Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. december 2007 - Strasbourg

15. Onesnaževanje z nafto v Črnem in Azovskem morju po brodolomu več ladij (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je izjava Komisije o onesnaženju z nafto v Črnem in Azovskem morju po brodolomu več ladij.

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, najprej želim povedati, da moj kolega, gospod Dimas, obžaluje, ker se danes ne more udeležiti te razprave, vendar je, kot veste, na konferenci o globalnem segrevanju, saj mora tam zastopati Skupnost.

To je zelo pomembno vprašanje. Vemo, da so močne nevihte v črnomorski regiji novembra povzročile tragične smrti in izgubo lastnine ter seveda škodo okolju z izlitjem nafte, ki je ocenjeno na 1 300 ton, in potopitvijo ladij, ki so prevažale žveplo. Po dvostranskem sporazumu je Komisija poslala skupino petih strokovnjakov EU, katerim so se pridružili predstavniki Komisije in okoljskega programa ZN. Strokovnjaki EU so ugotovili, da ukrajinske čistilne akcije že potekajo. Lokalno razpoložljive tehnologije in sredstva so bili ustrezni in Ukrajina ni izrazila želje po dodatni reševalni opremi. Ključni rezultati misije bodo ukrajinskim organom predstavljeni 14. decembra v Kijevu. Med tem zasedanjem se bodo na razpravah osredotočali na nadaljnjo krepitev sodelovanja v zvezi z izboljšanjem spremljanja kakovosti okolja na območju Črnega morja.

Glede na mednarodno statistiko razlitij nafte je sedanji izliv nafte srednje velik in se ne pričakuje, da bo prerasel v večjo okoljsko katastrofo. Seveda to ne pomeni, da smo manj zaskrbljeni, zlasti ker vedno obstaja možnost sekundarnega onesnaženja. Zaradi zgoščenosti okoljskih pritiskov, prisotnosti občutljivih vrst v ožini, politične občutljivosti tega območja in tveganja podobnih nesreč v prihodnosti je treba razmere oceniti v širšem smislu. Evropska komisija zato razmišlja o dodatnih ukrepih prek instrumentov, kot so misije ocenjevanja škode po nesreči, in veselim se razprave o tej temi.

  Stanisław Jałowiecki, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, današnja možnost, da lahko razpravljamo o nesreči, ki se je zgodila v Črnem morju prejšnji mesec, je zelo dobrodošla zaradi najmanj dveh razlogov.

Prvič, za številne države, vključno z Rusijo, mora imeti Evropski parlament vlogo nadomeščanja javnega mnenja. Predstavljajte si evropska sredstva javnega obveščanja, če bi se podobna nesreča na primer zgodila v Baltskem morju. Televizija bi nenehno predvajala posnetke poškodovane flore in favne. Strokovnjaki bi nas napadali z razlagami usodnih posledic nesreče. Mediji v Rusiji pa molčijo. Zelo težko sem pridobil nekaj informacij, večinoma iz ukrajinskih virov. Zato je naše mnenje v zvezi s to zadevo posebej pomembno.

Drugi razlog bi poimenoval širjenje naše evropske ozaveščenosti: zavesti, da so območja, katerim smo posvečali malo ali nič pozornosti, kot je Črno morje, sestavni del naše celine, ne le v geografskem pomenu, ampak v smislu narave, ekologije, gospodarstva in kulture, zavesti, da sestavljamo celoto ter da eden na drugega vplivamo.

Takšna zavest bi morala povečati naš občutek odgovornosti, ki bi moral veljati tudi za črnomorsko regijo. Naša odgovornost nam omogoča, da zahtevamo, da postane območje Črnega morja veliko varnejše, kot je bilo doslej. Treba je omeniti, da so bile manjše nesreče v nedavni preteklosti pogoste.

V tem smislu so naslednje zahteve zelo pomembne. Predvsem je pomembno, da se spremlja stanje na območju Črnega morja zdaj, komaj mesec dni po nesreči, in še dolgo potem.

Naslednja zahteva je, da začnejo sosednje države Evropske unije končno posodabljati svoje flote, zlasti svoje tankerje. Črno morje postaja vse bolj črno, vendar ne zaradi naravnih vzrokov, po katerih je dobilo svoje ime, ampak zaradi barve surove nafte. Lahko postane velik rezervoar nafte. Na sosednje države EU je treba izvajati pritisk, da bodo prepovedale uporabo zastarelih tankerjev z enojnim trupom.

Zato prosim Parlament, da sprejme predlog resolucije, ki je bil vložen in v katerem pozivamo Svet in Komisijo, naj pospešita sodelovanje z obrežnimi državami, ki niso članice EU. Kopenska meja se zapre relativno lahko, morska pa ne. Ker naj ne bi gradili jezov, je predlagan ukrep tudi v našem interesu.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Gospod predsednik, po nedavnih hudih nevihtah na območju Črnega morja so se potopile štiri ladje in sedem je bilo poškodovanih, od katerih sta bila dva naftna tankerja.

Nesreče so se zgodile v Kerčenski ožini, ki povezuje Črno morje in Azovsko morje ter predstavlja glavno pot za izvoz ruske nafte v Evropo.

2 000 ton nafte se je razlilo v morje in ladje, ki so potonile, so prevažale več kot 7 ton žvepla. Mehanizem Skupnosti za civilno zaščito je na mesto nesreče poslal skupino 7 strokovnjakov, da bi ocenili posledice in opredelili nujne ukrepe.

Kot poročevalka za potrditev odbora za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta v zvezi s sporočilom Komisije o sinergiji Črnega morja sem prosila Unijo, naj vodi podpiranje načel skupne pomorske politike in pomorskih prometnih poti, ki se razvijajo na tem območju.

Zakonodajni sveženj o pomorskem prometu je za črnomorsko regijo pomemben. Direktiva, ki zadeva nadzor pristanišč, in direktiva 65/2005 o varnosti pristanišč bosta izboljšali varnost pomorskega prometa na tem območju.

Leta 2006 je bilo v okviru memoranduma Črnega morja o soglasju izvedenih 4 650 inšpekcijskih pregledov ladij, ki so pripadale 83 državam. Po inšpekcijskih pregledih, ki so jih izvedli organi Bolgarije, Gruzije, Ruske federacije, Turčije in Ukrajine, je bilo ugotovljeno, da ima 69,39 % ladij pomanjkljivosti in približno 6 % jih je bilo umaknjenih iz prometa. Od vseh ladij, ki so bile umaknjene iz prometa, je bilo 8,7 % tovornih, 2,9 % potniških ladij, 2,7 % ladij, ki so prevažale kemične snovi, in 0,5 % tankerjev. To so storili zaradi pomanjkljivosti v sistemih za varnost plovbe, odsotnosti reševalne opreme ter pomanjkljivih opreme in sestavov, ki zagotavljajo stabilnost ladje.

Države, ki mejijo na Črno morje, kot je Gruzija, so na črnem seznamu pariškega memoranduma o soglasju, drugih 5 držav, ki meji na Črno morje, pa je na sivem seznamu.

Menim, da bi si morala Unija bolj prizadevati za večjo varnost pomorskega prometa na tem območju.

Evropska agencija za varnost v pomorskem prometu bo skupaj s sekretariatom pariškega memoranduma o soglasju in državami članicami financirala študije in programe za večjo varnost pomorskega prometa. Kot leta 2007 bo agencija podpirala države članice tako, da bo zagotavljala pomoč za preprečevanje onesnaževanja morja s strupenimi snovmi in boj proti temu.

Prek proračuna TEN-T je Komisija že pripravila projekte za razvoj pomorskih poti na območju Baltskega morja, Sredozemskega morja in morij v zahodni Evropi. Prosim, da Komisija izvede podobno študijo za črnomorsko regijo in da se uporabi sistem CleanSeaNet, ki ga je razvila agencija ter ki omogoča odkrivanje razlitja nafte in nadzor v evropskih vodah, tudi na območju Črnega morja.

  Roberts Zīle, v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala, gospod predsednik, gospod komisar. Najprej se želim zahvaliti gospodu Costi, ki je vložil predlog resolucije o temi, o kateri razpravljamo v imenu odbora za promet in turizem. V političnem smislu bi se bilo treba odzvati veliko hitreje in ne le poudarjati, da Svet ne sme zamujati s sprejetjem stališča o sedmih zakonodajnih predlogih v tretjem paketu o pomorski varnosti. Menim, da to ni rešitev za ekološko ogrožena notranja morja, kot sta Črno morje in Baltsko morje, ki ju obkrožajo države članice EU in Rusija kot obalna država. Glede na stopnje cen nafte in s tem povezane stopnje dobička bo ruski izvoz nafte prek morja v prihodnosti hitro naraščal. To ustreza ruski prometni politiki: da se nafta izvaža prek pristanišč lastne države, vendar da se hkrati vztraja pri zaprtih naftovodih v naftnih terminalih EU Ventspils in Būtingė. Ali lahko pričakujemo večje povpraševanje za te tankerje in ali bo ruska flota tankerjev prejela potrebne naložbe, da se prepreči nadaljnja uporaba 40 let starih tankerjev z enojnim trupom in plovil, ki so izdelana za rečno plovbo? Mislim, da ne. Zaradi nizke cene se bodo za prevoz nafte po morju uporabljala stara in neprimerna plovila. Izvajanje strogih ukrepov za pomorsko varnost le v Evropski uniji bo rešilo okoljski problem v morjih, ki mejijo nanjo, le, če bo uvedla mednarodne standarde. Hvala.

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) V zadnjih desetletjih smo bili priča hitri rasti na številnih področjih, vendar je bila rast na področju svetovne trgovine neprimerljivo večja in v povezavi z njo tudi rast na področju prevoza blaga. Prevoz po morju je imel pri tem pomembno vlogo, ker na tem področju poteka 90 % zunanje trgovine Evropske unije. Ker je ta način prevoza najobsežnejši, menim, da ljudje upravičeno pričakujejo, da bodo ta sredstva za prevoz ljudi in blaga tudi varna in čista, da se zmanjša tveganje za nesreče na morju in onesnaževanje, ki ga povzročajo ladje.

V zadnjem mesecu so se zgodile tri hude nesreče, posledice katerih lahko enačimo s posledicami nesreče tankerja Exxon Valdez leta 1989, zato bi nas to moralo spametovati. Pozorni moramo biti na pomembnost preprečevanja in učinkovitih ukrepov. Okoljska škoda, ki jo povzročijo takšne nesreče, presega meje države ali celine ter ogroža in dokončno uniči naše skupne vrednote in naravna bogastva. Zato je potrebno učinkovitejše mednarodno usklajevanje ter dejavno preprečevanje in sanacijsko delo po nesrečah. Prav tako je treba takoj pregledati mednarodno zakonodajo na tem področju, da se zapolnijo vrzeli, da se na morju prepovejo ladje, ki so izdelane za rečno plovbo, ter da se učinkovito izvaja načelo „plača povzročitelj obremenitve“. Prevladujoča dolžnost Evropske unije je, da zahteva ukrepe za varen pomorski prevoz na mednarodni ravni, kot se je že zgodilo v Evropski uniji. Hvala.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE) - (RO) Gospod predsednik, novembrska nesreča je povzročila ekološko škodo v Črnem morju in Azovskem morju, kar dokazuje, da morje nima meja in da lahko nafta, ki se zaradi nesreč razlije zunaj evropskega prostora, vpliva na obalne ekosisteme držav članic.

Potopljene ladje, ki so onesnažile Črno morje, so bile izdelane za plovbo po celinskih vodah in ne za morsko plovbo; tako so povzročile razlitje več ton nafte v morje in prizadele naravni morski življenjski prostor. Več kot 15 000 ptic in delfinov je bilo prekritih s kurilnim oljem in številne redke živalske in rastlinske vrste, ki živijo na obali Črnega morja ali v njem, so bile uničene; za obnovitev integritete ekosistema Črnega morja bo potrebnega veliko dela.

Degradacija življenja v vodi ima veliko negativnih posledic, ker vpliva na ekološko varnost ter kakovost življenja in zdravja prebivalstva. Močno zmanjšanje biološke raznovrstnosti je zaskrbljujoče zaradi stalne degradacije ekosistema, nezakonitega ribolova in prekomernega izkoriščanja naravnih virov, razlitja nafte pa prispevajo k slabšanju okoljskih razmer na tem območju, ki velja za najbolj onesnaženo na svetu.

Voditelji držav in vlad Evropske unije so se zavezali, da bodo zmanjšanje biološke raznovrstnosti preprečili do leta 2010, in ti cilji se morajo doseči tudi v morskem sektorju.

V Evropski uniji moramo zagotoviti, da se pomorski promet izvaja v okviru varnostnih pogojev in da se morske meje čim bolj učinkovito zaščitijo pred čezmejnimi nevarnostmi. Poleg tega je nova zelena knjiga o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik namenjena boljšemu izvajanju načela „plača povzročitelj obremenitve“ in upam, da bo pozitivno vplivala na metode za preprečevanje tovrstnih ekoloških katastrof.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). - (BG) Gospod predsednik, kolegi, Črno morje ni le zunanja meja Evropske unije po pristopu Bolgarije in Romunije, ampak tudi morje z velikim gospodarskim potencialom za razvoj Unije. Če Črno morje in Kaspijsko morje upoštevamo kot eno območje, je potencial zunanje trgovine njegovega trga vreden več kot 200 milijonov evrov in ima več kot 350 milijonov prebivalcev.

Naj na kratko spomnim na septembrsko razpravo po velikih poplavah in požarih v Evropi. Takrat smo razpravljali o vzpostavitvi skupnih sil, da bi državam članicam pomagali pri boju z naravnimi nesrečami, kot so tiste, ki so nas prizadele letos. Podobno potrebo bi lahko zdaj prepoznali v črnomorski regiji. Prvič, predvsem pozivam Evropsko komisijo in seveda države članice, zlasti Bolgarijo in Romunijo, naj začnejo prednostno preučevati potrebo po regionalnem reševalnem centru za črnomorsko regijo, da se državam članicam pomaga, da se soočijo s težavnimi razmerami, kot je tista, ki smo ji bili priča pred nekaj meseci. Drugič, opraviti bi morali temeljito analizo temeljnih vzrokov teh nesreč in vseh ostalih nesreč v črnomorski regiji, da se iz tega nekaj naučimo in za to območje priporočimo našo politiko. Tretjič, čas je, da se vzpostavi regionalni center za navigacijske informacije za območje Črnega morja, ki bo prispeval k varnosti transportnih poti in na splošno plovbe na tem območju.

Tragedijo v Kerčenski ožini moramo sprejeti in se z njo čim prej soočiti, zlasti tiste države, ki mejijo na črnomorsko regijo. Vendar izkoristimo to tragedijo, da najdemo razloge in možnosti za sodelovanje med državami članicami, Komisijo in drugimi državami, ki mejijo na Črno morje, da se izboljša varnost te pomembne evropske poti. Hvala.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospe in gospodje, kot poročevalka o regionalnem sodelovanju v črnomorski regiji se strinjam z začetkom te razprave, vendar tudi zelo obžalujem dejstvo, da je tema naše razprave v resnici žalostno priznanje dejstva, da Evropska unija še vedno ne posveča dovolj pozornosti Črnemu morju in da se na tem območju ne izvajajo načrtovani ukrepi na zadovoljivi ravni.

Kljub temu vas želim opozoriti, da je Črno morje, odkar sta se Evropski uniji pridružili Bolgarija in Romunija, delno postalo notranje morje in ne moremo prezreti dejstva, da je strateško pomembno za celoten svet.

Črnomorska regija je zelo pomembna z vidika energetske politike in prometne politike Evropske unije. Zato nas to prisili, da razvijemo globalno in usklajeno strategijo za celotno regijo, strategijo, ki bo imela za cilj zagotavljanje varnosti, trajnostni razvoj in temeljito vključevanje vidikov varstva okolja. Poleg tega so za spodbujanje prave politike na regionalni ravni potrebna skupna prizadevanja vseh držav, ki mejijo na Črno morje, kar bi preseglo nacionalni in dvostranski okvir.

Tako se strinjam z začetkom pobude sinergija Črnega morja iz leta 2007, vendar ponavljam bistven vidik iz mojega poročila, tj. potrebo po konkretnem in odločnem ukrepanju, da se doseže ta pobuda za sodelovanje, tako v regiji kot tudi med regijo in Evropsko unijo.

Tragedija, ki se je zgodila 11. novembra 2007, nam je dokazala, da moramo na tem področju združiti naša prizadevanja. Evropska unija mora imeti osrednjo vlogo, tako da se bolj vključi v razvoj pobude sinergija Črnega morja ter da v tej smeri spodbuja svoje sosednje države in partnerje. Le tako se bomo lahko učinkovito odzvali na pričakovanja in zahteve naših državljanov, ki se zdaj soočajo z neposrednimi posledicami nesreče, ki se je zgodila 11. novembra.

  Rumiana Jeleva (PPE-DE). - (BG) Najprej naj povem, da me veseli, da je Komisija predložila to mnenje. Ta razprava kaže, da je Črno morje zdaj osrednja točka evropske politike in evropskih politikov. Ta pristop moram pohvaliti in verjamem, da bo koristil vsem državljanom Evropske unije. Kot je bilo prej omenjeno, bi morali za zaščito črnomorske regije storiti veliko več. Pomembno vprašanje je, kako preprečiti nesreče, kot je tista, ki se je zgodila v Kerčenski ožini. Ker se nesreč ne da popolnoma preprečiti, vendar je zagotovo mogoče omiliti njihove osnovne vzroke.

Za zagotovitev boljše zaščite naših morij obstajata dva načina. Prvič, še naprej moramo spodbujati regionalno sodelovanje. Drugič, ob regionalnem sodelovanju je potrebna boljša politika na področju plovbe. Ukrepi, ki so predlagani v tretjem paketu pomorske politike, so ustrezni in jih je treba izvajati na najboljši možen način. Izvajanje teh ukrepov je nujno za preprečevanje dogodkov, kot je nesreča, ki se je zgodila v Kerčenski ožini v črnomorski regiji. Ker sta Evropski parlament in Komisija že pred časom izrazila podporo temu paketu ukrepov, mora Svet postati bolj dejaven in ukrepati, da se ta paket uvede. Treba je uspešno uvesti ukrepe, ki so predvideni v paketu, in izboljšati regionalno sodelovanje, tako da se na primer upošteva črnomorsko gospodarsko sodelovanje in pobudo DABLAS za varstvo okolja. To bi lahko zelo prispevalo k varnosti naših morij in hkrati zagotavljalo večjo konkurenčnost naše plovbe.

Mislim, da ta nesreča ponovno dokazuje, kako pomembno je vprašanje v zvezi z našimi vodami in da potrebujemo ustrezne politike, da preprečimo takšne nesreče in zavarujemo okolje. Zato menim, da je zdaj čas za uresničitev in začetek veljave tretjega paketa ukrepov v okviru pomorske politike. Hvala.

  Gabriele Albertini (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, gospe in gospodje, v imenu odbora za promet in turizem želim pojasniti, zakaj pripravljamo ta predlog resolucije o brodolomih v Kerčenski ožini v Črnem morju. Našo solidarnost posvečamo žrtvam te nesreče.

Svet in Komisijo prosimo, da pazljivo spremljata razmere v Črnem morju in konkretno ukrepata, da se omili vpliv te nesreče na okolje. Evropa nima predpisov, ki so potrebni za preprečevanje hudih nesreč, kot je tista, ki se je zgodila v Črnem morju; med drugim morajo ti predpisi določati, da so države odgovorne za varnost svojih plovil in za preganjanje odgovornih za tovrstne okoljske nesreče, tudi prek civilnih postopkov.

Čeprav je Evropski parlament sprejel tretji paket o pomorski varnosti na prvi obravnavi aprila 2007, ga Svet še ni v celoti potrdil in ga je nepojasnjeno zadržal kljub temu, da se je portugalsko predsedstvo v tem smislu zavezalo odboru za promet in Parlamentu. Paket, ki ga sestavlja sedem poročil, je izčrpen: spodbuja pomorske varnostne standarde, ščiti potnike, omejuje okoljsko škodo v primeru nesreč ter določa obveznosti in odgovornosti držav, prevoznikov in lastnikov ladij. To, da je Svet prekinil razpravo in prednostno obravnaval nekatere vidike in ne drugih, dokazuje, da ne želi rešiti vprašanja varnosti in hoče zaustaviti celoten paket.

Pomorska varnost je zaradi nesreč, ki so se zgodile, preveč pomembna tema, da bi jo izkoristili za taktike: Erika, Prestige, nedavno Segesta Jet v Messinski ožini in Sea Diamond na Santoriniju. Zaradi nesreč, ki so se že zgodile, in zaradi vse več pomorskega prometa v Evropi in svetu je tveganje za nesreče v prihodnosti večje.

Zato Evropski parlament meni, da je treba čim prej sprejeti vseh sedem predlogov, preden se zgodi še kakšna okoljska nesreča s smrtnimi žrtvami: da se uskladi načine razvrstitve; da se prisili države, da bodo spremljale svoja plovila; da se zagotovi, da bodo plovila v pristaniščih pregledana in da se spremlja njihovo gibanje; da se odloči, kakšni ukrepi se sprejmejo v primeru nesreč; da se spremlja in nadzira izpolnjevanje odgovornosti, kar zadeva tretje stranke in potnike. Zato pozivamo Svet, naj si ne zatiska oči pred tem tragičnim opozorilom, nesrečo, ki se je zgodila v Črnem morju.

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, nekaj točk. Najprej v zvezi z Rusijo, kar so že izpostavili različni poslanci. Na začetku želim povedati, da se mehanizem Skupnosti za civilno zaščito lahko uporabi le na željo prizadete države. Uradna pisma, ki ponujajo pomoč, so bila poslana Ukrajini in Ruski federaciji; Ukrajina je odgovorila pritrdilno ter prosila za pomoč, Rusija pa je ponudbo zavrnila.

Vendar je glede splošnega vprašanja pomorske varnosti moj kolega, podpredsednik Barrot, 10. decembra pisal svojemu kolegu, gospodu Levitinu, ki je ruski minister za promet, da posreduje ta vprašanja in poudari pomembnost okrepljenega evropsko-ruskega sodelovanja v Črnem morju in tudi Baltskem morju, da se izboljša pomorska varnost.

Obravnavanje težav pomorskega okolja na regionalni ravni je eden od temeljev morske strategije in predlagane direktive o morski strategiji, za katero je bil dosežen sporazum med Svetom in Parlamentom na drugi obravnavi. Mislim, da je to zelo pozitiven napredek.

Komisija je razložila svoje poglede na strategijo v tej regiji v svojem sporočilu z naslovom Sinergija Črnega morja − nova pobuda za regionalno sodelovanje. V predlogu je predstavljena pobuda za osredotočanje politične pozornosti na regionalno raven. Nedavne nesreče v Črnem morju so vključevale predvsem posebno kategorijo plovil, t. i. pomorskih/rečnih tankerjev za prevoz nafte, ki lahko plujejo le na odprtih morjih z določenimi omejitvami.

Bolj splošno Komisijo skrbi možnost, da bi bila ta kategorija plovil prisotna na drugih morskih območjih Evropske unije ali območjih, ki mejijo na Evropsko unijo in zlasti na Baltsko morje. V EU imamo stroga pravila o pomorski varnosti in stanju plovil, vendar smo zaskrbljeni tudi glede tega, kaj se dogaja v mednarodnih vodah, ker bi to zlahka vplivalo na Evropsko unijo in ker nas skrbi globalno okolje. Zato te nesreče kažejo, kako pomembno je ohranjanje zahtev glede vprašanj pomorske varnosti na ravni EU in na mednarodni ravni.

Kot so že poudarili Parlament in poslanci, je pomembno, da se pregled sedmih predlogov tretjega svežnja za pomorsko varnost pospeši.

Končno še vprašanje v zvezi z odzivanjem, saj je Komisija zavezana k stalni krepitvi instrumentov Skupnosti za odzivanje, kot je mehanizem za civilno zaščito za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odzivanja, če se takšne nesreče v prihodnosti ponovijo. To vključuje tudi sodelovanje s sosedami EU, kot so črnomorske države in seveda ostale tretje države.

Zahvaljujem se poslancem za razpravo in seveda bom kolegu posredoval informacije o zanimivih točkah, ki ste jih izpostavili.

  Predsednik. − Prejel sem predlog resolucije⁽¹⁾, ki je bil vložen v skladu s členom 103(2)/108(5) poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 13. decembra 2007.

(Seja je bila prekinjena ob 19.30 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

(1) Glej zapisnik.