Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 12. december 2007 - Strasbourg

21. Datum uvedbe elektronske identifikacije za ovce in koze (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0501/2007) gospoda Graefeja zu Baringdorfa v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 21/2004 glede datuma uvedbe elektronske identifikacije za ovce in koze (KOM(2007)0710 – C6-0448/2007 – 2007/0244(CNS)).

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, kot vsi vemo, je sledljivost ključni element za zagotovitev visokih meril pri zdravju živali in varni hrani.

Nedavna izkušnja z nekaterimi boleznimi v Evropski uniji, kot sta slinavka in parkljevka ter bolezen modrikastega jezika, je ponovno pokazala pomembnost učinkovitih identifikacijskih sistemov. Individualna identifikacija ne more ustrezno delovati brez elektronske identifikacije.

Komisijo so prosili, naj v tem poročilu odobri ali spremeni datum začetka izvajanja elektronske identifikacije in naj ne dvomi o načelih te uredbe. Zato je to tehnično poročilo o različnih metodah in tehnologiji, ki so vključene.

Poročilo Komisije se osredotoča le na najboljši način začetka izvajanja elektronske identifikacije. Za pripravo poročila smo potrebovali podatke in vložek držav članic, zlasti tistih, ki sistem že izvajajo. Študije in poskusi, nujni za pripravo poročila, so trajali veliko dlje, kot je bilo sprva predvideno, kar pojasni zamudo v poročilu.

Zelo cenimo, da se Parlament strinja s tem, da se ta zadeva obravnava kot nujna, in se mu za to tudi zahvaljujemo. To bo preprečilo položaj pravne negotovosti januarja 2008.

V poročilu je sklenjeno, da so bili tehnični pogoji za elektronsko identifikacijo ovc in koz izpolnjeni, vendar da države članice potrebujejo primeren časovni okvir za pripravo začetka izvajanja elektronske identifikacije.

Strinjamo se s stališčem Parlamenta glede določenega datuma za vpeljavo sistema in ga sprejemamo. Po drugi strani ne moremo sprejeti drugih predlaganih predlogov sprememb, ki bi ogrozili prava načela uredbe, saj je treba določiti dejanski datum začetka izvajanja.

Ponovno se zahvaljujem poročevalcu za hitro opravljeno delo in Parlamentu za to, da se je strinjal s tem, da se ta zadeva obravnava kot nujna.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, komisar Kyprianou, držali smo se prošnje, naj zadevo obravnavamo hitro. Razpravljamo o nujni zadevi in zato smo, kljub pozni uri, še zmeraj tukaj.

Vprašanje je, kako je do teh nujnih razmer prišlo. V zvezi s tem ste že nekaj povedali. Pregledoval sem dokumentacijo in naletel na uredbo, ki jo želimo danes spremeniti. Izvira iz 17. decembra 2003. Uredba določa, da bo s 1. januarjem 2008 „elektronska identifikacija v skladu s smernicami iz odstavka 1 […] obvezna za vse živali.“ Navedena sta eden ali dva stavka o oprostitvah, ki ju bom izpustil, in nato nadaljuje „Komisija bo do 30. junija 2006 Svetu predložila poročilo o izvajanju sheme elektronske identifikacije s primernimi predlogi, o katerih bo Svet glasoval s kvalificirano večino.“

Ta zadeva je bila obravnavana pred veliko časa. Komisija Svetu ni predložila poročila in od Sveta ni bilo odgovora. Ali na kaj namigujete? Če ste poročilo predložili, toliko bolje, vendar od držav članic ni bilo odgovora. Nato smo zašli v to zmedo in spoznali, da ne moremo določiti datuma. Razmere so bile slabe in takrat ste predlagali, naj zadevo predamo postopku komitologije, da določi datum, namesto da bi morda postavili novi rok. Povedano drugače, določitev roka bi bila vaša odločitev. Ves naš trud bi bil zastonj in tako se je odbor odločil, da naj določba glede obveznega elektronskega označevanja prične veljati 31. decembra 2009 ter se prične uporabljati 1. januarja 2010, tj. dve leti pozneje, kot je določeno v izvorni uredbi. Kakor koli že, pomembno je to, da imamo datum. Odbor je prav tako povedal, da je o tej zadevi treba predložiti tudi poročilo.

Težava vašega predloga je seveda v tem, da na področje komitologije vnašate vedno več odločanja, prav tako kot ste to storili v starejši uredbi iz 17. decembra 2003, v okviru katere so določbe in ureditve glede uporabe v zvezi z načinom izvajanja elektronske identifikacije Komisiji bile predane v postopku komitologije. Takrat naj bi se poročalo Svetu, ne pa tudi Parlamentu. Ker je vse bilo podvrženo komitologiji, je Parlamentu bila odvzeta pravica glede odločanja in njegova moč nadzora, nato pa smo po določenem času odkrili, da obveze niso bile izpolnjene.

Če teh predlogov sprememb ne bi predložili zdaj in zaprosili za nujno obravnavo, ker ste bili pod pritiskom glede določitve roka, bi mi bili mnenja, da je vse v redu. Vendar ni tako. To je opozorilo nam, v Parlamentu, naj Komisiji ne predajamo preveč zadev, ampak nadaljujemo z izvajanjem svoje moči nadzora.

Bilo je nekaj predlogov sprememb. Povedali ste, da jih ne morete sprejeti. Odbor je določil, naj so pravila zavezujoča. To je prav tako določeno v osnovni uredbi in vsi vemo, da je ne razveljavljamo, ampak jo spreminjamo. Gospod Stevenson, sami ste oblikovali predloge sprememb, enega z gospo McGuinness, v katerih predlagate, da bi sistem bil prostovoljen. Če to sprejmemo, lahko vse skupaj tudi opustimo. Kaj bi po tem lahko še predpisali? Lahko bi se preprosto vdali. Zato menim, da moramo obvezna pravila obdržati in da morajo vključevati tudi datum ter da je Evropskemu parlamentu potrebno predložiti poročilo.

To naj bo lekcija, saj smo zaradi tega poročila bolj ali manj po naključju naleteli na ta resnično nenavaden način ravnanja Komisije in Sveta.

Gospod Kyprianou, upam, da moja kritika ni neupravičeno prestroga, vendar sem po tem, ko sem poročilo oblikoval, se pripravil na to razpravo in proučil ustrezno dokumentacijo, bil zelo presenečen nad tem, kaj vse se v evropskih institucijah lahko zgodi. Parlament, Komisija in tudi mi kot posamezniki gotovo želimo zagotoviti, da se kaj takega ne bo ponovilo ali postalo navada.

  Struan Stevenson, v imenu skupine PPE-DE. Gospod predsednik, naj začnem z odgovorom na vprašanje, ki mi ga je postavil gospod Graefe zu Baringdorf. Spraševal je, zakaj si s svojimi predlogi sprememb prizadevam za to, da ta sistem postane prostovoljen. Gospodu Graefu zu Baringdorfu lahko takoj povem, zakaj delam v tej smeri.

Naj vam povem, čeprav vas ni veliko, da so prejšnji teden v mojem volilnem okrožju na Škotskem prodajali stare ovce, samice po 2 GBP za žival. Pred enim letom so jih prodajali po 60 GBP, medtem ko jih letos po 2 GBP. Poročevalca sprašujem, kako lahko kmet, ki za eno ovco dobi samo 2 funta, financira mikročipe in drage optične bralnike, ki so v skladu z obveznim sistemom elektronske identifikacije? To je ekonomski problem.

Prvotni predlog Komisije je bil popolnoma ustrezen, saj je bil usmerjen k posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, analizi ekonomskih posledic ter stroškov in koristi. Nisem videl vseh postavk. Ne vem, kakšen je namen glede ovčjerejcev v mojem volilnem okrožju. Poslance v tem parlamentu moram opozoriti, da ima Združeno kraljestvo največ ovc v vsej Evropi, daleč največ. Glede na trenutni ekonomski položaj bi bile posledice porazne. Če postane obvezno in upoštevamo datume odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja iz glasovanja v ponedeljek zvečer in če določimo 31. december 2009 kot datum za obvezno uvedbo, bi to dejansko pomenilo, da bodo vsi ovčjerejci v Veliki Britaniji svojo dejavnost prenehali opravljati. Višinska območja in hribi, za katere so do zdaj skrbeli ovčjerejci in na katerih so se stoletja pasle ovce, bodo zapuščeni in takrat bo javnost ugotovila, kakšna škoda je nastala.

Medtem ko to škodo pripisujemo tropu, ki že ima najboljšo sledljivost v Evropi (v Združenem kraljestvu imamo zdaj absolutno zagotovljeno sledljivost in ovčjerejci ne morejo razumeti, zakaj hočemo predpisati nov sistem elektronske identifikacije, saj že imajo visokokakovosten način sledljivosti), v EU uvažamo meso iz držav, ki ne spoštujejo naših stopenj higiene in dobrega počutja ter strogih predpisov, ki veljajo za naše ovčjerejce.

Zato bodimo malo bolj razumevajoči. Upam, da bodo na jutrišnjem glasovanju poslanci prepoznali razlog, zakaj želimo prostovoljni sistem in ne še določitve obveznega datuma za uvedbo elektronskega sistema prepoznavanja.

  Rosa Miguélez Ramos, v imenu skupine PSE. –(ES) Gospod predsednik, gospoda Stevensona pozorno poslušam že nekaj let, zato me je vsebina tega govora presenetila, saj bi bila primernejša leta 2003 in ne leta 2007, pravzaprav skoraj 2008.

Gospod Graefe zu Baringdorf je bil jasen: to je uredba iz leta 2004, o kateri smo v Parlamentu razpravljali leta 2003, in v njej je navedeno, da je datum začetka veljavnosti sistema elektronske identifikacije za ovce in koze 1. januar 2008.

Gospod Stevenson, ne dvomim, da imate v svoji volilni enoti ovce, kot jih imamo tudi mi, saj sta med petimi državami članicami, ki imajo največje število ovc in koz, tudi vaša in moja država, mednje pa spadajo še Francija, Italija in Grčija. Te štiri države članice so prevzele nalogo, ki je vi ne odobravate, in sicer prepričati svoje kmete, naj označijo ovce in koze, saj nam je bilo rečeno, da je 1. januar 2008 v uredbi določen kot datum, s katerim bo elektronska identifikacija postala obvezna.

Kot poslanka v tem parlamentu, to popolnoma razumem. Poslušala sem vas zato, ker prav tako razumem, da obstajajo države članice, kot je vaša, ki svoje dolžnosti niso izpolnile, zato sem prostovoljno predlagala datum, ki ga je sprejel tudi odbor za kmetijstvo ter tako neznatno podaljšala to časovno omejitev, vendar kot veste, medtem ko v vaši volilni enoti za žival plačajo dva funta, v moji plačajo en funt.

Zdaj, ko v Evropi prevladujejo težave glede bolezni živali, menim, da tak sistem zagotavlja in spodbuja vrednost proizvodov naših kmetov. Sistem identifikacije nam omogoča spoznati poreklo vsake živali, ki jo prevažajo po ozemlju Skupnosti, in zagotavlja, da je zdrava; je zagotovilo potrošniku in to je za kmeta dobro, saj bo tako za svoje meso dobil več.

Če ne bo, bo v enakem položaju kot zdaj, ko nam grozijo bolezen modrikastega jezika, slinavka in parkljevka ter komar, ki prenaša virus chikungunya. V takem primeru nimamo upanja. Zato vas prosim, da se lotimo dela, bodimo bolj skladni in preberimo ter preučimo uredbo, na katero se je skliceval gospod Graefe zu Baringdorf, v zvezi s katero bi rada še enkrat poudarila, da izhaja iz leta 2004, priznajmo, da vsebuje nekaj izjem, vendar ne gre za samovoljnost, ker datum ni prostovoljen. Tak ne more biti zato, ker smo se s Komisijo in Svetom odločili, da je obvezen.

Z drugimi besedami, kmetom ne morem povedati, da so njihova prizadevanja do zdaj popolnoma brez pomena zato, ker so Britanci svojim kmetom pozabili naročiti, naj storijo enako. Ali me razumete?

Zato vas prosim, da pozorno preberete moj predlog spremembe. Moja skupina vsekakor ne bo podvomila v obveznost sistema, saj bi to med državami članicami in v sami Evropski uniji povzročilo diskriminacijo, čeprav me ne bi presenetilo, gospod Stevenson, to se ne nanaša na vas, če bi nekdo, ki si v tem parlamentu upa zavrniti listino temeljnih pravic, pokazal enak ali večji pogum in zavrnil identifikacijo ovc in koz.

Tako menim, da imamo uredbo, Komisija je predstavila smiseln predlog in tudi mi smo ga predstavili njej, zato nam dovolite, da to zadevo zaključimo zjutraj, da tako ne bo prevelike škode na kateri koli strani.

  Neil Parish (PPE-DE). Gospod predsednik, ne strinjam se s to izjavo gospoda Stevensona in s tem, kar si prizadeva storiti Komisija. Mislim, da moramo upoštevati obseg ovčjereje in število vključenih živali. Govorite o 25 milijonih ovc v Združenem kraljestvu, 8,5 milijona v Franciji, 3 milijonih na Irskem ter znatnem številu v Španiji in drugih državah. Sistem mora biti ustrezen. Če bomo elektronski sistem uvedli, mora biti uporaben in cenovno ugoden, kmetje pa ga morajo biti sposobni učinkovito uporabljati. Kot je pravilno povedal gospod Stevenson, ovca ni žival velike vrednosti, zato vsega tega ne bodo opravljali veterinarji. Veliko tega bodo morali opraviti kmetje, pri čemer bodo morali te oznake brati kjer koli, na pobočju gore v deževju ali v drugih težkih razmerah.

Veliko teh elektronskih sistemov sem opazil v hotelskih sobah; ko se ljudje premikajo skozi različna vrata, in pravijo, da med različnimi oznakami ne prihaja do navzkrižij. Želeli bi tudi sistem, s katerim bi lahko na tovornjaku, polnem ovc, ki pripelje na trg v idealnih okoliščinah, elektronsko preverili vsako ovco, ki je na njem. To je idealen sistem. Kar vam jasno govorim, je to, da razpravljanje o elektronskem označevanju ni smiselno, dokler nimamo koristnega, stroškovno ugodnega in uporabnega sistema. Zato mislim, da bi se morali na to vprašanje vrniti konec leta 2009. Kot je že povedal gospod Stevenson, dovolite nam to uporabljati prostovoljno, in sicer takrat, ko bodo države članice pripravljene, ko bo pretok ovc velik in ko bomo imeli sistem, ki bo deloval. Prosim, ne uvajajte ga prehitro, preden smo pripravljeni.

  James Nicholson (PPE-DE). Gospod predsednik, spet razpravljamo o označevanju ovc. Vse, kar lahko rečem, je to, da je resnična škoda, da nas Komisija ni poslušala takrat, ko smo spraševali po njihovem predlogu in jim svetovali. Gospe Miguélez Ramos bi rekel: da, te govore smo res imeli na začetku, na razpravi o označevanju ovc. Vendar na žalost naše besede niso bile upoštevane, tudi ko smo rekli, da to ne bo izvedljivo.

Torej smo vas posvarili in niste poslušali. Res je, da si ovčjerejci ne bi mogli privoščiti stroškov elektronskega označevanja, ker zdaj za svoja jagnjeta zaslužijo manj kot pred 20 leti. Imenujte mi eno področje katere koli poslovne dejavnosti katerega koli sektorja, od katere se zahteva, da ima ogromne stroške, pri čemer za proizvedeno zasluži manj kot pred 20 leti. Iz lastne izkušnje vem, da je to res.

Zadostuje nam ta sistem, ki ga imamo. Zato nam dovolite, da to vprašanje prestavimo nekam daleč v prihodnost. Sam sem za to, da se na to vprašanje vrnemo leta 2009. Mogoče bo v tem obdobju trenutno predraga tehnologija elektronskega označevanja, kot veliko drugih področij tehnologije, postala cenovno dostopnejša s kombinacijo nižjih stroškov in boljših dohodkov za rejce ovc. Takrat bi lahko to ponovno preverili.

Za ovčjerejo je velik izziv doseči donosnost in ko se bo to zgodilo, lahko samozavestno nadaljujemo. Reči moram, da sem z velikim zanimanjem poslušal gospo Miguélez Ramos in gospoda Stevensona, ko sta izmenjevala mnenja glede ovc, ker ponavadi izmenjujeta mnenja glede rib, kar je nekaj popolnoma drugega. Ta tema je verjetno tudi bolj sporna kot današnja tema o ovcah.

Vendar je zaradi tako majhnih plačil za težko delo, kot je povedal gospod Parish, delo ovčjerejcev zelo težavno. Na tisoče ovc preživi poletje na vrhovih gora. Rejci se trudijo, ko jih lovijo, označujejo in jim sledijo. Komisarju moram povedati, da si želim, da bi poslali nekatere uradnike, ki so sestavili nekatere od teh načrtov, na ta območja, da bi videli, kaj vse morajo delati ovčjerejci in s kakšnimi težavami se spopadajo. Potem bi mogoče razumeli, kako se počutimo in zakaj uveljavljamo ta stališča.

Da, omogočite nam prostovoljni sistem. Dovolite nam to storiti, ko bomo pripravljeni. Dovolite nam, da delamo s hitrostjo, ki nam ustreza.

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, ker je že pozno, bom zelo kratek. Spoštovane poslance bi rad spomnil, da danes razpravljamo o datumu uvedbe sistema. Odločitev o tem je bila ustrezno sprejeta, le datum ni bil določen oziroma je bilo odločeno, da se naknadno spremeni ali potrdi.

Podatki številnih držav članic so pokazali dve stvari. Prvič, da je bila uvedba tehnično in ekonomsko izvedljiva, kot je navedeno v poročilu, ter da je potrebnega več časa, da države članice uvedejo sistem, kar pomeni, da je potreben stvarnejši datum.

Komisija je resnično predlagala, naj se ta datum preloži na pozneje. Zagotovim vam lahko, da nikakor nismo nameravali Parlamenta zavesti in da smo namerno izbrali ta način postopka (o tem razpravljamo in ne vstavljamo člena v uredbo), ki bi nam omogočil, da bi odločitev sprejeli samo s Svetom.

Komisija ni nikdar nameravala, da Parlamenta v te odločitve ne bi vključila. Določitev datuma se je štela za tehnično vprašanje. Ker je bilo načelo že sprejeto, smo smatrali, da bi to tehnično vprašanje lahko sprejeli v okviru komitologije, in naj ponovim, da nimamo težav s sprejetjem predloga spremembe o določitvi specifičnega datuma, ki državam članicam dopušča dovolj časa, tj. dve leti, da se pripravijo.

Vseeno se ne strinjamo s prostovoljnimi sistemi, saj uredba zadeva sledljivost, ki mora biti učinkovita in enako uporabljena v vseh državah članicah. Prav tako je bistven pokazatelj zdravstvenega stanja živali v Evropski uniji. Neposreden strošek sistema lahko vidimo takšnega, kakršen se zdi, vendar če pogledamo dolgoročnejše koristi prihrankov zaradi zmanjšanja izgub in bolezni živali, verjamemo, da bo sistem z ekonomskega vidika sčasoma postal koristen.

Kakor koli, pripravljeni smo sprejeti predlog spremembe Parlamenta, ki ga bo, tako verjamemo, naslednji teden sprejel Svet.

  Predsednik. − Gospod Graefe zu Baringdorf ima besedo v zvezi z vprašanjem o pravilnosti postopka.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, poročevalec. − (DE) Dovolite mi, da komisarju zastavim še eno vprašanje. Gospod komisar Kyprianou, oblikoval sem predlog spremembe, ki vključuje določena pričakovanja in ta naj ne bi bila izvedena prostovoljno, originalen instrument pa dejansko dopušča spremembe, tj. posodobitev, če je to storjeno v skladu s členom 9(4). V določenih razmerah (te ne smejo vključevati prostovoljnih dogovorov, ki bi celotno izvrševanje bistveno otežili) bi bilo mogoče proučiti načine, ki bi jih lahko uporabili v praksi v zvezi z zadevami, ki so jih izpostavili drugi poslanci. Ta izjava je mišljena le kot predlog in vprašanje, o katerem bi morda želeli razmisliti.

  Predsednik. − Glede na to, da se to ni nanašalo na vprašanje o pravilnosti postopka, bi komisar želel odgovoriti na vprašanje?

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, kot sem dejal, ne moremo sprejeti predlogov sprememb, ki bodo vplivali na glavna načela in vidike uredbe.

Predlog bomo še enkrat pregledali, vendar zaskrbljenost vseeno ostaja.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 13. decembra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Ne verjamem, da so bile pripravljene zadostne informacije o učinkovitosti in uspešnosti elektronske identifikacije za ovce in koze. Nadalje, verjamem, da je ekonomska ocena, zlasti analiza stroškov in koristi vpliva na proizvajalce, nujno potrebna, preden se določi datum za uvedbo elektronske identifikacije.

Ne verjamem, da obstaja kakršna koli upravičenost za določitev datuma za uvedbo tega sistema, dokler ni ocenjen učinek elektronske identifikacije, zlasti v zvezi z nadzorom sledljivosti in bolezni.

Na Irskem sektor ovc propada, številni kmetje ga zapuščajo, zato nalaganje teh ukrepov in stroškov temu sektorju v tem času ni dobrodošlo.

Če bi v tem sektorju obstajala upravičenost elektronske identifikacije, bi bili živinorejci razumevajoči in bi ga prostovoljno uvedli sami. Če in ko bi ta sistem elektronske identifikacije uvedli, bi moral biti prostovoljne in ne obvezne narave.

Nadalje, če bi bila elektronska identifikacija uvedena, bi morala veljati samo za živali, ki so bile skotene po določenem datumu, in ne bi smela veljati za že skoteno živino.