Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. december 2007 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Adriana Poli Bortone (A6-0464/2007)

  Renate Sommer (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, danes smo končno doživeli uvedbo prehodnega obdobja za obstoječe prehranske in zdravstvene trditve na oznakah za živila, namenjena otrokom. Komisija je to pozabila in poskušala Parlamentu prepustiti pestovanje otroka. To smo ji preprečili. Komisijo smo prisilili, da predloži izjavo, ki priznava potrebo po uvedbi prehodnih obdobij za trditve v zvezi z otrokovim zdravjem in razvojem. Vseeno obstaja edina težava, da je dolgotrajno zavračanje Komisije pri predložitvi predloga v zvezi s tem izkrivljalo konkurenco. Proizvodi so se že umaknili s trga, ker je uredba medtem začela veljati. To bila zares velika napaka Komisije.

Poleg tega sem v imenu svoje skupine vložila predlog resolucije za črtanje člena 4. To je bila politična demonstracija. Zagovarjamo mnenje, da je ta uredba brez pomena. Profilov hranil za vsa živila ni mogoče proizvesti. Skoraj polovica poslancev tega parlamenta se strinja s tem mnenjem. Evropska agencija za varnost hrane je zdaj izjavila, da sama ni zmožna zagotavljanja profilov hranil za vse proizvode. Nesmiselna birokracija – odvečen del zakonodaje.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, menim, da je zelo pomembno, da imamo zdravstvene trditve za izdelke, vendar je pravilno zagotoviti, da so te trditve resnične in temeljijo na znanju. Ni primerno, da podjetje samo izvede raziskave in poda „poslovne dokaze,“ kot da bi to zadostovalo za pridobitev argumentov o zdravju. To pomeni, da morajo biti raziskave in znanje primerni in pravilni ter zato zanesljivi.

Zelo pomembno je zagotoviti, da so prehranske in zdravstvene trditve pravilne, kar bi lahko nekomu tudi omogočilo prehod na bolj zdravo dieto. To je zlasti pomembno pri otrocih in mladih, ker se vsi zavedamo sedanjih težav v Evropi z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa II ter ostalimi s tem povezanimi težavami. Zagotoviti moramo, da je hranilna vrednost dobra in da so zdravstvene trditve pravilne.

– Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0453/2007)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, glasovala sem proti poročilu o liberalizaciji sekundarnega trga nadomestnih delov. To je nedosledna strategija.

Po eni strani vztrajamo, da industrija razvija avtomobile, ki so vedno varnejši in se borimo proti industrijskemu piratstvu. Vendar je v nasprotju s tem Parlament danes uzakonil proizvodnjo kopij nadomestnih delov, ki so zaradi tega domnevno cenejši. Potrošnikom pa s tem ne bo zagotovljen brezkompromisen varnostni standard za popravljeno vozilo. Zagovorniki liberalizacije, ki prihajajo večinoma iz Združenega kraljestva, potrjujejo, da bo ta politika malim in srednje velikim podjetjem koristila. Vendar je danes večina poceni kopij patentiranih nadomestnih delov izdelana v Aziji in ne v Evropi. Kljub temu je v 10 državah članicah, v katerih modeli do zdaj niso bili varovani, cena nadomestnih delov za 7 % višja kot v ostalih 17 državah članicah. Slednje še naprej varujejo modele po vzoru Japonske in ostalih velikih voditeljev avtomobilske industrije. Izpostaviti želim dejstvo, da bodo v primeru nesreče zdaj zaradi neoriginalnih nadomestnih delov bolj ogroženi tako vozniki avtomobilov in tudi pešci. Ta direktiva je žal primer nedosledne strategije EU.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, tudi sam želim izraziti svoje nestrinjanje z omejevanjem pravnega varstva industrijskih modelov nadomestnih delov. Priča smo neprecedenčni ravni poseganja v področje industrijskih pravic. Če lastniki industrijskih pravic zlorabijo svoje monopole, se lahko uporabi običajne pravne instrumente, kot je zahteva za dovoljenje. Oblikovanje industrijskega modela vključuje znatne stroške, zato je pravno varstvo primerno tudi z gospodarskega vidika. Njegova odprava ne bo povzročila odprtja trga nadomestnih delov, kot pričakuje Komisija, ampak bo verjetno pomenila povečano ceno končnega proizvoda. Proizvajalci se bodo na prisotnost neodvisnih proizvajalcev na trgu nadomestnih delov odzvali z nadomestilom izgub prek višjih cen. Prav tako je zaskrbljujoče, da bodo nižje cene nadomestnih delov neodvisnih proizvajalcev pomenile tudi nižjo raven varnosti in kakovosti. Zaskrbljen sem zaradi dejstva, da bo glede na končne analize potrošnik tisti, ki bo ogrožen.

– Poročilo: Giuseppe Castiglione (A6-0477/2007)

  Michl Ebner (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, povedati želim, da sem glasoval za poročilo gospoda Castiglioneja, pri čemer menim, da je to poročilo zelo uravnoteženo, zlasti če upoštevamo način, na katerega se je začelo, z 800 predlogi sprememb, ki so bili predloženi v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja. Prizadevanja tako poročevalca in številnih poslancev so zagotovila napredek v sektorju, ki se bori s številnimi težavami; ključno je, da vinogradnikom omogočimo boljšo prihodnost.

Menim, da to poročilo zagotavlja temelje za napredek in upam, da bo Evropska komisija v skladu z novimi pogodbami v celoti, kolikor je to mogoče, pravilno upoštevala sklepe Evropskega parlamenta.

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (EN) Gospa predsednica, današnje glasovanje o reformi trga za vino je jasen uspeh za Evropski parlament, različne vinogradniške regije in vinarje. Zagotovili smo na primer, da se ohrani možnost bogatenja vin s saharozo. Poleg tega je Parlament zavrnil načrte Komisije, da na tej ravni sprejme določbe, s katerimi se odpravi prepoved novih zasaditev za leto 2014. V tem primeru smo predlagali praktično rešitev, ob upoštevanju katere se sklep o liberalizaciji ne sprejme, dokler se ne predstavi študija v letu 2012. Ob upoštevanju označevanja posameznih vin smo tudi dosegli sporazum, ki pravilno upošteva različne sisteme označb porekla, ki se uporabljajo v Evropi. Poleg tega smo v uredbe na področju trga za vino uspešno vključili zaščito, ki varuje Bocksbeutel, posebno oblikovane steklenice, ki se uporabljajo v moji domači regiji Frankovsko.

Gospe in gospodje, danes smo predstavili zelo uravnotežen okvir, ki bo dobra podlaga za prihajajoča pogajanja v Svetu. Zdaj je na vrsti Svet, v Parlamentu smo svojo nalogo dobro izpeljali in zaključili.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospa predsednica, veseli me, da je Evropski parlament podprl predlog odbora za kmetijstvo in zlasti predlog spremembe poljskih poslancev, ki omogoča uporabo trgovskih imen, kot so „sadno vino“,„jabolčno vino“ ali „ribezovo vino“. Taka vina se v moji državi proizvajajo že od 13. stoletja, tj. skoraj 800 let, zato me veseli, da je Evropski parlament prepoznal realnost in dejstvo.

Končno čestitam gospe predsednici za odlično vodenje postopkov, zlasti v današnjem razgretem ozračju. Gospa predsednica, čestitam vam, ker ste prava predstavnica britanske šole parlamentarnega obnašanja.

  Armando Veneto (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v zvezi z glasovanjem o skupni ureditvi trga za vino želim izpostaviti, da sem glasoval za predlog spremembe 294, ki ga je predložil gospod Lavarra iz skupine PSE in katerega sopodpisnik sem tudi sam, ker menim, da imajo potrošniki pravico biti seznanjeni s tem, ali je bila vinu, ki ga pijejo, dodana saharoza ter ker je sledljivost proizvodov zdaj splošno načelo, ki ga zagovarja Unija in ne vidim razloga, zakaj ne bi tega načela upoštevali tudi v vinskem sektorju.

Iz enakega razloga sem glasoval za predlog spremembe 310, ki ga je predložila skupina UEN; nobenega od teh dveh predlogov sprememb ni upošteval gospod Castiglione v kompromisu, za katerega si je tako zelo prizadeval. Končno, glede stališča, ki sem ga zavzel v zvezi s temi vprašanji, ki ni v skladu s stališčem skupine, ki ji pripadam, interesi državljanov pomenijo, da bom sam sprejel tako politično držo, ki bo varovala te interese, ne glede na to, iz katere skupine prihaja.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Stališče Komisije glede uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za vino diskriminira nekatere države, zlasti nove države članice.

Projekt za spodbujanje vin EU v tretjih državah je namenjen povečanju trgovine, vendar je iz nekega razloga povezan z območji v preteklosti izkoriščanih vinogradov in podatki o povprečni proizvodnji vina v zadnjih treh letih. Komisija namerava podpreti izvoz vina in določene vrste. Proizvajalcem in izvoznikom v podprtih državah bodo te konkurenčne prednosti koristile. Dejstvo, da ne prejemajo podpore vinarji v Litvi in nekaterih ostalih državah, ki nimajo vinogradov, je nesprejemljivo.

Glasovala sem proti poročilu.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podprla sem reformo trga za vino, ki bo izboljšala kakovost in konkurenčnost evropskih vin. To predvsem zadeva Italijo, v kateri je treba skrčiti nezakonite vinograde in ukiniti subvencije za prekomerno proizvodnjo nekakovostnih vin. Vendar reforma ne sme dajati prednosti južnim proizvajalcem pred severnimi. Odločno nasprotujem krčenju vinogradov v Moravski dolini, v kateri se porabi vse, kar se proizvede in je tradicionalna proizvodnja vina zelo pomembna tako kulturno in tudi v turističnem smislu. Nasprotujem prepovedi dodajanja sladkorja v Vzhodni Evropi, vključno z Moravsko dolino, razen v primeru, da se prepove tudi zakisanje vina, ki se uporablja v južnih državah. Ne razumem, zakaj bi morali vinogradniki iz Moravske doline od južnih držav kupovati drag mošt, da bi s tem nadomestili 200 let staro tradicijo dodajanja sladkorja ter s tem spremenili tradicionalni vonj in okus svojih kakovostnih vin. To je v nasprotju z načeli konkurenčnosti v notranjem trgu in s tem se ne morem strinjati. Zahvaljujem se tistim kolegom poslancem, ki so nas med glasovanjem podprli in tako omogočili, da je prevladal zdrav razum. Komisija se bo zdaj morala temu prilagoditi.

  Jan Březina (PPE-DE). – (CS) Južne države z močnimi vinogradniškimi sektorji so z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagovarjale svoje presežke. Medtem zaradi prekomernega subvencioniranja nizke cene presežkov vina izrivajo s trga kakovostna vina iz ostalih držav članic. Nasprotujem dejstvu, da so države, kot je Češka republika, medtem ko Komisija z voditelji evropskega vinskega sektorja ravna v rokavicah, obravnavane na strog in celo grob način. Kako si lahko drugače razlagamo predlog za ohranitev pogoste uporabe mošta na južnem območju EU, medtem ko je dodajanje saharoze prepovedano. Zato me zelo veseli, da je Parlament k reformi pristopil odgovorno in ji dodal element enakovrednega in pravičnega obravnavanja. S podpiranjem dodajanja saharoze je Parlament Češki republiki in tudi ostalim državam zagotovil koristi, pri čemer je pokazal svojo nepristranskost in odpor do vplivov, ki temeljijo na spornih nacionalnih interesih. Razumem, da je reforma trga za vino nujna. Ne dvomim v temeljne cilje, ampak v način, na katerega se ti cilji dosegajo. Poudarjam pomembnost ohranitve načela enakega obravnavanja in nediskriminacije.

  Hynek Fajmon (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot ostali poslanci iz Češke republike, ki pripadajo češki družbeni demokratski stranki, sem tudi sam glasoval proti poročilu gospoda Castiglioneja. Reforma, h kateri se pristopa na tak način, ne bo imela koristi za češko, moravsko ali celo evropsko vinogradništvo. Namesto liberalizacije, manjšega števila predpisov in manj upravnih obremenitev, kar bi vinskemu sektorju resnično koristilo, se teži k več predpisom, omejitvam in navodilom. Osrednje načrtovanje še nikoli ni zagotovilo pozitivnih rezultatov, zato jih tudi v vinskem sektorju ne bo. Zaradi tega nisem podprl tega poročila.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, moje volilno okrožje na jugovzhodu Anglije je najhitreje rastoča vinogradniška regija v Evropi. Posledica podnebnih sprememb se kaže tudi v večji površini, ki se zdaj namenja za vinogradništvo v Angliji, pri čemer takega obsega ni dosegla vse od vladavine Henrika II. med zadnjim obdobjem segrevanja v Evropi.

Vinogradniki iz domačih okrožij niso EU nikoli zaprosili za subvencije. Kent in Surrey, Sussex in Hampshire, Oxfordshire, Buckinghamshire in Berkshire so posajeni s komercialno najbolj razširjenimi vinogradi, ki so odvisni od kakovosti svojega pridelka. Vendar jih njihova uspešnost zdaj ogroža, saj se bližajo meji dovoljenega komercialnega gojenja.

Ostali so zunaj evropskega regulativnega sistema in niso izkoristili pridobivanja nepovratnih sredstev, vendar so zdaj odkrili, da bodo vseeno nadzirani.

Od Bruslja ne zahtevamo denarnih sredstev in tudi nočemo njegovih omejitev. Angleški proizvajalci vina želijo svobodno tekmovati.

  Adriana Poli Bortone (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo, ki ga še dodatno slabšajo predlogi sprememb, sem odločno zavrnila, zlasti zaradi uvedbe sladkanja, ki smo jo dolgo časa preprečevali, ker se s sladkanjem le dopolnjuje naravne pomanjkljivosti.

Večina poslancev Parlamenta je zavrnila pomoč v obliki mošta, ki bi, čeprav je to le finančni ukrep, zmanjšala škodo, povzročeno z omogočanjem sladkanja. To je uspeh za severne države in poraz za sredozemske države, ki pri tem niso mogle zagovarjati svojih zelo strokovno usmerjenih ozemelj. Ta skupna ureditev trga za vino ogroža kakovost in pristne značilnosti proizvodov ter vinogradnike, proizvajalce in potrošnike.

– Predlog resolucije: Boj proti terorizmu (B6-0514/2007)

  Antonio Masip Hidalgo (PSE). – (ES) Gospa predsednica, menim, da je bil današnji dan zelo pozitiven, ker smo Zavezništvu civilizacij zagotovili listino o pravicah, ki sta jo v času svojega delovanja podprla tudi predsednik Zapatero in generalni sekretar ZN Kofi Annan. Menim, da je to dober začetek.

Poleg tega menim, da izraža Listina o temeljnih pravicah, ki smo jo podpisali danes, resničen značaj naše civilizacije in ne integrizma tistih, ki ji želijo danes nasprotovati, kar je obžalovanja vreden in uničevalen odnos. Prav tako je obžalovanja vredno in uničevalno, kadar islamski radikalci na enak način vztrajajo pri ukoreninjenih tradicijah. Ti dve obliki radikalizma je treba odpraviti, če želimo imeti mir in ne terorizma.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, izpostaviti želim dejstvo, da sem glasoval proti poročilu o terorizmu, čeprav sem se zmotil in glasoval za poročilo, pri čemer zdaj to uradno sporočam.

To je hinavsko poročilo, ki kaže strahopeten odnos Evrope institucij do terorizma. Tudi nima dovolj poguma, da bi ga pravilno označil: islamski terorizem. Nato je Parlament glasoval proti predlogu spremembe, ki sem ga predložil skupaj z ostalimi člani skupine UEN, v katerem smo pozornost Evrope usmerili k Al Kaidini infiltraciji Magreba. Jasno, je da smo ta predlog spremembe predložili pred nekaj dnevi, pri čemer so včerajšnji dogodki žal potrdili naše najbolj pesimistične napovedi. Islamski pokoli Al Kaide so se razširili v Alžir, pri čemer so žrtve teh pokolov verjetno tudi ljudje, ki so sicer muslimani.

Sramotno je, da se vse to dogaja pred vrati Evrope, pri čemer Parlament zavrže predlog spremembe, ki poziva k povračilnim ukrepom, ker si Evropa ne sme več zatiskati oči pred grožnjo na svojem pragu.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Glasovanja o resoluciji proti terorizmu sem se vzdržal, ker čeprav seveda nasprotujem razvoju terorizma, ne morem podpreti takega dokumenta, ki po mojem mnenju le spodbuja dodatno paniko med evropskimi državljani in prispeva k uresničitvi glavnega cilja terorizma, tj. strahu. Vendar sem zadovoljen glede predloženih predlogov sprememb skupine združenje za Evropo narodov, ki so bili sprejeti, ker navajajo, da je treba vsako stvar obravnavati glede na njen vir, kot govori tudi starodaven pregovor, ki pravi, da je treba pri bolezni zdraviti njen vzrok. Če bomo na primer prenehali izvajati pritisk nad Izraelom v zvezi z njegovo segregacijsko politiko in grajenjem zidu, ki jih ločuje od Arabcev, katerih temeljne človekove pravice so s tem kršene, bomo k boju proti terorizmu prispevali veliko več, kot da prisluškujemo telefonom in oblikujemo nadzor spletnih strani. Vendar predlogi sprememb skupine združenje za Evropo narodov ne bi smeli biti zavrnjeni, ker pozivajo k obravnavanju terorizma, ki se razvija v Evropi, ker se v moji državi prepovedane teroristične organizacije razvijajo v okviru vladajoče stranke Gibanje za pravice in svoboščine.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, menim, da je ta resolucija dobra, vendar nekoliko nedosledna, ker imamo lahko na nekaterih mestih občutek, da se predajamo terorizmu. To pomeni, da resolucija ne sprejema zamisli, da je treba odpraviti terorizem v celoti in ga izkoreniniti, pri čemer je gospa Muscardini iz skupine UEN to točko izpostavila v svojem ustnem predlogu spremembe. Menim, da bi morali to vprašanje bolj natančno obravnavati ob razpravljanju o tem poročilu.

Menim, da mora biti stališče Evropske unije do terorizma popolnoma jasno. Spodbujamo demokracijo, človekove pravice in svobodo izražanja, nikakor ne smemo odobravati terorizma. Pri obravnavanju vzrokov bi želel, da se večjo pomembnost nameni izobraževanju. Boj proti terorizmu na palestinskem avtonomnem ozemlju mora temeljiti predvsem na izobraževanju, da se izobrazi prihodnje generacije in se jih vzgoji tako, da ne bodo sovražile in se bodo lahko naučile mirnega sobivanja s svojimi sosedi.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, v boju proti terorizmu moramo uporabiti vsa sredstva, ki so učinkovita, razpoložljiva in v skladu s pravno državo. Če želi Unija v tem boju zmagati, mora sodelovati s partnerji.

Zaradi njene protiameriške usmerjenosti sem glasoval proti resoluciji. Namesto da bi se uprli terorizmu, se avtor in številni ostali upirajo partnerstvu z Združenimi državami v boju proti terorizmu. Proti osnutku resolucije sem glasoval tudi zato, ker Komisijo in Svet poziva, da pripornike iz Guantanama pripeljeta v Evropo. To bi pomenilo uvoz terorizma v Evropo. To bi bilo napačno.

Proti resoluciji sem glasoval tudi zato, ker zavrača ukrepe, ki so jasno uporabni v boju proti terorizmu, tj. uporabo evidence imen letalskih potnikov v Evropi in okrepitev Europola.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Johannes Blokland (A6-0416/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Letalski sporazum z Marokom je drugi sporazum, ki zadeva tako imenovani „skupni evropski zračni prostor“ in prvi sporazum, ki je bil v tem okviru sklenjen z državo, ki leži izven evropske celine.

V bolj izrazitem političnem smislu obžalujemo dejstvo, da ta sporazum ne navaja izrecno, kot se je prav tako zgodilo v primeru ribištva, da pomeni „ozemlje v pristojnosti Kraljevine Maroko ozemlje, ki spada pod suverenost Maroka v skladu z mednarodnim pravom“ in s tem zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava ter zakonitih in neodtujljivih pravic prebivalcev Sahare.

Maroške suverenosti nad ozemljem Zahodne Sahare mednarodno pravo ne priznava, kot je v Haagu v svoji sodbi iz oktobra leta 1975 poudarilo Meddržavno sodišče. Maroko, ki nezakonito zaseda ozemlje Zahodne Sahare posledično nima suverenosti ali pristojnosti nad tem ozemljem.

Poleg tega ta sporazum temelji skoraj izključno na podpori dveh ciljev, ki jima nasprotujemo: odprtju trgov in usklajevanju predpisov za spodbujanje konkurenčnosti v letalskem prevozu.

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0485/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Junija in julija letos je Komisija prejela tretjo in četrto vlogo za uporabo sredstev tega sklada. Vlogi sta zadevali dve nemški in eno finsko podjetje, vsa tri iz telekomunikacijskega sektorja, natančno iz področja izdelave mobilnih telefonov.

Obe vlogi sta povezani s selitvijo proizvodnje v tretje države, zaradi česar bo odpuščenih 4 211 delavcev.

Do zdaj je poleg teh dveh vlog in dveh zahtev Francije, ki sta bili že odobreni Komisija prejela dodatne vloge iz Italije, Malte, Španije ter Portugalske. Te vloge bodo odobrene v začetku prihodnjega leta.

Kot smo omenili, obstoj tega sklada ne sme omiliti nesprejemljivih socialnih in gospodarskih stroškov podjetij in s tem povezanega odpuščanja.

Zato vztrajamo, da se oblikuje regulativni okvir za preprečevanje in kaznovanje selitve podjetij. Menimo, da mora vsaka odobritev javne pomoči podjetjem pogojevati dolgoročno zavezanost teh podjetij v smislu regionalnega razvoja in zaposlovanja, pri čemer se ne sme dodeliti nobena pomoč, ki bi se lahko uporabila za spodbujanje selitev. Enako pomembno je okrepiti vlogo predstavnikov delavcev v upravnih odborih podjetij in pri sprejemanju strukturnih odločitev uprave.

  Nina Škottová (PPE-DE), v pisni obliki. − (CS) Skupna sredstva, vzeta iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, predstavljajo okrog 3,6 % in vključujejo le tri države. Vendar globalizacija v večji ali manjši meri vpliva na vse človekove dejavnosti. Nizka raven uporabe teh sredstev spodbuja vsaj dve vprašanji: prvič, ali so posledice globalizacije tako omejene in drugič, ali vemo, kako pridobiti sredstva iz Sklada? To pomeni, da se lahko najprej vprašamo, ali potrebujemo ta sklad. Če je odgovor pozitiven, potem moramo zagotoviti boljšo opredelitev mogočih posledic globalizacije in preučiti predpise za prejemanje sredstev, da Sklad postane dosegljiv in razumljiv ostalim državam ter njihovim bolj problematičnim regijam. Navedbe gospodarskih, socialnih in ostalih dejavnikov bi bile v tem smislu v pomoč. Utemeljitev, kot je „nepričakovanost“ s strani Komisije, je težko sprejeti. Zaradi navedenih dvomov sem glasovala proti predlogu.

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0499/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Uporaba instrumenta prilagodljivosti je skupaj s spremembo medinstitucionalnega sporazuma ključni del predloga proračuna Skupnosti za leto 2008.

Tako je bila poleg popravka 1,6 milijarde v večletnem finančnem okviru z uporabo instrumenta prilagodljivosti predlagana tudi zagotovitev dodatnih sredstev za evropske programe sistema satelitske navigacije (EGNOS in GALILEO), in sicer v znesku približno 200 milijonov EUR. Poleg tega bo skupna zunanja in varnostna politika EU prek uporabe instrumenta prilagodljivosti prejela dodatnih 70 milijonov sredstev.

Ugotoviti je treba, da poročevalec poudarja, „da zunanji ukrepi v splošnem, še posebej pa ukrepi skupne zunanje in varnostne politike, dolgoročno niso zadostno podprti, sploh glede na ugotovljene potrebe.“ Razloži, da „ugotovljene potrebe“ vključujejo krepitev „misij“ EU na Kosovu in v Afganistanu. Tako se zagotovi dodaten zagon vedno pogostejšemu poseganju in vojaškemu posredovanju EU v podporo operacijam NATO, tako na Balkanu, pri čemer so primer za to priprave na podporo „enostranske razglasitve neodvisnosti pokrajine Kosovo,“ ki krši mednarodno pravo, in tudi v Osrednji Aziji, tj. s financiranjem teh „misij“ iz proračuna Skupnosti. To so politični in vojaški cilji, ki jih jasno ne podpiramo.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, uporaba instrumenta prilagodljivosti je kot tudi revizija finančne perspektive naravna posledica spravnega sporazuma z dne 23. novembra, ki zadeva proračun za leto 2008. Instrument prilagodljivosti načeloma varuje proračunski načrt v težko predvidljivih izrednih okoliščinah. Vendar glede na moje skromne izkušnje uporaba tega izjemnega instrumenta le redko doseže merila, določena v medinstitucionalnem sporazumu.

Tako je tudi v primeru predloga proračuna za leto 2008. Tako 200 milijonov EUR za financiranje programa Galileo v letu 2008 in 70 milijonov EUR v okviru razdelka 4 za financiranje vedno večjih potreb na področju skupne zunanje in varnostne politike sta rešitvi vprašanj, ki so bila predvidljiva. Kljub zadržkom delegacije Evropskega parlamenta, ki so kazali na pomanjkanje primernega financiranja satelitske navigacije in nezadostnega financiranja v zvezi z mednarodnimi ambicijami Evropske unije ji ni uspelo prepričati Sveta o potrebi po povečanju zadevnih dodelitev proračuna.

V svoji končni obliki je finančna perspektiva napovedala težave, ki so se oblikovale pri pripravi proračuna za leto 2008. Dejansko je med spravnim postopkom Parlament rešil težave, ki jih je povzročil Svet. Glede na napačno prikazovanje teh razmer v medijih moramo za prihodnost zagotoviti pravilne zaključke.

– Poročilo: Bogdan Golik (A6-0461/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Ne smemo podpirati sistema, v katerem se davkoplačevalski denar uporablja za trženje evropskih kmetijskih proizvodov v tretjih državah. Menimo, da je treba pri takih dejanjih uporabiti omejevanje, zlasti v državah v razvoju, ker sicer tvegamo škodo na področju domače industrije. Menimo, da mora EU spodbujati lokalno kmetijstvo v teh državah in ne ogrožati tamkajšnjih kmetov. Uspešna lokalna proizvodnja lahko pomeni priložnost, da se te države razvijejo v gospodarskem smislu in v smislu demokracije.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Poenostavitev evropske zakonodaje o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovi promociji na notranjem trgu in v tretjih državah je najpomembnejša za razvoj enostavnejše skupne kmetijske politike, s katero se tudi lažje upravlja.

Podpiram predlog Komisije za izboljšanje sistema, zlasti združitev predpisov, ki vključuje združitev obeh uredb o notranjem trgu in tretjih državah.

Glasujem za poročilo gospoda Golika, pri čemer želim izpostaviti njegovo poudarjanje, da se v pogajanjih STO nameni čim več pozornosti vprašanjem informiranja in promocije.

  Bogusław Liberadzki (PSE) , v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, glasujem za sprejetje poročila gospoda Golika o predlogu Uredbe Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah.

Poročevalec pravilno izpostavlja, da je treba za napredek pri oblikovanju preproste in učinkovite kmetijske politike za Evropo poenostaviti sistem Skupnosti za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah.

Strinjam se, da bi morale promocijske kampanje potrošnike obveščati o trajnostni proizvodnji v skupni kmetijski politiki, visoki kakovosti kmetijskih proizvodov EU, ekološkem kmetijstvu in zdravstvenih vidikih.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ob upoštevanju dejstva, da bodo razprave v STO in zaveze povzročile odpravo izvoznih nadomestil, zmanjšanje pomoči Skupnosti na 20,1 milijarde EUR in 48 do 73-odstotno znižanje tarif za večino kmetijskih izdelkov Skupnosti, bodo posledice za kmetijski dohodek zelo resne.

S predlogom uredbe želi nasprotovati Komisija negativnim posledicam, ki so v preteklosti izhajale iz GATT in preteklih reform SKP in se bodo še dodatno povečale z STO in pričakovanimi reformami SKP. Posledice bodo občutne zlasti pri distribuciji kmetijskih proizvodov, tako v tretje države in v države EU, ker se bodo hkrati znatno zmanjšale dajatve pri uvozu in notranja podpora kmetijstvu Skupnosti.

Zato se predlagajo programi za promocijo in informiranje. Vendar sredstva, dodeljena tem programom, ne morejo kljubovati posledicam. Rezultati tega bodo dodatno poslabšanje težav pri distribuciji kmetijskih izdelkov Skupnosti v tretje države in tudi v EU, nižji dohodki proizvajalcev in popolna katastrofa za manjše in srednje velike kmetije, ki že zdaj prejemajo le mejne kmetijske dohodke. Po drugi strani bodo programi koristili predvsem velikim kmetijskim podjetjem s konkurenčnimi proizvodnimi stroški.

– Poročilo: Pedro Gueirrero (A6-0467/2007)

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ena od štirih stebrov skupne ribiške politike, bo temeljito prestrukturirana.

Prednostni nalogi sta revizija vidikov, ki se nanašajo na informacije potrošnikom o ribiških proizvodih in pravičnejša porazdelitev dodane vrednosti proizvodov v celotnem tržnem postopku (s posebnim poudarjanjem prve prodaje).

Poleg tega mora EU poiskati rešitve za nasprotovanje „socialnemu dampingu,“ ki je zdaj splošna praksa v nekaterih tretjih državah in zmanjšuje konkurenčnost naših ribiških proizvodov.

Poročilo ščiti nacionalne interese, zato si zasluži moj glas.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Podpiramo sprejetje poročila o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode, ki jasno sporoča Evropski komisiji, da je nujno potrebna ambiciozna revizija skupne ureditve trgov, da se poveča njen prispevek k jamčenju prihodkov v sektorju, izboljša trženje ribiških proizvodov in poveča dodano vrednost teh proizvodov, in sicer z močno okrepitvijo finančnih sredstev.

Ker mora skupna ureditev trgov zagotoviti učinkovit odziv na cilje, za katere je bila oblikovana in ker je negotovost glede prihodkov v ribiškem sektorju predvsem posledica oblike trženja v sektorju, oblikovanja cen v prvi prodaji ter nestalnega značaja ribištva, obžalujemo, da je odbor za ribištvo zavrnil naše predloge, ki so obravnavali bistvena vprašanja, med drugim tudi:

– uvedbo največjih stopenj dobička;

– potrebo po javni pomoči in oblikovanju učinkovitih mehanizmov za intervencijo na trgu;

– obravnavanje proizvodnih stroškov v opredelitvi priporočenih cen;

– uvedbo denarnega nadomestila za prostovoljno zmanjševanje ulova ali ribolovnega napora.

Za te pravične ukrepe si bomo še naprej prizadevali.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Skupna ureditev trgov ribiških proizvodov je namenjena zagotovitvi stabilnosti na trgu in varnosti prihodkov, povezanih s sektorjem. Ti cilji in zlasti cilji, ki jih določa Pogodba ES, so ustrezni ter bi morali voditi k blaginji v evropskih ribiških skupnostih.

Žal sta bili zadnji dve desetletji in pol zaradi centraliziranega nadzora Bruslja v obliki skupne ribiške politike za te skupnosti katastrofalni. Uspešen trg z varnimi delovnimi mesti v okviru nadzora skupne ribiške politike ni dosegljiv, medtem ko se mora upravljanje ribištva vrniti državam, odvisnim od ribištva.

– Poročilo: Jörg Leichtfried (A6-0482/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot smo izpostavili, so se nacionalni organi dolgo časa usklajevali in zagotavljali usklajenost z zahtevami iz mednarodnih sporazumov na področju civilnega letalstva. Sodelovanje med državami članicami EU in med njimi ter ostalimi državami je že realno, pri čemer je treba to realnost dodatno spodbujati in razvijati, čeprav že zagotavlja spoštovanje suverenosti posameznih držav, spoštovanje delavcev in njihovih pravic (zlasti zagotavlja z uporabo najugodnejših pogojev socialno usklajevanje) ter pravic uporabnikov.

Vendar se pristojnosti posameznih držav članic na področju civilnega letalstva postopoma prenašajo na EU, pri čemer je to proces, ki je zlasti negativen, kadar se dogaja na področju, na katerem ni jasno opredeljenih omejitev.

V bistvu pomeni oblikovanje Evropske agencije za varnost v letalstvu dodaten korak v to smer. Poudariti je treba, da bo ta agencija odgovorna za izvajanje pristojnosti, ki jih zdaj izvajajo posamezni nacionalni organi. Dejansko je to ukrep, ki bo zagotovil tako imenovano „enotno evropsko nebo“ in liberalizacijo zračnega prometa ter zračne navigacije na ravni EU. Ta liberalizacija zaradi finančne donosnosti ogroža pravice delavcev, kakovost storitev in ravni varnosti.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Leichtfrieda predstavlja vrhunec zapletenih pogajanj Parlamenta, Sveta in Komisije. Razširitev pooblastil Evropske agencije za varnost v letalstvu je pomemben napredek za letalsko varnost v Evropi in moja skupina je podprla končni kompromis.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, potrjujem moje prejšnje glasovanje za poročilo gospoda Leichtfrieda. To besedilo je rezultat pogajanj med Parlamentom in Svetom s pomočjo Komisije, in čeprav ne ugodi v celoti nekaterim zahtevam, ki sem jih podprl, predstavlja dober kompromis. Poudariti želim pomembno vlogo Evropske agencije za varnost v letalstvu v zvezi z nadzorom ne le letalstva, ampak tudi praks podjetij. Agencija bo odgovorna za obnovo in izdajo certifikatov ter dovoljenj in nadzor uporabe enotnih varnostnih standardov.

Poleg tega bo lahko naložila globe, če se varnost ne bo izvajala primerno. Zato me veseli kompromis, ki smo ga dosegli s predlogom spremembe 15, ki zagotavlja neodvisnost in nepristranskost Agencije, vključno v zadevah, ki obravnavajo odvzem licenc in naložitev glob. Prav tako poudarjam, da bo vloga osebja zelo pomembna pri razvoju in delovanju tega organa. Zato v celoti podpiram prizadevanje poročevalca, da se izboljša položaj tega dela, mogoče z uporabo potenciala, ki ga ponujajo kadrovski predpisi Evropske unije.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za to poročilo in čestitam poročevalcu za zelo pomembno tehnično vprašanje. Vendar želim dodati še nekaj točk.

Vprašanje licenc za kabinsko osebje v nekaterih državah članicah zbuja skrb in se je razvilo v odločno lobiranje sindikatov kabinskega osebja. Menim, da je poročevalec našel kompromis, ki manjša zaskrbljenost nekaterih držav članic in hkrati prepoznava pomembnost vloge kabinskega osebja. Nekateri letalski prevozniki kabinsko osebje zlorabljajo in z njimi ravnajo kot z „natakarji na nebu“, jih zaposlujejo prek pogodb z minimalnim plačilom za najvišje število delovnih ur ter jim zaračunajo usposabljanje.

Pomembno je, da uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (EU-OPS), ki jo je potrdil ta parlament, zdaj spada pod pristojnost Evropske agencije za varnost v letalstvu. Komisijo in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu želim opomniti, da se trajanje poleta in delovni čas, kot ju določa poddel Q uredbe EU-OPS, ne moreta spremeniti, dokler se ne naroči študija o utrujenosti ter se za nasvet ne vpraša širše industrije.

Končno upam, da se bodo ostali vidiki letalske varnosti in zaščite uvedli v celotni EU, vključno s kabinskimi vrati in nadzorom nad oddano prtljago.

– Poročilo: Adriane Poli Bortone (A6-0464/2007)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot je običajno pri uredbah na tem področju posebni cilji tega poročila temeljijo na uskladitvi zakonov, predpisov in upravnih določb držav članic, da se spodbuja razvoj evropskega notranjega trga, v tem primeru v zvezi s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami na živilih.

Predlog vključuje dva predloga spremembe Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, pri čemer je namen predloga zagotoviti primerno prehodno obdobje za trditve na živilih, ki zadevajo razvoj in zdravje otrok.

Prehranske trditve, ki so bile uporabljene v državi članici pred 1. januarjem 2006 v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami in ki niso vključene v prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006, se lahko uporabljajo še tri leta po začetku veljavnosti Uredbe. Zdravstvene trditve, razen trditev v zvezi z razvojem in zdravjem otrok, imajo koristi od prehodnih ukrepov, navedenih v členu 28(5) in (6) Uredbe. Podobni prehodni ukrepi so zdaj zagotovljeni za trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Za sprejetje tega poročila sem glasoval zaradi pregledov, ki so potrebni za zagotavljanje zdravstvenih in prehranskih trditev. Ker je zdrava prehrana mnogim ključna za dolgo in dejavno življenje, je hkrati bistveno priskrbeti primerne informacije za potrošnika. Predolgo so nekateri proizvajalci priljubljenih potrošniških izdelkov zavajali potrošnike glede prehranskih in zdravstvenih lastnosti teh izdelkov. Komisijo pozivam, da si vzame dovolj časa, da zagotovi ustrezno jasnost za evropske državljane.

– Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0453/2007)

  Bert Doorn (PPE-DE), v pisni obliki. − (NL) O liberalizaciji trga nadomestnih delov za avtomobile se razgreto razpravlja že od leta 1993. Menim, da bi morali že davno odpraviti pravice modelov v zvezi z vidnimi deli avtomobilov. Zato v celoti podpiram predlog Komisije, ker zdaj nimamo pravilno delujočega enotnega trga za te dele.

Kadar je treba nadomestiti funkcionalne dele, kot so stranska ogledala in luči, morajo biti ti deli, ki avtomobil vrnejo v njegovo predhodno stanje, lahko dostopni. Zagovarjam čim hitrejšo evropsko liberalizacijo, zato podpiram čim krajše prehodno obdobje, tj. pet let. Seveda bom glasoval proti predlogom sprememb, ki med prehodnim obdobjem državam članicam omogočajo zavlačevanje v zvezi z liberalizacijo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo vsebuje nekatere predloge sprememb k predlogu direktive za liberalizacijo sekundarnega trga nadomestnih delov, ki vključujejo industrijo motornih vozil, strojno industrijo, investicijsko blago in industrijo potrošnih dobrin.

Predlog Komisije se zavzema za nezaščitene trge, medtem ko to poročilo podpira prehodno obdobje 5 let za države kot je Portugalska, v katerih je trg zaščiten.

Zavedamo se, da po eni strani zaščiteni trgi pomenijo monopol velikih podjetij pri trgovanju z nadomestnimi deli, ker mora na zaščitenih trgih potrošnik nadomestni del za okvarjen ali poškodovan del kupiti od izvirnega proizvajalca. Utemeljitev, ki se pri tem uporablja je, da se model proizvoda ne sme spreminjati, pri čemer je najboljši primer za to industrija motornih vozil, čeprav ta predlog direktive obravnava tudi ostale industrije. Vendar obstajajo praktični primeri, v katerih nadomestni del zahteva sestavo več delov, pri čemer to vpliva tudi na strošek za potrošnika.

Medtem imamo po drugi strani na Portugalskem tovarne, povezane z industrijo motornih vozil, ki delujejo izključno za proizvodnjo nadomestnih delov za znane znamke in katerim bi liberalizacija trga povzročila resne težave.

  Janelly Fourtou (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi s poročilom gospoda Lehneja o pravnem varstvu modelov sem se odločila, da podprem predlog spremembe, ki predlaga osem letno prehodno obdobje pred popolno liberalizacijo intelektualne lastnine za nadomestne dele zapletenih proizvodov, kot so motorna vozila, ki se uporabljajo za obnovo izvirne podobe teh vozil. Do zdaj študije vpliva v državah članicah, v katerih je bil sistem že liberaliziran, niso pokazale pomembnega znižanja maloprodajnih cen za te dele.

Prav tako sem prepričana, da Evropska unija v zvezi s tem ogroža svoje interese. Ostali deli sveta si prizadevajo za varstvo svoje proizvodnje z uporabo pravic industrijske lastnine, Evropska unija pa je, čeprav izjavlja, da želi zaščititi potrošnike in se boriti proti ponarejanju, v zvezi s tem sprejela napačno odločitev.

Tu gre za vprašanja gospodarskega ravnovesja v avtomobilskem sektorju in varnost uporabnikov evropskih vozil.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Direktiva o pravnem varstvu modelov, kot je bila predložena Parlamentu, predlaga popolno liberalizacijo trga nadomestnih delov, tj. sektorja motornih vozil.

Besedilo poročevalca predlog znatno spremeni, ker določa, da je državam članicam dovoljeno ohraniti dodatnih pet let zakonodajo, ki varuje modele. Z ohranitvijo monopola proizvajalcev pri proizvodnji nadomestnih delov se prepreči izguba delovnih mest v Skupnosti v korist državam, kot so Turčija, Brazilija in Koreja, v katerih so proizvodni stroški in kakovost nižji.

Prav tako bi prehitra liberalizacija tega sektorja pomenila velika tveganja, zlasti v smislu varnosti. Če proizvajalci vozil ne bodo odgovorni za proizvodnjo nadomestnih delov, potem ni zagotovil, da so nadomestni deli skladni s specifikacijami in da so kakovostni. Varnost uporabnikov vozil mora biti pri tem pomembnejša od gospodarskih ali političnih interesov.

Tako se je Bruselj potem, ko je že napadel sektor poštne službe, železniški sektor, sektor energije in elektroenergetski sektor, zdaj osredotočil na proizvajalce vozil. Zdi se, da za logiko ultraglobalizma in prisiljene deregulacije iz ideoloških razlogov ni omejitev.

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 163(1) Poslovnika.)

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, notranji trg je zelo zapletena struktura, ki uravnoveša interese različnih skupin, ki so od njega odvisne že številna leta.

Namen te direktive je doseči popolno liberalizacijo sekundarnega trga nadomestnih delov. Zato imamo po eni strani obsežne skupine proizvajalcev nadomestnih delov, ki zahtevajo upoštevanje svojih pravic v zvezi s svobodno konkurenco in prepovedjo monopola trga; po drugi strani pa imamo proizvajalce avtomobilov (in tu se očitno osredotočamo na avtomobilsko industrijo), katerih obramba proizvodnje nadomestnih delov temelji na pravnem varstvu modelov.

V teh razmerah, ki se na prvi pogled zdijo nerešljive, podpiram pristop poročevalca, ki predlaga sistem, v okviru katerega so modeli varovani za določeno obdobje. Dejansko bo obdobje varovanja temeljilo na življenjskem ciklusu zapletenega proizvoda.

Prav tako se strinjam s poročevalcem, da mora ob uvedbi novega varovanega modela varstvo nadomestnih delov, vključenih v stari model, zapasti. Prav tako mora zapasti, kadar se model, ki nima nadomestila, preneha proizvajati. Menim, da je ta predlog najprimernejša ureditev, ki bo v največji meri varovala interes udeleženih strani.

Poleg tega podpiram predlog za prehodno obdobje, ki določa, da lahko države članice, ki so uvedle pravno varstvo modelov za nadomestne dele, ohranijo tako varstvo modelov za obdobje pet let po začetku veljavnosti direktive.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem kompromisni sveženj in zavrnil tiste spremembe, ki podaljšujejo prehodno obdobje za „klavzulo o popravilih“.

  Gary Titley (PSE), v pisni obliki. − Podpiram konkurenčni evropski trg za nadomestne dele. Tak trg znižuje stroške potrošnikov in spodbuja poslovanje malih in srednje velikih podjetij. Zato podpiram predlog Komisije, ki bo trge nadomestnih delov odprl za konkurenco.

Vendar ne morem podpreti sprememb, ki obdobje, v katerem se trg liberalizira, podaljšujejo za do osem let. To bi upočasnilo napredek pri doseganju našega cilja, konkurenčnega trga nadomestnih delov.

– Poročilo: Giuseppe Castiglione (A6-0477/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Proti poročilu in predlogu Komisije glasujemo iz naslednjih razlogov:

– Upali smo, da bo reforma pomenila varčevanje za davkoplačevalce Unije in da bo vinski sektor ločen od financiranja prek skupne kmetijske politike. Dolgoročno menimo, da je treba ukiniti subvencije Komisije za proizvodnjo evropskega vina, ki se financirajo iz davčnih sredstev.

– Menimo, da je za trženje evropskih vin nedopustno uporabljati davkoplačevalski denar. To ni v skladu s strategijo o alkoholu Parlamenta, ki spodbuja omejevanje v zvezi s trženjem alkoholnih pijač. V tem okviru so večji stroški za ukrepe za trženje nesrečen odraz dvojnih standardov.

– Poleg tega nasprotujemo predlogom, ki spodbujajo uporabo denarja evropskih davkoplačevalcev za trženje vin v tretjih državah. Menimo, da moramo biti pri trženju evropskih vin previdni, zlasti v državah v razvoju, ker sicer tvegamo škodo na področju domače industrije. Unija ne sme ogrožati lokalnih proizvajalcev v državah v razvoju, mora jih podpirati.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, glasujem proti poročilu, in sicer ne zaradi splošnega pristopa gospoda Castiglioneja, ki vključuje nekatere pozitivne točke, kot so uvedba količinskih omejitev in okoljske neoporečnosti za izkrčitev, prepoved uporabe mošta, ki prihaja iz izven EU in podaljšanje ukrepov, ki jih lahko samostojno izvajajo države članice. Menim, da so kritične točke pri tem podpiranje prakse sladkanja in določbe, v okviru katerih sladkanja ni treba navesti na nalepki za potrošnike. Sprejetje tako imenovanih sadnih vin je prav tako v celoti vprašljivo, kot je splošni pristop poročevalca do mošta. Upam, da bodo gospod minister De Castro kot Italijan in njegovi kolegi na pogajanjih lahko dosegli zakonodajni referenčni okvir, ki v večji meri spoštuje kakovost in pravice potrošnikov.

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, v celoti podpiram poročilo gospoda Castiglioneja o predlogu uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za vino.

Oblikovanje trga za vino z enostavnimi in učinkovitimi predpisi za proizvodnjo in načelom zdrave konkurence na trgu Skupnosti ne bo le izboljšalo kakovosti evropskih izdelkov, ampak tudi dvignilo življenjski standard sadjarjev.

Prav tako je pomembno, da se potrošniki zavedajo proizvodnega cikla določenega izdelka in njegovega porekla.

Poleg tega bo taka ureditev odločilno koristila proizvodnji sadnega vina v moji domovini, kar je tudi glavni razlog, da podpiram to poročilo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasujemo proti poročilu, ker ne spremeni najpomembnejših vidikov slabega predloga Evropske komisije za vinogradništvo in vinski sektor.

Kot smo vedno izpostavljali, nasprotujemo temu liberalnemu stališču, za katerega se poudarja, da je korak proti odpravi skupne ureditve trga za vino. Evropski parlament je to preučil in celo dovolil dodajanje sladkorja in zvišanje mogočih ravni v primerjavi z ravnmi, ki so veljale takrat.

Vendar je eden od najresnejših vidikov dejstvo, da pušča odprto od leta 2013 naprej celotno vprašanje liberalizacije pravic do zasaditve, čeprav poročevalec priznava, da bo to koncentriralo proizvodnjo v rokah največjih vinogradnikov, ki že uživajo prednosti znatne javne pomoči in ostale privilegije.

Enako obžalujemo, da se niso sprejeli predlogi, ki ohranjajo pravice do zasaditve in podpirajo prestrukturiranje vinogradniških območij, zlasti družinskih kmetij, malih in srednje velikih vinogradnikov ter vinarskih zadrug, čeprav z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili nekateri predlogi sprejeti, tj. predlog o destilaciji alkohola, namenjenega za uživanje.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Čeprav se strinjam s potrebo po reformi skupne ureditve trga za vino in na splošno podpiram predlog Evropske komisije, menim, da je poročilo gospoda Castiglioneja pomemben prispevek, ker predlaga nekatere predloge sprememb, ki znatno izboljšujejo dokument Komisije.

Med drugimi pozitivni vidiki izpostavljam uvedbo možnosti nadaljnje pomoči za destilacijo alkohola, namenjenega za uživanje.

Glasoval sem za predloga sprememb 33 in 223, ker menim, da liberalizacija sektorja ne sme biti prehitra, zavrnil sem predloge sprememb 314, 347, 293 in 217, ker se ne strinjam z uvedbo možnosti nadaljevanja postopka bogatenja s sladkorjem, ki je praksa, ki bi povzročila neravnovesja med proizvajalci, zato v zvezi s tem podpiram izvirno besedilo Komisije.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram splošen namen tega poročila z njegovim temeljitim pregledom predloga Evropske komisije, ki je mimogrede vključeval obsežen program krčenja na območju 400 000 hektarov vinske trte. Ta predlog ni obravnaval socialnih realnosti vinogradniškega sektorja in bi pomenil dodatno zemljo v prahi, kar bi škodilo pokrajini. Poročilo obravnava krčenje kot potencialno uporaben ukrep, ki se ga predloži prostovoljno.

Dodaten pozitivni predlog zadeva mogočo uvedbo dejavnosti za prestrukturiranje v vinskem sektorju. Evropski vinski sektor potrebuje močne in uspešne izvajalce, ki se lahko zoperstavijo mednarodni konkurenci.

Po drugi strani predlogi o preprečevanju kriz, čeprav so nujni, niso dovolj učinkoviti. Glede na nestalnost proizvodnje so predlagani ukrepi le blažilo. Potrebujemo pravi mehanizem za preprečevanje kriz, ki bo izboljšal obstoječe ukrepe.

Končno obžalujem, da ni določbe, ki bi zahtevala, da se na nalepki označi bogatenje z dodajanjem saharoze: to bi bil neposreden in pregleden način informiranja potrošnika.

  Christa Klaß (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Na področju skupne ureditve trga za vino si prizadeva Komisija, da bi z dodeljevanjem večje odgovornosti in oblikovanjem širšega obsega za pobude upoštevala posebne značilnosti vinogradniških regij.

Danes je Evropski parlament te cilje tudi uradno določil. V celoti zaupamo našim predlogom, ki so jih sprejeli vsi poslanci iz vseh držav članic. Vinogradništvo je del evropske dediščine. Evropa je zibelka svetovne proizvodnje vina. Vinogradništvo pomeni posel, prihodke in delovna mesta. Ni naloga Komisije, da skuša poiskati ravnovesje za trg na način, s katerim omeji našo proizvodnjo ali spremeni pravila, da postane proizvodnja nemogoča. Vendar je naloga Komisije, da varuje naš delež na svetovnih trgih in zagotovi, da so deležni naši izdelki mednarodnega ugleda, ki si ga zaslužijo. Cilj ne sme biti omejitev trga, ampak oblikovanje novih trgov. Zakaj bi spremenili metode za proizvodnjo vina, ki se dobro prodaja? Naše metode za proizvodnjo vina izhajajo iz starodavnih kultur in tradicij.

Danes je Evropski parlament jasno potrdil svojo podporo več tržnim ukrepom, nacionalnim proračunom in obsegu regionalnih pobud, socialno občutljivemu opuščanju intervencijskih ukrepov ter ohranjanju obstoječih enoloških praks, tj. dodajanju saharoze in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, pri čemer se obravnavajo ti aditivi zaradi dodatnih subvencij za rektificirani zgoščeni grozdni mošt na enakovredni ravni.

Upam, da bodo naši predlogi vključeni v novo skupno ureditev trga za vino.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) V letih, ko so pogoji za vinogradnike neugodni in je premalo sonca, je vsebnost fruktoze v grozdju nezadostna, da bi se proizvedla zadostna količina alkohola, ki je potrebna za fermentacijo. Zato dodajamo sladkor, ki ne spremeni okusa vina. Pri tem je bistveno, da se sladkor doda pred fermentacijo in ne po njej, kar pomeni, da ne gre za sladkanje kislega vina, pri čemer se dodajanje sladkorja dovoli le pri namiznih vinih in vins de pays.

Tako mora ostati tudi v prihodnosti. Načrti Komisije, da se pesni sladkor, ki se je do zdaj običajno dodajal, nadomesti z grozdnim moštom iz južnih regij s presežki proizvodnje, niso sprejemljivi. Poleg razgrete razprave med strokovnjaki v zvezi z razlikami v okusu je pri tem pomembno tudi vprašanje okolja. Prevoz grozdja čez celo Evropo v območja, ki imajo lastne zaloge sladkorne pese, se mi zdi nesmiseln.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Predlogi sprememb k poročilu, o katerem smo morali danes glasovati, so nesmiselni. Primer: potrošniki, ki kupujejo proizvode sami določijo količino sladkorja, ki jo vsebujejo različne vrste vin. Ta ne sme biti določena v procesu odločanja med institucijami EU.

Proizvajalci v ostalih delih sveta so proizvedli vina, ki so všeč evropskim potrošnikom in so hkrati tudi cenejša od evropskih vin. Glede na večino v Evropskem parlamentu se je treba proti temu boriti z dodatnimi sredstvi za kmetijsko politiko in izvajanjem različnih kampanj.

Ni dvoma o tem, da se v Evropi proizvajajo odlična vina. Načelno vprašanje v zvezi s tem je, ali je pravilno revnejše države izriniti in s tem dati prednost evropskemu vinogradništvu.

Pomemben je vidik, ki upošteva vse dejavnike, vključno z interesom javnega zdravja, ko se razpravlja o vinogradništvu. Tega poročilo ne obravnava.

Zato sem glasoval proti predlogu Komisije in poročilu Evropskega parlamenta o tej zadevi. Vinarji morajo delovati na svobodnem trgu in ne smejo prejemati velikih subvencij iz EU, kot se to dogaja zdaj.

  Jean-Claude Martinez (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropska komisija ogroža vinogradnike v Languedocu in Roussillonu, ki spadajo v regijo Okcitanskega križa, simbola stoletja uporov, ki so se leta 1907 začeli z Marcelinom Albertom in se leta 1976 nadaljevali z Andréjem Castéro ter katerih ozemlje se razteza od Rone do Garone. Komisija jih želi odstraniti in njihova ozemlja naseliti s kolonijami upokojenih Britancev. Uživalci čaja naj bi izrinili ljudi, ki se preživljajo z pridelavo grozdja in proizvodnjo vina v vinogradih Minervois, Corbières in Costières ter Picpoul.

To je zločin proti civilizaciji. Pri vsem tem se ta zločin dogaja v okviru lažnive navedbe o domnevni prekomerni proizvodnji. Kaj je res?

Resnica je, da je v Španiji in Italiji za 150 000 hektarjev nezakonitih vinogradov. Krčiti je treba te nezakonite vinograde, ker je prekomerna proizvodnja, o kateri govorimo, dejansko prekomeren uvoz, ki letno pomeni 12 milijonov hektolitrov.

Poleg tega se za vsako krčeno trto posadi ob Pacifiškem oceanu nova; in kadar bo Kitajska razvila okus za vino, se bomo morali soočiti s svetovnim primanjkljajem.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) S svojim predlogom za reformo proizvodnje vina je Komisija predložila še en čudovit dosežek. Po eni strani si prizadeva s finančnimi nagradami za zmanjšanje celotnega vinogradniškega območja osušiti evropska jezera vina, po drugi strani pa namerava po letu 2013 dovoliti sajenje vinske trte povsod. Če se ukine prepoved na sajenje, bodo postali neuporabni delovno intenzivni vinogradi, ki ležijo na pobočjih.

Če še ni dovolj, da se zdaj ti vinogradniki bojijo za svoj obstoj, bo načrtovana prepoved sladkanja prikrajšala celotno severno Evropo za žetev v letih, ko je sončne svetlobe manj, medtem ko bo ukinitev pomoči za zgoščen grozdni mošt končno onemogočila tudi proizvodnjo vina v južni Evropi. Če k temu dodamo še sporno prepoved oznake „namizno vino,“ ki bo nedvomno povzročila prenasičenost s sortnimi vini najnižje kakovosti, se je potem nemogoče izogniti zamisli, da načrtovalcem te reforme primanjkuje potrebnega znanja in občutljivosti. Poročilo gospoda Castiglioneja te predloge izboljšuje, zato sem glasoval zanj.

  Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Skupaj s kolegi poslanci smo v veliki večini podprli poročilo gospoda Giuseppeja Castiglioneja o skupni ureditvi trga za vino.

Zlasti sem podprl štiri predloge sprememb, ki se mi zdijo ključni ne le za varovanje evropskega vinogradništva, predvsem v Burgundiji in v regiji Franche Comté, ampak tudi za njegovo večjo konkurenčnost.

Glasoval sem za predlog spremembe 271, ki nasprotuje načrtu Komisije za ukinitev postopka sladkanja. Dejansko je ključno, da na področju sladkanja ohranimo vinogradniške tradicije, ki se nadaljujejo v številnih regijah v Evropi, vključno z Burgundijo in Franche Comté, ki ju predstavljam.

Poleg tega sem podprl predloga sprememb 33 in 223, ki nasprotujeta popolni liberalizaciji pravic do zasaditve s 1. januarjem 2014: interesi vinogradnikov nam narekujejo, da moramo z razmišljanjem o liberalizaciji počakati do konca programa krčenja, da se ugotovi njegova učinkovitost.

Končno sem glasoval za predlog spremembe 107, ki si prizadeva za ohranitev obvezne destilacije.

Na splošno sem zadovoljen glede predlogov sprememb Parlamenta, podprl sem to poročilo in upam, da bo pozitivno vplivalo na kmetijski svet med 17. in 19. decembrom, ko se bo odločalo o interesih naših regij.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasujem za poročilo cenjenega kolega gospoda Castiglioneja. Reforma vinskega sektorja je nujno potrebna, da se obnovita profil in konkurenčnost vin Skupnosti in se omogoči evropskim proizvajalcem, da ponovno osvojijo prejšnje trge ter vstopijo tudi na nove. Evropski in zlasti italijanski proizvajalci se soočajo s hudo konkurenco novih proizvajalcev.

Tako je ne le zaradi manjše notranje porabe, ampak tudi zaradi pretiranih proizvodnih stroškov, togih in zapletenih predpisov, ki pogosto omejujejo možnost prilagajanja proizvodnje spremembam v povpraševanju ter preveč bojazljivega spodbujanja in tržne politike. Kakovost evropskih in italijanskih vin moramo čim bolj izkoristiti. Da bi Evropska unija lahko utrdila vodilni položaj v vinskem sektorju, je treba v reformi skupne ureditve trga za vino poudariti izboljšanje kakovosti, torej spodbujati, ščititi in krepiti ozemeljske označbe, označbe porekla in geografske označbe vina, ki na svetovnem trgu predstavljajo evropsko kakovost.

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. − (DE) V letih, ko so pogoji za vinogradnike neugodni in ko je tako malo sonca, je vsebnost fruktoze v grozdju nezadostna, da bi se proizvedla zadostna količina alkohola, ki je potrebna za fermentacijo. Zato dodajamo sladkor, ki ne spremeni okusa vina. Pri tem je bistveno, da se sladkor doda pred fermentacijo in ne po njej, kar pomeni, da ne gre za sladkanje kislega vina, pri čemer se dodajanje sladkorja dovoli le pri namiznih vinih in vins de pays. Tako mora ostati tudi v nadaljnje. Načrti Komisije, da se pesni sladkor, ki se je do zdaj običajno dodajal, nadomesti z grozdnim moštom iz južnih regij s presežki proizvodnje, niso sprejemljivi.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila, vendar ostajajo še številna področja, ki vzbujajo skrb in pri katerih se je Parlament odločil, da jih ne bo obravnaval, predvsem v zvezi z okrepitvijo konkurenčnosti sektorja glede na uvoz iz tretjih držav ter izboljšanje kakovosti vina, ki se proizvede na ravni EU. Na žalost nacionalne in regionalne prednostne naloge ovirajo trajni reformni program.

V Evropi moramo zaščititi svoja kakovostna vina, prav tako moramo obravnavati vprašanje proizvodnje kakovostnih vin po dostopni ceni. Predlogi Komisije so bili brez dvoma omiljeni. Vendar je na srečo Parlament sprejel moja predloga sprememb o ukinitvi merila de minimis in dopustitvi kapitalizacije. Ti spremembi sta ključni za severne države in vinogradnike v Združenem kraljestvu.

Evropski vinski sektor se srečuje z mnogimi grožnjami, medtem ko v EU ugotavljamo, da naš tržni delež izginja v države Novega sveta.

Vendar zakaj se to dogaja? Ker lahko proizvedejo vina odlične kakovosti po dostopni ceni s prodajno strategijo, ki temelji na potrebah potrošnika v 21. stoletju, in ne na tem, kar so Rimljani sadili v 3. stoletju. Potrebujemo kakovost in ne količine, proizvajati moramo vino, ki ponudi stroškovno učinkovitost.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Trg za vino v EU je odvisen od najširše izbire in lokalne trajnostne proizvodnje. Za mnoge je vprašanje vina tako blizu kulturnemu vprašanju, kot sam jezik. Zato je bilo današnje glasovanje tako sporno.

Oznake za sladkor ali odrekanje pravice kletarjem do dodajanja sladkorja bi na proizvodnjo vina v severni Evropi vplivala omejevalno. Mnogo izvrstnih vin zdaj prihaja iz Združenega kraljestva, zlasti iz jugovzhodne Anglije. Tako je bilo že v času, ko so Rimljani prvič prinesli vino v Združeno kraljestvo.

Glasoval sem za ohranitev te tradicije in za odprt trg.

– Predlog resolucije: Boj proti terorizmu (B6-0514/2007)

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativci so glasovali proti tej resoluciji zaradi dejstva, da predlog prek predlagane reformne pogodbe poziva k večji vpletenosti EU in bi tako pristojnosti EU razširil na izredno občutljivo področje nacionalne varnosti. Konservativci verjamejo v trdno partnerstvo na globalni ravni z vsemi državami, ki se bojujejo proti terorizmu, zlasti z našimi ameriškimi zavezniki. Predlog ne priznava, da je pri tem vprašanju potreba po sodelovanju pomembnejša od usklajenosti.

  Michael Cashman (PSE), v pisni obliki. − Britanski socialdemokrati (EPLP) se strinjajo z resolucijo o terorizmu in glasujejo za njeno sprejetje. Čeprav končna različica resolucije, ki jo je sprejel Evropski parlament, ni popolna, priznavamo pomembnost jasnega in nedvoumnega sporočila o tem, da ne bomo popustili tistim, ki ogrožajo naš način življenja.

V stranki EPLP smo prepričani, da bo EU storila vse, kar lahko, da bo premagala terorizem, ter da lahko skupaj s sosednjimi državami članicami in mednarodnimi zavezniki lažje dosežemo ta končni cilj kot z izolacionističnimi politikami.

Prevzemamo celotno odgovornost za svojo vlogo pri obsežnem preverjanju predlogov Komisije na tem področju, saj želimo zagotoviti, da bo vsa sprejeta zakonodaja primerna, proporcionalna in bo spoštovala osnovne pravice naših državljanov. Še naprej bomo kritizirali politiko zaveznikov, kadar se bo razlikovala od naše, vendar priznavamo in se strinjamo s sodelovanjem EU in demokratičnih držav, pri čemer je zlasti pomembno sodelovanje EU in Združenih držav na področju pravosodja in notranjih zadev. Še naprej smo prepričani, da bomo s sodelovanjem z zavezniki in ne z nasprotovanjem ali maščevanjem premagali tiste, ki želijo z nasiljem in sovraštvom uničiti naše vrednote in načela.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, države članice EU so se dolžne boriti proti terorizmu v vseh njegovih oblikah, pri tem pa ostati znotraj zakonskih meja in spoštovati človekove in državljanske pravice in svoboščine. Boj proti terorizmu presega nacionalne meje in potreba po mednarodnem sodelovanju je jasna.

Nujno potrebno je, da so vse ustanove in organi oblasti s posebnimi pooblastili pri boju proti terorizmu pod celostnim demokratičnim nadzorom neodvisnega sodišča.

Boj proti terorizmu ne sme, kot predlaga danes sprejeta resolucija, služiti za povečanje policijskih in sodnih pooblastil Bruslja na račun nacionalnih držav. Zato nisem podprl današnje resolucije o terorizmu v EU.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Terorizem je postal večja grožnja kot kadarkoli prej za varnost vseh državljanov Evropske unije. Skupina PPE-DE je zato boj proti terorizmu vzela kot prednostno nalogo in upa na sprejetje resolucije o tem vprašanju.

Vložena resolucija izpostavlja, kako težko in kako potrebno je doseči pravo ravnotežje med varnostjo in spoštovanjem posameznikovih pravic. V naših evropskih demokracijah nedvomno moramo zagotoviti, da bodo protiteroristični ukrepi v skladu z njihovim namenom, tako da ne bodo ogrožali osebne svobode naših državljanov.

Hkrati si moramo zapomniti, da je glavni cilj Unije braniti pravico vsakega evropskega državljana do življenja in varnosti, pri čemer temu cilju sledi s preprečevanjem in nasprotovanjem terorizmu.

Obžalovanja vredno je, da je veliko število izrazito nesorazmernih in v nekaterih primerih neupravičenih določb podrlo ravnotežje tega besedila. Kljub predlogom sprememb, ki jih je predstavila naša skupina, resolucija, ki je bila na koncu sprejeta na plenarnem zasedanju, ne odraža vsebine ali oblike našega stališča o tej temi, zato sem glasoval proti njenemu sprejetju.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav vsebuje vidike, ki sicer milo obsojajo kršitve človekovih pravic v imenu tako imenovanega „boja proti terorizmu”, kršitve, ki smo jih že na začetku jasno in odločno obsodili, se ta resolucija ne odmika od boja proti terorizmu, prav tako mu ne oporeka, kadar se ne upošteva mednarodnega prava in se v imenu tega boja izvaja državni terorizem.

Nedvomno poziva h kritiki kršitve pravice do pravičnega sojenja in zaščite podatkov, pomanjkanja preglednosti in demokratičnega nadzora, odklonilnega odgovora Sveta, da odgovori na „obtožbe o zlorabi pristojnosti pod pretvezo boja proti terorizmu, zlasti v primeru izrednih izročitev in tajnih lokacij CIE”.

Kljub temu ne moremo sprejeti dejstva, da bi se Parlament pod pretvezo tako imenovanega „boja proti terorizmu” strinjal s sprejetjem nove reformne pogodbe in države članice pozval k njeni ratifikaciji; da bi znova poudaril, da so Združene države ključni partner na tem področju, pri čemer bi sprejeli celotno zunanjo politiko Združenih držav; ali da bi pozval k ponovni utrditvi pooblastil Europola ter se imela za neodvisno oblast za izvajanje preiskav.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Današnjega predloga resolucije o boju proti terorizmu ne morem podpreti zaradi več razlogov.

Prvič, ne morem se pridružiti navdušenemu strinjanju z reformno pogodbo (lizbonsko pogodbo). Menim, da reformna pogodba Evrope za prebivalce držav članic ne bo naredila varnejše.

Prav tako sem zaskrbljena zaradi vidikov o državljanskih svoboščinah v predlogu resolucije. Ta predlog resolucije, čeprav vsebuje nekaj odličnih točk, je neuravnotežen zaradi prevelikega poudarjanja zakonodaje in varnostnega sodelovanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Evropa je postala večja tarča za teroriste, ker si je dovolila, da je postala sostorilka pri kršitvah mednarodnega prava in človekovih pravic, ki se jih je izvajalo v imenu zunanje politike Združenih držav, in tudi ker ji ni uspelo posredovati kot pravičen pogajalec pri palestinskem vprašanju. Skrajni čas je, da EU prizna, da predstavlja množično priseljevanje iz islamskega sveta potencialno grožnjo varnosti, zlasti odkar je priseljevanje v Evropo postalo način pridobivanja mučeniškega statusa in je bila infiltracija muslimanskih priseljencev v krščanski Zahod razglašena za verski cilj.

Namesto da bi ravnala skladno in zahtevala takojšnjo zaustavitev priseljevanja iz islamskih držav ter se tudi ukvarjala z vračanjem nezakonitih priseljencev, EU sprejema mehak pristop, da bi se izognila jezi Muslimanov, ki so že tukaj. Proti sprejetju te resolucije sem danes glasoval zlasti zato, ker se zdi, da obravnava reformno pogodbo EU, z njenim zavračanjem demokracije, kot zdravilo za terorizem.

  Cristiana Muscardini (UEN), v pisni obliki. − (IT) Evropski parlament smo pozvali, naj se na julijskem delnem zasedanju resno ukvarja z vprašanjem terorizma. Nekdo pa se je vseeno odločil, da se bo o tem govorilo septembra in glasovalo decembra: minilo je dodatnih pet mesecev in se zapravilo še več besed, ki bolj kot zaščito varnosti evropskih državljanov in državljanov drugi držav, ki jih je napadel terorizem, ciljajo na zaščito pravic svobode izražanja teroristov, ki čedalje bolj izkoriščajo informacijske mreže.

Nagrado Saharova podelimo gospodu Osmanu in ga pustimo, da se sam bori za zaščito življenj milijonov ljudi v Darfurju, še naprej ignoriramo nasilje islamskih fundamentalistov v Somaliji in točimo krokodilje solze za 50 žrtev v Alžiriji.

Sramota!

Zaradi tega ne morem podpreti vaše resolucije in bom glasovala proti njenemu sprejetju.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Resolucija Evropskega parlamenta se ujema z nazadnjaško politiko in protidemokratičnimi ukrepi EU in ju v številnih vidikih presega, pri čemer ti ukrepi pod pretvezo boja proti terorizmu omejujejo temeljne pravice posameznika in demokratične svoboščine delavcev. Poziva k še večji krepitvi policijskega in sodnega sodelovanja med mehanizmi pregona in tajnimi službami držav članic, Europola in Eurojusta ter k večji učinkovitosti delovanja podatkovnih baz SIS II in VIS, da bi razširili in povečali učinkovitost nadzora in hranjenja informacij o delavcih skozi celotno EU. Ta resolucija je popolnoma v skladu z novo dimenzijo, ki jo EU daje svoji „protiteroristični strategiji”, tj. boju proti tako imenovani „nasilni radikalizaciji” in njenemu preprečevanju, vendar zahteva, da se je treba za strategijo boriti ter da mora med drugim delovati proti „spodbujanju k nasilnim dejanjem”. Ta strategija proti „radikalizaciji” razkriva pravo tarčo te tako imenovane „protiteroristične”:politike EU in njenih mehanizmov pregona: to so vsi tisti, ki se upirajo in dvomijo v njeno nazadnjaško politiko. Vendar ne glede na to, koliko resolucij sprejmejo politični govorniki monopolov, opozicijskih gibanj in stalno naraščajoče podlage za nastanek mnenj, ki dvomijo v samo EU kot v imperialistično državno unijo evropskega kapitala, ne bodo zaustavili.

– Predlog resolucije: Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2008 (B6-0500/2007)

  Colm Burke, Avril Doyle, Jim Higgins, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. − Delegacija stranke Fine Gael v Evropskem parlamentu je glasovala proti odstavku 16 resolucije o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008, ker močno nasprotujemo vsaki pobudi EU za ustanovitev evropske skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Strinjamo se z dejstvom, da Komisija v svojem programu za prihodnje leto ne namerava predlagati zakonodaje za to zadevo.

Davčna konkurenca je bistvena za spodbujanje rasti, privabljanje naložb in omogočanje državam članicam, zlasti tistim v euroobmočju, da vodijo svoja lastna gospodarstva. Obrestne mere določa Evropska centralna banka, medtem ko pakt stabilnosti in rasti določa zahteve glede najemanja posojil in inflacije za euroobmočje, davčna politika je torej po pogodbi eden od najpomembnejših instrumentov držav članic v euroobmočju in jo je treba zaščititi.

Poslanci Evropskega parlamenta iz stranke Fine Gael menimo, da bi evropska skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe postopno povzročila uvedbo enotne davčne stopnje v Evropi, čemur močno nasprotujemo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti sprejetju te resolucije, ker niso bili sprejeti naši predlogi, ki so izražali našo resno zaskrbljenost glede pospeševanja procesa liberalizacije in deregulacije, ki se dogajata v številnih sektorjih in predstavljata grožnjo zaposlitvi, kakovosti izvajanih storitev in prihodnosti javnih storitev v EU. Ohranja se predsodek do države kot do izvajalke storitev splošnega interesa, pri čemer je celoten poudarek na liberalizaciji.

Monetarna in davčna politika v EU sta prav tako omejevalni, pri čemer je glavni cilj stabilizacija cen in okrepitev proračuna v skladu s paktom stabilnosti in rasti kljub vedenju, da proces nominalne konvergence ogroža gospodarsko rast in zaposlitveno, gospodarsko ter družbeno kohezijo, pravo konvergenco med državami članicami EU in javne naložbe.

Prav tako poudarja neoliberalno lizbonsko strategijo, ki je bila glavni instrument v EU za spodbujanje liberalizacije in privatizacije storitev ter javnih ugodnosti, prožnosti in prilagodljivosti trgov delovne sile, zmanjšanje plač in odpiranja večine določb o socialni varnosti zasebnim interesom, skupaj s pokojninami in zdravjem.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospa predsednica, delovni program za leto 2008 sprejema zapleten pristop, ki skuša izvajati vizijo Evrope, ki izpolnjuje pričakovanja njenih državljanov o prihodnosti. Glavne prednostne naloge Evropske komisije za prihajajoče leto so dejavnosti za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlitve, trajnostni razvoj in upravljanje z migracijskimi tokovi. Prav tako zadevajo podnebne spremembe, energijo, prihodnjo širitev EU in dejavnosti na mednarodnem prizorišču.

Treba je poudariti, da je bil delovni načrt izdelan v okviru podrobnih razprav z drugimi ustanovami, skupaj z vprašanjem o globalizaciji, o katerem smo nedavno razpravljali na neuradnem srečanju Sveta v Lizboni. Program vključuje tudi prednostne naloge na področju komunikacij, pri čemer je to dodatni korak Komisije v njenih prizadevanjih za izboljšanje pretoka informacij o EU k državljanom Evrope.

Vesela sem bila razglasitve novega pristopa k izvajanju načela subsidiarnosti in neodvisne ocene posledic predlagane zakonodaje, da bi se v prihodnje izognili napakam. Zelo dobrodošli so tudi predlogi nove zakonodaje za izboljšanje položaja žensk, zlasti glede uskladitve zahtev družine in dela, kar je pomemben korak pri bojevanju z upadanjem stopnje naravnega prirastka v Evropi.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Med številnimi vidiki o tej temi, ki si zaslužijo kritiko, se bom osredotočil na eno izmed prednostnih nalog za leto 2008, ki jo je predsednik Komisije opisal kot eno najpomembnejših: ratifikacija predloga za pogodbo o Evropski uniji.

Večina poslancev EP „pozdravlja zavezo Komisije podpori ratifikacije reformne pogodbe“, „poziva Komisijo … naj okrepi prizadevanja za razvoj učinkovitejše komunikacijske politike, ki bi državljanom omogočila, da bi bolje razumeli delovanje EU … s ciljem pripraviti ratifikacijo Lizbonske pogodbe in evropske volitve leta 2009“ in „poziva Komisijo, naj jasno razloži, kako misli uresničiti vsebino svojih prednostnih nalog …, zlasti tisto, povezano z reformno pogodbo“.

Zaradi nedopustne vloge, ki jo je Komisija igrala med referendumi leta 2005 o tako imenovani „evropski ustavi“, bodo takšni nameni, ki se že dolgo razglašajo in so zdaj ponovno potrjeni, če bodo izpeljani, predstavljali resno vmešavanje v proces ratifikacije, ki je zadeva posameznih držav članic.

Predsednik Komisije je neskladen glede procesa ratifikacije, saj je, ko so ga vprašali za mnenje, odgovoril, da o ratifikaciji odločajo posamezne države članice, vendar vmešavanje v to odločitev postavlja za eno svojih prednostnih nalog.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker ni bilo mogoče zagotoviti zasebnega financiranja, kot je bilo na začetku načrtovano, za dodatno financiranje projekta Galileo, se je Evropska unija „odločila“, da bo projekt v celoti financiran z javnimi sredstvi, in sicer iz proračuna Skupnosti.

Zato je bil vložen predlog spremembe medinstitucionalnega sporazuma, ki je ustvaril finančni okvir za obdobje 2007–2013, pri čemer se je zgornja meja za dovoljenja v postavki 1 a (konkurenčnost za rast) za obdobje med letoma 2008 in 2013 dvignila na skupno 1 600 milijona EUR pri sedanjih cenah na račun prenizke porabe proračunskih sredstev in nezadovoljivega izvajanja točk pod postavko 2 („ohranjanje in upravljanje naravnih virov“, in sicer kmetijstvo, ribištvo in okolje) v letu 2007.

S pregledom medinstitucionalnega sporazuma in uporabo instrumenta prilagodljivosti si je EU zavarovala prihodnost njenih velikih prednostnih nalog, pri čemer je zagotovila njihovo financiranje. Še vedno pa je treba razjasniti, ko bo projekt Galileo končan prek financiranja z javnimi sredstvi, da se ga pozneje ne bo ponudilo zasebnemu kapitalu, na primer na podlagi javno-zasebnega partnerstva, pri čemer bo javna stran prevzela stroške in zasebna dobičke.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Ne podprite nastanka skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Strinjam se s sprejetjem zakonodajnega programa Evropske komisije za naslednje leto in menim, da zelo dobro izraža politične prednostne naloge Evropske unije. Kljub temu zakonodajni predlogi, ki jih Komisija pripravlja v zvezi z zakonodajo zasebnih podjetij ter malih in srednje velikih podjetij, ne bi smeli vplivati na politike držav članic, ki so znatno pripomogle h gospodarski rasti v zadnjih letih, kot je na primer enotna davčna stopnja.

Poleg tega je nedavno sporočilo Evropske komisije glede zdravstvenega pregleda skupne kmetijske politike dobra podlaga za medinstitucionalna pogajanja. Zato mora Evropska komisija začasno razveljaviti zakonodajne predloge, ki bistveno spreminjajo določbe Evropske komisije do zaključka razprav med evropskimi institucijami in državami članicami.

Na koncu naj še povem, da obžalujem pomanjkanje zakonodajnih pobud na področju skupne vizumske politike glede vzajemnosti zagotavljanja prostega gibanja oseb med Evropsko unijo in tretjimi državami. Evropsko komisijo opominjam na to, da je 12 držav članic, kar predstavlja več kot 100 milijonov državljanov Evropske unije, še vedno izključenih iz programa za odpravo vizumov za Združene države Amerike.

– Predlog resolucije: Sporazumi o gospodarskem partnerstvu (B6-0497/2007)

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Kot članica parlamentarne skupščine AKP-EU podpiram izide srečanja na vrhu med EU in Afriko v Lizboni prejšnji teden. Na zadnjem zasedanju parlamentarne skupščine v Kigaliju smo pozvali k razsodnosti in izogibanju nepremišljeni dodatni ureditvi odnosov med EU in Afriko. Jasno je, da mora skupna strategija med EU in Afriko upoštevati interese obeh partneric, pri čemer sodelovanje ne sme temeljiti na izkoriščanju katere koli izmed partneric.

Dejstvo, da je Evropska unija najresnejši gospodarski partner afriških držav ter da največ pomoči Afriki prihaja iz Evrope, Uniji nalaga posebno odgovornost. To je bilo jasno izraženo v skupni izjavi Evropskega in Vseafriškega parlamenta, ki je pravilno pozvala k večji vključenosti obeh strani v oblikovanje prihodnjih odnosov med dvema celinama. Evropski parlament je jasno izrazil svojo podporo deklaraciji iz Kigalija z dne 22. novembra 2007, ki poziva k podaljšanju roka za zaključek pogajanj o novem trgovinskem sporazumu med EU in AKP ter k preudarnosti tega sporazuma in predlaga, da se sprostijo stroge zahteve STO. Dobro je, da se prednostne naloge, ki so določene do naslednjega srečanja na vrhu leta 2009, ne nanašajo samo na mir, človekove pravice, energijo, podnebne spremembe in migracijo, ampak tudi na boj proti revščini prek zaposlitve, vlaganja v zdravstvo in šolstvo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Če bi obstajali dvomi o pravih namenih EU glede sporazumov o prosti trgovini, ki jih želi ustanoviti s skupino držav AKP (afriškimi, karibskimi in pacifiškimi), sporazumi, ki so opisani kot „sporazumi o gospodarskem partnerstvu“ ter so bili na zadnjem vrhu med EU in Afriko precej vidni zato, ker jih nekatere afriške države niso hotele podpisati, bi te dvome pojasnilo branje resolucije, ki je bila zdaj sprejeta. Vendar je João Cravinho, portugalski minister za zunanje zadeve in sodelovanje v vlogi predsednika Sveta vprašanja že dobro razjasnil na skupni parlamentarni skupščini med AKP in EU v Kigaliju 21. novembra.

Čeprav je prisiljena, da se za zdaj umakne, je EU poskušala odvrniti upor tako, da je pozvala k pogajanjem o sporazumih o gospodarskem partnerstvu v dveh fazah, pri čemer je začela s trgovino z blagom in nadaljevala z vključitvijo drugih področij, kot so storitve in vlaganja, hkrati pa je obljubila milijone in milijone evrov kot jamstvo za suverenost in neodvisnost (gospodarsko in kmalu politično) držav AKP. To je cilj odločitve sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 17. novembra 2007.

Večina poslancev v EP se strinja s to odločitvijo in jo podpira. Mi pa se ne strinjamo in nasprotujemo takšnim namenom in politikam, s katerimi EU hoče ponovno gospodarsko kolonizirati države AKP.

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. − (DE).Strinjam se z dejstvom, da velika večina Evropskega parlamenta podpira vsebino deklaracije iz Kigalija o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki so jih skupno v Ruandi oblikovali poslanci iz evropskih, afriških, karibskih in pacifiških držav. Vendar sem razočarana, da so besedilo, o katerem smo se skupaj pogajali in ki so ga poslanci Evropskega parlamenta in poslanci iz držav AKP sprejeli na srečanju med EU in AKP v Kigaliju, nenadoma zavrnili v stranki PPE-DE in skupinah liberalcev v Strasbourgu. Trdno sem prepričana, da to pošilja popolnoma napačno sporočilo v okviru pogajanj o vprašanju, ki je zelo pomembno za države AKP.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na sporazume o gospodarskem partnerstvu ne smemo gledati samo kot sporazume o prosti trgovini v okviru STO in zlasti ne smejo oslabiti že tako ranljivih gospodarstev čezmorskih skupnosti.

Ti sporazumi morajo ustvariti ustrezna partnerstva, ki bodo skrbela za vzpostavitev novega gospodarskega in trgovinskega okolja za spodbujanje in razvoj na vseh zadevnih področjih.

Poslancem sem hvaležna, ker so sprejeli moj predlog spremembe, ki izpostavlja, da so interesi čezmorskih skupnosti v središču teh prednostnih medsebojnih sporazumov z državami AKP. Nujno je, da pri pogajanjih bolj dosledno upoštevamo posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij na podlagi člena 299(2) pogodbe. Čezmorske države in ozemlja, ki so del držav AKP, si prav tako zaslužijo posebno pozornost v skladu s pridružitvenimi sporazumi, ki jih že povezujejo z Unijo pod členom 299(3) pogodbe.

Čeprav so sedanje razprave težavne, zlasti o vprašanjih lokalnih trgov in seznama občutljivih proizvodov, Komisijo pozivam k iskanju kompromisov, ki spoštujejo posebne interese zadevnih najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj.

(Seja je bila prekinjena ob 13.50 in se je nadaljevala ob 15.00.)