Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. december 2007 - Strasbourg

13. Črna gora – Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med ES in Črno goro (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– izjavi Komisije o Črni gori ter

– priporočilu gospoda Marcella Vernole v imenu odbora za zunanje zadeve o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (KOM(2007)0350 – C6–0463/2007 – 2007/0123(AVC)) (A6-0498/2007).

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Vernoli za zelo temeljito poročilo, ki bo sprejeto na odločilni stopnji naših odnosov s Črno goro.

Najprej izpostavljam evropsko perspektivo za zahodni Balkan. Zasedanje Sveta zunanjih ministrov EU je v ponedeljek ponovno potrdilo, da je prihodnost zahodnega Balkana v Evropski uniji. Kot dokaz tega smo v zadnjih dveh mesecih podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Črno goro in parafirali stabilizacijsko-pridružitvena sporazuma s Srbijo ter z Bosno in Hercegovino.

Zahvaljujem se portugalskemu predsedstvu za njegov velik prispevek k tem spodbudnim korakom. Upam, da bomo lahko kmalu podpisali navedena sporazuma, takoj ko bosta ti državi izpolnili pogoje.

Odkar je Črna gora postala neodvisna, je dosegla viden napredek, vključno z razvojem mirnejših in dobro delujočih odnosov s Srbijo. Seveda je bil odločilen korak na poti Črne gore k Evropi narejen 15. oktobra letos, ko smo s to državo podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Pozdravljam soglasno ratifikacijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma črnogorskega parlamenta, ki je sledila kmalu po tem. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum zagotavlja stabilen okvir za gospodarski, politični in institucionalni razvoj v Črni gori ter je ob pravilnem izvajanju sporazuma odločilen korak naprej na poti evropskega združevanja.

Podpiram še en pozitiven korak, in sicer sprejetje črnogorske ustave nekaj dni za tem, ko je bil podpisan stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Nova ustava, ki splošno upošteva evropske standarde, pomaga krepiti demokratične institucije v državi. Za njeno popolno izvajanje bosta potrebna nadaljnji trud in odločenost.

Redno poročilo Komisije o napredku, sprejeto 6. novembra, poudarja ta pozitivni razvoj. Poročilo hvali Črno goro, ker je po neodvisnosti uvedla potrebne pravne in institucionalne okvire. Poročilo poudarja tudi napredek, ki ga je dosegla Črna gora pri pripravi na izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in krepitvi svoje upravne zmogljivosti. Naše poročilo o napredku izpostavlja tudi nekatere ključne izzive, s katerimi se bo Črna gora soočala v prihodnjih letih. Upravna zmogljivost Črne gore je na primer še vedno precej šibka, zato je treba upravne reforme še naprej izvajati na vseh ravneh. V boju proti korupciji so potrebni takojšnji ukrepi za doseganje stvarnih in vidnih rezultatov. Pranje denarja in organizirani kriminal ostajata skrb vzbujajoči področji. Ti področji sta upravičeno poudarjeni tudi v vašem poročilu.

V skladu z novo ustavo bo sodstvo povečalo neodvisnost z ustanovitvijo novega ustavnega organa, tj. sodnega sveta, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev sodnikov. Vlada je sprejela tudi strategijo sodne reforme za obdobje 2007−2012. Njeno izvajanje bo zagotovo velik izziv, vendar je jasno, da mora Črna gora zagotoviti neodvisnost, odgovornost in strokovnost svojih sodnikov in tožilcev.

Črna gora je dejavna v regionalnem sodelovanju. Ima dobre odnose s svojimi sosedi. Večina težav s Srbijo je bila po neodvisnosti rešena. Črna gora je prevzela konstruktiven pristop pri vprašanju statusa Kosova in se uskladila s stališčem EU.

Zdaj mora biti poudarek na popolnem izvajanju začasnega sporazuma o pripravi na celoten stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in tudi na priporočilih evropskega partnerstva. Črna gora mora doseči dobre rezultate v zvezi z izvajanjem in reformami. Zelo dobro je začela s stabilizacijskim in pridružitvenim procesom in upam, da bo država gradila na tem pozitivnem zagonu.

Zelo se veselimo tesnejšega sodelovanja z vlado, parlamentom, drugimi institucijami in civilno družbo Črne gore v okviru njenega evropskega programa reforme. Z veseljem vam sporočam, da nova delegacija Komisije deluje od 1. novembra in je pripravljena pravočasno prevzeti delo, ki ga je izvajala evropska agencija za obnovo, kot je bilo načrtovano. Črna gora naj bi prejela skoraj 100 milijonov EUR v okviru predpristopnega instrumenta v prihajajočem triletnem obdobju do leta 2009. Navedena sredstva bodo pomagala Črni gori na področjih, kot so pravna država, krepitev upravne zmogljivosti in izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Ena od prednostnih nalog bo zagotovo tudi gospodarski in socialni razvoj ter razvoj civilne družbe. Verjamem, da lahko računamo na odločno podporo Evropskega parlamenta, ki je kot zmeraj ključnega pomena.

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, napovedana je bila razprava ali izjave Sveta in Komisije. Zanima me le to, kje je Svet in ali bo vsaj prisoten v času za vprašanja Svetu ali morda celo v času te razprave.

  Predsednik. − Služba me obvešča, da razprava poteka v skladu z odločitvijo konference predsednikov, saj se Svet pripravlja na jutrišnje zasedanje Sveta v Lizboni.

  Marcello Vernola, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, uveljavilo se je mnenje, da je prihodnost balkanskih držav v Evropi, kar je bilo potrjeno na zasedanju Evropskega sveta leta 2003 v Solunu in kar smo ob številnih priložnostih podpirali tudi poslanci tega parlamenta, s čimer se je končala kakršna koli nadaljnja razprava o tem vprašanju.

Črna gora je nedvomno na vodilnem položaju v zvezi s pristopom k Evropski uniji, kar dokazuje tudi dejstvo, da so se pogajanja za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z državo po neodvisnosti od unije s Srbijo leta 2006, ki je bila demokratično razglašena po ustreznem referendumu in odobritvi srbske vlade, ponovno začela in končala v nekaj več kot dveh mesecih. Sporazum je bil parafiran 15. marca 2007, vendar so se žal takrat pojavile nekatere tehnične težave, ki so upočasnile nadaljnji napredek, čeprav smo zdaj blizu sklenitvi sporazuma. Gospod komisar je pravkar povedal, da se je v Podgorici že odprl urad, kar podpiramo, in da je vse nared za ratifikacijo sporazuma.

Na podlagi lanskega napredka Črne gore, njenih obveznosti, h katerim se je zavezala v odnosu do Evropske skupnosti, ter stalnega izvajanja reform lahko brez zadržkov podpremo pozitivno mnenje v zvezi s sklenitvijo sporazuma. Vendar to seveda ni končni cilj, ampak le izhodišče.

Črna gora se mora zdaj osredotočiti na izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za izpolnjevanje reformnega procesa, ki že poteka, da bi izpolnila obveznosti, h katerim se je zavezala v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. V zvezi s tem je treba poudariti dobre odnose med Evropskim parlamentom in parlamentom Črne gore, ki smo jim že bili priča ob številnih priložnostih in v okviru katerih bomo sprejeti naslednji teden v Podgorici. Črna gora ima vse, kar potrebuje, da bi ta proces na podlagi statusa kandidatke za pristop čim prej zaključila.

Gospodarstvo Črne gore v zadnjih nekaj letih stalno raste, kar je pritegnilo številne tuje naložbe, med drugim tudi zaradi fiskalnih politik, ki so usmerjene v podjetja. Zaradi tega se je brezposelnost zelo zmanjšala, in sicer s 33 % na 12 %.

Pred nekaj meseci je bila sprejeta ustavna listina, kar jasno dokazuje prizadevanje države za krepitev demokratičnih pravic, zaradi katerih izstopa na balkanskem ozemlju. Črnogorski organi se poskušajo čim prej uskladiti z evropskimi standardi. Ob upoštevanju najnovejšega razvoja dogodkov smo predložili pet predlogov sprememb.

V zadnjih nekaj dneh je bil podpisan sporazum o sodelovanju z mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bi se uredila tehnična pomoč temu sodišču. Upoštevati moramo, da je brezpogojno sodelovanje z začasnim sodiščem v Haagu ključnega pomena za vse države nekdanje Jugoslavije. Upoštevati moramo tudi to, da se Črna gora ni nikoli izognila mednarodnim obveznostim ter da so jo vedno hvalili za svoje učinkovito sodelovanje s pravnimi in tujimi organi.

Črna gora si mora še naprej prizadevati za boj proti organiziranemu kriminalu na področju nezakonitega čezmejnega trgovanja. pri čemer ga mora dokončno odpraviti. Poleg tega Evropski parlament meni, da se je treba boriti proti korupciji v javni upravi in sodstvu, pri čemer se država pozitivno odziva na evropskega organe, kar dokazuje tudi nova ustava, ki uvaja mehanizme za zaščito avtonomije in neodvisnosti sodstva.

Zmogljivost vladajočega sloja se bo razvila tudi prek sodelovanja v medinstitucionalnih programih Skupnosti in izmenjave z državami članicami. Nekateri od teh programov bodo spodbujali razvoj mladih in raziskovalcev. Spodbujanje prostega pretoka oseb, zlasti študentov in raziskovalcev, je cilj, za katerega si med drugim prizadevamo s poenostavitvijo postopka izdaje vizumov za kratkoročno bivanje, pri čemer so bili v zvezi s tem septembra lani podpisani posebni sporazumi z Evropsko unijo; končna cilja sta celostna liberalizacija vizumov, ki omogoča učinkovit prosti pretok in predstavlja eno od glavnih točk stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ter odpiranje poti za spodbujanje rasti in izobraževanja. Menimo, da je treba omogočiti razvoj kulturnih ustanov, na primer prek spodbujanja sektorja prostovoljnega dela in varovanja predstavnikov civilne družbe. Zagotoviti je treba svobodo mišljenja in pravico do obveščenosti.

Posebej je treba omeniti okolje, saj je prejšnja ustava Črno goro označila kot prvo ekološko republiko na svetu. Narava je bila zelo velikodušna do države, saj jo je obdarila s čudovito obalo, Kotorskim zalivom in goro Durmitor, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. To dediščino je treba zaščititi s posebno zakonodajo, ki je v številnih primerih že določena v pravnem redu, vendar se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pogostokrat ne uporablja v celoti.

Turizem predstavlja znaten vir dohodka države, vendar žal negativno vpliva na okolje, saj razpoložljivi objekti z okoljskega vidika nimajo ustreznih sistemov za upravljanje velikega pritoka turistov. Zato smo v nekem drugem forumu komisarja Rehna pozvali, da pozornost Komisije usmeri v spodbujanje okoljskih politik, zlasti v zvezi z obnovljivimi viri energije, upravljanjem z odpadki in vodami ter varstvom obale. Črna gora se zaveda težave in si še naprej prizadeva za ustrezno upravljanje naravnih virov. Nedavno so bili sprejeti prostorski načrti za urejanje gradbenih del, da bi se preprečilo uničevanje obalne pokrajine.

  Doris Pack, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, v imenu skupine PPE-DE seveda podpiram napredek, ki ga je Črna gora dosegla po neodvisnosti in ki je omogočil hitro sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Črnogorci zdaj seveda ne smejo odnehati, ampak morajo v celoti izvajati sporazum, ki so ga podpisali. Upoštevati morajo smernice, ki so si jih določili, in svoji vladi omogočiti, da uporabi sprejeto zakonodajo. Zagotoviti morajo ureditev pravosodnega sistema ter sprejetje ukrepov za boj proti korupciji, zlasti v upravi in sodstvu.

Dobro se zavedam, da so posebne razmere, ki so prevladovale v 90. letih prejšnjega stoletja, dopuščale utrditev korupcije, in da jo je zdaj zelo težko odpraviti, vendar dejstvo, da se Črna gora vedno znova pojavlja v povezavi s tihotapljenjem, korupcijo in pranjem denarja, negativno vpliva na njen ugled v Evropski uniji. Črnogorski politiki si morajo čim bolj prizadevati, da to spremenijo. Ne nazadnje bodo morali državljani Evropske unije Črno goro prej ali slej sprejeti medse. Zato je pomembno, da razvoj demokracije in tržnega gospodarstva v Črni gori poteka v resnično preglednem okviru.

Ne nameravam obravnavati vsake točke, ki je bila ali še bo danes izpostavljena, ali vsakega predloga iz naše resolucije. Vendar poudarjam, da je črnogorska pokrajina čudovita, zato je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev njenih edinstvenih značilnosti. To pomeni, da klavzula v novi ustavi, ki Črno goro določa kot okoljsko državo, ne sme biti le prazna obljuba, kot je dejal gospod Marcello Vernola. Obalo in zaledje je treba zaščititi, velike naložbene projekte pa preprečiti. Ohraniti je treba naravne značilnosti in znamenitosti, ki so v kulturnem in zgodovinskem interesu, da bi zagotovili posebno priljubljenost Črne gore med turisti. V zahodni Evropi je dovolj primerov takšnega uničevanja.

Preprečiti je treba razprodajo obale in zaledja ter spodbujati razvoj turizma in preudarno rabo zemljišč. Preprečiti je treba tudi prekomeren razvoj obale ter zmanjšati špekulacije v zvezi z zemljišči in nepremičninami. Z veseljem ugotavljam, da je za to območje zdaj na voljo načrt za rabo zemljišč. Podpiram sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in upam, da bo to prispevalo k aretaciji gospoda Karadžića.

Poleg tega si iskreno želim videti, da Črna gora ustanovi nacionalno agencijo, ki bo študentom in pripravnikom omogočila sodelovanje v izobraževalnih programih, kot sta Erasmus in Leonardo.

Naslednji teden se bomo srečali z delegacijo poslancev črnogorskega parlamenta, pri čemer jih bomo pozvali, da podprejo svojo vlado pri njenem prizadevanju za približevanje Evropski uniji in boju proti vsem zlorabam, ki smo jih omenili.

  Vural Öger, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, na vrhu EU, ki je potekal junija 2003 v Solunu, so voditelji držav in vlad ponovno poudarili svojo podporo razvoju evropske perspektive za zahodni Balkan, na katerem je Črna gora najnovejša država nekdanje Jugoslavije, pri čemer je svojo neodvisnost od Srbije razglasila leta 2006.

Od takrat so se njeni odnosi z Evropsko unijo izboljšali, pri čemer je jasno, da se je Črna gora odločila za evropsko smer. Zlasti podpiram sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z dne 18. oktobra, ki predstavlja mejnik v odnosih med Črno goro in EU. Sporazum tej majhni balkanski državi omogoča številne koristi, zlasti na poslovnem in trgovinskem področju, saj zagotavlja območje proste trgovine ter spodbuja naložbe in poslovno sodelovanje.

Črnogorski parlament je 19. oktobra 2007, tj. nekaj več kot eno leto po neodvisnosti, dosegel še en pomemben cilj, ko je sprejel prvo ustavo države, ki bo imela pomembno vlogo zlasti pri oblikovanju identitete tega mladega naroda. Ta ustava določa, da je Črna gora demokratična, liberalna in okoljska država, ki temelji na pravni državi. To je velik uspeh. Črno goro pred pridobitvijo članstva v EU čaka še veliko dela, vendar se preostale ovire postopno odpravljajo.

Napredek je treba doseči zlasti v boju proti neformalni ekonomiji in korupciji. Delovanje svobodnega in neodvisnega pravosodnega sistema, sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ter zlasti reformni procesi na področju demokratizacije, človekovih pravic in zaščite manjšin so zelo pomembni za Črno goro in njeno prihodnost v EU. Glavna prednostna naloga mora biti uspešno izvajanje reform, določenih v stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu.

S 1. januarjem 2008 bo predsedstvo Sveta EU prevzela še ena od držav nekdanje Jugoslavije, in sicer Slovenija. Pohvalno je, da bo zahodni Balkan ena od prednostnih naloga slovenskega predsedstva. Varnost in stabilnost zahodnega Balkana sta v velikem interesu regije same ter celotne Evrope.

Demokratična in stabilna Črna gora lahko ima in mora imeti pomembno vlogo pri izpolnjevanju teh ciljev. Za konec poudarjam, da so možnosti za morebiten pristop Črne gore k EU v daljni prihodnosti glavni vir nadaljnjih reformnih procesov. Poslanci Evropskega parlamenta moramo podpreti Črno goro na njeni poti k EU.

  Jelko Kacin, v imenu skupine ALDE. – Pred več kot stotimi leti je bila Črna gora kraljevina na evropskem političnem zemljevidu. Bila je priznana in uveljavljena tako kulturno kot tudi politično.

Del obale, zaliv Boke Kotorske, je bil celo del Avstroogrske in je takrat z današnjo Hercegovino predstavljal tudi izhod na morje. Črna gora je nekoč že bila del moderne Evrope in danes se ponovno pripravlja za polnopravno sodelovanje in članstvo v Evropski uniji.

Črna gora je od maja 2006, ko je postala nova država Evrope, dosegla vzpodbuden napredek v pogledu izpolnjevanja evropske agende. Za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in oktobra sprejete nove ustave si zasluži iskrene čestitke. Podgorica si zasluži priznanje tudi za dobro sodelovanje s haaškim sodiščem kot tudi za pozitivno vlogo in prispevek k dolgoročni stabilnosti regije.

Od danes pa je naša Evropska unija drugačna, saj smo v tej dvorani bili pred nekaj urami priča izjemnemu zgodovinskemu dogodku ob slovesnem podpisu Listine o temeljnih pravicah. Tudi državljani Črne gore si zaslužijo več demokracije, več spoštovanja, več različnosti in več pravne varnosti. Glavni izzivi te mlade države so povezani z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji, kjer bi morali in bi lahko storili več. Pristojne organe pozivam, da boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu ter trgovanju z ljudmi, orožjem in drogami izvajajo bolj proaktivno.

V zvezi s tem pozdravljam trden zakonodajni okvir. Poudarjam pa, da je implementacija zakonodaje v praksi proces, ki zahteva tudi zadostne administrativne in politične vire. Še vedno sem resno zaskrbljen zaradi pomanjkanja transparentnosti in politične kulture tako v političnih kot v ekonomskih strukturah. To Črno goro ovira pri razvoju demokratične družbe in tudi prostega trga.

Črna gora mora storiti več na področju svobode, pluralnosti in profesionalnosti medijev. V celoti mora uveljaviti sprejete reforme in zagotoviti neodvisnost Radia in televizije Črne gore.

Obžalujem, da ni še nobenih rezultatov preiskave primera umorjenega novinarja Duška Jovanovića, ki je takrat objavljal serijo člankov o črnogorskem organiziranem kriminalu.

Novinarji in civilna družba imajo pomembno vlogo v razvijanju demokracij, še posebej kadar opozarjajo na občutljive družbene probleme. Zato pozivam vlado, da je pri reševanju teh problemov bolj aktivna, da vključi in se posvetuje s civilno družbo in jim zagotavlja boljše pogoje za delovanje.

  Gisela Kallenbach, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, iskreno se zahvaljujem gospodu Vernoli za njegovo poročilo in sodelovanje v odboru za zunanje zadeve. Vendar se še bolj zahvaljujem našim črnogorskim kolegom in Komisiji, ki so ponovno dokazali, da evropska perspektiva spodbuja razvoj demokracije, pravne države in stabilnosti.

Vendar menim, da se ta proces v resnici razvija prepočasi. Zato obe strani, vključno s tem parlamentom in drugimi evropskimi institucijami, pozivam, da si zapomnita, da sta Črna gora in celotni zahodni Balkan del Evrope. V našem interesu je, da prevladata trajni mir in demokracija. Okrepiti moramo svojo zavezanost k celotni regiji. Sprejeti je treba naš predlog v zvezi s posebnim programom za tesno gospodarsko in okoljsko partnerstvo z zahodnim Balkanom. Čim prej je treba odpraviti vizumske obveznosti.

Črno goro pozivam, da zagotovijo, da poročila o napredku v primerjavi s prejšnjimi leti ne bodo več pričala o nezadostnem prizadevanju za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter o javnih ustanovah z nezadostno zmogljivostjo. Črna gora mora okrepiti svoje prizadevanje za uresničevanje evropskih vrednot. Te vrednote vključujejo odprto okolje, v katerem se lahko dejavnost civilne družbe zares razvija in v kateri je neomejena svoboda medijev samoumevna.

Nazadnje mora prevzeti večjo vlogo konstruktivnega akterja v celotni regiji in okrepiti svoje prizadevanje za rešitev vprašanja v zvezi s statusom Kosova. Morda bi lahko tudi ponovno preučila ukrepe, ki so na nekaterih področjih povzročili odvisnost od držav zunaj Evrope. Takšni ukrepi vključujejo podpis dvostranskega sporazuma o imuniteti z Združenimi državami ter zakonodajo, ki dopušča škodljive špekulacije v zvezi z zemljišči in nepremičninami ter ki ovira prizadevanje za varstvo okolja in preprečuje dejanski trajnostni razvoj prečudovite obalne regije Črne gore.

Nedavno sprejetje ciljev v zvezi z načrtovanjem rabe zemljišč je pomemben korak. Ponovno izražam čestitke in podporo nadaljnjemu napredku v zvezi s članstvom v Evropski uniji.

  Helmuth Markov, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, neodvisna Črna gora se je leta 1918 prostovoljno združila s sosednjimi državami Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Po razpadu Jugoslavije so se črnogorski volivci leta 2006 demokratično odločili, da več ne želijo biti združeni s Srbijo. Tako je Črna gora postala 49. neodvisna evropska država, v kateri je večina prebivalcev Slovanov, razen v regijah, ki mejijo na Albanijo in Kosovo ter v katerih prevladujejo etnični Albanci.

V zvezi z vsakdanjo politiko je pomembno, da Črna gora ne postane zavetišče za tujce, ki želijo plačevati nižje davke in prati nezakonito pridobljen denar. Črna gora mora poiskati rešitve za težave v zvezi z onesnaževanjem okolja ter stisko dolgoročnih beguncev iz Srbije in Kosova.

Ponovno je treba vzpostaviti delovanje železnic in se boriti proti tihotapljenju. Naša skupina je zadovoljna, ker je odbor za zunanje zadeve sprejel naše predloge sprememb v zvezi z življenjskimi in delovnimi pogoji beguncev. Ljudje, ki trenutno niso državljani nobene države, ne smejo za vedno ostati brez države, pri čemer Črna gora mora upoštevati zadevno smernico, ki jo je določil Svet.

Poleg tega je bil sprejet tudi naš predlog v zvezi s ponovno vzpostavitvijo železniških storitev do mesta Nikšić na bosanski meji in albanskega mesta Skadar. Nujno je treba preprečiti zanemarjanje železniške povezave med severom in jugom ter izključno uporabo avtomobilov, avtobusov in tovornjakov.

Poleg tega podpiramo dejstvo, da poročevalec ni ponovil poziva iz svojega prejšnjega poročila v zvezi s hitrim pristopom Črne gore k Natu. Pristop k Natu ne sme biti pogoj za prihodnje članstvo v EU.

Dobro je tudi to, da poročilo ne ponavlja zahteve po tem, da Črna gora izvaja takšno obliko neoliberalne gospodarske politike, ki bi presegala tisto, ki že velja v Evropski uniji. Črna gora ima priložnost postati država članica EU. To ni pomembno le za Črno goro, ampak tudi za druge države nekdanje Jugoslavije, ki si prizadevajo za pristop.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, poročevalec gospod Vernola upravičeno poudarja, da je prihodnost Črne gore v Evropski uniji. Vendar pot do evropskega združevanja ni preprosta. Način razvoja novonastale balkanske države je skrb vzbujajoč. Črna gora je teoretično morda res ekološko ozaveščena in razvita, vendar mora Podgorica to dolgoročno ohraniti. Sedanje prakse se namreč zdijo zelo uveljavljene.

Ena od nevarnosti je na primer nestabilno povečanje cen nepremičnin na „zlati obali“ na območju Kotorja. Poleg tega gradbena dela, ki se hitro širijo in ki so pogosto nezakonita, ogrožajo vodne in kanalizacijske sisteme v državi. Gospod Vernola to sicer omenja, vendar tej resni težavi ne pripisuje velikega pomena.

Velike možnosti za rast črnogorskega turizma imajo tudi slabo stran. Medtem ko se jadranska obala te majhne države hitro razvija, stopnja brezposelnosti na severu znaša več kot 20 %, stopnja revščine pa je višja od nacionalnega povprečja.

Poleg tega so še vedno očitne posledice vojne. Infrastruktura je minimalna, pri čemer se v nekaterih krajih prebivalci morajo soočati s pomanjkanjem vode in elektrike. Črnogorci še vedno niso dovolj produktivni v zvezi z vlaganjem v varno gospodarsko prihodnost. V zvezi z razvojem in pristopom k Evropi Črna gora potrebuje ustrezno premišljeno strategijo za rast celotne države. V zvezi z novo „evropsko zlato obalo“ se ne smejo sprejeti nobeni nepremišljeni ukrepi.

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

  Alojz Peterle (PPE-DE). - Z veseljem podpiram privolitev k sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko zvezo in Črno goro, ki je eno od pomembnih pozitivnih dejstev v zadnjih mesecih v Jugovzhodni Evropi. Ta sporazum pomeni priznanje Črni gori za opravljeno delo, hkrati pa pogodbeno zavezo za nadaljnje delo na poti do polnopravnega članstva v duhu solunske perspektive.

Sporazum jasno določa ključne naloge na političnem, gospodarskem in na drugih področjih. V tem smislu pozdravljam jasen odnos sporazuma do razvojnih nalog na področju turizma, varstva okolja, prometa in energetike. Vse te naloge so med seboj zelo povezane in zato je tako pomembno, da Črna gora vzpostavi oziroma da poskrbi za upravno reorganizacijo, s pomočjo katere bo lahko zagotovila hitro dinamiko razvoja in izpolnitev pogojev za pridobitev statusa kandidatke. Črni gori resnično želim, da je pri tem uspešna, ker je od tega odvisna implementacija, ki so jo poudarili govorniki že pred menoj.

Jaz sem prepričan, da bo Evropska zveza pod predsedovanjem Slovenije pozorna do vsakega napredka Črne gore pri uveljavljanju pogodbenih zavez. Napredek Črne gore je seveda še posebej v interesu Jugovzhodne Evrope in s tem seveda tudi celotne Evropske zveze.

  Hannes Swoboda (PSE). - (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Črno goro lahko občudujemo iz številnih razlogov. Pokrajina je občudovanja vredna, pohvaliti pa je treba tudi način, kako se je Črna gora ločila od Srbije, pri čemer sta obe strani ravnali zelo odgovorno. Občudujem tudi črnogorsko politiko do manjšin, zaradi katere se manjšine v Črno gori večinoma počutijo domače. Iz teh in številnih drugih razlogov si Črna gora seveda zasluži naše občudovanje.

Vendar obstajajo tudi slabe strani, zaradi katerih sem zelo zaskrbljen in ki so jih omenili že drugi govorniki. Ena od teh je dejavnost tujih vlagateljev, zlasti iz Rusije. Ne nasprotujem naložbam Rusije ali katere koli druge države v Črno goro. Vendar se Črnogorci morajo zavedati neravnovesja, zaradi katerega bi postali odvisni od ene same države, bodisi Rusije ali katere koli druge države. Nekatere od teh naložb že ogrožajo črnogorske naravne znamenitosti in njene slikovite pokrajine.

Poleg tega sem še vedno zelo zaskrbljen zaradi razširjenosti korupcije, ki so jo nekateri poslanci že omenili. Na voljo imamo številna poročila medijev, ki so precej uravnotežena. Za primere velike korupcije v zvezi s tihotapljenjem cigaret in druge primere, o katerih smo brali, smo menili, da so le še del zgodovine. Pozivam Komisijo, da te pojave uvrsti med prednostne naloge. Če bi bila korupcija edino merilo, zdaj ali v prihodnosti ne bi smeli podpreti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Kljub temu bomo socialdemokrati ta sporazum podprli, ker želimo državi pomagati pri njenem reformnem procesu.

Vendar od Komisije in države same seveda pričakujemo čim večje prizadevanje za preprečevanje korupcije, ki je žal prisotna tudi v politiki. Tako vsaj lahko sklepamo na podlagi velikega števila politikov, obtoženih korupcije. Strinjam se z gospodom Kacinom, ki je poudaril dejstvo, da umor Duška Jovanovića še ni bil rešen. Zanima me, ali je to le naključje, da so on in njegovi kolegi veliko pisalo o organiziranem kriminalu. Upam, da je to res le naključje in da ni povezano z umorom. Upam, da bodo črnogorski organi ta primer kmalu rešili in da bodo okrepili svoje prizadevanje za boj proti korupciji v njihovi državi.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, priporočilo o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in Republiko Črno goro zadeva posebne razmere. Prvič imamo opravka z državo, ki je postala neodvisna na podlagi referenduma.

Kot predstavnica parlamentarne skupščine Sveta Evrope sem spremljala prve parlamentarne volitve po referendumu v Črni gori. Delegacija Sveta Evrope ter organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj sta potrdila, da so volitve potekale na demokratičen način. Presenečena sem bila nad stopnjo državljanskega vključevanja v zvezi s spremljanjem volilnega postopka. V vseh volilnih komisijah, ki smo jih obiskali, so bili prisotni predstavniki nevladnih organizacij in pregledovalci. Odločna zavezanost članov volilnih komisij k zagotavljanju skladnosti vseh postopkov je bila očitna. Poleg tega je treba poudariti, da je Črna gora sprejela euro kot zakonito plačilno sredstvo.

Ob upoštevanju napredka, ki je bil dosežen v zvezi z evropskim združevanjem, podpiram priporočilo o sklenitvi sporazuma. Upam, da bo postopek prilaganja prispeval k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev Črne gore.

(Predsednik je prekinila govornico.)

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL). - (CS) Gospe in gospodje, odnos med EU in Balkanom je zelo občutljivo vprašanje, delno tudi zato, ker so največje države članice EU prek politike delitve in osvojitve znatno prispevale k razpadu nekdanje Jugoslavije, ki je bila od prve svetovne naprej ključni stabilizacijski dejavnik na celotnem območju. Z izjemo Slovenije so za vse te države značilni nestabilnost, etnični spori, migracijska vprašanja, visoke ravni korupcije in brezposelnosti, šibkost ter omejen vpliv izvoljenih parlamentov. Takšne razmere omogočajo nezakonito trgovanje z orožjem, ljudmi, mamili ter alkoholnimi in tobačnimi izdelki. V takšnih razmerah je težko načrtovati prometni, energetski in gospodarski razvoj. Poleg tega je težko varovati okolje. Nobeno presenečenje ni, da te pojave, ki prevladujejo tudi v Črni gori, obravnavamo kot skrb vzbujajoča svetovna vprašanja. Resolucija je le slabo nadomestilo za ukrepe, ki bi jih morali sprejeti, da bi se odkupili za napake številnih držav članic, ki so odgovorne za trenutne razmere na tem območju. Ali se Parlament tega zaveda?

  Georgios Georgiou (IND/DEM). - (EL) Gospod predsednik, naš kolega gospod Vernola je zelo slikovito prikazal Črno goro, katere znamenitosti so najčudovitejše na Balkanu. Balkanske legende so polne zgodb o tem antičnem kraljestvu, ki je uspelo preživeti s petimi sosednjimi državami. To je veliko sosednjih držav. Črna gora meji na Bosno, Hrvaško, Srbijo, Albanijo in tudi na Kosovo, ki bo zdaj morda za njo predstavljalo težavo, kajti na podlagi poročil časopisov in drugih poslancev je Kosovo tik pred enostransko razglasitvijo neodvisnosti.

To bi lahko bila težava za Črno goro, v kateri živi veliko število Albancev. Menim, da je podpis pridružitvenega sporazuma v okviru začetka pogajanj pozitiven korak, ki bo prispeval k reformi javne uprave in sodnega organa ter predvsem k boju proti korupciji, pri čemer upam, da bo ta sporazum omejil morebitna nagnjenja albanskega prebivalstva.

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, ta parlament že veliko let posveča posebno pozornost političnim razmeram na Balkanu. Veseli nas, da sta po obdobju krvavih sporov mir in sodelovanje med narodi del vsakdanjega življenja v tej regiji.

Tudi najobčutljivejša vprašanja, kot so na primer razglasitve neodvisnosti novih držav, se zdaj izvajajo ali se lahko izvajajo na način, ki je v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. To je pravi trend balkanskega političnega razvoja, ki omogoča izpolnjevanje strateškega cilja večine narodov, ki živijo v tej regiji, tj. tesnejšega sodelovanja z Evropsko unijo in polnopravnega članstva.

Črna gora je odličen primer tega trenda. Po razglasitvi neodvisnosti je ohranila dobre odnose z najbližjimi sosednjimi državami, vključno z Republiko Srbijo, s katero je prej bila združena v federaciji. Takoj je začela s pogajanji o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ki je bil podpisan 15. oktobra letos. Poleg tega je sklenila sporazum o prosti trgovini z EU, ki bo začel veljati januarja.

V tem kratkem obdobju skoraj enega leta in pol je Črna gora dosegla znaten napredek. Spremembe fiskalne in davčne politike ter vzpostavitev tržnega gospodarstva na podlagi konkurence in prostega pretoka kapitala je treba obravnavati kot pozitivne dosežke.

Veliko je treba še storit, zlati na področjih socialne politike in zaposlovanja, energije in varstva okolja ter varnosti in državljanskih pravic. Učinkovit boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter popolno sodelovanje z mednarodnim sodiščem v Haagu sta zelo pomembni nalogi vlade Črne gore.

Vendar Črna gora ni edina, ki se sooča s temi vprašanji. S podobnimi izzivi se soočajo vse balkanske države, ki prosijo za članstvo v Evropski uniji. V zvezi s tem procesom je Črna gora na vodilnem položaju, pri čemer upam, da bo to ostala še naprej. Unija je pripravljena sprejeti balkanske države v skupnost. Ali in kdaj se bo to zgodilo, pa je odvisno predvsem od balkanske elite in modrosti balkanskih politikov.

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospod komisar, gospe in gospodje, Črna gora je v kratkem času svojega obstoja dosegla viden napredek. Postavljeni so bili temelji za novo državo in sprejeta je bila nova ustava. Gospodarska rast države se je povečala za kar 8 %, medtem ko so letošnje vhodne naložbe znašale približno 700 milijonov EUR. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je bil podpisan in Črna gora je sprejela prve ukrepe na poti k polnopravnemu članstvu v EU. Če Podgorica želi, da bo pot k članstvu v EU čim krajša in hitrejša, mora sprejeti temeljne odločitve. Okrepiti je treba delovanje pravne države in med drugim zagotoviti neodvisnost sodstva. Poleg tega je treba v primerjavi s preteklostjo okrepiti prizadevanje za boj proti korupciji ter povečanje preglednosti odločanja političnih in gospodarskih struktur, da bi se zagotovilo demokratično in pravično delovanje tržnega gospodarstva. Za gospodarstvo Črne gore je zelo pomemben turizem. Trajnost turizma je treba zagotoviti s sprejetjem enotnega pravnega okvira za varstvo naravnega okolja in obale.

Gospe in gospodje, pristopni proces Črne gore in njenih sosednjih držav spodbuja veliko večji razvoj regionalnega sodelovanja. Prepričan sem, do bo regionalno sodelovanje v okviru srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini prispevalo tudi k rešitve številnih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj na celotnem območju. Za konec pozivam Komisijo, da Črni gori in drugim državam zahodnega Balkana pomaga pri razvoju regionalnega sodelovanja, zlasti na področjih energije, prometa in okolja.

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, gospod Swoboda je pred nekaj trenutki upravičeno govoril o razširjenosti korupcije v Črni gori. K temu dodajam statistične podatke organizacije Transparency International, ki kažejo, da na lestvici od 0 do 10 (pri čemer 10 pomeni, da korupcije ni) vrednost za Črno goro znaša 3,3. Črna gora je tako na čelu držav, v katerih je korupcija velika težava.

Še ena velika težava v Črni gori je tihotapljenje. V zvezi s tem država res nima nobenih meja. Nedavno je bil predložen predlog o prepovedi kajenja na javnih mestih, medtem ko je v središču prestolnice mogoče kupiti na tisoče zavojčkov pretihotapljenih cigaret. V zvezi s tem Črna gora mora še veliko storiti na poti k Evropski uniji.

Po drugi strani je treba državo spodbuditi k čimprejšnjemu izpolnjevanju meril Unije. Podpiram napredek, ki je bil dosežen na področju, kot je na primer sodstvo ali delovanje uprave. Ceniti moramo napredek, ki ga je Črna gora dosegla na tem področju, odkar je po referendumu nepričakovano razglasila svojo neodvisnost.

Menim, da bi Evropska unija morala jasno poudariti, da se bo z izpolnitvijo zadevnih meril pot do Unije skrajšala. Zagotoviti moramo resnične možnosti za članstvo Črne gore, in sicer ne v dveh, treh ali štirih letih, saj bi tako spodbudili črnogorsko družbo k izpolnjevanju vedno večjega števila evropskih standardov.

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, Črna gora ni le ena od najlepših držav na svetu, ampak tudi balkanska država z najstarejšo tradicijo neodvisnosti v sodobnem času. V času ustanovitve Belgije je bila Črna gora že stoletja neodvisna in imela značilnosti države. To poudarjam zato, ker je Črna gora vedno neupravičeno obravnavana kot primer odvečne državice, ki je kar naenkrat postala neodvisna po naključju.

Gospodu Markovu poudarjam, da je bila Črna gora po prvi svetovni vojni priključena Srbiji. Takrat ni bilo vprašanja prostovoljne zveze. Formalne parlamentarne volitve so bile sicer izvedene, vendar je to bilo tudi vse. Veliko Črnogorcev se je udeležilo osvobodilnega gibanja, katerega dejavnosti so se nadaljevale v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Nato je Tito ponovno vzpostavil neodvisnost Črne gore v okviru Jugoslavije, pri čemer je imela Črna gora v skladu s Titovo jugoslovansko ustavo pravico do odcepitve. Vendar je Črna gora ob poskusu uveljavljanja te pravice naletela na ovire. Danes je Črna gora država, ki je na poti k članstvu v Evropski uniji.

Tamkajšnje demokratične sile je treba podpreti. Kot je bilo že povedano, je ravnanje z manjšinami v Črni gori vzor za številne druge v regiji, zato so manjšine tudi podprle neodvisnost. Vendar Črna gora še vedno potrebuje močnejši sistem neodvisnega izobraževanja, kot ga zagotavlja frančiškanski šolski center v Tuzi blizu Podgorice. Da bi državo rešili togosti, je treba sprejeti pobude v zvezi z zasebnim izobraževanjem.

Pozivam vlado, da si še naprej odločno prizadeva za pluralizem na področju gospodarstva in izobraževanja ter v ustavnih in demokratičnih strukturah države.

(Ploskanje.)

  Józef Pinior (PSE). - (PL) Gospod predsednik, Črna gora je nedvomno primer balkanske države, ki je dosegla pozitiven napredek v zvezi s strukturo države, ustavo, pravno državo, vstopom na svetovni trg in vzpostavitvijo tržnega gospodarstva. Zato ni dvoma o tem, da Evropski parlament mora podpreti stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Republiko Črno goro.

Vendar se moramo hkrati zavedati, da Črna gora mora še veliko spremeniti in storiti, zlasti v zvezi s pravno državo in bojem proti korupciji. Poudarjam, da je Črna gora aprila 2007 podpisala dvostranski sporazum z Združenimi državami o izključitvi iz pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča. Žal je ta sporazum v nasprotju s skupnim stališčem in temeljnimi načeli Evropske unije. Z vidika politike EU je mednarodno kazensko sodišče zelo pomembna institucija. Zato je dvostranski sporazum ogrozil možnosti za sporazum z Unijo.

Tega nisem rekel zato, da bi bil Evropski parlament nenaklonjen Črni gori. Ravno nasprotno, menim, da morajo Evropska komisija in vse institucije EU okrepiti svoje prizadevanje ter pomagati Črni gori, da se ustrezno pripravi na tesnejše odnose z Evropsko unijo, zlasti v zvezi z bojem proti korupciji, krepitvijo pravne države, vzpostavitvijo tržnega gospodarstva in kljubovanjem črnemu trgu.

  Paul Rübig (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Črna gora dokazuje, kako pomemben je lahko referendum. Zato razumem, zakaj je bilo danes v tem parlamentu mogoče videti toliko plakatov, ki pozivajo k referendumu, ne nazadnje tudi sama lizbonska pogodba evropskim državljanom omogoča referendum. Po mojem mnenju je pomembno, da je splošna javnost vključena v postopek posvetovanja in da ima priložnost izraziti svoje želje.

Menim, da je treba tudi izboljšati gospodarske strukture v Črni gori; kot je že povedal gospod Posselt, so v zvezi s tem zelo pomembni izobraževalni zavodi in programi Evropske unije. V zvezi z energijo so energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije velik izziv za Črno goro, pri čemer hkrati tudi ponujajo izjemne priložnosti.

Tudi v sektorju telekomunikacij bi bilo zaželeno, da Črna gora v svojo zakonodajo prenese direktivo o gostovanju, kar bi seveda prispevalo k boljši komunikaciji z evropskimi državami po primernejših cenah.

Samoumevno je, da je okolje eden od ključnih izzivov ter da upravljanje voda, kanalizacija in odpadna voda predstavljajo veliko težavo. Če želimo ohraniti čudovitost in neokrnjenost narave, moramo v zvezi s tem uporabiti najsodobnejše standarde. Evropska unija omogoča okvire za okoljsko podporo, ki jih je treba čim prej vzpostaviti.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Iskreno se zahvaljujem poročevalcu, ki je v tem poročilu imel čast predstaviti novo in hkrati tudi staro evropsko državo. Črna gora ima po odcepitvi od Srbije priložnost prikazati neomejen potencial majhne in ponosne države. Po drugi strani Črna gora mora še naprej razvijati regionalno sodelovanje in krepiti pravice manjšin, s čimer bi prispevala k razvoju balkanske regije.

Tako kot druge države, ki so se šele pred kratkim pojavile na zemljevidu, se tudi Črna gora sooča s številnimi skrb vzbujajočimi izzivi, kot so velika korupcija, nezakoniti posli, neformalna ekonomija itd. Žal je za nekatere tuje vlagatelje, zlasti iz Rusije, ta mlada država zanimiva le zaradi velikih možnosti za sklepanje nezakonitih finančnih poslov. Odločitev Črne gore, da delavcev iz Združenih držav ne preda mednarodnemu kazenskemu sodišču v zameno za vojaško pomoč, ogroža verodostojnost države v zvezi z njeno pripravljenostjo do mirnega sodelovanja s sosednjimi državami in zavezanostjo k evropskim ciljem.

Črna gora si zaradi dogodkov iz preteklosti tako kot nekatere sosednje države želi postati članica Evropske unije. Že sama možnost članstva Črno goro spodbuja k razvoju demokracije, človekovih pravic in boljšega življenja za državljane. Izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma bo spodbudilo reforme v Črno gori. Država si lahko pomaga z izkušnjami sosednje Slovenije in drugih držav, ki so v novem tisočletju pristopile k EU.

Pobuda v zvezi z razglasitvijo Črne gore kot ekološke republike je hvalevredna, vendar je za ustrezno izvajanje treba še veliko storiti.

Dobro je, da se končno posveča pozornost izključenosti Črne gore in drugih balkanskih držav zaradi vizumov. Evropska komisija in Svet si morata še naprej prizadevati za odpravo teh finančnih in birokratskih ovir ter hkrati ohraniti visoko raven zaščite pred zločinci in kršitelji zakona.

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poslancem za temeljito in konstruktivno razpravo ter gospodu Vernoli za spodbujanje te razprave.

Večina poslancev je upravičeno poudarila nujnost boja proti korupciji in kriminalu ter zagotavljanja krepitve pravne države v Črni gori. S tem se popolnoma strinjam: pravna država je bistvena za vse sektorje družbe, ker podpira delovanje celotne družbe in gospodarstva. Prav zato Komisija odločno vztraja, da se že zgodaj v predpristopnem procesu v Črni gori in drugih državah zahodnega Balkana izvede reforma sodstva. To je eno od najpomembnejših političnih meril za pristop, ki ga je treba upoštevati.

Gospod Vernola in številni drugi poslanci so poudarili tudi pomen ekologije in okolja. Komisija temu antičnemu kraljestvu pomaga postati ekološka republika v okviru razvoja balkanske regije, kot je povedal gospod Paleckis, in sicer s krepitvijo upravne zmogljivosti Črne gore, zaradi česar bo ta država lažje uskladila svoje zakone z našimi, na primer na področju ravnanja z odpadki in čiščenja vode.

Vendar je tudi to povezano s korupcijo, pri čemer citiram poročilo Komisije o napredku: „Ni bilo izboljšanj v dejavnostih za zmanjševanje politične korupcije. … Upravljanje javnih sredstev je zelo skrb vzbujajoče. Veliko je primerov korupcije, zlasti v zvezi z načrtovanjem gradbenih del in rabe zemljišč, privatizacijo, koncesijami in javnimi naročili.“ To je zelo resno vprašanje, zato mora Črna gora korupcijo obravnavati kot eno od svojih glavnih prednostnih nalog.

Poleg tega obveščam poslance, da namerava Komisija na začetku naslednjega leta, verjetno marca, sprejeti sporočilo, v katerem bomo ocenili napredek od Soluna in Salzburga lani ter podali smernice za prihodnost. Eno od takšnih vprašanj bo liberalizacija vizumskega sistema, ki ste jo mnogi upravičeno omenili. Komisija bo začela razpravo o načrtu za potovanja brez vizumov, ki bo pomagal državam zahodnega Balkana pri izpolnjevanju zahtev, tako da njihovi državljani ne bodo več potrebovali vizumov za potovanje v Evropsko unijo.

Vendar poudarjam, da to samo po sebi ni v pristojnosti Komisije, ampak nacionalnih vlad Evropske unije, zato so ministrstva in ministri za notranje zadeve ključni udeleženci v zvezi s tem. Zato moramo združiti moči ter učinkovito lobirati ministre za notranje zadeve in tudi zadevne države zahodnega Balkana, ker moramo biti prepričani, da so vse varnostne zahteve, na primer v zvezi z izdajanjem dokumentov in mejnim nadzorom, izpolnjene pred liberalizacijo vizumskega sistema.

Nazadnje me veseli uspešno parlamentarno sodelovanje med parlamentom Črne gore in Evropskim parlamentom. Vem, da je to zelo pomembno, saj je del resničnega političnega združevanja, in da prispeva k najprimernejšemu način razvoja institucij v Črni gori. Verjamem, da lahko sodelujemo pri krepitvi demokratičnih institucij in upravne zmogljivosti Črne gore. Veseli me, da se strinjamo glede prihodnjega razvoja Črne gore na njeni poti k Evropski uniji.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Ob koncu razprave o izjavi Komisije sem prejel en predlog resolucije⁽¹⁾.

Ta skupna razprava je končana.

Glasovanje o predlogu resolucije in poročilu gospoda Vernole bo v torek, 13. decembra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, kot poslanec Evropskega parlamenta z velikim veseljem izražam podporo sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Črno goro.

Menim, da bo sodelovanje med Evropsko unijo in Republiko Črno goro v prihodnosti koristilo obema stranema, zlasti v zvezi z vzpostavitvijo dvostranskega območja proste trgovine. Zelo sem tudi zadovoljen z napredkom, ki ga je Črna gora dosegla v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki jih določa Evropska unija.

Vendar na kratko izpostavljam področja, na katerih mora Črna gora v skladu s priporočili Komisije nadaljevati s svojim prizadevanjem, če želi napredovati na poti k Evropski uniji. Najpomembnejša naloga je izboljšati pravno državo z reformo javne uprave, kar bi omogočilo krepitev institucij na vseh ravneh in učinkovit boj proti politizaciji teh institucij. Zavedam se pravnega prizadevanja Črne gore na tem področju in ga tudi cenim, vendar je zelo pomembno, da to prizadevanje postopoma preide v prakso. Poleg tega morajo črnogorski organi povečati preglednost proračunskega nadzora, upravljanja javnih sredstev in razpisnih postopkov.

Menim, da bo z izvajanjem vseh priporočil Evropske komisije Republika Črna hitro napredovala v zvezi s pristopom.

(1) Glej zapisnik.