskem skrčenih. Tega reforma, ki se izvaja zdaj, ko ne proizvedemo presežka in smo postali neto izvoznica, ne upošteva. Ta reforma bremeni predvsem države z uravnoteženo proizvodnjo vina in mi smo proizvedli toliko vina, kolikor ga je bilo porabljenega.
Drugo vprašanje, ki bi ga rad izpostavil, se nanaša na nadgrajevanje vinogradov. Še zlasti nesprejemljivo je, da na Madžarskem take oblike pomoči ni. Gospa komisarka naj se ne boji, da je odprla Pandorino skrinjico. Bolje je o temi razpravljati, kot sprejeti nepravične odločitve. Odločitev Parlamenta bo ponudila primerno rešitev in bo priporočila, naj pomoči za nadgradnjo v nobeni državi članici ne bo manj kot v obdobju 2007–2008; to bi bila dobra rešitev.
Prav tako podpiram razveljavitev pravil, povezanih z obvezno destilacijo stranskih proizvodov, saj so potratni, odvečni ukrepi in z vidika varstva okolja niso trajnostni. Najlepša hvala.
Csaba Sándor Tabajdi (PSE). - (HU) Gospe in gospodje, strinjam se, da ureditve glede vinskega sektorja doslej niso bile dobre, in da je hkrati zelo vprašljivo, ali bo ta vinska reforma učinkovita. Obstaja veliko vprašanj, saj je očitno, da je ta reforma ključnega pomena, vendar bo škodovala najrevnejšim regijam, ki proizvajajo vino. Razporejanje sistema nacionalnih proračunskih okvirov, o katerem je govorila komisarka, je zelo škodljivo za nove države članice. Ta vinska reforma je diskriminacijska in nagrajuje tiste, ki so za destilacijo proizvajali nekakovostno vino, saj denar dobijo v vsakem primeru.
Parlament je na pravi poti in končen dogovor bi lahko bil, da dve tretjini obsegata področje in kvaliteto, ter ena tretjina sklicevanje na zgodovino. Bilo bi zelo koristno, če bi bilo dovoljeno povečevanje vsebnosti alkohola s sladkanjem. Trženje je zelo pomemben dejavnik, vendar se tudi to mora zagotoviti v okviru Unije. Z razveljavitvijo destilacije se strinjam v celoti in to je najbolj pozitiven del reforme, vendar ponavljam, da bodo ta denar dobili tisti, ki so za destilacijo proizvajali do zdaj. Koncept o pomoči za krčenje je pomanjkljiv, saj je zelo privlačen za najrevnejše države članice. V novih državah članicah bomo prav tako morali omejiti količino kakovostnega grozdja. Hvala za vašo pozornost.
Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, glavni cilj te reforme bi moral biti doseganje trajnosti in izboljšanje konkurenčnosti evropskega vinskega sektorja. Prav tako je pomembno okrepiti položaj priznanih evropskih vin, ki se ponašajo z večstoletno tradicijo, da ne bodo prikrajšana glede na vina iz t. i. novega sveta. Proračun, dodeljen temu trgu, bi se moral uporabljati bolj smotrno. Ne smemo spodbujati destilacije. Namesto tega bi morali spodbujati evropska vina in tako pomagati pri obnavljanju izgubljenih trgov in pridobivanju novih.
Izpostavila bom tri pomembne točke. Prvič, glede možnosti dodajanja sladkorja je treba ohraniti obstoječe stanje. Drugič, obstoječe stanje je prav tako treba ohraniti glede sadnih vin. To pomeni, da mora še naprej obstajati možnost uporabe izraza vino za označevanje sadnega vina. Tretjič, stopnja de minimis bi se morala povišati na primer do 50 000 hektolitrov. To bi pospešilo proizvodnjo in prispevalo k razvoju lokalnega vinarstva v državah, ki ne proizvedejo velikih količin vina. Sprememba ne bi imela nobenega vpliva na trg Skupnosti z vinom.
Christa Prets (PSE). - (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, kot smo danes slišali, je tradicija vinogradništva stara več stoletij. Desetletja smo poskušali izboljšati kakovost naših vin in ta prizadevanja so bila zelo uspešna, kar kot Avstrijka lahko trdim tudi za prizadevanja svoje države, zlasti moje domače zvezne dežele, tj. Gradiščanske.
Vendar je k temu uspehu pripomogla tudi obvezna uporaba saharoze. Povečevanje sladkorne stopnje vina z zgoščenim moštom iz drugih regij bi pomenilo vplivanje na in celo spreminjanje značilnosti vin lastne regije. Na to vsekakor ne moremo pristati in naši pridelovalci, ki več let spodbujajo visoke standarde kakovosti, tega prav tako ne bi razumeli.
Odprava saharoze kot aditiva in zamenjava z zgoščenim moštom, kar naj bi bilo nadomestilo za opustitev zelo drage krizne destilacije, je nepredstavljiva. Zato menim, da bi morali podreti starejši kompromisni paket, kar bi nam med drugim omogočilo ohranitev regionalnih vinogradniških kultur in tradicij.
Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospa komisarka, v vinskem sektorju so nedvomno potrebna nova pravila. Evropsko vinogradništvo je zadnji del naše kmetijske politike, ki še zmeraj ni reformiran, in še zmeraj deluje po enakem načelu, tj. „večji kot bo pridelek, več bo denarja iz Bruslja“. To pogosto vodi do tega, da vinarji namenjajo več pozornosti količini kot kakovosti, kar ni ušlo evropskim strankam. Raje kot za naša moravska, češka, francoska ali italijanska vina, se vedno pogosteje odločajo za vina iz Kalifornije, Čila ali Južne Afrike. Podpreti moramo kakovost in konkurenčnost. Vendar to ne sme vključevati diskriminiranja nekaterih držav članic in dajanja prednosti drugim. Če se glede reforme vinskega sektorja želimo resnično sporazumeti, ta ne sme vključevati predlagane prepovedi uporabe sladkorne pese za obogatitev vina.
Vsaka od naših držav ima drugačne podnebne razmere in drugačno tradicijo. Geografsko okolje držav bolj severnega dela Evrope se zelo razlikuje od tistih na jugu. Zaradi našega hladnejšega podnebja je vino pogosto potrebno obogatiti s sladkorjem. V moji državi se za obogatitev vina sladkor uporablja že več kot 200 let; to je tradicionalni postopek. Evropska komisija predlaga, da se prepove uporaba sladkorja za bogatenje vina in da se namesto tega uporablja zgoščen grozdni mošt. Nesubvencionirani zgoščeni grozdni mošt stane vsaj dva krat več kot sladkor in poleg tega ga prideluje le nekaj držav. Če bi za obogatitev naših vin uporabljali zgoščeni grozdni mošt ali prečiščeni zgoščeni mošt, bi ga morali uvoziti iz drugih držav, kar bi bilo v nasprotju z osnovnim načelom evropskega vinogradništva, tj. opredelitvijo porekla vina s poreklom grozdja. Poleg tega bi to dvignilo cene vina in na trgu povzročilo manjšo konkurenčnost. Menim, da bi to bila diskriminacija. Medtem ko Komisija ugovarja sladkanju vin, se nihče ne ukvarja s kisanjem, tj. dodajanjem vinske kisline, večinoma v južnih evropskih državah. Rada bi pozdravila pošteno reformo brez diskriminacije in favoriziranja.
Predsednica. − Menim, da mora vino biti pridelano iz grozdja.
Gábor Harangozó (PSE). – (HU) Gospa predsednica, hvala za besedo. Gospa komisarka, gospe in gospodje, cilj reformiranja vinskega trga je spodbuditi proizvodnjo sprejemljivih, visoko kakovostnih vin. Pozdravljamo dejstvo, da bo priporočilo še naprej omogočalo povečevanje vsebnosti alkohola s sladkorjem na tistih območjih, kjer je to tradicionalni postopek. Nove države članice imajo dobra vina, vključno z Madžarsko, kjer ponavadi ne proizvedemo presežka. Če je vino kakovostno, ni pomembno, ali je pri pridelavi bil dodan sladkor.
Vendar sta za večjo tržnost potrebni modernizacija in prestrukturiranje. Vloga trženja in zagotovitev večjega nacionalnega proračunskega okvira sta še zlasti pomembni za naložbe za spodbujanje sprememb v strukturi, zlasti v novih državah članicah. Zaradi tega ne moremo sprejeti priporočila, v okviru katerega naj bi razporejanje, ki temelji na zgodovini, imelo pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalnih proračunskih okvirov, kar bi privedlo do diskriminacije in v večini koristilo državam, ki so odgovorne za prekomerno proizvodnjo. Hvala za vašo pozornost.
Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Evropska unija je svetovno pomembna proizvajalka vin. S proizvodnjo visoko kakovostnih vin si je na svetovnem trgu zagotovila prevladujoči položaj. Vendar evropski proizvodnji vina zaradi globalizacije grozi cenejši uvoz vin iz Združenih držav, Južne Amerike, Južne Afrike, Avstralije in Nove Zelandije.
Cenejša vina iz tretjih držav so za evropske potrošnike morda ugodna, vendar škodujejo evropskim proizvajalcem. Evropski vinarji se bodo borili na popolnoma odprtem trgu zaradi višjih stroškov proizvodnje in zato moramo reformirati naš vinski sektor.
Proračunu EU za vinski sektor je bilo dodeljene 1,3 milijarde EUR. Ta denar moramo uporabiti za povečanje kakovosti in privlačnosti naših vin ter za raziskave in razvoj tega sektorja.
Vinogradništvo na Slovaškem ima dolgo zgodovino in to je bila zmeraj težka dejavnost. Trgovci z vinom proizvajalce silijo, naj znižajo svoje cene, vendar ti ne morejo plačati ustreznih cen grozdja. Obstaja utemeljena skrb, da bodo zaradi subvencij vinogradniki v svoji borbi za preživetje zvabljeni v uničenje lastnih vinogradov. Obstaja nevarnost, da bodo uničeni vinogradi na tistih območjih, kjer presežek vina ni bil proizveden.
Poskus omejitve krčenja na jugu Evrope, kjer obstajajo presežki in se rešujejo s subvencionirano krizno destilacijo, bi bil politično neizvedljiv, kot bi bila tudi prepoved sladkanja na severu Evrope. Na Slovaškem, v Nemčiji in tudi v Avstriji obstaja zelo dolga tradicija obogatitve vina s sladkorjem.
Rada bi se zahvalila poročevalcu, gospodu Castiglioneju, ki je za obravnavo tako občutljive teme, kot je vino, izbral zelo uravnotežen pristop. Dosegel je funkcionalen sporazum, ki upošteva vse različne vidike vinskega sektorja. Predvsem si prizadeva za uskladitev interesov vseh proizvajalcev iz severa in juga. Le dobra reforma vinskega sektorja lahko pripomore k ohranitvi najboljših vinarskih tradicij v EU, krepitvi družbenih struktur ter poveča kakovost in privlačnost našega podeželja in ob tem varuje okolje. Prepričana sem, da bodo obiskovalci vinogradniških regij Evrope spoštovali in uživali ob poskušanju značilnih vin, proizvedenih iz domačega grozdja.
Christine De Veyrac (PPE-DE). - (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, da, reforma KOM glede vina je zaželena, vendar ali so sredstva, ki jih je predložila Komisija, najprimernejša? Glede na mnenje iz Bruslja lahko razumemo matematično enačbo med upadom in proizvodnjo ter upad števila proizvajalcev, vendar vam, gospa komisarka, iz stališča severozahodne Francije, območij Italije, obal Španije in Portugalske, lahko zagotovim, da ne gre za isto stvar ter da je to vprašanje, ki ga ne bi smeli obravnavati iz stališča gospodarstva. Vinarstvo predstavlja ljudi, ki se preživljajo s svojim delom. Vinska trta je vir njihovega preživetja in upoštevati moramo, s čim se bodo preživljali. Poleg tega, kakšen je smisel krčenja po eni strani in predloga popolne liberalizacije pravic do zasaditve od leta 2013 po drugi strani?
Moje drugo vprašanje je naslednje: zakaj bi odpravili to zakonodajno orodje, če nimamo nobenega zagotovila o tem, kako se bo trg razvijal? Če se resnično želimo boriti proti prekomerni proizvodnji predlagam, da najprej odredimo krčenje nezakonitih zasaditev. Vsi vemo, da jih je v Evropi veliko.
Poročilo prav tako zagotavlja večjo raznovrstnost ukrepov, ki so dostopni z nacionalnimi podpornimi programi. To je dobro, saj je predlog Komisije o tej točki zelo omejevalen. Zato obžalujem nezadostnost odstavka, ki obravnava krizno preprečevanje. Vemo, da je vinarstvo odvisno od letnih sprememb vremenskih pogojev, zato bi krizno preprečevanje pomagalo ublažiti nihanja.
Na koncu želim povedati, da razumem poročevalčevo previdnost v zvezi z obogatitvijo, ki je občutljivo vprašanje, vendar je obžalovanja vredno, da ni bila predlagana odobritev združitve aditivnih in subtraktivnih metod obogatitve, kar bi proizvajalcem omogočilo zmanjšati uporabo saharoze.
Poročevalčevo odlično delo bom podprla, saj se zdi, da je splošen pristop preostalega dela poročila pravilno usmerjen.
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, izvedela sem, da vas skupaj z ostalimi člani Evropskega parlamenta zelo zanima prihodnost evropskega vinskega sektorja. Zdaj nimam dovolj časa, da bi obravnavala podrobnosti, temeljite razprave pa smo imeli že v okviru odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, zato vam bom na kratko pojasnila načrte v zvezi z reformo vinskega sektorja v prihodnosti.
Čas je, da sklenemo dogovor. Prepričana sem, da se bo vinski sektor zaradi reforme zelo spremenil in da je zdaj čas za sklenitev dogovora, kot je danes že bilo omenjeno, saj sta izvoz in proizvodnja vina večja, domača proizvodnja pa je manjša. Čas je, da sklenemo dogovor, ker lahko tako sredstva iz proračuna za vinski sektor uporabimo na bolj razumen način ali bolje kot zdaj, tako da bomo sektor okrepili, pri čemer bo poraba bolj smiselna tudi za javnost in davkoplačevalce.
Menim, da lahko dosežemo dogovor, vendar poudarjam, da mora biti ustrezen. Ker živimo v resničnem svetu, sem v zvezi s številnimi svojimi predlogi pokazala znatno prožnost, vendar ne morem dopustiti predloga, ki dopušča izgubo vsega okusa in vrednosti končnega proizvoda. Kompromis nam mora omogočiti kakovostno reformo in pravo priložnost za doseganje ciljev, ki smo jih določili.
Konkurenčnost našega vinskega sektorja lahko okrepimo, dosežemo lahko boljše razmerje med ponudbo in povpraševanjem ter izboljšamo pravila označevanja in veliko drugih stvari. Vse to lahko storimo tako, da bo proizvodnja vina še naprej ostala najbolj vredno področje evropskega kmetijstva, kot je danes jasno povedala gospa Herranz García.
Zdaj ni čas za izgovore zaradi nedelovanja in opazovanje nastajajočih priložnosti, ki jih ne znamo izkoristiti. Čas je, da postane naš vinski sektor še bolj uspešen. Zavedam se, da se lahko zanesem na nosilce odločanja, ki iščejo najboljše možnosti za razvoj sektorja, in na sodelovanje Evropskega parlamenta. Še enkrat se zahvaljujem gospodu Castiglioneju za upoštevanje vseh različnih mnenj v Evropskem parlamentu.
Predsednica. − Hvala, gospa komisarka. Danes sem si dovolila dodati nenavadno pripombo, saj nam časa ne primanjkuje. Zadeli ste bistvo: kot otrok sem skoraj umrla zaradi vdihovanja hlapov, ki jih med teptanjem z nogami v kadi sprošča grozdje, torej obstaja tesna povezava med življenjem in smrtjo.
Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo v sredo ob 11.00.
Pisni izjavi (člen 142)
Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Italija in italijanski poslanci tega parlamenta so evropski projekt zmeraj branili v korist socialnih pravic, zaščite potrošnikov in kakovosti življenja naših državljanov. Evropska kmetijska politika je nastala zato, da podpre naše kmete in poveča kakovost evropskih proizvodov ter okrepi položaj EU na svetovnem trgu.
Vendar smo danes z glasovanjem o reformi trga z vinom v tem sektorju nazadovali, zlasti v zvezi z mediteranskimi državami in regijami, katerim Evropa dolguje slavo in uspeh, ki so ga po svetu zagotovile evropskim vinom. Podpiranje obogatitve s saharozo brez zahteve po tem, da se to označi na nalepkah in se s tem seznani potrošnika, dajanje prednosti krčenju pred sanacijo zemljišč, dovoljevanje razpošiljanja pravic do zasaditve v EU: vse to so prakse, ki so za nas kot Evropejce in zlasti Italijane nesprejemljive zato, ker bodo škodovale kakovosti in predstavi enega od proizvodov, ki najbolje predstavlja kakovost evropskega kmetijstva po svetu. Upam, da bodo kolegi v Svetu bolj učinkovito branili prihodnost naših vin in vseh naših vinogradnikov.
Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) Evropski komisiji vsekakor ni lahko opustiti stereotipnih pristopov, ki veljajo v enaki meri za vse sektorje. Vina ne smemo obravnavati na enak način kot rezervne dele avtomobilov ali druge industrijsko proizvedene izdelke. To je proizvod, ki oblikuje regije, kulture in načine življenja.
Če je reforma KOM potrebna, se evropskega vinarstva ne sme znebiti ali ga popačiti, ampak ga mora ohraniti. Podpreti mora prilagoditev vinarjev, zlasti sledeče prestrukturiranje sektorjev, in jim zagotoviti sredstva za ponovno osvojitev notranjega trga. Prav tako se ne smejo odpraviti omejitve glede pravice do zasaditve. Te zagotavljajo nadzor proizvodnje in stalne kakovosti. Če EP v zvezi z orodji za krizno upravljanje izboljša razmere glede na prvotni predlog Komisije, lahko obžalujem le to, da krizna destilacija, ki kot obvezna ne bo ustvarila presežkov, ki smo jim priča zdaj, ni več ena od možnih instrumentov za reševanje začasnih kriz.
8. SKP: Skupna pravila za sheme neposrednih podpor in nekatere sheme podpore za kmete ter podpora za razvoj podeželja (razprava)
Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0470/2007) gospoda Jana Mulderja v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2007)0484 – C6-0283/2007 – 2007/0177(CNS)).
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poslancem Parlamenta za njihova prizadevanja v zvezi s tem poročilom ter tudi poročevalcu gospodu Mulderju ter članom odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Izvedela sem, da gospod Mulder natančno spremlja to temo, zato smo s službami GD AGRI natančno ocenili različne predloge sprememb. Z velikim zanimanjem sem prebrala poročilo, ki ga je sestavil gospod Mulder. Dejansko cenim odločno in jasno prizadevanje gospoda Mulderja in Evropskega parlamenta v zvezi z iskanjem rešitev glede te teme. Cenim tudi podporo, ki jo poročevalec v zvezi z navzkrižno skladnostjo vedno znova izraža v svojem poročilu.
Večkrat sem omenila, da je ta sistem pravilen in potreben ter ga je treba ohraniti, če želimo podporo javnosti glede plačil za kmetijstvo. Vem, da razmišljamo enako v celoti.
Na splošno se strinjam z obrazložitvijo predlaganih sprememb v poročilu. Podpiram zlasti poziv za vzpostavitev najenostavnejšega možnega sistema, ki je hkrati tudi zelo učinkovit. Menim, da smo ta cilj v veliki meri že dosegli s predlogom glede sistema nadzora in sankcij. Dejansko imamo možnost in priložnost nadaljevati s temi prizadevanji v sistematskem pregledu, v katerem se bomo osredotočili na obseg izvajanja sistema navzkrižne skladnosti.
V zvezi s predlogi sprememb, vloženimi k našemu predlogu uredbe Sveta, ne smemo pozabiti na živahnost razprav o tem v Svetu. Naš prvotni predlog se je razvil, tako da imamo zdaj po intenzivnih razpravah kompromisno besedilo, s katerim se Komisija strinja.
Portugalsko predsedstvo je v kompromisu poskušalo čim bolj izraziti zamisli vaše strani med pripravo poročila.
Glede dejanskih sprememb k zakonodajnim določbam, ki jih predlagate zdaj, moram pripomniti, da niso primerne za uredbo Sveta, o kateri zdaj razpravljamo: veliko od njih jih zadeva pravila nadzora, za katere je pristojna Komisija, pri čemer bodo nova pravila Komisije kmalu končno odobrena.
Menim, da so bile glavne pripombe gospoda Mulderja upoštevane zlasti glede večje prožnosti, v zvezi s katero bodo države članice morale prilagoditi nadzorni sistem svojim upravnim organizacijam. Prav tako smo znatno izboljšali možnosti za predhodno obveščanje glede nadzora.
V Svetu je potekala temeljita razprava tudi o drugem sklopu predlogov Parlamenta, pri čemer so v kompromisu upoštevana vsa različna mnenja. Obstaja možnost ukinitve pravila 10 mesecev, saj menim, da je določitev datuma veliko boljša zamisel, nadaljnjega spremljanja pomoči de minimis in manjših primerov kršitev ter uvajanja navzkrižne skladnosti za nove države članice, ki uporabljajo poenostavljen sistem. To kompromisno besedilo, o katerem smo se intenzivno pogajali, želimo upoštevati.
Končno bomo izkoristili priložnost za razpravo glede vašega predloga o razširitvi obdobja za podaljšanje sheme enotnega plačila na površino (SEPP); tako da bomo to razpravo nadaljevali v okviru razprave o sistematskem pregledu. Morda ste opazili, da je po mojem mnenju to zelo dobra zamisel.
Na koncu bom še enkrat povzela končne pripombe.
Jan Mulder, poročevalec. – (NL) Gospa predsednica, po uvodnih besedah komisarke ni večje potrebe po razpravi, vendar bi rad izpostavil položaj odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Prvi element je navzkrižna skladnost. Ne vem, kako se imenuje v drugih jezikih, saj smo jo mi sprejeli v nizozemščini. Kmetje izraz poznajo. Dejansko podpiramo to, kar je pravkar povedala komisarka: navzkrižna skladnost je bistveni del kmetijske proizvodnje in menimo, da je to opravičljivo, saj za kmetijsko proizvodnjo določa zahteve, ki presegajo to, kar je potrebno za zagotovitev higienske ustreznosti kmetijskih proizvodov za prehrano ljudi. To presegamo z različnimi direktivami: direktivama o pticah in habitatih, direktivami o okolju, standardi za dobro počutje živali itd.
Najpomembnejše vprašanje je sledeče: kakšni naj bodo pregledi? Glede pregledov menim, da bosta zaradi vedno večjega števila reform med kmeti bistveni široka podpora in razumevanje sistema navzkrižne skladnosti. Če bodo postopki preveč birokratski, tako kot so zdaj, tega ne bomo spodbujali. Kaj bi na tem področju lahko spremenili?
Prvič, v posameznih državah članicah trenutno obstaja preveč nadzornih agencij, ki obiske še zmeraj izvajajo ob različnih dnevih. V tem poročilu smo prepričani, da mora število nadzornih agencij biti minimalno, pregledi se morajo izvajati v enem dnevu in da je treba v razumnem času kmetom obisk vnaprej napovedati. V kolikšnem času naj bi napovedali prihod, bo določeno z današnjim glasovanjem.
Prav tako menimo, da bi morala obstajati določba de minimis za neznatne kršitve: organi oblasti v takih primerih ne bi smeli preostro ukrepati. Krivde ni mogoče določiti v vsakem primeru in kmetje ne bi smeli biti dvakrat kaznovani za nekaj, kar je zajeto tako v okviru Evropske unije kot v okviru državne zakonodaje. To bi pomenilo plačevanje dveh kazni in temu nasprotujemo.
Pomembna točka tega poročila je ta, da veliko stvari, ki jih v okviru navzkrižne skladnosti pregledujejo oblasti, pregleduje tudi zasebna industrija in menim, da Komisija to podpira. Zakaj bi imeli dva sistema nadzora? Zakaj po tem, ko zasebna industrija izvede pregled, javne oblasti ne rečejo „v redu, občasno bomo preverili sheme zasebne industrije in če bodo ustrezne, nam samim ne bo potrebno izvajati pregledov na kmetijah“. To bi spremenilo veliko stvari tudi iz stališča kmetov. Menim, da bi bila to zelo dobra oblika sodelovanja z zasebno industrijo.
Komisiji in Svetu sporočamo, da se strinjamo z ukinitvijo pravila 10 mesecev. Menim, da je rok za oddajo poročila v državah članicah vodilni datum pri vlogah za podporo.
V odboru za kmetijstvo menimo, da je novim državam članicam treba dati več časa za prilagoditev in povedali smo, da morajo v primeru, če se jim izplača 100-odstotna kmetijska podpora, upoštevati pravila navzkrižne skladnosti v celoti. Sistem je zelo drag in ne vemo, kakšen bo v prihodnosti.
Ali Komisija lahko pripravi grobo oceno stroškov izvajanja za vsako državo članico, kakšni so stroški v posameznih državah članicah v primerjavi z drugimi in kakšni so stroški v primerjavi s skupnimi izdatki v povezavi z navzkrižno skladnostjo? Ta študija bi prav tako lahko zagotovila različne možnosti za cenejše izvajanje, in sicer s sodelovanjem z zasebnimi industrijami.
Po grobih ocenah obstaja 18 direktiv, s katerimi morajo kmetje biti skladni, sicer se jim znižajo dohodkovne subvencije. Morda jih bo še več. Na primer, pripravlja se direktiva o varstvu tal. Komisija bi morala raziskati možnosti za zmanjšanje tega števila in v mislih imam dve direktivi.
Nesmiselno je, da imamo tako direktivo o nitratih kot direktivo o podzemni vodi. V direktivi o podzemni vodi je navedeno, da dovoljena stopnja nitratov v talni vodi znaša 50 mg na liter in prekoračitev te stopnje se kaznuje; direktiva o nitratih navaja 1,7 glave velike živine na hektar. Imeti bi morali le eno in ne obe. Vendar bi to bilo predobro. Eno bi morali opustiti in menim, da je to direktiva o nitratih.
Mairead McGuinness, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, zahvaljujem se komisarki za njene pripombe in gospodu Mulderju za sodelovanje pri pripravi tega poročila.
Prejšnji teden je televizijski program RTE (ki sem ga nekoč urejala in vodila) postavil zelo enostavno vprašanje, „koliko inšpektorjev potrebujemo za pregled ene kmetije?“ V primeru nekega kmeta, tj. Eamona Healya iz Redcrossa v okrožju Wicklow, je devet inšpektorjev v obdobju treh mesecev opravilo sedem pregledov. Menim, da je tak način pregleda pretiran ter zelo nezaželen na dejavni in živahni kmetiji. Menim, da je to zadosten razlog za nujno radikalno spremembo načina izvajanja pregledov navzkrižne skladnosti na kmetijah in nujno poenostavitev različnih vrst pregledov ne glede na to, ali jih zahtevajo države članice, zasebna industrija ali EU, kot je omenil gospod Mulder.
Približno 68 % primerov neskladnosti je bilo obravnavanih kot manjših, vendar se sankcionirajo, zato menim, da na tem področju potrebujemo večjo prožnost. Menim, da sankcija ne sme biti manjša kot 250 EUR. Zavedam se, da ima Komisija drugačne zamisli, vendar upam, da jo bodo moji argumenti prepričali.
Več kot 70 % primerov zadeva izgubo ušesnih znamk ali malenkosti v zvezi z registracijo, pri čemer ti primeri niso povezani z nevarnostjo za zdravje ljudi ali živali, zato menim, da moramo biti pri tem problemu bolj prilagodljivi. Biti moramo skladni. Menim, da moramo poskrbeti, da bodo kmetje obveščeni o pregledu vnaprej. Veliko od njih dela krajši delovni čas, zato bi jim vnaprejšnje obvestilo omogočilo pripravo na pregled. V kratkem času na kmetiji ne morejo spremeniti veliko.
Zato menim, da moramo biti praktični. Dvomim, da se Eamon Healy, ki sem ga pravkar omenila, zaveda naše današnje razprave. Menim, da ni prijavljen v internet in da ne posluša te razprave. Vendar vem, da ga zelo zanima izid našega dela in glasovanja. Ne želi sedmih pregledov in devetih inšpektorjev v treh mesecih ter nam sporoča, da moramo poenostaviti način dela. Menim, da smo dolžni upoštevati njegove želje in želje ostalih kmetov v zvezi s to zadevo.
Bernadette Bourzai, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se rada zahvalila in čestitala gospodu Mulderju za njegovo delo ter za njegovo metodologijo in številna izvedena posvetovanja.
Njegovo poročilo o izvajanju navzkrižne skladnosti v okviru kmetijske pomoči priznava začetno fazo izvajanja tega zapletenega sistema. Glavni cilj je povečati sprejemanje pri vseh glavnih akterjih. Priporoča razločevanje med zadevami, ki izhajajo iz okvirov Komisije in tistimi, ki so v skladu z izvajanjem na nacionalni ravni. Poudarja pomembnost načela subsidiarnosti, uredbe in zahteve, prilagojene tveganjem in lokalnim zahtevam ter pomembnost skupnega okvira, ki evropskim kmetom zagotavlja enako obravnavanje.
Ta dvojna stopnja pravil je zelo otežila izvajanje sistema. Kmetje nimajo zadostnih informacij; kriteriji ogroženosti so se redko uporabljali; sistem uprave, nadzora in zmanjševanja je preveč zapleten; primeri manjših neskladij so se premalo obravnavali; stopnje nadzora niso usklajene; predhodno obveščanje o pregledih predstavlja težavo.
Ne dvomim v naravo navzkrižne skladnosti, ki zagotavlja odgovor na upravičena pričakovanja naše družbe: spoštovanje okolja, sledljivosti, varnost hrane in preglednosti. Po drugi strani ne želim izpostavljati težkega bremena predpisov in težav, ki se pojavijo pri izvajanju, ter negativnega mnenja, ki ga imajo nekateri kmetje v prepričanju, da sta njihova profesionalnost in znanje dvomljiva. Zato želim izpostaviti potrebo po poenostavitvi.
Razočarana sem v zvezi s predlogi Komisije, ki so bili zelo omejeni, in upam, da bodo sprejeti predlogi Parlamenta ter da bo Komisija med sistematskim pregledom predložila bolj ambiciozne predloge.
Rada bi poudarila, da se nikakor ne strinjam s prepričanjem o nadomeščanju, tj. da bi evropski kmetje, ki so podvrženi strogim pogojem glede proizvodnje (dobro počutje živali, okoljske zahteve, veterinarske prakse) za to prejeli kmetijsko pomoč. Pomoč za kmetijstvo bi v določeni meri ustvarila pravično podlago v zvezi s konkurenčnostjo kmetov iz tretjih držav, ki nimajo enakih pogojev proizvodnje. Vendar menim, da bi kmetje morali spoštovati številna pravila glede proizvodnje zato, ker prejemajo državno pomoč. Med kmeti in EU bi morala obstajati pristna pogodba. Od omejitev moramo preiti na pogodbo.
Zato me veseli, da je bil sprejet moj predlog spremembe in da kmet takrat, ko vloži zahtevo in označi, da se območje uporablja za kmetijske namene, mora pristati na izpolnjevanje kriterijev, povezanih z javnim zdravjem, dobrim počutjem živali in spoštovanjem okolja.
Zmanjševanje plačil v primeru neskladnosti se mora razlikovati glede na to, ali je neskladnost posledica zavestnega dejanja ali rezultat malomarnosti. Prav tako sem bila naklonjena temu, da so sankcije sorazmerne s pomenom dejavnosti, zaradi katere je na kmetiji prišlo do neskladnosti, zlasti če na kmetiji pridelujejo različne kulturne rastline in gojijo živino.
Kmetje iz različnih držav članic morajo prav tako spoštovati enaka pravila in zato je pomembno zagotoviti usklajen prenos upravnih zahtev, ki so določene v direktivah. Prav tako pozdravljam sprejetje ukrepov za prilagoditev novih držav članic.
Kljub temu, da podpiram uvedbo praga, v zvezi s katerim se države članice lahko odločijo, da ne bodo upoštevale nobenega zmanjšanja neposredne pomoči, tj. praga de minimis, v celoti nasprotujem povišanju tega praga na 250 EUR, kot je bilo predlagano v predlogu spremembe 16. V tem primeru večina kršitev, ki vodi do zmanjšanja pomoči, ne bi bila sankcionirana in tako sistem navzkrižne skladnosti ne bi imel smisla. Zato vas pozivam, da podprete predlog spremembe 31 gospoda Mulderja, ki predlaga prag 100 EUR, tj. kompromis, ki bi lahko bil sprejemljiv za vse.
Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, tudi jaz bi se rada zahvalila kolegu Janu Mulderju za njegovo poročilo in metodologijo. Veseli me, da naš parlament proučuje mehanizme navzkrižne skladnosti za pomoč SKP, ki so od večje reforme leta 2003 pokazali omejitve sistema, ki pogosto vsebuje malenkostna pravila in ki so delo kmetov preoblikovali v priložnostne uradnike evropske administracije, medtem ko dejansko izvajajo delo, ki je bistveno za človeštvo: proizvajajo hrano.
Reforma iz leta 2003 je nedvoumno korak naprej, ki naj bi našemu kmetijskemu sektorju pomagal varovati okolje in zdravje in zaradi tega smo leta 2005 glasovali za sprejetje nove uredbe EKSRP, kot nadomestilo za usmerjevalni oddelek EKUJS.
V današnji razpravi sodelujem kot stalna poročevalka o strukturnih skladih v imenu odbora za proračun zato, da prav tako kot mnogo kolegov poudarim pomembnost zmanjšanja prekomerne birokracije pri upravljanju teh skladov. Menim, da je glede proračuna prvič pomembno to, da vsi akterji na področju kmetijskega gospodarstva in razvoja podeželja, tj. tisti, ki lahko zagotovijo varstvo okolja, zmanjšajo nekoristne administrativne obremenitve in se tako osredotočijo na svojo glavno dejavnost, tj. pričakovano nadaljnje doseganje kakovosti kmetijstva in okolju prijaznega kmetijstva.
Drugič, prav tako želim, da se nadzor osredotoči na dve zadevi, ki sta zelo koristni pri zagotavljanju primernega razmerja med stroški in dobičkom. Bistveno je, da naša pravila ne ogrožajo uporabe razpoložljivih sredstev, za katere se na vsakih pogajanjih z državami članicami v Svetu tako zelo borimo. Taka neizkoriščenost dodeljenih proračunskih sredstev na koncu leta 2007 je neobičajna.
Zato bom za vse te ukrepe glasovala le, če si bodo prizadevali za zmanjšanje administrativnih obremenitev.
Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, v imenu Skupine združenje za Evropo narodov bi rad izrazil podporo poročila gospoda Mulderja. Skrb glede te podpore je bila zagotovitev tega, da načelo navzkrižne skladnosti in z njo povezani nadzori, kmetov ne kaznujejo nepravično.
Kmetijstvo ni le ena od gospodarskih dejavnosti. Ima določeno družbeno vlogo. Plačila, pogojena z izpolnjevanjem mnogih zahtev v zvezi z okoljem niso koristna le za kmete, ampak za družbo kot celoto. To družbeno vlogo plačil bi bilo treba zmeraj poudarjati. Znaten del družbe se te vloge ne zaveda in to bi jim bilo treba pojasniti.
Rad bi izpostavil zelo pomembno točko. Od kmetov zahtevamo, da upoštevajo načelo navzkrižne skladnosti. Postavljamo jim pogoje. Enake pogoje bi morali naložiti tudi tistim, ki svoje kmetijske proizvode uvažajo v Evropo. Zlasti zahteve v zvezi z dobrim počutjem živali bi brez izjeme morale veljati za vse uvoze. To zahtevajo gospodarski in humanitarni interesi.
Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, najprej se zahvaljujem poročevalcu, saj je vložil veliko dela kljub temu, da odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ni sprejel vseh njegovih predlogov. To obžalujem. Ne bom govoril o podrobnostih, ampak bom na splošno povedal, da je obvezna zahteva vsekakor skladnost z zakonodajo. Odpravi povezave med obsegom proizvodnje in pomočjo sledi nov pojav, in sicer skladnost z zakonodajo je zdaj izhodišče za plačila premij.
Tistim, ki premij ne sprejmejo, teh ne morejo znižati. Pridelovalci se morajo le vzdržati uporabe. Kljub temu morajo upoštevati zakonodajo. Gospa McGuinness, ko govorite o sedmih pregledih in devetih inšpektorjih, ali obratno, bi se morali obrniti na lastno nacionalno vlado, saj države članice same odločajo o tem, kako se izvajajo pregledi in če je vzrok za neusklajenost ta, da so različni upravni organi odgovorni za uveljavljanje določenih zakonov in vsak organ posebej odpošilja inšpektorje ter tako kmetom nalaga stalne obremenitve, to ni stvar EU, ampak vaše lastne nacionalne vlade. Če boste to uredili, bo težava rešena.
Obstaja potreba po tem, da ti skladi postanejo pogojni. Na kongresu je nekdo povedal, da so to skladi kmetov. Ne, to niso skladi kmetov: kmetom so dodeljeni. Ne razumite me narobe: prav je, da se ti skladi dodeljujejo, vendar je tudi prav, da družba za dodelitev teh skladov pričakuje izpolnjevanje določenih pogojev.
Pred nedavnim so pregled opravili tudi pri meni. Prišla sta dva inšpektorja, ki sta napovedala obisk. Kljub temu, da mi nista dovolila izbrati časa obiska, sta ga napovedala; bila sta točna in vse je potekalo tekoče. Gospa komisarka, ti pregledi bi se prav tako morali uporabljati za razvoj svetovanja, ki bi kmetom pomagal pri obveščanju o tem, kako lahko na svojih kmetijah na najboljši način uporabljajo in ravnajo v skladu z zakonodajo.
Kot veste, se je takrat na pobudo Parlamenta to pričelo izvajati, torej možnost obstaja. Prosim, da uvedete to obvezo za države članice in tako bomo storili še en korak naprej.
Jacky Hénin, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, teoretično je namen skupne kmetijske politike zagotoviti varnost hrane, stabilnost proizvodnje in cen EU ter dostojen dohodek za vse kmete. Žal načelo neusmiljene konkurence, SKP 2003 in njen sistem ločevanja pomoči predstavljajo naslednji korak pri opuščanju teh ciljev, čeprav so ključne evropske sestavine.
Upravičenost do enotnega plačila prispeva k resnim težavam v sektorjih, kot so sektorji vina, mleka, mesa, pese ter sadja in zelenjave. Načelo okoljske navzkrižne skladnosti v zvezi z upravičenostjo je le zvijača, s katero reformo podprejo lahkoživci, ki se izdajajo za okoljevarstvenike le zato, ker je to moderno. Kako je mogoče povečati varovanje okolja s spodbujanjem konkurence v kmetijskem sektorju in hkrati znižati cene živilskih izdelkov? Zahtevi si nasprotujeta: nižjih stroškov proizvodnje ni mogoče združiti s povečanjem uredb v zvezi z okoljem.
Na enak način bi bila takojšnja posledica ločevanja premij za vzdrževanje krav dojilj izginotje naravnih travnikov, ki absorbirajo ogljik in ki so še zlasti učinkoviti v boju proti emisijam toplogrednih plinov.
Ločevanje je treba ustaviti zaradi varovanja planeta in vzdrževanja proizvodnje kakovostnega evropskega govejega mesa. Povedano bolj splošno, potrebujemo novo kmetijsko politiko.
Jeffrey Titford, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, obrazložitev poročevalca je poučna, saj navzkrižno skladnost prikazuje kot pogoj za nadaljnjo podporo javnosti, pri čemer navaja tudi, da so kmetje zdaj plačani za skladnost „z zakonodajo Skupnosti na področjih javnega zdravja, zdravja rastlin in živali ter dobrega počutja živali“. Poleg tega navaja, da so taki predpisi zelo strogi v primerjavi s standardi v drugih državah po svetu.
To lepo zajame vse, kar je narobe z odnosom EU do kmetijstva, saj z agresivnim sistemom predpisov kmete odvrača od njihove osnovne dejavnosti pridelovanja hrane in jih spreminja v varuhe okolja, kar je v tem poročilu imenovano politika za razvoj podeželja ter zaradi česar so njihovi stroški večji in proizvodnja manjša. Prav tako so kmetje v skladu s tem poročilom v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev neposredni konkurenti z ustanovami, kot so nacionalni parki in naravni rezervati, čeprav glede na osnovno dejavnost niso konkurenti.
Zavedam se, da je namen tega predloga poenostaviti navzkrižno skladnost, saj se odkrito priznava, da je za kmete in države članice težka upravna obremenitev. Trdim, da je bila to že od začetka slaba zamisel, njena poenostavitev pa je le začasna in ne končna rešitev, ki bi odpravila to obremenitev. Običajno pomeni „poenostavitev“ v skladu z izrazjem EU večjo standardizacijo in več nadzora, ki ga izvaja Komisija. Glavne razlike, značilne za kmetijstvo v različnih podnebnih razmerah v EU, ne podpirajo take standardizacije. To poročilo z navdušenjem razglaša stališče, da je navzkrižna skladnost pomemben instrument za zagovarjanje javne podpore kmetom. Dvomim, da je 1 % javnosti že slišal za navzkrižno skladnost, sploh pa razumel njen smisel. Za pravo poenostavitev moramo odpraviti navzkrižno skladnost in pustiti kmetom, da se ukvarjajo z dejavnostjo, ki jo poznajo najbolje, tj. gojenjem pridelka in rejo živali.
Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, kmetje niso nerazumni ljudje, praviloma tudi niso nepošteni, vendar so zaradi navzkrižne skladnosti pogosto obravnavani krivično, pri čemer plačujejo nesorazmerne kazni za manjše prekrške in preglede brez vnaprejšnjega obvestila. Izvedeli smo, da se 68 % vseh primerov neskladnosti opredeli za manjše primere neskladnosti, vendar so sankcije prepogoste in za kmeta, ki se bori za preživetje, zelo obremenjujoče. Neskladnost med upravljanjem navzkrižne skladnosti v posameznih državah še dodatno stopnjuje nezadovoljstvo nekaterih kmetov.
V mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem smo imeli poseben problem glede dvojnih vlog pri enotnem plačilu na kmetijo, ki so povezane z našim sistemom „zemlja za 11 mesecev“ (sistem conacre). Namesto pragmatičnega iskanja rešitve smo imeli resne težave zaradi velike togosti. Za to je odgovoren zlasti lokalni oddelek za kmetijstvo, ki bi lahko skupaj z Brusljem za rešitev problema naredil več. Zato se strinjam z poenostavitvijo in prilagodljivostjo ter upoštevanjem zdravega, staromodnega razuma, ki bo nadomestil neprilagodljivost nekaterih preveč prizadevnih, z duhom časa neskladnih voditeljev.
James Nicholson (PPE-DE). - Gospa predsednica, najprej bi rad pozdravil današnje poročilo in čestital poročevalcu za njegovo delo.
Navzkrižna skladnost in način njenega izvajanja na ravni držav članic sta ključna. Med seboj si ne smemo dopustiti, – pa tudi vsaki posamezni državi članici ne, – ustvarjanja lastnih razlag. Če ste prisluhnili izjavam gospe McGuinness in gospoda Graefe zu Baringdorfa, ste lahko opazili razliko v razlagah posameznih držav članic. Zagotoviti moramo pravilno razlago na ravni držav članic, vztrajati moramo pri pravilnem in primernem izvajanju te direktive v vsaki državi članici.
Kmetje potrebujejo in zahtevajo manj, ne pa več inšpekcijskih pregledov. Pred inšpekcijskim pregledom je treba zagotoviti vnaprejšnje obvestilo. Menim, da je nesmiselno oglobiti katerega koli kmeta za vsako najmanjšo podrobnost; kar se že dogaja. Kmetje morajo imeti na voljo neko obdobje, v katerem lahko odpravijo ugotovljene težave, pri čemer se jim ne sme samo sporočiti, da so naredili napako, in jih kaznovati. V kmetijstvu je treba zagotoviti manjšo upravno obremenitev. Navzkrižna skladnost ne sme postati sistem, ki dopušča kaznovanje in nadziranje kmetov. Kmetom moramo pomagati in jim svetovati, kako ravnati bolje. Navzkrižna skladnost je lahko dobronamerna, pri čemer morajo biti inšpektorji jasno in primerno usposobljeni ter poznati svoje pristojnosti.
Res je, gospod Graefe zu Baringdorf ima prav. Inšpekcijski pregled na moji kmetiji je trajal sedem ur. Edina stvar, ki so jo ocenili kot napačno, je bil majhen del zemlje, katerega namembnost ni bila več opredeljena kot obdelovalno zemljišče, zato smo na njem zgradili kokošnjak, o čemer nismo obvestili inšpektorjev. Tako nedolžna pomota, – kot je izgradnja kokošnjaka na lastni kmetiji brez obvestila inšpekcije v 12 mesecih, – resnično ni stvar, zaradi katere bi moral biti kaznovan. To vprašanje bi morali rešiti čim prej.
Francesco Ferrari (ALDE). - (IT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, poročilo gospoda Mulderja želi na občudovanja vreden način izboljšati kmetijsko politiko v Evropi.
Interes za kmetijstvo je v Evropi vedno večji. Glede na to, da je polovica evropskega ozemlja namenjenega kmetijstvu, pogojevanje predstavlja eno od najpomembnejših političnih znamenj, ki razlaga željo po potrditvi naše podpore kmetijskega sektorja ter hkrati zagotavlja odvisnost te podpore od spoštovanja varovanja okolja. Rad bi poudaril način, na katerega se ta pravila nanašajo na naše državljane, tj. potrošnike: imamo zelo pomembna sredstva za spodbujanje ozaveščenosti o temi, ki je tako aktualna, kot varstvo okolja.
Odobravam prizadevanja poročevalca za poenostavitev pogojevanja: menim, da je neučinkovito od kmetov zahtevati, da so njihova pretirana prizadevanja skladna z zakonodajo. Z uvajanjem novih vprašanj, kot so podnebne spremembe, biogoriva, vodni viri in obvladovanje tveganja, je Komisija izrazila željo po napredovanju, čeprav še zmeraj obstaja nekaj nejasnosti glede načina obravnavanja pogojevanja, če se to omeji na določitev splošne zahteve po poenostavitvi brez pojasnjevanja in omejitve načina izvajanja.
Elementi, kot so poenostavitev, deregulacija in, kot bi sam dodal, preglednost, morajo zmeraj podpirati pobude, ki izhajajo iz Evropske unije. Gospa komisarka, tukaj se bom ustavil, saj vem, da ste pred desetimi dnevi obiskali Brescio, ki je v moji provinci, in kljub temu, da se to ne nanaša na trenutno razpravo, ste imeli priložnost okusiti vina in značilne proizvode iz Brescie: menim, da je neuporaba sladkorja v vinu način za doseganje prave kvalitete in pravična nagrada za proizvajalce.
Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospa predsednica, pomoč EU bi kmetom morala biti zagotovljena v okviru skupne kmetijske politike za obdobje od 2007 do 2013. Zato ne morem sprejeti poskusa Komisije, ki naj bi zmanjšala to zagotovilo, in sicer s sredstvi pred nedavnim naznanjenega sistematskega pregleda. Komisija želi zmanjšati količino neposrednih plačil na manj kot 13 %. Menim, da je ta prekinitev zagotovila nesprejemljiva, saj so kmetje za to obdobje sprejeli sporazume glede prah in ne bi jih bilo pravično pustiti brez podpore.
Glede standardov bi rad povedal naslednje: če se bodo začeli uveljavljati v EU, morajo prav tako veljati za hrano, uvoženo v EU in kmetje v Evropi ne bi smeli biti izpostavljeni nesmiselnim pregledom.
Pregledati bi morali standard, ki velja za hrano, uvoženo v EU in Komisija bi morala ukrepati ter ne nadlegovati kmetov, kar vsekakor vključuje tudi mojo državo, tj. Irsko.
Maria Petre (PPE-DE). - (RO) Gospa predsednica, najprej bi rada čestitala kolegom, poročevalcem in poročevalcem v ozadju, ki so prevzeli to težko nalogo, in sicer predstavitev tega paketa zapletenih predlogov sprememb, ki so bistveni za prihodnjo skupno kmetijsko politiko.
Očitno je, da veliko število evropskih uredb in direktiv, ki jih kmetje morajo upoštevati, otežuje njihov dostop do shem pomoči. Pravila sistema enotnega plačila morajo biti poenostavljena v zvezi s pogojevanjem. Pravna podlaga omogoča izvajanje minimalnega predpisa za zmanjšanje plačil in izvzetje od zmanjšanja v primeru minimalnih kršitev.
Manj administrativnih obveznosti, usklajeni pregledi, združevanje pregledov tudi na ravni evropskih institucij in pravočasno plačevanje bi v celoti izboljšali pomoč, zagotovljeno kmetom, ter tako povečali učinkovitost skupne kmetijske politike.
Prav tako je treba zagotoviti večjo pomoč pri pripravi pregledov, ki bi morali biti napovedani, imeti določen čas veljave in ki bi jih morali izvajati primerno usposobljeni ljudje.
V zvezi z Bolgarijo in Romunijo kot novima državama članicama je podaljšanje neobveznih členov 3, 4, 6, 7 in 9 do leta 2013 koristno, če se določbe teh členov nanašajo na normativne zahteve administracije.
Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, gospa komisarka, vse vrste kmetijskih dejavnosti in proizvodnje bi morale biti v skladu z zahtevami glede varstva okolja, varnosti, kakovosti in dobrega počutja živali. Poročilo gospoda Mulderja v zvezi s tem vsebuje veliko pomembnih določb.
Komisarko prosim, naj se še zlasti osredotoči na štiri predloge sprememb, in sicer predlog spremembe 19, 26, 27 in 29. Sistem navzkrižne skladnosti bo potrebno uvajati postopno, če ga želimo primerno izvajati v novih državah članicah in se hkrati odzivati na pričakovanja družbe.
V teh državah naj vse zahteve pričnejo veljati leta 2013, ko bodo pričele prejemati neposredna plačila v celoti. Upoštevati moramo, da finančna perspektiva 2007–2013 zagotavlja vire, ki bodo omogočili naložbe in prilagoditev kmetijskih gospodarstev. Gospa komisarka, zahteve in standardi, naloženi našim kmetom, so strožji kot tisti v tretjih državah. Naše kmete moramo podpreti in jih varovati pred nepravično konkurenco. Standardi procesa proizvodnje uvoženih proizvodov morajo biti skladni s tistimi, ki veljajo za evropske proizvode.
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, poslancem se zahvaljujem za njihovo sodelovanje v tej razpravi.
Manjša upravna obremenitev ter poenostavitev postopkov in predpisov sta najpomembnejši prednostni nalogi te Komisije že od začetka. Ko smo začeli to razpravo o navzkrižni skladnosti, smo pri Rambøll Managementu naročili poročilo o poenostavitvi skupne kmetijske politike, ki je bilo povezano zlasti z navzkrižno skladnostjo. To je omejena študija, ki zajema le pet različnih držav članic, vendar je zelo zanimiva, zato vam bom priskrbela izvode.
Študija dokazuje, kot je pravilno izjavil gospod Graefe zu Baringdorf, da med državami članicami obstajajo velike razlike. Način, na katerega se navzkrižna skladnost izvaja v državah članicah, je različen. Kot je bilo že navedeno, je vloga sistema svetovanja ključna.
Menim, da je treba to študijo uporabiti v nadaljnjih razpravah, v okviru sistematskega pregleda in v izbiri načina za poenostavitev sistema navzkrižne skladnosti, ne da bi ob tem omilili zamisli, povezane z njim.
To je skupaj z razpravo v Svetu in Mulderjevim poročilom prva faza izboljšav, vendar dejansko ni zadnja. Nadaljujmo s sistematskim pregledom in uporabimo vse informacije, ki so nam na voljo. To poročilo bo pomagalo v zvezi z ugotavljanjem, kaj se lahko naredi, kaj lahko naredijo države članice in kako lahko države članice zase določijo najboljši postopek za iskanje rešitve, s katero se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.
Hvala za razpravo. Prepričana sem, da bomo temo še obravnavali.
Pisna izjava (člen 142)
Witold Tomczak (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Pozdravljam prestavitev izvajanja dragih zahtev glede navzkrižne skladnosti za nove države članice (t. i. novih deset). To je vsekakor upravičeno. Zadevne države še ne prejemajo neposrednih plačil v celoti in ta že predstavljajo največji delež vseh stroškov kmetijstva v Evropski uniji.
Prav tako pozdravljam podaljšanje možnosti za nove države članice, da imajo korist od enotnih plačil na površino (SEPP) od leta 2010 do 2013. To bo novim državam članicam pripomoglo pri izogibanju težkim in nepotrebnim obremenitvam v povezavi z izvajanjem sistema enotnih plačil.
To je korak v pravo smer, vendar ne smemo dovoliti, da zasenči resne razmere glede razporejanja virov med novimi in starimi državami članicami. Glede na zadnje razpoložljive podatke iz leta 2005, so nove države članice z neposrednimi izplačili dobile 1,5 milijarde EUR. To je 21 krat manj kot petnajst starih držav članic. Vendar so upravičenke dobile le 2,4 krat manj, tj. 2 milijona EUR in 4,9 milijona EUR. Te velike razlike se prav tako odražajo v povprečnih prejetih plačilih vsake upravičenke. Za nove države članice so znašala 723 EUR in za petnajst starih držav članic 6 327 EUR, kar je skoraj devet krat več.
Stalna diskriminacija novih držav članic škoduje kmetom v teh državah. Prav tako povzroča dvom glede duha skupne kmetijske politike in razvoja kmetijstva celotne Evropske unije.
(Seja je bila prekinjena ob 11.25 in se je nadaljevala ob 11.30.)
PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE Podpredsednica
9. Čas glasovanja
Predsednica. – Naslednja točka je čas glasovanja.
(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)
9.1. Sprememba sporazuma med ES in Marokom o nekaterih vidikih zračnega prevoza zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (glasovanje)
9.2. Sprememba sporazumov o nekaterih vidikih zračnega prometa med ES in Gruzijo, Libanonom, Maldivi, Moldavijo, Singapurjem in Urugvajem zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (glasovanje)
9.4. Nadzor pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski (sprememba Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90) (glasovanje)
9.7. Najvišja dovoljena stopnja radioaktivnega onesnaževanja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (kodificirana različica) (glasovanje)
Ioannis Gklavakis, poročevalec. − (EL) Gospa predsednica, vsem poslancem bi se rad zahvalil za njihovo podporo pri oblikovanju poročila. Veseli me, da je bilo soglasno sprejeto za glasovanje na tem plenarnem zasedanju, vendar nas to ne sme ustaviti pri jasnem nasprotovanju postopku preoblikovanja, ki ga je Komisija izbrala glede te predlagane direktive.
To poročilo je zelo pomembno, saj želi zagotoviti trdno podlago za razporeditev sadnih dreves, tako da bodo certificirana in zaščitena v smislu higiene rastlin in bodo tako kmet, potrošnik in okolje zavarovani. Najpomembnejše je, da lahko proizvajalec obdrži zdrav razmnoževalni material za preprečevanje širjenja novih bolezni in zavaruje svoj prihodek ter zmanjša uporabo pesticidov, glede katerih vsi vemo, da so okolju škodljivi. Zato smo oblikovali številne predloge sprememb.
Ne pozabimo, da je z razširitvijo Evropske unije na 27 držav pretok blaga postal lažji, enostavnejši in je brez upravne obremenitve. To prikriva nevarnosti. Biti moramo previdni, saj pretok nepregledanih rastlinskih produktov predstavlja grožnjo širjenja bolezni, ki imajo katastrofalne posledice za okolje in gospodarstvo.
Na koncu bi rad ponovno izpostavil svoje nasprotovanje postopku preoblikovanja, ki nam preprečuje napredovanje tam, kjer je to potrebno. Menim, da je ta politika nevarna, zlasti če jo bo Komisija uporabljala v prihodnjih reformah drugih predlaganih uredb in direktiv.
Pervenche Berès, pripravljavka mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (FR) Gospa predsednica, odbor za ekonomske in monetarne zadeve je glasoval o poročilu Iekea van den Burga 21. novembra 2007 in Svet je sprejel podobno odločitev. Ni prvič, da smo o teh zadevah nujno morali podati mnenje in komisarja podpiramo v želji po vzpostavitvi stabiliziranega sistema.
V zvezi s tem bomo izkoristili priložnost, ki jo ponuja to poročilo, in izpostavili nekatera zelo jasna sporočila. Določiti moramo, ali so dokončne ureditve, ki temeljijo na državi porekla, še zmeraj cilj Evropske unije. Iz socialnih, gospodarskih, kulturnih in okoljskih razlogov moramo državam članicam ponuditi tudi več prožnosti pri uporabi nižjih stopenj za najnujnejše blago. Uporabo nižjih stopenj jim moramo ponuditi tudi v zvezi s političnimi cilji.
Nižje stopnje DDV moramo dovoliti še za pomoč pri delovno intenzivnih storitvah. Parlament želi sodelovati in bo Komisijo podprl pri iskanju učinkovite rešitve tega vprašanja.
9.13. Ustanovitev skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila (glasovanje)
– Poročilo: Françoise Grossetête (A6-479/2007)
9.14. Ustanovitev skupnega podjetja Čisto nebo (glasovanje)
– Poročilo: Lena Ek (A6-483/2007)
9.15. Diplomatska in konzularna zaščita državljanov Unije (glasovanje)
– Poročilo: Ioannis Varvitsiotis (A6-484/2007)
– Pred glasovanjem:
Ioannis Varvitsiotis, poročevalec. − (EL) Gospa predsednica, zahvaliti se moram trem poročevalcem v senci, tj. gospe Kaufmann, gospodu Morenu Sánchezu in gospodu Guardansu Cambóju, in sicer za naše tesno in obsežno sodelovanje ter vsem članom Komisije za sprejetje mojih argumentov.
Večina mojega poročila, ki ga je sprejela Komisija, kaže, da morajo države članice opustiti svoje malenkostne ugovore in kmalu ukrepati, da se bo ta zelena knjiga pričela izvajati, tj. da bo postala zakonodajni instrument, ki bo pomagal vsem državljanom Unije.
9.16. Predlog spremembe proračuna št. 7/2007 (glasovanje)
Predsednica. - Sejo prekinjamo zaradi slavnostne seje v zvezi s podelitvijo nagrade Saharov. Po seji bomo nadaljevali z obrazložitvijo glasovanja.
(Seja je bila prekinjena ob 11.50 in se je nadaljevala ob 12.00.)
PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING Predsednik
10. Podelitev nagrade Saharov (slavnostna seja)
Predsednik. − Spoštovani poslanci, gospe in gospodje, Evropski parlament že dve desetletji podeljuje Nagrado Saharov za svobodo misli ljudem iz vseh delov sveta, ki se borijo za človekove pravice, svobodo govora in svobodo izražanja.
Danes tukaj, v Evropskem parlamentu, z veseljem toplo pozdravljam dobitnika nagrade Saharov za leto 2007, Saliha Mahmuda Osmana.
(Ploskanje.)
Prav tako lepo pozdravljam njegovo ženo, Salvo Ahmed Faragala Ali, ki mu je v različnih obdobjih njegovega življenja zmeraj stala ob strani. Dobrodošli med nami.
(Ploskanje.)
Konferenca predsednikov, ki predstavlja predsednike političnih skupin, je soglasno sprejela odločitev, da nagrado Saharov podeli Salihu Mahmudu Osmanu, in sicer na podlagi predloga, ki ga je sprejelo veliko število poslancev Evropskega parlamenta iz različnih skupin. Evropski parlament je tako ponovno potrdil svojo solidarnost z ljudmi v Darfurju in svoje prepričanje, da se trajnostna rešitev za to območje lahko doseže le s pravičnostjo, demokracijo in spoštovanjem človekovih pravic.
Konflikt, ki Darfur obremenjuje od leta 2003, poglablja stisko države, ki jo je opustošila več kot dvajset let trajajoča državljanska vojna. Tako kot pri večini konfliktov so zaradi napadov milice, uničenih vasi, politike požiganja zemlje in prisilnih izselitev najbolj trpeli civilisti.
Konflikt je terjal vsaj 400 000 življenj in je vzrok za več kot dva in pol milijona izseljenih ljudi in beguncev, ne glede na podpisan mirovni sporazum v Darfurju leta 2006.
Prav tako kot Evropski parlament, tudi dobitnik nagrade Saharov za leto 2007 ne more preprosto sprejeti teh nepravičnih razmer, ampak protestira proti nekaznovanosti teh, ki so jih povzročili. Salih Mahmud Osman že več let brani pravice žrtev konflikta v Darfurju. Na tisoče ljudi, ki so brez sojenja bili v zaporih, mučeni in so jim grozili s smrtjo, tisti, ki so bili prisilno izseljeni iz svojih domov ali so bili spolno zlorabljeni, dobro poznajo ime Salih Mahmud Osman.
Njegova predanost je pomembna iz več vidikov. V državi, v kateri se nasilje neprestano povečuje, Salih Osman vsak dan ogroža svoje življenje za človekovo dostojanstvo in pravico.
Salih Osman zaradi človekovega dostojanstva obubožanim, nemočnim in prestrašenim možem in ženam, ki so pozabili, da se svet zaveda njihovega trpljenja, zagotavlja, da niso pozabljeni in da lahko z razlogom upajo na vrnitev v popolnoma normalno in preprosto človeško življenje.
Salih Osman je od leta 2004 predan ustanovitvi in upravljanju centra Amal v Nyali (amal po arabsko pomeni „upanje“) za rehabilitacijo žrtev nasilja in spolnih zlorab. V večinoma muslimanski državi je Salih Osman eden redkih moških, ki aktivno podpira pravice žensk, zlasti priznavanje pravice do odškodnine žrtvam spolnega nasilja.
Salih Osman si zaradi pravice neprestano prizadeva za zagotavljanje tega, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali na nacionalni in mednarodni ravni. Čeprav ima sudanski pravosodni sistem še zmeraj veliko napak, ki mu onemogočajo ustaviti prevladujoče brezpravje v državi, mednarodna pristojnost ponuja nadomestno rešitev.
Dejstvo, da sudanske oblasti zavračajo predajo domnevnih vojnih zločincev Mednarodnemu kazenskemu sodišču, izpostavlja omejitve mednarodnega sodstva in kaže, koliko napredka je še potrebnega za vzpostavitev pravne države v Darfurju in Sudanu.
Zato delo Saliha Osmana ni omejeno na pravno pomoč, ki jo nudi žrtvam. Kot član opozicije v sudanskem parlamentu od leta 2005 ne omahuje pri izražanju svojega prepričanja v sudanski politiki in v sodelovanju pri prizadevanjih za pristno reformo pravnega sistema.
Na srečanju Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta konec zadnjega tedna vrha EU-Afrika v Lizboni, mi je bilo v zadovoljstvo spoznati Saliha Osmana. Prevzeli sta me njegova močna osebnost in njegova neomajna volja za boj za človekove pravice kljub vsem pregonom in nasilju, katerim je bil izpostavljen skupaj s svojo družino. Nedavno sem izvedel, da imate z ženo Ali tri otroke, ki jih imamo danes prav tako v mislih.
Salih Osman je leta 2004 bil v zaporu sedem mesecev, ne da bi bil obtožen, in izpustili so ga komaj takrat, ko je pričel gladovno stavkati. Člani njegove družine so bili mučeni in umorjeni ali jim je milica požgala hiše.
Veliki nemški pisatelj Johann Wolfgang Goethe je nekoč zapisal, da znanje ni dovolj, ampak ga je treba uporabiti ter da tudi želja ni dovolj, saj je treba ukrepati. Salih Osman tako predstavlja voljo in odločnost ter kaže svoj pogum v vsakdanjih bojih v imenu svojih soljudi. Zgledno se bori za večje spoštovanje pravne države v svoji regiji. Gospod Salih Mahmud Osman, trdno vas podpiramo in odobravamo vaše delo.
Kot veste je Evropski parlament bil vedno zelo dovzeten za trpljenje afriških narodov. Salih Osman je eden od številnih afriških dobitnikov nagrad, ki jih je Parlament v preteklosti podpiral in ki jih podpira še naprej. Nelson Mandela je dobitnik nagrade Saharov leta 1988, Salima Gezali leta 1997, Dom Zacarias Kamvenho leta 2001 in Hauva Ibrahim leta 2005.
Gospod Salih Osman, zahvaljujemo se vam za vaše neutrudno delo v te namene in v tem duhu ter upamo, da vam bo priznanje, ki ga prinaša ta nagrada, zagotovilo moč in zaščito v bojih v teh državah. Stojimo vam ob strani.
(Ploskanje.)
Salih Mahmud Osman, sudanski odvetnik v imenu žrtev vojne v Darfurju. − Gospod predsednik, zahvaljujem se za to izredno čast. Ta nagrada se podeljuje kot soglasen sklep Evropskega parlamenta, zaradi česar sem zelo zadovoljen, zlasti ker imam tako priložnost govoriti pred vami.
Sem prebivalec Darfurja, saj sem bil rojen v gorski regiji Jebel Mari, ki je v središču Darfurja. Že več let delam kot odvetnik v Darfurju v Sudanu. Zaradi svojega poklica sem bil priprt in mučen. Člane moje družine je mučila in razselila milica v Darfurju. V več letih sem zastopal več tisoč ljudi, ki so potrebovali mojo pomoč na sodiščih. Videl sem na tisoče ljudi, ki so jih mučili; videl sem več sto žensk in mladih deklet, ki so bile žrtve spolne zlorabe; videl sem štiri milijone ljudi, ki so jih prisilno izselili iz njihovih domov, in pol milijona ljudi, ki so zdaj zaprti v taboriščih okrog mest v Darfurju, tj. Nyali, Al Faširju, Zalingi in Al Dženeini.
Varnostni svet ZN je sprejel več resolucij, povezanih z razmerami v Darfurju. Na žalost nobena od njih ni bila izvedena učinkovito. Žrtve so zato razočarane. Čakajo na vaš odgovor, na odgovor prebivalcev Evrope. Vaši voditelji so obsodili politiko sudanske vlade v Darfurju. Vendar pa nismo izkusili dejanskih ukrepov, ki bi obravnavali razmere odločno z jasnimi cilji.
Kot predstavnik žrtev konflikta imam danes edinstveno priložnost neposredno govoriti z voditelji Evrope. Prebivalci Darfurja želijo od Evropske unije odločno in enotno stališče do zaščite nedolžnih civilistov. Prebivalci Darfurja vas pozivajo, da jih zavarujete pred nasiljem, ubijanjem in zlorabami, s katerimi se vsakodnevno soočajo. Prebivalci Darfurja želijo, da zaščitite njihove otroke in ženske pred posilstvi in spolnim nasiljem, ki se uporabljajo kot „vojaška orožja“. Ta zaščita se lahko omogoči s prihodom mešanih sil ZN-AU. Udeležba mednarodnih, zlasti evropskih sil je nujna, čeprav sudanska vlada tega zdaj še ni pripravljena sprejeti. Vendar mora Evropa bolj pritiskati na sudansko vlado ter spodbuditi prihod teh sil in zaščito prebivalcev Darfurja.
V Darfurju in Sudanu brez pravice in brez zaščite ne bo miru.
Mir lahko spodbudi tudi Evropa. Evropska unija ima veliko odgovornost glede spodbujanja miru po vsem svetu. Evropski voditelji so sposobni voditi mirovni proces v Sudanu. Pozivam vas, da si bolj prizadevate za nujna mirovna pogajanja med uporniškimi skupinami in sudansko vlado.
Vendar je jasno, da se uporniške skupine med seboj delijo, zaradi česar se razmere v Darfurju ne izboljšujejo. Želim, da vključite tudi ostale zainteresirane strani, tj. milijone žrtev v taboriščih, katerih klic na pomoč je neslišen, in ostale neposredno prizadete prebivalce Darfurja. Vključite tudi gibanja civilne družbe, nevladne organizacije in vodje skupnosti. To bi pomagalo izboljšati razmere v Darfurju.
Tudi če lahko zagotovimo zaščito in spodbujamo mir v Darfurju, pravičnosti in odgovornosti ne sme ogroziti noben politični dogovor. Trenutno se zaradi odsotnosti ali pomanjkanja varnosti ne more vrniti v svojo hišo ali dom nobena od žrtev. Naše skupnosti ne napadajo samo milice, ampak tudi bojni helikopterji sudanske vlade, ki z zračnimi bombardiranji uničujejo naše vasi. Kljub tem resnim kršitvam človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ni bil nihče od storilcev obsojen pred sodiščem, ker je sudanski pravosodni sistem nesposoben in nenaklonjen pravičnosti. Vsi krivci so zunaj dosega našega domačega pravosodja. Za ta konflikt je značilna kultura popolne nekaznovanosti.
Kot odvetnik in prebivalec Darfurja vem, da se dolgotrajni mir v tej regiji brez pravičnosti ne more zagotoviti. Mednarodno kazensko sodišče je doseglo bistven napredek glede spodbujanja odgovornosti. Vendar vseh nekaznovanih krivcev še ni obsodilo. Prebivalci Darfurja vas pozivajo, da podprete delo Mednarodnega kazenskega sodišča. Mednarodno kazensko sodišče ima največ pristojnosti za kaznovanje več splošno znanih storilcev vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Osumljencev Košejba in Haruna še vedno ni mogoče postaviti pred sodišče. Sudanska vlada vztraja, da ju nikoli ne bo predala Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Darfur ni edina regija v Sudanu, katere prebivalci trpijo zaradi kršitev človekovih pravic. Prebivalci iz vseh delov Sudana se vsak dan soočajo z omejitvami svobode izražanja, svobode združevanja in ostalih temeljnih pravic, ki so za številne prebivalce Evrope samoumevne. Pozivam vas, da spodbujate in podpirate pravno državo v moji domovini, tako da bodo lahko vsi državljani Sudana uživali svoje osebne in skupne pravice. Ob upoštevanju naslednjih volitev leta 2009 moramo zagotoviti svobodne in pravične volitve ter spoštovanje rezultata, za katerega se morajo potruditi vse strani.
Nazadnje se zahvaljujem poslancem Evropskega parlamenta, ki so junija letos obiskali Sudan in sami videli razmere, ki sem jih predstavil. Ta obisk je usklajeval urad Evropske komisije v Kartumu. Urad Evropske komisije mi zagotavlja veliko podporo in partnerstvo pri mojem delu že več let. Priznavanje Evropske komisije in Evropskega parlamenta glede dela zagovornikov človekovih pravic v Sudanu nam daje pogum in odločnost za nadaljevanje zastopanja žrtev in lajšanje njihovega trpljenja.
To pomeni, da ponosno sprejemam to čast v imenu ostalih kandidatov za to nagrado: ruske novinarke, ki je bila umorjena lani, Ane Politkovske, kitajskih disidentov Dzenga Džinjana in Hu Džia, afganistanske poslanke in aktivistke za pravice žensk, Džoje Malalaj, in tudi v imenu številnih Sudancev, ki tako kot jaz verjamejo v človeško dostojanstvo in pravičnost.
Najlepša hvala.
(Poslanci so vstali in navdušeno ploskali govorniku.)
Predsednik. − Gospe in gospodje, prosim, da vstanete oziroma obstojite zaradi evropske himne v čast Salihu Osmanu.
Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Coste o spremembi sporazuma o nekaterih vidikih zračnega prevoza med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko. To se navezuje na predlog sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi sporazuma o nekaterih vidikih zračnega prevoza med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Republike Romunije k Evropski uniji.
Protokol zagotavlja bistvene spremembe dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med Kraljevino Maroko in Republiko Bolgarijo ter Republiko Romunijo v skladu s pristopom zadnjih omenjenih držav k Evropski uniji.
Bolgarija in Romunija sta leta 1966 in 1971 z Marokom sklenili sporazume o zračnem prevozu. Vendar je Evropska skupnost decembra 2006 podpisala horizontalni sporazum. Zato je sporazume potrebno prilagoditi zakonodaji Skupnosti in obema novima državama članicama omogočiti pristop k horizontalnemu sporazumu.
Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Romunski poslanci v Evropskem parlamentu iz Stranke evropskih socialistov so se vzdržali glasovanja v zvezi s poročilom o sporazumih o nekaterih vidikih zračnega prevoza med ES in Gruzijo, Libanonom, Maldivi, Moldavijo, Singapurjem ter Urugvajem, ker je v zvezi z Republiko Moldavijo v besedilu sporazuma omenjen moldavski jezik, in sicer v sklicevanju na sklenitev sporazuma v bolgarščini, češčini, danščini, nizozemščini, angleščini, estonščini, finščini, francoščini, nemščini, grščini, madžarščini, italijanščini, latvijščini, litovščini, malteščini, poljščini, portugalščini, romunščini, slovaščini, slovenščini, španščini in švedščini ter moldavščini.
Delegacija romunskih socialdemokratov poudarja, da sodelovanje Romunije v tem sporazumu ne vključuje priznavanja imenovanja „moldavskega“ jezika. Romunski člani Stranke evropskih socialistov ponovno poudarjajo, da je v skladu s konkretnimi in znanstvenimi dokazi, vključno z razlago moldavske Akademije znanosti (septembra 1994), pravilno imenovanje romunščina.
Zato je potrebno upoštevati dejstvo, da je v mnogih drugih sporazumih Komisija uporabila nevtralno ubeseditev, in sicer „Sklenjeno v …… na ........ dne ........... leta ............ v dveh izvodih v vsakem od uradnih jezikov pogodbenic, pri čemer je vsako od besedil enako pravnomočno.“
Obžalujemo dejstvo, da ta ubeseditev ni bila uporabljena v sporazumih z Republiko Moldavijo in priporočamo uporabo te nevtralne ubeseditve v uradnih dokumentih v zvezi z odnosi med EU in Republiko Moldavijo.
Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − S podporo tega poročila želim na kratko opozoriti na težave, ki jih imajo letalski prevozniki iz EU v zvezi s pravicami do preleta Rusije.
Ruski organi te pravice ne le omejujejo, ampak si tudi prizadevajo, da so drage in izdane na diskriminacijski način, ki je očitno neugoden za prevoznike EU, zlasti prevoznike, ki letijo na poteh proti Daljnemu vzhodu.
Ta problem je znan že nekaj časa, vendar zaradi nepripravljenosti ruskih organov na ponovna pogajanja z EU glede tega vprašanja drag in nekoristen.
Komisijo in ruske organe pozivam k ponovni oživitvi njunih prizadevanj za rešitev tega zelo resnega problema.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kljub temu, da so se številne nesreče v reaktorjih zgodile pred mnogimi leti, se še zmeraj soočamo s posledicami napak iz preteklosti. Takoj po jedrskih nesrečah so divjačina, jagodičevje in gobe nemudoma umaknjeni iz naših menijev, le da se kmalu za tem na njih spet pojavijo. Pomembno je določiti najvišje dovoljene stopnje, vendar še zmeraj primanjkujejo študije o učinkih sevanja na človeka, prav tako pa ni bilo dovolj raziskano tudi nastajajoče področje genskega inženiringa.
EU se mora nemudoma osredotočiti na te pomembne in nujne študije o učinku, se pripraviti na opustitev jedrske energije ter državam članicam prepustiti odločitev glede uporabe genskega inženiringa. Ker prej omenjene točke v tem poročilu niso dovolj obravnavane, sem se glasovanja vzdržal.
– Poročilo: Francesco Enrico Speroni (A6-0476/2007)
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Cilj skupne ureditve trga ribiških proizvodov je stabilnost na trgu in varnost prihodkov ljudi, vključenih v sektor. Ti cilji in cilji, ki jih določa Pogodba ES, so dejansko ustrezni ter bi morali biti temelj za doseganje blaginje v evropskih ribiških skupnostih.
Na žalost sta bili zadnji dve desetletji in pol zaradi centraliziranega nadzora Bruslja v obliki skupne ribiške politike katastrofalni za te skupnosti. Uspešen trg z varnimi delovnimi mesti v okviru nadzora skupne ribiške politike ni dosegljiv, upravljanje ribištva pa se mora vrniti v roke držav, odvisnih od ribištva.
Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Glasoval sem proti sprejetju tega poročila, saj obravnava predpise skupne kmetijske politike, ki jih želimo odpraviti. Skupno kmetijsko politiko je treba radikalno reformirati in že nekaj let pozivamo k temu, da se razprava prične čim prej. Menimo, da bi EU morala pričeti z omejevanjem kmetijske podpore za leto 2010 po t. i. sistematskem pregledu dolgoročnega proračuna za obdobje 2007–2013.
Zato poslanci iz Stranke Junilistan (junijske liste) ponavadi ne morejo glasovati za številna poročila o kmetijstvu, ki so predložena Evropskemu parlamentu.
Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Higiena rastlin in certifikacija razmnoževalnega materiala sadnih rastlin ter sadnih dreves sta najpomembnejši za pridelovalca, saj je začetna primerna zasaditev sadovnjaka zagotovilo za dober pridelek. Zakonodajo je nedvomno treba prilagoditi razvoju sektorja.
Čeprav se strinjamo z večino predlogov sprememb v poročilu gospoda Gklavakisa, se ne strinjamo s tistimi predlogi sprememb, ki odobravajo gensko spremenjeni razmnoževalni material, kot je korenika, saj ta ogroža zdravje ljudi in okolje. Znanstvene študije, ki bi zagotovile, da takih učinkov ni, še ne obstajajo. Glede uvoza iz tretjih držav članic se strinjamo, da ne sme biti odstopanj, saj obstaja nevarnost širjenja patogenov v Evropski uniji, kar bi imelo posledice za proizvodnjo, kakovost proizvodov in kmetijski dohodek.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Branimo uporabo načela subsidiarnosti. Zato se tudi strinjamo, da Komisija ne sme posegati v pristojnost držav članic. Tako je v primeru lokalnega opravljanja storitev, ki ne vključujejo čezmejnih dejavnosti in zato načeloma nimajo učinka na delovanje notranjega trga. Zato mora vsaki državi biti omogočeno, da na področju posrednega obdavčevanja in glede določanja stopenj DDV, deluje popolnoma samostojno.
Tudi če se Svet odloči za končni sistem obdavčevanja transakcij v Skupnosti, bi državam članicam moralo biti omogočeno, da uporabljajo znižane stopnje ali tudi stopnjo nič za osnovne storitve in blago, kot so hrana in zdravila, ter tudi lokalno opravljanje storitev, vključno s storitvami in zagotovitvijo blaga, povezanega z izobraževanjem, socialnim skrbstvom, socialnovarstvenim delom in kulturo.
Četudi se o končnem sistemu obdavčevanja transakcij v Skupnosti odloči do konca leta 2010, bi državam članicam moralo biti omogočeno, da uporabljajo znižane stopnje DDV in tako okrepijo obstoj in vzdrževanje lokalnega opravljanja storitev ter njihovo vlogo v uradnem gospodarstvu.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Tokrat smo hoteli glasovati za poročilo tega parlamenta o davku na dodano vrednost. Poročilo podpira opustitev cilja o uvedbi dokončnih ureditev za obdavčenje v državi potrošnje, kar je opravičilo večjo uskladitev stopenj. Prav tako podpira uporabo načela subsidiarnosti, ki bi državam članicam omogočalo uporabo ničelne stopnje davka na dodano vrednost za storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, kot so gostinstvo ali druga področja, pri čemer bi bila to rešitev ciljev, povezanih z družbo, šolstvom in kulturo. Poročilo prav tako poskuša ohraniti odstopanja, ki bi se morala zaključiti med letoma 2007 in 2010. Z vsem tem se strinjamo.
Vendar se ne smemo strinjati z željo po ohranjanju evropske zakonodaje o davku na dodano vrednost in z željo po zagotavljanju enakih stopenj za vsako ceno zaradi poenostavitve trgovinskih in carinskih formalnosti za trgovino znotraj EU. Obdavčitev je suverena odgovornost posameznih držav in neskladnosti glede ene vrste davka pogosto sprožijo neenakosti pri drugi vrsti davka. Zato niso vedno nezakonite.
Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) V zvezi z razpravo, ki zdaj poteka o prehodnih stopnjah DDV, je bil Evropski parlament pozvan k podaji mnenja o razširitvi sedanjih določb o teh stopnjah. Danes glasujemo o tem mnenju. Mnenje je zapoznelo, saj se zavedamo, da se je Evropska unija odločila še naprej uporabljati preferencialne stopnje DDV po 1. januarju 2008. Kljub temu menim, da gre za pomembno mnenje.
Nedvomno je to pravilna odločitev za države, ki so se Uniji pridružile leta 2004, in jo v celoti podpiramo. Mnenje Parlamenta o tej temi je nedvoumno in zagovarja ohranitev nekaterih začasnih določb glede stopenj DDV. Odločitev si zasluži splošno podporo.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila poslanke van den Burg o davku na dodano vrednost. Poročilo izpostavlja pomembnost načela subsidiarnosti pri davčnih zadevah in po mojem mnenju pravilno navaja, da se mora načelo uporabiti, kadar storitve ne vsebujejo čezmejnih elementov ter ne vplivajo na notranji trg.
Jean-Claude Martinez (NI), v pisni obliki. – (FR) Komisiji nikoli ne uspe pravilno urediti področja DDV. V 80. letih devetnajstega stoletja je poročilo gospoda Cockfielda pozvalo k nizu stopenj DDV. Dejansko smo takrat imeli le najnižjo stopnjo 15 %, 5 % je bila običajna stopnja in nižja stopnja.
Nato je Evropska komisija želela, da se stopnja DDV določi v državi izvora. V praksi je bil DDV odmerjen po stopnji, ki se je uporabljala v državi izvora. To je bil provizoričen sistem, ki je postal končni sistem: tako imenovani „Bolkensteinov DDV“ ni bil uveden. Uporabljale so se nižje stopnje DDV za francoske gostinske obrate, diplomate in dejavnosti, ki zahtevajo delovno silo.
Komisija se je vsaj delno vdala s svojim seznamom v prilogi H k šesti direktivi iz leta 1977, ker je spoznala, da se Nemci ne bodo več vozili na čezmejna kosila v restavracije z nizkim DDV.
Sramotno je, da leta 1993 ni spoznala, da je DDV znotraj Skupnosti brez mejnih nadzorov neizčrpen vir velikih goljufij. Filozofska logika DDV, pametnega davka, saj je gospodarsko nevtralen, je večini uradnikov Komisije nedostopna. Zato je njihova zakonodaja pri tem vprašanju neuspešna že zadnjih 20 let.
Joseph Muscat (PSE), v pisni obliki. − (MT) Opozarjam vas na dva predloga sprememb, ki sem ju vložil in ki sta bila potrjena v končnem poročilu.
Prvi predlog govori o tem, da bi vsaka država morala imeti pravico, da uporablja znižane stopnje DDV ali v izrednih primerih ničelne stopnje za osnovno blago in storitve, kot so hrana in zdravila, za jasno opredeljene socialne in okoljske razloge ter v korist končnega potrošnika.
Drugi predlog govori o tem, da bi se lahko uporabljala znižana ali celo ničelna stopnja DDV za blago, ki je povezano z izobraževanjem, socialno varnostjo in kulturo.
Zdaj se lahko uporabljajo znižane stopnje DDV za blago, povezano z izobraževanjem. Ta predlog spremembe to dodatno podpre.
Svet ministrov pozivam, naj sledi politiki Evropskega parlamenta.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pri tem poročilu smo vzdržani zaradi dvomov okoli ustanovitve skupnega podjetja ARTEMIS, njegovega delovanja in upravljanja. Oblikovanje skupnih podjetij v okviru javno-zasebnih partnerstev, kar se dogaja pri ustanovitvi podjetja ARTEMIS za izvedbo skupne tehnološke pobude, kot je določeno v tem poročilu, vključuje zamisel o uporabi javnih sredstev za zasebne namene in interese, pri čemer se zdi, da sodelovanje v drugi smeri, v zvezi s financami ali prenosom znanja, ne obstaja.
V tem okviru se zdi, da si cilji medsebojno nasprotujejo, saj zasebni steber pobude temelji na kopičenju dobička, steber javnih storitev pa na storitvah javnega interesa in na odzivu na skrbi prebivalstva.
Vendar je vlaganje v raziskave zlasti na področju integriranih računalniških sistemov prispevek, ki je nujen za razvoj tehnologije v Evropi.
Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, ARTEMIS je prvo od naših štirih predlaganih skupnih podjetij s skupnim ciljem in skupnim opravičilom. Druga skupna podjetja so Čisto nebo, ENIAC in Inovativna zdravila. Vsa štiri podjetja imajo skupni sedež v Bruslju, ki je še vedno skupna prestolnica Flamcev in Valoncev.
Parlamentarni odbor za proračun je podprl štiri nove ustanove, ki so zagotovljene v sedmem okvirnem programu. Tako je storil v upanju, da se bo model javno-zasebnega partnerstva, ki je bil zasnovan zanje, izkazal za bolj realističnega kot program Galileo. Vendar je treba opozoriti, da časovni in proračunski dogovori za ARTEMIS in druga skupna podjetja (2008–2013) niso v skladu s standardnimi finančnimi dogovori, določenimi v sedemletni finančni perspektivi za obdobje 2007–2013. Zaradi tega bi v prihodnje lahko nastale nekatere težave.
Prav tako smo opazili precej nizka sredstva, ki so dodeljena upravnim stroškom glede na vse izdatke štirih skupnih podjetij, in sicer 84 milijonov EUR za leta 2008–2017. To je le približno 3,5 odstotka vseh izdatkov in povečuje naše skrbi. Vprašanje širjenja institucij znotraj okvira Evropske unije je še vedno odprto, vendar ne zajema le institucionalne obnove sedmega okvirnega programa.
Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Pobuda za inovativna zdravila je edinstvena pobuda, ki sta jo sprožila Evropska komisija in Evropska zveza farmacevtske industrije in farmacevtskih združenj, do leta 2013 pa bo imela proračun v višini 2 milijardi EUR. Zato sem tudi glasoval za sprejetje poročila.
Prepričan sem, da bo to partnerstvo med zasebnim in javnimi sektorjem pospešilo distribucijo boljših in varnejših zdravil.
Vesel sem, da bo pobuda za inovativna zdravila izboljšala pogoje za raziskave in tako povečala možnosti za razvoj boljših zdravil za zdravljenje zapostavljenih bolezni.
Kot član zveze malih in srednje velikih podjetij sem vesel zaradi tega prvega partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki vključuje financiranje za sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi centri, akademijami in zvezami, ki so članice zveze EPFIA.
Ta način financiranja bo končno zagotovil dostop do potrebnih virov in tako ustvaril ugodno okolje za raziskave v Evropski uniji in povečal njeno konkurenčnost. Naše države članice lahko pričakujejo rezultate ...
(Predsednica je prekinila govornika.)
Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, kritiziram pomanjkanje sodelovanja med velikimi korporacijami in univerzami ter se prav tako ne strinjam z nizko ravnjo razpoložljivih sredstev za raziskave znotraj EU, kar gre pripisati dejstvu, da v primerjavi z Združenimi državami le tretjina sredstev prihaja iz zasebnega sektorja. Danes iz Strasbourga evropski raziskovalni agenciji končno sporočamo dobro novico s sprejetjem sedemletnega načrta za inovativna zdravila po ceni 2 milijarde EUR. Oblika tega podjetja je inovativna že sama po sebi, saj predstavlja partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. To lahko podvoji razpoložljive vire in tudi pomaga pri poenotenju raziskovalnih namenov. Menim, da bo prineslo svežino na področju upravljanja z znanjem, izobrazbe in poklicnega usposabljanja. Prepričana sem, da lahko zasukamo trend upadajoče učinkovitosti v evropski farmacevtski industriji ter dosežemo lažje dostopna visoko kakovostna zdravljenja, zlasti zdravljenje raka in Alzheimerjeve bolezni. Zahvaljujem se poročevalki, da je poročilo pripeljala do uspešne druge obravnave.
Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Kot poročevalka sem zelo zadovoljna s sprejetjem tega poročila o ustanovitvi skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila.
Izvajanje tega javno-zasebnega partnerstva med Evropsko zvezo farmacevtske industrije in farmacevtskih združenj (EFPIA) in Evropsko komisijo predstavlja velik obetajoč korak naprej za velike raziskovalne programe. Evropska komisija je dolžna o evropskih potrebah razmisliti iz drugega zornega kota.
Pobuda za inovativna zdravila bo imela skupen proračun 2 milijardi EUR med leti 2008 in 2013. Prispevek Evropske komisije v višini 1 milijarde EUR bo razdeljen med mala in srednje velika podjetja ter univerze. V zameno bodo velika podjetja ta znesek prispevale v naravi. Mala in srednje velika podjetja ter univerze bodo vključila tako, da jim bodo zagotovila orodja in metodologije za lažje predvidevanje neškodljivosti in učinkovitosti zdravil, pametnih infrastruktur in upravljanja znanja.
To sodelovanje med vodilnimi podjetji, malimi raziskovalnimi središči, malimi in srednje velikimi podjetji ter univerzami bo omogočilo uresničenje raziskovalnih projektov. Pobuda za inovativna zdravila bo izboljšala prenos znanja na univerzah in v podjetjih ter prispevala k vključitvi manjših podjetij v evropsko raziskovanje.
Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Tema o inovativnih zdravilih mi je zelo blizu, saj na Poljskem dejavno pomagam otrokom z redkimi genskimi boleznimi. Na žalost teh otrok programi zdravstvenega zavarovanja ne krijejo in zdravila, ki jih potrebujejo, so predraga. V večini evropskih držav so stroških zdravil, ki so potrebna za preživetje takih otrok in za to, da se jim omogoči skoraj normalno življenje, povrnjeni.
Kot poslanka Evropskega parlamenta se zavedam, kako pomemben je evropski pristop k celotnemu vprašanju o zdravilih. S tem mislim inovacije, podporo Unije za raziskave in znanstvenike ter tudi spodbujanje Unije pri farmacevtskih vprašanjih, pri čemer farmacevte poziva k razvoju novih zdravil. Po mojem mnenju je poročilo gospe Grossetête res zelo pomembno.
Strinjam se s tem, da mora Unija preiti k novim in bolj učinkovitim metodam upravljanja raziskav in inovacij, katerih cilj je spodbujanje gospodarskega razvoja naše celine, pri čemer prinaša olajšanje našim državljanom in v nekaterih primerih celo rešuje njihova življenja. Predlog Evropske komisije za izdelavo skupnih tehnoloških pobud bo uskladil in poenostavil financiranje projektov.
Glede raziskovalnih programov o inovativnih zdravilih je pomembno, da vključimo mala in srednje velika podjetja, univerze, paciente, bolnišnice in farmacevtsko industrijo, da bi zagotovili večjo varnost zdravil ter cenejša in lažje dostopna zdravila. Partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki jih je predlagala Komisija, so zato odlična rešitev. Predstavljajo novo možnost za farmacevtski raziskovalni sektor.
Teresa Riera Madurell (PSE) , v pisni obliki. − (ES) Španski socialdemokrati smo glasovali za sprejetje poročila gospe Ek o ustanovitvi skupnega podjetja Čisto nebo, vendar želim pojasniti, da je treba strogo upoštevati temeljna načela odprtosti in preglednosti pri vseh skupnih tehnoloških pobudah. Zlasti glede Čistega neba so španski socialdemokrati od nekdaj podpirali potrebo po odprtih in konkurenčnih javnih razpisih, da bi se tako zagotovil pravičen dostop za udeležence iz vseh držav članic na podlagi odličnosti.
Ob upoštevanju tega želimo španski socialdemokrati povedati, da podjetje Čisto nebo ne sme oblikovati precedensa za prihodnje skupne tehnološke pobude ali za druge instrumente sedmega okvirnega programa, pri čemer menimo, da je bistveno enakovredno sodelovanje vseh držav članic.
Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Kot evropski državljani uživamo vrsto pravic, skupaj s pravico do diplomatske in konzularne zaščite. Vse državljane EU lahko na ozemlju tretje države, kjer njihova država nima ambasade ali konzularnega predstavništva, zaščitijo diplomatski in konzularni organi oblasti katere koli druge države članice.
Vprašanje je še pomembnejše, če upoštevamo, da so le tri države, v katerih imajo diplomatska in konzularna predstavništva vse države članice EU, in sicer Kitajska, Rusija in Združene države.
Poleg dejstva, da se lahko zastopanost držav članic v tretjih državah zelo razlikuje, poznamo tudi primere, kjer države članice nimajo predstavništva (npr. na Maldivih).
Podpiram to pobudo, ki poskuša zagotoviti, da se lahko določbe člena 20 Pogodbe ES in člena 46 Listine o temeljnih pravicah učinkovito uporabijo v praksi, pri čemer polaga temelje za resnično usklajeno temeljno pravico do diplomatske in konzularne zaščite za vse državljane EU ne glede na njihovo narodnost.
Lizbonska pogodba je ustanovila evropsko službo za zunanje odnose z lastnimi pristojnostmi in odgovornostmi, kar je prav tako pozitiven korak.
Strinjamo se, da je obveščanje ljudi nujno, zato podpiram ustanovitev enotne evropske telefonske številke za nujne primere, ki bo državljanom EU omogočila pridobitev informacij, ki jih potrebujejo, zlasti v kritičnih in nujnih položajih.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Varvitsiotisa, s katerim se bo zagotovila večja diplomatska in konzularna zaščita državljanov EU, ki potujejo v države, v katerih njihova matična država članica nima predstavništva. Moja država Škotska trenutno nima samostojnih diplomatskih predstavništev nikjer na svetu. Menim, da se bo ta položaj v naslednjih nekaj letih spremenil in se veselim, da bodo lahko škotski prekomorski predstavniki pomagali državljanom EU v primeru stiske.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Primer medvedka Mohameda nam je znova pokazal, kako hitro se lahko znajdemo v težavah v tuji državi. Za to ni vedno potrebna naravna katastrofa, nesreča ali izguba potnega lista; nesporazum med kulturami je lahko dovolj. Na tem področju moramo še veliko narediti. Na primer v Turčiji, državi prosilki za pristop k EU, je lahko življenje za zahodne popotnike nevarno, saj glede na nedavno raziskavo tolikokrat razglašene izboljšave v zvezi z zaščito manjšin obstajajo le na papirju, dejanske razmere pa so se poslabšale.
Zato je treba narediti dvoje. Najprej je treba vzpostaviti trdno mrežo diplomatskih misij, ki bodo našim državljanom predstavljale varen pristan, nato pa zagotoviti, da bodo popotniki poznali naloge ambasadorja ter tudi, da lahko pomoč iščejo na ambasadi katere koli države članice EU. Ob upoštevanju tega sem glasoval za predvideni akcijski načrt.
Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Na svetu so samo tri države, kjer imajo diplomatska in konzularna predstavništva vse države članice Evropske unije, in sicer Kitajska, Združene države in Rusija. Na nekaterih priljubljenih turističnih destinacijah ni nobenega predstavništva.
V skladu s pobudo Komisije je vsak evropski državljan upravičen do diplomatske in konzularne zaščite katere koli druge države članice, ki ima predstavništvo v tretji državi, pod enakimi pogoji kot državljani tiste druge države članice. Vendar to velja le, če matična država članica nima ambasade ali diplomatskega predstavništva v tretji državi. Takšno rešitev podpiram.
Na žalost sem bil prisiljen glasovati proti temu predlogu resolucije zaradi vsebine njegovega drugega dela. Medsebojna praktična diplomatska in konzularna pomoč v najširšem smislu pojma ne sme vključevati prevzema pristojnosti druge države članice. Na žalost poskuša predlog resolucije doseči ravno to.
Ewa Tomaszewska (UEN), v pisni obliki. – (PL) Vzdržala sem se glasovanja o diplomatski in konzularni zaščiti za državljane držav članic Evropske unije. Vendar bi dejansko želela, da se takšna zaščita zagotovi.
Belgijska policija je 11. septembra 2007 pred stavbo Evropskega parlamenta pretepla in aretirala gospoda Borgheia, poslanca Evropskega parlamenta, čeprav se je identificiral kot poslanec Evropskega parlamenta in policijo obvestil o svoji poslanski imuniteti. Ta incident kaže, da ni treba potovati v tretje države po spoznanje, da zagotovljena zaščita ni tako dobra, kot bi morala biti, celo v primerih s poslanci. Menim, da bi se najprej morali spopasti s položajem v naši neposredni bližini.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta sedmi predlog spremembe proračuna za leto 2007 vključuje dodatnih 4 324,8 milijonov EUR prihodkov ter tudi zmanjšanje izdatkov za 1 651,4 milijone EUR in tako omogoča državam članicam, da svoje prispevke v proračun Skupnosti zmanjšajo za približno 5 976,2 milijona EUR.
Medtem ko so za povečanje prihodkov krivi saldi DDV in BND, je nezadostno izvrševanje proračuna krivo za znatno zmanjšanje izdatkov, ki bistveno vplivajo na kohezijske postavke, ribištvo, okolje in kmetijstvo.
Pozno sprejetje številnih operativnih programov strukturnih skladov za obdobje 2007–2013 (in druga obdobja) je opravičilo, ki ga ponujata Komisija in Svet, ker nista upoštevala napovedi odobrenih sredstev za leto 2007. Vendar se ti zneski ne bodo prenesli v proračun za leto 2008, da bi posamezno prispevali k odobrenim sredstvom za te politike. Napovedi zneskov v proračunu za leto 2008 so za te postavke znotraj dogovorjenih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013.
Neizvajanje teh zneskov v proračunu Skupnosti je zelo zaskrbljujoče in bi se ga moralo skrbno spremljati glede na to, da je leto 2007 prvo leto novega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 in da se pravilo N+2 še vedno uporablja v zvezi z prejšnjim finančnim okvirom, znotraj katerega se morajo odobrena sredstva v celoti porabiti do leta 2008.
– Poročilo: Christopher Heaton-Harris (A6-0466/2007)
Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Živimo v 21. stoletju in nimamo druge izbire, kot da se prilagodimo na nove in hitro spreminjajoče se okoliščine.
Zato se strinjam s poročilom gospoda Heatona Harrisa o uvedbi brezpapirnega okolja za carino in trgovino.
Določbe tega dokumenta so zelo pomembne za sodobno Evropo in bi jih morali čim prej uvesti. Nanašajo se na orodja, s katerimi se bo ustvarilo novo delovno okolje v carini in trgovini. S tem mislim ustvarjanje brezpapirnega okolja, ki je zlasti potrebno za razbremenitev naših uradnikov, ki se opotekajo pod zahtevami nepotrebne administrativne papirne dokumentacije. V mislih moramo imeti tudi vprašanja glede zaščite okolja in količine dreves, ki jih je treba žrtvovati za izpolnjevanje potreb po papirju, ki je za ta namen potreben.
Menim, da je uvedba elektronskih carinskih sistemov zlasti pomembna in nujna. Prav tako spodbujam uvedbo konceptov „eno okence“ in „vse na enem mestu“. Prepričana sem, da bi Evropa morala več vlagati v to vrsto rešitve, da bi zagotovila, da izjave v lizbonski strategiji postanejo več kot le prazne besede.
Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Zdaj se soočamo z resno težavo, in sicer z nadzorom velikega obsega uvoženega blaga zlasti iz Azije. Reševanje te težave zahteva carinske sisteme, ki so elektronski in medsebojno povezani. Elektronska trgovina in carina sta že postali nujni za učinkovit evropski trg, celo pred uvedbo posodobljenega carinskega zakonika. Izpostavljam, da potrebujemo tudi sistem, ki bo lahko prestregel blago, ki ni v skladu z evropskim varnostnim standardom, ter preprečil, da bi takšno blago prišlo v EU. Besedilo, ki smo ga sprejeli danes, bo zagotovil precej učinkovitejši nadzor uvozov. Ima tudi prednosti konceptov eno okence in vse na enem mestu, ki bosta zagotovila dostop do podatkov o mednarodnih transakcijah za carinske organe oblasti ter dobavitelje, kupce in prevoznike. Nedvomno bodo ta sistem uporabljala tudi nacionalna nadzorna telesa, ki so odgovorna za nadzor varnosti blaga na trgu. Komisija je izvajanje sistema upočasnila na tri faze, ki bodo vpeljane v treh, petih in šestih letih. Vendar menim, da je treba delovati hitreje, in upam, da bo Komisija kmalu prisiljena pregledati svojo odločitev.
Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Veseli me, da je bilo Baltsko morje, najbolj onesnaženo morje v Evropi, izbrano kot pilotno območje za izvajanje okvirne direktive o morski strategiji.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta izvajanje okvirne direktive o morski strategiji prepušča državam članicam, pri čemer je izdelala celovit okvir za pomorsko politiko v baltski regiji.
V baltski regiji je devet držav članic EU in le ena tretja država, Rusija. Obstajajo resni dvomi glede izboljšanja okoljskega stanja baltske regije do leta 2010. Ti dvomi so posledica načrtov za razvoj rusko-nemškega plinovoda skozi celotno Baltsko morje. Vsi bomo utrpeli posledice gradnje in uporabe tega plinovoda. Morska voda se bo uporabljala za preverjanje pritiska v plinovodu, potem pa bo izčrpana nazaj v morje.
Poleg tega nevarnost predstavljajo odlagališča kemičnega orožja iz druge svetovne vojne na dnu morja.
Podpiram ta dokument, pri čemer si kljub temu težko predstavljam integrirani EU okvir za izboljšanje okoljskega stanja Baltskega morja. Poleg tega bi po mojem mnenju v razvoj in izvajanje tega okvira morali vključiti Rusijo.
Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za sprejetje priporočila za drugo obravnavo gospe Lienemann A6-0389/2007) o skupnem stališču Sveta za sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).
Dogovor, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet, bo omogočil določitev okvira za varstvo in ohranjanje morskega okolja, preprečevanje njegovega slabšanja in, kadar je to izvedljivo, obnovo tega okolja na območjih, ki so jih prizadeli škodljivi učinki.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Danes smo sprejeli priporočilo za drugo obravnavo o skupnem stališču o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja.
Ob upoštevanju gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov se zdi precej pomembno, da imamo politiko morskega okolja s potrebnim sodelovanjem in usklajevanjem med različnimi državami, pri čemer vse ohranjajo svojo celostno suverenost nad svojim ozemljem in viri. Vendar je ključno vprašanje spoštovanje suverenosti držav članic, zlasti suverenosti nad njihovimi izključnimi gospodarskimi conami, ter njihove zmožnosti za sprejetje neodvisnih ukrepov za zaščito svojih virov.
Zato ne smemo pozabiti, da predlagana reformna pogodba vsebuje določbo, ki hoče Evropski uniji predati izključno pristojnost za upravljanje morskih virov znotraj skupne ribiške politike.
Poleg tega moramo upoštevati tudi, da onesnaženje morja in intenzivni pomorski promet vplivata na ribiško dejavnost in varovanje morskih virov. Ribiči so tako prvi, ki ji bo zanimalo varstvo in obnova morskih virov. Zato morajo ukrepi za zagotavljanje obnove zalog vsebovati ukrepe z ustreznim financiranjem, da bi sektorju in njegovim delavcem zagotovili gospodarsko in družbeno odškodnino.
Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti sprejetju tega poročila, ki države članice spodbuja k izvedbi potrebnih ukrepov za doseganje „dobrega okoljskega stanja“ v zvezi z morjem do leta 2020.
Iz morskega okolja izhajajo življenjski viri in njegov ekosistem zagotavlja nujno delovanje, kot sta uravnavanje podnebja in proizvodnja kisika.
Politike v zvezi s pomorskim prometom, ribištvom, energijo ali celo turizmom so se razvile ločeno, kar je občasno vodilo k neuspehom, neskladnostim ali sporom glede uporabe.
Potreben je bil globalnejši pristop, ki upošteva vse vidike politike trajnega razvoja za evropsko morsko okolje.
Države članice morajo v številnih fazah razviti strategije za morsko okolje za vode, ki spadajo pod njihovo pristojnost. Do leta 2015 bi te strategije morale prinesti načrt ukrepov za doseganje dobrega okoljskega stanja. Države članice, ki si delijo morsko regijo ali podregijo, bodo morale sodelovati pri usklajevanju številnih sestavin strategije morskega okolja.
Delo se mora nadaljevati z oblikovanjem morskih parkov, kot je izpostavil Forum (Grenelle) za okolje. Poročilo zagotavlja oblikovanje zaščitenih območij, vendar bi lahko bilo bolj omejevalno.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem kompromisni paket, ki ga je ta parlament sprejel v zvezi s poročilom poslanke Lienemann o morskem okolju. Za prihodnjo politiko na tem področju je nujen celovit in uravnotežen pristop. Skupna ribiška politika je morda vzorec načina, kako se morskega okolja ne sme vzdrževati. Centralni nadzor iz Bruslja ni primeren za upravljanje evropskih in svetovnih morij ter oceanov. Zato priznavam, da ima EU v politiki morskega okolja pomembno vlogo, vendar se mora v zvezi s tem upoštevati tudi potrebe in stališča posameznih pomorskih skupnosti.
Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, kot predstavnik ene od osmih držav, ki so najbolj neposredno vpletene in se v celoti zavedajo pomena, sem glasoval za sprejetje tega poročila. Tako sem storil, ker je na Poljskem velika koncentracija delcev, ki presega dovoljene dnevne in letne ravni. Najbolj prizadeta je Šlezija. Je najbolj industrializirana regija v državi. Menim, da je to zelo pozitivna smer glede varstva okolja v moji državi na splošno in konkretno v Šleziji.
Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) (Začetek govora je bil neslišen.) ... in čistejši zrak za Evropo je zelo dober primer tega, kako deluje Unija. Skupno podjetje temelji na členu 251 Pogodbe ES. Ta direktiva poenostavlja zakonodajo, nadomešča številne druge direktive in tudi določa dopustne ravni najmanjših delcev v zraku. Je rezultat soglasnosti med političnimi skupinami in državami. Poleg tega je primer občutljivega pristopa k določitvi pristojnosti na tem področju med Unijo in državami članicami. Cenim delo, ki so ga opravili poročevalci in sem vesela, da smo sprejeli to sodobno direktivo, ki poenostavlja in poudarja naše visoke cilje na tem področju.
Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za sprejetje priporočila za drugo obravnavo gospoda Krahmerja (A6-0398/2007) o skupnem stališču Sveta za sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Tako sem storila, ker menim, da je besedilo, o katerem se pogajata Parlament in Svet, na splošno pozitivno glede varovanja javnega zdravja in okolja.
V Evropi je deset let prezgodaj zaradi onesnaženja zraka umrlo 360 000 ljudi. Raziskave kažejo, da učinki onesnaženja zraka vplivajo zlasti na zdravje otrok, zato morajo načrti za kakovost zraka vključevati ukrepe za konkretno zaščito ranljivih skupin prebivalstva, kot so otroci.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Naravni vir „zrak“ je vsak dan bolj onesnažen, zlasti v urbanih središčih in regijah držav članic EU z največjo gostoto prebivalstva. Onesnažen zrak je škodljiv za človekovo zdravje, kar se kaže v obliki bolezni dihalnega sistema ter bolezni srca in ožilja, ter tudi za ekosisteme. Vemo, da so otroci, starejši in ljudje, ki živijo v najbolj naseljenih in zgoščenih urbanih središčih, ter tudi tisti, ki živijo blizu glavnih prometnih poti, zlasti občutljivi.
Evropski parlament je danes na drugi obravnavi izrazil svoje stališče o skupnem stališču Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Besedilo tega skupnega stališča vsebuje nekatere predloge Parlamenta, ki smo jih vložili na prvi obravnavi. Vendar je pri nekaterih točkah stališče Sveta neomajno; na primer ne sprejema nobenih sprememb določb glede dnevnih in letnih mejnih vrednosti.
Evropski parlament namerava zagovarjati tri glavne točke svojega stališča: določanje bolj ambicioznih ciljev in mejnih vrednosti, več prilagodljivosti pri sprejemanju strožjih meril pri viru in določitev dolgoročnih ciljev.
Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo.
Od vseh vrst onesnaženja je onesnaženje zraka glavna skrb 54 odstotkov francoskega prebivalstva. Zato je pomembno, da javnosti zagotovimo dnevne informacije, zlasti ljudem z alergijami, o delcih v zunanjem zraku.
Kot predsednica oddelčne mreže za kakovost zraka v Loari od leta 1991 sem zelo vesela, da so se uvedla pravila za najmanjše delce, ki so pogosto najbolj škodljivi in do sedaj niso bili zajeti. To nam bo omogočilo, da več pozornosti posvetimo naraščanju primerov bolezni dihal, kot so astma, bronhitis in emfizem.
Pri ohranjanju kakovosti zunanjega zraka ne smemo zanemariti zraka v zaprtih prostorih, kjer lahko preživimo več kot 80 % našega časa. Malo pozornosti se pripisuje raziskavam o kvaliteti zraka v stavbah, čeprav ima vsaj takšen učinek na naše zdravje kot zunanji zrak.
Ta nova direktiva pomeni, da bodo države članice morale vzpostaviti tudi vzorčevalna mesta za delce v urbanih območjih. Ta ukrep sledi smeri našega dela v Franciji s Forumom (Grenelle) za okolje.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem kompromisni paket, ki so ga v zvezi s poročilom poslanca Krahmerja o kakovosti zraka sprejele številne politične skupine. Onesnaževanje zraka resno škoduje zdravju v celotni EU in je razlog za več tisoč prezgodnjih smrti. Na podlagi kompromisnega paketa se bodo uvedle obveznosti spremljanja v zvezi z nekaterimi drobnimi delci ter izvedli pravi ukrepi glede večje kakovosti zraka in posledično tudi življenja državljanov EU.
Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za sprejetje tega poročila nisem glasovala zato, ker menim, da bo zaradi njega dosežen bistven napredek v zvezi z večjo kakovostjo zraka, ampak zato, ker se bo z njim končno dosegel nek napredek, kljub poskusom nekaterih v Parlamentu, ki so varstvo hoteli zmanjšati.
Zdaj spoznavamo pomembnost ukvarjanja z drobnimi delci, ki so zelo škodljivi za naše zdravje, pri čemer smo se izognili tudi dolgim rokom za izvedbo.
Lokalni organi oblasti imajo ključno vlogo pri izvajanju direktiv o kakovosti zraka, pri čemer moramo te standarde upoštevati pri novih razvojnih načrtih, kot je širitev letališč ali novih cestnih infrastruktur v bližini šol ali bolnic.
Jules Maaten (ALDE) , v pisni obliki. – (NL) Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je danes glasovala za sporazum o kakovosti zraka, v katerem so določeni strogi standardi za vsebnost delcev. Do leta 2015 bo največja dovoljena raven drobnih delcev (PM2.5) 25 mikrogramov. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se bo lahko to obdobje za nekatera območja z visokimi koncentracijami podaljšalo, če bodo lahko pokazali, da so storili vse, kar lahko, za izboljšanje kakovosti zraka ter da imajo vzpostavljeno učinkovito politiko nadzora virov. To je za Nizozemsko zelo pomembno, saj pomeni, da se gradbeni projekti ne bodo zaustavili. To bo omogočilo, da bosta varovanje javnega zdravja in okolja usklajena z gospodarskim razvojem.
Hkrati skupina ALDE meni, da je cilj 20 mikrogramov delcev PM2.5 pred letom 2020 neizvedljiv. Pametneje bi bilo počakati na oceno leta 2013, preden določimo poznejše cilje.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Cilj, ki ga določa to poročilo, je izboljšati interoperabilnost železniškega sistema v skupnosti ali z drugimi besedami, povečati možnost pridobitve dovoljenj, da vlak iz ene države članice potuje skozi drugo državo članico.
Poleg drugih pomembnih vidikov v zvezi s tem, skupaj z nekaterimi tehničnimi vidiki, je temeljni cilj te direktive odstraniti vse ovire pri gibanju vlakov Skupnosti.
Ne smemo pozabiti, da je to poročilo del strategije za liberalizacijo (in privatizacijo) železniškega prevoza v EU. Kot smo videli pri drugih zakonodajnih pobudah Skupnosti o prevozu, tudi pri tej, je glavni cilj odstraniti vse ovire na poti do liberalizacije mednarodnega železniškega prevoza, v tem primeru prek usklajene odstranitve vseh drugačnih pravil ali zahtev, ki se uporabljajo za vozni park v vsaki državi.
Na koncu je treba izpostaviti, da usklajevanje in poenostavitev nacionalnih postopkov za dovoljenja in načel medsebojnega priznavanja ne bi smela imeti prednosti pred bolj ustreznimi pravili, ki so določena na ravni držav članic, ali odstraniti pravice vsake države članice, da določa taka pravila.
Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Ortuonda Larree o prenovi direktive za interoperabilnost, saj je interoperabilnost ključna za prenovo našega evropskega železniškega sistema. Železniški prevoz lahko v primerjavi zlasti s cestnim prometom dejansko spet postane konkurenčen samo, če preide na kontinentalno raven, kar pa je večinoma odvisno od zmožnosti vlakov, da prečkajo meje. Čeprav so bile administrativne ovire večinoma odstranjene, se še vedno spopadamo z nekaterimi zelo resničnimi tehničnimi ovirami. Zato sem zelo vesel, da smo se o tem besedilu strinjali na prvi obravnavi, ker moramo na tem področju doseči nujni napredek. Besedilo, ki je železniško interoperabilnost zdaj spremenilo v politično prednostno nalogo, bi moralo predstavljati velik korak za evropske železnice.
Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Poročilo o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti, o katerem smo danes glasovali, je zelo pomembno kot spodbuda za vlaganje v železniški prevoz ter je ključno za doseganje prave svobode gibanja na evropskem ozemlju.
Predlagani ukrepi za olajšanje interoperabilnost lokomotiv v Skupnosti so ukrepi, na katere smo vsi čakali. Da bi ustvarili evropsko območje prevoza brez meja, ki resnično spodbuja prosto gibanje ljudi in blaga, moramo ustvariti potrebne pogoje, da bo potovanje od Lizbone do Helsinkov mogoče na vseh oblikah prevoza.
Železniški prevoz se mora razviti v polnopravnega partnerja, da bi dosegli cilje skupne prometne politike. Ne smemo pozabiti, da gre za varen in okolju prijazen način prevoza, ki omogoča prevoz velikih količin blaga in potnikov. Je vrsta prevoza, ki je v ospredju pri boju proti negativnim učinkom onesnaževanja, nevarnostim na cesti in cestnim zastojem. Zato sem glasoval za sprejetje poročila mojega kolega gospoda Ortuonda Larree.
Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Strinjam se s pobudami, ki bodo morda pomagale bistveno izboljšati železniške sisteme v Evropi. Vzhod Anglije poziva k izboljšavam glede količine potnikov in tovora, pri čemer je treba bolj izkoristiti možnosti dodeljevanja finančnih sredstev za vseevropsko omrežje v zvezi z linijami, ki so povezane s pristanišči na vzhodni obali. Vendar je v zvezi s tem pomemben tudi vidik, ki zadeva neposredne vlake iz celine in priložnosti za nezakonito priseljevanje. Cilj poročila je spodbuditi prosto gibanje vlakov z odstranitvijo tehničnih in operativnih ovir. Vendar ne vključuje obravnave varnostnih vidikov. Velike težave, ki so povezane s skladiščem železniškega tovornega prometa v Frethunu v severni Franciji, so vplivale na delovanje Rokavskega predora do leta 2002, ko so vpeljali dodatne varnostne sisteme. Zaradi nezadostnega obravnavanja te zadeve, poročila ne morem podpreti.
Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovali smo za predlog direktive Komisije. Menimo, da obstaja potreba po skupnih določbah o sistemih neposredne podpore, in to je pozitivna poteza pri umiku sistema, v katerem je podpora povezana s proizvodnjo, pri čemer je glavni poudarek na primer razvoju podeželja, odprtih pokrajinah in kakovosti.
Podpiramo predlog Komisije za poenostavitve. Poenostavljen postopek je pravi način, če želimo doseči sprejemanje pri samih kmetih. Z razliko od odbora mi menimo, da so nadzori tudi pomembni pri zakonitosti sistema v očeh davkoplačevalcev v EU. Vendar morajo biti nadzori sorazmerni z okoliščinami, ki jih želijo odpraviti. Regulativni sistemi bi morali biti organizirani tako, da ne pripeljejo do nesporazumov.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ne strinjamo se z mnenjem, izraženim v poročilu, o razpršitvi proizvodne pomoči v prid shemi enotnega plačila za proizvajalce na podlagi njihove pretekle proizvodnje, saj jih tako prisili, da izpolnijo obveznosti iz sistema navzkrižne skladnosti. Ta sistem je privedel k opustitvi proizvodnje številnih malih in srednje velikih kmetij ter družinskih kmetij in zapuščanju podeželskih območij, izgubi biotske raznovrstnosti ter zmanjšanju možnosti za dosego cilja o neodvisnosti pri oskrbi s hrano v nekaterih državah članicah, zlasti na Portugalskem.
Vendar se strinjamo s potrebo po večji obveščenosti v kmetijskem sektorju, da bi se ta lahko prilagodil sistemu navzkrižne skladnosti. Prav tako menimo, da je nujno zagotoviti ustrezno usposabljanje tistih, ki izvajajo inšpekcijske preglede kmetijskih dejavnosti, ter da bi morali inšpektorji imeti pooblastila za upoštevanje nesezonskih in nenadnih dejavnikov, ki vplivajo na celostno skladnost z zahtevami in za katere kmet ni kriv.
Pomembnost kmetijske dejavnosti je treba upoštevati, saj kmetje družbi zagotavljajo resnično javno storitev. Zato je treba ohraniti podporne ukrepe, skupaj s pravočasnimi izplačili pomoči.
Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Predlogi sprememb, ki jih je k predlogu Komisije vložil odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, so deloma dobri in deloma slabi. Stranka Junilistan se strinja, da je zdaj za posamezna kmetijska podjetja pretežavno, da bi razumeli vsebino številnih direktiv in uredb o kmetijstvu EU. Poenostavitev je vsekakor nujna.
Vendar se ne strinjam s predlaganim besedilom odbora za kmetijstvo v zvezi s tem, da nenapovedano preverjanje ne spada v sistem, „saj povzroča nesorazmeren, a upravičen strah“. Treba je imeti učinkovito preverjanje, kadar se javna sredstva izplačujejo posameznikom. Pri tem ne moremo sprejemati kompromisov, vendar odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta želi narediti prav to.
Zato sem glasoval proti sprejetju resolucije Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poenostavitev in zmanjšanje birokracije sta zaželeni, vendar je to tu uporabljeno kot pretveza za večji nadzor nad kmeti.
Večkratna skladnost je zato zelo hipokritski pojem, saj zavestno spregleduje pomembna vprašanja glede okolja in javnega zdravja, kot je vprašanje gensko spremenjene hrane, ter zlasti poudarja le manj pomembne zadeve. Glede dobrega počutja živali je to izgovor, ki služi notranjim interesom, zlasti interesom prevoznih podjetij, na račun živinorejcev in potrošnikov, saj se cena viša brez stvarne koristi za skupnost.
Na splošno so kmetje zaradi večkratne skladnosti finančno zelo obremenjeni, pri čemer ni prinesla bistvene koristi za okolje, javno zdravje ali zdravje živali, zaradi česar je bila prvotno uvedena. V naši državi so stroški skladnosti za živinorejske obrate nevzdržni za rejce koz in ovac, pri čemer ima zanemarljive koristi za okolje, javno zdravje in zdravje živali, čeprav so to področja, na katerih se s težavami lahko spopademo učinkovito, če bo način proizvodnje primeren za živali in rastline. Če na primer prepovemo gensko spremenjene pridelke, mesne obroke, mineralna olja in hormone ter izvajamo sistematične preglede za ostanke pesticidov v kmetijskih proizvodih, potem bodo rezultati za javno zdravje in okolje resnično znatno boljši.
12. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
(Seja je bila prekinjena ob 12.40 in se je nadaljevala ob 15.00.)
13. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
14. Predlog splošnega proračuna 2008, kakor je bil spremenjen s strani Sveta (vsi oddelki) (razprava)
Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0492/2007) Kyöstija Virrankoskega in Villeja Itäläja v imenu odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna za proračunsko leto 2008, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki), in o pisni predlogi sprememb št. 1/2008 (13659/2007 – C6-0341/2007) in št. 2/2008 (15716/2007 – C6-0435/2007) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008.
Ville Itälä, poročevalec. − Gospod predsednik, kot poročevalec se zahvaljujem predsedniku odbora za proračun gospodu Bögeju. Po njegovi zaslugi je izid po spravnem postopku dobro uravnotežen. Prav tako se zahvaljujem mojemu kolegu poročevalcu gospodu Virrankoskemu za sodelovanje pri proračunskem postopku. Zelo vesel sem, da je gospod Virrankoski omogočil pilotne projekte za podporo trajnosti Baltskega morja.
Ker sem poročevalec za proračune Parlamenta in drugih institucij, je bil moj glavni cilj zagotoviti, da vsako povišanje stroškov ostane čim nižje. Zato sem ta proračun poimenoval „davkoplačevalski proračun“. Ta cilj je bil dosežen, zvišanje pa ni preseglo 4 %.
, poročevalec. – (FI) Opominjam vas, da se odstavek 48 v predlogu resolucije navezuje na člen 29 statuta poslancev EP. Uprava je glede tega zahtevala, da pošljemo pismo vsem vladam držav članic in jih v njem vprašamo, pod katerimi pogoji želijo, da s svojim delom nadaljujejo poslanci, ki so ponovno izvoljeni, ob upoštevanju statuta za nove poslance. Upam, da bo moj predlog spremembe v zvezi s tem sprejet in da se bo ta zadeva reševala prek kvestorjev, saj je to pravilen način za obravnavanje te zadeve.
Ker je o tem vprašanju potekala tudi javna razprava, člen 29, o katerem je odločil Svet, pomeni, da se vlade držav članic odločijo, ali bodo uporabljale stara ali nova pravila za ponovno izvoljene poslance. Poslanci sami se o tem ne morejo odločiti. Ker je to vprašanje za kvestorje, je prav, da se oni odločijo tudi o tem, ali naj pošljemo pismo.
Predsednik. − Besedo za približno dve in pol minuti predajam gospodu Virrankoskemu, ki bo tudi govoril kot poročevalec.
Kyösti Virrankoski, poročevalec. − Gospod predsednik, oprostite, ali imam na voljo dve in pol ali pet minut?
Predsednik. − Obvestilo, ki mi ga je dal sekretariat, pravi, da imamo dva poročevalca ter da ima vsak na voljo dve minuti in pol.
Gospe in gospodje, to ni skupna razprava z dvema poročiloma, kjer en poročevalec govori o vsakem poročilu, kot se včasih dogaja. Imamo eno poročilo z dvema poročevalcema, pri čemer si oba razdelita pet minut.
Gospod Virrankoski, prosim prevzemite besedo in skušajte podati povzetek. Kot vedo vsi poslanci, sem precej prilagodljiv glede časa za govore, zato vas naprošam, da začnete z razpravo, saj smo že izgubili minuto in pol s to prekinitvijo.
Kyösti Virrankoski, poročevalec. − (FI) Gospod predsednik, skupni proračun Evropske unije za naslednje leto je 129 149 700 000 EUR za obveznosti in 120 346 800 000 za odobritve plačil. Čeprav gre pri tem za povečanje za 5,71 %, predstavljajo plačila le 0,96 % BND, torej 9,3 milijarde EUR pod večletnim finančnim okvirom.
Brezpogojna prednostna naloga Parlamenta je postavka 1: trajnostna rast in konkurenčnost. Parlament je veliko naredil za spodbujanje financiranja dvoletnega načrta za sistem za določanje položaja Galileo in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Pri tem nam je uspelo. Svet se je strinjal s pregledom večletnega finančnega okvira, tako da bi lahko projekt Galileo lahko v celoti financirali iz proračuna EU. Prišlo je do primanjkljaja pri financiranju v višini 2,4 milijarde EUR, ko se je umaknil zasebni sektor. Parlament je vztrajal pri tem, da se primanjkljaj pokrije z denarjem iz proračuna EU. Ni bilo več vprašanja, ali bomo nadaljevali tako nejasno in razčlenjeno. Pri tem proračunskem postopku smo se morali odločiti, ali bomo nadaljevali z vsemi potrebnimi sredstvi ali bomo nemudoma prenehali.
Svet se je odločil nadaljevati, kar je dobro za Evropo. Za to se zahvaljujemo strokovnemu delu portugalskega predsedstva Svetu. Za nadomestitev potrebnih sredstev smo vzeli 1,6 milijard EUR iz letošnjih neporabljenih kmetijskih izdatkov in 200 milijonov EUR iz instrumenta za prilagodljivost, ostalo pa smo pridobili z dajanjem prednosti in prerazporeditvijo izdatkov in postavke 1a. Rešitev za projekt Galileo je bila velika zmaga za Parlament pri tem proračunskem postopku.
Drug pomemben dosežek je spodbujanje zunanjih ukrepov EU. Za to smo pridobili 70 milijonov EUR iz instrumenta za prilagodljivost. Vsa ta sredstva so potrebna za dejavnosti, kot so priprave za policijsko službo na Kosovem in spopadanje s težavnimi izzivi v zvezi s Palestino, ter za pripravo na njihovo izvedbo.
Odbor za proračun je ustvaril posebno rezervo za spodbujanje upravljanja na podlagi dejavnosti. K temu se bomo v resoluciji vrnili.
Zlasti težavno je upravljanje strukturnih skladov. Več kot polovica operativnih programov še vedno ni odobrenih. Pomembno je, da se pravilno odobrijo.
Na koncu se zahvaljujem zlasti predstavnikom portugalskega predsedstva Svetu za njihovo dobro delo. Prav tako se zahvaljujem gospe komisarki Grybauskaitė za njen konstruktiven pristop in pobudo. Prav tako se zahvaljujem predsedniku odbora za proračun gospodu Bögeju, vsem koordinatorjem in poslancem. Zahvaljujem se tudi nosilcem funkcij v odboru za proračun in tistim v mojim skupini, ki jim je uspelo doseči dobre rezultate pri oblikovanju proračuna pod vsem pritiskom kratkih rokov.
S temi besedami proračun prepuščam Parlamentu v obravnavo na njegovem plenarnem zasedanju.
(Ploskanje.)
Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Virrankoski. Opravičujem se vam za nesporazum, zaradi katerega ste najbrž zaradi pomanjkanja časa pohiteli z govorom.
Emanuel Santos , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veseli me, da sodelujem pri vaši razpravi o drugi obravnavi proračuna za leto 2008. Pozorno sem poslušal prva dva govora in zahvaljujem se vam za pohvalo za naše skupno delo.
Kot ponavadi je bil postopek za proračun za leto 2008 zalo zapleten in vesel sem zaradi vaše namere, da boste pri proračunu za leto 2008 v celoti spoštovali sporazum, ki sta ga dosegli naši dve instituciji na usklajevalnem sestanku o proračunu 23. novembra 2007. Ta sporazum je imel dva različna, vendar enako pomembna cilja: prvi cilj je opredeliti okvir za določanje proračuna za leto 2008, ki bi Evropski uniji omogočil ustrezno delovanje ter pravilno izvajanje njenih politik; drugi cilj je zagotoviti financiranje projekta Galileo, enega najpomembnejših projektov, ki ga je Evropska unija začela v zadnjih letih na politični, industrijski in finančni ravni. V zvezi s tem sem ponosen na vodstveno vlogo, ki sta jo skupaj odigrala Evropski parlament in Svet kot proračunski organ oblasti s podporo Komisije pri splošnem sporazumu o projektu Galileo.
23. novembra 2007 nam je uspelo doseči sporazum o proračunu Skupnosti, ki je v skladu s tako pomembnim projektom, in tako pospešiti odobritev vseh njegovih drugih zakonodajnih in tehničnih vidikov. Ta finančna odločitev nedvomno predstavlja odločilen korak pri izstrelitvi projekta Galileo v njegovo končno orbito.
Poleg tega izražam zadovoljstvo Sveta nad sporazumom, ki smo ga dosegli o proračunu za skupno zunanjo in varnostno politiko za leto 2008. To je zelo pomembna politična prednostna naloga za Evropsko unijo. Prav tako menim, da proračun za leto 2008 kot celota predstavlja uravnotežen kompromis med potrebo po zagotavljanju nujne proračunske discipline ter trdnega finančnega upravljanja na eni strani in našo dolžnostjo po izpolnjevanju pričakovanj evropskih državljanov na drugi strani.
Dodajam, da smo ta zadovoljiv rezultat lahko dosegli le zaradi sinergije med prizadevanji vseh vpletenih in dobrega ter konstruktivnega vzdušja, ki je po našem mnenju zaznamovalo celoten proces od začetka.
Zato svojega govora ne morem končati, brez da bi izkoristil to priložnost, da se osebno zahvalim predsedniku odbora za proračun gospodu Reimerju Bögeju za njegovo odkritost in željo po dialogu, ki ju je pokazal med pogajanji, ter tudi poročevalcema gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäläju za njuno konstruktivno medinstitucionalno sodelovanje. Prav tako se iskreno zahvaljujem svojim kolegom iz „proračunskega“ Sveta ter vsem, ki so z njimi sodelovali, za trdno podporo, ki so jo nudili predsedstvu Sveta. Posebna zahvala gre gospe komisarki Daliji Grybauskaitė, ki je v celoti odigrala svojo vlogo nevtralne posrednice, na koncu pa se zahvaljujem osebju treh institucij, ki so sodelovali pri teh pogajanjih, za njihov dragocen in strokoven prispevek. Najlepša hvala vsem.
Dalia Grybauskaitė, komisarka. – (LT) Čestitke vsem. Naj vas spomnim, da je Evropska komisija med predstavitvijo osnutka splošnega proračuna za leto 2008 največji delež izdatkov dodelila vlaganjem v razvoj gospodarske rasti. Takega primera v evropski finančni zgodovini še ni bilo, ko sredstva, dodeljena razvoju gospodarske konkurenčnosti, predstavljajo največji delež proračuna.
To je nova, zgodovinska kakovost proračuna EU in odraža politične prednostne naloge EU, ki so konkurenčnost, gospodarska rast, kohezija in socialna usklajenost.
Pomemben element pri pogajanjih o proračunu za leto 2008 je bila potreba po odločitvi o dveh inovativnih čezevropskih projektih, projektu GALILEO in razvoju Evropskega tehnološkega inštituta.
Pogajanja o proračunu so bila res zapletena. Vendar je konstruktiven položaj, ki sta ga zavzela Evropski parlament in Komisija, omogočil dosego pozitivnih rezultatov.
Zahvaljujem se Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalcu o proračunu gospodu Virrankoskemu za upoštevanje pojasnil Komisije v zvezi z nekaterimi rezervami. Na prvi obravnavi so bile sproščene te rezerve za sredstva. Vendar izpostavljam, da še vedno obstaja nekaj nerešenih težav, na katere je Komisija opozorila Parlament.
komisarka. Vendar obstajajo nekatere rezerve, zaradi katerih bo izvajanje proračuna težje in bolj zapleteno, zato upam, da se bodo čim prej sprostile.
Zaradi dveh vrst rezerv smo posebej zaskrbljeni, zato bi bilo smiselno, da jih obravnavamo na tem plenarnem zasedanju. Prva rezerva za 17 milijonov EUR znižuje sredstva za plače osebja na sedežih oddelkov, ki so odgovorni za področje politike zunanjih ukrepov, zaradi česar bodo nekatera delovna mesta Komisije ostala nezasedena in bo Komisija v začetku januarja prenehala z zaposlovanjem. To dejansko pomeni, da bo v skupni rezervi za plače osebja 22 milijonov EUR, zato upam, da bo Parlament na plenarnem zasedanju ponovno premislil o svojem stališču glede tega vprašanja.
V zvezi s splošno rezervo, ki naj bi za plače osebja znašala 5 milijonov EUR, si Komisija odločno prizadeva za izvedbo študije o izvajanju upravljanja po dejavnostih in pripravo poročil o nadaljnjem spremljanju ali pregledu ter izvajanju člena 44 medinstitucionalnega sporazuma, ki jih zahteva Parlament.
Vendar bom v imenu Komisije zelo jasna v zvezi z zahtevanim akcijskim načrtom za reorganizacijo usklajevalnih in podpornih dejavnosti. Evropski parlament bo v celoti obveščen o vseh različnih ukrepih nadaljnjega spremljanja pregleda. Komisija zagotavlja, da je to njena obveznost. Vendar prav tako poudarjam, da Komisija v zadnjem letu svojega mandata ne more izvesti večje reorganizacije, zato v zvezi s tem ne bo pripravila akcijskega načrta. Za večjo reorganizacijo se lahko odloči naslednja Komisija.
Komisija se zavezuje, da bo postopno izvajala sklepe, ki temeljijo na rezultatih stalnega ocenjevanja številnih dejavnosti, ugotovljenih v pregledu. Delujemo postopno. Začeli smo se ukvarjati z dejavnostmi obveščanja, mrežo delegacij, ravnovesjem in strukturo kategorij kadrovskega načrta Komisije. To smo obljubili in to bomo tudi zagotovili.
Upamo, da bo Parlament upošteval naše obljube in zmožnosti v zvezi s temi obveznostmi ter da bo ob glasovanju v četrtek ponovno premislil o svojih predlogih.
komisarka. – (LT) Za konec se zahvaljujem Evropskemu parlamentu, zlasti predsedniku odbora za proračun gospodu Bögeju in poročevalcu o proračunu gospodu Virrankoskemu ter tudi Svetu, zlasti gospodu Santosu, za njihovo zelo učinkovito sodelovanje in konstruktivno vlogo. Upam, da bodo današnje razprave koristne in uspešne ter da bodo prispevale k izidom glasovanja o proračunu Evropske unije za leto 2008.
Richard James Ashworth, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, proračun za leto 2008 je dober rezultat, zato čestitam kolegom iz odbora za proračun ter zlasti našemu predsedniku gospodu Bögeju in našima dvema poročevalcema gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäläju za zelo dobro delo. Kot komisar tudi sam menim, da ta proračun bolj ustrezno izraža spreminjajoče se prednostne naloge Unije in bolj ustreza izzivom, s katerimi se soočamo.
Strinjam se z dejstvom, da proračun predstavlja 0,96 % BND, in sem prav tako vesel, da je financiranje Frontexa bolj primerno za izziv, s katerim se ta organizacija sooča.
Vendar obstajata dve področji, zaradi katerih smo zaskrbljeni. Prvo področje je projekt Galileo: čeprav nisem pristojen za pripombe o tehničnih vprašanjih tega projekta, lahko in moram izraziti pripombe v zvezi s finančno disciplino, ki se mi zdi vsiljena. Zaskrbljen sem, ker je v zasebnem sektorju zelo malo zanimanja za naložbe v ta projekt. Zdi se, da projekt dopušča le malo ali nič prekoračitev v zvezi s stroški in časom, čeprav so skoraj neizogibne, zato sem zaskrbljen, da vizija poslovnega modela, ki bo nastopil po razvojni fazi, še ni zadostno razvita.
Zaskrbljeni smo tudi zaradi dejstva, da je ta proračun odvisen od poročila Računskega sodišča. Po 13 neuspešnih poskusih moramo to vzeti zelo resno. Dejstvo je, da lahko to zelo škoduje javnemu razumevanju Evropske unije.
Popolnoma jasni sta dve točki. Svoje stališče predstavljam predsedstvu Sveta, državam članicam in Komisiji. Bolj zavzeto morajo dosegati pozitivne izjave o zanesljivosti, ker to zelo škoduje razumevanju Evropske unije, kot sem že dejal. Poleg tega menim, da mora biti Parlament zdaj bolj odločen pri izpolnjevanju pogojev iz Mednarodnega sporazuma.
Catherine Guy-Quint, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči, gospe in gospodje, splošni proračun EU odraža resne težnje gospodarstev, ki so jih zaznamovale sedanj finančne možnosti. Imeli bomo 120 milijard EUR v odobritev plačil, pri čemer bo to predstavljalo 0,96 % skupnega BND držav članic. Vse to je precej skromno in oddaljeno od dejanskih potreb političnih projektov, ki so jih tisti, ki v Evropi odločajo, razglasili v Svetu, Komisiji in tudi tukaj v Parlamentu.
Večkrat smo v parlamentu navedli razloge za to: nacionalni egoizem, ki ogroža skupne interese, pretirana previdnost Komisije pri izvajanju naših proračunskih smernic ali splošna nesposobnost EU, da izdela inovativne, realne projekte. Letos smo pod vodstvom naših odličnih poročevalcev, skupaj z gospodom Virrankovskim, spet morali poiskati rešitve za razvoj politik, za katere menimo, da so nujne, ter pilotske projekte, ki jih naši sodržavljani pričakujejo. Letos smo bili še enkrat priče neustreznemu finančnemu okviru za mednarodno dejavnost EU, kar nam ne olajšuje prevzemanja obveznosti v zvezi s Palestino in Kosovim.
Vendar je letos enemu projektu uspelo premagati takšno strogost: projektu Galileo. Zlasti se zahvaljujem gospe komisarki Grybauskaitė, gospodu Romeru, predsedniku Bögeju in gospodu Virrankoskemu ter vsem članom odbora za proračun, poslancem in administratorjem, ki so bili za trdno odločenost in pogajalsko strategijo nagrajeni s finančnim sporazumom s Svetom. Želim reči: „Na srečo sta bila prisotna Komisija in Parlament“, vendar ne morem zanemariti vloge, ki jo je pri tem imelo portugalsko predsedstvo Svetu in gospod Santos, ki je s svojim znanjem in izkušnjami ter s svojo sposobnostjo poslušanja sprožil vse to. Zapomniti si moramo, da je po pogajanjih celotna Evropa zagotovila financiranje projekta Galileo v celoti prek sredstev Skupnosti. Z Evropskim tehnološkim institutom je v paketu skupno 2,7 milijarde EUR, pri čemer ni ogrožena nobena politika EU.
Ta primer skupne politične zahteve je redkost v proračunski zgodovini EP. Socialisti si to razlagajo kot upanje za avtonomnost satelitske navigacije EU od leta 2013 ter kot znak sposobnosti Parlamenta, da izkoristi svoja pooblastila in izpolni svoje odgovornosti v zvezi s pripravo proračunske prihodnosti EU.
Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, v imenu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo prav tako poudarjam dobre rezultate pogajanja, ki jih lahko proslavimo v zvezi s četrtkovim sprejetjem proračuna za leto 2008. Čestitam svojemu kolegu gospodu Virrakoskemu kot poročevalcu o proračunu Komisije. Uspelo mu je, kar se je številnim zdelo nemogoče, in sicer doseči kompromis o pregledu večletnega proračunskega okvira in finančnih vidikov, brez da bi morali vpletati voditelje držav ali vlad ali doživljati velike pogajalske drame konec decembra.
Rezultati pogajanj, ki so pred nami, nam zagotavljajo milijarde, potrebne za financiranje satelitskega navigacijskega sistema Galileo, brez da bi morali zmanjšati financiranje drugih pomembnih programov. To je razpoložljivi denar iz kmetijstva, denar iz instrumenta za prilagodljivost in denar, ki ga sicer ne bi porabili in ki bo zdaj porabljen za zagotavljanje, da lahko EU nadaljuje s pomembnimi vlaganji v projekt Galileo. EU bodo zato na voljo osnovna infrastruktura in pomembno strokovno znanje. Prek uporabe instrumenta za prilagodljivost se je našlo tudi več denarja za Palestino in Kosovo
Na splošno smo pri tem prišli do zgodovinsko dobre rešitve. Potrebujemo bolj prilagodljiv proračun EU, pri čemer lahko vsako leto zagotovimo financiranje osnovnih potreb. To ne pomeni nujno dražjega proračuna, ampak strožje izvajanje pravil s poudarkom na ustreznih težavah. Veliko ljudi je prispevalo k odlični rešitvi. Gospa Grybauskaitė nas je vodila razsodno in strokovno. Parlament je bil enoten in je zagotovil podporo željam Komisije. Zahvaljujem se predsedniku odbora za proračun gospodu Bögeju za odločno in sposobno vodenje ter tudi koordinatorjem drugih skupin za njihovo dobro sodelovanje. Zahvaljujem se tudi gospodu Itäläju za njegova prizadevanja in portugalskemu predsedstvu Sveta za delo, ki so ga opravili pri doseganju dobrih rezultatov. To je zmaga EU in zdravega razuma.
Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, danes zadnjič razpravljamo o osnutku proračuna Evropske unije za leto 2008. Zdi se, da ustreza našim pričakovanjem, čeprav se je najbolj razgreta razprava osredotočila okrog njegove višine, kot se ponavadi zgodi. Vseeno moramo delovati znotraj dogovorjenega okvira in mu prilagoditi posamezna stališča.
Prizadevali smo si, da bi upoštevali vse predloge sprememb, vendar včasih to ni bilo mogoče, saj so se medsebojno izključevali. Zlasti sem zadovoljen, da smo pri razpuščanju odgovornosti Evrope kot globalne partnerice skušali čim bolj povečati sredstva za takšne dejavnosti. Če sklepamo iz današnjega govora dobitnika nagrade Saharova gospoda Saliha Mahmuda Osmana, svet zagotovo računa na Evropsko unijo.
V zvezi s tem naj povem, da bo Skupina združenje za Evropo narodov, v imenu katere govorim, glasovala za sprejetje vloženega predloga proračuna. Vsem kolegom se zahvaljujem za naš dosežek. Vsi so ga pohvalili. Še enkrat se vam zahvaljujem.
Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, tudi za skupino Verts/ALE je ključno vprašanje, ali je evropski proračun res pripravljen na prihodnje potrebe in ali se bo odzval na velike izzive prihajajočih let, zlasti glede naše odgovornosti na področju zunanje politike in tudi v zvezi z raziskavami in razvojem, izobraževanjem in boju proti podnebnim spremembam.
Menimo, da proračun kot celota še ni dovolj dober, da se spopade s temi velikimi izzivi. Kljub temu se nam zdi pohvalno, da se je sprejela odločitev za projekt Galileo. To predstavlja nekakšno izhodišče, iz katerega lahko nadaljujemo s spremembami proračuna in ga oblikujemo bolj primerno prihodnosti, gre pa tudi za zgodovinski korak za Evropsko unijo, da začne s tako ambicioznim projektom na področju industrijske politike.
Menim, da je zelo pomembno, zlasti v okviru lizbonskih načrtov, da Evropa teh novih tehnoloških razvojev, tega navigacijskega sistema ne prepusti Združenim državam ali Kitajski, ampak da bi naš cilj moral biti igranje lastne samozavestne vloge v svetu in na globalnem trgu.
Zato menim, da moramo v prihodnjih letih storiti še več za obvladovanje teh sprememb in za iskanje najprimernejših odgovorov na globalna vprašanja. Prav tako sem vesel, da nam je uspelo prerazporediti sredstva iz programa Euratom za financiranje projekta Galileo. Po mojem mnenju je namenjanje denarja za boljše in okolju manj nevarne tehnologije dodaten korak naprej.
Zahvaljujem se svojim kolegom iz odbora, gospodu Bögeju in poročevalcema za njihovo trdo delo pri tem proračunu. Prepričan se, da je to korak v pravo smer.
Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, jutri bomo sprejeli proračun EU za naslednje leto, v katerem so plačila pod zgornjo mejo enega odstotka, če dejstva, da bo to predstavljalo 1,24 odstotka BND, sploh ne omenjam. V zvezi s tem je izid zadovoljiv za tiste v naši skupini, ki želijo prihraniti davkoplačevalski denar njihovih držav. Po drugi strani pa je v naši skupini veliko takih, ki bi si želeli, da bi proračun Komisije sledil politiki, ki jo Parlament sprejema z uporabo svojih sredstev, pri čemer bi dobili vtis slabše proračunske discipline. Vedno skuša najti nova področja za izdatke, čeprav morda niso primerna za dobro porabo denarja.
V naši skupini obstajata dve stališči do projekta Galileo. Nekateri si želijo, da bi bil financiran iz proračuna EU, drugi pa ga v celoti zavračajo zaradi njegovih visokih stroškov. Obstaja strah pred tem, da projekt ne bi bil vreden javnega denarja. Ker so se zasebna podjetja umaknila, je prihodnost projekta Galileo odvisna od financiranja EU. Naša skupina ne odobrava uporabe projekta Galileo, ki je bil prvotno namenjen samo za civilno uporabo, za vojaške namene.
Prav tako ne odobravamo dodatnega financiranja iz proračuna EU za zunanjo, varnostno in obrambno politiko Unije. Strinjamo se z dejstvom, da je EU mirovna organizacija in da se ne bi smela militarizirati ter postati agentka velesile. Prav to pa bo postala, če Svet želi vložiti več denarja v skupno zunanjo in varnostno politiko. Ne želimo biti vpleteni v porabo proračunskih sredstev EU za krepitev politične dediščine starih tranzicijskih držav v Afriki ali nezakonitih dejanj Združenih držav Amerike, ki so delovale kot mučitelji v Iraku in Afganistanu.
Z upoštevanjem vsega tega bo naša skupina v prijateljskem duhu glasovala proti sprejetju poročila o proračunu gospoda Virrankoskega.
Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, zahvaljujem se in čestitam poročevalcema gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäläju. Opravila sta ustrezno in odgovorno delo ter tako proračun uspela ohraniti na nižji ravni, kot se mi je na začetku zdelo mogoče. Vendar sta bila prisiljena delovati znotraj vsiljenih meja, pri čemer poudarjam, da so te meje nerazumne.
Prvič, prihodki so dejansko vnaprej določena vsota. Približno 1 % bruto nacionalnega prihodka gre v EU. Vendar v racionalnem sistemu ne bi smelo biti tako. Pravi pristop bi bil, da se odločimo, kaj mora storiti EU, potem pogledamo, koliko bo to stalo, in nazadnje zberemo denar. Ne bi smeli najprej zbrati denarja in šele potem razmišljati o tem, kako ga bomo porabili. To je napačen način in tega se vsi zavedajo. Zato ga spremenimo.
Drugič, vemo, da je vsaj 75 % denarja, ki ga porabi EU, namenjenega popolnoma neuporabnim in škodljivim stvarem. Torej imamo ogromno količino denarja, ki ga lahko porabimo za koristne projekte. Približno polovica se še vedno nameni kmetijski politiki in še dodatna četrtina do tretjine nečemu, čemur pravimo strukturni skladi na strukturni strani. Dejansko EU ne bi smela početi tega.
EU bi morala razvijati in redno spremljati sisteme za notranji trg in okoljsko sodelovanje. To presenetljivo malo stane. Če v prihodnosti preidemo k temu, bomo uspeli zmanjšati prispevek EU in še nam bo ostal denar za druge stvari, s katerimi bi se morala EU ukvarjati. Po mojem mnenju to vključuje projekt Galileo, ki bo zdaj financiran. To je uspeh. Veliko bi morali vlagati v osnovne raziskave, saj bi nam to omogočilo razvoj fuzijske energije. To je prava naloga EU, ne pa dejavniki za boj proti gozdnim požarom, strukturna prilagoditev globalizaciji in druge sheme, ki so zapravljanje denarja za propagando.
Sergej Kozlík (NI). – (SV) Gospod predsednik, Parlament, gospe in gospodje, številne skupne politike, ki prejmejo finančno podporo iz proračuna EU, niso dobre. Ne spodbujajo učinkovitega razvoja proizvodne strukture Evropske unije in ne povečujejo njene konkurenčnosti.
Kmetijski sektor, ki prejme skoraj 40 % proračuna EU je v tem smislu značilen primer. V okviru splošnega razvoja se zdi skupna kmetijska politika EU neprožna in toga. V preteklosti so jo popačili različni kompromisi, ki so temeljili na postopnih popuščanjih, predvsem velikim državam članicam.
Do zdaj smo z vsemi reformami do neke mere ohranjali neučinkovito ponovno razdelitev sredstev. Še vedno imamo razmere, v katerih 80 % evropskih sredstev uporablja 20 % podjetij iz starih držav članic. To povzroča nepravične pogoje za nove države članice in jih diskriminira.
Jasno nasprotuje temeljnim pravilom trga, po katerih se nacionalni programi oblikujejo na podlagi tako imenovanega zgodovinskega načela, kot se preučuje v zvezi z reformo vinskega sektorja. Skupna kmetijska politika EU mora zagotoviti, da so njena orodja enako učinkovita in omogočiti, da imajo države članice enak dostop do proračuna EU ter tudi do nacionalnih proračunov.
Kot pravijo, proračuni odražajo predvidene gospodarske politike. Bojim se, da evropski proračun glede obravnavanja kmetijstva žal nudi popačeno sliko, vendar ne po svoji krivdi.
Salvador Garriga Polledo (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, gospoda poročevalca, gospe in gospodje, to je dober osnutek proračuna in zanj si moramo čestitati. Vendar smo o vsebini osnutka tega dokumenta povedali dovolj.
Želim izraziti svoje zadovoljstvo glede dveh vidikov: izvrševanja proračuna in uspešnega spravnega postopka.
Naj začnem pri izvrševanju proračuna, menim, da smo letos uspeli dodati vrednost porabljenim sredstvom iz proračuna, učinkoviteje smo izpolnili naše zaveze in dobro smo sodelovali in izmenjavali informacije z Evropsko komisijo. Menim, da lahko za večino področij proračuna brez skrbi povemo, da je bilo v letu 2007 izvrševanje zadovoljivo, pri čemer med drugim to pomeni tudi, da imamo lahko v primerjavi s prejšnjimi leti nižje rezerve glede Komisije. Tako to pomeni veliko bolj nemoten postopek, čeprav se zavedamo, da smo šele na začetku glede finančnega načrtovanja in novega obdobja finančne perspektive: zato bo izvajanje strukturnega sklada nekoliko počasnejše, vendar menim, da bo kmalu ujelo pravo hitrost.
V zvezi s spravo, ki je osnova tega dobrega sporazuma želim ponovno čestitati Evropski komisiji za vso pomoč gospe komisarke, delegaciji EP in seveda portugalskemu predsedstvu, ki je delovalo zelo usklajeno. Delovali so kot resnična skupina, pri čemer imajo danes njeni člani vsi enake kravate, kar pomeni, da dejansko delujejo kot skupina: zaradi njih smo lahko financirali tehnološki razvoj in varovali davkoplačevalce prek zmerne uporabe odobritve plačil.
Tega načina delovanja še dolgo ne smemo spremeniti, pri čemer moramo pri prihodnjih poravnavah proračuna vedno upoštevati, da Parlament predstavlja državljane, njihovo voljo pa izražajo politične skupine. Tudi ne smemo pozabiti, da je proračun sam po sebi politično dejanje.
Jutta Haug (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, proračunski postopek za leto 2008 je pokazal, kako pomembno lahko napreduje Evropski parlament v pogajanjih s Svetom, če smo odločeni izvesti naše zamisli za evropsko politiko.
Že na začetku smo povedali, da bi bilo treba na podlagi metode Skupnosti financirati projekt Galileo po propadu zamisli o javno-zasebnih partnerstvih z evropskimi sredstvi. Vsaka druga rešitev bi bila za Parlament nesprejemljiva. Parlament je vztrajal pri tem stališču in v zvezi s tem pritiskal na Svet, če smo pošteni, ga je prisilil, da naredi nekaj novega pri glasovanju z večino, vendar ne soglasno, in odobri kompromis s Parlamentom, kar vključuje tudi manjšo revizijo. To izjavljam kot Nemka, ki je hvaležna portugalskemu predsedstvu.
Zaradi tega bomo lahko do leta 2013 primerno financirali projekt Galileo in Evropski tehnološki inštitut. Medtem ko sem zaradi tega ponosna na naš parlament, seveda ne zanemarjam zelo koristne vloge, ki jo je imela Komisija v tem proračunskem postopku. Gospa komisarka, iskreno se zahvaljujem vam in vašemu osebju. Nedvomno ste pomagali zagotoviti, da se je Svet usmeril v pravo smer, ne le v zvezi s konkurenčno in inovacijsko politiko, ampak tudi v zvezi z ureditvami zunanjih politik. Prav tako bo naš kompromis zaenkrat zagotovil zadostna sredstva za evropske odbore na Kosovu in v Palestini.
Ni treba poudarjati, da je moral plačati Parlament za ta napredek določeno ceno. Skupni zunanji in varnosti politiki se bo dodelilo iz proračuna za leto 2008 285 milijonov proračunskih sredstev. Medtem ko je ta znesek za 125 milijonov višji od dodelitve v letu 2007, se dobro zavedamo, da bo razdelek 4 do konca obdobja, ki ga določa finančna perspektiva, ostal kronično prenizek. Čeprav nas v Parlamentu veseli sprememba stališča Sveta, moramo močno poudariti, da je Svet še vedno osredotočen na svoj glavni cilj, da plača čim manj, pri čemer je ta cilj dejansko dosegel. Načrtovani skupni izdatki znašajo 120,3 milijarde EUR, kar predstavlja le 0,96 % skupnega bruto nacionalnega dohodka držav članic, medtem ko finančna perspektiva predstavlja 1,04 %.
Zato bomo leta 2008 imeli tesno prilegajoč se proračun, čeprav bi imeli raje bolj udobnega. Zato si moramo skupno prizadevati za zagotovitev, da bo izvajala Komisija večletne programe hitro in pravilno, da se bo odzivala na naše pripombe glede posebnih proračunskih postavk na načine, ki bodo v skladu z našimi nameni ter da se bo na naše predloge o poskusnih projektih in pripravljalnih ukrepih odzvala z iskanjem načina za njihovo izvajanje ter ne bo le naštevala ovir, ki preprečujejo njihovo uresničitev. Vse poslance, vključno s tistimi, ki delujejo v okviru posebnih odborov pozivam, da nadzorujejo izvrševanje proračuna za leto 2008 sistematično in kritično.
Končno se iskreno zahvaljujem poročevalcema, vsem kolegom poslancem in sekretariatu za njihovo predano konstruktivno sodelovanje v letu 2007. Upam na enako parlamentarno solidarnost v letu 2008, kadar koli bom imela nalogo pripraviti osnutek poročila.
Gérard Deprez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej želim čestitati našim poročevalcem in splošnemu poročevalcu, našemu prijatelju gospodu Kyöstiju Virrankoskemu ter celotni delegaciji EP, ki ji strokovno predseduje gospod Böge. Prav tako čestitam Komisiji in, kar je bolj nenavadno, predsedstvu Sveta, ki je končno prevzelo svoje odgovornosti. Gospod minister, če bi imeli evropsko légion d’honneur (legijo časti), menim, da bi si zaslužili ta naziv.
V zvezi s proračunom za leto 2008 sem skupaj s številnimi kolegi v glavnem zaskrbljen glede zagotavljanja polnega financiranja Skupnosti za začetek izvajanja projekta Galileo, brez da bi s tem ogrozili financiranje programov, katerih cilj je izvajanje lizbonske strategije. Rezultat smo dosegli: to je dobra novica za Evropo v celoti in je tudi novica, ki jo lahko na enostaven način sporočimo našim sodržavljanom, ki razumejo njen pomen.
Če si lahko za trenutek nadenem moje pokrivalo predsednika odbora LIBE, želim izraziti svoje zadovoljstvo glede dejstva, da je glede ukinitve rezerv v zvezi s SIS II in Frontexom odbor za proračun podprl mnenje odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. To sta ključna instrumenta za nadzor zunanjih meja EU, zato moramo povečati njuno delovno zmogljivost. Po drugi strani pozivam, da v rezervi pustimo vsa proračunska sredstva, ki se nanašajo na Evropski sklad za vračanje, dokler Parlament in Svet ne sprejmeta predloga direktive o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.
Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, težko je biti optimističen glede proračuna za leto 2008, ker je v zvezi z bruto nacionalnim dohodkom držav članic najnižji v primerjavi s prejšnjimi leti, tako v smislu odobritev za prevzem obveznosti in tudi odobritve plačil.
Parlament opozarjam, da je v finančni perspektivi za obdobje 2007–2013 zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti za proračunsko leto 2008 določena za 1,08 % bruto nacionalnega dohodka. Določena je bila za 1,06 % bruto nacionalnega dohodka za odobritve plačil. Zato obstaja znatna razlika med tem, kaj je bila pripravljena financirati Evropska unija pred dvema letoma in kaj je pripravljena financirati zdaj. Na katerem koli področju, za katerega Evropska unija dodeli finančna sredstva s tako omejenim financiranjem ne moremo doseči več Evrope.
Podpiram dejstvo, da je postopek sprave omogočil sporazum o financiranju programa Galileo in Evropskega tehnološkega inštituta. Prav tako upam, da se bo Evropski parlament strinjal s tem, da proračunske rezerve uporabimo za financiranje agencije Frontex. To je zlasti pomembno za države, kot je Poljska. Že v decembru bodo meje teh držav postale zunanje meje Evropske unije v celotnem pomenu te besede.
Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, v središču politike brez kakršnih koli „–izmov“ je verodostojnost. Verodostojnost je povezana z načini uporabe razpoložljivih davčnih prihodkov, pri čemer lahko to ljudje spremljajo najjasneje pri količinah sredstev, ki jih porabijo upravni organi. Žal ta proračun ponovno ne navaja natančnih sredstev, ki bodo porabljena za upravo. To je točka s 6,6 milijarde EUR, vendar so upravni izdatki skriti tudi v številnih drugih proračunskih sredstvih.
Poleg tega razlike ali podobnosti med življenjskim slogom političnega sloja in velike večine prebivalstva razkrivajo ključne točke demokratične narave neke družbe. V Evropski uniji je na tem področju očiten velik prepad v obliki pokojninskega sistema za uradnike in tudi tiste v tem parlamentu, ki spadajo v okvir razkošnega sistema dodatnih pokojnin. Za uradnike je zdaj skupna količina letnih plačil 963 milijone EUR, pri čemer uradniki sami k temu prispevajo ne več kot tretjino. Poleg tega račun stalno narašča. Tudi samo število prejemnikov pokojnin se bo zvišalo za 5,5 %. Pri tem se samodejno upošteva raven inflacije. Tako se Bruselj vedno bolj oddaljuje od tistih, ki naj bi jih predstavljal, kar je slabo za demokracijo.
To mora biti začetna točka za razumno proračunsko reformo in je hkrati tudi poziv gospe komisarki za ukrepanje.
Reimer Böge (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcema gospodoma Itäli in Virrankonskemu, ki sta v zadnjih mesecih opravila dobro delo ter pripravila zelo jasna poročila. Prav tako se zahvaljujem koordinatorjem in osebju političnih skupin ter sekretariatu odbora. Naj izpostavim gospo Anne Vitrey, gospoda Iana Vollbrachta in gospo Marie-Cécile Bernard in se prek njih zahvalim celotni skupini, ki si je znatno prizadevala za vse nas. Prav tako moram povedati, da brez velike solidarnosti Evropskega parlamenta ne bi bilo mogoče doseči tega skupnega rezultata, o katerem bomo glasovali v četrtek.
Gospa komisarka, s svojim čutom za delovanje v pravem trenutku, kot ste ponovno storili pri teh pogajanjih, ste ključno prispevali k uspešnemu izidu pogajanj in za to se vam zahvaljujem. Kot nekdo, ki je spremljal že številne postopke usklajevanja proračuna, se želim zahvaliti portugalskemu predsedstvu za izvajanje pogajanj Sveta v teh težkih razmerah. Z zagotovitvijo končnega glasovanja in privolitve Sveta, kar je dosežek, ki ga zelo cenimo, je napisalo novo poglavje v zgodovini institucij EU.
Tako imamo za drugo leto obdobja finančne perspektive proračun 120,3 milijard EUR, kar predstavlja 0,96 % skupnega bruto nacionalnega dohodka držav članic, pri čemer je to proračun, ki je pomembno vezan na davčno disciplino.
Imamo proračun, ki varuje programe, ki omogočajo dodano evropsko vrednost, kot so tisti, ki smo jih ravnokar sprejeli. Imamo proračun, ki do leta 2013 varuje temelje strateškega projekta Galileo, katerega značilnost je mešanica revizije, prožnosti in prerazporeditve. Imamo proračun, ki zagotavlja dodatna sredstva za Frontex in tako omogoča ključne odzive na nujne izzive, imamo proračun, ki financira skupno zunanjo in varnostno politiko, čeprav le v letu 2008, ter zagotavlja uporabo instrumenta prilagodljivosti za namene SZVP.
Pri tem želim poudariti, da bi morali oblikovati dolgoročen, večleten pristop, ki bi podprl stalno prenizko financiran razdelek 4, tj. „EU kot globalni partner“. K razpravljanju o tej temi nas bodo zagotovo še pozvale SZVP, Palestina in Kosovo, in sicer v zvezi s prihajajočim poročilom gospe Haug o prednostnih nalogah prihodnjega proračuna. Parlamentu priporočam sedanji proračun v njegovi dogovorjeni obliki.
Vladimír Maňka (PSE). – (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na kratko bom opisal področje „drugih oddelkov“.
Evropski parlament je pri obravnavi proračuna dosegel pomembne dosežke, pri čemer bom omenil le nekatere. Prvič, dosegli smo kompromis o splošnem obsegu proračuna.
Drugič, v zvezi z zagotavljanjem informacij državljanom EU o delu Evropskega parlamenta in rezultatih tega dela imamo zdaj orodja za boljše sodelovanje in obveščanje državljanov. Vendar je treba poudariti, da napredek v izboljšanju strategije informiranja in komuniciranja Parlamenta ne bo dovolj. Za učinkovitost zahteva ta strategija vključitev Komisije in evropskih uradov v posameznih državah. Strategija mora biti usklajena, pri čemer se njeni rezultati redno ocenjujejo. Tako lahko dosežemo ne le boljši dostop do informacij, ampak tudi večjo preglednost in boljšo uporabo sredstev.
Tretjič, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za podporo naših prizadevanj pri oblikovanju sistema za upravljanje znanja. Ta sistem vam bo pomagal pri prihodnjem zakonodajnem delu.
Četrtič, za skupine obiskovalcev smo dosegli večjo prilagodljivost.
Petič, menim, da bodo ukrepi za spodbujanje jezikovnih služb zagotovili tako višjo kakovost storitev in tudi boljšo uporabo sredstev.
Končno, dosegli smo sporazum o številnih točkah glede okolja in dostopa invalidov do zaposlitve.
Pomembno je, da proračun za „druge oddelke“ oceni vsako institucijo posamezno. Računsko sodišče želim izpostaviti kot primer dobre prakse v smislu oblikovanja proračuna. Pri nekaterih proračunskih postavkah so se z oblikovanjem proračuna na podlagi realnih izdatkov in ne izračunov, vezanih na indeks, prihranila sredstva.
Gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcema ter tudi vsem skupinam iz Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta. Zadovoljen sem v zvezi z našimi srečanji, razpravami in spravnimi postopki. Kadar se zavedate, da si vsi sodelujoči prizadevajo za sporazum, se zaradi pozitivnega ozračja dosegajo dobri rezultati.
Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot veste smo leta 2006 številni le s težavo glasovali za večletni proračun za finančno perspektivo. Dejansko smo se v celoti zavedali, da prispevki držav članic ne bodo zadostovali za reševanje velikih vprašanj, s katerimi se sooča EU, ki jo sestavlja 27 narodov in pol milijarde državljanov. Ta nezadosten proračun, ki ga dodatno ogroža umik zasebnih partnerjev, tj. zainteresiranih strani v projektu Galileo, nas izpostavlja resnim težavam in je vir velike zaskrbljenosti.
Zato me veseli, da je bil tokrat uslišan Parlament po dolgem boju z državami članicami v Svetu. Proračun za leto 2008 je dejansko zmaga za Evropejce in ta parlament, poleg tega se iskreno zahvaljujem našemu splošnemu poročevalcu in njegovi skupini za težka pogajanja, seveda se zahvaljujem tudi predsedniku Bögeju ter članom odbora Evropskega parlamenta za proračun.
Veseli me, da smo po urah intenzivnih pogajanj zagotovili skupna posojila v znesku skoraj 120 milijard EUR, kar predstavlja 0,96 % BNP EU. Delno je tako zlasti zaradi uporabe instrumenta prilagodljivosti, ki nam omogoča znatno zvišanje odobritev plačil SZVP (razdelek 4), pri čemer sta zlasti poudarjena Kosovo in Palestina.
Končno kot članica odbora za promet in turizem kot tudi moji kolegi podpiram sredstva, zagotovljena za projekt Galileo, ki bo kot ključni projekt Evropi omogočil ohranjanje in izboljšanje njenega položaja svetovne sile in nam zagotovil neodvisnost od ostalih držav. To je velik uspeh, ne le v političnem, ampak tudi v smislu zaposlovanja, privlačnosti in predvsem vidnosti evropskega vključevanja za naše državljane: to je velik uspeh za našo prihodnost.
László Surján (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, „in vendar se premika“, je domnevno rekel Galileo Galilei. Zdaj, po številnih letih iskanja napak, se program Galileo premika. Čestitam poročevalcu, Komisiji, gospe komisarki in Parlamentu za zahtevanje sporazuma. Zakaj potrebujemo prisilo? Zakaj Svet ni ukrepal prej? Zakaj je zgrožen in presenečen nad tem, da mora Unija ponovno plačati? Zakaj nismo zadovoljni, da je Unija pripravljena in zmožna izvesti pomembne programe, kot je Galileo? Zakaj moramo potrebna sredstva zbrati iz ostankov, namesto da bi vsak prispeval stroške za naložbo in nato imel od tega tudi koristi? Zakaj poskuša zmanjšati Svet vsako leto sredstva za kohezijsko politiko – letos jih je zmanjšal za več kot 100 milijonov EUR? Zakaj smo za deset let zadržali kmetijsko pomoč za nove države članice in postavili evropske državljane, ki prejemajo pomoč v položaj, v katerem morajo med seboj na različne načine tekmovati na skupnem trgu?
Ko je avstrijski cesar in kralj Madžarske iskal pomoč za vojne z Marijo Terezijo, so mu madžarski plemiči odgovorili, „naše življenje in naša kri“. Vendar so temu dodali „brez ovsa“, kar pomeni, da niso želeli prispevati k stroškom. Pri takem odnosu je težko biti uspešen. Proračuna Unije ne smemo obravnavati kot zapravljenega denarja. To je instrument, prek katerega prejmejo evropski državljani za svoj denar tudi neko vrednost. Parlament, Komisija in končno tudi Svet so si za to prizadevali. Če bi se le misli in namere začele izvajati prej. Hvala za vašo pozornost.
Jan Mulder (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, ponovno si lahko čestitamo, da smo po številnih poskusih dosegli sporazum. To je bil dolgotrajen in mučen proces, pri čemer se lahko zdaj vsak, ki je v njem sodeloval, nanj ozre s čisto vestjo. Pri tem je pomembno vprašanje, ali je to pravi postopek za sprejemanje proračuna. Menim, da bi bilo po ratifikaciji Pogodbe smiselno, da ponovno razmislimo o mogoči uvedbi hitrejšega in učinkovitejšega postopka.
Lahko na primer tudi obravnavamo vprašanje, ali je odločanje za poskusne projekte in pripravljalne ukrepe na tej stopnji primerno oziroma bi se morali v zvezi s tem odločati na zgodnejši stopnji. Menim, da bi bilo slednje bolj primerno. Če pogledamo pogajanja, sta največja uspeha tega proračuna projekt Galileo in Evropski tehnološki inštitut.
Kadar berem časopisne članke o vseh pogajanjih se mi vedno zdi, da se izpostavlja le eno institucijo, tj. Svet ministrov. Po sklenitvi sporazuma v časopisnih člankih vedno navajajo, da je bil „sporazum sklenjen v Svetu ministrov“. Ali ni mogoče javnosti enkrat za vselej sporočiti, da dejansko ni ravno tako? Svet je bilo težko prepričati, da spremeni večletni proračun.
To je že samo po sebi hvalevredno: Pogodba je še vedno nova, vendar smo jo nujno potrebovali. Menim, da je treba upoštevati Pogodbo in večletni proračun, vendar to zadeva tudi Svet, zlasti v zvezi s točko v členu 44 o predstavitvi izjav držav glede dobrega finančnega poslovodenja. Svet mora obravnavati tudi to.
Janusz Lewandowski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, v smislu tako strukture in tudi obsega proračun za leto 2008 kaže, da smo na začetni stopnji uvedbe večletnih programov nove generacije, ki so povezani s finančno perspektivo 2007–2013. Pomemben primer za to je rekordno nizka raven plačil v zvezi z bruto nacionalnim dohodkom.
Previdno optimističen sem, da bodo v letu 2008 upravičenci do tega proračuna prijetno presenetili Evropski parlament in hkrati neprijetno presenetili finančne ministre, ko bodo pozvali k tako imenovani spremembi proračuna, in sicer zaradi stopnje izvajanja, ki bo višja, kot se jo zdaj ocenjuje, predvsem v zvezi s strukturnimi skladi.
Sprava je bila zelo uspešna in je dejansko skupen uspeh treh udeleženih institucij. Čestitam gospodu Bögeju za njegovo vlogo voditelja delegacije Parlamenta. Čestitam tudi poročevalcema, sekretariatu in vsem ostalim udeleženim stranem. Kot je bilo v današnji razpravi že izpostavljeno, je postopek sprave podal neprijeten vtis. Zdelo se je, da se delegacija Parlamenta kot podpisnica sporazuma ni dejavno vključevala v njegovo doseganje, ampak se je vedla kot neke vrste opazovalka pri sklepanju sporazuma med določenimi nacionalnimi delegacijami. Nacionalne delegacije so zlasti zanimali načini financiranja in še bolj javna naročila v zvezi s programom Galileo.
Ta neprijeten vtis je bil povzet tudi v komentarjih medijev o dogodku. Zavedati se je treba, da je bil glavni namen usklajevanje proračuna. To ni bilo le srečanje med finančnimi ministri zainteresiranih držav. V imenu Evropskega parlamenta se zavezujem, da bomo zaključke, pridobljene s to izkušnjo uporabili na prihodnjih srečanjih take vrste v letu 2008.
PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC Podpredsednik
Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod predsedujoči, najprej se želim zahvaliti predsedniku Sveta. Menim, da je portugalsko predsedstvo polepšalo ta parlament, ustvarili ste občutek solidarnosti v Svetu, za katerega nismo menili, da je mogoč.
Z vidika nadzora proračuna želim danes v zvezi s prihajajočim finančnim letom poudariti dve točki. Prva točka, ki jo je gospa komisarka že omenila, je nadaljevanje analize delovnih mest, ki se osredotoča na delovna mesta na področju usklajevanja in upravne podpore. Zavedamo se, da Komisija dvomi o tem, ali dejansko potrebuje 1 700 zaposlenih, ki skrbijo za komunikacije ali 3 500 zaposlenih za upravljanje dokumentov ali 1 700 zaposlenih v direktoratu za kadre. Vsi ti zaposleni skupaj predstavljajo tretjino osebja v storitvah za podporo in usklajevanje. Zagotoviti želimo, da se uprava ne bo ukvarjala sama s sabo, ampak da bo v njej delovalo osebje, ki bo lahko izvajalo politične prednostne naloge Komisije in tudi Parlamenta.
Zato bomo še naprej pozivali Komisijo, da dodatno preuči ta področja dejavnosti v akcijskem načrtu. To vprašanje mora ostati na dnevnem redu in bo tudi ostalo na dnevnem redu, z ali brez rezerve, z ali brez odstavka 11 naše resolucije ter celo z ali brez izpolnitve predhodnih pogojev. Pozivam vas, da s tem nadaljujete. Podali ste že pripombe v zvezi s tem; te pripombe sem slišala in vas bom glede na njih tudi sodila. Menim, da lahko oblikuje ta Komisije akcijski načrt, ker je v položaju, v katerem to lahko stori. Vendar njeni nasledniki tega ne bodo mogli. Zato menim, da je pomembno, da izpolnite ta predhodni pogoj in opravite primerno predhodno delo. Osebno me ta zadeva zelo zanima in sem vedno pripravljena z vami razpravljati o njej.
Druga točka, ki se nam zdi pomembna zadeva izjave o nacionalnem upravljanju za sklade, ki spadajo v okvir deljenega upravljanja. Gospod predsedujoči, med našim postopkom sprave ste navedli določene izjave, v katerih ste pokazali, da želite to zadevo obravnavati. Do zdaj niste pojasnili, na kakšen način nameravate obravnavati to nalogo. Naš poziv k ukrepanju v zvezi s tem vprašanjem se nanaša tudi na slovensko predsedstvo. Komisijo pozivamo, da uporabi primerne smernice in oblikuje pogoje, v katerih lahko začnemo pogovore z državami članicami. Brez sklicevanja na te smernice in brez ustreznih dejavnosti držav članic bo težko ukrepati.
Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Gospod predsednik, proračun Evropske unije za leto 2008 je pragmatičen in zagotavlja rezultate, pri čemer ga usmerjajo sedanje razvojne prednostne naloge Evropske unije. Med celotnim proračunskim postopkom je uporabljal Evropski parlament svojo pravico do nadzora nad ostalimi institucijami za spodbujanje glavnih ciljev lizbonske strategije, gospodarske konkurenčnosti in zaposlovanja.
Parlament je sredstva, namenjena Svetu, prenesel v rezerve, in sicer zaradi pomanjkljivosti v sistemu za odobritev operativnih programov, ker preseganje rokov pomeni denar, ki ga izgubi evropski državljan. Enako se zgodi v primeru zamud pri zaposlovanju osebja iz novih držav članic, ker to pomeni pomembne stroške in vpliva na dejavnost evropskih institucij.
Zato menim, je po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe zelo pomembno, da se pristojnosti Parlamenta znatno povečajo, da soodločanje postane splošno pravilo in da veto Parlamenta pri sprejemanju proračuna velja tudi za kmetijstvo.
Rešitve za velika tehnološka projekta Evropske unije program Galileo in Evropski tehnološki inštitut pomenijo znatno pomoč za raziskave in razvoj. Vendar moramo zagotoviti, da se podeli evropska pomoč enotno in med državami članicami ne poglobi dodatno obstoječih tehnoloških in informacijskih razvojnih vrzeli. Čeprav je ta rešitev za financiranje teh programov tehnična, ne sme postati uporaba meje na področju kmetijstva pravilo. Kmetijstvo ne sme postati področje, katerega usoda se določa že vnaprej in katerega sredstva se sistematično odvajajo. Veseli me podpora, ki ste jo namenili povečanju sredstev, namenjenih evropskemu programu za financiranje programa mleko za šole in dejstvo, da ste jo razširili tudi na ostale proizvode.
Nenazadnje menim, da je zelo pomembna vedno večja vključenost Evropske unije na področju izobraževanja na splošno in zlasti širitev programov za štipendije ter stalno usposabljanje. Zato se vam zahvaljujem za podporo predloga spremembe, ki obravnava znatno povečanje proračuna na tem področju za naslednje leto.
Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, letošnji proračun je jasen dokaz, da metoda Skupnosti deluje. Letos smo pokazali dodano vrednost, ki jo lahko zagotovi Evropska unija pri reševanju zapletenih vprašanj, kadar so prvotni načrti neuspešni.
Ta ni le posledica čudovitega uspeha programa Galileo, ampak tudi načina, na katerega smo zagotovili Frontexu novo in nujno financiranje za soočanje z novimi izzivi; ter pilotnih projektov in Evropskega inštituta za tehnologijo. To pomeni, da dokazuje Evropska unija, da lahko zagotovi Skupnosti rešitve velikih in zapletenih vprašanj, pri katerih so bili ostali neuspešni.
To je prvo pozitivno sporočilo. Vendar je s širšim trendom zneskov, navedenih pri proračunu, povezano dodatno, negativno sporočilo: dejstvo, da naši letošnji izdatki za naslednje leto znašajo 0,95 % BNP Skupnosti se mi ne zdi dobra novica. Slišal sem, da nekateri poslanci menijo, da je to uspeh. Sam nisem enakega mnenja. To dokazuje, da so naši izdatki zdaj, ko imamo 27 držav članic, enaki izdatkom, ki smo jih imeli, ko je bilo držav članic 15. Proračuni na tej ravni ne predstavljajo obsega ambicij evropske podjetnosti. Na podlagi letošnjega uspeha moramo začeti s pripravami prihodnjih finančnih dodelitev, zato sem vesel, da smo o tem že začeli razpravljati.
Naj končam z osebnim komentarjem: ko bomo v četrtek glasovali o proračunu, bo minevalo eno leto, od kar je umrla gospa Loyola de Palacio, arhitektka tega velikega evropskega projekta. Bila je velika Evropejka, ženska, ki je spodbudila ta proces, tj. uspešen sklep, o katerem bomo glasovali v četrtek. Menim, da je to najlepši spomin na političarko, ki je svoje besede izražala z dejanji.
Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Hvala vam, gospod predsednik. Ena od točk, glede katere sta se Parlament in Svet sporazumela, je postopno povečanje proračuna za agencijo Frontex – dejansko smo proračun podvojili. Povedati želim, da je med prvo in drugo obravnavo proračuna, pri čemer ga bomo ta teden odobrili, odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Parlamenta sodeloval na intenzivnem srečanju z vodjo agencije Frontex, na katerem smo razpravljali in nam je bil predstavljena tudi natančna predstavitev delovnega programa agencije za prihodnje leto. Gospod predsednik, ta predstavitev nas je prepričala, da pravilno povečujemo proračun te agencije, ter da bo z več sredstvi v prihodnjem letu agencija učinkovitejša, kot je bila do zdaj. Prav tako nam je vodja agencije predstavil podrobnosti številnih novih misij, ki se bodo izvedle prihodnje leto na zunanjih mejah Unije – to bodo misije na zemlji, v zraku in na morju. Kar zadeva misije na morju smo zelo zadovoljni, da se bodo dejavnosti Frontexa znatno povečale na morskih mejah, zlasti v osrednjem Sredozemlju, vendar tudi v vzhodnem Sredozemlju, na področju katerega smo v zadnjem času ugotovili znatno povečanje težav. Medtem se bodo nadaljevale misije tudi v bližini Kanarskih otokov. Gospod predsednik, državljani prizadetih držav bodo zagotovo sprejeli učinkovitejšo prisotnost Frontexa, ki jim bo pomagal nadzirati pritok priseljencev, zaradi katerega so državljani teh držav najbolj zaskrbljeni. Zato bodo podprli odločitve, ki smo jih sprejeli v zvezi s proračunom. Poleg tega sem prepričan, da bomo s tem proračunom poslali jasno sporočilo omrežju organiziranega kriminala, ki se okorišča s tihotapljenjem priseljencev, da njihovih dejanj ne bomo dopuščali. Hvala.
Emanuel Santos, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, pozorno sem prisluhnil govorom poslancev in moram povedati, da medtem ko sem ob začetku te razprave izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim uspehom, zdaj lahko v svojem imenu in v imenu Sveta povem, da sem še bolj zadovoljen, in sicer zaradi rezultatov, ki smo jih dosegli skupaj.
Naj dodam še to, da smo v zvezi s temi rezultati lahko ponosni tudi, ker zagotavljajo ugled naših institucij: Parlamenta, Sveta in Evropske komisije. V očeh evropskih državljanov smo pokazali skupno voljo in ambicijo za nadaljevanje gradnje Evropske unije, ki ima zdaj 27 držav članic, kot območja miru, demokracije, svobode, pravičnosti in blaginje. To priložnost moram izkoristiti, da poudarim moje veliko upanje, ne le za pravilno izvrševanje proračuna, ki ga bomo sprejeli, ampak tudi za pravilno izvajanje projektov, o katerih smo se pogajali. Hvala vsem za velikodušne besede, ki ste jih namenili Svetu. Najlepša hvala, gospod predsednik.
Predsednik. – Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo v četrtek.
Pisne izjave (člen 142)
Alexander Stubb (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Poročevalcem Parlamenta je treba čestitati za uspešen proračun: gospodu Virrankonskemu za proračun Komisije in gospodu Itäli za proračun Parlamenta in ostalih institucij.
Rezultat je zgodovinski. Strukturni skladi in kohezijski sklad zdaj prvič prejemajo največji del proračuna. To odraža spremembe v prednostnih nalogah Komisije. Obseg proračuna je znan že dolgo časa: malo manj kot 1 % BND, kar za leto 2008 pomeni okrog 120,3 milijarde EUR.
Proračun obravnava tudi prihodnost, in sicer z rezultatom, da se 3,4 milijarde EUR nameni satelitskemu radio-navigacijskemu sistemu Galileo ter 309 milijonov EUR Evropskemu tehnološkemu inštitutu. Poleg tega se bo dodatno vlagalo v skupno zunanjo in varnostno politiko. Ta je zelo pomembna za krepitev naše verodostojne mednarodne vloge.
Kar zadeva Parlament, je gospod Itälä poudaril pomembnost proračunske discipline in odgovorne uporabe javnih sredstev.
Zato menim, da je novi proračun odličen.
15. Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah (razprava)
Predsednik. – Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o letnem poročilu Evropske unije o človekovih pravicah.
Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, v čast mi je, da sem lahko danes tu priča razpravi o devetem letnem poročilu EU o človekovih pravicah. Poročilo vključuje obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007 in je bilo Evropskemu parlamentu uradno predstavljeno 26. novembra v Bruslju.
Kot v prejšnjih letih je tudi deveto letno poročilo EU o človekovih pravicah resnično skupno poročilo, ki smo ga pripravili predsedstvo, Evropska komisija in generalni sekretariat Sveta. Namen tega poročila je zagotoviti splošen pregled dejavnosti Evropske unije v zvezi s človekovimi pravicami med finskim in nemškim predsedstvom. Cilj poročila je prikazati, kako so skupne vrednote, na katerih temelji EU, prenesene v dejavnosti v zvezi s človekovimi pravicami na področju dvostranskih odnosov s tretjimi državami, večstranskih forumov in v zvezi s številnimi tematskimi vprašanji. Dodaten cilj poročila je zagotoviti preglednost dejavnosti EU v zvezi s človekovimi pravicami in vidnost teh mnogovrstnih in zelo pomembnih dejavnosti.
Zdaj bom izpostavil najpomembnejše splošne vidike politike EU o človekovih pravicah med zadevnim obdobjem. Ti vidiki so: izvajanje smernic EU o človekovih pravicah – kot veste, imamo že smernice o mučenju, smrtni kazni, zagovornikih človekovih pravic in otrok v oboroženih konfliktih; prvo leto delovanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice; zaključek procesa vzpostavljanja institucij za ta novi organ in končno vključevanje človekovih pravic v vse vidike politik EU, vključno z obvladovanjem kriznih razmer ter operacijami in misijami evropske varnostne in obrambne politike.
Čeprav je struktura tega poročila večinoma enaka strukturi poročila iz prejšnjega leta, si letošnje poročilo prizadeva za zagotovitev dodatnega obravnavanja analize z namenom ponuditi bolj celosten in poglobljen splošni pregled vpliva in učinkovitosti ukrepov EU na področjih človekovih pravic in demokratizacije. To osredotočanje na analizo izhaja iz predlogov Evropskega parlamenta, vključenih v poročilo gospoda Coveneya iz aprila.
Zato to poročilo predstavlja dejavnosti EU v zvezi s človekovimi pravicami tako iz tematskega in tudi državnega vidika. Letos sta dodani dve novi poglavji: poglavje o sosedski politiki in poglavje o verski svobodi in prepričanju. S tem smo želeli poudariti pomembnost boja proti nestrpnosti, ki temelji na prepričanju ali veri.
Letno poročilo vključuje komentarje o resoluciji o tej temi, ki jo je podprla Evropska unija med zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov v letu 2006. Veseli me, da vam lahko povem, da smo letos podprli resolucijo o nestrpnosti, ki temelji na veri ali prepričanju, ki je bila soglasno sprejeta v tretjem odboru ZN.
Na zasedanju Sveta za človekove pravice, ki se je začelo včeraj, 10. decembra v Ženevi, bo predstavljena še ena resolucija EU o verski nestrpnosti. S tem se zlasti želi obnoviti mandat posebnega poročevalca. Upamo, da bo tudi ta resolucija sprejeta soglasno. Poročilo vključuje tudi bolj celovito poglavje o dejavnostih Evropskega parlamenta za spodbujanje in zaščito človekovih pravic ter demokracije, zlasti prek resolucij, vendar tudi prek zaslišanj in razprav v pododboru za človekove pravice, odboru za zunanje zadeve ter odboru za razvoj in s predstavniki iz tretjih držav.
Ključnega prispevka Evropskega parlamenta k našim skupnim prizadevanjem, spodbujanja in zaščite človekovih pravic, ne moremo zanikati. Poročilo prav tako omenja mehanizme, razvite v EU, ki zagotavljajo spoštovanje in varstvo človekovih pravic. V tem okviru je treba omeniti ustanovitev Agencije za temeljne pravice na dan 1. marec letos, ki je nadomestila Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije. Poročilo med drugimi dejavnostmi poudarja ukrepe, sprejete za izvajanje smernic EU o človekovih pravicah.
Najprej želim omeniti ukrepe, ki so bili letos sprejeti za izvajanje smernic o smrtni kazni. S sodelovanjem z državami v vseh regijah je EU izredno spodbudila svojo kampanjo proti smrtni kazni. Med obdobjem poročanja je sprejela EU številne ukrepe glede smrtne kazni, pri čemer je poskušala prepričati države, da spremenijo svoja stališča glede tega vprašanja in si tudi prizadevala za reševanje človeških življenj. V okviru teh smernic je bila tudi predstavitev izjave o smrtni kazni v generalni skupščini Združenih narodov v letu 2006, ki je spodbudila letošnje sprejetje resolucije proti smrtni kazni na dan 15. november.
Poleg tega smo v okviru smernic okrepili naše stališče proti mučenju in nadaljevali z izboljšanjem izvajanja smernic o otrocih v oboroženih konfliktih ter tudi o zagovornikih človekovih pravic. Letos je sprejela EU novo pobudo in oblikovala paket smernic o otrokovih pravicah, ki jih bo Svet verjetno sprejel ob koncu leta.
Jedro poročila ostajajo dejavnosti EU na področju skupne in varnostne politike, dialogi o človekovih pravicah z različnimi državami ter posvetovanja trojke. Poročilo posreduje informacije o razvoju politik in ukrepov v zvezi z 20 različnimi tematskimi vprašanji, vključno s področji, na katerih je sprejela EU smernice o človekovih pravicah in tudi ostalimi tematskimi vprašanji, kot so pravice žensk, otrokove pravice, boj proti rasizmu ter trgovina z ljudmi.
Poročilo vključuje analizo dejavnosti EU v sosednjih državah in zagotavlja splošen pregled dejavnosti EU in mednarodnih organizacij. V tem smislu vas opozarjam na dejstvo, da obdobje, ki ga to poročilo analizira, sovpada s prvim letom delovanja Sveta za človekove pravice, pri čemer je znatno prispevala Evropska unija k delovanju slednjega.
Dodatna prednostna naloga EU v zvezi s človekovimi pravicami je, kot tudi v prejšnjih letih, vključevanje človekovih pravic v vse vidike politik EU. Govorim o načrtovanju in izvajanju operacij za obvladovanje kriznih razmer ter misij v okviru evropske varnostne in obrambne politike ter nalogah predanih svetovalcev za misije na področju človekovih pravic in spola. Mandati posebnih predstavnikov Evropske unije zdaj vključujejo konkretna navodila za to področje.
Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, tudi sama se strinjam s tem poročilom EU, ki je skupno poročilo Sveta in Evropske komisije. Tisti od vas, ki ste bili prisotni med mojim prvim govorom v vlogi komisarke, veste, da želim obravnavati to vprašanje skupaj z vami. Prav tako se zahvaljujem poslancem v Parlamentu, ki so prispevali k pripravi našega poročila. Dejansko je to zelo dober dokument, ki izraža naša stališča in dejavnosti, ki jih izvajamo na področju človekovih pravic.
Včeraj smo praznovali mednarodni dan človekovih pravic, ki bil je letos zlasti pomemben, saj je bil prvi dogodek v okviru proslav 60. obletnice sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah. To je bil prvi korak k vzpostavitvi celovitega mednarodnega okvira za varstvo človekovih pravic, ki mu je v zadnjih desetletjih sledila pomembna kodifikacija mednarodnega prava o človekovih pravicah.
Zdaj je izziv, da izvajanje tega prava spremenimo v realnost v vsem svetu. Obžalovanja vredne razmere v zvezi s človekovimi pravicami v Burmi/Mjanmaru, Sudanu/Darfurju, Iranu in Zimbabveju so na primer jasno opozorilo na izzive, s katerimi se soočamo, pri čemer je enega od njih danes predstavil dobitnik nagrade Saharov gospod Osman. Jasno nam je pokazal, kako moramo delovati.
Izpostavila bom štiri ključna področja napredka, ki so zlasti zaznamovala dejavnosti Evropske unije v preteklem letu. Prvič, v sistemu Združenih narodov za človekove pravice so se dosegle pomembne spremembe. Faza vzpostavljanja Sveta za človekove pravice se je končala bolj ali manj uspešno, tako da obstaja ustrezna podlaga za previdni optimizem, če bo Svet pravočasno obravnaval kršitve človekovih pravic, kadar koli in kjer koli se bodo ugotovile.
Ob upoštevanju tega smo veseli, da je Svet za človekove pravice na podlagi pobude EU sprejel ukrepe za obravnavanje resnih kršitev človekovih pravic v Burmi/Mjanmaru ter tudi v Sudanu/Darfurju. Poleg tega pozdravljamo oblikovanje sistema za redni splošni pregled, ki se bo začel uporabljati naslednje leto in bo omogočal redne temeljite preglede stanja na področju človekovih pravic v vsaki državi članici Združenih narodov.
Kljub ustanovitvi Sveta za človekove pravice ostaja tretji odbor generalne skupščine Združenih narodov dejansko enako pomemben forum za vprašanja človekovih pravic. Evropska unija bo uporabljala ta odbor za predloge tematskih in nacionalnih resolucij v celoti še naprej. Letošnje zasedanje je bilo zelo uspešno, saj se je prvič sprejela resolucija, ki poziva k moratoriju za smrtno kazen. Zaradi pobude EU in vzpostavitve čezregionalne koalicije je zgodovinska obsodba smrtne kazni ključen korak v oblikovanju mednarodnega soglasja za njeno odpravo.
Drugič, posvetovanja o človekovih pravicah so eno od najbolj pomembnih orodij, ki so nam na voljo za ozaveščanje prebivalcev tretjih držav o vprašanjih človekovih pravic. Omogočajo nam tudi izražanje zaskrbljenosti glede človekovih pravic v partnerskih državah, oblikovanje priporočil za izboljšanje stanja na tem področju in razprave o načinih za spodbujanje reforme s projekti za usposabljanje ali sodelovanje. V zadnjem letu je bilo število posvetovanj o človekovih pravicah veliko večje.
Zdaj imamo posvetovanja z okoli 25 partnerskimi državami. Posvetovanja o človekovih pravicah smo na primer vzpostavili z večino držav v okviru evropske sosedske politike, pri čemer so bili uvodni sestanki večinoma konstruktivni, nekateri pa celo zelo konstruktivni.
Prvi krog posvetovanj strokovnjakov s področja človekovih pravic, vključno s strokovnjaki iz Afriške unije, je zagotovil nove možnosti za sodelovanje z afriško celino na področju človekovih pravic. Maja 2007 je Evropska unija organizirala prvo posvetovanje o človekovih pravicah z Uzbekistanom, pri čemer predvideva strategija EU za Srednjo Azijo vzpostavitev takih posvetovanj z vsemi državami Srednje Azije.
Vendar moramo biti z večjim številom takih posvetovanj pazljivi ter zagotoviti doslednost in učinkovitost; to je točka, ki jo je Evropski parlament pravilno poudaril v svoji resoluciji z dne 6. septembra 2007.
Tretjič, navedla bom še nekaj pripomb v zvezi s smernicami EU o človekovih pravicah. Predsedstvo Sveta je že ugotovilo, da me veseli, ker smo v letu 2007 sprejeli nove smernice o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic ter strategijo za njihovo izvajanje. Prednostna naloga v okviru teh smernic bo obravnavanje ključnega vprašanja nasilja nad otroki.
Kot pri vseh smernicah EU je dejansko najpomembnejše izvajanje. Evropska unija je dejavna zlasti v zvezi s smernicami o smrtni kazni, mučenju in slabem ravnanju, ne samo s številnimi splošnimi ukrepi, ampak tudi s številnimi specifičnimi predstavitvami posameznih primerov smrtne kazni ali mučenja v številnih različnih tretjih državah. Te primere bomo dosledno izpostavljali v političnih dialogih s tretjimi državami.
Končno moram omeniti evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), ki deluje od januarja 2007. EIDHR nam omogoča zagotavljanje neposrednih finančnih sredstev za organizacije civilne družbe po vsem svetu brez posredovanja vlad. Postal je glavni instrument za krepitev civilnih organizacij po vsem svetu, brez katerega se človekove pravice in demokracija ne bi mogli uspešno izvajati. EIDHR na novo poudarja spodbujanje demokracije in omogoča zagotovitev podpore za ukrepe, ki podpirajo smernice EU o človekovih pravicah.
Poleg tega se zdaj lahko skladi uporabljajo za pomoč zagovornikom človekovih pravic, ki so zaradi svojih dejavnosti ogroženi. V okviru tega instrumenta bo vsako leto na voljo skupno okrog 140 milijonov EUR, pri čemer se je zbiranje predlogov za projekte že začelo.
Zaradi časovne stiske bom danes obravnavala le navedene točke. Vendar menim, da vsakega bralca tega koristnega in zanimivega letnega poročila presenetita geografski obseg naših dejavnosti na področju človekovih pravic in različna področja tematskih vprašanj, ki jih rešujemo.
Poleg tem, ki sem jih že omenila želim poudariti, da je Evropska unija dejavna na zelo različnih področjih, kot so spodbujanje članstva Mednarodnega kazenskega sodišča, pravice žensk in pravice invalidov.
Leto 2007 je bilo leto dosežkov. Vendar se prav tako zavedamo, da so za območja v vsem svetu na žalost še vedno značilne kršitve človekovih pravic. V tem letu 60. obletnice sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah bomo seveda nadaljevali z našimi prizadevanji, da se pravice, vključene v to deklaracijo postopno uresničijo v korist vseh nas.
PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS Podpredsednik
Laima Liucija Andrikienė, v imenu skupine PPE-DE. – (LT) Najprej se želim zahvaliti vsem, ki ste pripravljali letno poročilo. Ta dokument je pričakoval ne le Evropski parlament, ampak tudi institucije, kot so Svet Združenih narodov za človekove pravice, Svet Evrope in nevladne organizacije, ki nadaljujejo z delom na področju varstva človekovih pravic, tj. z dialogom, katerega vrednosti ne moremo preceniti. Govorim o dialogu med Evropskim parlamentom, njegovim pododborom za človekove pravice in Svetom ZN za človekove pravice, družbo ter skupinami, ki delujejo v tem okviru.
Strinjam se z zamislimi predsedujoče države Svetu in gospe komisarke. Vendar želim poudariti nekatere točke.
Letno poročilo je natančna študija ukrepov, ki jih je na globalni ravni sprejela na področju človekovih pravic EU. Obravnava dejavnosti držav članic EU, Komisije in Evropskega parlamenta. Poročilo natančno obravnava razmere v določenih regijah v svetu, vendar menim, da pri tem ne obravnava nekaterih vprašanj, ki bi zagotovila še večjo vrednost poročila.
Prvič, poročilo ne vključuje ocene politike EU na področju človekovih pravic. Ob koncu leta bi bilo dobro poznati mnenji Sveta in Komisije glede rezultatov ter vpliva navedenih ukrepov. Tako poročilo bi imelo veliko večjo vrednost kot poročilo, ki enostavno zagotovi seznam sprejetih ukrepov, ne glede na to, kako dolg ta seznam dejansko je. K rezultatom usmerjen pogled bi izpostavil vse ukrepe, ki jih je sprejela EU na področju varstva človekovih pravic in bi poudaril nepomembnosti. To zadeva tudi posamezne primere, ki jih navaja poročilo: kakšne rezultate je dejansko dosegla Evropska unija? Ali je mogoče, da naši ukrepi in dejavnosti niso zagotovili rezultatov oziroma so imeli celo negativne posledice?
Po drugi strani pogrešam jasnejšo razlago dela Evropskega parlamenta in priporočil za resolucije, ki smo jih sprejeli. Evropskemu parlamentu bi koristile informacije o tem, katere od njegovih priporočil sta upoštevala Komisija in Svet, katere od njih so bile vključene ter kakšni so bili rezultati v zvezi s tem.
Raimon Obiols i Germà, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, na hitro želim izpostaviti tri pripombe v zvezi s tem devetim poročilom, nato bom na kratko govoril o prihodnjih poročilih.
Pripombe so pozitivne. Prvič, čeprav je struktura tega poročila večinoma enaka strukturi poročil iz prejšnjih let, letošnje poročilo pomembno izpostavlja natančno analizo. Nekatera vprašanja so obravnavana celo iz dveh vidikov: geografskega in tematskega. To je pozitivna lastnost.
Drugič, dodatna pozitivna lastnost poročila sta njegovo močnejše poudarjanje odprave smrtne kazni, mučenja, in pravic otrok ter večje prizadevanje za varstvo zagovornikov človekovih pravic.
Poleg tega moramo biti zadovoljni s čedalje večjo zaskrbljenostjo glede ranljivosti zlorabljenih žensk in posledično s potrebo za okrepitev njihove zaščite.
Tretjič, poročilo vključuje prvo leto delovanja Sveta ZN za človekove pravice. EU je imela pri uvedbi mehanizma splošnega rednega pregleda dejavno vlogo, kar lahko spodbudi nekatere zelo pozitivne sinergije.
Končno želim z vami deliti vtis, ki je delno podoben mislim gospe Andrikienë. Vsako leto pomembno napredujemo proti vzpostavitvi veliko bolj celovite diagnoze, vendar nas čaka še dolga pot, preden bomo lahko to izčrpno in razsodno analizo spremenili v bolj otipljive in učinkovite rezultate za ukrepe Evropske unije.
Zato to pomeni, da moramo razviti konceptualen in analitičen mehanizem, ki nam bo omogočil oceno naših instrumentov. Način, na katerega pristopimo k dialogu s tretjimi državami, pogojevanje, izrazi, ki jih v razpravah uporabljamo za nasprotovanje določenim razmeram, ali uporabljamo dvojne standarde glede na velikost in strateško pomembnost določene države – menimo, da moramo vsa ta področja natančno preučiti in upamo, da bo to vključeno v prihodnja letna poročila.
(Ploskanje.)
Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, menim, da je pristop Evropskega parlamenta k praznovanju 60. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah s podelitvijo nagrade Saharov za svobodo mišljenja izjemnemu gospodu Salihu Mahmudu Osmanu ustrezen.
Vendar nam je gospod Osman povedal, da nam ne uspeva izpolnjevati naše dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem zaščite ljudem iz Darfurja ter da mora EU v svoja prizadevanja vključiti odločnost in sredstva, vključno z vojaškimi enotami. Kako je mogoče, da EU, ki spodbuja človekove pravice dovoli umor 600. 000 in prisilno razseljevanje štirih milijonov ljudi? EU mora izboljšati svoje zmogljivosti za posredovanje v kriznih razmerah, kot je ta. Brez dejanskih ukrepov so naše besede o spodbujanju skupnih vrednot neučinkovite. Menim, da bi bilo veliko mojih volivcev in trpečih ljudi v Darfurju presenečenih nad prizorom voditeljev EU, ki so prejšnji konec tedna v Lizboni uživali v koktajlih s predsednikoma Zimbabveja in Sudana.
Velika pomanjkljivost v poročilu Sveta in Komisije o spoštovanju človekovih pravic za leto 2007 je, da ne vključuje njunega odziva in tudi ne odziva Parlamenta na tajni dogovor vlad držav članic EU o izrednih izročitvah. Govorijo nam, da se EU dejavno ukvarja z vprašanjem mučenja. Kako je mogoče, da EU, ki se bori za človekove pravice in odpravo mučenja ni ravnala odgovorno ali dokazala resnice, ampak je ponudila le prazna zanikanja in medla zagotavljanja glede svoje vpletenosti v to barbarstvo? Podpis Listine o temeljnih pravicah ta teden zveni neiskreno, če se v praksi izvaja hinavščina, čeprav je sama listina dobrodošla tudi zato, ker je z njo diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti prvič prepovedana v mednarodnem dokumentu o človekovih pravicah.
Gospod Osman je končno opozoril tudi na to, da pravičnosti in odgovornosti ne sme ogrožati politični dogovor ter da morajo biti nekaznovani krivci obsojeni. Menim, da to velja tudi za sedanje razmere na Balkanu. Evropska Unija si ne sme dovoliti, da bi jo Srbija izsiljevala v zvezi s podpisom pridružitvenega sporazuma, ki bi ublažil izgubo Kosova, dokler Ratko Mladić in Radovan Karadžić ne bosta izročena Haagu. Ne smemo prezreti presoje haaške tožilke gospe Carle Del Ponte, da srbska vlada Mladića in Karadžića ni izročila sodišču namenoma. Ne smemo nagraditi Srbije, ker se ni odzvala nasilno na razglasitev neodvisnosti Kosova.
Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, varstvo človekovih pravic mora biti zadeva vesti in ne le upoštevanje najnovejših intelektualnih muh. Zato pozivam, da pristopijo dejavnosti Evropske unije na tem področju z večjo previdnostjo k vprašanju verske svobode. Vesti vernikov so vedno pogosteje napadane, zdaj je to vprašanje postalo izredno obširno.
Omenim lahko Kitajsko, Burmo, Severno Korejo, Iran, Sudan, Eritrejo, Vietnam in tudi Rusijo, Saudovo Arabijo, Uzbekistan ter Kubo. Ali je seznam dovolj dolg? Zato je presenetljivo, da se temu vprašanju namenja tako malo pozornosti, zlasti v prvem delu poročila. Podpiram dejstvo, da smo prednost namenili vprašanju enakosti med spoloma in pravicam otrok, vendar obžalujem pomanjkanje obravnavanja verske svobode. To lahko razlagamo kot kazalnik, da imajo določeni ljudje v Evropi predsodke proti veri kot taki.
Evropska unija mora nujno razviti splošne smernice o verski svobodi. Verska svoboda je človekova pravica, ki je v sodobnem svetu najpogosteje kršena brez posledične kazni.
Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, podpiram to letno poročilo. To je pomembno delo, ki nam zagotavlja celovit pregled pobud, ki smo jih za izvajanje politike EU na področju človekovih pravic sprejeli v enem letu in v okviru dveh predsedstev. Jasno to ni bilo lahko: to je praktično orodje in referenčni dokument.
Zaradi tega menim, da ima gospa Andrikienë prav. Poročilo ne vključuje objektivne ocene, analize in kritičnega duha, ker se ne opira na zaključke iz obravnavanih vprašanj mu primanjkuje tudi priporočil. Uspehi ali porazi te politike v poročilu niso zadostno razviti. Upam in verjamem, da bo to naloga poslancev pri poročilu, ki ga bo Parlament pripravil spomladi: v svojem delu si morajo prizadevati za to.
Poročilo presenetljivo ne obravnava nekaterih tem. Kot je omenila gospa Ludford, se odstavek o človekovih pravicah v zvezi z bojem proti terorizmu na srečo konča z navedbo obravnavanja Evropskega parlamenta letov Osrednje obveščevalne službe (CIA) in izrednih izročitev, vendar ne omenja pomanjkanja ukrepov Sveta v nadaljnjih preiskavah, napadov na odgovorne in še manj odškodnine za neupravičeno premeščene, aretirane ali mučene žrtve.
Enako odstavek o azilu in priseljevanju ne navaja velikih kršitev pravic priseljencev; ne vključuje ocene o izvajanju sporazumov za ponovno sprejetje, ne omenja navidezno militarizirane uprave na mejah niti več tisoč ljudi, ki umrejo, medtem ko poskušajo doseči naše obale, čeprav je delo poslancev v zvezi s temi vprašanji obširno in pravilno.
Niti se ne more razumeti ob branju tega poročila razlogov, zaradi katerih so naše države članice same sebe postavile v zelo neprijeten položaj v zvezi z našimi partnerji in mednarodnim pravom, ker so brez zadržkov zavrnile ratifikacijo konvencije o pravicah delavcev migrantov in njihovih družin. V zvezi s temi vprašanji naša notranja politika vpliva na človekove pravice izven naših mej.
Podpiram sprejetje Listine o temeljnih pravicah, ki nam bo omogočila bolj razumen pogled na nas same, vključno z Združenim kraljestvom in Poljsko. Analiza naših uspehov je lahko uporabna pri oblikovanju prihodnjih strategij. Gospa Ferrero-Waldner ima prav: treba je analizirati ključno vlogo EU in Sveta ZN za človekove pravice pri sprejetju obetajočih in zahtevnih delovnih mehanizmov, kot je bilo nedavno sprejetje resolucije, ki je pozivala k moratoriju za smrtno kazen. Dejavno predsedstvo, aktiven Svet, Evropski parlament v ofenzivi in vztrajne civilne organizacije prispevajo k oblikovanju Evrope kot učinkovitega svetovnega akterja: to so zelo dobre in spodbudne novice.
Patrick Louis , v imenu skupine IND/DEM. – (FR) Gospe in gospodje, „rojen je bil nov človek človekovih pravic, ki nima razen imena s svojim prednikov iz leta 1789 nič skupnega“: to je zbadljiv opis, s katerim je filozof Marcel Gauchet opisal Listino temeljnih pravic, ki je bila razglašena tu, pri čemer je postala zavezujoča s členom 6 lizbonske pogodbe.
Zavedamo se, da pravice, ki jih vključuje, z več vidikov nasprotujejo pravicam in svoboščinam, ki jih varujejo naše nacionalne ustave. Evropsko pravo je nadrejeno nacionalnemu in celo ustavnemu pravu. Kaj potem ostane od posvetnega načela, ko se sooči s členom 10 Listine, ki navaja, da verska svoboda vključuje svobodo izražanja svoje vere javno ali zasebno? Kaj ostane od načela enakosti, ko se sooči s členom 20 in naslednjimi členi Listine, ki določajo seznam pravic žrtev, ki temeljijo na njihovi pripadnosti posamezni skupini? Kaj ostane od načela svobode, ki vključuje pravico do samoodločanja, ko se sooči s členi 6 do 9, ki to pravico zamenjajo za osebne pravice in enostavno zmožnostjo zahtevati storitve od drugih?
Prizadevamo si, da bi pospešili preoblikovanje državljanov, ki imajo nadzor nad lastno prihodnostjo v gole potrošnike, pasivne ponudnike storitev, pri čemer pri tem ne bi mogli biti bolj uspešni. Kolegom poslancem, ki cenijo posvetne svoboščine in pravice, kot jih varujejo njihove ustave, želim povedati dve besedi: zbudite se.
Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, politika človekovih pravic, ki ni dosledna, je hinavska ter ji primanjkuje verodostojnosti. Evropska unija pravilno želi podpirati človekove pravice v tretjih državah, vendar moramo, da bomo verodostojni, tudi med seboj spoštovati vse temeljne demokratične pravice.
Tega ne počnemo vedno, zlasti v primeru pravice do svobode izražanja. To je ena od temeljnih pravic, če ne že najbolj temeljna pravica, vendar se jo obravnava vedno bolj kot težavno. Zlasti se kritika neuspele politike priseljevanja in vključevanja vedno označuje kot rasizem in je s tem kaznovana.
Tudi v poročilu, o katerem razpravljamo, je ta napaka. Ljudje tvegajo pregon in obsodbo ne zaradi dejanj, ampak zaradi svojih prepričanj in izražanja teh prepričanj. Na ta način politika, ki jo želimo vzpostaviti ne zagotavlja rešitev za vprašanja, ampak sama postane del teh vprašanj.
Ari Vatanen (PPE-DE). – Gospod predsednik, hvaležen sem za to poročilo, vendar poudarjam, da so naše človekove pravice še vedno selektivne, tj. politično korektne. Tudi v tem Parlamentu nismo mogli imeti fotografske razstave o grozotah v Čečeniji, ker smo se bali, da Rusom to ne bo všeč.
V zvezi z našim dialogom o človekovih pravicah s Kitajsko se ni omenjalo 30 do 40 milijonov deklic, ki so na Kitajskem v demografskem smislu pogrešane. Kje so ti otroci? Splavili so jih, umorili po rojstvu, jih zapustili ali so pristali v rokah organiziranega kriminala. Zato mora naša naslednja misija izpostaviti to vprašanje Kitajskim organom.
Ali so razmere v EU kaj boljše? Nikakor nočem, da se kdo počuti krivega. Prosim vas le, da premislite, kaj je temelj človeštva. Zakaj sicer pravilno izpostavljamo države, ki imajo smrtno kazen, če imamo smrtno kazen tudi v EU, kar pomeni več kot milijon otrok, ki so v EU umorjeni, še preden se rodijo? Sprašujem le, če je to humano. Ali lahko razvijemo razumno družbo, če človeško življenje nima največje vrednosti?
Naša prva naloga je braniti nezaščitene, tiste, ki so najbolj ranljivi. To je resnična solidarnost. Morda to ni politično korektno razmišljanje, vendar se moramo vprašati, katere so prave vrednote. Ali se je o njih mogoče pogajati? Ali so lahko človekove pravice odvisne od večine, ki je lahko naslednji dan manjšina? To pomeni, da je prva človekova pravica, da se rodi. Vesel sem, da sem se rodil in prepričan sem, da so tudi moji kolegi veseli, da so se rodili. S prepoznavanjem največje vrednosti človeškega življenja lahko oblikujemo družbo sočutja in ljubezni. Boljše prihodnosti ne moremo razvijati na temeljih, ki so mokri zaradi solz nerojenih otrok.
Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospod predsednik, pred seboj imamo letno poročilo EU o človekovih pravicah. To je odlično poročilo. Dejansko je to eden od najboljših dokumentov, ki jih je v zadnjem času pripravila Evropska unija in je pozitiven primer usklajenih ukrepov na področju človekovih pravic v vseh glavnih evropskih institucijah, v tem primeru v Svetu in Komisiji.
Politika Evropske unije na področju človekovih pravic je ena od najboljših politik, ki jih je razvila EU. Predstavlja vse, za kar se Evropska unija poleg skupnega trga zavzema v sodobni civilizaciji v začetku 21. stoletja. Evropska unija je na področju človekovih pravic na mednarodnem prizorišču enotna. Ne odlaša s predstavljanjem svojega stališča, ki ni vedno enako stališču Združenih držav. Unija se predstavlja kot vedno učinkovitejša in zmožna pomagati posameznikom, ki so preganjani v okviru nedemokratičnih režimov v svetu.
Vendar se zavedamo, gospod predsednik, da je treba doseči še veliko. Letošnji dobitnik nagrade Saharov gospod Salih Mahmoud Mohamed Osman je to jasno poudaril v svojem današnjem govoru. Razmisliti moramo o ukrepih, ki je treba sprejeti, da politika na področju človekovih pravic Evropske unije postane učinkovitejša. Govorim predvsem o študiji položaja človekovih pravic v Rusiji po volitvah v tej državi. Pri tem mislim tudi na razmere na Kitajskem v obdobju pred olimpijskimi igrami, ki se bodo odvijale naslednje leto. Evropska unija lahko na tem področju naredi veliko, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami.
Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu je izjavil, da je treba vprašanja na področju človekovih pravic upoštevati v vseh politikah. To je res in to se mora doseči na področju zunanjih zadev, vendar mora EU razmisliti tudi o razmerah doma. Ali se tuje delavce v Evropi obravnava na način, ki upošteva človekove pravice vseh? Tu imamo preveč revščine. Dejansko to ne spada v okvir uradne politike EU. Ta vprašanja se prenašajo na cerkev in dobrodelne organizacije. EU mora sprejeti odločnejše stališče glede človekovih pravic, saj so pomembna dejanja in ne besede.
Končno želim izpostaviti vprašanje humanitarne krize v Iraku, ki bo kmalu dosegla katastrofalne razsežnosti. Okrog 4,5 milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove, pri čemer so bili lani Iračani največja skupina iskalcev azila v Evropi. EU se je na krizo odzvala z dodelitvijo 4 milijonov EUR UNHCR in nizozemskemu Rdečemu križu, dodatnih 11 milijonov EUR bo namenjenih zdravstvenim storitvam in šolam v tej državi. Vendar, ali je podpora bogate Evropske unije za teh 4,5 milijona ljudi, ki so se ne po svoji krivdi znašli v tem neprijetnem položaju, zadostna? Kriza v Iraku je zdaj postala ena od najhujših svetovnih kriz.
Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). – (PL) Gospod predsednik, zlasti podpiram odstavek o ukrepih poslancev tega parlamenta. Podelitev nagrade Saharov gospodu Alexandru Milinkieviču skupaj z ostro in nedvoumno obsodbo umora gospe Anne Politkovskaje je pokazala, da se Evropa ne bo odvračala od kršitev človekovih pravic, ki se zgodijo preko naših vzhodnih meja. Vendar je v zvezi s tem treba storiti še veliko.
Zadnje parlamentarne volitve v Rusiji so pokazale, da se v tej državi sistematično kršijo temeljna načela in svoboščine. Dogodki, ki so se zgodili v Rusiji ogrožajo stalna posvetovanja Evropske unije in Ruske federacije na področju človekovih pravic. Prišel je čas, ko je treba ponovno opredeliti značaj teh srečanj in uvesti sankcije za pomanjkanje napredka v izvajanju zavez, pri čemer je treba oblikovati tudi mehanizme za nadzor tega izvajanja. Nekaj zagotovo drži. Rusija se vedno bolj oddaljuje od demokracije.
Le upamo lahko, da si bomo lahko prihodnje leto bolj upravičeno čestitali za čas in priložnosti, ki smo jih izkoristili za izboljšanje razmer v svetu.
Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, poročilo vključuje dobre inovacije. Vključuje na primer poglavje o evropski sosedski politiki. Poleg tega poročilo obravnava vedno slabši položaj človekovih pravic v Rusiji, vendar nasprotuje kakršnim koli ukrepom za osamitev te države. Kljub temu je pomembno, da prihodnji dialogi vključujejo nadaljnje razprave o vprašanjih, kot so svoboda izražanja, svoboda tiska in verska svoboda, zakonodaja na področju proti nevladnih organizacij in protiekstremizma, boj proti terorizmu ter vprašanje Čečenije. Svet in Komisija morata oblikovati mehanizme spremljanja. Poleg tega v Rusiji ni pripravljenosti za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Upati moramo, da se bo ruska vlada končno strinjala z udeležitvijo v posvetovanjih pred začetkom dialogov o človekovih pravicah.
Poročilo kaže, da je postala EU bolj dejavna na področju človekovih pravic, vendar žal ne izkoristi priložnosti za bolj kritično obravnavanje položaja človekovih pravic v sami EU. Vendar je to treba storiti, če želimo nadaljevati z verodostojno politiko na področju človekovih pravic.
Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospe in gospodje, čestitam evropskim institucijam za pripravo tega poročila, ki je resnični kazalnik pomembnosti, ki jo Evropska unija namenja človekovim pravicam in spodbujanju demokratičnih vrednot v svetu. Poročilo je natančno, pri čemer se strinjam s pobudo, da se razširi tudi na ostala področja. Hkrati želim na temo izboljšanja izpostaviti tri zelo pomembne vidike, ki morajo postati prednostna naloga v okviru prihodnjih evropskih ukrepov.
Najprej želim poudariti pomembnost spodbujanja in spoštovanja človekovih pravic v Evropi v okviru poroka miru. Današnja Evropa je globalizirana in multietnična, pri čemer morata priznavanje in medsebojno spoštovanje naših pravic in svoboščin predstavljati temelj za spodbujanje strpnosti in razumevanja. Zato je zelo pomembno zagotoviti pravice manjšin, zlasti na zahodnem Balkanu ter v okviru evropske sosedske politike in okrepiti prizadevanja EU na tem področju.
Hkrati je treba ohraniti konsolidirano spodbujanje pravic Romov in njihovo vključevanje v Evropsko skupnost, vključno z oblikovanjem agencije, ki bo odgovorna za to področje.
Položaj človekovih pravic na področju Evropske unije, ki si prizadeva za vlogo zagovornice človekovih pravic ni zato nič manj pomemben in je zato referenčen. V zvezi s tem izražam svojo zaskrbljenost glede nedavnega poslabšanja položaja Romov v Italiji, ki je povzročil kršenje njihovih pravic. Zato pozivam Komisijo in Svet, da močno ukrepata in ponovno vzpostavita pravice Romov ter v prihodnosti preprečita take razmere.
Končno želim opozoriti Svet in Komisijo na potrebo po konsolidaciji ocenjevalnih mehanizmov Evropske unije v okviru letnih poročil o človekovih pravicah. Le s poznavanjem konkretnih rezultatov lahko skladno in učinkovito razvijemo te ukrepe. Preverjanje in ocenjevanje regionalnih ukrepov Evropske unije, vključno z razvojem sinergije Črnega morja mora biti vključeno v prihodnja poročila.
Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, tudi sam podpiram letošnje letno poročilo Sveta in Komisije. Zagotovo je dosežen napredek v zvezi z dodatnimi podrobnostmi, ki smo jih zahtevali v prejšnjih letih. Vendar je še vedno malo daljše pri opisih in malo krajše pri analizi, kot bi si želeli.
Vendar resnično čestitam portugalskemu predsedstvu za njihove nove smernice o pravicah otrok, ki pomenijo pomemben napredek.
Upam, da bosta naslednji predsedstvi Sveta leta 2008 zagotovili dejavno vlogo agencije za temeljne pravice in izboljšali zakonodajo EU, da bo zagotovila učinkovito zaščito proti diskriminaciji iz kakršnega koli razloga ter ohranili pritisk na države zahodnega Balkana v zvezi s kaznovanjem vojnih zločincev.
Danes pozivam tudi k posebni evropski podpori končnemu poročilu osebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN o podjetništvu in človekovih pravicah v naslednjem letu. Kot poročevalec Parlamenta v zvezi s tem vprašanjem sem zelo zaskrbljen, saj bodo indijska sodišča ta teden v Bangaloreju izdala mednarodni nalog za prijetje sedmih nizozemskih aktivistov kampanje za čista oblačila (Clean Clothes Campaign), ker so v internetu objavili poročilo o kršenju delavskih pravic pri indijskemu dobavitelju modne znamke G-Star, v katero so vključene navedbe prisilnega nadurnega dela ter fizične in verbalne zlorabe.
To je v nasprotju z odgovornostjo indijske vlade v skladu s členom 19 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Svet in Komisijo pozivam, da raziščeta ta primer, pozivam tudi vse vlade EU, naj ne sodelujejo v izvajanju tega naloga za prijetje zaradi temeljnega vprašanja delavskih pravic in svobode govora.
Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, poročilo vključuje informacije o pogovorih z ruskimi in kitajskimi voditelji v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic. Žal te informacije niso zelo podrobne. Medtem se v Rusiji nadaljuje spor med policijo in vojsko zaradi organov, ki jih nasilno odvzemajo Čečenom. Potem ko Čečene ugrabijo iz njihovih domov in iz njihovih teles odstranijo vse organe, ki so primerni za presaditev, te osebe preprosto odvržejo.
Na Kitajskem organe odvzemajo političnim zapornikom. Svet Evrope je v začetku leta objavil izjave o teh primerih. Parlament je pri tem le odprl razstavo zločinov Rusije proti Čečenom. Nato je bila razstava nekega večera umaknjena, ker naj bi bila preveč grozljiva. Poudariti želim, da je bila za grozljivo označena razstava in ne dejanja, ki jih je prikazovala.
Kako dolgo bomo opravičevali genocid? Pri tem želim pozvati k razjasnitvi, ali je bilo vprašanje, ki sem ga navedla, izpostavljeno v pogovorih z Rusijo in Kitajsko.
Ana Maria Gomes (PSE). – (PT) Čestitati moram portugalskemu predsedstvu za to poročilo, ki vsebuje natančen opis opravljenega pomembnega dela, zlasti moratorij na smrtno kazen. Vendar manjka kritična in predvsem samokritična analiza. Sklicujem se na pomanjkanje odziva Evropskega sveta na priporočila tega parlamenta in senatorja Dicka Martyja o tako imenovanih letih CIE. Kljub soočenju z dokazi, da so bila pri ugrabitvi in mučenju osumljencev terorizma, ki so jim bile zanikane pravice, vpletena ozemlja in agenti različnih držav članic, Evropski svet in zlasti portugalsko predsedstvo nista do danes storila ničesar, da bi ustrezno ugotovila, kaj se je zgodilo, da se določijo krivci in se prepreči ponovitev takšnih kaznivih dejanj.
Kljub priznanjem in preiskavam v Združenih državah, si evropske vlade še vedno odločno zatiskajo oči, kar je žaljivo za temeljne evropske vrednote in interese ter resno ogroža verodostojnost Evrope v zvezi s splošnim pospeševanjem človekovih pravic.
Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, povedati želim, kako sem zadovoljna, da se je moja država Poljska odločila umakniti svoje pridržke v zvezi z določitvijo svetovnega dneva boja proti smrtni kazni. Ta odločitev ne kaže le natančno čustev Poljakov, ampak hkrati omogoča Uniji enotnost.
V zvezi s predloženim poročilom pozdravljam poglavje 4.5 Pravice žensk in enakost spolov. Dobro je, da je Evropska komisija vključila enakost spolov in pravice žensk med prednostne naloge in ukrepe okvira za leto 2010. Vsaka država članica si mora zdaj ta vprašanja zapomniti in jih upoštevati v vseh političnih pobudah ter ukrepih sodelovanja za razvoj.
Dobro bi bilo preučiti razmere v praksi glede na ta vprašanja. Ali smo lahko resnično zadovoljni, ko slišimo, kaj se dejansko dogaja? Na primer, lahko bi se sklicevala na 24-letno Iranko Delaram Ali, ki je bila obsojena na 32 mesecev zapora in 10 udarcev z bičem, le zato, ker se je udeležila demonstracij proti nadlegovanju žensk. Razen tega so julija letos v Basri našli trupla 42 žensk. Kako naj se odzovemo na dejstvo, da so bile te ženske umorjene le zato, ker si niso pokrile glave z rutami ali so bile naličene? Zagotovo ne moremo opravičiti nepotrebnih smrti teh žensk.
Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kratek bom. Prvič, v zvezi s poročilom, ki je danes predstavljeno in o katerem razpravljamo, in načinom te razprave, se vam moram zahvaliti za podporo. Še več, zahvaliti se vam moram za priznavanje opravljenega dela Sveta, Komisije in tudi generalnega sekretariata Sveta za pripravo tega poročila in njegove vsebine. Slišane pripombe so bile glasba za naša ušesa, ker so podrobno priznale bistvo in prizadevanje tega poročila. Prav tako smo slišali kritike, zlasti, da bi lahko občasno izboljšali analize ter se bolj poglobili v vzroke in posledice. To poročilo je zagotovo usmerjeno tako: je ali namerava biti bolj analitično od prejšnjih poročil, pri čemer ne smete dvomiti, gospe in gospodje, da bomo skupaj nadaljevali v tej smeri, kot ste svetovali in predlagali.
Prav tako so bile podane pripombe v zvezi z vsebino. Eden od poslancev je dejal, da je Evropa že storila nekaj oziroma veliko, vendar jo čaka še dolga pot. Verjamem, da je Evropa verjetno največje območje svobode, pravice, človekovih pravic in pravne države. Upoštevala je dosledno in stalno pot pri vedno močnejši in trdnejši obrambi človekovih pravic. Vendar je jasno, da je vedno mogoče storiti še več, ker v zvezi s svobodo in človekovimi pravicami nikoli ne bomo dosegli cilja: vedno bo obstajalo nekaj za obrambo, razvoj, za zaščititi in varovati. Vendar moramo priznati, da je Evropska unija, na notranji in zunanji ravni, veliko storila. Naveden je bil nedavni primer: odločitve ali ukrepi, ki smo jih sprejeli na področju varstva pravic otrok. To smo opravili.
Prav tako poudarjam štiri ali pet pobud na področju človekovih pravic, ki nedvomno zagotavljajo, kar EU poskuša storiti v zvezi z zaščito človekovih pravic. Jutri bomo slovesno razglasil Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. V tej polovici leta 2007 je Evropska unija zagotovila sprejetje resolucije Združenih narodov o moratoriju na smrtno kazen. Ustanovili smo Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ki je v končni fazi priprave. Prav tako smo določili evropski dan za boj proti smrtni kazni. To so stvarni, posebni in nedavni primeri v zvezi s dolgotrajnostjo, vztrajnostjo in zanesljivostjo našega dela pri varovanju človekovih pravic. Priznati moramo, da bodo težave ter ukrepi ali dejanja ali ravnanje, ki morda ne bodo popolni.
Vendar moramo še vedno priznati velik uspeh, ki smo ga dosegli na tem področju. Zlasti v zvezi z zunanjimi ukrepi, pri čemer se sklicujem na vrh EU-Afrika, o čemer bomo razpravljali v naslednji točki. Ni dvoma, da je bilo vprašanje človekovih pravic in dobrega upravljanja pomembno, v bistvu zelo pomembno, vprašanje v dialogu, ki je potekal na vrhu EU-Afrika v Lizboni. Vsi vemo, gospe in gospodje, kot vsi evropski državljani, da je v našem dialogu s tretjimi državami in v dvostranskem dialogu vprašanje varovanja človekovih pravic stalna in prednostna tema na dnevnem redu. To dokazuje naše obsojanje ob pojavu kršenja človekovih pravic v tretjih državah in ukrepi, ki smo jih sprejeli kot odziv na kršenje človekovih pravic v tretjih državah, zlasti sprejetje sankcij, ki so posebej namenjene preprečevanju ponavljanja teh kršitev. Zato moramo priznati svoje opravljene zasluge in prizadevanja. Seveda moramo prav tako popraviti, kar je mogoče popraviti, vendar moramo biti v zvezi s tem vprašanjem samozavestni in pozitivni ter verjeti, da smo na pravi poti v skladu z našimi humanističnimi tradicijami.
Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, preden odgovorim na nekatera vprašanja, ki so bila navedena v razpravi, moram opozoriti, da imam s seboj več izvodov posameznih naročil in ugotovitev, ki vas morda zanimajo. Če jih potrebujete, jih vzemite.
Na začetku bom navedla splošne pripombe o sporočilu. Veseli me, da se vam poročilo zdi uporabno, pri čemer smo pozorni na predloge in priporočila, ki ste jih tudi sami navedli v tej razpravi. V zvezi s vprašanjem analize o učinkovitosti naše politike, ki ste ga nekateri zastavili, poudarjam, da poglavje 7, ki obravnava to vprašanje, vključuje ocene in analize, čeprav se zavedamo, da lahko v zvezi s tem naredimo še več in boljše. Vendar moram prav tako poudariti, da obstaja neka meja, ker se vprašanja človekovih pravic pogosto povezujejo s spreminjanjem celotne družbe, zato niso tako lahko izmerljiva kot druge stvari, ki se izvršijo hitro.
Navedla bom nekaj splošnih stvari. Omenili ste versko svobodo. Evropska unija seveda odločno nasprotuje diskriminaciji katere koli verske skupine, pri čemer se pričakuje, da bo naš dialog s tretjimi državami okrepil prizadevanja zadevnih vlad v zvezi z izvajanjem in uporabo načel človekovih pravic, tudi, na primer prek nacionalnih institucij za človekove pravice.
V zvezi z ostalimi vprašanji, ki so bila omenjena, na primer položajem Romov v državah kandidatkah, to letno poročilo navaja, da smo zavezani polnemu spoštovanju človekovih pravic vseh ljudi, vključno z ljudmi iz manjšin. Medtem smo opredelili romske skupnosti kot ene od najdragocenejših skupnosti v EU in v državah kandidatkah. Menim, da si moramo še vedno prizadevati za rešitev tega vprašanja in jo izboljšati.
Navedeno je bilo tudi vprašanje o izročitvah na splošno. Menimo, da pomenijo postopki, imenovani „izročitve“ ali „tajna pridržanja“, kršenje temeljnih pravic. To je v poročilu jasno navedeno. Komisija že od začetka dejavno podpira in spodbuja preiskave, ki jih izvajata Svet Evrope in Evropski parlament, o izročitvah in tajnih pridržanjih. To moram pri tem poudariti. V zvezi s tem smo bili smo dejavni.
O Sudanu: danes smo tukaj poslušali gospoda Osmana. Eno od ključnih vprašanj v zvezi s skupno strategijo, izpostavljeno na tem vrhu, je bilo vprašanje partnerstva za varnost in mir. V zvezi s tem zagotavljamo veliko podporo za preprečevanje sporov, mirovne operacije in krepitev zmogljivosti Afrike, da odpravlja spore na regionalni in nacionalni ravni. Predsednik Barroso in komisar Michel sta izkoristila vsako priložnost, vključno z zadnjim vrhom EU-Afrika, za odpravljanje preostalih ovir.
Danes sem poslušala gospoda Osmana, ki je prav tako jasno povedal, da je dobil veliko podporo delegacij Evropske komisije. Tako je jasno, da podpora obstaja, vendar je lahko še večja.
V zvezi z vprašanjem o razmerah na področju človekovih pravic v Iraku, ki je bilo prav tako izpostavljeno: vemo, da so razmere še vedno zaskrbljujoče zlasti ob upoštevanju tamkajšnjih slabih varnostnih razmer in tudi v zvezi z ženskami, otroki in razseljenimi ljudmi. Menim, da so v zvezi s tem glavni cilji politik dobro vodenje, demokracija, človekove pravice in pravna država, ki bodo sčasoma zagotovili izboljšanje razmer na tem področju. Irak smo večkrat pozvali k ukinitvi smrtne kazni. Poudarila sem le nekaj takih vprašanj.
O Rusiji: Dvakrat na leto imamo posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah, pri čemer je Rusija v našem poročilu navedena dvakrat, na straneh 72 in 73: prvič, poudarjena so bila posvetovanja, in drugič, jasno so izpostavljene razmere o človekovih pravicah, vključno v Čečeniji. Še enkrat poudarjam, da Čečenija ni pozabljena.
Končno bom omenila še o Indijo. Seznanjeni smo s pravnim sporom, ki ga je sprožilo podjetje Fibres and Fabrics International proti kampanji za čista oblačila. Ta zadeva je zelo pomembna za generalne direktorate Komisije, ki obravnavajo pravične delovne prakse. Prosili smo delegacijo Komisije v Delhiju, da nas obvešča o stanju v zvezi s tem sporom, katerega reševanje se nadaljuje na indijskih sodiščih, mi pa moramo preučiti navedena pridržanja.
Ostalo je še veliko vprašanj za razpravo, vendar menim, da je bila dovolj obširna, pri čemer ne želim porabiti še več časa.
Predsednik. − Ta razprava je končana.
16. Drugi Vrh EU/Afrika (Lizbona, 8. in 9. december 2007) (razprava)
Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o vrhu EU-Afrika, ki je potekal 8. ion 9. decembra 2007 v Lizboni.
Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, komisar Michel, gospe in gospodje, drugi vrh EU-Afrika, ki je potekal prejšnji konec tedna v Lizboni, je bil nedvomno uspešen in je zaznamoval začetek novega odnosa med Evropsko unijo in Afriko na podlagi strateškega dialoga. Skoraj 80 voditeljev držav in vlad, predsednika Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta ter predstavniki civilne družbe so poslali odločno sporočilo Evropejcem, Afričanom in vsemu svetu.
Dejanski izraz novega odnosa med EU in Afriko je mogoče poiskati v dokumentih, ki so po mojem mnenju zelo kakovostni in so bili sprejeti na vrhu: skupna strategija, akcijski načrt in Lizbonska deklaracija. Ti dokumenti določajo posebnosti odnosa med Evropo in Afriko. Novi pristop najprej podpira večstranske načine in na drugi strani poskuša na celosten način obravnavati različne razsežnosti odnosa. Ta pristop predstavlja razliko, ki jo EU lahko prispeva, zlasti v primerjavi z ostalimi mednarodnimi akterji.
Obravnavanje Afrike kot partnerice v strateškem dialogu je prav tako del metode po pripravah obeh partneric na vrh in pripravi dokumentov, ki naj bi se sprejeli na vrhu. Strategija, ki je prvič tudi resnična skupna strategija, in akcijski načrt sta rezultat intenzivnega in poglobljenega dela z afriškimi partnerji, zlasti z Afriško unijo, ter jih je ob koncu pripravila in sklenila skupna skupina strokovnjakov.
Prav tako moram ob tem poudariti ustvarjalno vlogo Evropskega parlamenta v postopku oblikovanja dokumentov in priprav na lizbonski vrh. Skupna strategija opredeljuje medsebojno povezana območja skupnega interesa: mir in varnost, demokratično upravljanje in človekove pravice, trgovina in regionalno povezovanje ter razvoj. Za začetno obdobje 2008–2010 prvi akcijski načrt zagotavlja osem partnerstev na območjih skupnega interesa, ki si prizadevajo predvsem za pozitiven vpliv na vsakdanje življenje afriških in evropskih državljanov.
Lizbonski vrh je potrdil velike spremembe, ki so se pojavile v Evropi, Afriki in po svetu. V današnji Evropi s 27 državami članicami obstajajo zelo raznolike prednostne naloge in pristopi zunanje politike. Afriška unija se pojavlja kot priljubljen partner EU za razprave, pri čemer dnevni red vključuje tudi vprašanje o človekovih pravicah in dobrem vodenju. Obstaja razširjeno dojemanje, da vrsta globalnih izzivov, kot so mir, varnost in mednarodna trgovina, zahteva usklajene ukrepe mednarodne skupnosti ter s tem upravičuje pojav novih oblik sodelovanja. Enako je mogoče reči v zvezi z iskanjem rešitev za težave Evrope in Afrike, zlasti glede posledic podnebnih sprememb, upravljanja z energetskimi viri in migracijskimi tokovi.
Afrika in EU razumeta, da obstaja potreba po napredovanju njunega odnosa na višjo raven, z vrhom, ki pomeni, da je skupna želja postala jasna in nedvoumna. Vendar drugi vrh EU-Afrika ne sme pomeniti konca poti, ampak prelomnico v odnosih med obema celinama.
Zato je izjemno pomembno v sprejetih dokumentih, zlasti za zagotavljanje srednjeročnega in dolgoročnega stališča, izrecno sklicevanje na mehanizme spremljanja za sprejete odločitve. Razen določitve zasedanja vrha na tri leta, se za različna področja akcijskega načrta načrtujejo sektorska zasedanja ministrov in strokovnjakov, skupaj z rednimi stiki med odbori Evropske unije in Afriške unije. Vendar bodo imeli civilna družba, nevladne organizacije, sindikati, poslovni forumi in skupine strokovnjakov prav tako zelo pomembno vlogo pri izvajanju in spremljanju načrtovanih ukrepov.
Končno moram poudariti osrednjo vlogo Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta pri izvajanju novega partnerstva. Obstoječe vezi med parlamentarnimi predstavniki Evrope in Afrike je treba zdaj okrepiti. Kot veste je predsedstvo veselo zaradi skupne izjave, ki sta jo podala predsednika obeh parlamentov na drugem vrhu EU-Afrika. Ni dvoma, da se v odnosu med Evropo in Afriko po lizbonskem vrhu odpira nova in zelo zanimiva pot.
Louis Michel , komisar. − (FR) Gospod predsednik, minister, gospe in gospodje, z zadovoljstvom vam danes poročam o rezultatih lizbonskega vrha. Temu ni mogoče veliko dodati, ker menim, da je predsedujoči Svetu sijajno opisal rezultate. Prav tako želim čestitati portugalskemu predsedstvu za ureditev in organizacijo tega vrha, ker menim, da je bil nujno potreben, in zlasti za njegov velik uspeh.
Vrh je očitno prispeval novo in jasno sporočilo: to je o bistveni spremembi v odnosu med Afriko in Evropo. Lizbonski vrh je zaznamovalo sprejetje, kot že omenjeno, nove skupne vizije v okviru skupne strategije, političnega partnerstva enakovrednih, brez predsodkov, svobodnih in pragmatičnih, ter vzajemne odgovornosti. V zvezi s tem je vrh sprejel osem strateških načrtov za posebno izvajanje te nove vizije.
Na vrhu so potekale intenzivne, obsežne, visokokakovostne razprave, ki so poudarjale novo naravo našega odnosa in s tem njegovo pravo ter predvsem politično naravo. Da, razpravljali smo o Zimbabveju, pri čemer je veliko novih evropskih voditeljev, kot sta predsednik Barroso in kanclerka Merkel, jasno sporočilo, da je politika gospoda Mugabeja popolnoma nesprejemljiva, da ne moremo dopuščati kršitev človekovih pravic in da tamkajšnja politika škoduje željam po reformi na afriški celini. Veliko afriških voditeljev meni enako, pri čemer menim, da mora EU prispevati polno podporo afriškemu posredovanju v okviru Razvojne družbe južne Afrike (SADC), ki jo vodi predsednik Mbeki.
Da, govorili smo o Darfurju ter o nesprejemljivih humanitarnih in varnostnih razmerah ter kritizirali nepripravljenost za sodelovanje sudanske vlade. Na srečanju trojke s predsednikom Sudana smo jasno določili naša pričakovanja in zahteve, da sprejme odločitev, ki bo omogočila hitro uporabo mešanih sil, da se čim prej konča nasilje, ki se, kot vemo, tam izvaja. Opozoriti je treba, kot splošno pravilo, da demokracija, vodenje in človekove pravice niso več tabu in veliko afriških držav se je usmerilo na pot napredka, na zaradi pričakovanj Evrope, ampak zaradi pričakovanj svojega naroda.
Da, prav tako smo govorili o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, pri čemer so bili sporazumi sklenjeni z veliko afriškimi voditelji. S predsednikom Barrosom sva ponovno razložila prava vprašanja v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Prav tako sva razložila, da je kratkoročno pravi izziv oblikovati začasne sporazume, ne sporazume o gospodarskem partnerstvu, pred 1. januarjem, da se zagotovi skladnost s pravili STO in tako prepreči zapostavljanje držav, ki niso najmanj razvite (ne najmanj razvite države), v neugodnih razmerah od 1. januarja 2008 naprej. Povedali so mi o primeru Slonokoščene obale, ki bi izgubila 750 milijonov EUR v blagovni trgovini, če ne bi oblikovala začasnega sporazuma. Predsednik Barroso je predlagal, da naslednje leto pogovori o sporazumih o gospodarskem partnerstvu potekajo na najvišji ravni z vsako zadevno regijo, da se sklenejo s ciljem smiselnega gospodarskega povezovanja.
Seveda so to težka vprašanja. Izpostavili smo jih brez strahu pred razlikami. Menim, da bo to našemu partnerstvu očitno dodalo kakovost in globino, vendar se bomo, gospe in gospodje, od jutri naprej srečevali s še večjimi izzivi preoblikovanja nove politične vizije v poseben ukrep. Naša politična dolžnost je predstaviti posebne rezultate do leta 2010, torej takrat, ko se bomo ponovno srečali na tretjem vrhu EU-Afrika. Naša skupna dolžnost je ustvariti rezultate.
Skupna strategija in prvi akcijski načrt oblikujeta zemljevid našega partnerstva ter ga razmejujeta na zelo posebne, operativne, tematske cilje, kot je dejal predsednik. Ta dva skupna dokumenta, ki sta bila sprejeta na vrhu, smo soglasno podprli z vidika kakovosti in ambiciozne narave. Ta uspeh je rezultat zelo dolgega obdobja pripravljalnega dela, ki se je začelo decembra 2005 s poročilom Komisije o strategiji za Afriko, ki je leta 2007 postala skupna strategija EU-Afrika.
Evropska komisija namerava v celoti prevzeti svojo odgovornost v času izvajanja. Seveda za uspeh ni odgovorna le Komisija. Države članice in naši afriški partnerji morajo zagotoviti, da njihovi mehanizmi dobro delujejo. Ena od glavnih odgovornosti Evrope pri izvajanju tega partnerstva bo sprostitev sredstev za financiranje. Spomniti vas želim, da so se države članice zavezale k izplačilu dodatnih 20 milijard EUR na leto do leta 2010. Zadnji rezultati kažejo, da smo na pravi poti, vendar so sedanji dobri rezultati zelo relativni, če upoštevamo vpliv odpisa dolga v nekaterih državah.
Drugič, zelo pomemben vidik je boljša razdelitev dela med donatorji. Zato je Kodeks ravnanja EU o delitvi dela bistven element.
Tretjič, prav tako vas želim spomniti, da so se države članice v Gleneaglesu zavezale, da na leto zberejo milijardo eurov pomoči za trgovino, od katere je treba polovico plačati Afriki. To so javne politične zaveze. Na to vas opozarjam, ker so to elementi, ki bodo utrdili izvedljivost in doseganje strateških načrtov.
V zvezi s tem imam še eno misel: zdaj je jasno, da zaveza Komisije in držav članic ne sme pomeniti monopola ministrov za zunanje zadeve ali ministrov za razvoj. Želim si institucionalizacije načela skupnih in rednih sektorskih srečanj ministrov za ta vprašanja. Očitno lahko sektorski ministri, na primer na področjih znanstvenih raziskav, trgovine, kmetijstva in financ, veliko prispevajo k novemu odnosu z afriškimi državami.
Kot sem razložil na konferenci Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta v Lizboni, se močno zanašamo, da Evropski parlament, afriški in evropski nacionalni parlamenti zberejo ter izmenjajo mnenja in pričakovanja civilne družbe. Osrednje mesto v strateškem partnerstvu, ki je namenjeno demokratičnim udeležencem ter afriški in evropski civilni družbi, in njegovo izvajanje je inovativna značilnost, ki bo, upam, ustvarila pravo partnerstvo z osredotočanjem na ljudi. Govori predsednikov Evropskega in vseafriškega parlamenta vodjem držav in vlad so zaznamovali uradno izvajanje.
Prav tako vam želim povedati, da sem primerno upošteval prošnjo kolegov iz vseafriškega parlamenta za finančno podporo tej instituciji ob spoštovanju njene neodvisnosti. Očitno smo skupaj s proračunskimi organi pripravljeni preučiti bolj neposreden dostop do financiranja. Še enkrat upam, da bomo lahko nekoč vključili Evropski razvojni sklad v proračun, ker menim, da je prav in pošteno, da opravljate nalogo demokratičnega nadzora nad postopkom dodeljevanja javnih razvojnih sredstev.
Gospe in gospodje, pred vrhom sem dejal, da bo glavni izziv ugotoviti pravi ton političnega partnerstva EU-Afrika in poslati jasno sporočilo o odnosu brez predsodkov ter skupnem in pragmatičnem odnosu. Menim, da je prav to sporočilo, ki izhaja z lizbonskega vrha. Kot je dejal portugalski predsednik vlade José Socrates, menim, da bo v odnosu med EU in Afriko nastala opredelitev odnosa pred in po lizbonskem vrhu.
Maria Martens, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vrh je za nami, to je bil zgodovinski trenutek, prelomnica v našem odnosu z Afriko. Osnova odnosa se je bistveno spremenila: od nadvlade do sodelovanja, od monologa do dialoga. Prav je, da govorimo o partnerstvu enakovrednih. Ne nazadnje sta Evropa in Afrika odgovorni za razvoj Afrike. Evropa je odgovorna za evropsko politiko, afriške vlade pa so odgovorne za svojo politiko.
Skupna strategija, ki temelji na skupnih vrednotah in medsebojnem spoštovanju ter je usmerjena v blaginjo ljudi, je bila nujna. Skupna strategija je bila prav tako nujna za omogočanje rešitve težav, ki vplivajo na obe celini. Zadovoljna sem, da gospod Mugabe ni izkoristil tega vrha za svojega talca. Razmere v Zimbabveju so nesprejemljive in prav je, da se njegovo politiko močno kritizira. Vendar na vrhu nismo govorili le o Zimbabveju. V Afriki se dogajajo tudi druge katastrofe, ki zahtevajo veliko žrtev. Le spomnite se Darfurja, Somalije in ne smemo pozabiti na Kongo.
Gospod predsednik, Parlament je oktobra sprejel poročilo o strategiji. Skupna izjava Parlamenta in vseafriškega parlamenta je bila podpisana na parlamentarnem zasedanju pred vrhom. Oba predsednika sta jo predstavila na otvoritvenem zasedanju vrha. Parlamenti morajo imeti razen vloge pri oblikovanju strategije tudi pomembno vlogo spremljanja v zvezi z njenim izvajanjem.
Akcijski načrt je na žalost še vedno neopredeljiv, tako kot vprašanja financiranja in strukturnega vključevanja parlamentov. Zadovoljna sem zaradi obljub komisarja v zvezi s tem vprašanjem. Akcijski načrt govori o seminarjih, študijah in ocenah. To je vse zelo pomembno, vendar končno gre za rezultate. Vsi vemo, da je dovolj vode, znanja in izkušenj ter denarja, kar bo v Afriki omogočilo boljše življenje. Velik del tega je odvisen od politične volje. Naj bo ta strategija pravi nov začetek trajnostnega razvoja v Afriki.
Josep Borrell Fontelles, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, tudi sam želim čestitati portugalskemu predsedstvu. V sedmih letih se največja trgovska sila na svetu in najrevnejša celina nista uspeli dogovoriti za pogovore, kar je popolnoma zgrešeno. Ovira je bila zdaj premagana. Vrh se je zgodil in je nedvomno dosegel velik uspeh, pri čemer je prvi uspeh to, da se je dejansko zgodil.
Parlamenti, zlasti ta parlament, so pripravljeni pobudo uresničiti, kot rečemo v španščini, kar pomeni, da besede udejanjimo. Vendar, komisar, obžalujem, da je bilo sklicevanje na parlamentarno razsežnost zgolj navidezno, ker nobena od zahtev, ki smo jih postavili na prejšnjem vrhu v zvezi s posebnimi ukrepi in sredstvi za razvoj vloge parlamentov, ni bila vključena v sklepe vrha.
Kljub temu bo parlament nadaljeval delo in izpostavil področja, na katerih se nismo izkazali. Treba je reči, da se nismo izkazali v povezavi z znanimi sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Zgodilo se je, da imamo odnos brez predsodkov, donos enakovrednih. Nekateri afriški voditelji so jasno navedli težave zaradi nekaterih pristopov, ki smo jih zavzeto zagovarjali. Ni dovolj, da imamo prav ali imamo svoje razloge. Doseči moramo sporazum. Sporazumi so sporazumi in jih ni mogoče vsiliti. Delati moramo več in bolje, da zagotovimo sporazume na enakovredni ravni, ki smo jih razglasili v duhu vrha. Ta trgovinski nesporazum bo zabeležen v zgodovini kot ena od glavnih značilnosti tega vrha.
Druga glavna značilnost so bile človekove pravice. Tudi pri tem je bilo pomanjkanje vsebine. Da, komisar, razpravljali ste o Darfurju, vendar ne veliko. Ne veliko, dejansko skoraj nič, ker smo vas nekateri morali pisno opozoriti, da tega ni bilo na dnevnem redu, kar je sramota, da se na srečanju Afrike in Evrope ne razpravlja o Darfurju. Spet so bili ljudje zaskrbljeni, vendar se dejansko niso obremenjevali s tem v praksi. Kot so nas danes zjutraj opozorili, je zdaj gotovo čas za zaskrbljenost, vendar je prav tako čas, da se veliko bolj in učinkoviteje zavzemamo za to.
(Ploskanje.)
Thierry Cornillet, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, želim ponovno omeniti medparlamentarno srečanje med vseafriškim in Evropskim parlamentom zaradi komentarja na dve točki, kjer je potrebna skupna vizija v okviru skupne strategije. Tako kot v ljubezni le besede niso dovolj: potrebujemo dejanja in dokaze. Zato menim, da obstajata dve točki, pri katerih bi lahko izvedli skupno vizijo in jo zares vključili v skupno strategijo.
Prva točka, komisar, kot ste dejali, je proračunski nadzor. Naša naloga je nadzorovati odhodna sredstva, zato je nujno in od nas odvisno, ali bomo vključili Evropski razvojni sklad v proračun tako, da bo omogočil izvajanje parlamentarnega nadzora. Naša odhodna sredstva so seveda dohodna sredstva za kolege v afriških parlamentih. Bistveno je, da lahko uporabijo nacionalni parlamentarni nadzor za obravnavo dohodkov, ki so lahko zlasti v politiki proračunske podpore pomemben vzvod v nacionalnih politikah. Zato je skrajni čas, da vključimo Evropski razvojni sklad v proračun in jim zagotovimo mehanizme proračunskega nadzora ter jim po potrebi pomagamo.
Druga točka, ki jo želim izpostaviti, zadeva skupni ukrep v okviru mednarodnega humanitarnega prava. Mednarodno humanitarno pravo, kot ste dejali komisar, se ne upošteva in tepta, kar je popolnoma nesprejemljivo, pri čemer pogosto zaradi izjemno presenetljivih razlogov nastane vojna. Mednarodno humanitarno pravo je prav tako pravo, ki se uporablja le v vojnih razmerah: to pravo ni namenjeno uporabi v času miru. Zato lahko pri tem vprašanju vsi skupaj vztrajamo, soglasno Evropski parlament in vseafriški parlament, da ni mogoče nobene osebe, ki je kadar koli kršila mednarodno humanitarno pravo, zlasti v boju za oblast, oprostiti, pri čemer lahko zato uvedemo sankcije za odgovorne. Te sankcije bodo imele svoj namen in bodo primerno obravnavane le, če bodo prenesene v Afriko ter se bo pasivna sokrivda, ki jo opazimo občasno v takih primerih, zmanjšala. Menim, da bodo parlamentarni kolegi počaščeni, če bomo o tem vprašanju skupaj razmislili.
Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, čestitam predsedstvu in komisarju Michelu ter afriškim voditeljem za napredek, ki je bil dosežen na vrhu. Menim, da pogosto poudarjamo pomanjkljivosti, vendar je iz tega nastalo veliko dobrih stvari.
Tema, o kateri je potekala razprava na vrhu, je partnerstvo. To je bil vrh enakovrednih. Vendar moramo poskrbeti, da se ne bomo o partnerstvu le pogovarjali. Naj se ta obljuba partnerstvu izkaže tudi v praksi. Zato moramo od partnerjev zahtevati enakovredne standarde na področju človekovih pravic ter ravnati z njimi kot enakovrednimi v zvezi s trgovinskimi in gospodarskimi vprašanji.
Ustvariti želimo novo strateško partnerstvo z Afriko, ki bo pomagalo vzpostaviti miroljubno in varno prihodnost za ljudi v Afriki in okrepiti naložbe, rast in blaginjo s tesnejšimi gospodarskimi vezmi ter temelji na skupni viziji o Afriki.
Pred vrhom smo bili zaskrbljeni zaradi predsednika Mugabeja in evropskih partnerskih sporazumov, vendar menim, da je razumel sporočilo. Vesel sem bil komisarjeve izjave, da sta s predsednikom Barrosom afriškim voditeljem razlagala in večkrat razložila ugodnosti tega vprašanja. Še enkrat se mu zahvaljujem za organizacijo zasedanja, ki smo ga jaz in ostale skupine imeli z njim. Zelo jasni so bili o prednostih evropskih partnerskih sporazumov za dolgoročno gospodarsko prihodnost Afrike in ljudi v Afriki.
Še enkrat čestitam ljudem, ki so sodelovali na vrhu, in menim, da so omogočili zagon za nove rešitve in napredek.
Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, komisar, najprej želim povedati, da smo se člani delegacije Evropskega parlamenta udeležili dveh vrhov: najprej parlamentarnega zasedanja pred vrhom s kolegi iz vseafriškega parlamenta in tudi uradnega vrha. Gospod predsedujoči Svetu, menim, da se ne zavedate, kakšen status smo imeli na teh zasedanjih, torej ponižujoč status opazovalcev: poslanci Evropskega parlamenta, čeprav so ob prejšnjih priložnostih dobro opravljali delo, niso imeli dostopa do uradnega vrha. Želela sem si obvestiti Parlament o tem, pri čemer menim, da kot poslanci Evropskega parlamenta zastopamo evropske državljane enako kot voditelje držav ali vlad. Zato bi bilo prav, da smo zastopani tudi na naslednjem vrhu.
Vendar je bil uradni vrh sijajna pobuda, pri čemer je dobro vedeti, da se je zgodil po sedmih letih neuspešnih poskusov. Menim, da je bistvena lekcija vrha to, da afriška celina končno postaja neodvisna in organizirana kot afriška enota, kar je zagotovo dobro. To me spominja na razprave, ki so s komisarjem potekale na parlamentarnem zasedanju pred vrhom, na katerem smo poudarili protislovje med političnim prikazovanjem vizije EU in novim pristopom do partnerjev na eni strani ter pritisk, ki ga izvaja EU zaradi podpisa sporazuma o gospodarskem partnerstvu, na drugi strani. Zdaj sprašujem komisarja o statusu teh partnerstev, začasnih sporazumov, ki jih je treba podpisati, ker moram opozoriti, da so afriške države zavrnile to vrsto sporazuma in tak pritisk.
Končno, komisar, še eno vprašanje o še enem razlogu za skrb: jedrsko vprašanje. Vprašanje skupine Zelenih je: zakaj so se z afriškimi državami začeli pogovori o jedrskem vprašanju? Afriške države zdaj potrebujejo obnovljive vire energije. Naša tehnologija, sončna energija, fotovoltaični sistemi in sistemi za vetrno energijo so zares primerni za Afriko. Kakšen je bil torej razlog, zlasti ker se zavedamo težav, ki jih to lahko povzroči, kot so trenutno z Iranom? Zakaj, gospod podpredsednik? To je zelo pomembno vprašanje. Prav tako želim vedeti, katera država je prisilila EU, da strategiji doda jedrsko vprašanje. Ali je bil to moj predsednik, svetovni zastopnik za prodajo jedrskega orožja? To je popolnoma neverjetno. Afrika zdaj potrebuje obnovljive oblike energije.
Luisa Morgantini , v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da smo lahko zadovoljni z dogodki v Lizboni. Končno je Afrika, kljub razlikam, pokazala, da je enotna in sposobna premagati očetovski odnos, ki nastaja med državami donatorkami in državami prejemnicami.
Ustvarjanje političnega, gospodarskega in socialnega partnerstva je del naše strategije. Zato smo lahko zadovoljni, ker se to, kar smo se dogovorili v dokumentih od rimske pogodbe iz leta 1957 naprej, danes uresničuje. Gospod Konaré je dejal, da Afrika želi oblikovati svoj dnevni red: to je malo nenavadno, pri čemer upam, da to pomeni, da Afrika prevzema odgovornost za skupno odpravljanje revščine, širjenje puščav in bolezni. V tem parlamentu že dolgo kritiziramo sporazume o gospodarskem partnerstvu in menim, da moramo upoštevati, da zdaj ne le družbene skupine, ampak tudi afriške vlade izražajo kritike ter tako poskušajo najti druge možnosti.
Vseafriški parlament in Evropski parlament sta zdaj postala odločna, s skupno izjavo, kar je nekaj izjemnega. Seveda bo to tudi izziv v zvezi s politiko, ki se bo uveljavljala skupaj z organizacijami civilne družbe.
Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, gospod Mugabe si je lastil diplomatsko zmago v Lizboni, ker naj bi „premagal Britance“. Delno je imel prav. Namesto da bi se Gordon Brown konference udeležil sam, je poslal baronico Amos, ki je z vsem spoštovanjem, razmeroma manj pomembna oseba v britanski vladi. Podobno bo poslal svojega kurirja gospoda Milibanda v Lizbono v četrtek, da podpiše lizbonsko pogodbo.
Tako je morala gospoda Mugabeja grajati Angela Merkel s čudovito, skoraj britansko ublaženo izjavo, da „Zimbabve škodi podobi nove Afrike“. To je zagotovo res.
Gospod Brown bi se moral konference udeležiti, izkoristiti priložnost in gospodu Mugabeju osebno povedati, da je krvoločen tiran, ki ni zaželen v moderni skupnosti civiliziranih narodov. To bi razveselilo zatirane Zimbabvejce, vendar je za tako izjavo potreben pravi voditelj, kar je tudi razlog, da izjava ni bila izrečena.
Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moramo biti pogumni, da lahko vidimo resnico, ki je pred nami. Vrh EU-Afrika, ki je potekal prejšnji konec tedna, je dejansko neuspeh, pri čemer vam ni treba dolgo iskati, da bi našli pravi razlog. Ljudje lahko oblikujejo lepe izjave o novem strateškem partnerstvu, vendar je dejstvo, kot sem dejal v Lizboni, da mora zadovoljivo partnerstvo med Evropo in Afriko temeljiti na skupnih vrednotah in načelih, kot so demokracija, človekove pravice in dobro vodenje. Danes to nikakor ne drži.
Evropa pripravlja lep sprejem za Gadafija in Mugabeja: za Gadafija zaradi zagotavljanja donosnih pogodb, za Mugabeja, ker ne želi užaliti drugih partnerjev. Vendar, če bodo države članice Afriške unije še naprej odkrito podpirale diktatorja Mugabeja, se bo pojavilo vprašanje, koliko so obljube o demokraciji in človekovih pravicah dejansko vredne. Zato bom še enkrat povedal: če bi obstajal en znak, ki ga bi morala Evropa posredovati na vrhu, je to, da edini demokratični sistem, ki temelji na pravni državi, zagotavlja izboljšanje za posameznika in da mora biti razvojna pomoč odvisna od izpolnitve teh pogojev.
Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, šele na naslednjem vrhu leta 2010 bomo ugotovili, ali je bil vrh EU/Afrika vreden truda, in sicer glede na to, ali bodo vprašanja, o katerih se bo takrat razpravljalo, nova ali enaka kot danes. To bo merilo in čas za presojo rezultatov tega, kar se je ta konec tedna zgodilo v Lizboni. Vendar lahko hkrati izvajamo nadzor do določene mere.
Ta vrh je bil predstavljen kot vrh za dialog, pravo dvostransko partnerstvo in skupno razdelitev odgovornosti. To so temeljni cilji. V novem odnosu med Evropo in Afriko nobena od teh celin ne more biti vodja, saj morajo biti Afričani odgovorni za svojo usodo. Kot evropski sosedi smo odgovorni za velikodušnost in doslednost pri razvojni pomoči. Če bomo leta 2010 na dobri poti k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in če bo manj smrti, manj lakote, več demokracije, več spoštovanja človekovih pravic, več pravične trgovine ter več rasti in razvoja, potem bo ta vrh uspešen. Če bodo na oblasti še vedno isti diktatorji in se bo sklepalo iste kupčije, ki so zelo koristne le za redke posameznike, bo ta vrh izgubljena priložnost.
Alain Hutchinson (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, po vrhu EU/Afrika bi rad povedal nekaj pripomb v obliki povzetka tega pomembnega srečanja. Kot je dejal komisar, bodo rezultati vrha brez dvoma pozitivni.
Najprej, Komisijo smo več mesecev, ali celo dlje, pozivali, naj pregleda agendo in vsebino sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Vsakokrat nam je Komisija, ali njeni predstavniki, dejala, da naših kritik ne priznava noben afriški vladni uradnik ali partner in da samo prenašamo sprevržene trditve številnih velikih nevladnih organizacij, kot se dobro spomnim odgovora Komisije. V Lizboni je velika večina afriških voditeljev držav in vlad kritizirala metodologijo in tudi vsebino pogajanj. Znan je postal jasen poziv, da se vzame čas za podporo pravičnih in uravnoteženih sporazumov v skladu z obveznostmi EU pri afriškem razvoju.
Zdaj že dolgo pozivamo Komisijo, naj zagotovi pravo skladnost med svojimi različnimi politikami. Strinjamo se, da številna desetletja evropskega razvojnega sodelovanja niso bila uspešna, toda vztrajamo, da je Komisija nenehno omejevala to sodelovanje s tem, da je na enem področju vzela nazaj tisto, kar je prej vložila v drugo področje. Po Lizboni je zato jasno, da vprašanje ne zadeva nadomestitve sodelovanja s trgovino, ampak zagotavljanje, da sta obe politiki v skladu z enakim ciljem trajnostnega razvoja.
V zvezi z varnostjo preskrbe s hrano, bojem proti bolezni, človekovimi pravicami in preseljevanjem ter zlasti s podporo za več ranljivih držav smo tudi nenehno pozivali Komisijo, naj stori več in bolje za Afriko in z njo. Zdaj lahko vidimo, da bo to upoštevala od sedaj naprej, kar je dobro. Vendar se ne sme več ignorirati, da so zahteve tega parlamenta zahteve navadnih državljanov Afrike in tudi njenih političnih predstavnikov. Zato smo veseli, da so bili končno vključeni parlamenti, ki se jih je v tem postopku tako dolgo ignoriralo. Upamo, da bo naslednji vrh zagotovil priložnost, da se hitreje in brez predolgega odlašanja uskladi učinkovitost nove strategije in tako potrdi ustreznost ciljev in dosežkov.
Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Do tega vrha je prišlo, ker je portugalsko predsedstvo vztrajalo, Afriška unija pa je tvegala. Tisti v Evropi, ki želijo zmanjšati vrh pod pretvezo prisotnosti Roberta Mugabeja v Lizboni, so izgubili. Vendar tistim, ki so kralja Saudove Arabije sprejeli z vsem živahnim dogajanjem in ceremonijo, ni treba govoriti o človekovih pravicah. Istočasno z vrhom so številne državljanske dejavnosti naznanile to hinavstvo besed in dejanj, hinavstvo tistih, ki so manjkali, ter tistih, ki so bili tam.
Na Portugalskem je vrh ljudem dovolil govoriti o Afriki in njenih težavah, zaradi česar je bil vreden truda. Vendar bodo tisti, ki so prisluhnili predsedstvu in Komisiji, verjeli, da je šlo za resnično zgodovinski dogodek, trenutek s preteklostjo in prihodnostjo, kar je brez dvoma pretiravanje. Za Portugalce je bil to dejansko neke vrste občutek, da so zaradi svoje tropske lege v bližini Afrike vredni več od Evropejcev, kot je razvidno iz evropskih časopisov. Dosežen je bil napredek: K napredku je dejansko najbolj pripomoglo to, da so afriške države sestavile svoj načrt dela. Vendar se je v zvezi z vsem drugim pojavilo vedno večje razhajanje med ničevostjo besed in pomanjkanjem rezultatov. Ta vrh je bil boljši kot vrh v Kairu, ki pa je bil bistveno težji. Ko se začenja pri trdni ideji glede sporazumov o gospodarskem partnerstvu, je težko sprejeti skupno odgovornost.
Michael Gahler (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, dobro je, da se je zgodil vrh EU/Afrika. Zdaj gledamo jasneje. Imamo strategijo in prvi akcijski načrt. Mi v Evropskem parlamentu bomo skrbno spremljali njuno izvajanje. Kot predsednik delegacije za odnose z vseafriškim parlamentom lahko povem, da moramo to delati skupaj z našimi afriškimi kolegi.
Na našem parlamentarnem zasedanju pred vrhom smo izjavili skupno trditev s področja dobrega vladanja, ki je vsebovala izraz našega prepričanja, da ukrepi za krepitev zmožnosti afriških parlamentov tem institucijam, ki so bile prej spregledane, omogočajo, da učinkovito prispevajo k dobremu vladanju in preiskovanju izvajanja politike. Zato potrebujemo ustrezne vire, namenjene za določene programe Komisije in držav članic.
Glede človekovih pravic vidimo, kako Afričani združijo moči vsakokrat, kadar je v Evropi izražena upravičena kritika v zvezi z razmerami v določenih državah. Odposlanci so bili v svojih izjavah, ki so se pred vrhom razlikovale od politik Roberta Mugabeja, na vrhu enotni. Zahvaljujem se nemški kanclerki, Angeli Merkel, da se je v imenu vseh nas jasno izrazila glede Zimbabveja.
Vendar menim, da imamo glede sporazumov o gospodarskem partnerstvu resno težavo. Cilj EU ne more biti izvrševanje dejanskega razpada Južnoafriške razvojne skupnosti ali Južnoafriške carinske unije s sklepanjem začasnih sporazumov z nekaterimi državami, z drugimi pa ne. V zvezi s to zadevo je predsednik Mbeki sklepal objektivno, medtem ko se v zvezi z zadevo Zimbabveja nagiba k sprejetju bolj strankarskih ukrepov. V zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu Svet pozivam, naj Komisiji podeli bolj prilagodljiv pogajalski mandat, da se neželeni učinki, kot na primer prekinitev trgovinskih tokov za države, ki niso najmanj razvite, 1. januarja ne pojavijo zgolj zaradi poteka veljavnih trgovinskih režimov.
Skladnost s Svetovno trgovinsko organizacijo je res bistvena, vendar je treba za dosego te skladnosti tudi omogočiti izvajanje določene stopnje ustvarjalnosti. Včasih se lahko za omejeni čas ustavi ure štoparice. Nenazadnje so vse naše države prav tako članice Svetovne trgovinske organizacije.
Glenys Kinnock (PSE). - Gospod predsednik, kot je povedal Michael Gahler, je bil vrh manj uspešen zaradi dejstva, da so potekala ostra pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, pri čemer so bili odnosi med pogajalci dejansko slabi, čeprav sta si Komisija in Svet prizadevala vzpostaviti dobro partnerstvo.
Veliko predsednikov držav, vključno s predsednikom Afriške unije, gospodom Konaréjem, ki je menil, da Komisija spodbuja afriške regije, da delujejo ena proti drugi, je izrazilo zaskrbljenost v zvezi s temi pogajanji. Svet za splošne zadeve ta teden na naše razočaranje ni priporočil prilagodljivosti, za katero si je prizadevalo veliko poslancev, zlasti v zvezi z državami, ki niso najmanj razvite, čeprav sta si, kot sem razumel, Združeno kraljestvo in Nizozemska zlasti odločno prizadevala, da bi se to zgodilo. Predsedniki držav, ki niso najmanj razvite, so še vedno v nevarnosti in se soočajo z gospodarskimi in socialnimi posledicami ter gospodarskimi pretresi, ki si jih mi ne bi smeli niti predstavljati.
Še vedno smo zaskrbljeni v zvezi z zadevami, ki jih še nismo obravnavali, tj. v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, razvojno pomočjo, pravili o poreklu in obveznostmi glede vpliva kmetijskih subvencij. To so zadeve, za katere so prosile afriške, karibske in pacifiške države (države AKP) na splošno oziroma v tem primeru Afrika. Komisija mora predložiti jasne pripombe v zvezi z našimi kritikami sporazumov o gospodarskem partnerstvu, saj pripombe, da smo pod vplivom nevladnih organizacij, da so države AKP napačno in neustrezno obveščene ter da se poskuša v sporazumu upoštevati le pravila Svetovne trgovinske organizacije, ne zadostujejo. Argumenti take vrste so neustrezni, kadar upoštevamo nevaren položaj, ki zadeva države, ki niso najmanj razvite.
Končno menim, da se evropski državljani ne bodo strinjali s poslabšanimi razmerami v kateri koli revni državi leta 2008, zato si ne moremo privoščiti in dovoliti, da se to zgodi. Zato pozivamo Komisijo, naj bo prilagodljiva.
Gabriele Zimmer (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, dovolite, da opozorim na nekaj rezultatov vrha, ki po mojem mnenju bolj kot vse drugo razodevajo pomanjkanje usklajene razvojne politike. Dobri okviri, ki so bili ustvarjeni za prizadevanje za dosego razvojnih ciljev tisočletja in ciljev v zvezi s podnebjem, so ponovno uničeni, in sicer zaradi razvijanja pritiska v zvezi s pogajanji za sporazume o gospodarskem partnerstvu ter še bolj zaradi energetske politike, ki jo vodijo potrebe konglomeratov.
Od posameznih partnerjev je treba izsiliti sporazume o prosti trgovini, ki bodo zagotovili, da bodo celo ustanovljena regionalna gospodarska področja v Afriki ponovno razdeljena na različne dele. Na področju energetske politike je treba skrbeti le za upoštevanje interesov večjih evropskih investitorjev, pri čemer je težnja po izvažanju jedrskih elektrarn po mojem mnenju škandal.
Glede upravljanja preseljevanja ste ponovno obljubili pomembne stvari. Vendar te obljube nasprotujejo osnutkom direktiv o izbirnem preseljevanju, ki jih je predstavil komisar Frattini. Menim, da je treba nujno umakniti te osnutke, saj bosta sicer mobilnost ter svoboda gibanja med Evropo in Afriko ostali neuresničeni.
PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS Podpredsednica
Marie-Arlette Carlotti (PSE). – (FR) Gospa predsednica, Afrika in Evropa sta se v Lizboni o politikah pogovarjali na najvišji ravni, kar je zelo dobra novica. Pri tem bi se rada prepričala, da govorita isti jezik, zlasti v zvezi s tremi glavnimi vprašanji. Prvo je partnerstvo enakovrednih. Alpha Konaré je za forum povedal, da Afrika ne potrebuje dobrodelnosti ali pokroviteljskega odnosa. Lizbonska deklaracija potrjuje: ustvarili bomo partnerstvo enakovrednih. Vendar je Evropa to obveznost pogosto obravnavala precej lahkotno in poljubno, pri čemer je vedno, ko so bili njeni interesi v nevarnosti, vsiljevala svoj način dela: v zvezi s terorizmom, preseljevanjem in zdaj v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu.
Drugo je partnerstvo ljudi. Tudi v zvezi s tem vprašanjem pričakujemo kakšne ukrepe. Novo partnerstvo mora bolj sistematično združiti civilne družbe in tudi predstavnike ljudi, z drugimi besedami parlamente, zlasti s pomočjo pri zmožnostih afriških parlamentov. To je sporočilo, izraženo v skupni izjavi Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta, zato upam, da se ga bo upoštevalo.
Zadnje je vprašanje v zvezi s preseljevanjem: Evropejci in Afričani so imeli v Lizboni priložnost, da podajo jasno politično znamenje, ki bi postavilo človekove pravice v središče našega partnerstva. Resnično menim, da je priložnost v Lizboni na žalost zamujena. Nova strategija še vedno daje večji poudarek na varovanje meja kot na pravice priseljencev. To pomeni, da lahko Evropa še naprej tu in tam zaničuje pravice priseljencev, saj je v svojem akcijskem načrtu v zvezi s preseljevanjem, mobilnostjo in zaposlovanjem pravzaprav sprejela zelo malo zavez.
Ana Maria Gomes (PSE). – (PT) Vrh EU-Afrika je potekal po zaslugi diplomatskega in političnega vztrajanja portugalskega predsedstva. Evropa je bila uspešna, dvomljivo pa je, ali bo enako tudi v Afriki, zlasti pri tistih možeh in ženah, ki se bojujejo proti zatiralnemu in kleptomanskemu režimu. Zavedajo se, da večina njihovih predstavnikov sploh ne namerava vztrajati pri tem, kar je bilo z zakonom sprejeto na vrhu. Prihodnje obravnavanje skupne strategije in akcijskega načrta bo v rokah portugalskega predsedstva.
Ker so bile strašne tragedije, s katerimi se Afrika sooča v Darfurju in Somaliji, na vrhu le bežno omenjene, se moramo prikopati do praktičnih ukrepov. Kdaj se bodo evropske sile pomaknile v Čad, kot je bilo obljubljeno za prejšnje poletje? Kdaj bo EU sprejela odločne ukrepe proti sudanskemu režimu, ki mešanim silam, ki jih upravlja Varnostni svet Združenih narodov, preprečuje varovanje civilnega prebivalstva v Darfurju? Kdaj bodo dostavljeni evropski vojaki ali drugi prispevki, da se odstrani etiopske vojake, ki so vdrli v Somalijo, kot je določil Varnostni svet Združenih narodov?
Organizacija vrhov ne dopušča, da bi se pozabilo na ta nujna vprašanja, saj bi to v milijonih Afričanov in Evropejcev vzbudilo dvom o verodostojnosti EU. Pojasniti moramo, da zaščita življenj v Sudanu, Somaliji, vzhodnem Kongu in drugih državah Afrike pomeni več kot le podpis pogodb v bivališču zločinca Gadafija.
Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, tudi jaz bom govoril odkrito kot nekateri drugi poslanci, še celo bolj kot drugi. Vrh EU-Afrika je bil uspeh. Brez omejitev pisnega besedila so tu moje pripombe. Zelo dobro se spominjam pripomb, dvomov in včasih celo kritik, izraženih o postavitvi tega vrha za enega od naših ciljev na začetku portugalskega predsedstva ali pravzaprav med pripravami za portugalsko predsedovanje, ko smo naznanili, da je vrh EU-Afrika eden od naših ciljev.
Nekateri so dejali: „Afrika v javnem mnenju, družbi, državah članicah ali institucijah ne usmerja potrebnega zanimanja in obvez v vrh: vi, predsedstvo, boste ostali sami z zelo malo podpore. Afrika ni na mednarodnem dnevnem redu, zato tam ni zanimanja.“ Drugi so dejali: „Vprašanja o udeležbi in organizaciji bodo težka, če ne celo nepremagljiva.“ Odvrnili so nas od razvijanja naše ideje naprej. Vendar je dejstvo, da smo uspeli izpeljati ta vrh proti vetru in morju, kot rečemo na Portugalskem, ali proti vsem pričakovanjem z drugimi besedami. To smo uspeli, ker so nas podpirale mnoge države članice, ki so sodelovale z nami, s predsedstvom, pri pripravi besedil in tudi pri neposrednih pogajanjih besedil z afriškimi predstavniki. Podpirali sta nas tudi instituciji EU, Komisija in Parlament, kar je vznemirjalo kritike in skeptike. Uspeli smo tudi rešiti določena občutljiva in težka diplomatska vprašanja. Ne bi si upal trditi, ali je bil ta vrh zgodovinski ali ne: to bo pokazala prihodnost. Vendar ta vrh nedvomno označuje novo fazo v odnosu med Evropo ter Afriko in že dejstvo, da je vrh potekal, je samo po sebi uspeh.
Kot je dejal komisar Michel, se na tem vrhu v obsežnem pogovoru z Afriko nismo izogibali problemom, težavam in razlikam mnenj. Ravno nasprotno. Govorili smo o problemih, težavah in o tem, kar nas ločuje. Odkrito in prosojno smo iz oči v oči govorili o trgovini, varnosti, sporih ter kršitvah človekovih pravic. Vendar cilj vrha jasno ni bil pogajanje za trgovinske sporazume, saj kraj ni bil primeren za to, ter zagotovo ni bilo nameravano, da se na vrhu takoj reši vprašanje Sudana. Prav tako ni bilo nameravano takoj, z zamahom z našo čarobno palčko, rešiti razmer v Zimbabveju. Vendar sta se obe strani skupaj lotili teh vprašanj, jih obravnavali, podali svoja mnenja in se nista ustrašili opisati razlik, če so se mnenja razlikovala.
Sporočilo, ki ga je izrazila Evropska unija v zvezi z vsemi temi vprašanji, je bilo povsem nedvoumno. Kot veste, smo o Sudanu razpravljali na plenarnem zasedanju in pozneje na zasedanju ministrske trojke. Zagovarjali smo naše stališče, stališče EU, v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Gospod Mitchell je morda o tem vprašanju govoril bolj poglobljeno in bolj podrobno, toda mi smo imeli priložnost, da jasno razložimo, kakšno je stališče EU v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Prizadevamo si za sporazume, ki so pravični in uravnoteženi ter so naklonjeni Afriki in našim afriškim partnerjem: to je naše stališče in nič drugega. O tem vprašanju moramo biti povsem jasni. Kar poskušamo storiti, je le odgovoriti na afriške skrbi in prizadevanja ter nič drugega. Tisti ki v zvezi s tem napadajo, kritizirajo ali poskušajo razvrednotiti trud, ki ga je vložila Komisija, in tudi Svet v prid Komisije, za sklenitev največjega mogočega števila gospodarskih sporazumov do konca tega leta, se motijo.
Vendar tisti, ki trdijo, da vrh sam po sebi ne pomeni konec vlaganj in da sam po sebi ne bo radikalno spremenil odnosov z Afriko, imajo prav. Brez najmanjšega dvoma moramo slediti sprejetim odločitvam. Prava vrednost tega vrha, njegov pravi pomen, bo določen srednjeročno in dolgoročno, in sicer glede na našo zmožnost, da izpolnimo, kar smo sprejeli in odločili ter za kar smo se obvezali. Zato moramo slediti odločitvam, ki smo jih sprejeli. Oceniti moramo dosežene rezultate in šele potem, ko so ti rezultati srednjeročno in dolgoročno ocenjeni, bo mogoče pravilno povedati, ali je bil vrh uspešen glede na njegove posledice in učinke.
Kot sem dejal, vrh s sprejetjem skupne strategije, določenega akcijskega načrta in stvarnih sledečih mehanizmov ter z razpravljanjem o tako pomembnih in sedanjih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, vključevanje, energija in preseljevanje, jasno predstavlja korak naprej ter razvijanje našega odnosa z Afriko. Čakali smo sedem let, da smo se premaknili iz Kaira v Lizbono. Povsem prepričani smo, da do naslednjega vrha med Evropo in Afriko ne bomo čakali tako dolgo. Pomen, uporabnost in pomembnost tega vrha brez najmanjšega dvoma predstavljajo potrebo po še enem vrhu v bližnji prihodnosti. Razumeli boste, zakaj se portugalsko predsedstvo veseli tega dogodka in te pobude, s katero se vsi skupaj strinjamo. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, obvezo in trud, kar je pripomoglo k uspehu tega vrha.
Louis Michel , komisar. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hitro želim odgovoriti na glavne točke, ki so bile izpostavljene, nato pa nameravam na kratko razpravljati o sporazumih o gospodarskem partnerstvu.
Dva poslanca sta govorila o njunem obžalovanju zaradi neustreznega vpletanja Evropskega parlamenta. Moram reči, da morda lahko delamo bolje, toda po pravici povedano imam glede na druga večja mednarodna srečanja v preteklosti občutek, da je Parlament danes v vsakem primeru popolnoma vpleten v ta postopek. Poleg tega menim, da vedno uživam v razpravljanju s poslanci in celo v ugovarjanju njihovim trditvam, če to krepi moj položaj. Redno spreminjam svoja mnenja zaradi vas, in sicer ne zato, da ste srečni, ampak preprosto zato, ker me prepričate.
Druga točka sta Darfur in Sudan. Rad bi predvsem rekel, kot je omenil gospod predsednik, da prednostna naloga tega vrha ni poiskati rešitev na to vprašanje. Vendar smo priredili srečanje trojke s portugalskim predsedstvom, predsednikom Barrosom, visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko ter menoj. Srečali smo se s sudanskim predsednikom in lahko rečem, da značaj in vsebina sporočila, ki je bilo izraženo na tem srečanju, bolj kot jasno odražata grobe besede, izrečene tukaj. Gospodu Bachirju smo precej jasno povedali, da mora čim prej pozitivno odgovoriti Združenim narodom, da dovoli hitro razvitje mešanih sil, ki je očitno nujno za izboljšanje razmer zelo šibkih ljudi v Darfurju.
Gospod Cornillet, moram vam povedati, da se popolnoma strinjam z vašim govorim o mednarodnem humanitarnem pravu. Kot veste, sem se na primer včeraj sestal z vsemi partnerskimi upravljavci generalnega direktorata za humanitarno pomoč. Bilo jih je veliko in jaz sem razpravljal o tem vprašanju v zvezi z mednarodnim humanitarnim pravom. Zavzemal sem se za predlog, ki ste mi ga omenili, in ukrepali smo z organizacijo pomembne konference o tej zadevi aprila ali marca. Čeprav nimam pooblastil za vabila, sem jim povedal tudi, da bi k udeležbi na tej konferenci povabil Evropski parlament in nacionalne parlamente, če je to mogoče in če se Parlament zanima za tako ponudbo, ker je res, da vsak dan opazujem vse večjo vsakdanjost, s katero se obravnava spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, kar je skrajno resno. Resno je celo do te mere, da sem, ko sem bil tam, govoril s človekom, ki je odgovoren za zagotavljanje dostopa do humanitarnih spremstev. Rekel sem mu: „Vi vendar sploh ne spoštujete mednarodnega humanitarnega prava.“ Odgovoril je: „Razumeti morate, da je čas vojne.“ To je jasno kar dramatično slišati, ker ta odnos nasprotuje samemu bistvu, pravemu izvoru mednarodnega humanitarnega prava. Zato bomo to vprašanje premaknili naprej, verjemite mi.
V zvezi z vprašanjem jedrske energije, gospa Isler Béguin, moram reči, da je to dobro vprašanje, na katerega nisem pozoren. Preprosto se morate zavedati, da so po tem povpraševali naši afriški partnerji, po mojem mnenju bolj zaradi vprašanja načel kot pa dejanskega vprašanja. Drugače se strinjam z vašimi dvomi. Naprošeni so bili predvsem, da govorijo o neširjenju orožja za množično uničenje in rekli so: „Prav, lahko govorimo o tem, toda v tem primeru ni razloga, da ne bi govorili o civilnih jedrskih uporabah.“ To je vse del sedanjega podnebja. Strinjam se z vami in to obžalujem, toda naši partnerji so za to zaprosili, zato jim težko odklonimo, da bi govorili o tem. Bilo je tudi zelo nizko intenzivno in nihče ne govori o razvijanju jedrskega sektorja v Afriki. Strinjali smo se z razpravljanjem o jedrskih vprašanjih in smo privolili, da je to zadeva, ki jo moramo obravnavati, ker je bilo že na začetku razjasnjeno, da nobena tema ni prepovedana. Zato menim, da moramo biti skladni.
Rad bi komentiral še dve drugi vprašanji in potem bom končal s sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Mislim, da je gospa Zimmer dejala, da obstaja izjemno zanimanje za vse, kar lahko uporabijo večji evropski investitorji. K temu se bom ponovno vrnil pri sporazumih o gospodarskem partnerstvu, vendar se jasno ne strinjam s to izjavo. Tu me lahko zadržite še nadaljnja dva tedna, cele dneve in noči, vendar ne bom sprejel teh kritik. Ne bom jih sprejel iz zelo preprostega razloga. Teh pogajanj se zdaj udeležujem že več mesecev, čeprav bi moral reči, da se ne pogajam, ampak se udeležujem pogajanj. Nikoli se mi ni zdelo, da je končni cilj pomoč evropskemu gospodarstvu ali evropskim podjetjem. Tisti, ki to zahtevajo, se motijo, so napačno obveščeni ali pa to počnejo iz nepoštenosti. Mislim, da so napačno obveščeni, ker človek nikoli ne ravna nepošteno. Vendar menim, da so pripombe v zvezi s tem vprašanjem skrajno neupravičene.
Zdaj prehajam na sporazume o gospodarskem partnerstvu. V zvezi z začasnimi sporazumi, želim vprašati: Kakšni so njihovi cilji? Ali so bili pripravljeni za podporo evropskim podjetjem? Sploh ne: njihov cilj je pravzaprav zagotavljanje varnosti državam s povprečnimi prihodki, ki bi sicer, kot dobro veste, padle v sistem splošnih preferencialov. Ta je jasno manj ugoden kot sistem, s katerim operirajo zdaj, ki je enakovredni sistem za najmanj razvite države, z drugimi besedami, sistem „vse, razen orožja“. Zato bodo zadevne države kljub moji dobrohotnosti zagotovo izgubile trge, če do konca leta zanje ne bo drugega sporazuma, ki bi jim zagotovil enake razmere, kot so jih imele do danes, pri čemer sem že omenil primer Slonokoščene obale. Ta drugi sporazum je začasni sporazum. S kom smo sprejeli te začasne sporazume? V večini primerov, smo jih pripravili z državami s povprečnimi prihodki, ki bi se sicer znašle v precej manj ugodnem sistemu, kot ga imajo zdaj. Je bilo to storjeno za zaščito naših podjetij, da se jim odpre poti, da prodrejo v Afriko ali jo celo zavzamejo? Ne, to ne drži.
Kaj smo torej nameravali? Zdaj prihajam do bistva sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ker je treba jasno povedati resnico. Pripravljen sem poslušati vsakogar, razumeti vsakogar in celo strinjati se z določenimi pripombami in kritikami tega parlamenta. Kaj smo torej nameravali? Naš namen so bila prehodna obdobja, dolga od 15 do 25 let. Gospod Wade trdi, da bodo njegov trg preplavili subvencionirani evropski kmetijski proizvodi. Natanko to je moja pripomba. Kmetijski proizvodi mu lahko ponudijo zaščito 20 odstotkov, ki niso liberalizirani. Ne razumem, kaj natanko je mislil. Poleg tega gospod Wade ni neposredno prizadet. Res je, da ima pravico govoriti v imenu vse Afrike, toda ni prizadet, ker spada v najmanj razvite države, ki uporabljajo sistem „vse, razen orožja“. Gospod Mbeki, ki ga zelo občudujem in s katerim se pravzaprav zelo dobro razumem, rad javno obtožuje sporazume o gospodarskem partnerstvu, kar je lahko storiti. Z nami ima sklenjeno posebno pridružitveno pogodbo. To pomeni, da se lahko vprašamo, do kolikšne mere ga ne vznemirja uvajanje novih držav v to regijo kot njegove tekmece. Ne govorim nepošteno; kar trdim, je, da mu lahko zastavimo to vprašanje. Ne mislim, da je tako, vendar ga lahko vprašamo.
Gospod Konaré, predsednik Komisije Afriške unije je odličen pravnik in je sposoben zbrati skrbi, ki jih sliši od ljudi okrog sebe. Vse to je zakonito. Vendar, gospod Hutchinson, ko mi rečete „vsi afriški voditelji so dejali …“, to ne drži. To v zvezi z vsemi afriškimi voditelji ne drži. Res je, da so nam številni med njimi zastavili nekaj vprašanj. Na primer: „Kaj se bo zgodilo, gospod Michel, če se odstrani carinske ovire? Razumljivo bomo izgubili denar ter svoj proračun za načine in sredstva. Kako bomo plačali svoje učitelje, policiste, državne uradnike in druge?“ Odgovorili smo: „Ustanovite lahko regionalne sklade in mi bomo sestavili tako imenovane sporazume o prispevkih, kar pomeni določbo, da bodo finančni viri vsaj prilagajali neto finančni vpliv odstranitve carinskih ovir, da se izravna izgube, in to vam bo zagotovilo sredstva za financiranje državnih storitev in drugega.“
To je nesimetričen sistem, prehodno obdobje. Kaj smo še storili? Na prošnjo teh držav smo z njimi sestavili splošne matrike, saj so one tiste, ki so pripravile vsebino sporazumov. Kaj ta birokratski izraz pomeni? Splošne matrike so neka vrsta načrta, ki vsebuje vse projekte, vse sektorje, pravzaprav samo naravo tega, kar želijo kot spremljevalne ukrepe v skladu s postopnim odprtjem trgov, če tako želijo: prenos tehnologij, več zmožnosti, več strokovnega znanja, gradnja infrastruktur, medsebojno povezovanje ali izboljšan dostop; skratka vsi ti vidiki.
Pri regionalni gospodarski skupnosti sem sestavil tudi finančni memorandum. To je neka vrsta obveze, na papirju in v številkah, da jim EU zagotovi razpoložljive vire. Le ene stvari ne morem storiti; to je obljubiti denar, ki so ga države članice obljubile v Gleneaglesu. Obljubile so milijardo eurov, od česar je bila vsaj polovica tega denarja obljubljena Afriki. Upam, da bodo svojo obljubo uspešno izpolnile. Ta denar bo priskrbljen od leta 2010 in je namenjen kot pomoč za trgovino. Zato je to dodatno sredstvo. Podvojili smo regionalne sklade, ki sem jih prej omenil. To je vse pred nami.
Priznati moram, da me zelo skrbi gospodarsko povezovanje, ker menim, da je v zvezi z vidikom razvoja gospodarsko povezovanje prvotno tisto, ki bo omogočilo ustvariti bogastvo, ki ga bodo lahko jasno porabili za socialne storitve in ponovno razdelitev blaginje med svoje ljudi. Res je, da smo s tega vidika zelo malo napredovali, in sicer zaradi razloga, ki sem ga omenil prej.
Zato bomo o tej zadevi sporazumov o gospodarskem partnerstvu verjetno razpravljali celo naslednje leto, da se ustvari, ohrani in okrepi razsežnost gospodarskega povezovanja. Zato to priznam, vendar se bo to zgodilo le po upoštevanju vsega … Pozitiven odgovor se je pojavil v zvezi z vsem, kar so nas prosili. To je bilo res v zvezi s finančnim predstavništvom ali v vsakem primeru v proračunskih omejitvah in tudi v zvezi z vprašanji tehnične zakonitosti, institucionalnimi ter celo političnimi vprašanji. Res je tudi, da bomo morali biti leta 2008 skrajno prepričljivi in seveda imeti razloge, ko se bomo morali pogajati za poskus varovanja tega regionalnega povezovanja. Ne skrbite, slišali jih bomo in jim prisluhnili … Zagotovo bom poskusil narediti največ, da odgovorim njihovim skrbem, negotovostim in vprašanjem, s čimer jih bomo lahko res bistveno pomirili. Vendar vam moram povedati, da poleg te dodatne vsote denarja v vrednosti ene milijarde eurov, od katere je treba polovico dodeliti Afriki, nimam drugih razlogov. Videli bomo, kaj bo nastalo iz tega.
Kljub temu me nekoliko prizadene, ko slišim, da smo izsiljevali naše partnerje. Nikoli nismo izsiljevali naših partnerjev, in sicer iz preprostega razloga, ker nismo imeli moči, da bi jih izsiljevali. Predvsem pa tega nikoli ne bi storil. Ne moremo kar prisiliti naših partnerjev, da podpišejo sporazume. Oprostite, toda to stvari preveč poenostavlja. Lahko vidim rezultate. Želim si celo, da bi vas obveščal o sedanjem položaju držav, ki so podpisale sporazume, da bi vam pokazal, da je veliko več držav podpisalo in razumelo mehanizem, kot mislite vi.
Zadnja stvar, s katero bom končal, zadeva skrbi najmanj razvitih držav, ki se zdaj koristijo s sistemom „vse, razen orožja“ ter imajo tako dovršen in neomejen dostop do naših trgov. V tem primeru so me vprašali, kaj lahko s tem izgubijo. Dejansko ne izgubijo popolnoma ničesar, ampak pridobijo priložnost, da se okoristijo s posebno velikodušnimi pravili o poreklu. Kaj so ta posebno velikodušna pravila o poreklu? Danes mora izdelek, da se obravnava kot izdelek, ki izvira iz partnerske države, prestati najmanj dve preoblikovanji. Odslej bo tu le eno samo preoblikovanje. Na primer, v primeru, da je riba ujeta v njihovih vodah, toda uvožena sem, bo to zadostovalo. To se bo upoštevalo kot eno preoblikovanje in tako bodo lahko na naše trge vstopili brez omejitev glede kvot in brez carin. To je potem velika razlika. Tu se pojavi precejšen potencial za priložnosti, za katere so zdaj prikrajšani.
Vse to sem vam želel povedati in sem seveda pripravljen ponoviti izkušnjo, kadar koli želite. Postavite mi vprašanje ali me vprašajte v pisni obliki. Obljubim, da vam bom poskusil odgovoriti odkrito in v celoti. Če se zgodi, da moj odgovor na eno od vaših vprašanj ne bo dovolj dober, ali bo napačen, bom to z veseljem priznal in napako popravil, v to ste lahko prepričani. Do zdaj sem prisluhnil vsem vprašanjem, pregledal vsa vprašanja in se precej vpletel v njihovo vsebino. Še vedno nisem slišal vprašanja, na katerega ne bi odgovoril natančno, bistveno in odkrito.
Predsednica. − Ta razprava je končana.
Pisne izjave (člen 142)
John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. Vrh med evropskimi in afriškimi državami je potekal 8. in 9. decembra v Lizboni na Portugalskem. Udeležilo se ga je več kot 70 predsednikov držav in vlad.
Predstavniki Malte so obravnavali zlasti vprašanje nezakonitega priseljevanja.
V interesu Malte je, da bi bila za pomoč pri razvoju Afrike odgovorna Evropa. Zaradi pomoči afriškim državam in naložb vanje bo manj ljudi s te celine prisiljenih zapustiti državo, da bi si zagotovili boljše življenje. Večina nezakonitih priseljencev, ki pridejo na Malto, prihaja iz podsaharske Afrike, pri čemer gre za ekonomske priseljence. Vendar lahko postanejo razmere po 31. decembru 2007, ko se izteče veljavnost splošnih preferencialnih sporazumov o trgovini, še slabše.
Večina afriških držav je zavrnila predlog o „posebnih sporazumih o partnerstvu“. Samo ena petina je podpisala začasne sporazume. Tudi če se datum veljavnosti podaljša, je v interesu vseh držav, da podpišejo začasni sporazumi ter s tem absorbirajo negativen gospodarski vpliv zaradi prenehanja veljavnosti „preferencialnih sporazumov“.
Drugi nezakoniti priseljenci, ki pridejo na Malto, so politični begunci. Vprašanja človekovih pravic v Darfurju in Zimbabveju so bila umaknjena s prvotnega dnevnega reda, kar je negativno sporočilo za ljudi, ki še naprej trpijo, ne da bi jim kdo pomagal.
Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. – Pozornost Evropskega sveta mora biti preusmerjena na Burmo, v kateri so dejanske razmere grozljive.
Sankcije EU, sprejete 15. oktobra, zadevajo vodje režima, njihove podpornike in ljudi, ki se okoriščajo z njihovo politiko, pri čemer vključujejo tudi trgovinske sankcije v sektorjih, iz katerih dobi režim največ prihodkov, to so trgovina z lesom, minerali, kovinami in žlahtnimi kamni.
Vendar se sprašujem, ali so te sankcije zadostne. Evropski svet mora oceniti razmere in določiti, katere nadaljnje ukrepe lahko sprejme EU, da doseže prave spremembe v Burmi. Čas je, da se uvedejo nadaljnji omejevalni ukrepi, vključno s prepovedjo novih naložb.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Čeprav je prezgodaj za določitev resničnega vpliva odločitev, sprejetih na vrhu EU–Afrika, in kljub nekaterim protislovjem, se morajo afriške države strinjati z zavrnitvijo sporazumov o prosti trgovini EU (znanih kot „sporazumi o gospodarskem partnerstvu“).
Nekoliko ironično predstavlja zavrnitev „sporazumov o gospodarskem partnerstvu“ afriških držav, kljub vsem nesprejemljivim pritiskom in izsiljevanju, resničen primer tega, kaj je na koncu razvpito „dobro upravljanje“, ki ga EU zelo hvali. To pomeni, da predstavlja predpostavljanje in zagovarjanje državnega nadzora gospodarstva.
Menimo, da zahteva učinkovito sodelovanje za razvoj spoštovanje nacionalne suverenosti, politične in gospodarske neodvisnosti ter pravice vseh ljudstev do odločanja o njihovi sedanjosti in prihodnosti ter opredelitve in oblikovanja njihove države in razvojnih projektov. Takšno sodelovanje ni združljivo z bolj ali manj skritimi cilji in zamislimi o vmešavanju, izkoriščanju, plenjenju virov ter političnem in gospodarskem nadzoru.
Omenjeno je bilo, da je vrh EU–Afrika obrnil „nov list“. Mi bomo še naprej opozarjali, tako da na teh straneh ne bo ponovno pisalo o neokolonialističnih ambicijah EU in njenih velikih multinacionalk.
17. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Predsednica. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0384/2007).
Za zadevno razpravo smo zaradi njene pomembnosti porabili veliko časa, vendar upamo, da jo bomo lahko nadaljevali in končali v delu zasedanja, ki je namenjen vprašanjem.
Ker zamujamo, bomo najprej obravnavali dodatna vprašanja v skupini, tako da jih bomo to popoldne obravnavali čim več, pri čemer kot običajno vabim poslance, naj pridejo bliže, da bodo tesneje sodelovali pri vprašanjih.
Gospod komisar, opravičujem se, ker ste morali čakati, vendar je bila razprava pomembna, kot se boste verjetno strinjali.
Na Komisijo so naslovljena naslednja vprašanja.
Prvi del
Vprašanje št. 34 predložil Lambert van Nistelrooij (H-0934/07)
Zadeva: Energija − Svetovna trgovinska organizacija
Čeprav pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO) niso bila oblikovana ob upoštevanju energetskih proizvodov in storitev, zadevajo tudi njih, pri čemer varujejo naložbe v energetski sektor. Zato so izvozne omejitve in diskriminacija proizvodov prepovedane, pri čemer je treba zagotoviti prosto trgovino, čeprav obstajajo izjeme za ukrepe, ki so v interesu varnosti.
Vendar razlika med proizvodnjo in storitvami pri trgovini z energijo ni vedno jasna.
Kakšne ukrepe bo sprejela Komisija za prilagoditev pravil Svetovne trgovinske organizacije v zvezi z naložbami na področju energetike in energetskih storitev pred vključitvijo pristojnosti Evropske unije za energetsko politiko v novo pogodbo?
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, kot je opazil spoštovani poslanec, veljajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) določbe GATT, t. j. splošnega sporazuma o carinah in trgovini, za trgovanje z energetskimi proizvodi ter določbe GATS, t. j. splošnega sporazuma o trgovini in storitvah, za trgovanje z energetskimi storitvami, vključno z neposrednimi naložbami v takšne storitve. Za zdaj še ne obstaja sporazum, ki bi veljal tudi za neposredne naložbe v dejavnosti, povezane z energijo, ki jih v sekundarnih sektorjih izvajajo vlagatelji sami, kot so rudarstvo, rafiniranje, proizvodnja energije in njena distribucija.
V skladu s členom 133 Pogodbe ES, ki ureja skupno trgovinsko politiko, ima Evropska skupnost izrecno pristojnost za sprejemanje in pogajanje o sporazumih v zvezi s trgovanjem z energetskimi proizvodi ter za pogajanje o sporazumih v zvezi s trgovanjem z energetskimi storitvami. Poleg tega je Komisija pristojna za pogajanje v imenu Skupnosti in njenih držav članic o liberalizaciji neposrednih naložb zunaj storitvenega sektorja v okviru pogovorov s tretjimi državami glede sporazumov o prosti trgovini. To pomeni, da lahko Komisija že zdaj obravnava glavna vprašanja v zvezi s trgovino in naložbami v energetski sektor ter v teh zadevah zastopa evropske interese v dvostranskih in večstranskih pogajanjih STO, pri čemer počne točno to.
Energetska politika, ki bo določena v novi pogodbi, bo osredotočena na zadeve, kot sta varna dobava energije Uniji ter spodbujanje medsebojnih povezav med energetskimi omrežji, pri čemer v tem pogledu dopolnjuje in ne nadomešča trgovinske politike v energetskem sektorju.
Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, gospod Verheugen, to so dejansko dobre novice v smislu nove pogodbe. Danes smo se na primer odločili tudi, da bomo financirali štiri skupne tehnološke pobude v višini 3 milijard EUR, pri čemer naslednje 3 milijarde EUR prihajajo iz industrije za čisto tehnologijo, motorje zrakoplovov in tako naprej.
Po drugi strani me še vedno skrbi, da se zlasti v državah v razvoju še vedno trguje z zastarelo tehnologijo, ki škoduje okolju. Obstaja odprto področje za trgovanje z zastarelo tehnologijo, kot so termoelektrarne na premog iz prejšnjega stoletja.
Katere možnosti vidita komisar in Unija v STO vsaj za postavitev novih temeljev in poziv k zaustavitvi nekaterih od omenjenih zadev?
Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) V pogajanjih z STO se bo zelo pomembno pogajati o poglavju, ki bo v prihodnosti dejansko urejalo obravnavanje bioetanola. Ali bo uvrščen med kmetijske proizvode ali spada v kategorijo nekmetijskih proizvodov? Kako Komisija vidi prihodnjo sestavo? Ali bo verjetneje obravnavan v poglavju o kmetijstvu, ali je bolj industrijski proizvod? Bioetanol izhaja iz poljščine, pri čemer je pravzaprav kmetijska surovina. Vendar ga lahko po drugi strani kot energetski proizvod uvrstimo v poglavje dostopa do nekmetijskih trgov. Ali je Komisija že oblikovala mnenje v zvezi s tem vprašanjem, in če ga je, kakšno stališče bo zavzela pri pogajanjih?
Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod komisar, kadar koli v mojem volilnem okrožju potekajo razprave o trgovini z viri energije, energetski politiki, Evropski komisiji in novi pogodbi ter zlasti o STO, moji volivci vedno znova izrazijo strah, da ne bomo imeli druge možnosti, kot uvažati jedrsko energijo, ali da bomo morali celo zgraditi jedrske elektrarne, če se bodo sedanji trendi nadaljevali. Prosim, pomirite me in povejte, da to ni res, ter mi zagotovite nekaj dokazov, ki jih bom lahko posredoval drugim.
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, v nekaterih primerih težko vidim povezavo med dodatnim in prvotnim vprašanjem, vendar če je pristop k tem zadevam liberalen, bodo takšni tudi moji odgovori.
V zvezi s prvim vprašanjem se strinjam z gospodom van Nistelrooijem, in sicer da prodaja proizvodov, ki vključujejo tehnologijo, ki je pod standardi v smislu energetske učinkovitosti in emisij CO2, nedvomno ni v našem interesu. S komisarjem Dimasom oblikujeva predloge v zvezi s tem, kako doseči gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 v Evropi v smislu industrijske politike ter prakse proizvodnje in porabe. Upam, da bo to delo prineslo standarde, ki jih lahko nato vključimo tudi v mednarodna pogajanja.
Sedanje razmere poznate. Zdaj ni nobenega področja, v zvezi s katerim bi se lahko v okviru STO pogajali o takšnih dodatnih standardih ter zagotovili njihovo uvedbo. Vendar je, kot veste, naš srednjeročni in dolgoročni cilj, da bodo visoki okoljski in socialni standardni zavezujoči z večstranskimi sporazumi, zaradi česar se bomo izognili podrejenemu konkurenčnemu položaju, s katerim bi se v nasprotnem primeru morala soočiti naša podjetja.
Izpostavljam tudi naš velik interes za uspešno uveljavitev takšne večstranske politike, ker verjamemo, da je za evropska podjetja odlična priložnost, če smo vodilni na trgu na področju okoljsko prijaznih, energetsko učinkovitih in energetsko varčnih proizvodov.
Glede vprašanja gospoda Rübiga moram priznati, da ne poznam odgovora. Gospod Rübig, ker ta tema ne spada na področje mojih odgovornosti, bom prosil komisarja Mandelsona, naj vam takoj pisno odgovori. Zagotovo ne želim povedati ničesar zavajajočega. Vem, da se to vprašanje obravnava v okviru sporazumov o prosti trgovini, o katerih zdaj potekajo pogajanja, kot je pogajanje z Južno Afriko, vendar ne vem, v katerem sklopu se o tem razpravlja. Najpozneje jutri boste prejeli vse informacije.
V zvezi z jedrskimi elektrarnami ima Evropska komisija izrazito jasno politiko, ki je politika Evropske unije kot celote. Vsaka država članica je v celoti neodvisna in prostih rok pri izbiri energetske mešanice. Komisija ne sme nobeni državi članici dati priporočil ali navodil glede uporabe ali neuporabe jedrske energije, pri čemer ne poskuša uveljaviti nobenega vpliva. Glede tega vprašanja smo povsem nevtralni in bomo takšni tudi ostali. Nobenih priporočil, ki se jih bojite, ne bo.
Vendar se gotovo zavedate, da je pogodba Euratom vključena v pogodbo ES, kar pomeni, da je spodbujanje uporabe jedrske energije v miroljubne namene gotovo ena od nalog Evropske unije. To poteka s podporo raziskavam, do katere so projekti v zvezi z jedrsko energijo v celoti upravičeni in že nekaj desetletij prejemajo sredstva, zato to ni nič novega, pri čemer financiranje poteka prek Evropske investicijske banke, ki je v nekaterih primerih pomagala financirati jedrske elektrarne.
To pomeni, da ne obstaja nobena politika EU glede splošne uporabe jedrske energije ter prav tako ne politika EU glede njene splošne opustitve.
Predsednica. − Vprašanje št. 35 predložil Justas Vincas Paleckis (H-0879/07)
Zadeva: Model trajnostnega razvoja mest
Mesta in velemesta v državah članicah EU, zlasti v državah članicah, ki so se pridružile Uniji v 21. stoletju, se širijo hitro in pogosto brez jasne vizije. Stanovanjska območja se gradijo zunaj centra, zato so težave, ki so povezane s prevozom, razdelitvijo sredstev in razvojem omrežij javnih služb, vedno večje. Razvoj mest ima zato negativen vpliv na okolje, pri čemer je večja tudi poraba energije.
V zeleni knjigi Komisije o mestnem okolju iz leta 1990 je priporočeno oblikovanje strnjenega mesta kot okoljsko sprejemljivega razvojnega modela. V zadnjem času je vedno več pobud za model razpršenega razvoja mest. Katera so priporočila EU v zvezi s trajnostnim, okoljsko sprejemljivim razvojem mest? Kateri so argumenti za posamezen razvojni model in na katerih podatkih temeljijo priporočila?
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Komisija odločno podpira spodbujanje trajnostnega razvoja mest, ki upošteva okolje v celoti. Komisija je leta 2006 sprejela tematsko strategijo o mestnem okolju. V strategiji je upoštevan trajnostni razvoj mest v celoti, ki je povezan s kakovostjo življenja, vendar je upoštevana tudi raznolikost, ki obstaja med državljani Evropske unije.
Zato strategija na podlagi obsežnih posvetovanj z lokalnimi organi in državami članicami ter v skladu z načelom subsidiarnosti predvideva, da so za iskanje in izvajanje rešitev, ki najbolj ustrezajo lokalnim razmeram, najbolje usposobljeni lokalni in nacionalni organi.
Zaradi razlogov za raznolikost razmer v zvezi z mesti Komisija ne priporoča določenega modela razvoja, ki bi veljal za vsa mesta v Evropi. Komisija meni, da je ključno oblikovati primerna orodja za vodenje in načrtovanje, vendar meni tudi, da pri določanju obveznosti za uvedbo določenih načrtov, kot so načrti za upravljanje okolja in trajnostni mestni prevoz, ni dejanske dodane vrednosti.
Vendar je Komisija objavila smernice za načrte trajnostnega mestnega prevoza in celostnega upravljanja okolja, s katerimi bo lokalnim organom pomagala pri izvajanju ciljev strategije. Smernice so opis procesa ter opomnik glede ključnih dejavnikov, ki se lahko upoštevajo pri razvijanju programov celostnega upravljanja okolja ter načrtov za trajnostni mestni prevoz na lokalni ravni. Oba dokumenta temeljita na izčrpnih posvetovanjih in primerih najboljše prakse, ki so jo razvila mesta sama.
Zakonodaja, ki zadeva mestna območja, že obstaja, na primer na področju kakovosti zraka, upravljanja voda, hrupa in odpadkov. To zakonodajo je treba izvajati bolje. Življenjske razmere v mestnih območjih bodo opazno in veliko boljše z izvajanjem obstoječih zakonodajnih instrumentov v celoti.
Komisija opozarja na veliko različnih zamisli o razvoju mest, ki ministrom, pristojnim za mestne zadeve, omogoča, da dosežejo soglasje, ki temelji na akcijskem programu iz Lilla, urbanističnem pravnem redu Rotterdama, bristolskem sporazumu in na novejši leipziški listini o trajnostnih evropskih mestih, sprejeti na neformalnem zasedanju Sveta 25. maja 2007. Komisija je septembra 2007 sprejela zeleno knjigo o mobilnosti v mestih, o kateri zdaj poteka javno posvetovanje. Navedeni dokumenti določajo skupno podlago in glavne pogoje, potrebne za doseganje trajnostnega razvoja mest. Poleg tega Komisija dejavno spodbuja dialog in razširjenje najboljše prakse med mesti v okviru programov, za katera so sredstva dodeljena iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
V zvezi z razpoložljivimi podatki o stanju evropskih mest, ki so lahko podlaga za politične odločitve, je Komisija vzpostavila projekt Predstavitev mest (Urban Audit), ki vsebuje podatke o evropskih mestih in se zdaj posodablja. Komisija je nedavno objavila študijo o položaju evropskih mest, ki dodatno analizira rezultate projekta Predstavitev mest.
Justas Vincas Paleckis (PSE). - (DE) Gospod komisar, najlepša hvala za vaš natančen in prepričljiv odgovor. Najpomembnejše je prizadevanje Komisije v zvezi z iskanjem načinov za spodbujanje mest in velemest, naj poiščejo pozitivne pobude in jih delijo. Zanima me, katere regije so se po vašem mnenju najbolj približale vzoru, ki seveda ostaja nedosegljiv. Katere države članice EU so dosegle največ v zvezi z izvajanjem zamisli, ki jih je priporočila Evropska komisija?
Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod podpredsednik, pravkar ste odgovorili na moje dodatno vprašanje, vendar ker ni nič bolj jasno od jasne izjave v maternem jeziku, bom zelo vesel, če v nemškem jeziku ponovite, kar ste prej povedali o tem, da Komisija ne poskuša delovati kot vrhovni organ Evrope pri načrtovanju, tako da bi se vmešavala v vsako področje zlasti z uvajanjem ali priporočanjem določenega razvojnega modela. Kot poročevalec o zeleni knjigi, ki ste jo navedli, z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ vam lahko zagotovim, da vam bo Parlament zagotovo sledil na poti k spodbujanju raznolikosti.
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Če dovolite, gospa predsednica, bom začel z drugim vprašanjem in še enkrat prebral, kar sem povedal, ter to kratko komentiral.
Zaradi razlogov za raznolikost razmer v zvezi z mesti Komisija ne priporoča določenega modela razvoja, ki bi veljal za vsa mesta v Evropi. Tako se jasno spoštujeta načelo subsidiarnosti in načelo raznolikosti, kar pomeni, da neka rešitev ne odgovarja vsem enako. To ni enoten pristop za vse; to je pristop, ki upošteva posebnosti, posebne potrebe, interese in zmožnosti mesta, vendar vsebuje vse, kar po mojem mnenju potrebujemo, t. j. smernice, priporočila in izmenjavo najboljših praks.
Kar zadeva prvo vprašanje, sem v skušnjavi, da odgovorim iz svojih izkušenj, pri čemer lahko dejansko povem, v katerem mestu bi želel živeti, vendar to ni politična zadeva. Komisija nima možnosti takšne izbire in nima prednostne razvrstitve za evropska mesta, ki bi upoštevala vse te elemente v celoti.
Na žalost ne morem odgovoriti objektivno, pri čemer je nespametno odgovarjati subjektivno na škodo vseh ostalih.
Predsednica. − Vprašanje št. 36 predložila Karin Riis-Jørgensen (H-0933/07)
Zadeva: Nevtralnost omrežja v svežnju reform telekomunikacij
Zadnjih pet let poteka v Združenih državah zelo živahna razprava o nevtralnosti omrežja, vključno z vprašanjem, do kod lahko upravljavci omrežja omejujejo in nadzorujejo promet uporabnikov na internetu. Sveženj reform telekomunikacij obravnava to vprašanje in ga poskuša rešiti z zahtevo po večji preglednosti za uporabnike v zvezi s proizvodi, ki jih kupujejo. Vendar smo že na podlagi posredovanja glede cen mobilnega gostovanja ugotovili, da preglednost ni vedno zadostna za varnost potrošnika. Neomejen dostop do interneta spodbuja inovacije (kot so Skype, Joost, splet 2.0 itd.). Vendar ali Komisija meni, da je sveženj reform telekomunikacij zadosten za zaščito potrošnikov in spodbujanje inovacij na internetu, kadar imajo telekomunikacijska podjetja pravico dajati prednost in morda celo ustaviti promet uporabnikov na internetu? Kaj bi bila najboljša rešitev?
Viviane Reding, komisarka. − Vprašanje, ki ga je postavila spoštovana poslanka, je zelo pomembno za potrošnike, ponudnike telekomunikacijskih storitev in ponudnike vsebin ter dejansko tudi za pripravljavce zakonodaje na področju telekomunikacij. Zadeva ravnovesje med željo ponudnikov omrežij po ponudbi različne kakovosti storitev za internetne storitve, da se optimizira uporaba omrežnih sredstev, ter svobodo uporabnikov, da razširjajo ali dostopajo do kakršne koli zakonite spletne vsebine brez vmešavanja, kot je preprečevanje ali omejevanje.
Komisija se zavezuje ohranjati internet odprt za ponudnike storitev, ki želijo ponuditi nove, inovativne storitve, ter za potrošnike, ki želijo dostopati do izbranih storitev in sami ustvarjati ali nalagati vsebine.
Na razpravo o nevtralnosti omrežja, ki poteka v Združenih državah, zelo vpliva pomanjkanje pravne ureditve v tej državi, ki bi zagotovila prost dostop, pri čemer so uporabniki in ponudniki vsebin zaradi pomanjkanja ureditve dostopa in koncentracije lastništva omrežja resno zaskrbljeni, da lahko pride do izključitve interneta.
V Evropi imamo na splošno dober položaj glede nevtralnosti in svobode omrežja, ker imamo učinkovito ureditev omrežij v skladu s telekomunikacijskimi pravili EU, pri čemer imajo evropski porabniki večjo izbiro ponudnikov storitev širokopasovne povezave. Dejstvo, da imajo porabniki več izbire in da obstaja večja konkurenca, pomeni, da lahko drugi dobavitelj vstopi na trg z bolj odprto ponudbo, če prvi dobavitelj omejuje pravice uporabnikov. Veljavni zakonodajni okvir EU je do zdaj zagotavljal, da je telekomunikacijski trg ostal odprt, da so ponudbe za porabnike pregledne ter da je konkurenca učinkovita.
Razumem poslankino vprašanje, ker obstaja tveganje, da se bo v prihodnosti vse bolj uvajala prioritizacija internetnega prometa. V preteklosti so bile vse informacije, podatkovni paketi in biti obravnavani enako. Vendar lahko danes nove tehnike razlikujejo med paketi, da dajo prednost zvezam z visoko stopnjo nujnosti ali uporabnikom, ki so plačali premijo za višje kakovostne storitve.
Te tehnike so pravno upravičene v primerih, kadar mora biti zajamčena raven storitve, da je storitev učinkovita. Za storitve prenosa govora prek interneta je na primer potrebna osnovna najnižja raven povezave, da so take storitve zadovoljive, zlasti pri nujnih ali poslovnih klicih. Poleg tega prioritizacija prometa ustvarja spodbujevalni mehanizem za upravljavce omrežij, da vlagajo v zagotavljanje večje pasovne širine, kadar se povpraševanje poveča. To so pozitivni vidiki. Težava je, da se lahko iste tehnike uporabijo za zmanjšanje kakovosti storitev na nesprejemljivo nizko raven. Zaradi takšne diskriminacije lahko pride do storitev, ki ne dosegajo standardov za potrošnike ali nadomestne ponudnike.
Zato smo v svežnju reform telekomunikacij, ki ga je Komisija sprejela 13. novembra 2007 in isti dan predstavila Parlamentu, predlagali, da se nacionalnim telekomunikacijskim zakonodajalcem podelijo pristojnosti za določitev minimalne ravni kakovosti za storitve prenosa glede na tehnične standarde, določene na ravni EU. Poleg tega je zdaj v telekomunikacijskih pravilih nova zahteva, kar pomeni, da je treba vnaprej obvestiti uporabnike o vseh novo uvedenih tehnikah, zaradi katerih bi lahko prišlo do opredelitve prednosti. To je pravilo preglednosti.
Komisija verjame, da zagotavlja ta pristop varnost, ki bo jamčila konkurenco in dostop uporabnika, pri čemer ne bo neupravičeno omejevala zmožnosti omrežnih ponudnikov za preizkušanje različnih poslovnih modelov.
Poleg tega Parlament ve, da Komisija skrbno spremlja napredek na področju svobode omrežja. Po svetovnem vrhu o informacijski družbi leta 2006 smo Parlamentu predložili sporočilo, v katerem je jasno razložen namen Komisije v zvezi s spremljanjem in varovanjem nevtralnosti interneta. Osnovna načela odprtega interneta in povezljivost med dvema koncema so izrecno navedeni v sklepih Sveta iz leta 2005.
Te zadeve se stalno analizirajo in spremljajo, pri čemer poteka o njih stalna razprava z državami članicami, na primer v skupini na visoki ravni i2010, in s tretjimi državami. To je pomembno, ker internet nima meja. Komisija bo stalno spodbujala potrebo po odprtem internetu in dostopu, ki ne diskriminira. To podpira filozofijo regulativnega pristopa v skladu s telekomunikacijskimi pravili EU, ki bodo dodatno okrepljena z našim projektom reforme, o katerem bo v prihodnjih mesecih razpravljal Parlament.
Karin Riis-Jørgensen (ALDE). – Hvala, gospa komisarka. Zelo sem zadovoljna z vašim odgovorom. Bil je zelo obsežen, pri čemer je pokazal, da se zanimate za to pomembno zadevo in jo poznate.
Menim, da boste pozorno spremljali sistem, kot ste obljubili. Upam, da nam boste v enem letu poročali, ali je bila z določbo o preglednosti in sistemom spremljanja, ki smo ga uvedli, zagotovljena nevtralnost omrežja. Upam, da bomo to zadevo ponovno obravnavali v šestih do dvanajstih mesecih, da ugotovimo, ali sistem deluje.
Malcolm Harbour (PPE-DE). Tudi jaz se zahvaljujem komisarki za zelo izčrpen odgovor. Prejšnji teden sem se pogovarjal s člani kongresa in jim odgovoril enako, zato sem zadovoljen, da ste potrdili moj odgovor. Vendar me zanima, ali lahko pojasnite vprašanje o vzdrževanju odprtega dostopa ob upoštevanju dejstva, da se začenja novo obdobje velikih naložb v optična omrežja prihodnjih generacij v domove, v zvezi s katerimi po mnenju nekaterih v industriji ni dovolj velike spodbude za vlaganje. Ali lahko temu parlamentu potrdite, da boste vzdrževali načela odprtega pristopa zaradi razlogov, ki ste jih navedli v odgovoru na vprašanje gospe Riis-Jørgensen?
Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Tudi jaz čestitam komisarki, ker je bila izbrana za komisarko leta. Na tem področju se resnično srečujemo z velikimi izzivi. Po drugi strani obstajajo javne televizijske družbe, ki za svoje delo prejemajo veliko denarja, kar jim je seveda omogočilo ustvarjanje dobrih izobraževalnih programov. Po drugi strani mobilna televizija zdaj doseže vedno več ljudi. Kako ocenjujete napredek na tem področju?
Viviane Reding, komisarka. − Najprej se zahvaljujem poslancu za pomoč v zvezi s spodbujanjem te politike. To je politika, ki temelji na odprtem omrežju in odprtem internetu, ki je vedno bil in bo ostal miselnost, pristop in ciljna vrednota Evrope.
Zdaj nam ni treba skrbeti, saj je naš zakonodajni okvir na srečo tak, da nismo v enako težkih razmerah kot drugi deli sveta. To ne pomeni, da lahko čakamo in ne narediti ničesar, ampak moramo to zadevo pozorno spremljati. O tem bom poročala Parlamentu, pri čemer sem prepričana, da bomo te zadeve večkrat obravnavali v razpravah o svežnju reform telekomunikacijskih regulativnih pravil. Pričakujem tudi tehnološki napredek, ki bo hitro spremenil stvari, kar lahko pomeni, da v naslednjih mesecih o tem ne bo treba razpravljati.
Glede prostega dostopa do nove tehnologije in novih vlaganj v širokopasovne povezave poslanec dobro ve, da je Komisija izglasovala veto na predlog nemške vlade za vzpostavitev novega monopola na področju optičnega omrežja. Menimo, da monopoli niso odgovor na odprt internetni dostop in vse, v kar verjamemo. To je tudi razlog, da smo se odločili za konkurenco, v kateri vidimo sredstvo za omogočanje naložb. V državah članicah, v katerih je konkurenčnost v smislu odprtega trga največja, je največja tudi konkurenčnost v smislu infrastrukture. Konkurenca pri infrastrukturi pomeni razpoložljivost vsebin storitev za potrošnika in izbiro zanj. To tudi želimo doseči.
(DE) Gospodu Rübigu naj povem naslednje: znano je, da si odločno prizadevam za evropski standard, ki nam bo omogočil narediti mobilno televizijo v Evropi uspešno v čim krajšem času, kot nam je to uspelo s standardom GSM. Mislim zlasti na zadeve, kot je vsebina, ker bo za manjše formate potrebna posebna vrsta vsebine, kar bo naši ustvarjalni industriji prineslo veliko priložnost, če bomo mobilno televizijo dali na trg čim prej, torej pred velikim nogometnim turnirjem in olimpijskimi igrami prihodnje leto. To je priložnost, ki je Evropejci ne smemo zamuditi.
Drugi del
Predsednica. − Vprašanje št. 37 predložil Colm Burke (H-0897/07)
Zadeva: Evropska listina za mala podjetja
Evropska listina za mala podjetja je lahko ključna za izboljšanje poslovnega okolja za mala podjetja v EU.
Ali lahko Komisija izrazi svoje mnenje o tem, ali je listina uporabno orodje za pomoč in podporo malim podjetjem?
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − V sedmih letih obstoja je evropska listina za mala podjetja postala glavni dokument za politiko malih in srednje velikih podjetij v Evropi. Najprej jo je leta 2000 sprejelo 15 držav članic, zdaj pa kot referenčni okvir že 44 držav, pri čemer se danes uporablja tudi na regionalni ravni.
Politika malih in srednje velikih podjetij je od leta 2005 ključni element v okviru lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta, pri čemer je bila listina vključena v proces poročanja o lizbonski strategiji. To zagotavlja potrebno prednostno pozornost na politični ravni. Dopolnjujejo jo izvajanje dobre prakse na letni ravni in konference podpisnic listine, ki zagotavljajo potrebno osredotočenost na izvajanje. Izvajanje dobre prakse in letna konferenca podpisnic listine sta še vedno uspešna.
Izvajanje dobre prakse je do zdaj zagotovilo več kot 250 primerov dokazanih in uspešnih ukrepov za politiko na področju malih in srednje velikih podjetij. V približno 80 takih primerih so države članice navedle, da so se pri razvoju svoje politike zgledovale po ukrepih v drugih državah članicah.
Navedel bom le nekaj primerov, čeprav bi jih lahko navedel še več. Grški sistem storitev „vse na enem mestu“ se zgleduje po Irski in njeni predstavitvi na konferenci podpisnic listine v Dublinu leta 2004. Avstrijska davčna olajšava za vložene dobičke je bila razvita na podlagi podobnega ukrepa v Italiji. Danska podpira mala in srednje velika podjetja z uporabo e-podjetništva na podlagi podobnih pobud na Irskem, Nizozemskem, Finskem, Švedskem in Norveškem. V vseh navedenih primerih so države članice potrdile, da so upoštevale predloge iz listine.
Veliko zanimanje za listino se kaže tudi v vedno večjem številu udeležencev na letnih konferencah podpisnic listine. Letošnje konference podpisnic listine v Berlinu se je udeležilo 350 udeležencev, tako da je na konferenci sodelovalo največ udeležencev doslej, pri čemer sem bil zelo vesel, da sem bil tam in nagovoril ljudi iz več kot 40 držav. Naslednja konferenca podpisnic listine bo potekala 3. in 4. junija 2008 na Bledu v Sloveniji. Soorganiziralo jo bo slovensko predsedstvo, pri čemer pričakujem še večje število udeležencev.
Komisija ugotavlja, da je listina zelo uporabna pri spodbujanju držav članic za izboljšanje poslovnega okolja za mala podjetja po vsej Evropi. Politični instrument ostaja odločilen že sedmo leto. Zato je odgovor na vaše vprašanje „da“.
Colm Burke (PPE-DE). - Gospod komisar, hvala za ta izčrpen odgovor. Moje področje je povezano s celotnim razvojem internetnih storitev in storitev širokopasovne povezave, pri čemer vem, da to ni vaše področje. Po Evropi obstaja 19-odstotno prevzemanje komunikacijske tehnologije. V moji državi je to prevzemanje približno 16-odstotno, kar vpliva na mala podjetja na podeželskih območjih, zlasti na območju, od koder prihajam. Do Parlamenta letim na primer z najzahodnejšega letališča v EU, ki je v mestu Tralee.
To pomeni, da so prostovoljne organizacije malih podjetij, ki podpirajo mala podjetja, zelo dobre v zagotavljanju informacij, zato se sprašujem, ali jim lahko dodatno pomagamo v zvezi z dostopnostjo informacij njihovim članom.
Malcolm Harbour (PPE-DE). - Hvala, gospod Verheugen, za ta zelo spodbuden odgovor. Želim povedati dve stvari v zvezi z dodatnim vprašanjem, in sicer kako nadaljevati s to pobudo ter zagotoviti njeno uspešnost. Prva zadeva način vključevanje listine v vaše zamisli za zakonodajo o malih podjetjih, ki je po mojem mnenju zelo pomemben in zanimiv napredek. Drugič, če povežem to zadevo s programom lizbonske strategije, ali se strinjate, da je največje vprašanje, kako pomagati malim podjetjem k hitremu širjenju, zlasti tistim, ki imajo dobre zamisli, vendar težko pridobijo kapital, pospešujejo rast ali ustvarijo nova delovna mesta. Ali je mogoče v program listine vključiti „dopolnilno listino“ za podjetja z visoko stopnjo rasti?
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − V zvezi s prvim vprašanjem potrjujem, da vse organizacije malih in srednje velikih podjetij dejansko sodelujejo v celoti ter da smo končali projekt, na podlagi katerega se bo vzpostavila mreža za podporo malim podjetjem povsod v Evropski uniji. Eden od najpomembnejših elementov te mreže bo prav prevzemanje informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v splošnem smislu.
Jasno smo določili enega od razlogov, zakaj so mala in srednje velika evropska podjetja manj dinamična kot na primer ameriška, kar pomeni, da ameriška mala in srednje velika podjetja rastejo hitreje, so bolj dobičkonosna in inovativna ter povprečno zaposlujejo več ljudi. Eden od razlogov za to je, pri čemer smo to jasno analizirali, da je prevzemanje IKT v Združenih državah veliko boljše. Boljše so, ker uporabljajo zlasti najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo. V Evropi smo zadovoljni, če lastnik malega družinskega podjetja sploh ima internetno povezavo. To je dejstvo. Resnično evropsko podjetje je majhno mikro podjetje z manj kot 10 ljudmi. Običajno ni osredotočeno na rast, ampak je podjetje, ki obstaja, da zajamči dohodek družine. To je razlog za njegovo delovanje. Zato je takšna podjetja težko prepričati, da se morajo posodobiti, da morajo biti dejavna na trgu ter da morajo rasti.
Strinjam se z vašimi stališči in lahko potrdim, da smo predložili že zelo veliko pobud za podporo teh podjetij, pri čemer smo nekatere od njih oblikovali skupaj z ustreznimi industrijskimi sektorji, ki se dejansko zanimajo za prodajo njihovih izdelkov. Zato je jasno, da upoštevamo stališča obeh zainteresiranih strani, pri čemer pobude niso namenjene samo malim in srednje velikim podjetjem. Pri odpravljanju težav glede prevzemanja IKT v malih in srednje velikih podjetij je treba upoštevati težave v zvezi z omrežjem na podeželskih območjih in neobstoječo infrastrukturo. Komisija je dejavna tudi na tem pomembnem področju. Zagotovo je tudi to del procesa iz listine in bo del sistema poročanja.
Gospod Harbour ve, da vedno z veseljem odgovarjam na njegova vprašanja, vendar je drugo vprašanje, ki zadeva zakonodajo o malih podjetjih, nekoliko prehitro. Uveljavljanje zamisli iz listine je proces, zato bi se bilo smiselno osredotočati na sedanje stanje, t. j. na mrežo sodelovanja na področju novih zamisli in najboljših praks. Nisem naklonjen preveč instrumentom, vendar je jasno, da moramo v postopku priprave zakonodaje o malih podjetjih pregledati vse obstoječe zakonodaje in ugotoviti, ali so primerne, ter se odločiti, ali jih lahko v tem smislu izboljšamo ali ne.
Načeloma sem zelo zadovoljen, ker je zdaj povsod v Evropi sprejeto, da imajo mala in srednje velika podjetja največje možnosti za inovacije, rast in ustvarjanje delovnih mest. Vse pobude, ki jih pripravljamo, bodo pomagale malim in srednje velikim podjetjem, da izkoristijo svoje možnosti v celoti.
Zavedamo se, kaj so bile osnovne težave v zadnjih nekaj letih. To so: nezadostno izrazite inovativne zmožnosti, pomanjkanje dostopa do finančnih instrumentov in zlasti tveganega kapitala ter prenos poslovanja, ki je zelo pomemben vidik, podcenjen v nekaterih državah članicah. V Evropi vsako leto izgubimo več sto tisoč podjetij, ki bi lahko obstajala še naprej, če bi bil prenos z ene generacije na naslednjo bolje organiziran. To je zelo pomembno vprašanje. Celotno davčno okolje malih in srednje velikih podjetij je pomembno, zato je moje najljubše vprašanje, t. j. prekomerno zakonsko urejanje, dejansko veliko pomembnejše za mala in srednje velika podjetja kot za velika.
Velika podjetja lahko obstajajo ne glede na težko in zapleteno zakonsko ureditev. Imajo pravne službe, ki to urejajo. Prav tako sem prepričan, da velika podjetja ne potrebujejo notranjega trga tako zelo kot mala podjetja. Večja podjetja uporabijo pravico do ustanavljanja in so zato prisotna povsod. Celotna filozofija notranjega trga mora biti po mojem mnenju osredotočena na mala in srednje velika podjetja, pri čemer moram žal povedati, da samo 8 % evropskih podjetij posluje preko mej.
Na podlagi analize lahko ugotovite, da so možnosti evropskega notranjega trga zelo neizkoriščene, če sodeluje samo 8 % naših podjetij, pri čemer so to običajno večja podjetja. Čaka nas torej še veliko dela.
Predsednica. − Vprašanje št. 38 predložil Jim Higgins (H-0899/07)
Zadeva: Onesnaževanje s hrupom motornih vozil
Ali lahko Komisija opiše zakonodajo in smernice, ki zdaj veljajo za odpravljanje onesnaževanja s hrupom motornih vozil, zlasti v zvezi z določanjem dBA, če obstajajo, ter navede, ali si bo še naprej prizadevala zagotoviti, da bo onesnaževanje s hrupom motornih vozil manjše?
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Vprašanje emisij hrupa štirikolesnih motornih vozil, t. j. osebnih vozil, dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov, je obravnavano v pravilniku UNECE št. 51 in enakovredni direktivi 70/157/EGS, ki uvaja preskus hrupa in mejne vrednosti.
Mejne vrednosti so bile v preteklosti zmanjšane že večkrat, nazadnje leta 1995. Najvišja dovoljena raven hrupa je danes med 74 dBa za osebna vozila in 80 dBA za težke tovornjake. Za dizelske motorje z direktnim vbrizgavanjem, terenska in športna vozila obstaja dodatna prilagoditev.
Zadnje znižanje ni imelo pričakovanega učinka, naknadne raziskave pa so pokazale, da merilna metoda ne izraža več dejanskega načina vožnje.
Zato je bilo določeno, da je treba pred ponovnim znižanjem ravni razviti nov testni cikel in vozne razmere pri preizkusu hrupa bolj prilagoditi resničnim načinom vožnje.
Delo v zvezi z novim testnim ciklom je zdaj končano. Obstoječi testni protokol bo zamenjano z boljšo merilno metodo, ki bo proizvedla takšno raven hrupa, kot jo povzročajo težka vozila med običajno vožnjo v mestnem prometu.
Z novim testnim postopkom je predvideno, da bodo ukinjene veljavne dodatne prilagoditve za nekatera vozila ali tehnologije.
Preden bo ta metoda uporabljena v namen homologacije, je treba na podlagi ocene učinka določiti nove mejne vrednosti zanjo. Za pridobitev reprezentativnih podatkov, ki bodo pomagali določiti navedene vrednosti in vzpostaviti zanesljivo oceno učinka, morajo proizvajalci vozil dve leti hkrati izvajati staro in novo merilno metodo.
Stara metoda se še vedno zahteva za pridobitev homologacije, nova metoda pa se bo uporabljala za namene spremljanja do leta 2009. Takoj ko bo zbiranje podatkov končano, bo Komisija predlagala novo zakonodajo, ki določa spremenjene mejne vrednosti.
Kmalu bo dokončno oblikovana tudi nova poskusna metoda za motorna kolesa. Razprave v UNECE so zdaj osredotočene na dodatne cestne preglede, ki bi se izvajali med homologacijo, da se zagotovi vrednost hrupa za primerjavo z izmerjeno ravnjo hrupa v cestnih kontrolah in odkrije motorna vozila, ki so bila predelana ali so nezadovoljivo vzdrževana.
Delo bo predvidoma končano leta 2008. Komisija bo predlagala upoštevanje ustreznega pravilnika UNECE s spremenjenimi mejnimi vrednostmi.
Poleg tega je Komisija nedavno izvedla posvetovanja o svežnju ukrepov o gumah, vključno z zmanjšanjem obstoječe mejne vrednosti hrupa za gume. Na posvetovanju je bilo predlagano zmanjšanje za 4 dBA za gume osebnih vozil in 6 dBA za gume gospodarskih vozil. To je znatno zmanjšanje. Nove mejne vrednosti za nove vrste gum bodo predvidoma začele veljati okoli leta 2012.
Jim Higgins (PPE-DE). – Gospod komisar, hvala za izčrpen odgovor. Zagotovo se strinjam z novim mestom preizkusa, ki je zdaj na voljo, ter določitvijo novih mejnih vrednosti.
To vprašanje obravnavam z vidika prebivalca Irske. V zadnjih letih imamo na Irskem pojav „fantovskih dirkačev“, ki predelajo stara vozila in se vozijo po cestah ob katerikoli uri podnevi ali ponoči ter povzročajo resne težave v zvezi z emisijami hrupa, ki se slišijo kot reaktivno letalo in so zelo moteče zlasti v mestnih območjih.
Strinjam se z dejstvom, da obstajata dve uredbi, kot ste navedli, gospod komisar: pravilnik UNECE št. 51 in direktiva 70/157/EGS. Vendar je pomanjkljivost tega, da pravilnik UNECE št. 51 velja samo za nova osebna vozila. Menim, da je potrebna natančna opredelitev vsaj v zvezi z odgovorom komisarja Dimasa: obstajati bi morala uredba, da se osebnih vozil ne sme predelati ter da morajo biti preskusi redni.
Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, v primeru cestnih vozil emisije hrupa ne smejo presegati mejnih vrednosti. V primeru železniškega prevoza temeljijo mejne vrednosti na povprečnih stopnjah hrupa, kar pomeni, da je treba v bližini železniških prog ohranjati zelo visoke stopnje hrupa preprosto zato, ker povprečna stopnja hrupa ne presega dovoljene meje. Ali namerava Komisija sprejeti podobne ukrepe kot veljajo za motorna vozila, s čimer bi v prihodnosti zagotovili olajšanje za tiste, ki živijo ob hrupnih območjih železniških prog?
Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Poudarjam, da velikokrat omenjamo posebne zahteve, pri čemer vprašanja izvajanja teh zahtev ne obravnavamo zadostno. V zvezi z onesnaženjem opozarjam komisarja na dejstvo, da je mehanizem za spremljanje vseh zahtev, o katerih smo pravkar razpravljali, zelo razdrobljen. Menim, da mora Komisija predložiti predlog (morda ga pravkar pripravlja) z namenom uskladiti postopek upravljanja meril onesnaženosti in njenega ocenjevanja, ker je to ključna težava majhnih držav, kot je Litva, v katerih so organi upravljanja šibki in nimajo sredstev za izvajanje vseh zahtev.
Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje v zvezi s prvim vprašanjem ni nikakršnega dvoma, da so predelave vozil, zaradi katerih so emisije hrupa zvišajo nad dovoljene vrednosti, prepovedane. Takšne predelave so lahko tudi kaznivo dejanje. Vendar velja, da je odgovornost držav članic zagotoviti prijetje takšnih kršiteljev prometne zakonodaje, kar tudi so, z običajnim nadzorom prometa. Ne vidim najmanjše možnosti, da lahko mi na evropski ravni storimo karkoli, da bodo države članice dejavnejše pri omejevanju praks, ki so nedvoumno nezakonite.
Tekmovanje z osebnimi vozili na javni avtocesti je seveda nezakonito v vseh evropskih državah. Ne obstaja nobena evropska zakonodaja, ki bi jo lahko kdo citiral v obrambo pred obtožbo v zvezi s tekmovanjem na javni avtocesti. Za to so torej v celoti pristojne države članice, ki imajo vse potrebne instrumente za preprečitev takšnih prekrškov.
Glede emisij hrupa železniškega prometa je moja neposredna odgovornost omejena na dejavno preprečevanje hrupa, to pomeni na tisto, kar lahko naredimo za omejitev emisij hrupa osebnih vozil. Nisem neposredno odgovoren za pasivno preprečevanje hrupa, ki ste ga omenili. Vendar bom o tem z veseljem razpravljal s pristojnim komisarjem ter zagotovil, da čim prej dobite odgovor na vprašanje, ali ima Komisija v tem smislu kakšne načrte.
Dejansko se strinjam z vašimi stališči v celoti. To je zelo pomembno vprašanje. Prizadevanje za preprečevanje hrupa ne sme biti osredotočeno le na cestni promet. Sodobna železniška tehnologija lahko predstavlja zelo resne težave v zvezi s hrupom. Iz primera Nemčije vem, da je onesnaževanje s hrupom zelo pomemben dejavnik moderne tehnologije, ki poganja enotirni sistem Transrapid. Zato bomo to zadevo obravnavali in vam dali dokončen odgovor.
Naslednje vprašanje se nanaša na mehanizme nadzora. V zvezi s tem lahko povem le, da je naša zakonodaja nedvoumna. Pravila in mejne vrednosti so jasne, pri čemer so za zagotavljanje upoštevanja mejnih vrednosti odgovorne države članice. Komisija nima instrumentov za nadzor, s katerimi bi lahko v vsakem primeru preverila, ali države članice dejansko uporabljajo zakonodajo.
Načelo subsidiarnosti je dejstvo. Ne morem določiti, kje bi morali spremeniti evropsko zakonodajo, da bi povsod zagotovili njeno primerno uporabo. Pravila so enaka za vse države članice. Vsebujejo jasna navodila, ki določajo, kako jih je treba uporabiti. V primeru, ki zadeva Litvo, so za zagotovitev, da do takšnih primerov ne pride, odgovorni naši kolegi v parlamentu in vladi omenjene države.
Predsednica. − Žal moramo nadaljevati, zato bomo na vprašanja, na katera zaradi pomanjkanja časa nismo odgovorili, odgovorili pisno (glej Prilogo).
Hvala, komisar Verheugen, ker ste pri razpravi prisotni tako dolgo.
Vprašanje št. 40 predložila Giovanna Corda (H-0871/07)
Zadeva: Liberalizacija energetskega trga v korist potrošnikov
Sklepi nedavnega poročila o posledicah deregulacije evropskega trga za plin in elektriko za potrošnike, ki ga je naročila Evropska komisija, ter znatno višje cene, zabeležene ali objavljene v zadnjem času, kažejo, da veliko držav članic še ni bilo pripravljenih na izziv liberalizacije tega trga.
Če je to res, ali lahko Komisija pojasni, kako se namerava odzvati na znatno višje cene energije, ki prizadenejo potrošnike, ki bi morali dejansko imeti največjo korist zaradi liberalizacije? Ali lahko pojasni, ali in kako bodo potrošniki sploh upoštevani in vključeni v organe, ki jih bodo ustanovili Komisija ter evropski in nacionalni zakonodajalci z namenom rešiti sedanje težave?
Andris Piebalgs, komisar. − Komisija pozorno spremlja nedavne dogodke v zvezi s cenami v državah članicah. Meni, da je omenjene višje cene težko pojasniti z enim samim dejavnikom in da jih je treba obravnavati v širšem kontekstu večjega svetovnega povpraševanja po nafti in zemeljskemu plinu. Vendar sta vsekakor pomembna tudi večja naložbena dejavnost in zlasti prehod na bolj trajnostno proizvodnjo energije. Poleg tega so bile v številnih državah članicah podlaga za odpiranje trga zelo nizke cene. Vendar to v srednjeročnem in dolgoročnem smislu ni bilo zadostno opozorilo za večje naložbe, ki so potrebne, zato se je zdaj obremenitev prenesla na nas.
Vprašanje, ali so omenjene višje cene odvisne tudi od uveljavljanja tržne moči, je Komisija preučila in ugotovila, da so bile cene elektrike v nekaterih državah članicah višje, kot bi pričakovali na popolnoma konkurenčnih trgih. V zvezi s tem so Komisija, Svet in organi za zagotavljanje konkurence naročili pristojnim zakonodajnim službam, naj določijo obnašanje, ki ni skladno s konkurenčnostjo, ter ustrezno ukrepajo.
Komisija tudi sama raziskuje domnevno obnašanje nekaterih nosilcev dejavnosti, ki ni v skladu s konkurenčnostjo, pri čemer je letos sprožila pet postopkov proti monopolom. Komisija se zelo zaveda tudi strukturnih težav v tem sektorju. Zato tretji energetski paket zagotavlja veliko različnih predlogov za izboljšanje teh strukturnih težav, zlasti s predlogom ločevanja lastništva upravljavcev prenosnih omrežij.
Komisija je vedno menila, da bi morali imeti največ koristi zaradi liberalizacije potrošniki. Predlogi Komisije za tretji energetski paket zato vključujejo številne ukrepe, ki bodo okrepili vlogo in pravice potrošnikov. V paketu je predlagana zlasti pravica potrošnikov, da kadar koli zamenjajo ponudnika in da imajo prost dostop do podatkov o lastni porabi. Z večjim ozaveščanjem in več pravicami potrošnikov ob upoštevanju njihove porabo energije Komisija zagotavlja orodja za delujoči maloprodajni trg.
Giovanna Corda (PSE). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, veseli me, da bodo imeli potrošniki zemeljskega plina in električne energije največ koristi, ker boste uveljavili bolj omejevalne ukrepe v tem sektorju, pri čemer upamo, da bo to imelo nekaj vpliva na znižanje cen za državljane EU. Navedla bom primer: v Belgiji je bilo napovedano 20-odstotno zvišanje cen, kar je za revne nemogoče. Kot humanistka ne morem sprejeti teh razmer.
Poleg tega, gospod komisar, ali mi lahko zagotovite, da bodo potrošniki dejansko vključeni v vse stopnje izvajanja liberalizacije tako, da bodo del različnih svetovalnih odborov ter vključeni v nove mehanizme za reševanje sporov?
Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospa predsednica, gospod komisar, postavila bom nekaj vprašanj v zvezi z maloprodajnim forumom potrošnikov, za katerega si boste prizadevali.
Kdaj ga nameravate vzpostaviti? Kdo lahko na njem sodeluje, da bo dejansko deloval v korist potrošnikov? Kakšna bo naloga foruma v zvezi z vsem, kar ste pravkar povedali?
Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) V Nemčiji so se cene električne energije nedavno zvišale za 10 %, ker električna energija ustvarja veliko mero udobja in mora zato veliko stati. Ali bo imel tretji energetski paket kakšen vpliv na zakonodajalce? Ali je mogoče vplivati na zvišanje cen, če za to ni utemeljenih razlogov? Ali ni koristno uveljaviti nekatere omejitve za zvišanje cen, če ni utemeljenih razlogov za ustvarjanje prekomernega dobička?
Andris Piebalgs, komisar. − Začel bom s tretjim vprašanjem.
Obstajajo vprašanja, ki jih lahko obravnavamo tako, da upoštevamo trg in moč potrošnikov, vendar obstajajo tudi takšna, pri katerih bi potrebovali strukturno spremembo. Posebnost energetskega trga je, da manj pomembne elektrarne določajo višino cene. Jasno je, da moramo zagotoviti preglednost na trgu v celoti, zato tretji sveženj zakonodajnih predpisov resnično obravnava ločitev dejavnosti prenosa od dejavnosti dobave. V nasprotnem primeru ne bomo nikoli imeli priložnosti, da bi vprašali, ali plačujemo pošteno ceno.
Kar zadeva drugo vprašanje, je jasno, da so cenovna gibanja stalna, če se na trgu vzpostavijo pogoji za konkurenco, kar pomeni, da se cene ne zvišujejo ali znižujejo ali se znižujejo manj v primerjavi z nekonkurenčnim trgom, ker bi v nasprotnem primeru podjetja s polmonopoli dejansko lahko določala ceno. To pomeni, da sta rešitvi teh dveh vprašanj dejansko odvisni od vlad.
Glede moči potrošnikov smo sprejeli listino o pravicah potrošnikov, ki zagotovo vsebuje vse ustrezne informacije o pravicah potrošnikov na podlagi vse obstoječe zakonodaje. Te pravice smo še bolj okrepili.
Glede foruma potrošnikov bomo vanj zagotovo povabili potrošniške organizacije, ki so v državah članicah dobro zastopane, ter njihovo krovno organizacijo. Tisti, ki najbolj podpirajo naše ukrepe, da bi dejansko oblikovali vseevropski konkurenčni trg, so zagotovo člani različnih potrošniških organizacij.
Predsednica. − Vprašanje št. 41 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.
Vprašanje št. 42 predložil Bernd Posselt (H-0892/07)
Zadeva: Sodelovanje na področju energetike v jugovzhodni Evropi.
Katere ukrepe je sprejela Komisija, da bi zmanjšala odvisnost držav članic iz jugovzhodne Evrope, držav kandidatk in balkanskih držav, ki so vključene v solunski proces, od oskrbe z energijo prek Rusije?
Andris Piebalgs, komisar. − Komisija namenja veliko pozornosti stanju v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo v jugovzhodni Evropi. To je bil eden od glavnih ciljev ustanavljanja energetske skupnosti, ki temelji na zakonodaji EU, za notranje trge zemeljskega plina in električne energije, ter zlasti njenih ukrepov glede varnosti oskrbe in solidarnosti.
Jugovzhodna Evropa je na križišču številnih glavnih poti za oskrbo z energijo. Številne države v regiji proizvajajo zemeljski plin. Takšni sta na primer Hrvaška in Romunija. Novi terminali za utekočinjeni zemeljski plin na obali Jadranskega morja ter novi povezovalni vodi za plin in električno energijo, ki so povezani z različnimi viri energije, so začeli delovati nedavno ali so v zadnjih razvojnih stopnjah.
Vendar oskrbuje nekatere države z znatnim deležem zemeljskega plina za industrijski sektor, za ogrevanje in tudi za proizvodnjo električne energije le en ponudnik.
V okviru Pogodbe o Energetski skupnosti ter s podporo finančnih instrumentov EU in mednarodnih finančnih institucij spodbuja Komisija razvoj integriranega trga v regiji, ki je priključen trgu EU.
Vendar to pomeni, da se bo varnost oskrbe občutno okrepila z razvojem trgovanja z zemeljskim plinom in električno energijo v regiji, razvojem novih projektov medsebojnega povezovanja in proizvodnje ter vzpostavitvijo trdnega zakonodajnega okvira.
Poleg tega bodo novi viri zemeljskega plina omogočali razvoj sektorja plina v tistih državah, v katerih še ne obstaja. Obstaja tudi zelo jasen cilj v zvezi z učinkovitostjo energije. Da bi Komisija okrepila varnost energije, podpira politiko raznolikosti ponudnikov in transportnih poti. Izrazito je naklonjena zlasti razvoju projekta Nabucco, drugih projektov v zvezi s plinom in dogodkov v zvezi s terminali za utekočinjeni zemeljski plin v regiji ter smiselnih projektov v zvezi z naftno oskrbo z namenom doseči večjo raznolikost.
Komisija meni tudi, da bo Rusija v prihodnosti ostala pomemben vir energije za jugovzhodno Evropo, vendar skupaj z drugimi viri iz sredozemske kotline in z območja Kaspijskega morja.
Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Najprej se zahvaljujem za zelo dober in temeljit odgovor. Postavil bom le dve kratki dodatni vprašanji. Najprej, ali obstaja posebno sodelovanje z dvema državama kandidatkama v regiji, to je Hrvaško in Makedonijo? In nato, ali je energetska odvisnost Kosova poseben problem? Ali ni mogoče zagotoviti posebne podpore za vetrno in vodno energijo v sosednji Albaniji? Dejansko obstaja velik potencial za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah zlasti na Kosovu in v Albaniji ter tudi v Makedoniji.
Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Pred dvema tednoma smo prejeli novice v zvezi s sporazumom med Italijo in Rusijo o gradnji novega plinovoda v južni regiji. Omenjeni južni plinovod dejansko podvaja projekt Nabucco. Vladimir Putin je dejal, da je hvaležen Komisiji, ker je odobrila omenjeni projekt. Zanima me vaše mnenje v zvezi s tem.
Andris Piebalgs, komisar. − Kar zadeva odnose s Hrvaško, potekajo s to državo pristopna pogajanja, pri čemer je najbolj napredovala v smislu sprejetja pravnega reda Skupnosti ter hkrati sodeluje v vseh dejavnostih Energetske skupnosti. Prav tako je Hrvaška zaradi višje stopnje razvoja v smislu pravnega reda bolj vključena v energetski trg EU in vodi nekaj projektov.
Makedonija je del Energetske skupnosti in prav tako napreduje v zvezi z izvajanjem pravnega reda. Njen napredek v tem smislu pomeni, da je vodilna v regiji.
Kar zadeva Kosovo, sodelujemo z UNMIK in podpiramo vse tamkajšnje dejavnosti. Zavedam se, da vedno obstajajo nekatere težave s plačili in oskrbo z energijo, vendar smo do danes te zadeve uspeli rešiti, pri čemer so ljudje dobili zaloge energije, ki jih potrebujejo.
O italijansko-ruskem južnem plinovodu nisem nikdar razmišljal kot o nadomestku za projekt Nabucco. Kot je bilo sporočeno v Svetu, je napredek v zvezi s projektom Nabucco dober. Prejel sem tudi prva uradna obvestila od zakonodajalcev glede vprašanja dostopa tretje strani, pri čemer se v projektu Nabucco iščejo novi viri oskrbe, tj. Azerbajdžan, Turkmenistan, Egipt in postopno tudi Iran.
Vprašanje južnega plinovoda je popolnoma jasno. Je vir oskrbe z ruskim zemeljskim plinom. ENI in Gazprom na tej stopnji projekta skupaj izvajata študijo izvedljivosti. Počakati in ugotoviti je treba, kako se projekt razvija. Ta projekt bo Evropski uniji zagotovil novo oskrbovalno pot in okrepil varnost dobave, ker je zaradi večjega števila plinovodov proti EU večja tudi varnost oskrbe, čeprav to ni nadomestilo za projekt Nabucco.
Glede pohvale, ki jo je izrazil predsednik Putin, nimam posebnega komentarja.
Predsednica. − Vprašanje št. 43 predložila Mairead McGuinness (H-0895/07)
Zadeva: Vključitev Irske v energetski trg EU
Varnost oskrbe z energijo na Irskem je vedno bolj pomembna za potrošnike, podjetja in oblikovalce politike; zato je potrebno medsebojno povezovanje s splošnim evropskim energetskim trgom v celoti. Da bi to dosegli, je treba zgraditi nujno infrastrukturo za zagotovitev zanesljive oskrbe z varno in cenovno ugodno energijo.
Sistemski operater za prenos električne energije na Irskem (ERIGRID) je zdaj na stopnji posvetovanja v zvezi s projektoma Meath Cavan Power Project in Cavan-Tyrone Interconnector, za katera so se sredstva delno zagotovila iz pobude EU TEN-E, pri čemer bo sredstva za gradnjo verjetno prispevala EU. Na lokalni ravni so nekateri zaskrbljeni zaradi obsega predlaganih projektov, zlasti v zvezi z mogočimi posledicami za zdravje prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini vodov. Ali lahko Komisija poda izjavo v zvezi s to posebno razsežnostjo težave?
Poleg tega je te vode zaradi njihove dolžine, ki znaša do 58 kilometrov, smiselno postaviti pod zemljo. Ali lahko Komisija pojasni svoje stališče v zvezi s tem vidikom omenjenih projektov in podobnih projektov v EU? Ali lahko Komisija pojasni, kaj je najboljša praksa in kaj je treba upoštevati pri odločitvah, ali naj takšni vodi potekajo nad zemljo ali pod njo?
Andris Piebalgs, komisar. − Komisija nima pristojnosti v zvezi s postavitvijo vodov, o čemer odločajo izključno organi držav članic v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU.
Priporočilo Sveta z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem določa okvir za minimalne omejitve in referenčne ravni, vendar so za izvajanje ukrepov pristojne države članice.
Kar zadeva mogoče vplive na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, je znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja nedavno sprejel mnenje, ki vključuje oceno znanstvenih ugotovitev na tem področju.
Nadzemni vodi so običajno cenovno najugodnejša rešitev za prenos na velike razdalje več kot 50 km. Podzemni kabli so prav tako preizkušena tehnologija, vendar so bili do zdaj uporabljeni bolj za kratke do srednje dolge razdalje, pri čemer je to dražje.
Če imajo nadzemni električni vodi napetost 220 kW ali več ali če so dolgi več kot 15 km, je treba izvesti oceno vpliva na okolje. Poleg tega velja za vsak načrt ali projekt za nadzemne električne vode, ki ima verjetno znaten škodljiv učinek na območja Natura 2000, da je predmet postopkovnih zaščitnih ukrepov iz člena 6 direktive Sveta 92/43/EGS.
Jim Higgins (PPE-DE). – Ali lahko komisar pove, ali obstaja kakšen dokončni ali znanstveni dokaz v zvezi s trditvijo, da predstavljajo elektromagnetna polja tveganje za javno zdravje oziroma da jih ne predstavljajo? Vem, da imajo države članice, kot je dejal, končno pristojnost v zvezi s svojimi povezovalnimi vodi, kabli itd.
Poleg tega me zanima, ali se komisar strinja, da je kljub odporu industrije z vidika vizualne vključitve voda v okolje, javnega zdravja in okolja bolje, da bi bili takšni kabli podzemni?
Andris Piebalgs, komisar. − Najprej bom pojasnil stališče v zvezi z možnostjo postavitve vodov pod zemljo. Do zdaj se je tehnologija podzemnih kablov uporabljala samo za nekatere omejene primere, kot je primer letališča v Madridu.
Načeloma za samo dolžino kablov zdaj ni nobenih omejitev. Vprašanje so stroški. Stroški za podzemne vode so običajno trikrat do petkrat višji od stroškov za nadzemne vode, zato se do zdaj za take vode še ni odločil nihče, saj je bila vedno na izbiro druga možnost. Dejansko so bili podzemni vodi izbrani samo, kadar postavitev nadzemnih vodov ni bila mogoča.
V nekaterih občinah zdaj preučujejo, ali bi bilo v nekaterih primerih smiselno uporabiti kable, ki bi bili inovacija na področju vodov. Vendar bo takšna izbira pomenila večje stroške za potrošnika.
Glede znanstvenih dokazov o izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem obstajajo splošna omejitev, priporočila Sveta z dne 12. julija 1999 ter minimalne okvirne omejitve in izhodišča. Vendar v zvezi z dodatnimi znanstvenimi dokazi o ogroženosti zdravja menim, da teh varnostnih priporočil iz leta 1999 ni treba poostriti.
Dejansko so nadzemni vodi še vedno smiselna možnost, pri čemer menim, da bi morali nadzemne vode ali kable izbrati glede na dejanske razmere ter ob upoštevanju, da tudi pri polaganju kablov obstajajo težave. Vedeti je treba, da lahko vodi potekajo tudi po območju Natura 2000 ali vplivajo na okolje. Rešitve brez vpliva na okolje ni. Hkrati so na voljo različne tehnološke možnosti, ki jih je mogoče predlagati in ki jih podjetja poznajo.
Predsednica. − Na vprašanja, na katera zaradi pomanjkanja časa nismo odgovorili, bomo odgovorili pisno (glej Prilogo).
Komisar Piebalgs bo prisoten tudi pozneje, vendar bo na vprašanja v imenu komisarja Dimasa odgovoril zdaj.
Vprašanje št. 53 predložil Georgios Papastamkos (H-0875/07)
Zadeva: Finančna sredstva EU za evropske okoljske nevladne organizacije
Civilna družba ima prek nevladnih organizacij zelo pomembno vlogo pri izpolnjevanju potreb procesa evropskega vključevanja ter pri novih vrstah evropskega upravljanja. Kateri delovni program Skupnosti je zdaj veljaven za podpiranje evropskih nevladnih organizacij, ki so dejavne predvsem na področju varstva okolja? Katere nevladne organizacije (in katere od njenih dejavnosti), ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju ter izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, so do zdaj prejele finančno podporo? Koliko znaša finančna podpora za nevladno organizacijo? Ali se področje sedanjega programa Skupnosti razlikuje glede na zemljepisni položaj? Katere grške nevladne organizacije so sodelovale ali sodelujejo samostojno ali na nadnacionalni podlagi v sedanjem programu? V skladu s katerimi merili bo izbran, spremljan in vrednoten sistem, ki temelji na rezultatih in pokazateljih učinka?
Andris Piebalgs, komisar. − Komisija financira delovanje evropskih okoljskih nevladnih organizacij na podlagi programa, ki obstaja od leta 1997. Pravna podlaga za sedanji program je uredba o LIFE+.
Cilj je okrepiti sodelovanje evropskih nevladnih organizacij pri razvoju in izvajanju okoljske politike EU.
Številne različne nevladne organizacije so bile ustanovljene med izvajanjem programa. Seznami ukrepov in zneskov so objavljeni na spletni strani Generalnega direktorata za okolje. Zaradi omejitve časa ne morem prebrati vseh, vendar bom seznam posredoval spoštovanemu poslancu.
V programu ni nobenega zemljepisnega razlikovanja, saj je namenjen evropskim in ne nacionalnim organizacijam. Pogoj za organizacije je sodelovanje v dejavnostih v najmanj treh državah članicah EU. Vendar ima le ena od ustrezno ustanovljenih organizacij sedež v Grčiji, tj. Sredozemska informacijska pisarna za okolje, kulturo in trajnostni razvoj. Številne med njimi imajo grške članske organizacije, na primer Evropski okoljski urad, EUROPARC in Mednarodna zveza prijateljev narave.
Subvencije so razpisane v letnem razpisu za zbiranje predlogov. Prošnje se ocenjujejo po merilih za dodelitev, pri čemer so izbrane nevladne organizacije, ki imajo najboljše možnosti za prispevek k razvoju in izvajanju prednostnih nalog okoljske politike EU.
Komisija zagotovi spremljanje in vrednotenje, ki temeljita na poročilih, ki jih predložijo upravičenci, ter na temeljiti presoji. V tem postopku se ocenjuje, v kolikšni meri je organizacija izpolnila svoj delovni program ter prispevala k razvoju in izvajanju politike EU.
Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, komisarju Dimasu, ki na konferenci na Baliju zastopa Evropsko unijo, želim veliko uspeha. Vendar sem pričakoval, da bo mojim vprašanjem namenjene več pozornosti, ker so vprašanja jasna, pri čemer je odgovor splošen. Vesel bom, če bo komisar Piebalgs posredoval in zagotovil, da mi bo Komisija poslala podatke v zvezi s postavljenimi vprašanji. Če ne drugega, sem eden od tistih, ki verjamejo, da so nevladne organizacije oblika evropskega upravljanja, čeprav neuradna; imajo zelo pomembno vlogo, ki ji je treba priznati pomembnost, kar je razlog za moje vprašanje. Zato ne čakam na podatke v smislu preglednosti, ampak v smislu demokratične odgovornosti, ki zadeva Komisijo.
Za konec pozivam komisarja Piebalgsa, naj uporablja uradna imena, ki jih je sprejela Komisija, ko omenja tretje države.
Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod komisar, v zvezi s tem bi vas rad vprašal nekaj, o čemer že dolgo razmišljam. Sem član nekaterih od teh organizacij. Vendar se zadnje čase vse pogosteje sprašujem, kako demokratično delujejo te organizacije in ali Komisija preverja, ali so omenjene organizacije demokratične organizacije z notranjimi volitvami ali so organi s strukturo upravljanja, ki ne podpira nadzora in nima odgovornosti do članov organizacije ali drugih, kar pomeni, da lahko gredo sredstva v nekaterih okoliščinah v smeri, ki jih nihče ne pričakuje.
Andris Piebalgs, komisar. − Pravna podlaga je zelo jasna, t. j. uredba o LIFE+. Organizacije ocenjujemo na podlagi te uredbe. To pomeni, da imamo posebna merila na podlagi katerih lahko organizacije zaprosijo za subvencijo, vendar ne ocenjujemo notranje sestave in notranje organizacije.
Kar zadeva vprašanje preglednosti, jo zagotovo podpiramo. Na vsa vprašanja, ki ste jih postavili, bomo pisno odgovorili in poslali seznam, ki sem ga obljubil v svojem odgovoru. Menim, da je pomembno, da lahko javnost spremlja stanje, ker je zelo jasno, da so nevladne organizacije subvencionirane z javnim denarjem, zato bi moral biti postopek pregleden v celoti. Komisija si prizadeva, da bi v tem postopku zagotovila preglednost in odgovornost v skladu z uredbo o LIFE+.
Predsednica. − Vprašanje št. 54 predložil Claude Moraes (H-0878/07)
Zadeva: Kriminal v zvezi z odpadki/varstvo okolja na podlagi kazenskega prava
Evropska komisija je februarja 2007 predlagala direktivo (COD/2007/0022), ki države članice obvezuje, da resne prekrške v zvezi z onesnaževanjem okolja obravnavajo kot kazniva dejanja in določijo minimalne kazni za kazniva dejanja zoper okolje, kot je na primer kaznivo dejanje v zvezi z odpadki. To je pozitiven ukrep, saj je največja težava v boju proti okoljskemu kriminalu ta, da so denarne kazni prenizke in zato ne spodbujajo zadostno usklajevanja z okoljskimi predpisi, kot je opozorila agencija Vlade Združenega kraljestva za okolje.
Vendar me zanima, katere druge ukrepe načrtuje Komisija v boju proti Kriminalu v zvezi z odpadki v Evropi ob upoštevanju ovir, s katerimi je povezan prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic?
Andris Piebalgs, komisar. − Med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami Komisije sta tudi zagotavljanje ustrezne uporabe zakonodaje EU na področju odpadkov v državah članicah in preprečevanje nezakonitega odlaganja odpadkov. Predlagana direktiva o preprečevanju kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki bo zagotovila, da se bodo za resna okoljska kazniva dejanja izrekale učinkovite kazenske sankcije v celotni Evropski uniji. Predlagana direktiva zajema vse resne kršitve v zvezi z odpadki, vključno z nezakonitim ravnanjem z odpadki ter njihovim prevozom, izvozom in uvozom.
Vendar pobuda za preprečevanju kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki ni edina dejavnost Komisije za preprečevanje kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki. Komisija sprejema številne ukrepe za posamezna območja, v katerih so kriminalna dejanja v zvezi z odpadki resen problem za države članice. To zadeva zlasti nezakonita odlagališča in nezakonite pošiljke odpadkov, ki so zajeti v pomembni zakonodaji EU.
Komisija ukrepa pravočasno, da bi preprečila negativne vplive na okolje in zdravje zaradi neustreznega ravnanja z odpadki. Kjer je tveganje veliko, so organizirani dogodki za ozaveščanje o odlagališčih in pošiljkah odpadkov. Lani je bilo takšnih dogodkov 16, za letos pa je načrtovanih še 10. Nacionalni organi in zainteresirane strani se redno udeležujejo večstranskih srečanj za reševanje slabega izvajanja zakonodaje EU na področju odpadkov.
Stalno se razvijajo smernice v zvezi s ključno zakonodajo EU na področju odpadkov, kot so smernice v zvezi s pošiljkami odpadkov in posameznimi programi za ustrezno odlaganje odpadkov, na primer odpadle električne in elektronske opreme ter lahkih vozil. Z osredotočanjem na takšne smernice se bo zagotovilo, da bo zakonodaja EU enotno in pravilno uporabljena po vsej Evropski uniji.
Najpomembnejše je, da se ve, kaj se dogaja v državah članicah, ter da se skladnost z zakonodajo preverja v praksi. Komisija tesno sodeluje z omrežjem IMPEL na primer v zvezi s skupnimi izvršilnimi ukrepi glede pošiljk odpadkov, inšpekcijskih pregledov in spremljanja odlagališč.
Na sistematično neuspešnost držav članic v zvezi z upoštevanjem zakonodaje EU na področju odpadkov se stalno odziva Komisija s pravnimi ukrepi, vključno z resnimi grožnjami z denarnimi kaznimi v skladu s Pogodbo ES. Grčija je leta 2003 na primer dobila denarno kazen 20 000 EUR na dan, ker je dovolila, da je bilo na otoku Kreta nezakonito odlagališče. Zdaj je Komisija že v več državah članicah sprožila resne ukrepe proti številnim nezakonitim odlagališčem.
Komisija prav tako spodbuja države članice, naj izkoristijo možnosti financiranja na ravni EU ter zagotovijo, da stroški programa v zvezi z odpadki v skladu s številnimi instrumenti prispevajo k boljšemu izvajanju zakonodaje na področju odpadkov.
Uredba EU o pošiljkah odpadkov vključuje podlago za sodelovanje med državami članicami pri preprečevanju nezakonitih pošiljk odpadkov. Zdaj preučujemo potrebo po dodatnih ukrepih za okrepitev izvajanja zakonodaje EU na področju odpadkov, vključno s pravno zavezujočimi pravili za inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov. Da bi zagotovili zadostno kakovost in pogostost inšpekcijskih pregledov, je morda treba določiti posebna merila.
Claude Moraes (PSE). - Gospod komisar, zahvaljujem se za ta izčrpen odgovor.
Nedavno sem se o tej direktivi posvetoval z Agencijo za okolje v Združenem kraljestvu. Medtem ko se vsi strinjamo z vodilno vlogo Komisije na tem področju, sem od Agencije za okolje v svoji lastni državi članici izvedel, da bodo kazni in mogoče denarne kazni v državah članicah veliko prenizke, da bi resno spodbudile upoštevanje pravil, kadar se izvršilni ukrep ne bi resnično izvedel.
Zato bi nastalo veliko črnih odlagališč, odpadki pa bi se odlagali nezakonito.
Imate v zvezi s tem stališče ob upoštevanju dejstva, da se Agencija za okolje in druge nacionalne agencije odločno strinjajo s temi predlogi?
Andris Piebalgs, komisar. − Enako kot velja za denarne kazni za države članice, velja tudi za Grčijo, ki plačuje denarno kazen na dan, vendar je skupni znesek za vse leto zelo velik. Menim, da moramo v primeru neuspeha držav članic v zvezi z izvajanjem zakonodaje uporabiti zakonodajni postopek za ugotavljanje kršitev, ki jih želimo odpraviti, pri čemer o denarni kazni odloča sodišče.
Tudi za podjetja so denarne kazni predpisane v skladu z nacionalno zakonodajo, če je ta kršena. Tako morajo države članice resnično zvišati te denarne kazni, ker Komisija počne, kar mora, pri čemer ne more predpisovati denarnih kazni za neučinkovito izvajanje zakonodaje EU. To bi moralo obravnavati Sodišče, saj je zakoniti organ Evropske unije.
Če je treba okrepiti sistem denarnih kazni, bomo zagotovo natančno upoštevali ta nasvet, ker bi morale biti denarne kazni dejansko dodeljene na način, ki preprečuje kršitev zakona, in ne samo tako, da jih lahko podjetja zaobidejo ali preložijo stroške na potrošnike. Vendar menim, da je naš cilj na tem področju isti, zato verjamem, da danes določena višina denarnih kazni ni sporna.
Težava je, da se zakonodaja ne izvaja dovolj učinkovito in inšpekcijski pregledi niso zelo pogosti, zaradi česar se od Komisije zahteva, da naredi več za vodenje držav članic k strožjemu ukrepanju glede kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki.
Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, pravilno ste izpostavili, da je izvajanje pravnih predpisov vsaj tako pomembno kot njihova uzakonitev. Obstaja primer, ki ga še niste omenili. To so razmere, v katerih je odlaganje nekaterih odpadkov v eni državi kaznivo dejanje, pri čemer so zadevni odpadki nato poslani v drugo državo. V takšnem primeru dejansko dve državi verjetno kršita pogodbo. Ali ste obravnavali tudi to možnost?
Andris Piebalgs, komisar. − Imamo zakonodajo o pošiljkah odpadkov, kar pomeni, da obstajata skupna podlaga ter dodatno sodelovanje v zvezi s kazenskimi zadevami, ker vprašanje ne zajema le ravnanja z odpadki. Zaradi razvojnih dosežkov so lahko podjetja, ki odpadke pošiljajo nezakonito, kaznovana s sedanjimi zakonodajni postopki. Menim, da je razlog za težave neizvajanje zakonodaje in ne pomanjkanje ustrezne zakonodaje.
Predsednica. − Vprašanje št. 55 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0880/07)
Zadeva: Čistilne naprave v Grčiji
Ali bo Komisija sporočila, koliko grških regij in natančno katere od njih imajo probleme v zvezi z obstojem in delovanjem čistilnih naprav? V katerih regijah so bolj kot sekundarno čiščenje odpadnih voda pomembne čistilne naprave? Ali so grški organi ponovno pregledali seznam občutljivih regij ter ugotovili, katere druge vode je treba določiti kot občutljive? Katere so te vode?
Kako Komisija ocenjuje izrazito zmanjšanje obsega aglomeracij, ki odlagajo odpadke na občutljivih območjih, na katerih je zlasti zaželeno ravnanje v skladu z direktivo 91/271/EGS(1)? Ali zadevajo postopki za ugotavljanje kršitev Grčijo? Če jo zadevajo, v katerih primerih so bile ugotovljene kršitve? Ali je Grčija sprejela nujne ukrepe za ravnanje v skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti C-119/02 na podlagi primera Thriasia Pedia (Triazijska ravnica)?
Kolikšna je začetna stopnja črpanja sredstev iz kohezijskega sklada, operativnega sklada za okolje in regionalnih operativnih programov za čistilne naprave v Grčiji?
Andris Piebalgs, komisar. − Preverjanje skladnosti z zahtevami direktive 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode je zapletena naloga, ker vključuje ocenjevanje podatkov glede več tisoč aglomeracij v vsej Evropski uniji. Službe Komisije zbirajo in ocenjujejo vse razpoložljive informacije in se osredotočajo na podatke, ki so vključeni v nacionalna poročila o izvajanju.
Ko njihova ocena pokaže, da države članice ne ravnajo v skladu s svojimi obveznostmi iz direktive, Komisija sproži postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 226 Pogodbe ES.
Ob upoštevanju več tisoč aglomeracij, ki jih je treba preveriti, se je Komisija odločila za horizontalni pristop. Tako Komisija ni prenagljeno sprožila posameznih postopkov za ugotavljanje kršitev za vsako aglomeracijo, ampak obravnava aglomeracije skupinsko glede na posamezno državo članico in pomembne obveznosti. Grčija je ena od držav članic, ki ima še vedno velike težave v zvezi s pravilnim izvajanjem direktive.
Kar zadeva aglomeracije z več kot 10 000 prebivalci, je Grčija določila 36 občutljivih območij. Od 18 aglomeracij, ki spadajo v ta območja, jih 14 ravna v skladu z zahtevami iz direktive. Vendar Komisija meni, da bi morali med občutljiva območja uvrstiti še 10 drugih vodnih teles. Na tej stopnji obrazloženega mnenja se postopek za ugotavljanje kršitev nadaljuje. Grški organi nasprotujejo določitvi teh območij kot občutljivih. Ocenjevanje poslanih informacij se še vedno izvaja, pri čemer se Komisija ne bo obotavljala z vložitvijo tožbe na Sodišče, če bo potrebno.
Kar zadeva posebno vprašanje aglomeracije Thriasio Pedio, je Sodišče v svoji sodbi z dne 24. junija 2004 razglasilo, da Grčija ni uspela vzpostaviti zbiralnega sistema in zagotoviti ustreznega ravnanja. Komisija je zato sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 228 Pogodbe.
Grški organi so odobrili zahtevano gradnjo infrastrukture, ki se je sofinancirala iz kohezijskega sklada. Glede na razpoložljive informacije je načrtovano, da bo projekt pripravljen za izvajanje do konca leta 2009.
Kar zadeva aglomeracije z več kot 15 000 prebivalci ali druga enakovredna naselja, jih 52 od 75 izpolnjuje standarde iz direktive v zvezi z zbiralnimi sistemi za odpadne komunalne vode in sekundarnim čiščenjem.
V zvezi z aglomeracijami, ki ne ravnajo v skladu z zahtevami, je Komisija sprožila postopek za ugotavljanje kršitev. Sodišče je v sodbi z dne 25. oktobra 2007 odločilo, da 23 aglomeracij še vedno ne ravna v skladu z zahtevami iz direktive. Komisija je grške organe zaprosila za informacije o ukrepih, ki jih nameravajo izvesti, da bi se sodba upoštevala.
Kar zadeva pripombo o zmanjšanju obsega aglomeracij, preverja Komisija razpoložljive informacije in preučuje vsako neskladje v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, ki še vedno poteka.
Poudariti je treba, da Grčija za uskladitev uporablja razpoložljiva finančna sredstva Evropske skupnosti. Kar zadeva kohezijski sklad, se v Grčiji zdaj izvaja 41 projektov. Stopnja absorpcije je 49-odstotna. Zelo pogosto so takšni projekti sestavljeni, kar pomeni, da lahko poleg infrastrukture v zvezi z odpadno vodo in deževnico vključujejo tudi infrastrukturo za oskrbo z vodo.
Iz operativnega programa Evropskega sklada za regionalni razvoj „Okolje“ se sofinancira devet projektov v zvezi z odpadno vodo. Ti projekti so povezani z gradnjo in/ali posodobitvijo čistilnih naprav za odpadno vodo in kanalizacijskega omrežja. Stopnja absorpcije je 19-odstotna.
Kar zadeva uveljavljanje regionalnih operativnih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj, je treba vprašanje glede stopenj absorpcije za sektor odpadne vode nasloviti na pristojne regionalne organe.
V nasprotju s primerom operativnega programa „Okolje“ se od države članice ne zahteva, da Komisijo obvešča o napredku v zvezi z vsakim posameznim projektom.
Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). - (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, v odgovoru ste omenili več velikih mest v Grčiji, ki zaradi nepopolnih bioloških čistilnih naprav odplak še vedno ne čistijo ustrezno, čeprav je bila večina naprav sofinancirana s sredstvi Skupnosti. Sprašujem vas: ali mi lahko posredujete seznam tistih mest, ki ste jih omenili v zvezi s številkami? In nato, kaj Komisija meni o tem, da po več letih izvajanja evropske zakonodaje te težave še vedno obstajajo? Ali nameravate to zadevo predati Sodišču Evropskih skupnosti? Če je odgovor pritrdilen, se postavlja vprašanje, kdaj?
Andris Piebalgs, komisar. − V dveh primerih nadaljujemo s postopki za ugotavljanje kršitev. Informacije, ki jih lahko priskrbimo, bomo priskrbeli. Vendar vas lahko v zvezi z nekaterimi primeri, ki sem jih navedel, obvestimo o napredku pri izvajanju operativnega programa „Okolje“, vendar ne moremo poročati o vsakem projektu, ker so te informacije na voljo vsaki državi članici. Zato boste dobili informacije, ki so na voljo nam. Kot sem že dejal v svojem odgovoru, zelo dejavno izvajamo novi pravni red na tem področju.
Predsednica. − Vprašanji št. 67 in št. 83 sta nesprejemljivi.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).
Zahvaljujem se komisarju, ker je bil prisoten, in zlasti našim tolmačem, ki so podaljšali svoj delovni čas.
S tem se končuje čas za vprašanja.
(Seja je bila prekinjena ob 20.10 in se je nadaljevala ob 21.05.)
18. Evropska agencija za varnost v letalstvu (razprava)
Predsednica. - Naslednja točka je predlog za drugo obravnavo v imenu odbora za promet in turizem skupnega stališča Sveta glede sprejetja uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitve Evropske agencije za varnost v letalstvu ter razveljavitve direktive Sveta 91/670/EGS, uredbe (ES) št. 1592/2002 in direktive 2004/36/ES (10537/3/2007 – C6-0353/2007 – 2005/0228(COD)) (Poročevalec: Jörg Leichtfried) (A6-0482/2007).
Jörg Leichtfried, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, ker se postopek očitno približuje koncu, se kot dodatek poročilu iskreno zahvaljujem vsem poslancem, ki so me več kot leto in pol podpirali pri delu. Zahvaljujem se zlasti gospodu Becseyu, gospodu Degutisu, gospe Lichtenberger in gospodu Kohlíčeku ter Komisiji za trdno podporo, našemu sekretariatu in zlasti gospodu Vervloetu. Dejansko je bilo zanimivo videti, kako so v tem letu in pol zaradi skupnega dela kolegi resnično postali prijatelji. To se izraža tudi v poročilu, ki smo ga pripravili. Najlepša hvala vsem.
Kar zadeva samo poročilo, se soočamo s protislovjem v zvezi z evropskim zračnim prostorom. Po eni strani je evropski zračni prostor v celoti liberaliziran za letalsko industrijo in letalske prevoznike, medtem ko po drugi strani še vedno obstaja 27 različnih organov civilnega letalstva ter 27 sklopov pravil in načinov razmišljanja, ki se včasih razhajajo. Zato nebo nad Evropo ni varnejše, ampak celo bolj nevarno, kot je bilo. Zaradi tega so se nekatere letalske družbe vključile v nekakšno nakupovanje licenc, s katerim poskušajo obdržati licence v tistih državah, v katerih jih je preprosteje dobiti in v katerih se pravila ne upoštevajo zelo strogo. Zato se je v evropskem zračnem prostoru zgodilo zelo veliko manjših incidentov, nekaj nesreč in nekaj katastrof.
S sporočilom smo želeli oblikovati enotna pravila za letalske operacije, certifikacijo zrakoplovov in njihovih delov ter izdajanje licenc pilotom, kar trdno podpiram. Namen ni bil le ustvariti enotnih pravil, ampak tudi zagotoviti, da se bodo izvajala skupaj in hkrati. To je bil prvotni namen Komisije, pri čemer ga je podprla večina Evropskega parlamenta.
Vendar smo si prizadevali narediti še več ter poenostaviti izpolnjevanje zaželenega cilja. Hoteli smo, da EASA, t. j. Evropska agencija za varnost v letalstvu, postane bolj učinkovita, da bo zmožna ukrepati hitreje in bo bolj odzivna. Parlament je želel, da ima nadzorni organ EASA, t. j. upravni odbor, ki je še vedno izražal in branil nacionalne interese držav članic ali do neke mere nacionalnih agencij pri namerah in dejavnostih, nekoliko bolj neodvisen položaj.
Ker je imela EASA doslej le dve možnosti za obravnavanje napak in težav, to je ne narediti ničesar ali v celoti odvzeti licenco letalskemu prevozniku, smo nato morali poiskati vmesne odzive.
Tretja točka, ki je po mojem mnenju bistvena, je bila povezana s tem, da je bila skupina osebja, zaposlenega v zračnih operacijah, ki ima posebno odgovornost glede varnosti, t. j. kabinsko osebje, še vedno edina kategorija osebja na celotnem področju letalstva, ki ni bila certificirana, kar je bilo treba spremeniti.
Kaj smo izpolnili? Ob upoštevanju upravnega odbora smo izboljšali razmere, tako da smo njegove člane obvezali, da morajo pristojnemu odboru Evropskega parlamenta predložiti poročilo. Predstavili smo tudi sistem kazni, ki EASA omogoča prilagodljiv odziv, namesto da mora izbirati med tako imenovano „jedrsko možnostjo“ in tem, da sploh ne ukrepa. Poleg tega smo poiskali sredstva za zagotovitev, da bo kabinsko osebje odslej imelo licence. To pomeni, da bo zdaj tudi kabinsko osebje enako visoko usposobljeno ter poznalo varnostne standarde in imelo s tem povezane sposobnosti.
Pripravili smo poročilo, ki so ga sprejele vse stranke. Z omenjenim poročilom so bili zadovoljni industrija, sindikat, zaposleni, naš parlament in vse razen nekaj držav članic.
Vendar je največji uspeh to, da bodo potniki na evropskih zrakoplovih v prihodnosti bolj varni. To je najpomembnejše, kar bi lahko dosegli, pri čemer nam je to uspelo.
(Ploskanje.)
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospod Leichtfried, gospe in gospodje, smo na robu dosega sporazuma na drugi obravnavi s Svetom o izjemno pomembnem predlogu. Za to je zaslužno zlasti odlično delo poročevalca, gospoda Leichtfrieda, ki mu še posebno čestitam. Ta rezultat dolgujemo tudi duhu kompromisa med vsemi poročevalci v senci, zato se zahvaljujem tudi njim.
Opozarjam vas na pristop, ki je podlaga omenjenega predloga uredbe. Pri sprejetju uredbe (ES) št. 1592/2002, ki določa skupne predpise v zvezi s plovnostjo in ustanovitev Evropske agencije za varnost v letalstvu, je bilo dogovorjeno, da se lahko najboljša in enotna stopnja varnosti zagotovi le z večjim področjem uporabe tega besedila in zato s širitvijo pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu na letalske družbe, licence pilotov in varnostjo letalskih podjetij v tretjih državah: to je namen predloga spremembe uredbe (ES) št 1592/2002. Poleg tega bo ta predlog okrepil nadzor in kazni v primeru neskladnosti z omenjenimi predpisi ter ob upoštevanju izkušenj izboljšal delovanje Evropske agencije za varnost v letalstvu.
Skupno stališče Sveta na splošno upošteva predloge Komisije, čeprav je bilo nekaj določb, kot so tiste v zvezi z upravljanjem agencije, umaknjenih. Skupno stališče upošteva tudi nekaj predlogov sprememb, ki jih je Parlament predložil ob prvi obravnavi.
Naše tri institucije so si v preteklih mesecih trdno prizadevale za to, da je na drugi obravnavi mogoče doseči sporazum. Zaradi predlogov sprememb, ki jih je predložil Parlament, smo dosegli nekaj pomembnih izboljšav. Zaradi tega imamo sistem glob, kot nam je pravkar povedal gospod Leichtfried, ki bodo Komisiji omogočile, da se v primeru manjših kršitev varnostnih predpisov ustrezno odzovejo. To je dodatna možnost poleg odvzema certifikatov, s čimer bodo odnosi med agencijo in entitetami, ki jih upravlja, postali bolj prilagodljivi.
Zaradi vztrajnosti Parlamenta je prvotni predlog Komisije v zvezi s potrdili za kabinsko osebje ponovno uveden. To je velik napredek pri priznavanju tega poklica. Dodana vrednost dobro usposobljenega kabinskega osebja je zelo očitna. Ob veliko priložnostih je rešilo kočljive položaje. Kabinsko osebje ima pomembno varnostno nalogo. Pragmatično rešitev smo poiskali tudi za omejitve trajanja poleta.
Poleg tega je Komisija na posebnih razpravah o proračunu agencije v zvezi s prispevki in pristojbinami sprejela obveznost, da bo pri pregledovanju uredbe o prispevkih in pristojbinah upoštevala posebne razmere malih in srednje velikih podjetij, zlasti vpliv na njihovo ekonomsko izvedljivost.
Menim, da je kompromis glede opredelitve kompleksnih zrakoplovov uravnotežen. Razumem skrbi nekaterih poslancev v zvezi s tem, da bi nekatere sektorje trga preveč obremenili z zahtevami. Tudi tukaj bo Komisija ocenila gospodarski učinek vključitve zrakoplovov z enim ali več turboreaktivnimi ali turbopropelerskimi motorji. V zvezi z morebitnimi spremembami sistema za ultra lahke zrakoplove bo Komisija prosila agencijo za njeno mnenje o tej zadevi.
Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da sem obravnaval vse pomembne točke sporazuma. Komisija lahko zato preprosto sprejme omenjene predloge sprememb, ki izražajo doseženi sporazum med tremi institucijami. Parlamentu in Svetu se ponovno zahvaljujem za hitro drugo obravnavo. Hitro sprejetje omenjenega besedila bo zagotovilo tudi rezervo agencije za leto 2007. Tako bo zadnja stopnja izvajanja skladnega in enotnega sklopa varnostnih predpisov dokončana s predlogom, ki ga bom predstavil na kolegiju junija 2008, glede širitve pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu na infrastrukturo letališč, nadzor zračnega prometa in letalske navigacijske službe.
Zato, dame in gospodje, lahko zaradi vaše odločnosti ter ponovno zlasti zaradi vašega poročevalca naredimo evropsko nebo čim bolj varno.
Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala, gospa predsednica. Tudi sam čestitam poročevalcu in poročevalcem v senci ter mislim, da nam bo na ta način morda uspelo zaključiti to poglavje na jutrišnji drugi obravnavi. Na kratko bom spregovoril o kompromisih za drugo obravnavo, ki so pomembni za mojo skupino: prvi zadeva vprašanje kaznovanja, ki se je mnogokrat pojavilo. Sedanje besedilo se je že precej izboljšalo, pri čemer mislim, da vključuje visoko stopnjo zaščite za zadevne strani. Resnično je napredek, da dovoljenja ni treba takoj odvzeti, pri čemer upam tudi, da bo vključeni sistem pritožbenega organa, ki ga je oblikovala Komisija, resnično deloval ter ne bo uničil malih podjetij.
Drugo pomembno vprašanje za mojo skupino so tarife, predvsem za Britance in Čehe. Še vedno so previsoke za mala podjetja, in mislim, da bodo to potrdili tudi moji britanski kolegi, pri čemer upam tudi, da se bo opazila obveznost, ki jo je sprejela Komisija, tj. da bomo položaj malih podjetij v času revizije omenili še večkrat. Sestava upravljalnega organa in uprave vodenja se mi je zdela zelo pomembna, pri čemer je Parlament dobil vlogo političnega nadzora, kar je po mojem mnenju zelo pomemben korak naprej, da države članice v upravo ne bodo pošiljale, kar koli ali kogar koli hočejo. Tudi finančna neodvisnost je pomembna za ta organ, da se prihodek lahko razvrsti v različne kategorije, odvisno od tega, iz kje izvira.
Če povzamem, čestitati želim vsem kolegom in izraziti upanje, da so vsi spoznali pomen odgovornosti. To kaže tudi, da smo lahko z združenimi močmi s Svetom vprašanje posadke kabinskega osebja pripeljali nazaj na prvotno raven Komisije, kar kaže, da nam je uspelo najti zelo dober kompromis v zvezi z omejitvami časa letenja. Znova se zahvaljujem Svetu, Komisiji in poročevalcu za njihovo delo.
Inés Ayala Sender, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospa predsednica, čestitam kolegu Jörgu Leichtfriedu za njegove človeške kvalitete in sposobnost, da najde prijatelje v zapletenem parlamentarnem soočenju o tako tehničnem, a vseeno zelo pomembnem vprašanju, da bi se zagotovila varnost v tako pomembnem sektorju za evropski gospodarski razvoj, kot je letalstvo.
Izražam tudi moje zadovoljstvo glede napredka v zvezi z varnostjo, ki je nadvse težko in zapleteno vprašanje, pri čemer so nekatera področja popolnoma jasna, kot kaže današnje poročilo, druga pa so manj jasna, čeprav raje ne bi povedala, katera se mi zdijo taka. Danes smo nedvomno naredili tudi nov korak k zaključitvi dolgega in zapletenega postopka, ki se je delno začel že pred mnogo leti s prenosom zahtev JAR-OPS k zahtevam EU-OPS; s tem mislim predvsem na napredek v zvezi s počitkom in letalnim časom.
Takrat sta se Parlament in Komisija zavezala k spodbujanju agencije k napredovanju glede vprašanja, ki je, čeprav je bilo težavno, sčasoma zapolnilo nerazložljivo praznino in je takrat potrebovalo posodobitev. Zato sem zadovoljna, da so zadevne strani lahko sprejele to obveznost, ki je bila po mojem mnenju pomembna in je bila nekaj, kar je Parlament moral narediti. Na splošno menim, da bo treba ta vprašanja pregledati po študiji in predlogih, ki jih zdaj sestavlja Komisija, o položaju letalskega sektorja v zvezi s socialnim vprašanjem in vprašanjem zaposlovanja, ki sta pomembni skrbi.
Zelo sem zadovoljna tudi s sporazumom o kabinskem osebju, ki jim je treba priznati strokovnost in certifikacijo. Kot je komisar upravičeno dejal, je z vidika varnosti v interesu vseh, da se izboljša usposabljanje.
Prav tako sem zelo zadovoljna nad pozitivnim izidom opredelitve helikopterjev, ki je nekoč povzročila zaskrbljenost v proizvodnem sektorju.
Prav tako sem mnenja, da so ponujene rešitve o kaznih izredno pomembne, kar velja tudi za nadzor Parlamenta ne le v zvezi s komitologijo v primeru časa letenja, ampak tudi glede pravice do podatkov v primeru upravnega odbora.
Čestitam poročevalcu za njegovo prožnost in jasnost v zvezi s proračunom agencije, saj kot članica odbora za proračunski nadzor menim, da je to bistveno za tovrstno agencijo.
Na koncu izražam upanje, da se agencija lahko razvija brez sporov z Evropsko agencijo za varnost zračne plovbe (Eurocontrol). Po mojem mnenju evropska in svetovna letalska varnost potrebuje oba organa, pri čemer morata biti oba enako učinkovita.
Arūnas Degutis, v imenu skupine ALDE. – (LT) Zahvaljujem se poročevalcu in poročevalcem v senci, Komisiji ter Svetu. Ta tema in vse delo, opravljeno v zvezi z njo, se mi zdi zanimiva in tudi uporabna.
Kljub dejstvu, da se je po obsežnih razpravah sklenil sprejemljiv kompromis glede skoraj vseh vprašanj, je stališče Komisije o razvrstitvi tipov zrakoplovov glede na težo do7 500 kg zaskrbljujoče. Komisar je na kratko spregovoril o tej temi. To očitno zelo tehnično vprašanje je zelo pomembno za letalsko industrijo in je zelo zapleteno; zato bi pomembno vplivalo na razvoj novih tehnologij ter njihovega izvajanja v letalski industriji.
Žal se je razprava o tej direktivi izkoristila, in kolikor mi je znano, to ni bilo prvič, za spodbujanje notranje konkurence, pri čemer se ni upoštevalo škode, ki jo to povzroča vsej Evropski uniji, kar zadeva zunanjo konkurenco. Pri tem mislim na konkurenco z Združenimi državami, Brazilijo in najbrž zelo kmalu tudi s Kitajsko.
Osebno sem razočaran nad stališčem komisarja v zvezi s tem vprašanjem. Do neke mere lahko spoštujem stališča posameznih držav članic, ki se jih ščiti v Evropskem svetu. Vendar Evropska komisija ne bi smela preučevati tega vprašanja z ozkega stališča interesov podjetij posameznih držav. O prednostih za Unijo in možni škodi, ki bi jo povzročilo izvajanje takih odločitev, bi bilo treba resno premisliti. Da bi se izognili birokraciji, bi bila mala podjetja in posamezni lastniki zrakoplovov prisiljeni uporabljati enomotorne zrakoplove, ki so bili proizvedeni s pomočjo zastarelih tehnologij, namesto modernih dvomotornih zrakoplovov s sodobno reaktivno tehnologijo.
V zvezi s tem je najslabše dejstvo, da je bila ta odločitev sprejeta pod pretvezo letalske varnosti. Kdo je že slišal, da bi bil enomotorni zrakoplov varnejši od dvomotornega? Žal je tako razumevanje letalske varnosti, ki si jo danes delita Svet in Komisija.
Danes me ni strah, da bi bil slišati zelo odločen, saj sem tudi sam pilot in vem, o čem govorim. Ne zanima me deklarativna, resorna plat tega vprašanja, ampak izključno praktična plat. Prepričan sem, da bomo kmalu občutili posledice tega po mojem resničnem mnenju zelo napačnega stališča, pri čemer se bo nato neizogibno moralo razglasiti imena njegovih stvariteljev letalski skupnosti. Vseeno dovolj verjamem v učinkovitost Evropske agencije za varnost v letalstvu in njen položaj, da sem pripravljen izvesti novo študijo, pri čemer bi se ocenilo te zaključke in se jih morda zanikalo.
Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, gospod Leichtfried je odlično opravil nalogo, ki mu je bila zaupana. Zato mu čestitam jaz osebno in skupina Združenje za Evropo narodov (UEN). Razumen kompromis bi nam omogočil dokončanje dela v zvezi s pravili za civilno letalstvo v Uniji in varnost letalskega prevoza.
To bo vplivalo tudi na izvajanje letalskega prevoza, licence, usposabljanje, posadko in zrakoplove držav izven Unije. Delo, s katerem se ukvarjamo danes, je nadaljevanje začetne uredbe iz leta 2002. Po mojem mnenju se ukvarjamo z razumno širitvijo pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu ter z izboljšanjem mnogih finančnih in upravljalnih postopkov.
Nedvomno se bo v takih razmerah pojavilo vprašanje, ali je to potrebno in koristno. Odgovor se mora glasiti da, če upoštevamo izjemen porast letalskega prometa čez Evropo ter potrebo po usklajevanju povezav in hkratnim ohranjanjem najvišje ravni varnosti. Ti ukrepi za poenotenje dejansko ne vključujejo omejitve suverenosti držav članic. Namesto tega vodijo v sprejetje najvišjih možnih standardov na področju civilnega letalstva v teh državah.
Varnost v vseh fazah poleta in tudi varnost pogojev na letališčih mora postati prednostna naloga, pri čemer se ne sme dovoliti, da to postane predmet spora o pristojnosti z nacionalnimi organi. Pričakujem tudi, da se bo pristojnost Evropske agencije za varnost v letalstvu razširila in vključevala zadeve, s katerimi se zdaj ukvarja Eurocontrol. Zato ni potrebe po širjenju standardov.
V tem oziru je vključevanje zrakoplovov tretjih držav v obseg ukrepanja te agencije zlasti pomembno. Omogočalo bo izvedbo pregledov, da se predhodno ugotovi, ali prevoznik iz določene države izpolnjuje varnostne standarde, preden se ga pooblasti za lete znotraj Evropske unije ali za lete v Unijo iz drugod.
Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisana v Chicagu 7. decembra 1944, ima ključno vlogo na tem področju. Njeno obletnico smo obeležili pred le štirimi dnevi, ko smo praznovali mednarodni dan civilnega letalstva. Parlament opominjam, da je bilo leta 2007 geslo tega dneva: „Globalni letalski prevoz – gonilo trajnostnega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja“. Prepričan sem, da bo Evropska agencija za varnost v letalstvu kmalu prevzela vlogo znotraj Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), organa ZN, ki se ukvarja z vprašanji letalstva na svetovni ravni. Navsezadnje je to težava, ki ogroža cel svet.
Vprašanje taks in dajatev zahteva pojasnitev. Močno upam, da bo Komisija v zvezi s tem upoštevala interese malih in srednje velikih podjetij. Poslanec z Madžarske je o tem že govoril. Ukvarjamo se z zelo pomembnim vprašanjem, ki bo koristilo našim državljanom. Zato verjamemo v uspeh tega podviga. Poleg tega upamo, da podrobnosti izvajanja ne bodo motile potnikov, do česar žal lahko včasih pride v takih razmerah.
Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, tudi jaz se na začetku govora zahvaljujem poročevalcu gospodu Leichtfriedu. Tesno je sodeloval z nami in nas vedno obveščal. To je bilo dobro izhodišče, saj ta tema ni bila izključno tehnična in upravna zadeva, kot se morda zdi na prvi pogled. Sčasoma je postalo zelo jasno, da je šlo za boj, ki je vključeval številne konkurenčne interese, kot se tako pogosto dogaja.
Obravnavala bom posamezne točke. Menim, pri čemer upam, da to odraža razširjeno prepričanje, da enoten zračni prostor potrebuje strogo in enotno nadzorovanje. Raznoliki preiskovalni standardi morajo postati stvar preteklosti, na koncu pa moramo imeti instrument, ki je strožji in ki bi ustrezno izvajal ter uveljavil pravila za uvrstitev na črni seznam za zrakoplove s sedežem zunaj ter znotraj evropskega gospodarskega prostora. Na obravnavi smo izvedeli, da zrakoplovi s črnega seznama povzročijo veliko več nesreč od vseh drugih. Na kratko povedano, več kot očitno je, da so evropska pravila zelo smiselna.
Seveda vsi upamo, da bomo zdaj enako hitro napredovali pri vprašanju funkcionalnih blokov zračnega prostora, kar še naprej, kot veste, preprečujejo nacionalni interesi nekaterih držav članic. To je obžalovanja vredno in tudi dolgoročno skrajno škodljivo za prizadevanja po zmanjšanju obsega emisij iz letalskega prometa.
Eno najbolj zapletenih vprašanj je bilo, ali bi se morale uvesti kazni ali globe. Da, bojim se, da v našem svetu ni nadomestne možnosti. Videli smo, da so potrebni vmesni ukrepi za učinkovit sistem, ki so zdaj začeli veljati.
V zvezi s kabinskim osebjem dodajam še nekaj: Zelo sem zadovoljna, da smo zdaj prišli do trdnega dogovora. Skrajni čas je bil za to. Priznavanje te delovne skupine je treba dodatno razviti, še ena naloga na programu pa bo zmanjšanje emisij in poskrbeti, da bo letalstvo manj škodljivo za podnebje, kot je bilo do zdaj.
Jaromír Kohlíček, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, naj se zahvalim vsem, ki so s trdim delom prispevali k izidu postopka sprave, predvsem gospodu Leichtfriedu in gospodu Propsu iz Evropske agencije za varnost v letalstvu. Pozdravljam ambiciozen načrt agencije za poenostavitev preskusnih postopkov za zrakoplove s težo, ki ne presega ene tone, in za zrakoplove z največjo vzletno maso pod dvema tonama. Zaenkrat mi potek razprave daje upanje, da bo priloga 2 ohranjena v sedanji obliki.
Upam, da bomo skupaj kmalu odprli vrata kategoriji lahkih športnih zrakoplovov v notranjem trgu za vse proizvajalce v državah EU. Mislim, da nobena zadevna stranka ne bi rada videla propada tega obetajočega in razvijajočega se sektorja, znotraj katerega deluje nekaj ducatov malih in srednje velikih podjetij. Nujno potrebujemo sklop začasnih pravil za ta podjetja, ki se nahajajo v glavnem v Nemčiji, Češki republiki, Italiji in Franciji. Upam tudi, da bodo po prilagodljivem pristopu Parlamenta predstavniki Komisije in Evropske agencije za varnost v letalstvu izkazali podobno prožnost in vizijo v zvezi s sedanjim položajem tega hitro razvijajočega se dela svetovnega trga.
Menim, da bo njihova odločitev podprla nadaljnji razvoj sektorja lahkih zrakoplovov v Evropski uniji z uporabo priznanih preskusnih in certifikacijskih postopkov, mehanizmov ter organizacij.
Upam, da bodo predstavniki Komisije in Sveta v skladu z lizbonsko strategijo podprli nadaljnji razvoj te veje letalske industrije, ki je tehnično in tehnološko zelo napredna. V tej posebni fazi razvoja bi lahko prezgodnje odločitve prav tako kot dolgotrajno omahovanje imele usodne posledice za sektor. Veselim se nadaljnje razprave in predloga o postopnem nižanju prispevkov malih proizvajalcev v letalskem inženirstvu. Vnaprej se vam zahvaljujem za podporo in razumevanje na tem področju. V znak dobre volje izražam popolno podporo doseženemu kompromisu.
Philip Bradbourn (PPE-DE). – Gospa predsednica, prav gotovo je letalska varnost zelo pomembna in ena od razsežnosti, ki jih ne smemo prezreti. Vendar Evropska agencija za varnost v letalstvu niza številne neuspehe, zlasti v zvezi s svojo sposobnostjo splošno in stroškovno učinkovitega delovanja.
Parlament se je v preteklosti zaradi te neučinkovitosti odločil, da bo ustavil njeno financiranje. Zato sem zaskrbljen, ker Parlament kljub tem težavam zdaj z veseljem nadzoruje zagotavljanje večjih pooblastil agencije.
Da bi poudarili vpliv, ki ga ima Evropska agencija za varnost v letalstvu na poslovanje v EU, opozarjam Parlament in Komisijo na primer podjetja v mojem volilnem okrožju. To podjetje, s katerim imam veliko stikov, bo zaradi teh novih predpisov moralo plačevati višje dajatve za izdajo in obnovitev odobritev za vzdrževanje.
Moj volivec, čigar porast stroškov imam zapisan, trdi, da se bodo stroški vzdrževanja z 1 206 GBP letos naslednje leto povečali na 3 000 GBP. To pomeni povečanje za 150 %. Zelo sem zaskrbljen, da bodo zaradi večjih pooblastil Evropske agencije za varnost v letalstvu večje tudi dodatne birokratske obremenitve, dodatna varnost, ki jo vsi želimo, pa se ne bo zagotovila.
Do tedaj, ko bo Evropska agencija za varnost v letalstvu lahko dokazala, da je sposobna zagotavljati letalsko varnost na način, ki ni škodljiv zlasti za mala podjetja, in na način, ki ne uvaja še večje birokratske obremenitve, moramo jaz in moji kolegi iz britanske konservativne stranke nasprotovati vsakemu zagotavljanju večjih pooblastil te agencije.
Ulrich Stockmann (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, moje mnenje se popolnoma razlikuje od mnenja gospoda Bradbourna, a preden nadaljujem, naj se zahvalim gospodu Leichtfriedu za poročilo in seveda kompromis na podlagi spretnih pogajanj. Razširitev pooblastil Evropske agencije za varnost v letalstvu je korak k zagotavljanju najvišjih možnih standardov letalske varnosti, enotnih licenc pilotov z enakovrednimi standardi usposabljanja, podeljevanja licenc letalskim družbam iz držav izven evropskega gospodarskega prostora, enotnega usposabljanja kabinskega osebja in odgovornosti za izvajanje zahtev EU-OPS.
Menim, da bomo z omogočanjem, da Evropska agencija za varnost v letalstvu nalaga kazni za neskladnost z varnostnimi predpisi, znatno povečali njena izvršilna pooblastila. Upam, da bo to kmalu končalo včasih nepotrebno in neproduktivno rivalstvo ter boj za oblast med nacionalnimi organi in agencijo. Zaradi hitre rasti letalstva v Evropi je bistveno, da je agencija močan organ s centralizirano odgovornostjo za nadzorovanje tehnične varnosti. Po mojem mnenju to tudi pomeni, da mora njeno financiranje temeljiti na stabilni dolgoročni podlagi.
Menim, da bo eden od naslednjih korakov zagotovitev usklajevanja dela nacionalnih organov za preiskovanje letalskih nesreč v Evropi, pri čemer bo njihove ugotovitve analizirala agencija. To bo povečalo varnost v Evropi in preprečilo prikrivanje zadevnih držav članic. Dolgoročno, pri čemer naj to še enkrat poudarim, v Evropi potrebujemo model, znotraj katerega bo nacionalna raven odveč ter ki se bo ukvarjal z vprašanjem varnosti in preprečevanja nesreč, kar počne Zvezna letalska administracija v Združenih državah. To je moj pogled.
Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). - (EL) Gospa predsednica, tridnevna razprava o tej temi se je že zaključila, pri čemer smo mi pozvani le, da bi se strinjali o zapletenem vprašanju: zapleteno, ker skuša nuditi svetovno rešitev za težave, ki so specifične v svojem obsegu.
Zato je predlagano, da bi Komisija lahko naložila globe, kar bi nadomestilo pristojnost agencije, da zadrži certifikat letalske družbe v primeru nasprotovanja. Upoštevajte, da bo na podlagi te uredbe zadevna agencija odgovorna za izdajo certifikatov. To bo omogočilo temeljito tehnokratsko prestrukturiranje, zato predlagana uredba iz tega razloga določa neodvisen proračun za agencijo, da ta ne bo izgubila svoje neodvisnosti v razmerju do držav članic.
Čeprav se je ta ambiciozna shema navidezno vključila v ustrezen tehnokratski model, me zanima, kdo bo nosil politično odgovornost za možne napake v prihodnosti, pri čemer to odgovornost zdaj nosi pristojni državni minister ali administrator uprave za civilno letalstvo. V tem primeru bomo v imenu političnega poenotenja oblikovali agencijo, ki nima razloga za obstajanje, saj bi se lahko te zadeve zelo hitro organizirale na večstranski ravni znotraj okvira obstoječih mehanizmov, kot je Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Poleg tega bi v primeru težav z letalsko varnostjo lahko obtožili le Evropsko komisijo, ki je liberalizacijo sektorja privedla do skrajnosti, pri čemer se posledično zdaj množično ustanavljajo male zasebne letalske družbe brez potrebne infrastrukture ali znanja.
Ne poskušajmo reševati svojih napak z zapravljanjem denarja davkoplačevalcev. Zdaj imamo 22 zunanjih agencij Evropske unije. Nekoč se bomo morali omejiti le na tiste, ki so bistvene.
Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, „evropsko nebo“, na katerega se večkrat sklicujemo, je še vedno daleč od resničnega skupnega zračnega prostora celo po več kot 50 letih obstoja Evropskih skupnosti. Države članice se v osnovi še vedno niso pripravljene odreči svojemu suverenemu zračnemu prostoru v dobro združene Evrope ali delitve svoje suverenosti z Evropo. Še več, skupna evropska zakonodaja je pomanjkljiva tudi na mnogih posebnih tehničnih področjih.
Naš cilj pri ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu oziroma pri povečanju njenega obsega je napredovanje z majhnim, a pomembnim regulativnim paketom. Komisija je predstavila uravnotežen predlog. Upamo, da ga je odbor za promet in turizem skupaj s svojim poročevalcem izboljšal.
V naslednjem koraku postopka je bilo poročilo predmet uspešnega posvetovanja s Svetom, kar pomeni, da zdaj lahko upamo na njegovo sprejetje na jutrišnji drugi obravnavi.
Na koncu bi kot mnogo poslancev pred mano rad omenil poročevalca in se mu zahvalil za dobro opravljeno delo. Skupaj s poročevalci v senci se je gospod Leichtfried res izkazal. Vseeno opominjam Parlament, da je še vedno treba veliko postoriti. Včeraj in danes smo razpravljali o mnogih nerešenih vprašanjih v zvezi z varnostjo v letalskem prometu. Upam, da nam bo uspelo doseči soglasje o preostalih ključnih vprašanjih financiranja, komitologije in tekočinah, pri čemer gre morda za priljubljen izraz, a ima globlje posledice. Potrebujemo soglasje o teh zadevah, če naj sanje o skupnem evropskem odprtem nebu postanejo resničnost.
Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospa predsednica, cilj predloga spremembe uredbe o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitve Evropske agencije za varnost v letalstvu je izboljšati varnost civilnega letalstva v Evropi. Ti predlogi sprememb so usmerjeni na razširitev začetne uporabe uredbe na zrakoplove, ki se uporabljajo tudi v zračnem prostoru Skupnosti, seveda znotraj omejitev, ki jih nalaga Čikaška konvencija.
Ena od tem, ki je povzročila nesoglasja, je povezana z izdajanjem certifikatov osebju na krovu zrakoplova. Komisija je stalno sprejemala ukrepe za izboljšanje letalske varnosti in redno objavljala črni seznam družb, ki ne dosegajo varnostnih standardov, ki jih nalaga Evropska unija. Zdaj je objavljen že šesti seznam.
Področje letalskega prevoza se zelo razvija, pri čemer se tega razvoja ne more doseči brez doseganja varnostnih standardov. Tudi nizkocenovne družbe so del tega razvoja, pri čemer naj izpostavimo, da je bilo samo v letu 2006 ustvarjenih približno 300 novih linij, kar je predstavljalo približno 1 800 poletov vsak teden. Glede na nedavno raziskavo so samo v letu 2006 nizkocenovne družbe prepeljale 140 milijonov potnikov, pri čemer so te družbe prisotne na 280 evropskih letališčih. Nizkocenovne družbe neposredno ali posredno nudijo 427 000 delovnih mest.
Menim, da je ta uredba izredno pomembna za varnost letalskega prevoza. Čeprav obstaja možnost kaznovanja neizpolnjevanja varnostnih pravil, se ne sme ustvariti birokratski sistem, ampak prožen sistem, ki bi pripomogel k izboljšanju letalskega prevoza.
Pomembno se mi zdi tudi, da se prizna certifikate za osebje na krovu zrakoplova. Čestitam poročevalcu.
Timothy Kirkhope (PPE-DE). – Gospa predsednica, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu so od njene ustanovitve leta 2003 žal ocenjevali kot nesposobno. Zdaj je čas, da to agencijo natančno preučimo. Dokazi kažejo, da so bili varnostni standardi včasih zanemarjeni, čeprav naj bi bila Evropska agencija za varnost v letalstvu varnostna agencija. Kaj je pomembnejše od varnosti? Jasno je, da je imela ta agencija pri ustanavljanju in vzpostavljanju delovanja na zadovoljivi ravni znatne težave.
V izvajanju njenih postopkov so še vedno nerazložljive zamude. Še vedno ne dosega svojih ciljev, pri čemer je zaradi nejasnosti in motenj EU postavljena v neugoden konkurenčni položaj.
V Združenem kraljestvu so regulativni stroški dejansko visoki, ker se od Uprave za civilno letalstvo zahteva, da pokriva svoje stroške s storitvami, ki jih ponuja. Vendar se v zvezi s tem ne upoštevajo nova povišanja vzdrževalnih stroškov in negativne posledice, ki jih ima zaradi agencije sektor za popravila.
Vendar ta agencija ne vpliva samo na velike komercialne letalske prevoznike ali družbe. Vpliva na zasebne pilote, kar sem tudi sam. Zaskrbljen sem. Poglejte na primer licenco za instrumentalne meteorološke pogoje, ki jo imam tudi sam: ta certifikacija zasebnim pilotom Združenega kraljestva dovoljuje letenje z uporabo instrumentov na letalu v manj ugodnih vremenskih razmerah, pri čemer mi je znano, da želi agencija to potrdilo ukiniti.
V reviji Flyer v Združenem kraljestvu sem prebral, da bo licenca za instrumentalne meteorološke pogoje ukinjena kljub dejstvu, da je oblikovana za posebne britanske razmere. Zaradi vremena v Združenem kraljestvu tamkajšnji piloti to licenco potrebujejo bolj kot ostali piloti. Odprava tega bi za industrijo lahkih letal v Združenem kraljestvu pomenila katastrofo, pri čemer bi se lahko zgodilo, da bi več tisoč takim pilotom, kot sem sam, odvzeli certifikate. Prosim Komisijo, da številnim pilotom, vključno z mano, v zvezi s to pomembno zadevo zagotovi ustrezna pojasnila.
Delovanje Evropske agencije za varnost v letalstvu je bilo nesprejemljivo. Menim, da še ni sposobna delovati učinkovito. Dokler bodo obstajali izkrivljanje in zamude v postopkih ter dokler se v letalskem sektorju ne bo uporabljal zdrav razum, ne bo mogoče vzpostaviti enotnega letalskega trga.
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, na voljo sem gospodu Kirkhopeu, ki je odličen pilot. Če bo naletel na kakršne koli težave z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, pri čemer menim, da agencija v zadnjem času ni naredila nobene sporne poteze, a če bi slučajno prišlo do tega, bom prvi ugovarjal in vam bom prvi na voljo.
Poleg tega vam zagotavljam, da ureditev in nadzorna funkcija agencije ne bosta vključevali nalog, ki bi zahtevale dodatna finančna sredstva, ker so te naloge financirane iz javnih skladov. Parlament prosim le, da agenciji zagotovi potrebna sredstva, da ji ne bi bilo treba, kot je dejal gospod Bradbourn, uvesti dajatev, ki bi bile lahko v nekaterih primerih pretirane.
Resnično verjamem, da je bilo delovanje agencije pozitivno. Seveda se razume, da je treba sredstva ukrepanja agencije izboljšati, a mislim, da ne bi smeli podcenjevati njenega potenciala za celotno evropsko letalstvo. V dokaz vam lahko povem, da se je gospa Marion Blakey, nekdanja administratorka Zvezne letalske administracije v Združenih državah, sestajala z agencijo v Kölnu, da bi razpravljali o sodelovanju, ker je bila mnenja, da je EASA visokokakovostna agencija. Gospa Blakey osebno mi je to povedala.
Zelo pazljivo sem prisluhnil pripombam gospoda Degutisa. Kot sem rekel, Komisija ni prezrla vaših argumentov. Ocenila bo gospodarski vpliv na trg zrakoplovov neodvisno od tega, ali so zrakoplovi opredeljeni kot zapleteni, pri čemer naj vam povem, da smo upoštevali vašo zahtevo. Tudi vi ste pilot in te zadeve ne bomo zaključili brez temeljitega preučevanja ter primernega ukrepanja. Upravičeno ste vztrajali.
Gospa predsednica, ne bi bilo primerno od mene, če bi prekomerno podaljševal razpravo. Zlasti se zahvaljujem Parlamentu. Menim, da smo dobro napredovali v zvezi z varnostjo in, kot je rekel gospod Rack, tudi glede enotnega evropskega neba v obliki funkcionalnih blokov zračnega prostora. Gospa Lichtenberger upravičeno trdi, da so bloki bistveni za veliko bolj učinkovito in okolju prijazno nebo.
Iz tega razloga, gospa predsednica, se zahvaljujem Parlamentu za njegovo izredno pozitivno delo v zvezi s tem vprašanjem. V tem postopku bodo pravočasno sledile nadaljnje stopnje, a menim, da imamo zdaj uredbo, zaradi katere bo evropsko nebo še varnejše. Ponovno se zahvaljujem Parlamentu.
Predsednica. – Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo jutri, v sredo, 12. decembra 2007.
Pisne izjave (člen 142)
Christine De Veyrac (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vesela sem, da smo zagotovili uravnotežen sporazum s Svetom. To bi nam moralo dovoliti hitro izvajanje besedila, ki nedvomno predstavlja napredek za EU in varnost potnikov.
Vsi zrakoplovi iz tretjih držav bodo zdaj pregledani in morajo prejeti certifikat za prevoz potnikov znotraj EU, pri čemer to predstavlja napredek v zvezi z usklajevanjem zaščite evropskih državljanov. To razširja postopek, ki se je začel z evropskim črnim seznamom, ki vsem potnikom omogoča enako zaščito ne glede na to, katero letališče v EU uporabijo.
Preden končam, bi rada omenila še eno po mojem mnenju pomembno točko. V nedavnem sprejetju projekta Galileo so vzeli 50 milijonov EUR iz proračunov več evropskih agencij, med drugim tudi Evropski agenciji za varnost v letalstvu. Vedno sem podpirala projekt Galileo, ker je zlasti pomemben v moji regiji, pri čemer sem zelo vesela, da se je dosegel sporazum o načinu njegovega financiranja.
Vseeno želim poudariti, da ne moremo hkrati povečati pristojnosti agencije in ji zmanjšati proračuna.
Ta dajatev ne sme vplivati na Evropsko agencijo za varnost v letalstvu.
19. Evrovinjeta (razprava)
Predsednica. - Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor za Komisijo o evrovinjeti (O-0072/2007 – B6-0386/2007), ki ga je predložil Paolo Costa v imenu odbora za promet in turizem.
Silvia-Adriana Ţicău, v imenu avtorja. − (RO) Gospa predsednica, tema, o kateri razpravljamo, je zahteva, ki jo ima odbor za promet že dalj časa in ki jo je predložil Evropski komisiji, da bi predstavil model za interiorizacijo zunanjih stroškov, ki bi bil uporaben za vse vrste prevoza. Pravzaprav sem pozvala Komisijo, naj najkasneje do junija leta 2008 po preučitvi vseh možnosti, vključno s stroški v zvezi z varstvom okolja, hrupom, prometnimi zastoji in zdravjem, predloži splošno veljaven, pregleden in celovit model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bi oblikoval in predstavljal osnovo za izračunavanje dajatev za uporabo infrastrukture v prihodnosti.
Na podlagi vmesnih rezultatov, pridobljenih pri razvoju tega modela, bi morala Komisija navesti, ali so svetovni okoljski stroški, kot so tisti, povezani s podnebnimi spremembami, in nedavno objavljeni stroški, povezani z zdravjem, obravnavani v vmesnem poročilu in ali se bodo upoštevali kot pomemben dejavnik pri nadaljnjem ocenjevanju in izračunavanju.
Rada bi omenila dejstvo, da direktiva, o kateri govorimo, ponuja možnost državam članicam, da vpeljejo cestno takso in da pri izračunavanju upoštevajo več stroškovnih dejavnikov kot prej. Pravzaprav obstaja razprava o vključitvi t. i. zunanjih stroškov, kot so stroški, povezani z okoljem, v cestno pristojbino.
Mnogo držav članic se ne strinja z uvedbo takih stroškov v cestno takso, ker mislijo, da trajnostni model za to izračunavanje ne obstaja, a druge države menijo, da bodo te takse proizvedle prihodek in da se bodo na ta način ustvarila potrebna sredstva za razvoj infrastrukture.
Rada bi omenila tudi, da je izredno pomembno, da se zagotovi poštena konkurenca med različnimi vrstami prevoza in omejitev prometnega hrupa.
Menim, da nam bo predlog, ki ga bo predložila Evropska komisija, pomagal izboljšati tudi učinkovitost prevoza in zlasti učinkovito uporabo različnih vrst prevoza, pri čemer bo seveda prispeval k splošnemu trajnostnemu razvoju prevoza.
24,1 % emisij toplogrednih plinov v 27 državah članicah izhaja iz področja prevoza ali je povezanih z njim. Iz tega razloga je pomembno, da vemo, ali bodo okoljski stroški, kot so podnebne spremembe, del tega predloga.
Rada bi omenila tudi, da direktiva o evrovinjeti državam članicam dovoljuje vključitev dodatne takse za nekatere ceste v občutljivih območjih, kot so gorske regije na področju Alp in Pirenejev. Prihodek, pridobljen na ta način, bi bilo treba ponovno vložiti v nadomestne načine prevoza in s tem povezane infrastrukture.
Komisijo želim vprašati tudi, ali nam lahko potrdi dejstvo, da bodo po ratifikaciji Evropske unije prometnega protokola alpske konvencije v tem modelu upoštevani odstavki v omenjenem protokolu v zvezi z uveljavljanjem taks o prevozu blaga. Upam, da nam bo komisar Barrot ponudil podrobnosti v zvezi z datumom, ko bo Komisija izdala nov predlog spremembe veljavne direktive o evrovinjeti.
To predstavitev bi rada zaključila z dvema dodatnima vprašanjema, in sicer Komisijo sprašujem, ali se bodo ti zunanji stroški interiorizirali ne le za cestni prevoz, ampak tudi za druge vrste prevoza, da bi se zagotovilo ravnovesje v razvoju različnih vrst prevoza, ter Komisijo sprašujem tudi, kako namerava nadzorovati izvajanje te direktive o evrovinjeti.
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, Komisija je izvedla študijo, da bi združila vse objave o tej temi in določila najboljše prakse za ocenjevanje zunanjih stroškov. Veliko različnih določenih metodologij se je nanašalo na raziskovalne projekte, ki jih je financirala Komisija: projekta Unit in ExternE ter druge novejše projekte. Zdaj se sestavlja priročnik, ki ga nameravamo objaviti v kratkem. To je prva točka.
Drugič, Komisija je začela z oceno učinka v zvezi z nadomestilom za zunanje stroške. Določilo se je mnogo možnosti za zaračunavanje, ki se jih je predložilo za javno posvetovanje. Posvetovanja se bodo zaključila 31. januarja 2007, januarja 2008 pa bo potekala konferenca na visoki ravni, na kateri se bodo predstavili priročnik in rezultati javnega posvetovanja, kar bo prispevalo k oceni učinka v teku. To je naš razpored dela.
Kot vidite, je precej intenziven. Obravnava se naslednje zunanje stroške: nesreče, zastoje, onesnaževanje zraka, podnebne spremembe in hrup. Ocena zajema vse vrste prevoza. Predvideva različne sisteme in različne gospodarske instrumente, kot so obdavčevanje, pravice uporabnikov in trgovanje s pravicami do emisij. Ocenjujemo instrumente z uporabo kvantitativne analize, ki temelji na modelu. Namen vsega tega je doseči, da bi bili naše vrste prevoza vse bolj okolju prijazne. V skladu z rezultati tega dela bo Komisija pred naslednjim poletjem izdala sporočilo.
Malo bom zašel s teme, da odgovorim gospe Ţicău v zvezi z alpsko konvencijo. Cilj prometnega protokola konvencije je vzpostavitev posebnih sistemov za zaračunavanje pristojbin, ki bodo upoštevali dejanske stroške in vzpodbujali okolju najbolj prijazne prevozne sisteme. Sistem, ki ga vzpostavlja direktiva o evrovinjeti iz leta 2006, da bi se spodbudila uporaba okolju prijaznejših prevoznih sistemov, zasleduje enake cilje kot prometni protokol alpske konvencije. Kaj sedanja direktiva o evrovinjeti dejansko pravi? Zagotavlja obvezno modulacijo cestnin, ki naj bi se jih od leta 2010 plačevalo za vozila, ki onesnažujejo do 100 % več od okolju prijaznih vozil. V gorskih območjih skuša direktiva interiorizirati zunanje stroške okoljske škode in zastojev z dodatno cestnino v višini do 25 % cestnine za uporabo infrastrukture. Prihodek od dodatne cestnine je treba dodeliti projektom, ki neposredno prispevajo k olajšanju okoljske škode.
Zdaj, gospe in gospodje, želim biti zelo jasen: verjemite mi, da je to sporočilo glede na vse delo, ki sem ga omenil, izredno težka naloga. Omogočilo nam bo oceniti najboljše metode izračuna na tem področju. Določilo bo metodologijo, ki se jo lahko uporabi za različne vrste prevoza. Sredi leta 2008, pred poletjem ali natančneje junija, nameravam predložiti tudi poročilo kolegiju o oceni in interiorizaciji zunanjih stroškov. Omenil sem sporočilo, zato bom predložil to poročilo ob strinjanju kolegija skupaj s predlogom za spremembo sedanje direktive o evrovinjeti. Jasno je, a je treba povedati, da predlog v zvezi s sedanjo direktivo o evrovinjeti predstavlja predlog spremembe, ki bo omogočil interiorizacijo zunanjih stroškov znotraj obsega sedanje direktive.
To je vse, kar sem nameraval povedati Parlamentu. Gospa predsednica, vem, da je vse to v središču naše trajnostne razvojne politike. Dejansko je potrebno interiorizirati zunanje stroške, a da bi to storili, moramo imeti opredelitev Skupnosti in izbrati najboljšo metodologijo za interiorizacijo.
Nocoj sem skušal biti čim bolj natančen, pri čemer sem se pripravljen vrniti v Parlament in poročati o napornih in pomembnih nalogah, ki jih zahteva poročilo, ki ga bom predstavil sredi leta 2008.
Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, vaš govor o naročenih študijah in pripravi konferenc je bil zelo spodbuden, a naj vas vprašam nekaj preprostega. Ne nameravam vas vprašati, ali boste predstavili sporočilo do 10. junija 2008, ampak, ali boste do 10. junija 2008 v skladu s tretjim odstavkom člena 11 trenutne različice direktive o evrovinjeti predstavili to, k čemu poziva direktiva, citiram: „splošno uporaben, pregleden in skladen model ocenjevanja zunanjih stroškov“ ter dodelitev teh zunanjih stroškov izvajalcem vseh vrst prevoza. Ali bomo torej dobili model ocenjevanja in dodelitve zunanjih stroškov ali ne? Moje prvo vprašanje je tako preprosto.
S tem sem pri mojem drugem vprašanju. Če pravilno razumem položaj, v nasprotju z zahtevo po predstavitvi modela leta 2008 nikakor niste dolžni predstaviti predloga spremembe direktive o evrovinjeti. To nedvomno sploh ne bi bilo možno, ker je cilj, če sem pravilno razumel, razviti model za porazdelitev stroškov in nato v fazi izvajanja določiti zunanje stroške za izvajalce vseh vrst prevoza, kot so notranja plovba, morska plovba, železnice, osebni avtomobili in tako naprej. Ne sme priti do tega, da bi vi začeli z izvajanjem predloga spremembe direktive o evrovinjeti in določanjem zunanjih stroškov za prevoznike, hkrati pa ne bi ukrepali, da bi zagotovili, da se tudi upravljalcem ladij, vlakov itd., določi zunanje stroške. Zato me zanima, ali boste istočasno izvajali revizijo direktive o evrovinjeti in poskrbeli za razdelitev zunanjih stroškov tudi med druge vrste prevoza.
Dve preprosti vprašanji, pri čemer upam, da bom prejel dva preprosta odgovora.
Ulrich Stockmann, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem komisarju za njegove pripombe. Kot veste, komisar, se o ocenjevanju zunanjih stroškov razpravlja že od dvajsetih let 20. stoletja, poslanci pa smo med sprejemom direktive o evrovinjeti predlagali tudi različne modele. Ker nam takrat iz političnih razlogov ni uspelo v veliki meri uvrstiti zunanjih stroškov v metodo, ki se uporablja za izračunavanje cestnin za težka tovorna vozila, smo dosegli sporazum, da boste vi, Komisija, predstavili enotno metodo do poletja leta 2008. Ta sporazum je zlasti pomemben ob upoštevanju sedanje razprave o podnebnih spremembah. V tem primeru je čas za vprašanja. Nekaj teh vprašanj je že bilo objavljenih.
Prvič, ali bo Komisija predstavila splošno uporaben in pregleden model ocenjevanja vseh zunanjih stroškov do naslednjega junija, model, ki se ga lahko obravnava kot splošno zavezujočega? Ideja priročnika se mi zdi dobra, ampak ta izraz običajno pomeni mešan katalog dobrih praks. Hočemo splošno zavezujočo metodo, ki ne bo posledično postavljena pod vprašaj.
Drugič, ali bo ta model upošteval podnebne in okoljske cilje, ki jih je določila EU? To je zanimalo mojo spoštovano kolegico gospo Ţicău. Kar zadeva metodo, to ni preprosta naloga, ker se vsi obstoječi pristopi osredotočajo izključno na vključitev sedanjih stroškov in ne na doseganje okoljskih ciljev. Če bi upoštevali zasledovanje teh ciljev, bi to ustvarilo predpisujoči element, nekakšno normativno razsežnost, pri čemer je bila razprava zaenkrat omejena na sedanje stroške.
Tretjič, ni treba poudarjati, da konec koncev hočemo zakonodajni predlog. Zato želim vprašati, ali Komisija namerava revidirati direktivo o evrovinjeti. Ali je to njen namen ali to še ni potrjeno?
Četrtič, kdaj bo ta metoda ali model začel veljati za ocenjevanje pristojbin za infrastrukturo tudi za druge vrste prevoza? Točno to vprašanje nas skrbi, kot je rekel Georg Jarzembowski. Hočemo se znebiti izkrivljene konkurence med vrstami prevoza in jih vse dvigniti na skupno primerljivo raven.
Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaše pripombe. Vznemirljivo je bilo slišati, kar ste nam povedali o postopku in urniku. Vprašanje, o katerem se bo odločalo junija, je bistveno, in sicer ne le za alpsko regijo. Menim, da se vi, mož gora, kot ste se opisali, tega očitno zavedate in da je to pomembno za vas. To ima pomembne posledice za vse ceste in tudi vse države, ki imajo zelo prometne prevozne poti in zlasti ceste, ter za vse, ki živijo blizu teh prometnih žil. Ogromni stroški, ki jih proizvaja tako množičen promet, predstavljajo ogromno breme za države, ki so zaradi tega najbolj prizadete. To breme je več kot podvojeno zaradi zunanjih stroškov ob upoštevanju številnih študij, do katerih je že prišlo. To točko je treba upoštevati, njena pomembnost pa se mora veliko jasneje zrcaliti v ukrepih Komisije.
Komisar, vseeno ne bomo zadovoljni s filozofsko in matematično obravnavo vprašanja ocenjevanja zunanjih stroškov. Potrebujemo izvajanje, a ne moremo čakati dvajset let, dokler ne bomo prepričali tudi zadnjega lobista. Prav tako ne bomo mogli čakati, dokler se ne bo upoštevalo tudi okoljsko onesnaževanje koles. Bistvo je, da bomo morali takoj ukrepati. Potrebujemo predlog za regulativni instrument v toku leta 2008, moramo razpravljati o njem, pri čemer je razprava potrebna zdaj, ne pa čez dvajset let, ker smo morali čakati, dokler niso vseh prepričale vlade držav, ki so pogosto veliko manj resno prizadete zaradi te težave od držav v osrednjem delu Evropske unije.
Komisar, zavoljo gor morate ukrepati. Občutljiva okolja, kot so mesta in druga zaščitena območja, potrebujejo zapisano uredbo, ki jasno navaja, kaj se lahko upošteva. Države članice ne morejo več same nositi bremena okoljskega onesnaževanja, pri čemer se to tudi ne bi smelo več zahtevati od njih.
Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, kot je bilo rečeno, ste se opisali kot mož gora v času razprave o evrovinjeti, pri čemer ste nedvomno storili veliko, da bi upravičili svoje ime, vsaj v okviru zgodnejših razprav.
Zdaj je treba dodatno ukrepati, pri čemer so ti ukrepi najbrž pomembnejši. Nastopil je čas za interiorizacijo zunanjih stroškov, ali, če lahko namesto evropske nove govorice uporabim jezik, ki ga ljudje razumejo, da se zagotovi, da vsi plačamo za to, kar dobimo na področju prevoza, in se podrobneje seznanimo s tem, kdo proizvaja kakšne stroške, ter se zagotovo podrobneje seznanimo tudi s tem, kako lahko dobimo povrnjene stroške od tistih, ki jih proizvajajo.
Danes ste nam predstavili urnik, ki vsebuje začetne ključne elemente tega, kar ste nam takrat obljubili. Menim, da je to dobro, pri čemer bi se nedvomno moralo pozdraviti to, kar ste predstavili. Manjka nekaj, kar smo že omenili, to je nedvomno bistven naslednji korak. Kdaj bo prišlo do predloga za pravni instrument, ki bo zagotovil, da bodo razni uporabniki infrastrukture morali plačevati uporabnino na podlagi resničnih stroškov njihovega delovanja? Upoštevati se mora široka raznolikost uporabnikov.
S pridušenim dihom čakamo, da bi videli, ali se bo to izkazalo za uresničljivo, pri čemer pričakujemo, da bo to možno in da bomo lahko dosegli ta cilj v sedanjem zakonodajnem mandatu, saj bodo lahko le, če dejansko zagotovimo ta instrument, tudi drugi pomembni projekti, ki so bili odobreni v zadnjih tednih in mesecih, pri čemer ste nekatere predlagali prav vi, postali trdne naložbe.
Če vložimo veliko denarja v gradnjo predora Brenner, bo to trdna naložba le, če bo premik v strukturi stroškov dejansko vodil v želene spremembe čezalpske poti. V zvezi s tem smo prepričani, da nam boste vi kot mož gora pomagali pri tem pomembnem vprašanju.
Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospa predsednica, po širokem sporazumu o potrebi po ukvarjanju s prilagoditvijo prevoza izzivu podnebnih sprememb in drugih posledic, da bi ga naredili čim bolj trajnostnega, ker je to edini način, da postane prevoz konkurenčen v EU in v svetu, se je evrovinjeta izkazala kot uporabno začetno orodje za spopad s težavami zastojev, onesnaževanja in tako dalje, saj je zagotovila modulacijo, ki je zadostna in precej raznolika v zvezi z njeno uporabo za različna težka vozila.
Vendar se mi v zvezi z zapletenostjo težave poraja vrsta vprašanj, zato sprašujem komisarja, ali v skladu z njegovo ponudbo in sporazumom, ki ga je dosegel Parlament, potekajoče študije vključujejo enako pravilo za merjenje za vse vrste prevoza, pri čemer resnično mislim vse.
Zanima me tudi, ali se bodo po pripravljeni metodologiji predloženi predlogi tudi nanašali na vse vrste prevoza. Menim, da ne moremo zamuditi priložnosti, da se tako pomembno nalogo uporabi pri vseh vrstah prevoza, saj so prav vse vpletene, pri čemer potrebujemo verodostojne rešitve za vse v skladu s predlogom o somodalnosti.
Cenila bi tudi podatke o številnih zadevah, ki so po mojem mnenju pomembne. Kako namerava komisar predlagan predlog spremembe evrovinjete in novo metodologijo za interiorizacijo zunanjih stroškov povezati z „zelenimi koridorji“, ki se pojavljajo v logističnem akcijskem načrtu in ki bi lahko predstavljali prostor za razširitev na to metodologijo?
Kako se bo ta finančni instrument dodal sedanji razpravi o financiranju politik EU? Ali ga bo Komisija pripravljena razširiti tudi na osebna vozila? Ali to ne bi bilo učinkovitejše in manj diskriminatorno? Kako lahko omejimo njegove učinke na dodatne težave naraščajoče izolacije v vse večjem številu področij in regij?
Končno, ali komisar meni, da se bo instrument, ki ga zdaj pripravlja, izkazal za samostojno učinkovitega pri zagotavljanju sredstev za javna dela, kot so veliki predori, ki bi predstavljali del vseevropskih cestnih sistemov?
Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, morda se spomnite, da sem bil v razpravah o zadnjem predlogu spremembe direktive o evrovinjeti jaz eden od tistih, ki so vztrajno zahtevali interiorizacijo zunanjih stroškov cestnega prevoza blaga. Naš trud je bil zaman. Iz tega razloga sem na eni strani vesel, da gremo zdaj v to smer.
Nisem zadovoljen, ker sem si za to prizadeval že takrat, ampak ker vidim, kaj se je zgodilo v Avstriji v kratkem vmesnem obdobju. Zahodna Avstrija ni več edina, ki je preplavljena s težkimi tovornimi vozili. Zdaj smo dosegli točko, kjer je preveč prometa tudi v vzhodni Avstriji, pri čemer so nekatere ceste v celoti blokirane in območje okoli našega glavnega mesta Dunaja poka po šivih. Iz tega razloga je skrajni čas, da nam končno uspe upoštevati zunanje stroške obratovanja težkih tovornih vozil v evrovinjeti.
Seveda cenim, da mora tovrstni sistem veljati za vse vrste prevoza, a imamo veljaven sklop pravil za težka tovorna vozila, zato moramo začeti pri njih, pri čemer ni treba poudarjati, da moramo nato nadaljevati pri drugih vrstah prevoza. Tudi mene kot ostale kolege poslance zanima, kdaj se nam bo predstavil dejanski zakonodajni osnutek.
Druga točka, o kateri želim spregovoriti, je, da bi morda morali premisliti o dejstvu, da je to težava vse Evrope in da le predpisovanje visokih cestnin v delih nekaterih malih držav ne bo dosti pomagalo. Namesto tega bi se morali domisliti splošnega sistema. V tem okviru se sprašujem, ali ne bi morali oceniti potenciala najnižjih cestnin vsaj za čezevropske omrežne poti kot sredstvo za prilagoditev ravnovesja načinov prevoza po Evropi.
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, vedno z velikim zanimanjem prisluhnem Parlamentu, a vseeno želim razložiti vrsto točk. Prvič, ker gre tu za iskanje modela, kot pravite, moramo upoštevati dejstvo, da v državah članicah obstajajo določene prakse in da moramo pred odločitvijo o modelu najprej razpravljati o metodah izračuna, ki jih uporabljajo različne države članice. To obžalujem, a priročnik ima vsaj to prednost, da bo sprožil javno razpravo, da naredi prav to: poišče najboljši model. Ne morem razumeti, zakaj se Komisijo vidi kot postransko pri tem vprašanju, čeprav se je potrudila in raziskala vse prakse v državah članicah, da bi sčasoma našla pristen model izračuna, ki bi se ga lahko uporabilo v Evropi: nasprotno, menim, da smo v središču te zadeve.
Gospe in gospodje, povedati vam moram, da je to naporna naloga. Menim tudi, da moram zagovarjati storitve, ki jih nudi generalni direktorat za promet, ki mora zdaj najti zanesljive metode, ker brez njih nikoli ne bo prišlo do sprejetja teh metod in modela v EU, kot je dejal gospod Stockmann.
Gospodu Jarzembowskemu želim izraziti svoje veliko presenečenje. Pravijo mi: moramo ukrepati, moramo se zavzemati za bolj trajnosten prevoz, ki je prijaznejši okolju, moramo podpirati železnice, rečni prevoz in morski prevoz. Kot je zelo modro dejal gospod Leichtfried, moramo začeti na začetku, stanje pa bomo popravljali kasneje. Predlagam, da začnemo z izboljšavo sedanje direktive o evrovinjeti, če se Komisija strinja z mano, junija leta 2008. Interiorizirali bomo zunanje prevozne stroške težkih vozil, ker bomo natanko tako spodbudili uporabo drugih vrst prevoza.
Vendar bomo, gospod Jarzembowski, nekoč v prihodnosti metode izračuna uporabili tudi za druge vrste prevoza. Ob povedanem se moramo lotiti enega podviga naenkrat. Ne moremo ukrepati in vse storiti naenkrat. To je nemogoče. Potrebujemo metodo; če hočemo, da EU sprejme to politiko, mi verjemite, da moramo ukrepati pametno. Glede tega vprašanja sem nadvse odločen.
Zahvaljujem se gospodu Racku, ker je pohvalil moje gorniške sposobnosti. Ne odneham na polovici poti, čeprav pot postane strma; za osvojitev vrha je treba imeti razumen tempo.
Predsednica. – Ta razprava je končana.
Vaš zaključek je bil navdušujoč in poln zagona.
Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, še nikoli nisem doživel, da bi Britanec tako dobro izgovoril moje ime. To priložnost izkoriščam za izraz svoje hvaležnosti. Prvič, odkar sem vstopil v ta parlament, je nekdo moje ime izgovoril popolnoma pravilno. Najlepša hvala.
20. Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo (razprava)
Predsednica. Naslednja točka je poročilo Bogdana Golika v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu ter v tretjih državah (KOM(2007)0268 – C6-0203/2007 – 2007/0095(CNS)) (A6-0461/2007).
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalcu gospodu Goliku za njegovo odlično poročilo o predlogu Komisije za enotno uredbo Sveta v zvezi s promocijo kmetijskih proizvodov na notranjih in zunanjih trgih.
Cilj tega predloga je združiti dve veljavni uredbi Sveta o promociji kmetijskih proizvodov na notranjih in zunanjih trgih v eno uredbo. Splošni cilj te naloge je v celoti usklajen z našo nalogo poenostavitve, pri čemer se poskuša doseči večja preglednost načrta Evropske unije za promocijo kmetijskih proizvodov. Cilj ni bistveno spreminjanje politik informiranja in promocije.
Spremembe, ki jih predlagajo gospod Golik in njegovi kolegi, obravnavajo številna pomembna vprašanja glede načrta EU za promocijo, to so večja pomembnost in zagotovitev večjih sredstev za programe za promocijo v tretjih državah, večji delež Skupnosti v zvezi s sprejemanjem ukrepov za promocijo in manjši delež finančnega prispevka organizacij predlagateljic.
Kar zadeva delitev prispevka med različne partnerje, je običajen prispevek Skupnosti 50 %, preostalih 50 % pa se razdeli med države članice in organizacije predlagateljice, pri čemer plačajo slednje najmanj 20 %.
Ta delitev finančne obremenitve med različne partnerje temelji na dolgoletnih izkušnjah s programi za promocijo. Če sredstva za promocijo prispevajo vsi partnerji in so tako vključeni v finančnem smislu, so možnosti za učinkovit in ustrezno načrtovan program dejansko večje. V posebnih primerih, kot je nedavni primer sadja in zelenjave za šolarje, je lahko delež Skupnosti večji in znaša največ 60 %.
Vaša zamisel o večjem poudarjanju programov za promocijo v tretjih državah je v osnovi dobra, vendar je treba v zvezi z njo upoštevati ustrezne okoliščine. Ta predlog obravnava združitev dveh uredb; ne zadeva razprav o politiki ali večjih količin denarja, zato bi bil primeren čas za to razpravo, ko bomo obravnavali prihodnost naše skupne kmetijske politike, pri čemer mora biti iz dodeljenih proračunskih sredstev jasno, katerim zadevam dajemo prednost.
Vendar to ne pomeni, da zanemarjam promocijo. Kot verjetno že veste, smo se v zadnjih dveh reformah, tj. reformi za hrano in zelenjavo ter reformi za vino, ki jo bomo najbrž dokončali v začetku naslednjega tedna, osredotočali na programe za promocijo in poudarjanje njihove pomembnosti. Za reformo za vino smo vsako leto namenili 120 milijonov EUR, ki se bodo uporabili za promocijo odličnih evropskih vin v tretjih državah.
Menim, da so ti ukrepi ustrezni, čeprav bomo o tem ponovno razpravljali pozneje; jasno je, da to zadeva le združevanje dveh uredb.
Bogdan Golik, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, ta predlog uredbe Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu ter v tretjih državah je namenjen usklajevanju in doseganju tehnične konsolidacije dveh zdaj veljavnih uredb. Vse to je del širšega postopka poenostavitve in doseganja preglednosti zakonodaje Skupnosti.
Vseeno poudarjam, da se v tem primeru poenostavitev razume izključno kot tehnični postopek. Osnutek uredbe pred nami se žal ne nanaša na ključna načela promocije in informiranja, ki so določena v izvedbenih določbah Evropske komisije.
Kljub tem omejitvam sem v svojem poročilu sprejel znatno širši in bolj strateški pristop k promociji kmetijskih proizvodov znotraj Evropske unije. Evropski parlament mora biti sposoben opozoriti na ključna vprašanja, ki so povezana s tako pomembnim mehanizmom. To je zlasti važno, če upoštevamo postopek večstranskih pogajanj na ravni STO in tudi spremembe v pogojih delovanja skupne kmetijske politike.
Izvozne subvencije vseh vrst se bodo ukinile do leta 2013. To vključuje izvozna nadomestila Skupnosti. Načrtuje se zmanjšanje carinskih dajatev. V teh okoliščinah se lahko le s povečanim ukrepanjem na področju promocije in informiranja ohranja izvozno konkurenčnost kmetijskih proizvodov EU. Tovrstno ukrepanje bo tudi pomagalo zagotoviti nove trge v tretjih državah in povečati ozaveščenost potrošnikov o prednostih evropskih proizvodov, pri čemer se bo povečalo povpraševanje.
Hkrati to ne bo vplivalo na pogoje tržne konkurence. Prav tako to ne bo negativno vplivalo na svetovno trgovino. Zato ne moremo dovoliti, da se ukrepanje na področju promocije in informiranja potisne na stranski tir. Nasprotno, sprejeti bi ga morali kot prednostno nalogo Evropske unije.
V okviru sedanjega sistema Evropska komisija sestavlja seznam posebnih proizvodov tretjih držav, v zvezi s katerimi bi se lahko sprožile kampanje. Ta seznam se lahko pregleda vsake dve leti, pri čemer se lahko programi predložijo le enkrat letno. Še več, Evropska komisija se mora dokončno odločiti o sprejemu posameznega programa in o obsegu finančne pomoči, ki jo bo prejemal.
Proračun za promocijske dejavnosti v letu 2007 znaša le 45 milijonov EUR, vsako leto pa se dodatno zmanjša. To je zlasti presenetljivo, če upoštevamo, da se je število držav v Evropski uniji povečalo in da je prišlo do vidnega povečanja v zadevnih ukrepanjih. Taka politika ne more učinkovito okrepiti stališča Skupnosti in povečati ozaveščenosti o evropskih standardih kakovosti, zlasti na trgih tretjih držav.
Potrebna so ustrezna finančna sredstva, če naj se dosežejo ti ambiciozni cilji. Iz tega razloga menim, da se mora prag finančnega sodelovanja Skupnosti dvigniti s 50 % dejanskih stroškov programov na 60 %. Predlagam tudi, da se minimalni prispevek sektorskih organizacij v financiranju programov zniža na 10 % natanko zato, da bi se omogočilo sodelovanje manjših organizacij. Poleg tega bi lahko sodelovanje Skupnosti doseglo 70 % v primeru ekološkega kmetovanja in programov, povezanih z ukrepi, ki sledijo kriznim razmeram, kot sta na primer ptičja gripa in BSE.
Programi bi morali biti splošno dostopni in prožnejši. Z vključevanjem vseh proizvodov in držav ter tudi dovoljevanjem organizacijam, da predložijo programe vsaj dvakrat na leto, se bo omogočil hiter odziv na vse priložnosti, ki bi se lahko pojavile na trgih, ter na vse možnosti za proizvajalce, da se razširijo na tretje države.
Če se vrnemo na te vidike uredbe, ki zadevajo poenostavitev, bi bilo smiselno, da se vključi promocijske ukrepe v uredbo, ki vzpostavlja skupno organizacijo kmetijskih trgov. To bi izboljšalo zakonodajno preglednost. Treba je poudariti, da obstaja sklicevanje na instrument za promocijo Skupnosti v uredbi o trgu sadja in zelenjave ter tudi v osnutku reforme za vino, o kateri ste govorili, gospa predsednica. Na vso moč si je treba prizadevati, da bi se izognili razmeram, v katerih so določbe o sredstvih za promocijo neupravičeno razpršene.
Za konec želim izkoristiti to priložnost za zahvalo članom odbora za kmetijstvo, ki so soglasno sprejeli to poročilo, predstavnikom Evropske komisije, s katerimi sem se večkrat srečal, 24 ministrom za kmetijstvo, od katerih sem prejemal pisma v zvezi s to zadevo, ter tudi zadevnim nacionalnim in evropskim sektorskim organizacijam. Izraziti želim hvaležnost za njihovo dejavno sodelovanje in razumne pripombe. Ta posvetovanja so mi omogočila oceniti obstoječi sistem ter se seznaniti z željami teh držav in organizacij, da bi jih lahko vključil.
Končno, menim, da bi ob primerno večjem proračunu ukrepanje na področju promocije in informiranja evropskim proizvajalcem ter kmetom omogočilo pridobivanje novih trgov. Oznaka „Proizvedeno v Evropi“ bo tudi postala bolj prepoznavna v svetu, kar bi tudi morala biti.
PREDSEDUJOČA: LUISA MORGANTINI Podpredsednica
Pilar Ayuso, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, komisarka, najprej čestitam poročevalcu, gospodu Goliku, za dobro opravljeno delo in odlično sodelovanje z nami, poročevalci v senci.
Kot ste ustrezno poudarili gospa komisarka, Komisija predlaga enoten zakonodajni okvir za združitev dveh uredb Sveta v eno za promoviranje kmetijskih proizvodov. Namen je skrajšati in poenostaviti postopke, da bo lahko ta politika uporabljena ob ohranitvi posebne narave zadevne dejavnosti, odvisno od njene lokacije izvajanja.
To je zelo pomemben predlog, kot je bilo navedeno v dveh predlogih, ki sta bila sprejeta in bosta sprejeta o skupni ureditvi trga vina. Predlog poudarja, da je pomembno promovirati kmetijske proizvode. Poleg tega se ne osredotoča le na promocijo v in zunaj EU, ampak dosega večji učinek z nacionalnimi in zasebnimi dejavnostmi v okviru sektorjev.
Po letu 2000 so bili izvedeni številni ukrepi za promoviranje prednosti evropskih živil potrošnikom, njihovo visoko kakovostno hranilno vrednost, varnost živil, proizvodne procese,.dobro počutje živali itd. Sedanji predpisi, ki urejajo promocijo, ogrožajo sistem, zato jih je treba poenostaviti, da bodo učinkovitejši v smislu ustrezne uporabe sredstev, pri čemer to omenjam zato, ker sem bila odgovorna za ti dve uredbi na španskem ministrstvu za kmetijstvo.
Promocijska politika mora biti sodobno, prožno in ambiciozno orodje, če želi izpolniti prizadevanja subjektov. Menim, da je to namen predloga Komisije in predlogov sprememb, ki jih je soglasno sprejel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. Izpostavila bi zlasti predloge sprememb v zvezi z namenom in področjem uporabe, saj bi bila promocija uspešnejša, če bi se osredotočala na blagovne znamke in ne le na promoviranje na splošno.
Upam, da bosta Svet in Komisija upoštevala to poročilo, pri čemer se jima zahvaljujem za pozornost.
Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Gospa predsednica, poenostavitev ureditve Skupnosti za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah je v skladu s ciljem Evropskega parlamenta glede poenostavitve zakonodajnega okvira.
Ta dokument je zelo pomemben tudi zato, ker v tem obdobju razpravljamo tudi o reformi skupne kmetijske politike, pri čemer morajo imeti v okviru tega mehanizmi Skupnosti za promocijo kmetijskih proizvodov pomembno vlogo.
Reforme na področju sadja, zelenjave in vina bodo uspešne le, če bo Evropa ustrezno promovirala svoje kmetijske proizvode. V Evropski uniji je v kmetijskem sektorju neposredno zaposlenih 5 % ljudi, sposobnih za delo, ki prispevajo1,6 % BDP Evropske unije.
Z začetkom veljave nove pogodbe se bo postopek soodločanja uporabljal tudi za skupno kmetijsko politiko.
Kot socialisti podpiramo globalno in postopno odpiranje trga, vendar pod pravilnimi in zlasti obojestranskimi pravili. Naš kmetijski model zagotavlja visoke standarde na socialnem in okoljskem področju ter kvalitetne živilske proizvode. To pomeni, da morajo nekatere stroške kriti kmetje, vendar je treba poudariti, da je treba upoštevati tudi varstvo okolja.
Kakovost naših proizvodov mora biti glavni interes mednarodne trgovine. Kot socialisti menimo, da je treba oblikovati oznako o evropskem poreklu, ki bo prepoznavna in jo bodo povezovali s kakovostjo proizvodov v skladu z evropskimi standardi; pomembna je tudi promocija kmetijskih proizvodov Evropske unije.
Čestitam poročevalcu.
Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, to poročilo me spominja na knjigo Alica v čudežni deželi, pri čemer se ne morem upreti, da ne bi tolmačev preizkusil s vzklikom ‚„Čudno, prečudno!“je vzkliknila Alica‘. Kaj se dogaja? Ali je res smiselno, da EU z denarjem evropskih davkoplačevalcev financira oglaševalske kampanje, katerih namen je iste davkoplačevalce prepričati v nakup blaga, ki so ga že financirali s subvencijami. Seveda ne. Eden od ciljev EU v okviru skupne kmetijske politike je potrošnikom zagotoviti zmerne cene. Vendar, če se te zagotavljajo s financiranjem iz davkov in ne z dvigom produktivnosti, potrošniki za živila plačajo enako, le z drugimi sredstvi. Poleg tega se pobuda za povečanje produktivnosti ne podpira. Zato bo zaradi te kmetijske politike hrana dolgoročno dražja.
Odbor se zavzema za omejevanje konkurence. Z odpravo tarif bodo proizvodnjo v državah članicah ogrozili proizvodi iz tretjih držav, pri čemer poročilo predlaga, da se okrepi financiranje kampanj, katerih namen je okrepiti blagovno znamko Unije in povečati porabo v Uniji. Poročilo izraža prikrit protekcionizem. V EU je bilo že veliko oglaševalskih kampanj.
S pocenitvijo uvoza blaga zaradi odprave tarif so leta 1997 potekale oglaševalske kampanje, katerih namen je bil promovirati rezano cvetje, pridelano v EU. Ugleden švedski pisec kolumn Johan Hakelius je v največjem švedskem časopisu napisal: „Ko državljani EU v celotni Evropi kupujejo enako cvetje, se seveda v Evropi krepita kohezija in sloga. Tulipani so bistveni za mir.“ V tem parlamentu je mogoče treba poudariti, da je bilo to mišljeno ironično ...
EU je imela leta 2000 na zalogi 450 000 ton oljčnega olja, zato se je odločila, da bo z oglaševalskimi kampanjami v severnih državah prebivalce ozavestila o dobrodejnih in koristnih učinkih oljčnega olja.
Evropski parlament je leta 2007 odobril sredstva za oglaševanje v sektorju mleka, da bi ga zaščitil pred povečanjem liberalizacije trga.
Reforma skupne kmetijske politike se izvaja. Napreduje počasi, vendar napreduje. Medtem ko predlogi poročevalca pomenijo velik korak nazaj. Namen predlogov je reformo, ki se končno izvaja, zamenjati z ukrepi za večjo promocijo prodaje in informacijskimi kampanjami. Poročevalec krivi Svetovno trgovinsko organizacijo, pri čemer želi, da bi bilo do te podpore upravičenih več proizvodov. To ni nič drugega kot nelojalna konkurenca do kmetijskih proizvajalcev iz držav zunaj EU. Skupno kmetijsko politiko je treba sčasoma odpraviti, pri čemer morata cene in proizvodnjo uravnavati ponudba in povpraševanje, tako kot v drugih sektorjih.
Zaradi nespametnih odločitev v preteklosti imamo zdaj vzpostavljen nesmiseln sistem. Zato je toliko pomembneje, da določimo pravilno usmeritev. To poročilo žal predlaga napačno usmeritev. Denar, ki bi lahko z zmanjšanjem tarif, odpravo izvoznih povračil in zmanjšanjem nacionalne podpore koristil državljanom Evrope, se v okviru proračunskih sredstev ne sme dodeliti za ukrepe za promocijo prodaje in informacijske kampanje. Promocijske kampanje in oglaševanje blaga in storitev morajo plačati proizvajalci in ne preobremenjeni davkoplačevalci.
Usmeritev Evrope na tem področju, kot na veliko drugih področjih, je napačna. EU mora biti svobodna Evropa, v kateri ljudje in podjetja tekmujejo za naklonjenost potrošnikov in ne protekcionistov. Zaradi Evrope si želim, da bi lahko bil optimističen, vendar žal ne morem biti.
Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem za njihovo sodelovanje v tej zelo pomembni razpravi. Upam, da se vsi strinjamo s pomembnostjo zagotovitve razpoložljivih proračunskih sredstev, da se lahko potrošnikom razloži visoka kakovost evropskih proizvodov znotraj Evropske unije in na čezmorskih trgih.
Nekoliko sem presenečena zaradi trditve, da je to zaščitniški pristop, ker smo v položaju, da vse države članice znotraj Evropske unije in vsi ostali akterji na kmetijski blagovni borzi spodbujajo potrošnike h kupovanju svojih proizvodov.
V zvezi s tem imamo v Evropski uniji popolnoma jasno stališče, ker imamo proizvode visoke kakovosti, upoštevamo varstvo okolja, dobro počutje živali in visoko raven veterinarskih standardov.
V zvezi z manjšo porabo proračunskih sredstev ali zmanjšanjem proračunskih sredstev je jasno, da ni bilo mogoče porabiti sredstev, ker organizacije proizvajalcev na čezmorskih trgih niso bile zainteresirane. Upam, da bomo ta problem rešili z združitvijo navedenih dveh različnih uredb, s čimer bo obravnavanje tega problema lažje in prožnejše.
O načinu določanja ciljev za prihodnost naših promocijskih kampanj za kmetijske proizvode lahko razpravljamo morda v okviru zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike. Menim, da bi bil najmanj primeren čas za razpravo, ko bomo razpravljali o proračunu za prihodnost, tj. za obdobje po letu 2013.
Vendar mislim, da smo domov poslali jasno sporočilo o pomembnosti promocije za našo proizvodnjo v okviru reforme v sektorju sadja in zelenjave in reforme v sektorju vina.
Predsednica. − Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo v sredo, 12. decembra 2007.
Pisne izjave (člen 142)
Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Nedavne reforme skupne kmetijske politike in možen napredek pri pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije v prihodnosti kažejo, da obstaja resnična potreba po spodbujanju promocijskih mehanizmov Skupnosti glede kmetijske proizvodnje. Poleg tega je zaradi izvajanja delovnega načrta o poenostavitvi potrebno tudi oblikovanje enotnega zakonodajnega okvira o promociji kmetijskih proizvodov za notranje in zunanje trge. Promocijski instrumenti in kampanje morajo biti najpomembnejši, kadar obravnavamo predvidene nižje tarife, odpravo izvoznih nadomestil in manjšo pomoč za proizvodnjo v Skupnosti. V zvezi s tem je razumljivo, da bi morali zagotoviti večji obseg delovanja in večja proračunska sredstva za promocijo naše kmetijske proizvodnje, s čimer bi zagotovili tudi ustrezno konkurenčnost za naše proizvode na notranjih in zunanjih trgih. Proračunska sredstva je treba dejansko povečati, da se zagotovijo kakovostni instrumenti za promocijo in pregledni ukrepi v vsakem enotnem in poenostavljenem zakonodajnem okviru. To pomeni, da je ta jutranja razprava glede reforme o organizaciji skupnega trga za vino dober primer, ki kaže, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za naložbe v učinkovite instrumente za promocijo in ukrepe za trženje v Unije in zunaj nje.
Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, vsi se strinjamo, da so akcije informiranja in promocija kmetijskih proizvodov na notranjih in zunanjih trgih pomembne. Prav tako se strinjamo, da je treba poenostaviti in uskladiti določbe ter omejiti upravne postopke v zvezi z izvajanjem informacijske politike. Poleg tega se zavedamo, da ustrezno informiranje in ustrezna promocija spodbujata trgovino ter prispevata k zagotavljanju trgov za proizvode. Prav tako se vsi strinjamo, da so odobrena proračunska sredstva v višini 45 840 000 EUR prenizka.
Kako se moramo odzvati na te razmere? Na kaj se moramo zlasti osredotočiti? Menim, da bi se morali osredotočiti na promocijo zdravih ekoloških kmetijskih proizvodov, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Najprej se moramo osredotočiti na mlade in izobraževalne institucije. V okviru posebnih promocij, namenjenim šolskim otrokom, je treba poleg sadja promovirati različne zdrave ekološke proizvode.
Bistven za uspeh je sistem označevanja, ki potrošnikom zagotavlja pomembne informacije, na primer o poreklu, kakovosti, načinu pridelave, varnosti in prehrambeni vrednosti proizvoda. Te informacije morajo biti zapisane na embalaži v jeziku potrošnika. Ustrezno je treba spremeniti trgovanje in označevanje v veleblagovnicah, zlasti v novih državah članicah.
Za dosego želenih rezultatov so bistveni naslednji ukrepi: zagotoviti raziskave novih trgov, izboljšati celoten sistem nadzora in zagotoviti dobro sodelovanje med državami članicami.
Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, v naslov poročila o promocijo kmetijskih proizvodov, o katerem danes razpravljamo, bi morala biti vključena beseda ekoloških. Navsezadnje je količina hrane, ki jo lahko družba zaužije, omejena, zato nas ne skrbi večja poraba, ampak zdrava prehrana in kakovostna hrana.
Veliko gostinskih verig v Evropski uniji nudi hrano, ki vsebuje veliko kemikalij in gnojil, zato ni presenetljivo, da je vsaka nova generacija Evropejcev debelejša od prejšnje. Ne želim promovirati tovrstne hrane, zaradi katere je evropska družba bolj dovzetna za bolezni in debelost. Če bomo našim državljanom zagotovili zdrava živila, bodo naši proizvodi priznani po vsem svetu. Svet moramo prepričati, da Evropa proizvaja in prodaja visoko kakovostna živila.
Podpiram tiste točke poročila, ki zagovarjajo regionalno samozadostnost pri proizvajanju tradicionalnih živil za vsako območje. Na koncu se zahvaljujem gospodu Goliku za dobro poročilo.
21. Pravno varstvo modelov (razprava)
Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospoda Lehneja (A6-0453/2007) v imenu odbora za pravne zadeve o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov.
Charlie McCreevy, komisar. − Gospa predsednica, najprej se lepo zahvaljujem odboru za pravne zadeve in poročevalcu gospodu Lehneju za odlično opravljeno zahtevno delo pri pripravi tega poročila o predlogu za spremembo direktive o modelih. Strinjam se z dejstvom, da je to delo odboru postopno omogočilo, da zagotovi sprostitev poprodajnega trga za nadomestne dele v celotni Skupnosti.
Zdaj so režimi varstva modelov drugačni in celo nasprotni prejšnjim, tako da je varstvo modelov za nadomestne dele sprostilo 10 držav članic, 17 držav članic pa ga je razširilo. To stanje je za notranji trg pomanjkljivo. V avtomobilskem sektorju, ki je v najslabšem položaju, obstaja enoten trg za avtomobile, ni pa enotnega trga za nadomestne dele avtomobilov. Zaradi tega je odstopanje cen večje, trgovanje pa je težje.
Predlagano črtanje varstva modelov na poprodajnem trgu za nadomestne dele je ustrezen in edini učinkovit način za vzpostavitev enotnega trga na tem področju. To dokazuje razširjena ocena vplivov Komisije, v kateri so analizirane možnosti za rešitev problema.
Podatki Komisije kažejo, da potrošniki v zadnjem času plačujejo 6 % do 10 % pribitka za te nadomestne dele v državah članicah, ki zagotavljajo varstvo modelov. Z liberalizacijo trga bodo imeli potrošniki neposredno korist večje konkurence in dokončne vzpostavitve notranjega trga.
Neodvisni trgovinski sektor bo lahko ponujal širšo izbiro delov, vključno z deli od dobaviteljev originalne opreme in običajno cenejšimi proizvodi neodvisnih proizvajalcev. To bo postopno omogočilo širšo izbiro in zagotovilo nižje cene nadomestnih delov.
Liberalizacija bo omogočila poslovne priložnosti tudi neodvisnim proizvajalcem nadomestnih delov, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ter vzpostavila dovolj velik evropski trg za sprejemanje novih proizvajalcev. Bistveni namen varstva modelov je spodbujanje konkurence z zvezi z oblikami prek uvajanja inovativnih modelov. Vendar to morda ne velja za nadomestne dele, ki morajo biti oblikovno identični originalnim delom, da se lahko uporabljajo v skladu s svojim namenom. Potrošnik plača model, ko kupuje nov avtomobil ali drug izdelek, pri čemer ne sme biti prisiljen k ponovnemu plačevanju, kadar potrebuje nov nadomestni del.
Predlagana klavzula o popravilih določa pravično in pravilno ravnotežje med varstvom inovacij, kadar je primerno, ter vzdrževanjem proste trgovine in konkurence, kadar je potrebno.
Enotni trg za nadomestne dele, ki omogoča večjo konkurenco, je danes za evropske državljane in poslovneže nujen. S to direktivo lahko omogočimo, da se bo vzpostavil trg, na katerem bo mogoče to doseči.
Klaus-Heiner Lehne, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes se začasno končuje razprava, ki traja že 17 let. Spomnim se, da smo o tem vprašanju razpravljali že leta 1994, ko sem bil prvič izvoljen v ta parlament. Takrat nismo dosegli sklepa. V spravnem postopku nam je uspelo le zadevo odložiti. Pred nekaj leti je Komisija predložila nov predlog, ki smo ga prav tako dolgo obravnavali, vendar lahko zdaj to razpravo končno končamo, vsaj na prvi obravnavi.
Predlog, ki je bil predložen, je v bistvu enak predlogu Komisije, in sicer, da je treba liberalizirati trg nadomestnih delov, pri čemer za države članice, v katerih so nadomestni deli urejeni s predpisi o varstvu modela, velja petletno prehodno obdobje.
Razloge za in proti poslušam že 17 let. Večina jih je neprepričljivih. Naj navedem nekaj primerov. Eden od navedenih razlogov je bil, da bi se z uvedbo klavzule o popravilih znižale maloprodajne cene. Te trditve ni mogoče podkrepiti z empiričnimi dokazi, prav nasprotno. Primerljivi podatki o cenah nadomestnih delih v Združenem kraljestvu, kjer je trg liberaliziran, in Nemčiji, kjer trg ni liberaliziran, presenetljivo kažejo, da so cene nadomestnih delov v Združenem kraljestvu višje kot v Nemčiji.
Poleg tega to ni zapletena znanost: proizvajalci vozil si morajo nekako povrniti razvojne stroške. Če si stroškov ne bodi mogli povrniti s prodajo nadomestnih delov, jih bodo zaračunali pri prodaji novih avtomobilov, zato se bodo avtomobili podražili. Tudi v tem primeru stroške poravna potrošnik.
Mimogrede, enako velja za zavarovalne premije. Kot vemo, del stroškov nakupa novega avtomobila krijejo zavarovalne police. Povečanje premij prav tako občutijo potrošniki. V vsakem primeru vedno plačajo potrošniki.
Prav tako me ni prepričala trditev, da industrija motornih vozil varstvo modelov potrebuje, da se lahko brani pred konkurenti iz Daljnega vzhoda, ki ogrožajo njene trge, saj bo industrija hitro našla nove načine varstva svojih nadomestnih delov: s patentiranjem pametnih pokrovov motorjev in stranskih ogledal, varovanjem drugih delov z zakonodajo o blagovnih znamkah, pri čemer se na te dele preprosto namestijo posamezni logotipi, postavitvijo pogojev garancije ter drugo.
Tudi trditev glede varnosti, kot je pokazala naša ocena učinka, ni prepričljiva, ker se lahko varnost, kot vsi vemo, zagotovi s preskušanjem tipa.
Te trditve navajam zato, ker menim, da niso ustrezne in niso zagotovile jasnih odgovorov na temeljno vprašanje.
Na koncu mi ostaneta dve ključni trditvi, s katerima se strinjam. Prva zadeva avtorske pravice, in sicer, da mora biti Evropa za vzgled na področju varstva pravic intelektualne lastnine, pri čemer se strinjam, da bomo s sprejetjem tega predloga Kitajski in Indiji verjetno poslali napačno sporočilo ter da je naloga Evropejcev varovati pravice glede intelektualne lastnine.
Vendar bom takoj navedel protidokaz. Imamo enotni evropski trg, kot je komisar McCreevy pravilno povedal, na katerem je dve tretjini držav članic liberaliziralo svoje poprodajne trge in zato ne izvajajo varstva modelov nadomestnih delov, medtem ko preostala tretjina to izvaja. Dejstvo je, da je za oblikovanje enotnega trga v Evropi treba sprejeti skupne zakonodajne predpise, pri čemer upoštevanje načela večine v takšnih primerih ni nič nenavadnega.
Menim, da smo imeli vedno na voljo kompromisno rešitev, za katero sem se skupaj s komisarjem Montijem zavzemal v devetdesetih letih. To je zamisel o obvezni licenci, kar pomeni, da bi lahko vsak proizvajalec reproduciral nadomestne dele, pri čemer bi moral imetniku pravic iz modela plačati licenčnino.
Podobno ureditev imamo tudi na področju avtorskih pravic, zato ne more nihče trditi, da je to nemogoče. Na ta način bi lahko zagotovili varstvo modelov in oblikovanje trga. Žal Parlament in Svet tega predloga nista podprla.
Zato smo sklepali, da je treba liberalizirati trg ter za zaščito držav članic, ki potrebujejo nekaj časa za prilagoditev, oblikovati prehodno obdobje. Nato je ostalo še samo vprašanje, ali naj obdobje odloga traja pet ali osem let. Moja skupina se je tako kot odbor za pravne zadeve zavzemala za pet let, medtem ko sem slišal, da se skupina socialdemokratov zavzema za osem let.
Bistveno je, da bo Parlament z jutrišnjim glasovanjem o vprašanju v zvezi s 5-letnim ali 8-letnim obdobjem Svetu sporočil, da se mora sporazumeti o prehodnem obdobju. Iz pogovorov s slovenskim predsedstvom vem, da bo predlagalo daljše obdobje. Slovenskemu predsedstvu želim veliko uspehov pri prizadevanjih.
Menim, da moramo na drugi obravnavi upoštevati še nekaj. Če bo Svet dejansko dosegel sporazum, v Parlamentu na drugem branju stvari ne smemo še zaplesti. To vprašanje ni vredno obširnega razpravljanja, pri čemer je skrajni čas, da se to vprašanje razreši. Ta osnutek je naš prispevek za dosego tega cilja.
Wolf Klinz, pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (DE) Komisar, gospe in gospodje, po dolgi razpravi je odbor za pravne zadeve podprl popolno odprtje sekundarnega trga vidnih nadomestnih delov. Kot smo pravkar slišali, kompromis, ki je bil dosežen v odboru za pravne zadeve, zagotavlja oblikovanje prostega trga po 5-letnem obdobju odloga.
Strinjam se s tem ukrepom, čeprav menim, da je to prehodno obdobje predolgo. Ta ukrep bi morali sprejeti že veliko prej. Kot je povedal gospod Lehne, razprava o tem vprašanju poteka že 17 let. Pred dvema letoma in pol, leta 2005, sem kot poročevalec odbora za ekonomske in monetarne zadeve pozval k hitri liberalizaciji. Tedanji poročevalec glavnega odbora, odbora za pravne zadeve, je žal odlašal s procesom. Ne vem, ali je dvomil o smislu projekta ali se ni mogel upreti močnemu pritisku proizvajalcem vozil v svoji zvezni državi.
Ne glede na razloge, je nesmiselno, da imamo enotni trga za nova vozila, za nadomestne dele pa ne. Z liberalizacijo poprodajnega trga se bo okrepila konkurenca, izvajal pritisk za zniževanje cen in povečala izbira za potrošnike. Liberalizacija ne bo ovirala inovacij; ravno nasprotno, dejansko lahko spodbudi inovativnost, saj bodo proizvajalci vozil poskušali svoje izdelke razviti tako, da jih bodo neodvisni proizvajalci delov težje reproducirali. Seveda podpiram pravico do intelektualne lastnine in njeno varstvo, vendar ta pravica ne ovira liberalizacije trga. Nenazadnje je do zdaj samo en proizvajalec vozil tožil drugega proizvajalca zaradi kršitve pravic iz modela na primarnem trgu, kljub dejstvu, da so si bili nekateri modeli, ki so jih izdelali različni proizvajalci, neverjetno podobni.
Liberalizacija bo malim in srednje velikim podjetjem zagotovila nove tržne priložnosti, ki bodo spodbudile zaposlovanje v EU in zagotovile nadomestne izdelke za številne uvožene. Končno, posamezni potrošniki bodo lahko svobodno izbirali med različnimi dobavitelji. Prepričan sem, da bodo veseli te možnosti.
Manuel Medina Ortega, pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (ES) Gospa predsednica, kot je omenil poročevalec gospod Lehne, Parlament to vprašanje obravnava že 17 let. Obravnavanje tega vprašanja spremljam že od začetka, saj sem bil poročevalec odbora za pravne zadeve o direktivi o industrijskih vzorcih in modelih. Nato sem bil pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov za isto vprašanje, pri čemer sem kot predstavnik socialdemokratov v odboru za pravne zadeve prav tako spremljal napredek v zvezi s tem.
Najprej čestitam gospodu Lehneju za uravnotežen pristop. Menim, da je ustrezno upošteval številne težave. To ni preprosto vprašanje; to je pravno zapleteno vprašanje z gospodarskimi posledicami.
Strinjam se z njim. Spomnim se razprav pozno v noč s Svetom v spravnem odboru, pri čemer smo razpravljali o nekakšni obliki obvezne licence, vendar je bil ta predlog zavrnjen, ampak menim, da se poročevalec, gospod Klinz, ki je govoril pred mano, in jaz zavzemamo za varstvo pravic intelektualne lastnine.
S pravnega vidika je težava v zvezi z modeli in industrijskimi vzorci v tem, da moramo varovati izdelek kot celoto. Najpomembnejša lastnost je estetska vrednost izdelka, tj. model, pri čemer najpogosteje razpravljamo o modelu avtomobilov.
Dele za popravilo, to so deli, ki so se zaradi nesreče ali kakršnega koli drugega vzroka pokvarili ali niso več pritrjeni, je treba zamenjati, pri čemer mora biti, kot je rekel komisar McCreevy, nadomestni del identičen zamenjanemu delu. Ko nekdo del popravlja in ga zamenja z identičnim delom, kar ne vpliva na celoten model, pri tem ne gre za plagiatorstvo, ampak le za popravljanje predmeta, tako da se del obvezno ujema s predmetom. To je znani koncept tako imenovanega „obveznega ujemanja“.
Menim, da je poročevalec predlagal ustrezno rešitev, vendar je obravnaval še eno vprašanje: to je gospodarski vidik te zadeve. To pomeni, da avtomobilska industrija v številnih državah potrebuje ta dodatni prihodek od pravic intelektualne lastnine. Vendar moramo, kot je rekel komisar, poenotiti zakonodajo v Evropski uniji, da se zaščiti notranji trg, pri čemer je bistveno vprašanje, kako uskladiti ti dve stvari.
To lahko dosežemo le s prehodnim obdobjem. To pomeni, da moramo industriji omogočiti daljše obdobje, v katerem se lahko pripravi na upoštevanje dodatnega dohodka od pravic intelektualne lastnine za narejene dele, koncept, ki je zdaj nesmiseln, saj se kot lastnina obravnava celoten model.
Kot je rekel gospod Lehne, je glavno vprašanje to prehodno obdobje. Nekateri menijo, da mora to obdobje trajati pet let, tj. dve plus tri, medtem ko drugi menijo, da bi moralo to obdobje biti daljše, tj. osem let.
Jutri bodo znana stališča vseh političnih skupin, različnih nacionalnih delegacij in posameznih poslancev. Zdi se mi, da pri odločanju o tem vprašanju ne bodo prevladale strankarske težnje, ampak nacionalne težnje, osebne težnje ali težnje sektorjev.
Menim, da ni nič slabega, da o tem vprašanju s Komisijo in Svetom razpravljamo že 17 let, ker se z zakonodajnim instrumentom rešujejo občasni problemi, pri čemer si sozakonodajalca, Svet in Parlament, že nekaj časa prizadevata doseči uravnoteženo rešitev, ki priznava pravico do varstva intelektualne lastnine, interese proizvajalcev avtomobilov, interese potrošnikov ter nenazadnje interese majhnih servisov in celo zavarovalnic.
Menim, da je poročevalec predlagal ustrezno rešitev. Kot sem že omenil, je treba določiti še samo ustrezno obdobje, ki bo znano po glasovanju. Menim, da pod temi pogoji Parlament Komisiji omogoča, da v kratkem času sestavi novo zakonodajno rešitev, da se v primeru pravdnih sporov ne bo treba obrniti na Sodišče Evropskih skupnosti.
Zato menim, da mora Parlament poročilo sprejeti, ne glede na manjše težave, ki bi jih lahko povzročili nekateri predlogi sprememb.
Piia-Noora Kauppi, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, podobno kot veliko mojih kolegov danes začenjam tudi sam s poudarjanjem pomembnosti pravic intelektualne lastnine in varstva modelov na splošno. Te pravice potrebujemo, če želimo biti konkurenčni, dinamični in inovativni ter razvijati naša podjetja še naprej.
Vendar sem moramo tako prepričati, da delujejo naši trgi učinkovito. Predlog Komisije ne bi mogel biti bolj pravočasen. Kot so poudarili že mnogi, ga čakamo že 17 let, zdaj pa moramo čakati še dodatnih pet let. Menim, da je obdobje odloga petih let zelo dolgo, zato avtomobilska industrija zagotovo dovolj časa, da svojo industrijo na ustrezen način prilagodi.
To je dobro ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in pravicami potrošnikov. V Evropi je 260 milijonov lastnikov vozil, ki čakajo na učinkovito klavzulo „o nadomestnih delih in popravilih“.
Ta predlog direktive in kompromis odbora za pravne zadeve zagotavljata, da lahko imajo vsi navedeni deli, ki so pritrjeni na končni proizvod, ko je ta izdelan, in ki dejansko niso običajni deli, še vedno popolno zaščito v skladu z direktivo o modelih.
Menim, da bo direktiva evropskim potrošnikom koristila. Strah avtomobilske industrije, da bo treba zaradi tega odpustiti 50 000 zaposlenih v avtomobilskem sektorju ali da bodo imeli izdelovalci vozil 2 milijardi EUR izgube, je popolnoma nesmiseln. Menim, da se bodo tako zagotovile nove poslovne možnosti za številna mala in srednje velika podjetja v Evropi in nova delovna mesta za Evropejce.
Vendar bo treba na to počakati, pri čemer želimo rezultate doseči v petih in ne osmih letih. Upam, da bo jutri dosežen ta kompromis.
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg , v imenu skupine PSE. – (PL) Gospa predsednica, predlog direktive o pravnem varstvu industrijskih modelov zadeva liberalizacijo trga nadometnih delov za avtomobilsko industrijo. Ocenjuje se, da vrednost slednjega znaša 10 milijard EUR.
Skupni notranji trg zdaj zajema le prodajo novih motornih vozil, pri čemer je varstvo modelov in nadomestnih delov z obveznim ujemanjem zagotavljajo nacionalni zakonodajni sistemi večine držav članic. To pomeni, da sta proizvodnja delov, kot so pokrovi motorjev, vrata, odbijači in blatniki, in trgovina z njimi omejeni. Različni nacionalni predpisi v zvezi s sektorjem ovirajo konkurenco.
V državah s popolnim varstvom modelov, kot so Avstrija, Francija, Nemčija in Češka Republika, so cene nadomestnih delov za 6 do 10 % višje od povprečja. Zaradi tega so v najslabšem položaju evropski potrošniki ter mala in srednje velika podjetja, ki želijo vstopiti na trg in pošteno konkurirati brez pooblaščenih zastopnikov. Liberalizaciji nasprotujejo zlasti veliki proizvajalci motornih vozil, ki trdijo, da bodo neodvisni proizvajalci dele prodajali ceneje, ker jim ni treba kriti stroškov oblikovanja in razvoja novih izdelkov.
Predlog Komisije je še en korak k popolni liberalizaciji trga motornih vozil v Evropi. Klavzula o popravilih je koristna za potrošnike. Bori se proti oblikovanju monopola na področju nadomestnih delov ter spodbuja konkurenco med proizvajalci. Zato bodo nadomestni deli cenejši in bolj kakovostni. Poudariti je treba, da je 11 držav članic Evropske unije že izvedlo klavzulo o popravilih, kar je koristilo potrošnikom. Za zadevne države sta značilni visoko raven konkurenčnosti in hitra gospodarsko rast. Te države so Irska, Združeno kraljestvo ter nove države članice, kot so Latvija, Madžarska in Poljska.
Na splošno se deli, ki jih proizvajajo neodvisni proizvajalci, od delov z logotipom podjetja razlikujejo le po embalaži. Neodvisni proizvajalci izdelajo 80 % vseh izdelanih delov, medtem ko jih velika podjetja neposredno izdelajo le 20 %. Varstvo modelov ni povezano z varnostjo delov, ker zadeva le njihov videz, kar so potrdile zanesljive študije, izvedene v celotni Evropi. Na koncu poudarjam, da lahko evropski potrošniki soglašajo z največ petletnim prehodnim obdobjem.
Alexander Lambsdorff, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, liberalizacijo trga vidnih nadomestnih delov vozil je treba podpreti iz treh razlogov. Prvič, večja izbira in konkurenca bosta koristili potrošnikom. Drugič, cene se bodo mogoče znižale, medtem ko lahko zagotovo pričakujemo, da bo oblikovanje cen preglednejše, saj bodo razvojni stroški vključeni v ceno novega vozila in jih ne bo mogoče povrniti prek poprodajnega monopola na trgu nadomestnih delov.
Tretjič, to bo koristilo tudi trgu dela v Evropski uniji, saj bodo evropski proizvajalci delov lahko izdelovali tudi nadomestne dele za vozila, uvožena v EU. Do zdaj so lahko te dele izdelovali le proizvajalci zunaj Evrope. V okviru volilne kampanje leta 2004 sem obiskal tovarno nadomestnih delov blizu mesta Gütersloh. To podjetje bo zadovoljno s temi novimi predpisi.
Strinjam se tudi s tem, da osnutek, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve, vsebuje pomembne elemente predloga Komisije, kot je klavzula o popravilih. Kot poročevalec v senci moje skupine v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov sem se zavzemal za ohranitev te klavzule. Menim, da smo se z osnutkom še približali oblikovanju resničnega enotnega trga.
Osnutek ima dve pomanjkljivosti, ki so ju izpostavili že nekateri govorniki pred mano. Ena je, da je nekdanji poročevalec zavlačeval poročilo. S tem gospod Radwan ni ravnal kot predstavnik Evropejcev, ampak kot predstavnik podjetja BMW. To je bilo neprimerno ravnanje.
Druga pomanjkljivost je dolga zamuda zaradi petletnega obdobja odloga. Pet let do začetka veljavnosti liberalizacije je dolgo obdobje, v katerem konkurenca in koristni učinki liberalizacije ne bodo zagotovljeni. Slišal sem, da namerava nemška vlada še naprej ovirati ta predlog. To je protikonkurenčno ravnanje. Žalostno je, da je postalo prepoznavni znak nemške vlade. Upam, da bodo v Svetu ravnali drugače.
Bistveno je, da imamo ustrezen kompromis, ki ga moramo sprejeti. Ponovim lahko le besede gospoda Lehneja, ki se mu zahvaljujem za opravljeno delo: razpravo o tem vprašanju je treba končati zdaj, pri čemer se je treba izogniti nadaljnjemu odlašanju na drugi obravnavi.
Marcin Libicki , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, tema današnje razprave je liberalizacija trga nadomestnih delov. Pri čemer gre za to, da se proizvajalce, ki niso proizvajalci motornih vozil, pooblasti za izdelovanje teh delov. Poročilo gospoda Lehneja je zagotovo korak v pravo smer. V svojem imenu in v imenu skupine združenje za Evropo narodov podpiram sklepe poročila.
Kot zagovornik liberalnega gospodarstva se zavedam, pri čemer sem prepričan, da se vsi zavedamo, da morata biti za trdno in učinkovito liberalno gospodarstvo izpolnjena bistvena pogoja. Ta pogoja sta svobodno izdelovanje in prodaja številnih izdelkov ter varstvo pravic intelektualne lastnine prvotnega proizvajalca, ki je enakovredno varstvu avtorskih pravic posameznika.
Bistvo je, da popolna gospodarska svoboda ne bo učinkovita, če ne bomo spoštovali lastnine osebe, ki je imela prvotno zamisel. Ta oseba ima moralno pravico do izdelka, ki ga je prva razvila in ji je najprej pripadal. Vendar gospodarska svoboda tudi ne bo zagotovljena, če se bo zaradi avtorskih pravic oblikoval tržni monopol in bo omejena gospodarska svoboda.
Prepričan sem, da je bilo v tem sektorju, tj. sektorju nadomestnih delov, v državah, v katerih so se uporabljale omejitve avtorskih pravic prvotnega proizvajalca, gospodarstvo zagotovo omejeno. Cene izdelkov so bile višje in imetnik intelektualne lastnine, tj. proizvajalec motornih vozil, je imel monopol. Če želimo doseči ravnotežje med zakonodajo v zvezi s prostim trgom in pravico do intelektualne lastnine, moramo pravice intelektualne lastnine delno omejiti.
Menim, da je poročilo korak v to smer. Zato ga podpiram in čestitam njegovemu avtorju, gospodu Lehneju. S tem podpiram gospodarski liberalizem, ki zagotavlja najbolj smotrno, najučinkovitejšo in najbolj kakovostno proizvodnjo, če so upoštevane nekatere smernice.
Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, s tem vprašanjem se ne ukvarjam 17 let, vendar sem kljub temu vesela, da nam bo ta kompromis, ki ga je dosegel odbor za pravne zadeve, pri čemer se za to zahvaljujemo poročevalcu, omogočil preiti na naslednjo fazo.
Nihče ne sme podcenjevati, kako pomembna je na primer klavzula o popravilih za potrošnike ali kako pomembno je, da potrošniki v nekaterih državah članicah ne bodo ostali prepuščeni monopolističnim politikam glavnih proizvajalcev. Zdi se, da nekatera podjetja učinek hude konkurence na področju cen izravnavajo z visokimi cenami nadomestnih delov, pri čemer za to politiko kot opravičilo navajajo varstvo modelov. Seveda veliko lobistov, ki so nam predstavili svoja stališča, ne želi, da bi jim bila ta možnost odvzeta, vendar vsakdo, ki trdi, da moramo industrijo motornih vozil rešiti z ohranitvijo monopola na področju nadomestnih delov, ne razume zapletenosti gospodarstva. Industrija motornih vozil se pritožuje nad ukrepi, ki jih mora izvesti za boj proti podnebnim spremembam, ter nad nezadostnim varstvom svojih modelov. Menim, da se inovativni del te industrije ne pritožuje, ampak si prizadeva za razvoj inovacij. Nenazadnje gre le za varstvo modelov in ne patentov. Skrajni čas je, da začnemo bolj razlikovati med tema dvema.
Trditev glede varnosti, ki so jo prav tako zagovarjali glavni proizvajalci, je na koncu ovrgla ocena učinka, pri čemer je treba poudariti tudi, da so se organi evropskih potrošnikov pozitivno odzvali na sedanji kompromis. Zdaj se znova prizadeva podaljšati obdobje odloka na osem let za države, v katerih zdaj velja visoka raven varstva. Pozivam vas, da je pet let več kot dovolj. Ne želim, da bi ta kompromisni predlog znova propadel. Zeleni bomo podprli ta kompromis, pri čemer menim, da je zelo pomembno in zaželeno, da celoten Parlament naredi enako.
Daniel Strož, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, ne strinjam se s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov. V celoti se ne strinjam s predlogom in ne samo z nekaterimi točkami predloga Komisije. Namen predloga je rešiti probleme v zvezi s konkurenco na področju avtomobilske industrije z najobsežnejšim omejevanjem pravnega varstva, zagotovljenega za nadomestne dele v okviru pravic iz industrijskega modela, do zdaj. Ta pristop je v nasprotju z lizbonsko strategijo ter splošno sprejetim in pogosto omenjenim trendom v zvezi z večjim varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno z njihovim izvrševanjem. Dejstvo je, da ni nobenega razloga, gospodarskega, pravnega ali v zvezi z zaposlovanjem, za omejevanje pravic imetnikov pravic iz modela.
Prav tako poudarjam, da je monopol, ki ga omogoča pravna varnost modelov, koristen za vsako gospodarstvo, saj spodbuja rast. Poleg tega je treba upoštevati načelo, da se lahko pravice intelektualne lastnine, vključno s pravicami iz modela, omeji samo v izjemnih primerih, ko gre za vprašanje javnega interesa, pri čemer v tem primeru temu ni tako. Negativne posledice te direktive, če bo sprejeta, bo najbolj občutila evropska avtomobilska industrija. Številni dokazi kažejo na to, da bi liberalizacija poprodajnega trga nadomestnih delov, kot predlaga Komisija, dejansko škodila potrošnikom zaradi dajanja na trg nizkokakovostnih in nevarnih delov. Če bi tako imenovani neodvisni proizvajalci izdelovali standardne dele visoke kakovosti, bi zato potrebovali sodobno tehnologijo, zato ta proizvodnja za njih ne bi bila gospodarsko učinkovita.
Da je direktiva prekomerna, dokazuje tudi nenavadno in nerazumljivo mnenje odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki po eni strani v imenu svetega slogana liberalizacije notranjega poprodajnega trga podpira predlog v celoti, medtem ko po drugi strani pravi, da je „odprava varstva modelov v nasprotju z mednarodno priznanimi načeli zaščite intelektualne lastnine in bi pomenila nevaren precedens za zaščito pravic intelektualne lastnine tudi na drugih področjih v času, ko je Evropska unija zlasti v okviru STO začela pritiskati na tretje države, da bi sprejele zaščitno ureditev pravic intelektualne lastnine, ki bi odpravila posnemanje in ponarejanje“. Menim, da ni treba več ničesar dodati.
Christoph Konrad (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pregled te direktive v zvezi z modeli zadeva vprašanje, ali naj se varstvo, ki je upravičeno zagotovljeno za modele karoserije avtomobilov, zagotovi tudi za ustrezne vidne nadomestne dele, kot so stranska ogledala in prednje luči.
S to razširitvijo, po mojem mnenju preobširno, varstva modelov bi imeli proizvajalci vozil monopol na trgu, ki je vreden 13 milijard EUR. Zaradi varstva modelov nadomestnih delov bi bilo približno 25 % celotnega trga nadomestnih delov izvzetega iz področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila.
Klavzula o popravilih, ki jo predlaga Evropska komisija, zagotavlja, da se bo uredba o skupinskih izjemah, tj. osnovni predpis, ki ureja sektor motornih vozil, uporabljala za celoten trg nadomestnih delov in popravil.
Menim, da je petletno prehodno obdobje, ki ga je predlagala skupina PPE-DE, za začetek veljavnosti direktive ustrezno in zelo radodarno. Opozoril bi na dodatno odlašanje, tudi v Svetu, ker potrošniki že dolgo čakajo na nižje cene popravila in cenejše zavarovalne premije, medtem ko v tem parlamentu in med državami članicami potekajo obširne razprave.
Poleg tega določitev neizogibnih posledic nadaljnjega neukrepanja ne smemo prepustiti Sodišču Evropskih skupnosti, ampak moramo biti kot zakonodajalci ustvarjalni. na podlagi standardov, ki jih bomo določili jutri, si mora tudi Svet prizadevati za dosego odločitve.
Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, namen pravnega varstva industrijskih modelov je varovati prednosti modela izdelka, vendar ne sme omejevati konkurence in povzročati neupravičeno visokih cen. Uvedba klavzule o popravilih zagotavlja pošteno ravnotežje med pravnim varstvom intelektualne lastnine in potrebo po svobodni konkurenci. Prav tako varuje 260 milijonov evropskih voznikov pred monopolom pri nakupu nadomestnih delov z obveznim ujemanjem za popravilo motornih vozil.
Podpiram predložene predloge sprememb 1, 2, 3, 5 in 8. Nasprotujem predlogom sprememb 6, 7 in 9. Te spremembe so koristne za enotni trg, mala in srednje velika podjetja in potrošnike. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lehneju za opravljeno delo in za dosežen kompromis v zvezi s spremembami direktive o varstvu modelov.
Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, danes je zgodovinski dan, ker bomo končno obravnavali sporno vprašanje in to nepravilnost na notranjem trgu. Menim, da moramo povzeti vzroke za nastanek sedanjega stanja.
Preden sem prišel v Parlament, sem bil vključen v zadevo, ki je povzročila nastanek teh neskladij na trgu. Vendar to ne zadeva intelektualne lastnine in njene nedotakljivosti. Dejansko je to veliko bolj temeljno vprašanje. Intelektualna lastnina je navsezadnje pravica, priznana proizvajalcem, vendar je pravica, ki jo imajo proizvajalci, vendar je tudi pravica, ki je ne smejo zlorabljati na nekonkurenčen način. V številnih državah, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se je to začelo, je bilo takrat komisiji za monopole zelo jasno, da so izdelovalci avtomobilov zlorabljali ta monopol, zato je bil ukinjen. Vendar je intelektualna lastnina kljub temu danes še vedno enako pomembna. To pojasnjujem številnim kolegom, ki so menili drugače.
Prav tako opozarjam kolege na pomemben ukrep, ki ga je pred nekaj meseci uvedel odbor za notranji trg o homologaciji motornega vozila, v zvezi s katerim sem bil poročevalec. Prvič imamo režim, v skladu s katerim je treba neodvisno izdelane dele, ki so kritični del varnostnih in okoljskih sistemov vozil, testirati posebej po istih merilih kot originalne dele proizvajalcev vozil. Ta novi predlog učinkovito in v celoti zavrača argument glede varnosti, ki ga je ponovno navedel gospod Strož. Ta argument je zavrnjen, kar je zagotovil Parlament.
Tako smo obravnavali dve kritični vprašanji, zdaj pa je čas, da obravnavamo še druga vprašanja. Veseli me, da so proizvajalci avtomobilov končno sprejeli dejstvo, da trga ni mogoče na novo zakonsko urediti. Kolegi, dejstvo je, da trga ni mogoče na novo urediti. To je zelo nenavadno. Veliko časa je bilo to dovoljeno. To je nekaj, kar želimo storiti, da dokončno vzpostavimo notranji trg. Bili smo zelo radodarni, ko smo ponudili petletno prehodno obdobje. Upam, da bo Svet to sprejel. Pustimo zdaj to vprašanje in nadaljujmo z reševanjem dejanskega vprašanja, kako zagotoviti uspešno avtomobilsko industrijo v prihodnosti.
Jean-Paul Gauzès (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, po številnih spremembah je parlamentarni odbor za pravne zadeve sprejel predlog direktive o pravnem varstvu modelov.
Obžalujem, da sprejeto besedilo zagotavlja hitro odpravo varstva modelov vidnih delov karoserije. Če bo ta odločitev sprejeta, bo imela negativne posledice za proizvajalce avtomobilov v EU, pri čemer potrošnikom ne bo zagotovila nobenih pravih prednosti. EU redno opozarja na odločilno vlogo varstva intelektualne lastnine za konkurenčnost podjetij. Veliko let so si institucije in države članice prizadevale zagotoviti predpise Skupnosti, ki bi urejali pravice intelektualne lastnine na notranjem trgu.
Sedanji predlog je popolnoma v nasprotju s to politiko, pri čemer bo povzročil veliko škodo varstvu pravic intelektualne lastnine v Skupnosti. Zagotoviti je treba varstvo nadomestnih avtomobilskih delov in veliko drugih kompleksnih izdelkov, ki so rezultat prvotne umetniške ustvarjalnosti in velikih investicij.
V nasprotju s trditvami, ki niso bile nikoli dokazane, potrošniki z odpravo varstva nadomestnih avtomobilskih delov ne bodo ničesar pridobili. Koristi, ki jih ima končni uporabnik, se ne da določiti z razmerjem med kakovostjo in ceno. Študija, ki jo je naročila Evropska komisija, je celo pokazala, da popolna liberalizacija trga nadomestnih delov ne bi nujno koristila potrošnikom v smislu cene zaradi številnih posrednikov med dobavitelji nadomestnih delov in končnim uporabnikom. Odprava varstva bi dejansko koristila le gospodarskim subjektom, ki jim ne bo treba plačati stroškov razvoja in ki se za razliko od proizvajalcev, ki morajo ohraniti svoj ugled, ne bodo tako ukvarjali z upoštevanjem lastnosti, ki jih kupci pričakujejo od izdelka. Predlog Komisije bi zato lahko omogočil dajanje na trg manj kakovostnih izdelkov ali bi spodbudil ponarejanje.
Iz naštetih razlogov nasprotujem stališču, ki ga je sprejela Komisija. To sem že povedal, pri čemer še naprej podpiram predloga sprememb v zvezi z osemletnim prehodnim obdobjem za varstvo vzorcev in modelov, ki sem ju skupaj s petdesetimi kolegi poslanci predložil na plenarnem zasedanju.
Marianne Thyssen (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, razprava o varstvu modelov vidnih nadomestnih delov poteka že 17 let, vendar nam do zdaj ni uspelo doseči končnega sporazuma v zvezi s to pomembno gospodarsko zakonodajo ali ustrezno uskladiti predpise držav članic.
Od predložitve sedanjega predloga Komisije so minila tri leta, pri čemer bomo o njem končno glasovali jutri na prvi obravnavi. Poročilo gospoda Lehneja je korak v pravo smer. Spoštuje intelektualno lastnino modela kompleksnega izdelka kot celote ter hkrati omogoča ustrezno delovanje notranjega trga nadomestnih delov.
Sedanje razdrobljenosti notranjega trga ni mogoče več opravičiti. Proizvajalci delov, pri čemer mislim neodvisne proizvajalce, so prikrajšani za koristi obsega notranjega trga. Neodvisna podjetja, ki izvajajo popravila, ne morejo sama izbrati dobavitelja, medtem ko potrošniki ne morejo imeti koristi od pritiska v zvezi z zmanjšanjem cen, kar je samoumevno, ko konkurenčni trg deluje ustrezno.
Z novo direktivo o homologaciji vozil, kot je poudaril Malcolm Harbour, smo odpravili še zadnjo oviro, tj. varnost. Zato je čas, da sprejmemo končno odločitev. Menim, da ne potrebujemo več petletnega prehodnega obdobja, vendar sem se v teh 16 ali 17 letih razprave tudi jaz naučila, da lahko politika doseže vse, zato se lahko sprijaznim s tem kompromisom petih let.
Gospa predsednica, nadaljnje odlašanje z odločitvijo ni sprejemljivo. Odločimo se za notranji trg. Ta vidik notranjega trga lahko koristi potrošnikom. Odločimo se za potrošnike.
Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlog Komisije podjetjem, ki niso proizvajalci, omogoča, da izdelujejo nadomestne dele, pri čemer naj bi se s tem zmanjšali cene delov in stroški zavarovanja. To nam je idilično predstavil komisar za notranji trg in storitve.
Ni dokazov, da bo to dejansko koristilo potrošnikom. Države, ki so že odpravile varstvo modelov, niso zabeležile večjega napredka. To potrjujejo tudi raziskave Komisije, kot nam je povedal poročevalec Klaus-Heiner Lehne. Odprava intelektualne lastnine vzorcev in modelov v veliko industrijah, ne samo v avtomobilski industriji, je neposredno v nasprotju z gospodarsko in trgovinsko strategijo EU. S tem se dovoljuje ponarejanje ter nevarnim konkurentom, kot sta Kitajska in Indija, omogoča, da začnejo na veliko izdelovati te izdelke. To je popolnoma v nasprotju z lizbonsko strategijo, v skladu s katero naj bi bila intelektualna lastnina glavno orodje konkurenčnosti in inovativnosti. Našim konkurentom bi s to strategijo poslali napačno sporočilo, pri čemer bi bilo to tudi v nasprotju z interesi EU v okviru globalizacije.
Gospe in gospodje, ta predlog je zastarel. Temelji na ideološkem prepričanju, ki je v letu 2007 napačno, saj zdaj tekmujemo z novimi gospodarskimi velikani, da bi zagotovili obstoj naše industrije. Zdaj ni čas za popuščanje. Komisar Mandelson bo obiskal Peking, da bo Kitajce pozval k spoštovanju intelektualne lastnine, medtem ko mi tukaj o tem dvomimo. Ta predlog je treba zavreči kot nerealističnega in neodgovornega. Ob razpravljanju o tem vprašanju moramo ravnati kot odgovorni zakonodajalci. Zato na koncu podpiramo kompromis poročevalca, pri čemer Parlament pozivamo, da glasuje za predlog spremembe v zvezi z osemletnim prehodnim obdobjem, ki ga je podpisalo 53 poslancev.
Christian Rovsing (PPE-DE). - (DA) Gospa predsednica, videli smo, kako je liberalizacija starih monopolov v Evropi spodbudila konkurenco na področju trgovine in industrije v smislu bolj kakovostnih izdelkov in nižjih cen za potrošnike. Trg nadomestnih delov ni izjema. Veliko let so imeli proizvajalci avtomobilov močan monopol na področju nadomestnih delov; to je pomemben element modelov avtomobilov. V praksi govorimo o približno 20 % vseh nadomestnih delov, prodanih na zelo velikem trgu EU. po ocenah Komisije znaša letni prihodek skupaj približno 42 milijard EUR ali 300 milijard danskih kron. V skladu z direktivo, sprejeto pred skoraj 10 leti, lahko države članice še vedno ohranjajo monopole, ki prekomerno ščitijo avtomobilsko industrijo.
Predlog Komisije, ki se zavzema za liberalizacijo tega trga, bo imel vsaj tri glavne prednosti. Prvič, to bo spodbudilo industrijo, da vlaga v proizvodnjo nadomestnih delov, za kar je potrebno veliko osnovnih sredstev. Zdaj takšnih spodbud ni, saj monopoli obvladujejo večino trga EU, ki je zato zaprt za neoriginalne poprodajne nadomestne dele. Drugič, zaradi večje konkurence med proizvajalci se bodo cene nadomestnih delov znižale. Tretjič, zaradi popolnega izvajanja klavzule o popravilih bi se morale znižati premije avtomobilskega zavarovanja. Velik delež trga nadomestnih delov, ki je zaščiten z varstvom modelov, izhaja iz zahtevkov v okviru zavarovalnih polic.
Omeniti moram pripombe gospoda Harbourja glede varnosti v zvezi z izdelovanjem zelo pomembnih nadomestnih delov vseh proizvajalcev. Gospodu Lehneju čestitam za opravljeno delo pri pripravi poročila, ki ga v celoti podpiram.
Charlie McCreevy, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so sodelovali v tej razpravi. Veliko časa sem pozorno poslušal razpravo in tudi druge komentarje o tem predlogu. Zato bom na koncu poudaril nekatere ključne točke.
Sedanje stanje v zvezi z mešanim režimom varstva oblik povzroča izkrivljanje trgovine, kar je slabo za notranji trg, podjetja in potrošnike. S popolno liberalizacijo poprodajnega trga nadomestnih delov se zagotavljajo čiste ugodnosti v več vidikih. Omogočili se bodo večja konkurenca, dostop malih in srednje velikih podjetij do trga ter njihovo sodelovanje na njem. Potrošniki bodo imeli večjo izbiro in bodo plačevali nižje cene. Poleg pravne varnosti, bo poenostavila tudi vsakodnevno delo na upravah, sodiščih, v podjetjih, zlasti malih in srednje velikih podjetjih, ter vsakodnevno življenje potrošnikov. Podlaga za predlagano klavzulo o popravilih so načela varstva intelektualne lastnine, pri čemer je ta klavzula z njimi usklajena v celoti.
Zato prosim Evropski parlament za podporo in ponavljam, kar je danes povedalo že veliko govornikov, zlasti gospoda Lehne in Harbour, da bo Evropski parlament javnost jasno obvestil o rešitvi problema, ki jo Skupnost tako zelo potrebuje.
Predsednica. − Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo v sredo, 12. decembra 2007.
Pisna izjava (člen 142)
Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalcu, gospodu Lehneju, za delo pri pripravi tega dokumenta.
Menim, da moramo podpreti predloženo poročilo, ker tako imenovana klavzula o popravilih zagotavlja ravnovesje med pravno varnostjo intelektualne lastnine, svobodno konkurenco in varstvom potrošnikov. Namen te klavzule je preprečiti oblikovanje neupravičenih monopolov, pri čemer se z uvedbo te klavzule približujemo oblikovanju enotnega trga.
Strinjam se s kolegi poslanci, da je v sedanjem globalnem smislu bolje preprečiti nastanek razmer, ki bi ogrozile notranji trg Evropske unije. V skladu z veljavno direktivo imajo različne države članice različne pravne prakse. Raziskave kažejo, da v tistih državah članicah, ki niso odpravile varstva modelov za nadomestne dele, nadomestni deli stanejo od 6,4 % do 10,3 % več kot v državah, ki so trg liberalizirale.
Na koncu poudarjam, da je zadevni trg Poljska v celoti liberalizirala.