Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. december 2007 - Strasbourg

12. Boj proti naraščanju ekstremizma v Evropi (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka ja izjava Komisije o boju proti naraščanju ekstremizma v Evropi.

  Franco Frattini , komisar. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej naj izrazim resno osebno zaskrbljenost nad naraščanjem dejavnosti v Evropi, ki so bile pripisane nasilnim in ekstremističnim skupinam in organizacijam.

Po mojem mnenju je današnja razprava zato zelo pomembna, saj k terorističnim dejanjem ne vodi le ekstremizem, o katerem smo v tem parlamentu govorili že večkrat, ampak tudi tiste dejavnosti in razvoj dogodkov, ki jih lahko ustrezneje opišemo kot rasizem, protisemitizem, ksenofobija, nacionalni ekstremizem, islamofobija, vse tiste oblike nestrpnosti, ki so, kot sem povedal, v Evropi zelo pogoste, in po mojem mnenju, popolnoma neskladne ter v nasprotju z vrednotami Evropske listine o temeljnih pravicah, ki smo jo razglasili danes zjutraj. Ne sme biti dvoma o tem, da ekstremizem po svoji naravi povzroča nesporazume in vodi k nasilju.

Zato je po mojem mnenju prvi cilj politični cilj. To me bo dejansko pripeljalo k omembi ukrepov, ki so bolj povezani z varnostjo in policijskim nadzorom; vendar ko smo soočeni s težavo ekstremizma in njegovim izvorom, moramo še enkrat spodbujati Evropsko unijo, ki je bližje svojim državljanom in zato lažje posreduje sporočila o strpnosti, solidarnosti in spoštovanju Listine, ki je od danes naprej zavezujoča za države članice in državljane.

Menim, da nikoli ni opravičila za ekstremizem; medtem ko smo to večkrat poudarili pri terorizmu, moramo tako storiti tudi pri rasizmu, na primer, in pri ksenofobiji. Vendar moramo tudi raziskati globoko zakoreninjen izvor ekstremizma in nasilja. Naša dolžnost je, da to storimo, ker je naša dolžnost, da vpeljemo ukrepe evropske politike, ki lahko pomagajo pri boju proti ekstremizmu in celo preprečijo in izkoreninijo njegov razvoj in dejavnosti.

Navedel bom nekaj primerov, ki po mojem mnenju kažejo, da je lahko evropska politika res koristna in bolj učinkovita, kot politika, ki je zgolj nacionalna. Iz vidika sodelovanja državljanov v političnem življenju Evrope je za ta program, pri čemer ni naključje, da Evropska komisija financira takšen program o temeljnih pravicah in državljanstvu, zelo pomembno, da vsebuje ukrepe politike, ki državljane spodbujajo k bolj dejavni udeležbi v političnem življenju, v življenju institucij, in tako na primer pri dogodkih, kot so evropske volitve. Leto 2009 nam ponuja dobro priložnost, da nadaljujemo z razpravo, ki vodi k veliki volilni udeležbi, pri čemer izraža pozitivno sodelovanje pri življenju institucij.

Kljub temu je jasno, da drug ukrep politike, ki ga pričakujemo od Evrope in ki ga Evropa hoče spodbujati, vsebuje izobrazbo, zlasti mlajših generacij. Po mojem mnenju je politika, ki bo pri ljudeh in pri današnjih mlajših generacijah, med študenti in mladimi, celo med zelo mladimi, ohranila spomine na pretekle tragedije, tudi zelo pomembna. Na primer vsi programi, ki jih podpiramo in za katere menim, da bi jih morali še naprej spodbujati, programi, ki ohranjajo spomin na žrtve vseh diktatorstev, vseh totalitarnih režimov, ki so v preteklosti uničili Evropo, so po mojem mnenju orodja, ki jih lahko koristno uporabimo za odpravo ekstremizma in rasizma; zgodovina koncentracijskih taborišč lahko na primer služi kot lekcija za današnjo mladino, da se takšne tragedije ne bi nikoli več ponovile, ne le v Evropi, ampak v katerem koli delu sveta.

Potem je tu še en politični ukrep, ki ga lahko in moramo upoštevati: ukrep, ki bolj splošno spodbuja strpnost in dialog med različnimi kulturami in različnimi verstvi. Imamo dve dobri priložnosti, eno letos v evropskem letu enakih možnosti za vse, pri čemer načrtujemo pregled pobud, ki so potekale med letom, drugo pa naslednje leto, v letu 2008, ki je evropsko leto medkulturnega dialoga, dialoga med različnimi kulturami in civilizacijami. Po mojem mnenju pregled leta 2007 in program za leto 2008 predstavljata dobro priložnost za ozaveščanje ljudi, zlasti mladih ljudi, o duhu dialoga, ki bogati in prek katerega lahko vsi rastemo skupaj.

Nedvomno je pomembno, da se javnost zaveda pomembnosti spodbujanja pravic in odpravljanja ekstremizma, nasilja in nestrpnosti. Pri tem ima pomembno vlogo Agencija Evropske unije za temeljne pravice, česar smo si želeli in kar je ta parlament odločno podprl; tako kot je bil v preteklosti Evropski center za spremljanje rasizma, ksenofobije in protisemitizma instrument zelo pomembnega sektorja, boja proti antisemitizmu, bo tudi Agencija Evropske unije za temeljne pravice instrument. Agencija bo kot glavni akter na tem področju imela zelo pomembno vlogo. Kot veste, pripravljamo na tem področju večletni okvir, o katerem razpravljamo v tesnem sodelovanju z gospodom Cashmanom, in menimo, da nam bo večletni okvir načrtovanja Agencije zagotovil koristne instrumente za naše skupne dejavnosti pri preprečevanju ekstremizma.

Poleg tega se moramo dejansko odzvati: medtem ko je vse to pomembna politika preprečevanja, se moramo tudi odzvati. Osebno sem se zavzemal, tudi v svetu ministrov, za evropski zakon, o tem smo dosegli sporazum prejšnjega aprila, v skladu s katerim bi dejanja, ki jih spodbujata rasizem in ksenofobija, lahko kaznovali in storilce takih dejanj kaznovali enako v kateri koli državi v Evropski uniji.

Pri tem ne gre le za fizična dejanja, ampak tudi za konkretno spodbujanje, razširjanje sovraštva in takšnih sporočil, ki jih enostavno ne moremo zamenjati s svobodo izražanja, ki je za vse nas zelo pomembna. Pri tem govorimo o konkretnem spodbujanju k delovanju, k nasilju. O tej okvirni odločitvi so se države članice dogovorile zadnjega aprila. Pomislite na grozne oblike rasizma: na športnih dogodkih, med nogometnimi tekmami, kjer ljudje izkoristijo priložnost za razglašanje neonacističnih sloganov, tam se dogajajo takšna dejanja, ki jih bo okvirna odločitev kaznovala, kar smo izvorno želeli in o čemer smo se dogovorili z nemškim predsedstvom. Pravim, da jih bo kaznovala, uporabljam prihodnji čas, ker na žalost, pri tem se sklicujem na vašo občutljivost, med aprilom in današnjim dnem zadržki nacionalnih parlamentov nekaterih držav članic še niso bili umaknjeni, posledica tega pa je, da je bil postopek, ki sproža začetek veljavnosti tega evropskega zakona za kaznovanje rasizma in ksenofobije, ustavljen.

To izjavljam s popolnim spoštovanjem do nacionalnih parlamentov; vendar ker se je vlada, ki predseduje svetu ministrov, strinjala, menim, da se mora uskladiti s svojim lastnim parlamentom, da bo čim prej umaknjen njen zadržek in da bomo lahko končno zagotovili začetek veljavnosti okvirne odločitve po treh letih in pol dolgotrajnih razprav.

Za konec naj povem, gospe in gospodje, da že imamo zakonodajo v drugih sektorjih, ki kaznuje diskriminacijo na podlagi rase in narodnosti, ter da bo ta zakonodaja upoštevana z nadzorom, če se lahko tako izrazim, Evropske komisije, ki je odgovorna za zagotavljanje skladnosti z evropsko zakonodajo. Izpostavljam, na primer, nedavno direktivo o „brezmejnih“ avdiovizualnih storitvah, ki od svojega začetka veljavnosti zelo jasno določa, da avdiovizualne storitve ne smejo vsebovati spodbujanja k sovraštvu na podlagi spolne usmerjenosti, rase, vere ali narodnosti.

Prav za doseganje vsega tega policijski ukrepi, kazensko pravo in pregoni ne zadostujejo: potrebna je globoko ukoreninjena kultura pravic posameznikov in človeških vrednot. Ravno o tem smo govorili zjutraj, ko smo praznovali sprejetje Evropske listine o temeljnih pravicah. Menim, da je v času priprav na ratifikacijo lizbonske pogodbe to ena od politik, prek katere lahko Evropa svetu ponudi lekcijo o načinih, kako lahko izkoreninimo te sovražne zločine proti človeku.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, temu skoraj ne moremo verjeti. Pred štirimi ali petimi tedni sem bil povabljen na protidemonstracijo demonstracije, ki so jo v moji regiji organizirale stranke skrajne desnice. Demonstriralo je le 30 ekstremistov, medtem ko se je zbrala množica več tisoč ljudi, da bi demonstrirali proti njim. V takih okoliščinah, ko stojiš pred desničarskimi ekstremisti, si rečeš: „Temu skoraj ne morem verjeti.“ Kako se lahko po tistem stoletju v Evropi še kdo zateče k ekstremizmu, se spet šopiri poln sovraštva in arogance ter je sovražen do drugih?

Današnja razprava je dobrodošla in pomembna. Ekstremizem je rak v naši družbi. Politiki vedno znova apeliramo na moralni pogum ljudi, pri čemer pričakujemo, da se bodo dvignili in protestirali proti temu ekstremizmu. Menim, da je tudi čas, da se zahvalimo za to, da imamo takega moralnega poguma v izobilju in da se toliko ljudi res dvigne in protestira. Kaj je ekstremizem? Naj poudarim, da ko govorimo o prepovedi političnih strank, o prepovedi javnega izražanja mnenja in stališč, ni treba posebej omenjati, da takšni ukrepi ne smejo temeljiti na političnih ocenah. Temeljiti morajo na objektivnih kriterijih. Ta objektivni kriterij smo določili danes v listini o temeljnih pravicah, ki določa bistvo naših temeljnih vrednot. Če stranke ali politiki napadejo te vrednote, se morajo sodišča odločiti, ali so njihova dejanja nezakonita in naložiti prepoved.

Kaj bi morali storiti, če so izvoljeni kandidati ekstremističnih strank, če take stranke pridobijo sedeže? Najprej ne sme biti nobenega sodelovanja s temi strankami, pri čemer sem hvaležen poslancem socialistov, ki so iz svojih krogov zaradi sodelovanja z ekstremisti izključili svojo slovaško stranko. Nato ne smemo spregledati dejstva, da takšen volilni uspeh izvira iz nezadovoljstva javnosti, in na to se ne smemo odzvati tako, da žalimo volivce, ampak raje tako, da se spoprimemo s temeljnimi vprašanji. Poudarjam, da se ekstremizem pogosto začne z malimi koraki v stranki in tega se moramo zavedati. Moje sporočilo je zato: „Ne dovolite, da se ukorenini.“

Politični ekstremizem obstaja pri levici in desnici ter sta oba enako slaba. To je treba izpostaviti. Evropa je izkusila ekstremizem in je zaradi njega trpela. Dosegli smo napredek pri boju proti ekstremizmu. Za to bitko se splača tvegati. Gre za bitko, ki jo bomo na koncu dobili.

  Kristian Vigenin (PSE) – (BG) Gospod predsednik, komisar Frattini, hvala za razumevanje in predstavitev namenov Komisije. Simbolično se mi zdi, da točno danes, ko je bila podpisana Listina o temeljnih pravicah, razpravljamo o temi, ki je neposredno povezana z njo. V zvezi z vzponom ekstremizma predstavlja vedno večji vpliv ekstremističnih desno usmerjenih strank in organizacij neposredno grožnjo obstoju Evropske unije.

Morda se sliši preveč odločno, vendar Unija temelji na jasnih načelih, pri čemer je obstoj mogoč zaradi dejstva, da so v Evropi pred 50 leti prevladovali mir, solidarnost, strpnost, medsebojno spoštovanje med etničnimi in verskimi skupnostmi ter miren soobstoj narodov. Danes ekstremistična desnica napada prav ta načela in s tem srce Evropske unije, brez katerega sploh ne bi mogla obstajati. Vendar naša Unija ni abstrakten izum ali le še ena administrativna stopnja upravljanja. To je unija, katere poslanstvo je braniti in varovati vrednote, na katerih temelji ves svet.

Če želimo ali ne in če smo pripravljeni ali ne, moramo razumeti, da po vsem svetu obstajajo ljudje, ki so prikrajšani za temeljne pravice, trpijo zaradi političnih povračilnih ukrepov, jih zatirajo nedemokratični režimi ali so diskriminirani na podlagi rase, narodnosti ali vere. Pri tem po vsem svetu obstaja upanje, da jih bo Evropska unija podprla ter da lahko tudi njihovo državo dosežejo duh strpnosti, zagotovljene državljanske pravice in socialna varnost. Ali smo lahko v zunanjem svetu močni in prepričljivi, če se ne spopadamo uspešno z domačimi težavami? Kako lahko pojasnimo ljudem, ki svoje zadnje upanje polagajo na nas, da priseljenci umirajo zaradi svojega izvora, da so etnične manjšine sistematično diskriminirane ter da strankarske ideologije izpodbijajo enakost žensk ali opredeljujejo homoseksualnost kot bolezen? Kako lahko pojasnimo, da začenjamo pozabljati na najtemnejše strani naše zgodovine ter da mladi hvalijo Hitlerja, pri čemer antisemitizem postaja moda dneva? Jaz in moji kolegi socialdemokrati tega ne moremo sprejeti.

Verjamem, da v tem parlamentu ni politične skupine, ki bi ostala brezbrižna do dejstva, da ekstremizem desnice, rasizem in ksenofobija pridobivajo nove temelje. Ali nismo danes videli, kako je glasna manjšina, ki se lahko leta 2009 vrne okrepljena, bolj izrazita in bolje organizirana, prostaško onečastila zgodovinski mejnik v razvoju Evropske unije? S hinavsko zahtevo po referendumu je izpodbijala Listino o temeljnih pravicah in temeljne pravice same. Takšno obnašanje, ki je prisotno tudi v veliko nacionalnih parlamentih, spodbuja ekstremiste, ki bodo jutri storili še eno kaznivo dejanje, pri čemer jih navdihuje omenjeni politični cirkus. Zelo jasno moramo določiti težave ter skupaj poiskati rešitve. Zato moramo to vprašanje vedno znova uvrstiti na dnevni red Parlamenta. Zato, ker je ekstremizem vseevropski izziv, ki zahteva usklajeno prizadevanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Če je Evropska komisija čuvaj pogodb EU, je Evropski parlament čuvaj vrednot, pri čemer verjamem, da smo se skupaj sposobni upreti naraščajočemu valu, ki ga poznamo iz nedavne preteklosti. To moramo ustaviti brez kršenja temeljnih pravic, kot so pravica do svobodnega izražanja, pravica do združevanja in svoboda medijev. Za demokracijo se lahko borimo le v skladu s pravili demokracije. Kršenje teh pravil pomeni, da je zmagal ekstremizem. Hvala.

  Ignasi Guardans Cambó, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, pred nekaj tedni je na podzemni železnici v Madridu po prepiru z desničarskimi ekstremisti zaradi vbodnih ran umrl mlad moški Carlos Palomino. Malo pred tem so nadzorne televizijske kamere na podzemni železnici v Barceloni posnele blazneža, ki je napadel mlado dekle, ker je bila priseljenka, in kot je dejala, zaradi barve kože, pri čemer ni vedel, da ga snemajo ter da bodo njegovo dejanje prenašali po vsem svetu.

Ti in drugi podobni primeri se ponavljajo v različnih delih Evrope. Pogosto poskušamo mi in vsi politiki, ki jih ta pojav skrbi, z včasih pretiranim občutkom odgovornosti čim bolj zmanjšati pomen takšnih pojavov: pravimo, da ne smemo biti zaskrbljeni; konec koncev so to osamljeni primeri in na svetu ni toliko blaznežev, ne smemo pretiravati, to ni resna težava.

Zato takšne napade označimo kot manjše, ker nas je strah priznati, da v najboljšem primeru to dejansko ni majhna težava. Med drugim zato, ker kot pravilno predlaga resolucija, o kateri bomo glasovali jutri, veliko omenjenih neonacističnih in desničarskih ekstremističnih organizacij izrablja strah, ki v naši družbi že obstaja in ga ne moremo skriti.

Zato ni dovolj obsojati. Odpreti moramo oči, odgovorno ukrepati ter se soočiti z nečim, kar ni le osamljen pojav; brez da bi povzročili zaskrbljenost, moramo priznati njegovo resnično velikost in obseg. Dan, na katerega smo podpisali Listino o temeljnih pravicah, je dober dan, da si zapomnimo, da ima Evropska unija vlogo in odgovornost na tem področju.

Pri varovanju dostojanstva oseb ali obsojanju rasizma, ksenofobije in nestrpnosti ni subsidiarnosti. Potrebno je ukrepanje na evropski ravni, pri čemer morata Komisija in Agencija za temeljne pravice najprej pregledati, kakšna razvejanost in mreže so v ozadju, če sploh, ter kakšne povezave obstajajo med različnimi ekstremističnimi desničarskimi gibanji, da lahko uporabimo zakonodajo, prispevamo prek izobraževalnih politik in podpremo vzgojitelje, ki učijo o raznolikosti, ter, kjer je potrebno, odločno obsodimo tiste politike, socialne voditelje, športnike itd., ki pasivno ali dejavno podpirajo ta dejanja.

  Bogusław Rogalski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, vzpon ekstremizma v Evropi je dejstvo, o katerem moramo govoriti. Gospod komisar je povedal veliko, vendar je govoril v splošnem smislu ter o zadevah drugotnega pomena, kot je rasizem na nogometnih tekmah. Govoriti moramo o dejstvih, t. j. o političnem ekstremizmu, ki je danes prisoten v Evropski uniji.

Gospod predsednik, včeraj je vodja neofašistične stranke NPD na nemški javni televiziji ARD zahteval, da Poljska takoj vrne Nemčiji Pomorjansko in Šlezijo. Izjavil je, da so Kaliningrad, Gdansk in Vroclav nemška mesta, ter zahteval nemško pristojnost nad njimi. Zahteval je tudi, da je treba omenjena mesta in ozemlja, ki so del Poljske, takoj vrniti Nemčiji.

Govorimo o dogodkih v Nemčiji, vodilni državi v Evropski uniji. Že nekaj let nemški fašisti v stranki NPD pozivajo k ponovnemu pregledu mej, pri čemer zavračajo mednarodne pogodbe, ki so končale drugo svetovno vojno, ter zahtevajo, da se meje premaknejo nazaj. Gospod komisar, tega ne moremo dovoliti. Potrebno je odločno ukrepanje. V nobeni državi, v tem primeru Nemčiji, ne smemo javni televiziji dovoliti, da dopušča prenose revizionističnih stališč neofašistov in nacistov ter njihove pozive k še eni vojni.

Gospe in gospodje, to ni obrobna težava. Težava je zelo resnična. Zadevna stranka ima predstavnike v sedmih regionalnih parlamentih. Tega danes v Evropi ne moremo dopustiti, tako kot ne moremo dopustiti spodkopavanja demokratičnih načel, pravice do različnosti in svobode govora, kot sta to danes počela gospod Cohn-Bendit in gospod Watson, ki je med govorom o različnih mnenjih glede Listine o temeljnih pravicah oziroma bolj glede reformne pogodbe EU poslance, ki so mu nasprotovali, imenoval idioti. Tega ne smemo dopustiti. To ni pristop k demokraciji in današnji Evropski uniji, ki bi ga morali učiti mlade. Bodimo združeni v raznolikosti.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, menim, da je del vprašanja, ki ga obravnavamo, naslednji: kako naj se borimo proti nečemu, kar je za vse nas ekstremizem, proti temu strahu pred drugim ter želji zaščititi lastno kulturo, kot da je edina, kot da se nikoli ni spreminjala in kot da se v njihovih življenjih ni nikoli nič premaknilo. In vendar se moramo ozreti le 50 ali 60 let nazaj, da opazimo velike spremembe, tudi na naši celini.

Menim, da želja po varovanju pogosto izhaja iz občutka strahu pred tem, da bomo mi in naša predstava o nas izginili, zato hočemo svojo moč projicirati na druge ter jim odreči njihov obstoj.

Menim, da smo vsi tu ponosni na to, kdo smo, na državo, iz katere prihajamo, ali na svojo regijo ali dediščino. Vendar nas večina ne pričakuje, da se bo ta občutek prenašal le prek rodu in globoke povezanosti z ozemljem, ampak prek državljanstva, zakonodaje in naših pravic.

Kot so dejali drugi, je današnji podpis Listine o temeljnih pravicah izjemno pomemben simbol, dodan zlasti tej razpravi.

Vendar pri opazovanju izvolitve ekstremističnih strank, ki imajo v mislih le en vidik resnice, t. j. svojega lastnega, vidimo legitimizacijo nasilja, sovražnega govora ter dejanj proti tistim, za katere menijo, da so drugačni.

Spominjam se, da smo pred nekaj leti slišali za izvolitev enega samega člana britanske nacionalne stranke v lokalni svet v Londonu. Stopnja rasističnega nasilja se je na tistem območju povečala.

(Vzklik: „Bravo!“)

To ni razlog za „bravo“. To je sramotno. Kako lahko to rečete in sedite v Parlamentu ter trdite, da ste demokrati?

Rasistično nasilje moramo obsojati. Ko govorimo o ekstremizmu, se moramo zavedati, da seksizem in sovraštvo do žensk še vedno obstajata.

Vendar izvolitev takih strank viša raven strahu, zato moramo razmisliti, kako se bomo odzvali na to. Pri odzivu moramo biti prepričani, da naša dejanja podpirajo človekove pravice in vrednote, ki jih cenimo. Paziti moramo, da ne sprejemamo zakonov, ki bi prek obravnavanja enega primera ekstremizma dejansko ponudili pomoč tistim ljudem ali vzbudili strah v osrčju drugih skupnosti.

Strinjam se s skupnim predlogom, ki je bil danes podan Parlamentu, in se zahvaljujem vsem kolegom, ki so vanj vložili veliko truda.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za oblikovanje omenjene resolucije se zahvaljujem podpredsedniku Frattiniju, predlagateljem in vsem kolegom poslancem, ki so sodelovali z mano.

Kot potrjujejo poročila Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, je v zadnjih letih pojavov rasizma in ksenofobije več. Povečanje je tesno povezano z rastjo in širjenjem političnih sil, ki v Evropi pojasnjujejo težave zaradi priseljevanja na zmoten način, pri čemer pogosto pripravljajo gesla, ki branijo raso in identiteto ter izzovejo občutke samoohranitve proti tistim, ki vstopajo v Evropo, ter jih opisujejo kot teroristično grožnjo ali zločince ali jih celo označujejo z nesprejemljivimi antropološkimi imeni ter ksenofobičnimi in rasističnimi gesli.

Strank in gibanj, ki so v prejšnjih letih imela izrazita protievropska nacionalistična nagnjenja ter so zelo rasistična, je vedno več. Njihova politična propaganda se naslanja na družbeno negotovost ter poskuša dodati košček k mozaiku vojn civilizacij. Ta propaganda je zdaj prevladujoči del politične in institucionalne razprave, pri čemer se zdi, da je v nekaterih primerih sporočilo, ki izhaja iz vlad ali je kot rezultat dejavnosti vlad.

Jutri bomo glasovali o resoluciji o ekstremizmu, t. j. naslovu, ki je morda nekoliko nejasen. Lenin je dejal, da je ekstremizem otroška bolezen komunizma; lahko ga parafraziramo in rečemo, da je ekstremizem morda otroška bolezen vseh političnih, verskih, gospodarskih in ideoloških programov. Gospod Weber ima prav: obstajata ekstremizem levice in desnice, vendar ne samo ta dva, ampak tudi neoliberalni ekstremizem, katoliški ekstremizem, muslimanski ekstremizem, ekološki ekstremizem in anarhično-uporniški ekstremizem.

Vendar je težava v Evropi rast ekstremizma desnice ter težav, ki omogočajo širjenje tega ekstremizma. V zadnjih letih so se v Evropi vzpostavile neonacistične in neofašistične politične sile in gibanja, katerih politika je delovati proti evropskemu združevanju, pri čemer smo jih videli v Italiji, Franciji, Avstriji, na Nizozemskem, v Belgiji, Združenem kraljestvu, Nemčiji, na Danskem in v Švici; izražajo krizo, ki intelektualca, kot je Alfio Mastropaolo, vodi k opisu napada nove desnice kot noro kravo demokracije.

Demokratična legitimizacija nekaterih političnih sil pomaga, da se nevarne zamisli širijo v telo evropske družbe, s čimer hranijo nazadnjaška nagnjenja. To je nevarna in v nekaterih primerih podcenjena bolezen, ki se hrani s pogosto zamolčanimi in skritimi etnocentričnimi nagnjenji, ter je v nekaterih primerih zakrita z navidez demokratičnimi in zakonitimi dejanji. Zato moramo dvomiti v naše odločitve in politične pobude.

Vedno bolj je poudarjena potreba po oblikovanju in utrditvi skupne evropske kulture in identitete. Verjamem, da je treba evropsko identiteto in kulturo oblikovati na podlagi dialoga in stika s kulturami, ki v prejšnjih letih niso spodbujale in utrjevale poti širjenju in rasti evropske zamisli, t. j. evropske kulture.

Moj sklep je, da potrebujemo veliko kulturno bitko. Policijske dejavnosti in dejavnosti v zvezi z javno varnostjo niso dovolj; potrebno je veliko kulturno prizadevanje, pri čemer bomo le tako lahko zagotovili, da bo leto 2008 dejansko evropsko leto medkulturnega dialoga, ker mora Evropa temeljiti na medkulturnih načelih.

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). - (ES) Gospod predsednik, vesel bom, če boste svojo avtoriteto predsednika tega zasedanja uporabili za poziv skupini poslancev, za katere se zdi, da menijo, da so v cirkusu in ne v Parlamentu, pri čemer uničujejo kakovost razprave s šalami in vzklikanjem, naj se umirijo.

  Predsednik. − Bližamo se koncu leta, pri čemer je običajno, da ob hrani popijemo malo preveč ali vsaj več kot običajno. V tem primeru se je najbolje odločiti za počitek in ne motiti razprave, pri kateri mora vedno prevladati spoštovanje do govornika.

Zahvaljujem se za vaš poziv, vendar kot sem dejal, je po obroku z nekaj kozarčki najbolje počivati in ne motiti razprav z brezobzirnostjo in pomanjkanjem vedenja, ki je primerno za Parlament.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, tudi sam sovražim ekstremizem kot vsi ostali. Britanci ga sovražimo, ker se z njim borimo že več stoletij.

Če se želite spopasti z vzponom ekstremizma v Evropi, najprej poglejte njegove vzroke, preden se zapodite v še več zakonodaje, ki le omejuje; povzroča ekstremizem. Poglejmo si najvišjo raven ekstremizma v Evropi, fašiste v tridesetih letih 20. stoletja. V Britaniji je pohode sira Oswalda Mosleyja ščitil zakon, vendar so sovražne politike, ki so se na ta način spodbujale, ljudje zavrnili. Po vsej Evropi so fašistične voditelje črnili in ovirali. Hitlerja so zaprli in tako je kot ostali pridobil svojo moč.

Danes zjutraj smo v tem parlamentu videli vzpon ekstremizma s podpisom Listine o temeljnih pravicah, ki je del ustave za Evropo, ki bo podpisana jutri in v zvezi s katero je bil v sedmih državah obljubljen nacionalni referendum. Dve sta privolili, dve sta bili proti, vendar sta bili prezrti, pri čemer ostale še čakajo. V Združenem kraljestvu je naša vlada dala pisno obljubo, ki jo zdaj zanika. Toliko o tem, da naj bi v tem parlamentu ljudem prisluhnili.

EU je današnji ekstremist, ki želi s tem podlim dokumentom svoje mišljenje vsiliti drugim. Namenoma je bil napisan tako, da ga nihče razen izkušenih pravnikov ne zna brati, pri čemer so odstavki, vzeti iz izvirnika in veljavnih pogodb, označeni, vendar se med dokumenti ne ujemajo. Številčenje bo ob podpisu spremenjeno in nato še enkrat spremenjeno, da se zagotovi, da ga prebivalci Evrope ne morejo razumeti.

To psevdodemokratično prevračanje bo podtaknjeno Britancem. Ne, hvala, svoje pravice že imamo, vključene v pomembno in čudovito Veliko listino svoboščin iz leta 1215, ki jo dopolnjuje listina o pravicah iz leta 1689. Kdo mislite, da ste, da lahko uničite te demokratične ukrepe, ki so bili določeni za nas in so odprti za vse?

Prezrta zgodovina postane ponovljena zgodovina. Skozi stoletja se niste menili za naše vodenje, zato ste plačali ceno. Če boste zdaj prezrli naš primer, se boste podali na pot v pogubo.

(Ploskanje njegove skupine.)

  Bruno Gollnisch (NI) . – (FR) Gospod predsednik, to mora biti nešteto poročilo o tako imenovanem vzponu ekstremizma v Evropi. Svet, Komisija in politične skupine so se združili v svoji malovrednosti, pri čemer je retorika kot običajno intelektualno zaničevanja vredna, politično sramotna in moralno sprijena.

Intelektualno je vredna zaničevanja, ker je bila vsaka nova zamisel, ki je kdajkoli obstajala, v religiji, vključno s krščanstvom, ki ga nekateri zaradi svoje drznosti zagovarjate; v politiki liberalizma ali socializma; v znanosti, vključno s koncepti, ki so danes samoumevni, kot je ta, da je Zemlja okrogla in se vrti okoli Sonca, obravnavana kot ekstremistična, heretična, uničevalna in nesprejemljiva. Mnenja ne morete diskreditirati preprosto z demoniziranjem: pojasniti morate, zakaj je pomanjkljivo.

Politično sramoto ste v celoti napravili vi, ljudje na oblasti, ki se namesto, da bi reševali težave, le bojujete z opozicijo. Vse, kar počnete, je to, da poudarjate svojo nezmožnost za reševanje vprašanja priseljevanja, t. j. invazije, s katero ste namenoma ali zaradi strahopetnosti sklenili zaroto. Pri tem priznavate, da vam je spodletelo na gospodarskem, socialnem, kulturnem ter moralnem in izobraževalnem področju, pri čemer je namesto spremembe vaših katastrofalnih politik vaša edina skrb, da se znebite tistih, ki protestirajo ali vas kritizirajo.

V moralnem smislu je vaš odnos najbolj protisloven. Nasilje in terorizem napačno enačite z zakonitim odzivom Evropejcev proti uničenju njihove identitete. Kakšni hinavci ste. Te ljudi hočete utišati in jim odvzeti političnega predstavnika: vi ste farizeji demokracije. Vi ste tisto, čemur Sveto pismo pravi „pobeljeni grobovi“; to pomeni, da je vaša iskrenost manj kot površinska. Govorite o človekovih pravicah in svobodi izražanja, o vrednotah Evrope in strpnosti, vendar so to le izrazi ki prikrivajo nekaj grdega. Vsakemu, ki se ne strinja z vami, bi odrekli točno tiste pravice, ki jih neprestano ponavljate. Vse to bi bilo osovraženo, če ne bi bilo tako groteskno. Prihodnje generacije vam bodo izrekle sodbo, tako kot so barbari izrekli sodbo Rimu. Upam, da boste dobili vsaj tisto, kar si zaslužite.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospe in gospodje, tema, o kateri danes razpravljamo, je izjemno pomembna za prihodnost Evropske unije ter varnost državljanov in naših vrednot.

V zadnjih letih je ekstremizem vedno pogostejši pojav v javnem življenju evropskih držav, ki je povzročil veliko zaskrbljenosti in vprašanj glede boja proti njemu. Čeprav so k širitvi tega pojava prispevali različni razlogi z različnimi ozadji, vztrajam pri temeljnem vidiku razprave o ekstremizmu, to je pri priseljevanju.

Ekstremistične skupine opredeljujejo priseljevanje kot največje zlo v evropskih državah, ker lahko z njim pojasnijo nezaželene spremembe v njihovih družbah. Kljub temu je priseljevanje, kot vsi vemo, ključni dejavnik v gospodarstvih evropskih držav, pri čemer koristi gospodarski rasti.

Njegove nezaželene vplive, ki izhajajo iz neprilagojenosti priseljencev družbam, ki jih sprejmejo, je treba rešiti z metodami, značilnimi za Evropsko unijo. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bomo spremenili najbolj temeljne vrednote evropskega ustroja.

Zato ne moremo dopustiti, da ekstremistične stranke spremenijo programe tradicionalnih strank.

Če pri poskusu, da zmanjšamo tveganja in nevarnosti, ki jih prinašajo takšne skupine, ter preprečimo pridobivanje glasov naših državljanov, uporabimo takšno strategijo, bomo njihovim zamislim in metodam zgolj ponudili legitimnost. Ne smemo dopustiti, da bi ekstremistična sporočila prilagodili in spodbujali kot zakonodajo v državah članicah. Takšno delovanje pomeni uničenje vizije o večkulturni in večetnični Evropi.

Kriza, ki so jo ustvarili vprašanje Romov in oblike ekstremizma v Italiji, ne sme predstavljati nevarnega primera za temeljna načela Evropske unije glede prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb. Našim državljanom moramo pojasniti, da je takšno vedenje škodljivo za njihove družbe in Evropsko unijo kot celoto.

Rezultati volitev v Evropski parlament v Romuniji so lahko zgled v tem smislu. Nobena ekstremistična stranka ni dosegla praga potrebnih glasov, da bi svoje predstavnike poslala v Evropski parlament.

  Bárbara Dührkop Dührkop (PSE). - (ES) Gospod predsednik, prosila bi za nekaj dodatnega časa, ki ga namenjam tistim na zadnjih sedežih, na desni, in jim posvečam tradicionalen kastiljski pregovor: „A palabras necias, oídos sordos – neumne besede bodo naletele na gluho uho“. Nadaljevala bom v angleščini.

Danes, ko smo ponosno podpisali Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, mineva več kot pol stoletja od takrat, ko je Evropa prisostvovala najbolj nezaslišanemu zločinu ksenofobije in rasizma, t. j. holokavstu.

Več milijonov ljudi je bilo ubitih zaradi vere, etnične pripadnosti ali političnega prepričanja. Zato je bolj kot kadar koli prej treba upoštevati zgodovino, ko živimo sedanjost in se pripravljamo na prihodnost.

Moramo biti budni in pazljivi; pazimo se kačjih jajc, kot nas je naučil Ingmar Bergman. Kot je komisar Frattini danes potrdil, obstaja v naših državah članicah preporod nasilnih dejanj, ki izhajajo iz rasizma in ksenofobije.

Zame je še bolj skrb vzbujajoče, da je vpletenih vedno več mladih. Zato je bistveno, da jih naučimo državljanstva in jim razjasnimo lastnosti rasizma.

Vedno več ekstremističnih desno usmerjenih strank, ki svojo ideologijo in politične prakse osnujejo na podlagi nestrpnosti in izključenosti, je izvoljenih v nacionalne parlamente. Tako pridobijo odličen oder za svoja politična sporočila sovraštva. Tega se moramo zavedati in poskušati izvajati preprečevalne ukrepe.

Rasizem in ksenofobija sta najbolj neposredni kršitvi načel svobode in demokracije ter naših temeljnih pravic. Zato moramo evropske institucije in mi, poslanci, s svojo odločnostjo zagotavljati ohranjanje temeljnih svoboščin, medtem ko moramo z zakonom obsojati vsako obliko rasizma in ksenofobije ter se boriti proti temu.

Bolj kot kadar koli prej se pri boju proti rasizmu in ksenofobiji zahteva nična strpnost. Bolj kot kadar koli prej moramo biti bojeviti pri zagovarjanju svojih vrednot, pri čemer moramo uporabljati in krepiti instrumente, ki so na voljo Evropski uniji in njenim državam članicam.

Noben državljan ne sme trpeti preganjanja zaradi svoje rase, vere, spola, družbenega položaja, jezika, nacionalnosti ali spolne usmerjenosti. Izkoreninjenje rasizma in ksenofobije ter pravica živeti v miru je moralni izziv za vse demokrate, pri čemer je zagovarjanje državljanskih pravic dolžnost vsakega demokrata.

  Viktória Mohácsi (ALDE). - (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje. Včeraj smo skoraj dve uri govorili o boju proti vzponu ekstremizma ter končnem besedilu resolucije, ki temelji na liberalnih pobudah, pri čemer smo seveda vseskozi upoštevali zamisli in zahteve vseh skupin. Sem optimistična in verjamem, da bomo prišli do skupnega stališča o tej zelo pomembni temi.

Osebno mi je zelo žal, da se moramo leta 2007, ki je leto enakih možnosti za vse, še vedno boriti s sencami padlih diktatur iz 20. stoletja, ki se od časa do časa vrnejo. Vemo, da nobena država članica pri tem ni izjema. Naj jih nekaj omenim po imenih: Pospolitos na Slovaškem, Mladi nacionalisti v Češki republiki, Nova desnica v Romuniji, Nemška nacionalno demokratska stranka v Nemčiji in Nacionalno zavezništvo v Italiji, vendar se vsi soočamo z enakim ekstremizmom.

Če govorim o svoji državi, je zame nesprejemljivo, da ekstremistične stranke, kot sta gibanje Za boljšo Madžarsko ali Madžarska straža vsak dan dajeta izjave, v katerih konceptualno absurdno kriminaliteto Romov pojasnjujeta z genetskimi razlogi, pri čemer namesto vključevanja Romov v družbo zahtevata segregacijo in geta, medtem ko korakata v črnih uniformah v mestu Tatárszentgyörgy ter ob petkih v mestu Kerepes. V zvezi s tem kolege poslance ponovno opozarjam na dejstvo, da je veliko romskih naselij v Evropi celo danes tarča ekstremističnih sil.

Ob koncu svojega govora naj omenim nekaj novic. Varuh človekovih pravic na Madžarskem, predsednik republike in madžarska vlada so uradno obsodili Madžarsko stražo in gibanje Za boljšo Madžarsko. Želimo, da vse odgovorne evropske vlade storijo enako in se soočijo s svojim lastnim ekstremizmom. V vsakem primeru je zato nujno, da čim več kolegov poslancev jutri glasuje za stališče Parlamenta do boja proti vzponu ekstremizma. Hvala.

  Eoin Ryan (UEN). − Gospod predsednik, danes smo prisostvovali razglasitvi Listine o temeljnih pravicah, pri čemer zdaj razpravljamo o vzponu ekstremizma v Evropi. Menim, da je med obema zelo jasna povezava. Agencija za temeljne pravice EU je bila do nedavnega znana kot Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije. Ne moremo se spopadati z ekstremizmom, ne da bi obravnavali vprašanji rasizma in ksenofobije, ki sta še preveč prisotni v današnji Evropi. Ekstremizem sproža ekstremizem in v Evropi obstaja nevarnost, da se znajdemo ujeti v zelo začaranem krogu, če ne bomo ukrepali hitro ter rešili in odstranili nekaterih od teh temeljnih vzrokov.

Prej sem poslušal gospoda Gollnischa, ki je imenoval ljudi v tem parlamentu in druge za barbare. Ni predlagal nobene verodostojne zamisli, niti ene pozitivne zamisli o tem, kako lahko obravnavamo to težavo v Evropi, razen običajnega zmerjanja, značilnega zanj. On in njegov vodja, gospod Le Pen, želita priti na Irsko v zvezi s pogodbo. Zatrjujem vam: omenjene vrste ekstremističnih zamisli v moji državi ne bi in ne bomo dopuščali, najlepša hvala. Prosim, pridite in prepričani smo, da bomo pogodbo preskočili, ko bodo slišali, kakšno vrsto celinske Evrope želite razviti ter vaše zamisli. Pokazalo se je, da pristop, zaradi katerega so se delavci odzvali …

(Gospod Gollnisch je prekinil govornika.)

Vemo, za kaj se zavzemate, gospod Gollnisch, in že velikokrat smo vas slišali, vas in vašega vodjo.

Pokazalo se je, da pristop, zaradi katerega so se delavci odzvali na desničarki populizem, vključuje predsodke proti priseljencem, nacionalizem, avtoritarizem, družbeno prevlado in politično nemoč, pri čemer so bili predsodki proti priseljencem najpomembnejši dejavnik med njimi. V državah, v katerih imajo ustrezna sredstva poročanja, je vzrok za diskriminacijo, o katerem največkrat poročajo, pogosto regija. Če se posvetimo odpravi takšnih predsodkov in diskriminacije, smo naredili pomemben korak naprej v boju proti ekstremizmu.

Zato pozivam vse poslance, naj spodbujajo razpravo in izmenjavo mnenj o vprašanjih družbene neenakosti, porekla, rase, vere in vpliva družbenih ter gospodarskih sprememb na lokalni, nacionalni in vseevropski ravni ter da ne uporabljajo ekspresivnih izrazov in ljudi imenujejo barbari. Zato se strinjam, da je Evropski parlament kot del evropskega leta medkulturnega dialoga povabil papeža Benedikta, predsednika Afriške unije, dalajlamo, generalnega sekretarja Združenih narodov, glavnega rabina Združenega kraljestva in velikega muftija iz Damaska, da leta 2008 govorijo v Evropskem parlamentu. Strinjam se s takšnimi vrstami pobud.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Z vsem spoštovanjem, gospod predsednik, zelo bom vesel, če boste povedali, zakaj imajo poslanci vaše skupine in tisti, katerih mnenje je očitno bliže vašemu, več dodatnega časa za govor in jih ne prekinete z lahkoto, medtem ko govornike, s katerimi se očitno ne strinjate, prekinete takoj po desetih sekundah. Uporabljate dvojna merila, kar ni sprejemljivo.

  Predsednik. − Najprej, gospod Dillen, se mi zdi, da predsednik usmerja razpravo po svojih merilih in ne po merilih nekoga, ki sedi na sedežu 777.

Za vas nimam nobene razlage. Vsi govorniki, vključno s tistimi, ki so govorili med sabo, so imeli na voljo več časa, kot jim pripada.

V vsakem primeru poslance pozivam, naj naslavljajo predsednika in Parlament, pri čemer naj svojih komentarjev ne naslavljajo na druge poslance, da bomo preprečili neprimerne medklice in prekinitve.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). - (SV) Gospod predsednik, vsi smo opazili vzpon ekstremizma v EU. Menim, da se moramo vprašati, zakaj. Zakaj je vedno več ksenofobije in drugih ekstremističnih vedenj? Prepričana sem, da sta podlaga za ekstremizem in ksenofobijo izključenost in pomanjkanje sodelovanja v družbi. Enakovrednost vseh ljudi je temeljno načelo v civilizirani družbi, zato moramo vsi pomagati v boju proti ksenofobičnim silam, ki diskriminirajo osebe z drugačnim etničnim ozadjem, seksualnim nagnjenjem in spolom ali invalide.

Te skupine uporabljajo nasilje in grožnje. V državi, iz katere prihajam, smo videli celo umore ljudi, ki so zagovarjali človekove pravice. Vidimo umore mladih z drugačnim etničnim ozadjem le zaradi njihovega ozadja. Ne smemo dopustiti, da se to še kdaj ponovi.

Tisti, ki spodbujamo enakovrednost vseh ljudi, ne smemo nikoli dopustiti, da bi nas utišali. Vendar vemo, da to ni dovolj. Ksenofobične in ekstremistične skupine izrabljajo mlade, ki so ekonomsko in socialno izključeni, za ustvarjanje več strahu, nemira in sovraštva do drugih skupin. Boj proti ekstremizmu mora biti zato združen z oblikovanjem pravične družbe, ki temelji na solidarnosti.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). − Gospod predsednik, predstavljeni predlog je še en primer nevednosti in hinavščine. V njem med drugim beremo, da so nekatere politične stranke in gibanja, tudi tista na oblasti v veliko državah ali tista, ki so zastopana na lokalni, nacionalni ali evropski ravni, namerno postavila nestrpnost in nasilje zaradi rase, narodnosti ali nacionalnosti v središče svojega programa.

Beremo tudi, da ta parlament močno obsoja vse rasistične in sovražne napade ter poziva organe, naj naredijo vse, kar lahko, da kaznujejo tiste, ki so odgovorni.

V sejni dvorani, v kateri sprejemamo takšne resolucije, je eden od naših kolegov uporabil neprimeren in žaljiv jezik lažne propagande, in sicer prav takšnega, ki ga pogosto uporabljajo ekstremisti, ter prav takšnega, ki temelji na obrekovanjih in se uvršča med sovražni napad. Namigoval je, da bi jaz lahko ponovil Dachau. No, naj ga razsvetlim: prvič, Dachau je bilo nemško taborišče smrti; drugič, Dachau je v Nemčiji in jaz nisem Nemec. Trdil je celo, da je po štiridnevnem obisku Poljske poznal mojo državo bolje kot jaz in da jaz nisem del Poljske, pri čemer Dachau očitno je.

Takšen sovražni govor se prepogosto pojavi in prevečkrat ponovi, pri čemer ga uporablja preveč politikov. Ti isti politiki nas želijo naučiti vse o demokraciji, medtem ko imajo oni sami malo spoštovanja do nje in malo spoštovanja do enakega obravnavanja pred zakonom. Videti je, da so v današnji Evropi, tako kot je napisal George Orwell že pred leti, nekateri prašiči bolj enakopravni kot drugi. Nekateri lahko uživajo privilegij imunitete, nekateri se lahko celo izognejo sodišču ali celo evropskim nalogom za prijetje. S komunistični zločinci se ravna bolje kot z navadnimi državljani in medtem ko tukaj govorimo proti ekstremističnim skupinam, nekateri nemški politiki odkrito podpirajo politična gibanja zgodovinskega revizionizma. Spoštovani kolegi, Evropa naših resolucij se zelo razlikuje od Evrope naše realnosti.

  Jana Bobošíková (NI). - (CS) Gospe in gospodje, ponovno se dejansko tolažimo z dejstvom, da vzpon ekstremizma odraža slabše gospodarske razmere in brezposelnost. Bojim se, da takšna ocena ne velja več. Gospodarstva veliko držav članic EU rastejo, brezposelnost je manjša, vendar ekstremizem ne izginja. Prav nasprotno, število kaznivih dejanj na podlagi rase narašča; vzpostavljajo se nacionalne straže z nacionalističnimi značilnostmi; veterani SS korakajo po nekaterih državah članicah EU, pri čemer se politike, ki Jude in Rome obravnavajo kot „razjede“ družbe, poveličuje. Politika in vojska vstopata med neonaciste in rasiste. Neonacistična retorika je postala del besedišča predsednika vlade Češke republike, t. j. države, iz katere prihajam. Nenazadnje je EU postala cilj preseljevanja revnejših ljudi, pri čemer se zdi, da nihče ne ve, kako se s tem soočiti, kar je tudi nek dejavnik.

Gospe in gospodje, nobena resolucija in nobena beseda ne more izbrisati svastike, ki so jo nedavno vrezali na bok 17-letnice v mestu Mittweida v Nemčiji. Neonacisti na Saškem v Nemčiji so pri belem dnevu vrezali svastiko na njeno telo, ker je zagovarjala rusko deklico, pri čemer se brezbrižni očividci niso zmenili za ta dogodek. Trdno sem prepričana, da lahko ekstremizem preprečijo le vsakodnevna dejanja državljanov, javno izraženo nasprotovanje politične elite, odprta in celovita razlaga zlasti zgodovine 20. stoletja ter najbolj policija in sodišča, ki si pred rasisti, ksenofobi in neonacisti ne smejo zatiskati oči, ampak morajo takoj kaznovati takšno vedenje.

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Govorim kot eden od avtorjev pisne izjave št. 93. Izjava, ki sem jo predložil skupaj s kolegi poslanci gospodom Tabajdijem, gospodom Szent-Iványijem, gospodom Vigeninom in gospodom Amezagom, obsoja dejanja paravojaških ekstremističnih skupin v Uniji, ki so ena od najbolj očitnih oblik ekstremizma.

Čeprav veliko ljudi čuti moralno in politično dolžnost, da prepreči utemeljevanje takšnih ekstremističnih zamisli, se jih po mojih izkušnjah veliko ustavi pri posebni obsodbi v pisni izjavi ali na drug način. Za to obstaja veliko razlogov. Eden od njih je na primer ta, da kadar poskušamo objaviti te zamisli, seznam nikoli ni popoln in nikoli natančen. To veliko ljudi odvrne od tega, da bi ga podprli. Vendar moramo vedeti, da ne bo seznam nikoli popoln, pri čemer koncepti in opredelitve ne bodo nikoli točni. Zato moramo ekstremizem in ekstremistične zamisli obravnavati pri koreninah.

Danes je v tem parlamentu dan za praznovanje, vendar Listine o temeljnih pravicah nismo podpisali brez težav. Ta listina v 50 odstavkih povzema vse vrednote in pravice, ki jih v Uniji spoštujemo ter jih želimo zaščititi. To je listina o protidiskriminaciji, listina o svobodi izražanja, vere in zbiranja, listina o enakosti ter listina o varstvu posameznikov, podatkov, mladih in starejših. V njej ne moremo prosto prebirati in izbirati, nekatere ljudi postaviti pred druge ali jo uporabiti za naše kratkoročne notranje cilje politike. Vse je treba spoštovati in varovati enako, ker to zagotavlja človekovo dostojanstvo, pri čemer smo se poslanci Parlamenta k temu zavezali. Nasprotniki vseh tukaj oblikovanih zamisli in pravic so ekstremisti, ne glede na starost, spol, vero ali nacionalnost zadevnih oseb. V tem duhu pozivam kolege poslance, naj podprejo pisno izjavo št. 93. Hvala.

  Martine Roure (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, v Evropi je vedno več rasističnih dejanj in zločinov. Romi, priseljenci in vsi, ki so drugačni, se še vedno soočajo z diskriminacijo v več oblikah pri zaposlovanju, izobraževanju in iskanju stanovanj.

Ne moremo dovolj pogosto ponoviti, da želimo Evropsko unijo, ki temelji na humanističnih vrednotah, strpnosti in varstvu temeljnih pravic. Zato je okvirni sklep, ki je bil v tem parlamentu z veliko večino sprejet 29. novembra, o boju proti nekaterim oblikam rasizma in ksenofobije s kazenskim pravom dejansko nujno potreben. Omogočil nam bo, da bomo po vsej Evropski uniji uporabili enake ukrepe proti rasističnim zamislim in sovraženemu govoru.

Ekstremistične stranke izkoriščajo strah ljudi pred drugim in tujci, zaradi česar lahko predlagajo preprost odgovor na globalizacijo. Vendar so tisti, ki zagovarjajo uvedbo nacionalnih prioritet kot rešitev za vse, neodgovorni. Resničen odgovor na izzive globalizacije je razumeti celoten obseg današnjih izzivov človeštva. Ne sme nas biti strah jasno in glasno povedati, da pomeni odziv z osredotočanjem nase katastrofo.

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). − Gospod predsednik, v Evropi je zaznati nenehno rast ekstremističnih, nacionalističnih in populističnih gibanj, ki ogrožajo naš demokratični sistem.

V popolnem svetu je demokracija vlada ljudi, izbrana od ljudi in za ljudi. Pravzaprav je demokracija še vedno „najmanj slab“ politični sistem, če ima ustrezen medsebojni nadzor posameznih struktur. Vendar je paradoks demokracije v tem, da vsebuje možnost svoje lastne smrti, ker dovoljuje izražanje populističnih in ekstremističnih mnenj, ki razjedajo sam demokratični sistem.

V veliko evropskih državah obstajajo stranke, ki se jim je s populističnimi in demagoškimi govori uspelo premakniti v središče političnega življenja. Evropska zgodovina kaže, kako so ekstremistične stranke, preoblečene v demokratična oblačila ter s populistično in nacionalistično propagando, demokracijo pogosto spremenile v diktaturo.

Najboljši način za boj proti nestrpnosti je ohraniti odločno držo, braniti naše demokratične vrednote in institucije, braniti posameznikove pravice, pravičnost, enake možnosti in različnost, vendar tudi preprečevati govore, ki spodbujajo sovražnost, segregacijo ali diskriminacijo.

Kot je rekel Robert Kennedy: „Nevarno pri ekstremistih ni to, da so ekstremni, ampak to, da so nestrpni. Zlo ni tisto, kar govorijo o svojem razlogu, ampak kar govorijo o svojih nasprotnikih.“

Zdrave demokracije potrebujejo dejavne državljane. Demokracija lahko deluje samo, če se državljani zavedajo svojih državljanskih pravic in dolžnosti ter jih uveljavljajo. Ponovno moramo izumiti državljanstvo. Potrebujemo nove načine, da se naučimo demokracije. Zagotoviti moramo, da naš izobraževalni sistem spodbuja razvoj dejavnega, kritičnega in vključenega državljanstva. V globalnem svetu nujno potrebujemo državljanstvo, ki slavi raznolikost ter spodbuja razumevanje in strpnost.

  Wojciech Roszkowski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, ne vem, ali je političnega ekstremizma vedno več ali ne. Vem, da mu je treba nasprotovati ter ga obsoditi zaradi njegove ideologije in metod. Vendar Listina o temeljnih pravicah, s katero smo se danes svečano strinjali, ni odgovor na težavo, ampak lahko sama ustvari nove težave.

Člen 21 prepoveduje diskriminacijo na podlagi političnega ali katerega koli drugega mnenja, ponavljam, katerega koli drugega mnenja, kar torej vključuje ekstremistična mnenja, kot so tista, ki jih je na nemški javni televiziji nedavno izrazil vodja stranke NPD, v katerih je pozval k spremembi mej s Poljsko.

Prazne besede se bodo boleče obrnile proti tistim, ki jih izrekajo. Zato tiste, ki podpirajo Listino o temeljnih pravicah, sprašujem, kako se bodo borili proti političnemu ekstremizmu, če ga hkrati branijo.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, napačno bi bilo, če ne bi najprej izrazil zaskrbljenosti nad splošno uporabo pojma „ekstremizem“ brez vsake opredelitve in brez posebne obsodbe ekstremističnih dejanj, to pomeni vsake ekstremistične oblike nezakonite uporabe nasilja. Napačno bi bilo tudi, če ne bi omenil poskusov ozaveščanja državljanov glede nevarnosti radikalizacije in hkratnega oblikovanja prilagodljivih kategorij za morebitne zločince.

Želim vas opomniti, da so se v sodobni zgodovini med obdobji, ko so se svoboščine in pravice v imenu varnosti, vladanja s pomočjo policije in strogega nadzora zmanjšale ter je bilo dovoljeno preganjanje na podlagi stereotipov, okrepili ideološki fanatizem, rasizem in ksenofobija, pri čemer so bili zagrešeni grozoviti zločini. Podobne napake lahko danes vodijo k prepovedi političnih strank in sindikatov, kar bo resničen udarec za demokracijo, pravno državo in državljanske svoboščine. Zato moramo zagotoviti, da demokracija ne bo postala le pretveza za sprejetje kazenskih ukrepov, pri čemer moramo naše prizadevanje hkrati usmeriti k ublažitvi dejanskih vzrokov za nasilna ekstremistična dejanja, ki skrajno razvrednotijo človekovo dostojanstvo, ker že po opredelitvi prekoračijo svobodo izražanja.

Naša dolžnost je, da se borimo proti revščini, brezposelnosti, prikrajšanju, izkoriščanju delavcev in odrivanju na rob družbe ter z ustreznim učenjem in izobraževanjem zagotovimo, da prihodnje generacije ne pridejo v stik z agresivnimi nacionalističnimi in fašističnimi organizacijami, ki spodbujajo ekstremistična dejanja kot sredstvo izražanja.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Hvala, gospod predsednik, gospe in gospodje. Menim, da je ključno sprejeti skupno resolucijo o boju proti ekstremizmu, ki je v zadnjem času vedno bolj očiten. Nekoliko simbolno je, da ta razprava poteka na dan, ko so predsedniki Evropskega parlamenta, Komisije in Evropskega sveta s podpisi potrdili pravno obveznost EU do Listine o temeljnih pravicah.

Posameznikom ali ekstremističnim organizacijam ne smemo dopustiti, da napadajo državljane, katerih pravice morajo biti v civilizirani družbi zagotovljene. Zgodovina Evrope je pokazala, katere oblike lahko imajo ekstremizem, vojaški nacionalizem in ideološki radikalizem. Naša dolžnost je na evropskem ozemlju dosledno spremljati dejavnosti omenjenih skupin ali posameznikov ter proti njim odločno ukrepati.

Z obžalovanjem dodajam, da se ekstremizem očitno širi predvsem med mladimi v Evropi. To pomeni nekakšen neuspeh politikov. Pomembno je vedeti, da poskuša veliko politikov zaradi pomanjkanja pozitivnih in strokovnih sredstev spodbujati lastno politično ozadje in kapital z obračanjem k najmanj izkušenim in slabo obveščenim delom javnosti. Zato je pravočasno sprejetje strožje zakonodaje in trdnejših ukrepov vprašanje in odgovornost, ki jo moramo sprejeti vsi.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

  Pilar del Castillo Vera (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, na tej stopnji razprave je večina od tega, kar lahko povemo o tem vprašanju, že bilo povedano. Vendar bom omenila opozorilo komisarja v zvezi s tem, da moramo premisliti o koreninah ekstremizma, na katerih temelji.

Menim, da težava ekstremizma ni obstoj vrste skupin, ki izvajajo nasilne napade. To je težava, vendar jo je treba obravnavati z zakonodajo, pri čemer je treba posameznike tožiti itd. Težava je, če se nasilje in vzroki zanj pojavljajo ter imajo možnost vplivati na širši sektor prebivalstva ali na nekatere sektorje prebivalstva. Z družbenega in političnega stališča se težava pojavi, če nasilje povzroča zaskrbljenost. Glede preprečevanja nasilja menim, da obstajajo trije ključni dejavniki.

Prvi je poznavanje zgodovine, ki ga je omenil gospod komisar, pri čemer menim, da je zelo pomembno poznavanje tragedij, uspehov in na koncu nas samih kot ljudi. Vendar menim, da moramo biti previdni in zgodovine ne smemo uporabiti kot orožje proti drugim, da bi kratkoročno politično pridobili, pri čemer moram povedati, da se to zdaj dogaja v nekaterih državah, vključno z državo, iz katere prihajam, t. j. Španijo.

Nato menim, da obstajata še dva druga temeljna vidika, ki sta sedaj zelo podcenjena.

Prvi je izobraževanje. Izgubili smo in še vedno izgubljamo ali vsaj spodkopavamo vrednote, kot so delo, disciplina in samozaupanje, torej vse tiste vrednote, ki pripomorejo k temu, da je odrasel človek dober državljan.

Drugič, v okviru Evropske unije je pomembno, da ne uničimo okolja, v katerem se lahko Evropejci skupaj soočimo z mrežami, ki jih ustvarja globalizacija. Kar imam zdaj in smo imeli ob drugih priložnostih v evropski zgodovini 20. stoletja, je velika negotovost, nekakšen obup in brezciljnost, pri čemer moramo zagotoviti upanje, v prihodnost usmerjen duh in trdno vodstvo, da se bo vsak počutil kot del Evropske unije.

  Józef Pinior (PSE). - (PL) Gospod predsednik, evropska celina in države Evropske unije so zdaj ozemlje, na katerem se srečujemo s primeri ksenofobije, skrajnega nacionalizma, antisemitizma, rasizma in islamofobije. V Evropi danes manjka liberalno-demokratsko soglasje glede obdobja po drugi svetovni vojni. Evropskim politikom primanjkuje resnične politične volje za obravnavanje teh težav.

Soočanje z izbruhi rasizma, islamofobije, antisemitizma in ksenofobije je skupna dolžnost evropskega izobraževanja, medijev, cerkev, športnih aktivistov ter zlasti politikov. Pogosto smo nemočni pred tako skrajnimi oblikami političnega delovanja. Še huje je, da veliko politikov in političnih strank izkorišča ekstremistična ali populistična gibanja v lastne namene.

Te razprave ne želim izrabiti za pridobivanje političnih točk v Evropskem parlamentu, vendar lahko omenim veliko takšnih primerov. Zdaj je za boj proti ekstremizmu pomembno doseči skupno politiko na ravni Evropske unije, zlasti na področju izobraževanja ter športa, kulture in politike.

  Sarah Ludford (ALDE). − Gospod predsednik, pred osmimi leti je priseljencem sovražna stranka Jörga Haiderja stopila v koalicijsko vlado v Avstriji. Vlade EU niso vedele, kaj naj storijo. Kot posledica te zmede je bil v pogodbo o Evropski uniji dodan člen 7. Nikoli ni bil uporabljen in očitno je, da imajo države članice s kulturološkega vidika težave s kritiziranjem druga druge. Vendar moramo imeti bolj proaktivno politiko medsebojnega pregleda, pri čemer države članice odgovarjajo druga drugi, ker vstop ekstremističnih in nestrpnih strank v vlado ene od držav EU zadeva EU.

Kazensko pravo ima ob določbah, ki prepovedujejo diskriminacijo, trdno vlogo pri kaznovanju spodbujanja sovraštva. Zakon lahko pomaga spremeniti odnos in tudi vedenje. Družba določa meje sprejemljivega delno s tem, kar obsoja ali prepoveduje. Zato sem bila razočarana, ker Komisija očitno meni, da so italijanski vladni ukrepi za prisilno odstranitev Romunov, večinoma Romov, in spremljajoča retorika v skladu z zakonodajo o prostem pretoku v EU in protirasistično zakonodajo. Osebno menim, da niso.

Vendar zakon lahko in mora iti samo do določene meje. Vprašanje, ali prepovedati zanikanje holokavsta, je v Evropi na primer kontroverzno. Strinjam se z nedavno sprejeto novo zakonodajo EU o prepovedi spodbujanja rasnega in verskega sovraštva, ki omogoča, da o tem odločajo posamezne države članice. Tradicija in prednostna izbira moje države je pustiti ljudi, kot je David Irving, da se sami obsodijo z absurdnostjo svojega nezgodovinskega pogleda ter da se jim nasprotuje v živahnih razpravah.

Tiste od nas, ki smo v strankah politične sredine, ni treba biti strah zaradi brutalnežev in izsiljevalcev iz ekstremistične desnice, levice ali kakršnih koli fundamentalistov. Liberalni demokrati, pri čemer ta izraz uporabljam z malim „l“, so od vseh demokratskih strank enako naklonjeni naši zavezanosti radodarni in vključujoči evropski viziji ter svoji povprečni nestrpnosti. To vedno povejmo.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospod predsednik, ekstremizem je pojav, ki ga podpirajo politiki, ki izkoriščajo rasizem, nacionalizem in ksenofobijo za doseganje lastnih ciljev. Ekstremizem pogosto izkorišča terorizem za izpolnjevanje lastnih ciljev.

Ekstremizem ne združuje ljudi in družbenih skupin, ampak jih ločuje. Je sovražnik demokratične družbe. Je v nasprotju s temeljnimi vrednotami Evropske unije, to je skupnosti ljudi, ki zavrača sovraštvo in vojno, ki so jo povzročili fašisti in nacionalisti, pri čemer je v Evropi v 20. stoletju vzela več deset milijonov življenj.

Največja teroristična organizacija, Al Kaida, ustanovljena na podlagi ekstremizma in terorizma v politične namene, je zdaj sposobna uničiti šibke demokracije ter pridobiti politično moč.

Podpiram resolucijo, ki poskuša evropske institucije spodbuditi k nadaljnjemu ukrepanju proti terorizmu in ekstremizmu.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, vzpon skrajno desničarskih rasističnih skupin in organizacij v Evropi ni naključje. To je rezultat nepriljubljene, nazadnjaške in imperialistične politike Evropske unije. Omenjena politika, katere edino vodilno načelo je večja donosnost evropskih monopolov s kopičenjem velikega bogastva na podlagi divjega izkoriščanja delavskega razreda, širi revščino, neenakost in odrivanje na rob družbe ter bistveno spodkopava položaj družin iz delavskega razreda, pri čemer slabša težave tega razreda.

V obrobnih delih družbe ali v družbeni sferi z nizko stopnjo politične ozaveščenosti in izkušenj lahko v teh razmerah skrajno desničarske in fašistične zamisli, ki se spodbujajo pod populistično in demagoško pretvezo, dobijo podlago. Danes obstaja več pogojev za oblikovanje in rast takšnih skupin zaradi protikomunistične histerije, poskusa ponovnega pisanja zgodovine, predrznega poskusa izbrisa velikega prispevka Zveze sovjetskih socialističnih republik k zmagi nad fašizmom ter enačenjem komunizma z nacizmom in fašizmom. To vidimo na primer pri priznavanju in legitimnosti, ki so ju vlade baltskih držav zagotovile lokalnim fašističnim skupinam, ki so sodelovale s SS in nacisti, med drugo svetovno vojno nastanjenimi v teh državah.

Fašizem, rasizem in ksenofobija so medsebojno povezani. Ustvaril in oblikoval jih je kapitalistični sistem, ki ustvarja, ohranja in vzgaja omenjene fašistične skupine. Točno zato vidimo domnevno zaskrbljenost zaradi vzpona skrajno desničarskih in paravojaških organizacij v Evropi kot hinavsko, pri čemer zavračamo vsak poskus enačenja razrednega boja, prizadevanj gibanj delavcev in ljudskih gibanj ter komunistične ideologije z ekstremističnimi ideologijami kot nesprejemljiv poskus vzbujanja strahu pri ljudeh.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). - (BG) Gospod predsednik, kolegi, današnji dan je dokaz, da Evropski parlament zagotavlja pravice večine in tudi tistih, ki imajo drugačno mnenje. Če bi nacionalisti v tej dvorani namreč dosegli svoje cilje, nihče od nas ne bi imel pravice do drugačnega mnenja, kot so jo danes imeli sami. Nad nestrpnostjo in ekstremizmom bomo namesto s čustvi in hrupom prevladali z argumenti in dejstvi. Vendar tukaj žal ni nikogar, ki bi poslušal, ko govorimo o dejstvih. To je obžalovanja vredno dejstvo.

Vseeno upam, da bodo naši podporniki, torej volivci v državah članicah, zelo pozorno poslušali, kar je izpostavil tudi komisar Frattini. Nestrpnost in ekstremizem najprej izhajata iz pozabe zgodovine. Spomniti se moramo zgodovine in dveh neprizanesljivih diktatur, zaradi katerih je Evropa trpela. Zato Komisijo in vse nas pozivam: spomnimo se zgodovine Evrope ter namenimo več možnosti programom Evropske komisije v zvezi s financiranjem projektov, ki ohranjajo naš spomin. Nato ne smemo pozabiti na vključenost državljanov v politični proces.

Kolegi, delno smo krivi za nacionalizem in ksenofobijo v Evropi. Mnogi med nami so začeli govoriti kot birokrati, namesto kot politiki. Pozabili so na jezik, ki ga volivci lahko slišijo, in namesto tega govorijo jezik institucij. Naj nas to v tej razpravi dovolj okrepi, da bomo premagali težavo, ki obstaja zlasti v novih državah članicah. Naštejmo težave in jih obravnavajmo neposredno, ko obstajajo. Politične stranke dobivajo volitve veliko pogosteje kot ne tako, da obljubijo eno stvar in nato naredijo drugo, pri čemer so nato presenečene nad obstojem ekstremizma in nepovezanih ljudi. Skupna odgovornost vseh nas v Evropskem parlamentu je, da nasprotujemo tudi vzponu ekstremizma in nestrpnosti na vzhodu Evropske unije, ki je nevaren za vse nas. Hvala.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). - (HU) Gospod predsednik, boriti se proti ekstremizmu na splošno ni dovolj. Vsak mora delovati proti nacionalističnim in ekstremističnim nagnjenjem, ki se pojavljajo v njegovi državi. Najprej mora vsak v svoji državi obsoditi ekstremistične nacionaliste ter se oddaljiti od njih. To je zelo pomembna zahteva, pri čemer sedanja razprava prikazuje tudi, da se je treba proti ekstremizmu boriti s hkratno uporabo neposrednih in posrednih instrumentov.

Neposredne instrumente je treba uporabiti za kaznovanje govora, ki spodbuja sovraštvo. Nekateri omenjajo svobodo izražanja ter menijo, da tega ni mogoče obsoditi z instrumenti kazenskega prava, vendar menim, da še nismo vzpostavili pravega ravnotežja. Demokratične sile morajo dati zgled zlasti desnici, pri čemer je demokratična desnica odgovorna za to, da se oddalji od skrajnega desničarskega pojava, ki v Evropi povzroča izgrede.

Nekaj kolegov poslancev je hkrati govorilo o tem, da se moramo odzvati tudi z uporabo posrednih instrumentov, ker je razlog za veliko ekstremističnih incidentov družbena negotovost ali negotovost glede nacionalne identitete. Sedanja razprava je zelo pomembna, pri čemer menim, da morajo komisar Frattini, Agencija za temeljne pravice in Evropski parlament natančno spremljati vse ekstremistične incidente. Hvala za vašo pozornost.

  Sophia in 't Veld (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, ekstremisti obstajajo na vseh straneh, vendar so v zadnjih letih narekovali ton in vsebino političnega programa. Demokratične stranke politične sredine so veliko prepočasne, da bi se oddaljile od ekstremistov, ker se bojijo izgube glasov, pri čemer je rezultat postopno sprejetje ekstremizma in nestrpnosti.

Tu je še nekaj. Poleg rasizma in nacionalizma obstaja na primer tudi ekstremizem do žensk in homoseksualcev, ki pogosto temelji na verskem prepričanju, pri čemer danes tega še nismo obravnavali. Zgrožena sem, če v vladi vidim stranke, ki imajo pristojnost za vladanje, ali stranke, zastopane v parlamentu, tudi v državi, iz katere prihajam, ki spodbujajo diskriminacijo žensk, homoseksualcev in ljudi drugih ver.

Gospod predsednik, dodajam še nekaj besed, ki bodo morda sporne. Z vsem spoštovanjem do tega, kar je povedal gospod Ryan, se ne strinjam z vabilom voditeljem velikih svetovnih verstev, naj nas nagovorijo na plenarnem zasedanju, razen če so se pripravljeni odreči diskriminatornim stališčem do žensk in homoseksualcev.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). - (PL) Gospod predsednik, eden od načinov za boj proti ekstremizmu in zmanjšanje števila volivcev ekstremističnih strank je, da pozorneje prisluhnemo državljanom glede zadev, ki so zanje pomembne, ter analiziramo temeljne vzroke ekstremizma.

Če državljani Evrope glasujejo za ekstremistične stranke, to med drugim pomeni, da velik del družbe meni, da jih ljudje na oblasti ne poslušajo. Ne zagovarjam ekstremizma, vendar zanj obstaja razlog. V Franciji je Nicholas Sarkozy to razumel. Z odkritim in pogumnim pristopom k vprašanjem, kot sta priseljevanje in pristop Turčije, je uspel oslabiti ekstremistične stranke. Evropsko komisijo spodbujam, naj sledi francoskemu zgledu.

  Adrian Severin (PSE). − Gospod predsednik, župan zmerja priseljence in trdi, da je priseljevanje vzrok negotovosti; drugi župan razglasi svoje mesto za mesto brez tujcev; predsednik države govori o Parlamentu kot o skupini izobčencev, spodbuja ljudi k uporu proti zakonodajalcem ter poveličuje demokracijo brez opozicije in brez strank.

Skupina poslancev je danes na huliganski način pozivala k neposredni, tako imenovani „ljudski demokraciji“, ki bi zamenjala volitve z referendumi. Pomemben javni vodja podpira nasilne skupine, ki so napadle stavbo parlamenta demokratične države ter zahtevale spremembo mirovnih pogodb.

Številni novinarji vsak dan izražajo, čeprav včasih s politično korektnim besediščem, ksenofobične, protiparlamentarne, protipluralistične, protiromske, protiislamske, izključevalne, nestrpne, diskriminatorne in šovinistične poglede.

Minister je prosil Evropsko komisijo za denar, da bi zbral neko nezaželeno etnično skupnost v najrevnejših državah Unije.

Vse to so dejstva, ki se dogajajo v Evropski uniji in jih izvajajo osebe, ki jih imamo za demokratične člane strank politične sredine. Tukaj in danes obsojamo ekstremistične stranke in njihovo organiziranje. To je samo zato, ker so oni krivci za nestrpnost, ki se je ne sme dopuščati. Ampak kaj je s spodbujevalci? Ali populisti pod krinko demokratov, ki z ogrožanjem demokratičnih institucij in relativizacijo demokratičnih načel ustvarjajo najprimernejše okolje za ekstremiste?

Če nadaljujemo samo z govorjenjem o simptomih in krivcih ter ostajamo tiho ali pasivni, kadar gre za vzroke ali spodbujevalce, bomo ogrozili naše vrednote. To se ne sme zgoditi.

  Inger Segelström (PSE). - (SV) Gospod predsednik, najprej se vsem strankam zahvaljujem za resolucijo. Danes v vseh državah EU obstaja ekstremizem desnice, celo v državi, iz katere prihajam, t. j. Švedske. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2006 je stranka Sverigedemokraterna (Švedski demokrati) dobila sedeže v dveh tretjinah občin. Verjetno sta njena naslednja cilja volitve v Evropski parlament leta 2009 in švedske parlamentarne volitve leta 2010. Švedski poslanci potrebujemo pomoč, da to otežimo, tako kot drugi potrebujejo pomoč v svojih državah, da ustavijo širitev ekstremizma desnice, ki se vzpenja povsod po Evropi.

Evropa potrebuje demokratične stranke, katerih program seže do vseh in ne le nekaterih. Geslo Švedskih socialdemokratov na volitvah leta 2006 je bilo „vsak je vključen“, pri čemer je to v tej razpravi še pomembneje, ker imajo stranke in skupine, o katerih razpravljamo, programe, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot EU in enakovrednosti vseh ljudi. Zame kot članico odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je pristop k vprašanju azilne in begunske politike vsekakor bistven. Desničarske ekstremistične stranke nasprotujejo bolj odprti Evropi in razvoju EU.

Namesto tega zagovarjajo narode z zaprtimi mejami. To je grožnja, ki jo opažam na Švedskem, ter, tako kot vi vsi, po vsej EU. Imam še eno pripombo v zvezi z resolucijo. Propaganda, ki jo ekstremistične skupine širijo med otroki in mladimi, ima obliko rasistične glasbe. Orodja, ki jih uporabljajo, so mediji in komunikacije, pri čemer to zaobide šolo, družino, nadaljnje izobraževanje ter naše politične vrednote. Pomembno je, da se mi kot izvoljeni predstavniki zdaj zavzamemo za to razpravo. To moramo narediti zdaj in nadaljevati do volitev v Evropski parlament leta 2009. Podprimo resolucijo.

(Ploskanje.)

  Costas Botopoulos (PSE). - (EL) Gospod predsednik, demokracija v Evropi je ogrožena, pri čemer dvomim, da vsi razumemo, kako pomembno je to. Grožnja ni širitev skrajno desničarskih zamisli, ampak prehod od zamisli k metodam skrajne desnice. To pomeni sprejetje surove sile, kot smo lahko videli pri dejavnostih parlamentarnih skrajno desničarskih organizacij.

Zato je zelo pomembno razlikovati: po eni strani se borimo proti zamislim, s katerimi se ne strinjamo. Z zamislimi, ki v Evropi spodbujajo nacionalizem, rasizem, ksenofobijo ter zatiranje žensk in manjšin. Proti omenjenim zamislim se borimo z lastnimi zamislimi in prizadevanjem za boj proti političnim vzrokom, ki izhajajo zlasti iz vprašanja o raznolikosti, pri čemer to dejansko pomeni, da evropski državljani ne sprejemajo raznolikosti, politike, ki jo podpira, in Evrope same.

Vendar po drugi strani bijemo drugačno bitko proti širjenju omenjenih zamisli celo s kaznivimi sredstvi in dejanji, ki vodijo k nasilju. S tega stališča menim, da je ta zelo dobro uravnotežena skupna resolucija vseh demokratičnih strank v Parlamentu še en velik politični trenutek za naš parlament, zlasti po tem, kar se je zgodilo včeraj, pri čemer sem zelo ponosen, da omenjena resolucija izhaja iz naše skupine, t. j. skupine socialdemokratov.

  Ana Maria Gomes (PSE). - (PT) Na židovskem pokopališču v Lizboni je bilo 6. septembra oskrunjenih približno dvajset grobov, pri čemer so bile na nagrobne kamne narisane svastike. Prijeli so dva storilca. Oba sta člana Nacionalne fronte (Frente Nacional), portugalske skrajno desničarske organizacije obritoglavcev, ki odkrito zagovarja rasno vojno ter nasilna dejanja z namenom zaščititi premoč belcev. Ta in drugi primeri, zlasti val protimuslimanske histerije v različnih evropskih državah in rasistično nasilje, ki je pred kratkim izbruhnilo proti romskim skupnostim v Italiji, kažejo, da sta ksenofobija in nasilni rasizem med nami, pri čemer si ne moremo dovoliti, da bi zmanjšali njun pomen.

V portugalskem primeru so bili organi najprej v skušnjavi, da zmanjšajo pomen dejanja in razglasijo, da je antisemitizem v nasprotju z domnevno strpno naravo portugalske družbe. Vendar so prisotnost ministrov za pravosodje in notranjo upravo na židovskem pokopališču ob slovesnem očiščenju grobov ter objave v portugalskih medijih o solidarnostnih demonstracijah izkušnja za druge primere na Portugalskem in drugje. Proti ekstremizmu v Evropi se lahko učinkovito borimo le, če politični predstavniki in mediji prevzamejo svojo odgovornost tako, da naredijo takšna kriminalna dejanja odmevnejša ter jih označijo kot neposredne in temeljne napade na samo bistvo demokracije, Evrope in človeštva.

  Pierre Schapira (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vzpon ekstremizma v Evropi je gotovo zelo skrb vzbujajoč, pri čemer si morajo vse evropske institucije prizadevati za ustavitev rasti teh skrajno desničarskih gibanj, ki so še bolj ogrožajoča, ker spodbujajo vprašljive vrednote in vedno bolj napadajo človekove pravice na podlagi svoje rasistične ideologije. Ta nevaren tok dogodkov v Evropski uniji je nesprejemljiv.

Menim, da se mora Komisija odzvati na dveh ravneh v skladu z zamislimi iz pisne izjave in resolucije skupine PSE v zvezi s tem vprašanjem: skupaj z državami članicami mora delovati pozitivno, da določi ustrezna politična in pravna sredstva za obsodbo kršitev človekovih pravic po eni strani ter po drugi strani za preprečitev ekstremizma, zlasti med mladimi, tako da poveča ozaveščenost o temeljnih vrednotah Unije. Bistveno je tudi zagotoviti, da nobena institucija ali organizacija, ki spodbuja vrednote ali daje izjave, ki ljudi spodbujajo k ksenofobičnemu in rasističnemu nasilju, ne uporablja evropskih sredstev.

Naj vas tukaj spomnim na primer radia Marija na Poljskem, ki je kljub zloglasnemu spodbujanju stališč proti človekovim pravicam zaprosil za dodelitev evropske pomoči. Zato izkoriščam to priložnost ob prisotnosti predstavnika Komisije in ponovno pozivam, da noben medij, ki služi kot oder za rasistične zamisli z velikim in morebiti zelo nevarnim vplivom na javnost, ne sme dobiti evropskih sredstev.

  Franco Frattini, komisar. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je današnja razprava izjemno pomembna ter hkrati na visoki politični ravni, pri čemer se zato zahvaljujem vsem, ki ste govorili, vključno s tistimi, s katerimi se ne strinjam in se ne morem strinjati. Nekateri govorniki se sprašujejo, ali je potrebno ali pomembno v tem parlamentu obravnavati takšno vprašanje; menim, da je zelo pomembno.

Izpostavljeno je bilo nedvomno zelo politično vprašanje: vzpostavitev ravnovesja med pravico do svobodnega izražanja naših misli, ki je ena od pravic iz Listine o temeljnih pravicah, ter drugimi temeljnimi pravicami, kot so človekovo dostojanstvo, enakost in nediskriminacija. Tisti, ki so izpostavili omenjeno vprašanje, pri čemer zavzemajo stališče, da svoboda misli omogoča žalitve in spodbuja vrednote, nasprotne temeljnim pravicam ljudi, so izkrivili dejanski pomen svobode misli.

Vedno povem tisto, kar mislim, čeprav moje mnenje nasprotuje tistim, ki so govorili pred mano. Nekdo je dejal: „če bi državljani na referendumu glasovali proti Listini o temeljnih pravicah, bi to bila svoboda izražanja.“ S tem se ne strinjam, ker bi bil poziv k referendumu o Listini o temeljnih pravicah poziv k referendumu o državljanih, pri čemer so ti državljani dejansko imetniki in protagonisti temeljnih pravic, ki jih moramo zdaj varovati. Ne gre za to, da je treba to načelo ovreči, ampak za to, da tisti, ki zagovarjajo temeljne pravice, niso ekstremisti, med tem ko so ekstremisti tisti, ki te pravice kršijo in izpodbijajo ter hočejo zagotoviti pravico do spodbujanja tolp ali skupin nasilnežev, naj uničijo židovske grobove. To ni svoboda izražanja, ampak nasilje, ki ga je treba izkoreniniti s politikami ter kaznovati s pravnimi sredstvi. Menim, da sta to ukrepa, za katera si mora Evropa odločno prizadevati.

Ne smemo ju podcenjevati. Ne smemo misliti, da lahko en dogodek podcenjujemo, ker je en sam, če je ta dogodek znak rasizma in nestrpnosti ter velikega podcenjevanja človeških vrednot, ampak moramo biti zaskrbljeni tudi zaradi enega samega dogodka in enega samega nasilnega dejanja.

Veliko vas je izpostavilo drugo zelo pomembno vprašanje: ali lahko v imenu svobodnega izražanja politične misli sprejmemo spodbujanje rasističnih sporočil političnih sil. Ker so ljudi v politiki izvolili državljani, menim, da imajo posebno odgovornost ter ne smejo spodbujati tolp proti drugim državljanom ali drugim ljudem, pri čemer je to občutek osebne odgovornosti.

Odkrito menim, da je težko uporabiti pravna sredstva, policijo ali tajne službe za izvajanje dolgoročne preiskave ene ali druge stranke. Vendar če ena ali druga stranka javno izjavi, da je njen namen obnoviti rasno nadvlado, to ni svobodno izražanje misli, ampak napad na utrjene temelje Evrope. Zato so represivni ukrepi upravičeni, pri čemer ne moremo govoriti o cenzuri ali kršenju svobode izražanja.

Zagovarjam pravico tistih, ki se ne strinjajo z mano, da povejo, kar želijo, vendar ne morem zagovarjati pravice tistih, ki se ne strinjajo z mano, da spodbujajo tolpe ali druge ljudi k napadom ter poškodovanju in ubijanju. To nikakor ni svobodno izražanje misli.

Zato je današnje vprašanje ključno, pri čemer bom predložil podobne argumente, ko bomo razpravljali o grozoviti obliki ekstremizma, ki ga predstavlja terorizem, ker zagotovo ne moremo ločiti sporočila rasnega sovraštva in sporočila tistih, ki menijo, da je ubijanje ljudi v terorističnih napadih mogoč odgovor na družbene probleme. Obe sporočili sta vprašanji, ki ju je treba obravnavati na evropski ravni, po mojem mnenju z izobraževanjem in preprečevanjem, spodbujanjem strpnosti ter uporabo pravnih sredstev in sredstev za prisilo. Zadovoljni smo lahko le, če smo prepričani, da v Evropi ni prostora za rasiste, fanatike in teroriste.

  Predsednik. − Prejel sem pet predlogov resolucij⁽¹⁾ v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 13. decembra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Za to resolucijo bom glasoval z odporom. Zajema pomembno temo, s katero se ukvarjam v tem parlamentu odkar so me prvič izvolili leta 1984, ko sem imel čast predsedovati preiskovalnemu odboru Parlamenta o razvoju rasizma in fašizma v Evropi.

Skrbi me, da je ta resolucija tako šibka, da lahko posamezniki, ki so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja člani neofašističnih strank, kot je Movimento Sociale Italiano, danes podpišejo in glasujejo za resolucijo. Na podlagi tega trdim, da je zagotovo pomanjkljiva.

  Lívia Járóka (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Ekstremistična gibanja, ki se krepijo po Evropi, so razlog za resno zaskrbljenost, ker njihove politične dejavnosti temeljijo na spodbujanju sovraštva do najbolj ranljivih skupin v družbi, pri čemer se sklicujejo na nestrpnost in socialno izključenost. Takšne zamisli niso skladne z evropskimi vrednotami, človekovim dostojanstvom, enakostjo pravic in temeljnimi svoboščinami iz ustanovnih pogodb Unije ali temeljnimi načeli iz Listine o temeljnih pravicah, razglašene prav danes. Takšna gibanja in stališča, ki jih izražajo, so sposobna ustvariti strah med manjšinami in demokratično večino državljanov, ki spoštujejo zakone. Zaradi večjega zanimanja ekstremističnih skupin za medije so napačna posploševanja in izkrivljene polresnice, ki so izražene v večjem obsegu kot prej, nesprejemljive in izrazito nevarne, ker krepijo primere predsodkov in negativne diskriminacije ter še bolj ovirajo rešitev družbenih težav.

Posebej izpostavljam incidente, usmerjene proti Romom, ki so prav tako vse pogostejši. V Evropi je več kot deset milijonov Romov, ki so največja in hkrati najbolj ranljiva in nezaščitena etnična manjšina v Evropi, pri čemer se njihov položaj v zadnjih letih ni izboljšal, ampak je na veliko področjih dejansko nazadoval. Skupna odgovornost Evropske unije in civilnih organizacij je poiskati rešitev za težave v zvezi z brezposelnostjo in skrajno revščino ter končati segregacijo Romov na področju prebivanja in izobraževanja. Rešitev teh težav je zdaj za Evropsko unijo najnujnejše vprašanje, povezano z manjšinami.

  Magda Kósáné Kovács (PSE), v pisni obliki. – (HU) Povečanje števila sedežev skrajnostnih strank v številnih državah članicah Unije in začasno celo v Evropskem parlamentu ne sme biti sprejemljivo v evropski politiki. Za zmanjšanje števila sedežev teh strank je odgovorna celotna družba Evropske skupnosti, čeprav vemo, da nekateri državljani, ki sicer zagovarjajo demokracijo in človekove pravice, skrivaj spodbujajo rasizem in ksenofobijo.

Ogroženi so zlasti mladi, katerim sta holokavst in padec berlinskega zidu del zgodovine. Evropa brez meja zanemarja občutek pripadnosti nekemu narodu, pri čemer je v takšni Evropi preprosto spodbujati celo skrajne ideje. Evropska zakonodaja je do zdaj upoštevala nacionalne ukrepe, pri čemer jih ne presega ali usmerja. Vendar težava ne zahteva le političnih ali pravnih odzivov, ki morajo biti izraženi v naših ciljih, ampak tudi odzive civilnih organizacij in cerkva, ki zagovarjajo evropske vrednote in imajo vlogo v javnem življenju.

Janez Pavel II. je na primer pogosto obsojal rasizem in ksenofobijo ter zagovarjal, da je naloga vere služiti resnici, miru med ljudmi, odpuščanju, življenju in ljubezni, tj. vsem vrednotam, katerim te radikalne skupine nasprotujejo ali pa jih zagovarjajo le v skrajnem smislu.

Predsednika Evropskega parlamenta in komisarje pozivam, da med dialogom s cerkvami pozovejo cerkve k ukrepanju proti skrajnežem in prekinitvi kakršne koli podpore.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skrajnostne ideje in organizacije so postale skrb vzbujajoč pojav v našem vsakdanjem življenju, kateremu smo priča povsod in to skoraj brez izjeme. Osnovno načelo ustanoviteljev evropskega združevanja je bila svoboda mišljenja in mnenja. Danes so to naše temeljne vrednote. Dosegli smo tudi to, da resnična demokracija zagotavlja svobodo izražanja, ki pa ne sme ovirati ali ogrožati miru, življenja in obstoja. Poleg tega ne smemo dovoliti, da na podlagi idej, na katerih sta nekdaj temeljila holokavst in sovraštvo med narodi, potekajo forumi ali da se ustanavljajo organizacije. Skrajna desnica pogosto išče in najde rešitve na socialne težave, s katerimi se soočamo, v ločevanju in spodbujanju sovraštva, namesto v socialnem usklajevanju in vključevanju. Evropska unija si mora kot resnična zagovornica človekovih pravic in humanitarne zaščite čim bolj prizadevati za odpravo teh idej in organizacij iz našega vsakdanjega življenja, če bodo še naprej nagnjene k nasilju, ki ovira zdravo družbeno življenje.

Poleg tega priporočam, da Unija v svojih dejavnostih obveščanja nameni več pozornosti informacijam. Žal je znatno število prebivalstva predvsem zaradi nevednosti dovzetno za skrajnostne in populistične pojave. Ogroženi so zlasti mladi, ki nimajo potrebnih zgodovinskih izkušenj, da bi se odločili za pravilno ideologijo. Naša naloga je, da jim pri tem pomagamo. Če bomo odnehali, bomo ogrozili temelje naše prihodnosti.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija se mora boriti proti kakršni koli obliki ekstremizma, saj je ta dejavnost v nasprotju z načelom svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, ki so temelj Unije. Zato ukrepi proti ekstremizmu in terorizmu na evropski ravni ne smejo vplivati na temeljne pravice državljanov. Skrajnostna gibanja paravojaških skupin, ultranacionalizem, ksenofobija, pozivi k nasilju ter lokalni etnični in verski spori ogrožajo stabilnost Evropske unije, za katero je značilna pestra kulturna in tradicionalna raznolikost njenih držav članic. Države članice se morajo s skupnimi močmi boriti proti skrajnostnim dejanjem ter opredeliti pobudnike in organizatorje takšnih dejanj. Pri preprečevanju rasizma in ksenofobije bo pomembno vlogo imela tudi evropska agencija za temeljne pravice, ki zagotavlja varnost na ozemlju Unije.

Dialog, izobraževanje ter javne informacije o temah, povezanih s spodbujanjem strpnosti in boja proti rasizmu, so pomembni elementi, ki prispevajo k razširjanju načel svobode in demokracije. Poleg tega morajo države članice med seboj sodelovati ter si prizadevati za vključevanje marginaliziranih socialnih in etno-kulturnih skupin, tako da bi boj proti diskriminaciji in spodbujanju nasilja zagotovil etnično in politično skladnost znotraj Evropske unije.

(1) Glej zapisnik.