Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. december 2007 - Strasbourg

11. Vrh EU/Kitajska – Dialog o človekovih pravicah EU/Kitajska (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je izjava Komisije o vrhu EU/Kitajska.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, pozdravljam današnjo razpravo o dialogu o človekovih pravicah me EU in Kitajsko. Kot veste, so vprašanje človekovih pravic sprožili in o njem razpravljali na nedavnem srečanju na vrhu v Pekingu, medtem ko na to izrecno opozarja tudi skupna izjava.

Menim, da je primerno priznati, čeprav je še vedno treba obravnavati veliko vprašanj, da je Kitajska v zadnjem letu pomembno napredovala na področju človekovih pravic. To zlasti drži za področje socialnih in gospodarskih pravic, vendar tudi za druga področja.

Izvajajo se ukrepi za reformo sistema „prevzgoje v delovnih taboriščih“. V zvezi s tem se strinjamo z novo zakonodajno pobudo, o kateri se razpravlja, in upamo, da se bodo kmalu uvedle dejanske reforme. Temeljno načelo človekovih pravic je, da se posamezniku ne odvzema svobode brez utemeljitev in pravičnega sojenja.

Kitajska se prav tako trudi pri izvajanju priporočil posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju. Na primer ministrstvo za pravosodje je sodiščem nedavno naročilo, da se ne smejo zanašati na priznanja kot zadosten dokaz krivde, saj so včasih taka priznanja posledica mučenja policije ali paznikov v priporu. Podobno Kitajska vpeljuje posebne ukrepe usposabljanja, namenjene tem skupinam varuhov javnega reda.

Zadovoljni smo tudi z napredkom vrhovnega ljudskega sodišča, ki izvaja popoln pregled nad smrtnimi kaznimi, ki so jih izrekla nižja sodišča. Rezultat tega je, kot razumemo, manj veljavnih smrtnih obsodb in usmrtitev. To je za Evropsko unijo dobra novica. Kot veste, je posredovanje na tem področju že dolgo naša prednostna naloga.

Vendar moram navesti tudi negativne strani: Komisija je še vedno zaskrbljena zaradi splošnega stanja človekovih pravic na Kitajskem, zlasti na področju državljanskih in političnih pravic. S tem mislimo zlasti na svobodo izražanja, versko svobodo in svobodo združevanja manjšin, na primer v Tibetu in v pokrajini Šindžjang.

V zvezi s tem ostaja ključna skrb zatiranje zagovornikov človekovih pravic. Zaradi tega, ker se svobodno izražajo, so pogosto tepeni, v hišnem priporu ali se jim celo izreče zaporna kazen. Dostop do spleta, ki predstavlja pravico do obveščenosti, je skrbno nadziran in omejen, tistim, ki na primer podpirajo večjo samostojnost Tibeta, dodelijo neprimerno dolge zaporne kazni. Uporaba zakonodaje v zvezi z državnimi skrivnostmi in tudi druge ohlapno opredeljene kazenske določbe omogočajo, da se obtoži tiste, ki se svobodno izražajo ali svobodno objavljajo svoje mnenje.

Komisija poziva kitajsko vlado, da omogoči izražanje različnih mnenj. Menimo, da je to pomemben dejavnik za to, kako mednarodna javnost obravnava Kitajsko, zlasti naslednje leto ob pripravah na olimpijske igre, ko bodo vse oči uprte vanjo. Zgodovina kaže, da je zaradi omogočanja svobode izražanja družba dolgoročno bolj stabilna. Vsi se tega zavedamo.

Vsa ta vprašanja se redno obravnavajo pri dialogu o človekovih pravicah EU/Kitajska. Zato se strinjamo z dejstvom, da je zadnji dialog, ki je potekal oktobra v Pekingu, omogočil odkrito in poglobljeno izmenjavo mnenj o vseh skrb vzbujajočih temah, nekaj razprav je vodilo tudi k nadaljnjim ukrepom. Pomembno je prepoznati, da ta dialog ustvarja pomembno mesto, na katerem lahko obe strani odprto izražata svojo zaskrbljenost, medtem ko hkrati prispevata k boljšemu razumevanju naših razlik, pri čemer te razlike ostajajo vidne.

V zvezi s tem obžalujemo kitajsko odločitev, da ne bo sodelovala na seminarju o človekovih pravicah v Berlinu zaradi udeležbe dveh nevladnih organizacij, medtem ko zaradi istih razlogov ni bilo mogoče organizirati seminarja v Pekingu. Menimo, da je vloga civilne družbe zelo pomembna in da seminar zagotavlja primerno mesto za izražanje koristnih prispevkov nevladnih organizacij. Verjamem, da lahko poiščemo sporazumno rešitev tako, da bo ta pomembna naloga uspešna tudi v prihodnosti, kar poudarja tudi vrh EU/Kitajska.

Naj na koncu dodam, da obstajata še dve pomembni vprašanji človekovih pravic, o katerih redno prednostno opozarjamo kitajsko stran. Prvo vprašanje je o kitajski ratifikaciji mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, medtem ko je drugo pomilostitev tistih, ki so jih zaprli med demonstracijami na Trgu nebeškega miru ali tistih, ki so se kasneje spominjali dogodkov iz leta 1989. Odločni ukrepi obeh strani bi bili jasno pozitivno sporočilo in zelo dobrodošli.

  Edward McMillan-Scott, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, zahvaljujem se komisarki Ferrero-Waldner za to izjavo.

Menim, da je zelo pomembno, da se poslancem tega parlamenta po vrhu EU/Kitajska in zlasti po dialogu o človekovih pravicah EU/Kitajska omogoči pregled rezultata. Ne želim se zadrževati pri vrhu EU/Kitajska. Izpostavil bi rad dialog o človekovih pravicah, ker sem zaradi tega maja lani potoval v Peking, ko sem skupaj z gospo Flautre pripravljal poročilo o reformi Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice.

Danes bom govoril v imenu tistih, ki se ne morejo zagovarjati sami. To je velika večina prebivalcev Kitajske, ki si želijo spremembe in reformo. To gibanje med drugimi vodi Gao Džišeng, krščanski odvetnik, ki je lani ob tem času izginil s svojega doma v Pekingu, kjer je bil v hišnem priporu zaradi obsodbe „prevrata“.

Vem, da je bilo njegovo ime med imeni, omenjenimi v dialogu, in mislim, da se eno od vprašanj, ki se pojavljajo v tem parlamentu, nanaša na ta dialog. Strinjam se z izjavo komisarke, da je potekala odprta in poglobljena izmenjava mnenj, prepričan sem, da to drži za Evropejce, vendar nisem prepričan, če to drži za Kitajce. Glede na moje izkušnje, ko sem bil od leta 1997 poročevalec za EU/Kitajsko in ko se je ta proces pred desetimi leti začel, Kitajska na področju človekovih pravic ni storila ničesar glede izboljšanja življenja ljudi, oprostitve zapornikov, odprave mučenj ali izrekanj obsežnih zakonskih kazni, o katerih je poročal Harry Vu iz fundacije Laogai. Gospod Vu ocenjuje, da je na Kitajskem na različne načine trenutno priprtih 6,8 milijona ljudi, mnogi zaradi verskega prepričanja, pri čemer se nanašam zlasti na pripadnike Falun Gonga, ki so nedolžni, vendar jih zaradi njihovih prepričanj mučijo, pri čemer v veliko primerih umirajo.

Opominjam tudi na neizbežnost olimpijskih iger. Ne smemo pozabiti, da člen 1 olimpijske listine določa, da morajo države slediti „univerzalnim temeljnim etičnim načelom“. To pomeni le eno: Kitajska ni primerna gostiteljica za te igre, zlasti ker od leta 2001 ni dosegla bistvenega napredka. Upam, da bodo vse skupine podprle skupni predlog, ki poziva Mednarodni olimpijski komite, da oceni kitajsko izpolnjevanje pogojev, o katerih so se dogovorili leta 2001. Bojim se, da bodo ostali neizpolnjeni. Menim, da bi olimpijske igre morali nemudoma vrniti v Atene, kjer naj bi tudi ostale za vedno.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, prešel bom kar k bistvu: menim, da bi olimpijske igre morale ostati na Kitajskem, ker igre predstavljajo dobro priložnost za okrepitev našega dialoga s Kitajsko. To je zapisano tudi v skupni izjavi, gospod McMillan-Scott, in če ste res takšnega mnenja, kot ste pravkar izrazili, nasprotujete skupni izjavi.

Gospa Ferrero-Waldner, ena vaših nekdanjih nasprotnic gospa Madeline Albright je opazila, ko je bila državna sekretarka Združenih držav, da je dejansko znatno težje govoriti o vprašanjih človekovih pravic na Kitajskem kot v Burmi, ker na Kitajskem geopolitični dejavniki sestavljajo del enačbe. Dejstvo je, da potrebujemo partnerstvo s Kitajsko pri iskanju rešitve za številne globalne težave. Vendar nam to dejstvo ne sme preprečiti, da bi načenjali vprašanje človekovih pravic in o njem podrobno razpravljali, čeprav tega ne bomo nujno počeli kot učitelji ali učiteljice, ki vse vedo. Zelo me veseli, da je bila danes podpisana listina o temeljnih pravicah, ker je veliko govornikov izpostavilo, da nimamo pravice govoriti o vprašanjih človekovih pravic, če sami nimamo zelo dobre podlage spoštovanja človekovih pravic. Trdno smo prepričano, da je v interesu Kitajske, da človekovih pravic ne potepta, ampak da jih ustrezno spoštuje.

Kitajska si želi stabilnosti. Kako naj Kitajska ostane stabilna, če vprašanja človekovih pravic bolj ne poudarimo? Nočemo, da se Kitajska sesuje. Nobenega smisla ni v tem, da gradimo Evropo, medtem ko poskušamo uničiti Kitajsko, vendar nespoštovanje človekovih pravic bo ogrozilo stabilnost Kitajske. Želimo, da se na Kitajskem vlada v skladu z načeli socialne pravičnosti. V okviru velikih procesov rasti, na katere se je nanašal tudi gospod Barroso, je edini način za zagotavljanje stabilnosti celostno upoštevanje družbenih dejavnikov. Vendar je nemogoče stremeti k družbeni pravičnosti, če se ne spoštujejo človekove pravice, če ljudje ne morejo ustanavljati sindikatov ali sprožiti ljudske pobude.

Želimo, da se Kitajska bolj natančno osredotoči na okoljske zadeve, saje je okolje pomembna skupna dobrina. Vemo, da se na Kitajskem oblikujejo številne pobude z namenom množičnega protesta proti kršitvi minimalnih okoljskih standardov. Za Kitajsko bi bilo dobro, če bi poslušala te glasove. Za Kitajsko bi bil to korak naprej.

Zato menim, da ne gre za evropsko aroganco, ampak za varovanje skupnih interesov. V interesu Kitajske bomo načeli vprašanje o človekovih pravicah, pri čemer bi bilo za razsvetljene predstavnike kitajskega političnega sistema dobro, da nas poslušajo in upoštevajo to resolucijo, ki je v interesu Kitajske in ki bo Kitajski pomagala pri napredovanju, česar ne more storiti brez spoštovanja človekovih pravic.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, zelo občudujem prispevek Kitajske k razvoju svetovne civilizacije. V smislu tehnologije, družbe in kulture je Kitajska k razvoju človeštva najverjetneje prispevala več kot katera koli druga država.

Obžalujem, da kitajske rastoče gospodarske zrelosti ne spremlja rastoča politična zrelost. Obžalujem tudi, da Evropska unija ne naredi več, da bi Kitajsko usmerila v pravo smer.

Pred dvema dnevoma, ob 60. obletnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah, je Unija razglasila svojo zavezanost k „spodbujanju in zaščiti človekovih pravic po celem svetu kot temelju naše zunanje politike“.

Vendar sta pred dvema tednoma gospod Barosso in gospod Socrates predčasno zapustila vrh, potem ko sta zagotovila gospodarske interese Evrope, in uradnikom prepustila pogajanje glede sklepov, pri čemer so sklepi le bežno omenili človekove pravice, kar ni presenetljivo, podprli so dvig embarga na orožje in nasprotovali prizadevanju Tajvana, da se pridruži Združenim narodom. Razvrednotili so previdno oblikovan govor gospoda Solane prejšnji mesec.

Pri tem se sprašujem, kam gre ta svet, ko niti Evropska unija, ki se šteje za zaščitnico splošnih, medsebojno povezanih in nedeljivih človekovih pravic, ne obsoja glasno ene od najhujših kršiteljic človekovih pravic na svetu.

Menim, da bodo Kitajska in drugi obžalovali organizacijo olimpijskih iger v Pekingu. Kitajske oblasti so obljubile, da bodo omogočile širše okolje svobode in odprtosti. Vendar organizacija Human Rights Watch domneva, da se je število zlorab v zadnjih sedmih letih povečalo. Ne samo, da se na Kitajskem usmrti več ljudi kot v ostalih državah na svetu skupaj, pred začetkom iger je Kitajska ostro nastopila proti notranjem nestrinjanju in svobodi medijev.

Tak potek dogodkov krši duh olimpijske listine. Neposredno nasprotujejo zavezam, ki so jih pekinške oblasti same sklenile s pogodbo o mestu gostitelju, ki so jo podpisale z Mednarodnim olimpijskim komitejem.

Ta pogodba še ni bila objavljena. Zakaj? Če bi svet videl popoln razkorak med kitajskimi obljubami in kitajsko prakso, bi bili prisiljeni bojkotirati Peking tako, kot smo Južno Afriko bojkotirali med apartheidom.

Ne verjamem v bojkote. Vztrajam tudi pri tem, da je lahko sodelovanje s Kitajsko, ki bo zavezano reformam in odprtosti, uspešnejše kot prazne grožnje. Vendar mora predsednik Hu Džintao sprejeti dejstvo, da je dogovor dogovor. Pogodba o mestu gostitelju, klavzula o človekovih pravicah v kitajski ustavi, Splošna deklaracija o človekovih pravicah so obljube, ki so jih dali kitajskim državljanom. Če želi Kitajska svetu z olimpijskimi igrami dokazati svojo legitimnost in kredibilnost, potem mora dokazati, da je pripravljena spoštovati svoje zaveze glede človekovih pravic: izboljšati mora svobodo medijev v okviru olimpijskih zaobljub, opustiti smrtno kazen v okviru zahtev Združenih narodov, opustiti podporo vojaškim diktatorjem od Burme do Darfurja in dopustiti splošno volilno pravico v Hongkongu. Tako bo Kitajska postala pomemben del mednarodne skupnosti.

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, Ljudska republika Kitajska je država, ki jo najdemo na vseh seznamih kršiteljev človekovih pravic, naj gre za vprašanje svobode govora ali združevanja, prisilnih splavov, izginotij, mučenja, verske svobode ali groženj z nasiljem proti Tajvanu.

Kitajska še naprej preganja pripadnike katoliške cerkve. Poročilo gospoda Davida Kilgoura, nekdanjega državnega sekretarja kanadske vlade za Azijo, kaže, da je ena najbolj preganjanih skupin od leta 1999 Falun Gong, katere članom v kitajskih delovnih taboriščih prisilno odstranjujejo organe. Ljudje, katerih edini zločin je bil, da so se srečali s podpredsednikom tega parlamenta gospodom McMillan-Scottom, so pred kratkim izginili brez sledu.

Medtem pa naši trgovinski odnosi cvetijo. Kitajska svoj vpliv razširja v Afriki in bo kmalu privabljala milijone gostov na olimpijske igre. Ne razumem, zakaj ni najbolj jasnega odgovora: svobodni svet mora bojkotirati olimpijske igre leta 2008.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, danes se pogovarjamo s komisarko Ferrero-Waldner, kar je dobrodošlo. Vendar so Evropsko unijo na 10. vrhu EU/Kitajska, ki je potekal 28. novembra v Pekingu, predstavljali njen predsednik, komisar za trgovino ter komisar za ekonomske in monetarne zadeve.

Res je, da je trgovina med Evropsko unijo in Kitajsko od leta 2000 narasla za 150 %, res je tudi, da je postalo znatno težje pridobiti statistične podatke o poslabšanem položaju človekovih pravic na Kitajskem. Nič ni nenavadnega pri tem, da hkrati razpravljamo o vprašanjih človekovih pravic in trgovinskih vprašanjih. Med njimi obstaja jasna povezava, na primer v zvezi s svobodo pridruževanja sindikatu in zmožnostjo delavcev na Kitajskem, da se organizirajo in zahtevajo boljše delovne pogoje. Splošen odnos do teh vprašanj je obžalovanja vreden, zlasti zato, ker zaradi njega izgubljamo čas: odločitev, ki je bila sprejeta leta 2001, je obljubila novo odprtost na Kitajskem v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo; prebivalci Kitajske čakajo, da se bo ta obljuba izpolnila in se obračajo k nam.

Bili so razočarani zaradi upanja, da bo odprtost izvirala iz organizacije olimpijskih iger in občutek razočaranja je grenak. Obdobje pred olimpijskimi igrami je do zdaj prineslo še več nasilja in sama organizacija iger je imela nepredstavljive učinke ter se je uporabljala kot pretveza za resne kršitve človekovih pravic, kar je še večjega obžalovanja vredno. Pri tem se nanašam na primere prisilne razlastitve in izkoriščanja dela priseljencev. Vse to morda ni presenetljivo, saj nas je disident Hu Jia obvestil, da je vodja varnostne službe v Pekingu zadolžen tudi za organizacijo tamkajšnjih olimpijskih iger.

Morda bomo presenečeni ali celo osupli nad razmerami, ko bo zastraševanje in zatiranje tujih novinarjev, ki se je že začelo, še bolj drastično, saj se jim že zdaj preprečuje delovanje. Aretacija dveh novinarjev francoske tiskovne agencije AFP 12. septembra na primer kaže, da se pravila, sprejeta januarja 2007, le delno upoštevajo in le do te meje, ko vpletene osebe ne povzročajo sramote režimu. Kitajski ukrepi so le mrtve črke, pri izpolnjevanju svojih obveznosti tako zaostaja, da se nabirajo črni seznami. Zdaj obstaja črni seznam z 42 kategorijami ljudi, ki so obravnavani kot nezaželene osebe med olimpijskimi igrami, vključujejo pa vse od dalajlame do pripadnikov Falun Gonge in podobnih disidentov.

¸Januarja letos so se začela pogajanja o novem okvirnem sporazumu med EU in Kitajsko. To je dobrodošlo, ker novi sporazum pomeni tudi novo klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji. Ustvarja novo področje za razprave o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi. Vendar je bilo leto 2007 tudi leto, v katerem je bil odpovedan pravni seminar za pripravo dialoga o človekovih pravicah, ker so kitajske oblasti dvema nevladnima organizacijama odklonile sodelovanje,pri čemer je ena od teh dobro znana organizacija, ki jo predstavlja borka za človekove pravice Sharon Hom. Nedvomno je bilo koristno, da je Unija ob tej priložnosti zavzela odločno stališče. Hkrati se moramo dejansko vprašati, ali se lahko takšni seminarji nadaljujejo. Naše mnenje je, da se ti dve stvari ne smeta medsebojno izključevati. Zelo je pomembno, da še naprej organiziramo pravne seminarje. Hkrati pa ne smemo dovoliti, da kitajske oblasti diktirajo, kdo se jih lahko udeleži.

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospe in gospodje, v prejšnjih desetletjih je bil ta parlament prizorišče številnih zvenečih deklaracij o človekovih pravicah. Razglasitev listine o temeljnih pravicah nas je še enkrat pripravila, da se osredotočimo na pravo bistvo Evrope. Smo skupnost vrednot, ki temelji na solidarnosti, strpnosti in spoštovanju človekovih pravic.

Takšna je vsaj teorija, vendar je realnost znatno drugačna. Ključna beseda Evropske unije v zvezi s človekovimi pravicami bi morala biti znatno drugačna. V zadnjih tednih je postalo več kot jasno, da so tisti, ki imajo dovolj poslušanja o človekovih pravicah, pogosto isti ljudje, ki uporabljajo drugo načelo Realpolitike, in sicer načelo erst das Fressen, dann die Moral, ali „Prvo žrtje, nato etika“, kot je dejal Bertolt Brecht.

V Parizu je Nicolas Sarkozy v zameno za donosne pogodbe pripravil lep sprejem množičnemu morilcu, ki je pred samo nekaj dnevi poskušal legitimirati terorizem, pri čemer se je ponašal s tem, da v svoji državi ni zapravljal besed o človekovih pravicah. V Lizboni je krvoločen tiran, kot je predsednik Mugabe, deležen sprejema z vsemi častmi, ker moramo tudi v Afriki skrbeti za svoje poslovne interese.

Na Kitajskem ostajamo na isti poti. Lani je Amnesty International poročal, da Peking zaostaja pri vseh ključnih vprašanjih, kot so smrtna kazen, sodni postopki, svoboda tiska in svoboda gibanja aktivistov za človekove pravice. Hkrati pa kitajska prestolnica prestaja čistilno akcijo, pravi Amnesty International. Prevzgoja s prisilnim delom in zapornimi kaznimi brez sojenja se zdaj uporablja za kaznovanje prekrškov, kot so nepooblaščeno lepljenje letakov, vožnja taksija brez dovoljenja in beračenje, če omenim le nekatere.

Aktivisti za človekove pravice bodo utišani, športni stadion pa se bo naslednje leto bleščal in sijal, gospe in gospodje. Številni evropski pomembneži se bodo borili za sedeže v prvi vrsti na otvoritvi olimpijskih iger. Ko bodo prišli domov, se bodo nedvomno še naprej borili proti ekstremizmu v Evropi. Človeku ob tem postane slabo.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Ne moremo zanikati, da so se od leta 1998, ko smo začeli s srečanji na vrhu med Kitajsko in Evropo, odnosi med EU in Kitajsko na politični, gospodarski in trgovinski ravni ter na ravni znanstvenega raziskovanja intenzivno razvijali in zrasli v strateško partnerstvo. Vendar strateška partnerstva, kot jih razumemo mi, temeljijo na skupnih vrednotah, spoštovanju demokracije in človekovih pravic.

Spoštovanje človekovih pravic je vedno bilo in še vedno je temelj, na katerem je zgrajena EU. Ne gre za kratkoročno deklaracijo, kot je nedvomno dokazala zgodovina EU v več kot pol stoletja. Čas je, da se vse države partnerice EU začnejo zavedati, da obstajajo nekatere stvari, katerim se EU ne bi nikoli odrekla in zapustila. Zato poudarjam, da se je pred nekaj urami v tej sobi podpisal zgodovinski dokument, Listina EU o temeljnih pravicah.

Na tem mestu naj omenim tudi dejstvo, da imajo nekatera vprašanja negativen vpliv na razvoj odnosov med EU in Kitajsko ter da so pri reševanju teh težav v večini primerov ključne kitajske oblasti.

Med našimi pogovori s kitajskimi predstavniki, celo med pogajanji o sporazumih za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje smo se vedno spomnili in ne bomo nikdar pozabili na dejstvo, da ljudje na Kitajskem še naprej trpijo v zaporih zaradi njihovih političnih prepričanj, vere ali pripadnosti etnični manjšini ter so zaradi gospodarskih zločinov, kot je utaja davka, kaznovani s smrtno kaznijo.

V zadnjih letih približevanja olimpijskih iger smo zvedeli za drugačen „razvoj“, kot je na primer dejstvo, da se brez nadomestila uničujejo domovanja ljudi, da bi naredili prostor za gradnjo olimpijske infrastrukture, ter obstoj seznama 42 kategorij ljudi, ki jim udeležba na olimpijskih igrah ni dovoljena, skupaj z dalajlamo, njegovimi privrženci in zagovorniki človekovih pravic.

Povem lahko le eno: to je popolnoma neskladno s tradicijo in duhom olimpijskih iger. Zato predlagam, da te sezname, ki Kitajski sploh ne koristijo, prekličemo in zagotovimo, da se v počastitev olimpijskih iger izpustijo vsi politični zaporniki in zaporniki časti, ter da razglasi moratorij na smrtno kazen.

Obžalujem dejstvo, da se srečanju na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu ni uspelo umestiti med zgodovinske dogodke in da udeleženci niso bili takšni politiki, ki bi bili sposobni odnose med EU in Kitajsko dvigniti na novo raven. Pogrešali smo le eno: večje upoštevanje in spoštovanje ljudi ter njihovih pravic.

  Glyn Ford (PSE). - Gospa predsednica, sodelujem pri tej razpravi o vrhu EU/Kitajska in dialogu o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, vendar glede na nekatere resolucije, ki so jih predložile politične skupine v tem parlamentu, ni mogoče vedeti, da je prva polovica te razprave sploh obstajala.

Pravilno je, da Kitajce opozorimo na vprašanje človekovih pravic. Stanje človekovih pravic na Kitajskem je neustrezno. Kitajska še naprej izvaja smrtne kazni, kot je izjavila komisarka Ferrero-Waldner v svoji uvodni izjavi. Zatirajo organizacije, ki vodijo kampanje za večjo samostojnost Tibeta, verske skupine zunaj ozkega kroga uradno dovoljenih skupin in tudi druge, ki podpirajo svoje vere in svobodo tiska ter poskušajo organizirati sindikate. Prav tako nepremostljivo oviro predstavlja na stotine milijonov delavcev priseljencev na Kitajskem, ki se želijo organizirati in odpraviti izkoriščanje ter uveljaviti dostojne standarde za delo.

Vendar mnogi v tem parlamentu popolnoma nasprotujejo priznavanju vsakega napredka, ki ga je Kitajska naredila v zadnjih dveh desetletjih. Menim, da je stanje človekovih pravic na Kitajskem veliko boljše, kot je bilo med dogodki na Trgu nebeškega miru, čeprav je še vedno neustrezno. Kot je izjavila komisarka, mora na primer smrtno kazen zdaj potrditi kitajsko vrhovno sodišče. Menim, da je na Kitajskem trenutno velika stopnja svobode misli, vendar ne svobode organizacije, saj je ta še vedno temeljna prepoved Kitajske in kitajskih oblasti.

Še naprej moramo v zvezi s temi vprašanji od Kitajske zahtevati več, vendar zanikanje kakršnega koli napredka od delovanja odvrača tiste napredne in liberalne sile znotraj režima, ki se trudijo spremeniti stvari in za to ne prejmejo nobenega priznanja.

Kitajska je zdaj globalna gospodarska, industrijska in politična sila. EU mora upravičeno kritizirati Kitajsko v zvezi z njenimi napakami in jo spodbujati pri napredku, skupaj z vzpostavitvijo dialoga o reševanju globalnega segrevanja, negativnih vplivov globalizacije, razvoja Afrike in boja proti terorizmu.

  Dirk Sterckx (ALDE). - (NL) Gospa predsednica, zelo se strinjam s strateškim partnerstvom s Kitajsko. Zelo sem vesel, da imamo zdaj več kot samo gospodarske vezi in da se je kulturna izmenjava med nami, na primer, znatno povečala v zadnjih letih. Zelo sem vesel, da se toliko pozornosti posveča politični dimenziji, zato bom navedel en primer.

Afrika: še naprej moramo sodelovati s Kitajsko pri njeni politiki o Afriki in zdaj imamo forum, na katerem lahko to storimo. Vesel sem, da gre gospod Mitchel v kratkem v Peking razpravljat p tej in drugih zadevah. Zdi se mi zelo dobro, da vse tesneje sodelujemo pri gospodarskih vprašanjih. Vendar sem zelo zaskrbljen zaradi neravnovesja v naših gospodarskih odnosih.

Ne vidim na primer, da bi skušali narediti več, da bi prenesli naše izkušnje enotnega trga Kitajcem, ki bi lahko v tem oziru svoj trg znatno izboljšali. Enako velja za regionalno politiko, za izenačevanje regionalnih razlik. Na teh področjih imamo izkušnje. Naučili smo se nekaj lekcij. Vendar menim, da Kitajce sodelovanje na tem področju ne zanima preveč.

Gospod Mandelson je rekel, da obstaja kar nekaj negotovosti v zvezi z vlaganjem na Kitajskem ter da to škoduje našim izvozom na Kitajsko in tudi kitajski gospodarski rasti. Menim, da ima prav. Pravna država in gotovost sta pomembni za razcvet gospodarstva. Prav tako za zadeve v zvezi z intelektualno lastnino, varnostjo izdelkov in upravljanja kapitala. Pravna država je dejansko potrebna tudi pri človekovih pravicah posameznikov. To je enako pomembno, če ne celo bolj.

Vesel sem, da bomo dobili poročilo o dialogu o človekovih pravicah. Mislim, da bi morali vsakič imeti eno tako poročilo. Tako kot vi, gospa komisarka, tudi jaz vidim številne znake upanja, vendar se mora Evropski parlament še naprej osredotočati na eno ali dve stvari, ki še niso bile razrešene: svoboda izražanja, politika o manjšinah, prisilno delo, ki se na žalost še vedno nadaljuje, zloraba pristojnosti, ki je se prevečkrat dogaja, ter smrtna kazen, ki še vedno obstaja. Mi kot Evropski parlament moramo še naprej poudarjati te stvari in to moramo delati iz dneva v dan.

  Helga Trüpel (Verts/ALE). - (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da se vedno znova soočamo z vprašanjem o pravem načinu za nadaljevanje naših političnih dejavnosti s Kitajsko. Gospod Sterckx je pravkar spet upravičeno govoril o strateškem partnerstvu. To se mi zdi zelo zaželen cilj. Vendar moramo ostati stvarni, dejansko pa zdaj še nismo na tej stopnji, ker nimamo podlage skupnih vrednot, kot so človekove pravice, pravično obravnavanje manjšin, odprava smrtne kazni, na kateri bi lahko zgradili pravo strateško partnerstvo.

Menim, da je bilo popolnoma pravilno, in to izjavljam kot poslanec nemške zelene stranke v Evropskem parlamentu, da se je Angela Merkel srečala z dalajlamo, saj to izraža naše mnenje o spoštovanju človekovih pravic.

Na drugi strani pa je nekaj, kar se mi nikakor ne zdi pravilno. Predsednik Sarkozy nam je v svojem nedavnem govoru tukaj povedal, da morajo biti človekove pravice zaščitni znak Evropske unije, nato pa je čez tri tedne odpotoval na Kitajsko, kjer vprašanja človekovih pravic ni omenil. To so evropska dvojna merila in tega ne smemo dopuščati.

Trdno sem prepričan, da naš dialog s Kitajsko, ki ga podpiram in za katerega moramo imeti dovolj politične volje, da si zanj prizadevamo, ne sme biti sestavljen le iz lepih govorov, ampak mora vsebovati tudi soočenje. Če to združimo in se s Kitajsko samozavestno pogajamo, moramo izraziti tudi odkrite kritike. Tudi v okviru olimpijskih iger morajo Kitajci doseči cilje, ki so si jih sami zastavili, in Evropejci moramo biti pogumni in odkriti ter Kitajce soočiti z našo kritiko, ko bo to potrebno.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospa predsednica, pred nekaj urami je predsednik Evropskega parlamenta podpisal Listino o temeljnih pravicah in razglasil, da smo moralno in politično obvezani, da branimo človeško dostojanstvo. To se nanaša na vsako človeško bitje tega sveta. Medtem je portugalski ministrski predsednik izjavil, da je listina del zunanje politike EU.

Naj se vrnem h Kitajski. Zavedamo se, da se je kitajska vlada s tem, ko je postala gostiteljica pekinške olimpijade, zavezala k popolnemu spoštovanju olimpijskega ideala človeškega dostojanstva in mednarodno zagotovljenih človekovih pravic.

Vendar Evropski parlament ugotavlja, da se je število političnih pregonov, povezanih z olimpijado, nedavno povečalo. Poleg tega na Kitajskem usmrtijo več ljudi kot v preostalem svetu skupaj, do 10 000 na leto.

Zagovornikom človeškega dostojanstva odvzemajo prostost, do sedem milijonov ljudi mučijo v zloglasnih taboriščih Laogai.

Kaj naj storimo? Menim, da je odgovor včeraj ponudil dobitnik nagrade Saharova gospod Osman, ki nam je povedal, da moramo od zadevnih vlad zahtevati več: naredimo nekaj konkretnega. Vsi poznamo greh opustitve, pri čemer smo odgovorni za to, kar bi lahko naredili, vendar nismo. Ni dovolj, da izrazimo svojo zaskrbljenost; prišel je čas, ko moramo uporabiti načelo pogojevanja in razglasiti, kot je povedal naš kolega gospod Watson: dogovor je dogovor.

Edini način, da komunistične diktatorje na Kitajskem prisilimo k spoštovanju njihovih državljanov, je, da jim pošljemo sporočilo, da jemljemo svoje vrednote solidarnosti in človeškega dostojanstva dovolj resno, da bodo diktatorji občutili pravo bolečino zaradi svojih zlorab in arogance.

  Józef Pinior (PSE). - (PL) Gospa predsednica, Evropski parlament je ob številnih priložnostih poudaril kršitve človekovih pravic na Kitajskem ter pomanjkanje demokracije v tej državi. To so jasne zadeve. Včeraj smo pri razpravi o poročilu o položaju človekovih pravic v Evropski uniji v zadnjem letu govorili o nespoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države na Kitajskem.

Po drugi strani se mi ne zdi prav, da ne upoštevamo pozitivnih sprememb, ki se dogajajo na Kitajskem. Zlasti v prihajajočem letu olimpijskih iger bi Evropska unija morala izkoristiti priložnost za pritisk na kitajske oblasti v zvezi z liberalizacijo, demokratizacijo, pravno državo in izpustitev vseh političnih zapornikov.

Delegacija pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice se je 20. novembra v Organizaciji združenih narodov v New Yorku srečala s kitajskim predstavnikom v ZN gospodom Liujem Dženminom. Menim, da je bilo to srečanje uspešno. Kitajska stran je pokazala odprtost in občutljivost na pritiske v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, dejstvo, ki so ga poudarili tudi predstavniki organizacij Human Rights Watch in Amnesty International v pogovorih z delegacijo pododbora.

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) Gospa predsednica, gospa komisarka, milijarde ljudi z velikim zanimanjem pričakujejo 8. avgust 2008, ko bo otvoritev olimpijskih iger. Spremljali jih bodo ljubitelji športa in tudi tisti, ki od Kitajske pričakujejo napredek na področju človekovih pravic. Na žalost pa ne moremo biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati. Kitajska komunistična partija se lahko veseli, saj je gotovo dosegla veliko uspeha za legitimizacijo oblasti. Vendar imamo priložnost, da obdobje pred olimpijskimi igrami kar najbolj izkoristimo in odločno zahtevamo pojasnilo nezakonitosti, ki se dogajajo na področju človekovih pravic. Dialog med Evropsko unijo in Kitajsko se odvija že 24 let. Na žalost njegovo ravnotežje ni ugodno. Doseženega je bilo nekaj napredka, na primer na področju uporabe smrtne kazni, vendar je na mnogih področjih veliko nazadovanja, kot na primer na področju svobode izražanja, svobode tiska in svobode interneta. Da bi lahko prinesli spremembe, moramo prav tako prinesti spremembe pri dialogu o človekovih pravicah.

Najprej moramo povedati, da dialog o človekovih pravicah ni edini način za ukvarjanje s takimi težavami. Vsaka država članica je obvezana k strogemu in odločnemu ravnanju pri teh zadevah v dvostranskih odnosih.

Zagotoviti je treba tudi prisotnost civilnih organizacij in preglednosti pogajanj. Preglednost je zelo pomembna za nas, da lahko spremljamo tamkajšnje dogajanje. Ker dialog ni sam po sebi cilj, je smiselno, da ustrezno prispeva k izboljšanju položaja človekovih pravic na Kitajskem.

Na koncu bom govoril o položaju manjšine Ujgur. O njih se malo govori in so pozabljena manjšina. So žrtve splošnega zatiranja na Kitajskem in tudi žrtve etnične, verske in jezikovne diskriminacije. Pozivam vas, da delujete tudi v njihovem interesu. Hvala.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). - (ES) Gospa predsednica, izkoristil bom to priložnosti in evropske vlade spomnil na nekaj zadev.

Prva je povezana z odpravo embarga na orožje za Kitajsko, o čemer smo že večkrat govorili. Izpostavljam, da je ta parlament že večkrat vztrajal pri tem, da bo dvignil embargo šele, ko bo Kitajska dosegla resničen in bistven napredek v zvezi z zaporniki, ki so bili zaprti po dogodkih na Trgu nebeškega miru leta 1989, in ne takrat, ko bo dosegla napredek v splošnem okviru, ampak zlasti v zvezi s to zadevo, ker to zdaj pričakujemo od kitajskih oblasti: bistven napredek, ki bo omogočil takšna dejanja.

Dokler se to ne zgodi, menim, da bi bila odprava embarga, ki je bil takrat uveden zaradi izrecnih razlogov, ki zagotovo niso bili pojasnjeni, prezgodnja in bi poslala popolnoma napačno sporočilo ter ustvarila slabo sliko o Evropi.

Drugo sporočilo, ki ga želim izraziti, podpira mnenje moje kolegice gospe Trüpel, in sicer da je nesprejemljivo, da se nekatere evropske države podredijo in včasih popustijo pritiskom kitajskih organov oblasti, ki jim hočejo preprečiti uradna srečanja s pomembnimi kitajskimi osebnostmi, v nekaterih primeri disidenti ali predstavniki, kot je dalajlama, v zameno za zagotovljene trgovinske odnose s Kitajsko.

Zlasti danes, kos mo podpisali Listino o temeljnih pravicah, je to nekaj, kar je popolnoma v nasprotju z osnovnimi načeli, ki jih želimo pripisati Evropski uniji.

  Ana Maria Gomes (PSE). - (PT) Na vrhu je Evropa jasno govorila o tem, kako Kitajska izkrivlja pravila STO, ne spoštuje pravic delavcev, izvaža zdravju škodljive izdelke, ponareja tehnologijo in ovira evropski dostop do kitajskega trga. Kitajski voditelji niso bili vajeni, da EU govori tako odkrito, zato so za nekaj dni zadržali skupno deklaracijo, vendar evropskemu vodstvu na žalost ni uspelo ohraniti pritiska: v zvezi z referendumom na Tajvanu je nesprejemljivo popuščala, ni nasprotovala „politiki ene Kitajske“ in Peking ni soočila z vprašanjem resnih težav na področju človekovih pravic. Ker ni bilo časa, se je predsednik José Sócrates opravičil portugalskim novinarjem, včasih se o teh zadevah govori ob večerji.

Smrtna kazen in izpustitev zapornikov, ki so zaprti od pokola na Trgu nebeškega miru, sta med razlogi, zakaj ta parlament ohranja embargo na orožje za Kitajsko. Samovoljni pripori in sojenja, korupcija in prisilni izgoni, pregon in nasilje nad novinarji in internetnimi uporabniki, nasilje nad Tibetanci in manjšinami, odgovornost za tragedije v Darfurju in Burmi: nobeno od teh temeljnih vprašanj ni bilo na programu srečanja na vrhu. Jasno je, da EU ni edina, ki mora Peking pozvati k temu, da pojasni položaj, preden organizira olimpijske igre leta 2008. Če Mednarodni olimpijski komite posreduje zaradi kakovosti zraka, zakaj Pekinga ne obsojamo na podlagi olimpijskega vzora v zvezi s kitajskimi državljani in tistimi iz drugih držav? Nihče ne more več zanemarjati boja za svobodo in človekove pravice na Kitajskem, sploh pa tega ne moreta početi Svet in Komisija EU. To je maraton, ki bo v okviru olimpijskih iger 2008 pridobil zagon. To vpliva ne le na milijone Kitajcev, ampak bo imelo posledice za celotno človeštvo.

  Milan Horáček (Verts/ALE). - (DE) Gospa predsednica, dialog o človekovih pravicah med EU in Kitajsko za zaprtimi vrati poteka dvakrat na leto zadnjih enajst let, vendar še ni dosegel ničesar za izboljšanje položaja človekovih pravic na Kitajskem. Poročila o usmrtitvah, mučenju v zaporih in delovnih taboriščih ter zatiranje Tibetancev preprosto kažejo, da Evropejci ne izvajamo svoje odgovornosti.

Olimpijske igre se približujejo in Kitajski dajejo dober razlog, da priskrbi dokaze o resničnem prizadevanju za reforme. Hkrati ne smemo dopustiti dvojnih meril. Zelo dobro je, da je zvezna kanclerka Angela Merkel kljub ostrim kritikam sprejela dalajlamo. Prav bi bilo, če bi tako storili tudi voditelji v Belgiji, Franciji in drugih državah. EU je po svetu znana kot zagovornica človekovih pravic in skrajni čas je, da dosledno ukrepamo v vseh okvirih, tudi v okviru našega dialoga s Kitajsko.

  Alexandra Dobolyi (PSE). – Gospa predsednica, danes razpravljamo o vrhu EU/Kitajska, ki je potekal pred desetimi dnevi, ter o 24. krogu pogajanj dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je potekal pred dvema mesecema.

Danes bom začela s slednjim. Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je ključno načelo EU in njenih politik, kar vsi podpiramo in se za to tudi zavzemamo. Vendar sem ena od tistih, ki verjamejo, da mora EU v zvezi s spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic uporabiti pristop, ki je usmerjen k rezultatom, in ne izključno načelnega pristopa, vendar je najpomembnejše, da sprejmemo dejstvo, da bo napredek postopen. To ne pomeni, da mora EU odlašati z izražanjem svoje kritike in uporabljati svojo moč za vztrajanje pri demokratičnih reformah.

Prav tako sem ena tistih, ki jim ni vseeno za visoko raven varnosti izdelkov, ki vpliva na 550 milijonov evropskih državljanov; ki jim ni vseeno za neuravnoteženo trgovino, učinkovit dostop do trga, pravice intelektualne lastnine in mednarodne politike konkurence, ki zadevajo tisoče evropskih podjetij in milijone evropskih zaposlenih; ki jim ni vseeno za sodelovanje na področju varstva okolja, mednarodnega okoljskega upravljanja in podnebnih sprememb, ki vplivajo na celotno prebivalstvo na Zemlji.

Ker nam za vse našteto ni vseeno, odločno podpiramo Komisijo, Svet in njuno predsedstvo v zvezi z nenehnim obravnavanjem, pogajanji in poudarjanjem vsakega od teh vprašanj pri rednem dialogu s Kitajsko. Preprosto branje skupne izjave zadnjega vrha med EU in Kitajsko na 18-ih straneh je dovolj za razumevanje, da zahtevnost, občutljivost in pomembnost sodelovanja med EU in Kitajsko …

(Predsednica je prekinila govornico.)

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, ta razprava ponovno kaže, da družbene spremembe potrebujejo čas, in menim, da se moramo vedno spominjati, od kod je Kitajska prišla. Menim, da moramo priznati določen napredek, kot sem povedala na začetku. Vendar je hkrati res, da Kitajska še ni tam, kjer bi si želeli.

Zato menim, da dialog o človekovih pravicah, ki ga spremlja seminar nevladnih organizacij, ostaja temelj za obravnavanje zaskrbljenosti v zvezi s človekovimi pravicami na Kitajskem.

Vendar menim, da moramo biti odločni in tudi realistični. Odločni, da prepričamo Kitajsko, da je vzpostavitev popolnega spoštovanja človekovih pravic v njenem interesu. Realistični, ker moramo priznati, da lahko dejanske reforme na Kitajskem dosežemo le s sodelovanjem in dolgotrajnimi prizadevanji. V tem okviru dodajam, da je stalna organizacija seminarja nevladnih organizacij v skupnem interesu Kitajske in Evropske unije. To je pravkar potrdil tudi vrh.

Zato menim, da skupaj z naslednjim dialogom v okviru predsedstva Slovenije obstaja dobra možnost za ponovno uvedbo tega civilno-družbenega seminarja.

Glede nekaterih drugih vprašanj naj rečem le, da so v skupni izjavi omenjene tudi človekove pravice, prebrala vam bom prvih nekaj vrstic. „Obe strani sta poudarili svojo zavezanost glede spodbujanja in varovanja človekovih pravic in pripisali visoko vrednost dialogu o človekovih pravicah EU/Kitajska, vključno s spremnim pravnim seminarjem“. Poglejte: ugotavljamo, da poudarjajo pomembnost konkretnih ukrepov na področju človekovih pravic ter potrjujejo svojo zavezanost nadaljnji krepitvi dialoga in tako naprej.

Rada bi povedala, da je bilo v tej razpravi poudarjenih nekaj konkretnih točk, v zvezi s katerimi želimo videti napredek, kot na primer Falun Gong. Položaj pripadnikov Falun Gonga, ki so jih zatirali zaradi njihovih prepričanj, za nas ostaja zaskrbljujoč. To vprašanje smo večkrat izpostavili, zlasti na zasedanjih dialoga o človekovih pravicah. Zahtevali smo in še naprej bomo zahtevali, da kitajski organi prenehajo kruto ravnati s pripadniki Falun Gonga.

Glede smrtne kazni sem že omenila, da je to vprašanje zelo pomembno za nas, v tem okviru smo spodbujali Kitajsko in jo bomo še naprej spodbujali, da zmanjša obseg zločinov, za katere je predvidena smrtna kazen, z namenom končne odprave smrtne kazni.

Uvedba moratorija na izvajanje bi bil prvi korak. Nato bi, kot sem že omenila v uvodni izjavi, sledil pregled smrtnih kazni na vrhovnem sodišču kot prvi korak, ki bi se stalno nadzoroval.

Menim, da je razprava zelo jasno pokazala, da so predstave mešane: prišlo je do napredka, vendar je treba storiti še veliko, povem lahko le, da bomo še naprej sodelovali s Kitajsko in jo spodbujali k napredku. Menim, da bodo olimpijske igre dobra priložnost za Kitajsko, da pokaže, koliko bo do takrat napredovala.

  Predsednica. − Prejela sem šest predlogov resolucij, vloženih v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 13. decembra 2007.