Kakšne ukrepe je treba po mnenju Sveta sprejeti za zapolnitev pravne praznine, nastale pri odločitvi Sodišča z dne 23. oktobra, ki je razglasila ničnost okvirnega sklepa Sveta o okrepitvi kazenskopravnega okvira za izvrševanje zakonodaje proti onesnaževanju morja z ladij?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Poudarjam, da zakoni, ki so bili v državah članicah razglašeni za uskladitev z ničnim okvirnim sklepom, na katerega se navezuje poslanec, zaradi te razglasitve ničnosti niso samodejni neveljavni. Odločitev v zvezi s posledicami razglasitve neveljavnosti akta Skupnosti za nacionalne zakone, s katerimi je bil prenesen, je vprašanje nacionalne zakonodaje (glej sodbo Sodišča z dne 20. oktobra 1975, zadeva 23/75). Glede na povedano se mora Komisija zdaj odločiti, ali bo Svetu predložila predlog, da se v veljavno direktivo vključi obveznost držav članic za določitev kazenskih sankcij, da se zagotovi spoštovanje standardov Skupnosti glede onesnaževanja morja z ladij.

Kako uspešno je bilo do zdaj portugalsko predsedstvo pri spodbujanju evropskega izobraževalnega prostora in katere so njegove prednostne naloge do konca programskega obdobja?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Kar zadeva evropski kvalifikacijski okvir, je portugalsko predsedstvo tesno sodelovalo s poročevalcem Evropskega parlamenta pri pripravi besedila, ki je sprejemljivo za vse strani in ki bi moralo biti ne glede na nekatere procesne formalnosti uradno odobreno na začetku naslednjega leta. Upamo, da se bo ta ambiciozen nov instrument pokazal za uporabno povezavo med sistemi kvalifikacij različnih držav in da bo deloval kot orodje za pretvorbo, kar bo državam članicam, delodajalcem in posameznikom omogočilo večjo razumljivost kvalifikacij ter s tem vsem državljanom olajšalo selitev iz ene držav v drugo zaradi dela ali študija.

Drugo področje zadeva pogovore med Parlamentom in Svetom, namenjene dosegi soglasja o predlogu za ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo. Če se bo vse še naprej odvijalo tako gladko in konstruktivno, kot se je do danes, se lahko sporazum verjetno hitro doseže na drugi obravnavi na začetku leta 2008. Čeprav visokošolski zavodi niso neposredno povezani z oblikovanjem evropskega visokošolskega prostora, bodo nedvomno imeli ključno vlogo v Evropskem inštitutu za tehnologijo, zato upamo, da bodo pomembno prispevali k oblikovanju tega prostora.

Poleg teh dveh zadev se je delo portugalskega predsedstva na področju visokega šolstva osredotočilo na tri vprašanja. Prvič, na konferenco, ki je 4. in 5. oktobra 2007 ob 20. obletnici programa Erasmus potekala v Lizboni. O enem od vprašanj, ki so se pojavila na tej konferenci, in sicer kako razširiti socialno razsežnost programa, so ministri razpravljali na zasedanju Sveta 15. in 16. novembra 2007. Drugič, na zasedanju 15. novembra so ministri razpravljali tudi o predlogu o razširitvi njegovega „sestrskega“ programa Erasmus Mundus (Svet z zanimanjem pričakuje mnenje Parlamenta o tej zadevi). Nazadnje, tretje vprašanje zadeva iskanje najboljšega načina, kako se odzvati na agendo za posodobitev evropskih univerz, o kateri je Svet na istem novembrskem zasedanju odobril resolucijo. Vsa ta vprašanja lahko obravnavamo kot prispevek k oblikovanju evropskega visokošolskega prostora.

Astma je najtežja kronična otroška bolezen v Evropi, ki Evropsko skupnost vsako leto stane več kot tri milijarde EUR. Po mnenju dobrodelne ustanove Asthma UK se v Združenem kraljestvu zaradi astme trenutno zdravi 5,2 milijona ljudi, od katerih je 1,1 milijona otrok, v enem od petih gospodinjstev v Združenem kraljestvu pa živi oseba z astmo.

EU zdaj financira pomemben raziskovalni projekt (Gabriel), ki vključuje več kot 150 znanstvenikov iz 14 evropskih držav, da bi se opredelili glavni dejavniki za razvoj astme. Dosedanje ugotovitve kažejo, da astmo povzroča kombinacija genetskih in okoljskih vplivov ter da lahko vse večja urbanizacija prispeva k večjemu številu ljudi z astmo.

Kakšne ukrepe sprejemajo države članice za dopolnitev raziskave s praktičnimi ukrepi za boj proti astmi?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet je že preučil več temeljnih dejavnikov v razvoju astme. Kar zadeva ukrepe v zvezi z javnim zdravjem, Svet v svojem priporočilu z dne 2. decembra 2002 o preprečevanju kajenja in o pobudah za izboljšanje nadzora tobaka (UL L 22, 25. 1. 2003, str. 31) poudarja, da morajo države članice glede na tveganja za zdravje ljudi (npr. astma), povezana s pasivnim kajenjem, poskušati zaščititi kadilce in nekadilce pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz okolice.

Svet državam članicam priporoča, naj izvajajo zakonodajo in/ali druge učinkovite ukrepe za zagotavljanje zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih javnih prostorih in na javnih prevoznih sredstvih. Več držav članic je že učinkovito prepovedalo kajenje v javnih prostorih predvsem zaradi zaščite otrok in nosečnic pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

Kar zadeva kakovost zraka, je Svet 25. junija 2007 odobril svoje skupno stališče o predlogu direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Eden od ciljev o kakovosti zunanjega zraka je zaščita zdravja ljudi, kar vključuje zmanjšanje emisij onesnaževal, ki povzročajo napade astme. Poleg tega, da so v tem predlogu zajeta glavna onesnaževala zraka, je posebna pozornost namenjena tudi drobnemu prahu (ki se mu reče tudi delci) in troposferskemu ozonu, ker predstavljata pomembno tveganje za zdravje ljudi. Ta predlog bo določil pravila za drobne delce v zraku, znane kot PM2,5, ki prodirajo v človeška pljuča.

V zvezi z zagotavljanjem dostopa bolnikov z astmo do zdravstvenih storitev in oskrbe je treba upoštevati, da so za organiziranje zdravstvenih storitev in oskrbe ter zlasti za zagotovitev, da so pacientom na voljo posvetovanje, diagnostične storitve in storitve zdravljenja, v celoti odgovorne države članice.

Ali je Svet sprejel skupno stališče, da morajo države članice podpisati in ratificirati konvencijo ZN o prisilnih izginotjih, konvencijo ZN o korupciji, protokol št. 13 k evropski konvenciji o človekovih pravicah (o odpravi smrtne kazni v vseh okoliščinah) in evropsko konvencijo proti trgovini z ljudmi?

Katere mehanizme ima Svet na voljo, da se zagotovi izvajanje teh in drugih pomembnih mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah v državah članicah?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet Evropske unije vedno poskuša zagotoviti, da države članice hkrati deponirajo svoje listine o ratifikaciji. Vendar države članice k temu niso obvezane.

Svet lahko poslanko obvesti, da je do zdaj konvencijo ZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem podpisalo 17 držav članic.

Konvencijo ZN o korupciji je podpisalo 25 in ratificiralo 17 držav članic.

Protokol št. 13 k evropski konvenciji o človekovih pravicah je ratificiralo že 22 držav članic EU in podpisalo pet več.

Evropsko konvencijo proti trgovini z ljudmi je podpisalo že 23 držav članic in ratificiralo šest.

Ali lahko Svet pove, ali namerava v okviru razprav o znižanju stopenj DDV znižati stopnjo DDV za nekatere otroške izdelke glede na to, da obstajajo oprostitve za enake izdelke za odrasle, na primer plenice? (Ti so oproščeni v primeru žensk in odraslih, ne pa v primeru otrok.)

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Komisija v svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o stopnjah DDV, ki niso splošne, iz julija 2007 priznava potrebo po politični razpravi za določitev nekaterih splošnih smernic, preden se lahko pripravi podrobnejši predlog o novem okviru za znižane stopnje.

Ta razprava v Svetu še poteka, zato še ne more odgovoriti na vprašanje poslanke.

Parlament je 26. septembra 2007 na prvi obravnavi obravnaval predlog o Evropskem tehnološkem inštitutu, ki naj bi začel delovati leta 2008.

Katera stopnja je bila v zvezi s tem dosežena v postopku izbora sedeža inštituta? Katera mesta so bila predlagana in kakšna merila za izbor uporablja Svet?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet še ni podrobno razpravljal o vprašanju in bi rad pozornost poslanke usmeril na izjavo Sveta iz Priloge II k splošnemu pristopu Sveta (za konkurenčnost) z dne 25. junija 2007 (11058/07), v katerem Svet razglaša, da mora biti sedež Evropskega tehnološkega inštituta določen najpozneje v 12 mesecih od začetka veljave te uredbe. Razlogi za optimizem, da bo uredba o Evropskem tehnološkem inštitutu morda začela veljati v prvi polovici leta 2008, obstajajo, vendar je razpravi o vprašanju sedeža do takrat kljub temu treba nameniti čas.

V zvezi z vprašanjem mest, ki so že bila predlagana, Svet poslanko poziva, naj se obrne na Komisijo, ki so ji bile prijave uradno poslane.

Zloraba droge khat je vse pogostejši pojav v Evropi. Vsako leto je samo čez most Öresund v moje domače mesto Malmö vtihotapljenih približno 60 ton khata. Ljudje, ki se s tem soočajo, pogosto pripadajo tradicionalno ranljivim skupinam, kot so begunci in tisti, ki živijo na socialno prikrajšanih območjih. Mladi in otroci so pod največjim vplivom. Zato prizadevanje carinske službe, da se prepreči uvoz khata, ni samo del boja proti zlorabi droge, ampak ima pomembno vlogo tudi v boju proti izključenosti in socialni stigmatizaciji v družbi.

Žal EU glede khata ni enotna. V Združenem kraljestvu in na Nizozemskem khat še ni uvrščen med droge. Rezultat teh razmer je, da sta ti dve državi zdaj tranzitni destinaciji, s katerih se lahko khat, ki je pokvarljiv in ne prenaša skladiščenja, pošlje naprej in pretihotapi v države, kjer je nezakonit.

Ali se namerava portugalsko predsedstvo zavzemati za popolno inkriminacijo khata v celotni EU in s tem restriktivnejšo politiko na področju drog?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

O popolni inkriminaciji khata v organih Sveta, ki se ukvarjajo s takimi zadevami, še nismo razpravljali. Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami zajema droge, ki so nezakonite pod pogoji iz enotne konvencije o nedovoljenih drogah iz leta 1961, spremenjene s protokolom iz leta 1971, in dunajske konvencije o psihotropnih snoveh iz leta 1972, ter snovi, ki so v skladu s skupnim ukrepom 97/396/PNZ predmet nadzora. Khata ne vključuje noben od teh dokumentov in nobena pobuda ni bila sprejeta, da bi se ga vključilo.

Bolgarska vlada je sporočila, da namerava Evropsko centralno banko in Euratom zaprositi za finančna sredstva za naložbe v obrat jedrske elektrarne v mestu Belene.

Ali ima Svet informacije o tem, ali je bolgarska vlada zaprosila za finančna sredstva za gradnjo jedrske elektrarne, o vrsti finančnih sredstev, če je zanje zaprosila, in o znesku, za katerega je zaprosila?

Kakšne so obveznosti in proračunsko načrtovanje (in do kakšnega zneska) Evropske investicijske banke, Euratoma ali drugih evropskih skladov glede na informacije, ki jih ima Svet na voljo?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet ni seznanjen s projekti, ki jih je omenil poslanec, in nima informacij o tem, ali je bolgarska vlada zaprosila (ali za kakšen znesek gre) za finančna sredstva za gradnjo zadevne jedrske elektrarne.

Če je bila taka vloga vložena, je treba upoštevati, da so v skladu s sklepom 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil za financiranje nuklearnih elektrarn vloge naslovljene na Komisijo, ki je pristojna za odločanje o tem.

Prav tako je treba poudariti, da je Evropska investicijska banka ne glede na splošno posojilno politiko, določeno v členu 267 Pogodbe ES, neodvisna institucija, ki jo vodita njen svet guvernerjev in svet direktorjev.

Zato je sta za zagotavljanje informacij o vprašanjih, ki jih je postavil poslanec, pristojni Komisija in Evropska investicijska banka.

V odstavku 12 svoje nedavne resolucije o odnosih med EU in Turčijo (P6_TA(2007)0472, 24. oktober 2007) Parlament „poziva turško vlado, naj v celoti izvaja določbe iz pridružitvenega sporazuma med EU in Turčijo in dodatnega protokola k temu sporazumu; ponavlja, da bo neizpolnjevanje obveznosti Turčije iz partnerstva o pristopu še naprej resno vplivalo na pogajalski proces;“.

Na kakšen način Svet izvaja pritisk na Turčijo, da bi v celoti izvajala pridružitveni sporazum med EU in Turčijo ter dodatni protokol? Ali se je Turčija Svetu kakor koli zavezala glede časovnega okvira za podpis dodatnega protokola?

(PT) Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Decembra lani je Svet ugotovil, da Turčija ni izpolnila svoje obveznosti popolnoma nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu. Zato so se na medvladni konferenci države članice odločile, da ne bodo začele pogajanj o poglavjih, ki zajemajo področja ukrepanja, povezana s turškimi omejitvami glede Republike Ciper, dokler Komisija ne bo potrdila, da je Turčija izpolnila svoje obveznosti, h katerim se je zavezala v okviru dodatnega protokola. Ta poglavja so: Poglavje 1: Prosti pretok blaga; Poglavje 3: Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev; Poglavje 9: Finančne storitve; Poglavje 11: Kmetijstvo in razvoj podeželja; Poglavje 13: Ribištvo; Poglavje 14: Prometna politika; Poglavje 29: Carinska unija; Poglavje 30: Zunanji odnosi. Poleg tega se je Svet strinjal, da države članice, ki so se sestale na medvladni konferenci, ne bodo začasno zaprle nobenega poglavja, dokler Komisija ne bo potrdila, da je Turčija v celoti izvedla obveznosti, ki jih je prevzela v okviru dodatnega protokola.

Svet je tudi privolil, da bo spremljal in preučil napredek, dosežen v zvezi z vprašanji, ki jih zajema izjava z dne 21. septembra 2005, ter pozval Komisijo, da v svoja prihodnja letna poročila, in sicer za leto 2007, 2008 in 2009, vključi informacije o tej zadevi, če je potrebno. Komisija je v svojem poročilu o Turčiji za leto 2007 ugotovila, da Turčija od sklepa Sveta iz decembra lani ni dosegla nobenega napredka glede popolnoma nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola. Svet je na svojem zasedanju v ponedeljek, 10. decembra, izvedel podrobno analizo in oceno poročila. Svet je v svojih zaključkih z obžalovanjem ugotovil, da Turčija ni izpolnila svoje obveznosti popolnoma nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu, ter dodal, da bo še naprej spremljal in preučeval napredek glede teh vprašanj. Kljub temu lahko ponovno poudarim, kako pomembno je, da Turčija čim prej obravnava to vprašanje, ker je jasno, da vpliva na napredek pristopnih pogajanj.

Kakšno je mnenje Sveta o razmerah v Angoli, ki že tako dolgo trpi zaradi vojne in državljanske vojne? Kaj je v letu 2007 storil, da bi podprl to pomembno partnerico Evropske unije?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet pozorno spremlja razmere v Angoli. Splošni okvir, ki ureja odnose med EU in Angolo, je še vedno sporazum iz Cotonouja; v skladu s členom 8 tega sporazuma in razvojnim sodelovanjem v okviru Evropskega razvojnega sklada je vzpostavljen politični dialog. Dialog iz člena 8 se je začel decembra 2003 in je označeval obveznost, čeprav je v naslednjih letih izgubil nekaj moči; EU si zdaj prizadeva za oživitev in utrditev tega pomembnega instrumenta (naj opomnim, da so zadnji pogovori potekali oktobra 2007).

Odnosi med EU in Angolo se na splošno razvijajo počasi na ključnih področjih sodelovanja, ki so bila oblikovana v okviru sporazuma iz Cotonouja, zlasti glede demokracije, razvoja civilne družbe, spoštovanja človekovih pravic, dobrega vodenja in boja proti korupciji. Od 13. oktobra 2003, ko se je v Svetu nazadnje obravnavalo to vprašanje, so se celostni odnosi le malo izboljšali.

Medtem ko ima Angola posebne interese glede Demokratične republike Kongo, je še naprej pomemben partner, kar zadeva stabilizacijo regije Velikih jezer, in je prispevala k policijski misiji EU v Demokratični republiki Kongo („EUPOL Kinshasa“). Angola je v volilnem obdobju (od julija 2006 do marca 2007) poslala 13 angolskih policistov, da so policiji v Kongu pomagali zagotoviti varne volitve. Angolska policijska sila je prvič prevzela mednarodno obveznost take vrste. Poleg tega ima posebni predstavnik EU za Velika jezera redne stike z angolskimi oblastmi.

Ureditev financiranja Galilea se zdaj, ko se je konzorcij podjetij umaknil, spreminja. Prvotno je bil ta projekt namenjen samo za civilno uporabo. Ali država, ki ima predsedstvo Sveta, meni, da bodo zdaj, ko se financiranje spreminja, z njim povezani vojaški elementi, in ali preučuje to možnost?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Kot se poslanec zaveda, je Svet že večkrat izjavil, da je Galileo po definiciji civilni program globalne satelitske navigacije pod civilnim nadzorom in nadzorom EU. Možnost povezovanja vojaških elementov s projektom Galileo v razpravah o prihodnosti tega ključnega evropskega projekta, ki zdaj potekajo v pristojnih organih Sveta, ni bila nikoli omenjena.

Ali lahko Svet pojasni svoje stališče v zvezi s procesom ratifikacije reformne pogodbe v EU? Ali je Svet zaskrbljen, da bo glede na to, da bo Irska verjetno edina država, ki bo izvedla referendum o pogodbi, referendumska kampanja postala osrednja točka ljudi in skupin v EU, ki so proti evropskemu projektu na splošno in zlasti reformni pogodbi? Ali lahko Svet v zvezi s tem poda izjavo?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Vprašanje izbire postopka ratifikacije reformne pogodbe spada v pristojnost posamezne države članice. Zato Svet ne more podati mnenja ali kakršne koli izjave o tej zadevi.

Ali bo Svet pripravil prečiščeno besedilo reformne pogodbe, preden jo ratificirajo vse države članice in zlasti pred referendumom na Irskem, ki bo verjetno potekal pred poletjem 2008?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

To vprašanje bo treba obravnavati pozneje.

Ali lahko Svet navede, katere države članice bodo poleg Irske, Francije, Belgije in Poljske poslale čete na misijo varnostne in obrambne politike na meji med Čadom, Srednjeafriško republiko in Darfurjem? Ali lahko Svet in države članice EU zagotovijo politično, finančno, logistično in tehnično podporo četam, ki sestavljajo misijo?

Ali se Svet zaveda, kako pomembno je, da naše čete niso slabo opremljene tako kot napadena misija Afriške unije v Sudanu (AMIS)? Ali se Svet strinja, da moramo vojakom zagotoviti sredstva, da se bodo lahko branili, če jih pošiljamo na nevarna območja?

Kakšen je bil vtis Sveta o pogovorih o Darfurju, ki so konec oktobra potekali v Tripoliju? Katere ukrepe je Svet sprejel, da bi mnoge razdrobljene uporniške skupine prepričal, da se pridružijo pogajanjem? Ali se Svet strinja, da so bili zaradi pomanjkanja sodelovanja nekaterih glavnih uporniških skupin v Darfurju pogovori neuspešni? Ali je Svet sudansko vlado in uporniške skupine pozival, da v celoti sodelujejo v neodvisni preiskavi o napadu v Haskaniti in vse odgovorne privedejo pred sodišče?

Kaj je Svet storil glede tega, da sudanska vlada stalno zavrača sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Priprave na misijo evropske varnostne in obrambne politike v vzhodnemu Čadu in na severovzhodu Srednjeafriške republike še naprej potekajo, kar vključuje sestavo vojaških sil. Do zdaj so svoje prispevke k vojaškim silam obljubile Belgija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Romunija, Finska in Švedska. Te vojaške sile bodo prejele ustrezno opremo in podporo. Misija EUFOR/Čad/Srednjeafriška republika bo delovala v okviru Poglavja VII, po soglasni odobritvi resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1778 in z ustreznim mandatom, ki bo ustrezal dejanskim razmeram.

Svet je bil v zadnjih mesecih zaskrbljen zaradi mirovnih pogajanj v Darfurju. V zvezi s tem sklepi iz junija, julija in oktobra 2007 z zasedanj Sveta (za zunanje odnose) jasno določajo politične smernice, ki se uporabljajo v mnogih dvostranskih in večstranskih stikih, vključno s tistimi generalnega sekretarja in visokega predstavnika Javierja Solane ter posebnega predstavnika EU v Sudanu. Te smernice vključujejo odločen poziv vsem stranem, naj imajo konstruktivno vlogo v pogajanjih in naj dosežejo sporazum, da se takoj ustavi nasilje. Poleg tega je Svet poudaril potrebo po neodvisni preiskavi napada v Haskaniti in sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Svet je tudi poudaril, da je pripravljen obravnavati nove ukrepe, in sicer v okviru Združenih narodov, proti vsaki strani, ki ovira izvajanje paketa pomoči ZN, razporeditev misije UNAMID ter ukrepe, ki zagotavljajo humanitarno oskrbo in zaščito civilistov.

V zvezi z mirovnimi pogajanji v Darfurju Svet odločno podpira skupno posredovanje AU/ZN pod vodstvom posebnih odposlancev AU in ZN. Težaven začetek pogajanj v Sirti oktobra lani je predstavljal poseben izziv. Zdaj še vedno ni jasno, ali, kdaj, v kakšni obliki in v okviru katerega organa se lahko pogovori nadaljujejo. Kljub težavam smo si za cilj zastavili stalni postopek in v zvezi s tem se opravlja veliko dela, da bi bila mirovna pogajanja resnično obsežna in bi zajemala široko sodelovanje. Jasno je, da smo vključeni v težaven in zapleten proces, in sicer v zvezi z utrditvijo položaja različnih uporniških skupin in zagotavljanjem njihovega sodelovanja v prihodnjih pogovorih. Z upoštevanjem tega cilja ostaja posebni predstavnik EU v Sudanu, veleposlanik Brylle, v tesnih stikih z glavnimi zainteresiranimi stranmi v tem procesu.

Ali lahko Svet zagotovi najnovejši pregled sedanjih izraelsko-palestinskih razmer in vlogo EU pri tem?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Med Izraelom in Palestinci od lanskega poletja poteka dialog, ki se je začel z več srečanji med predsednikom vlade Olmertom in predsednikom Abasom. Svet je pohvalil prizadevanja obeh strani, ki so spodbudila konferenco v Annapolisu 26. in 27. novembra. EU podpira konferenco v Annapolisu ter skupno izjavo predsednika vlade Olmerta in predsednika Abasa o takojšnjem ponovnem začetku dvostranskih pogajanj v duhu dosege podpisa mirovne pogodbe do konca leta 2008. Taka pogajanja morajo voditi k vzpostavitvi neodvisne, demokratične in uspešne palestinske države na Zahodnem bregu in v Gazi, ki bi združila vse Palestince ter mirno in varno sobivala z Izraelom in njegovimi sosedami. Prav tako je bistveno, da vzporedno s temi pogajanji obe strani izvajati obveznosti v okviru načrta pogajanj za mir. EU podpira obsežno sodelovanje arabskih partnerjev na tej konferenci in jih poziva, da imajo pri tem še naprej konstruktivno vlogo.

Kar zadeva vlogo EU, na katero se v svojem vprašanju navezuje poslanec, je visoki predstavnik ob polni vključenosti Komisije pripravil „strategijo ukrepov EU“, ki analizira vse dejavnosti EU, namenjene nadaljnji podpori stranem v sedanjih pogajanjih in v sledečem obdobju izvajanja. Ta dokument bo služil kot osnova za prihodnje delo EU ter bo vključeval rezultate mednarodnega srečanja v Annapolisu in naslednje konference donatorjev v Parizu, ki bo potekala 17. decembra. EU bo okrepila svoje programe s spodbujanjem ustanavljanja institucij, dobrega vladanja, prispevkov civilne družbe in podpore palestinski gospodarski rasti, pri čemer bo tesno sodelovala s predstavnikom četverice. Svet podpira delo Tonyja Blaira, zlasti njegovo nedavno razglasitev v zvezi z vrsto projektov hitrega učinka.

Katere ukrepe sprejema Svet glede na vedno slabše politične razmere v Pakistanu?

Predsednik Pakistana general Mušaraf je 3. novembra 2007 v okviru svoje pristojnosti kot poveljnika vojaških sil razglasil izredne razmere ter začasno razveljavil večji del ustave, kar je povzročilo pridržanje več sto zagovornikov človekovih pravic, političnih delavcev in odvetnikov, kot je Aitzaz Ul Ašan. To dejanje je bilo v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Pakistana v zvezi s človekovimi pravicami.

Pakistan mora kot član sveta Združenih narodov za človekove pravice uveljavljati spoštovanje temeljnih pravic v okviru najvišjih standardov in izpustiti pridržane osebe.

Ali lahko Svet navede, katere konkretne ukrepe sprejema ali namerava sprejeti, da se zagotovi, da se človekove pravice in temeljne svoboščine v vseh okoliščinah spoštujejo v skladu z mednarodnimi standardi za človekove pravice in mednarodnimi dokumenti, ki jih je Pakistan ratificiral?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet se je na nedavne dogodke v Pakistanu hitro in jasno odzval. Preden so bile razglašene izredne razmere, je visoki predstavnik Javier Solana po telefonu govoril z generalom Pervezom Mušarafom in ga skušal prepričati, naj ne sprejme teh ukrepov. Potem ko so izredne razmere začele uradno veljati, je EU takoj preložila srečanje trojke političnih direktorjev z njihovimi kolegi v Islamabadu ter tako poslala zelo jasno sporočilo, da sedanje okoliščine vplivajo na odnose med EU in Pakistanom.

Vodje misije v Islamabadu so se kmalu po razglasitvi izrednih razmer sestale in podale izjavo, ki je bila javno objavljena v pakistanskem tisku. Tudi visoki predstavnik Solana je podal izjavo, v kateri je izrazil svojo zaskrbljenost in pozval k hitri vrnitvi k pravni državi. V tretji izjavi je predsedstvo jasno oblikovalo, kaj EU zahteva od pakistanske vlade, in sicer: (i) ponovno uveljavitev ustave; (ii) vzpostavitev potrebnih pogojev za zagotovitev svobodnih in pravičnih volitev, predvidenih za januar; (iii) izpustitev vseh političnih zapornikov, vključno s člani sodstva in gospo Asmo Jahangir, posebno poročevalko Združenih narodov o svobodi religije ali vere; (iv) spoštovanje zaveze predsednika, da do 15. novembra odstopi kot poveljnik vojaških sil; (v) zavzeto prizadevanje za spravo s politično opozicijo; (vi) sprostitev omejitev za medije.

Svet se tudi strinja s poslancem, da je Pakistan kot član sveta za človekove pravice zlasti zavezan k uveljavljanju spoštovanja človekovih pravic in mehanizmov ZN v zvezi s človekovimi pravicami. [V tej zvezi je pridržanje ali izdaja nalogov za prijetje posebnih poročevalcev ZN nesprejemljivo.]

Svet še naprej pozorno spremlja razmere v Pakistanu in preučuje, kateri novi ukrepi se lahko sprejmejo. Nedavno so na zasedanju Sveta 19. novembra 2007 ministri pri kosilu izmenjali mnenja o nedavnih dogodkih v Pakistanu ter izrazili zaskrbljenost glede teh razmer, pri čemer so pozvali k odpravi izrednih razmer.

Glede na izjavo predsednika Komisije Italija ni izkoristila svoje pravice do podpore EU za socialno vključevanje Romov. Socialna sredstva za vključevanje Romov v državah članicah EU znašajo 275 milijonov EUR. Sorazmerno so bili v obdobju od leta 2000 do leta 2006 državam članicam dodeljeni naslednji zneski: Španiji 52 milijonov EUR, Poljski 8,5 milijona EUR, Češki republiki štirje milijoni EUR in Madžarski en milijon EUR.

Ali lahko svet predloži razčlenitev deležev sredstev, določenih za posamezno državo članico? Katere države članice so zaprosile za ta sredstva za olajšanje vključevanja Romov v družbe in kakšno je celovito stanje uporabe teh proračunskih sredstev v državah članicah EU?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

To vprašanje je treba postaviti Komisiji, ker ta zadeva spada v njeno pristojnost.

Egipt načrtuje izgradnjo štirih jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 4 000 Mw do leta 2020. Druge sredozemske države so sprejele podobne odločitve (nekaj časa nazaj Izrael ter nedavno Maroko, Alžirija in Libija), pojavile pa so se informacije, da imata tudi Turčija in Albanija načrte glede jedrske elektrarne.

Ali lahko Svet pove, ali namerava od njih zahtevati, naj ustanovijo resnično neodvisen organ za atomsko energijo z učinkovitimi pooblastili, glede na to, da so vse naštete države sosede EU in so ali partnerice v evrosredozemskem sodelovanju ali države kandidatke za pristop k EU? Ali bo od njih zahteval, naj sodelujejo z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, da se spremlja gradnja jedrskih elektrarn in zagotovi uporaba jedrske energije v miroljubne namene? Ali bo lahko sodeloval pri določitvi lokacije za gradnjo teh elektrarn glede na to, da je Sredozemlje območje posebej močne potresne dejavnosti? Glede na to, da nekatere od teh držav še niso ratificirale mednarodnih pogodb o neširjenju jedrskega orožja in o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ali namerava evropskim podjetjem, ki so vključena v gradnjo jedrskih elektrarn in jedrski gorilni cikel, priporočiti, naj ne podpišejo pogodb s temi državami, dokler ta obveznost ne bo izpolnjena?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Glede omenjenih držav, ki so partnerice v barcelonskem procesu, EU nima posebnih ukrepov za posredovanje pri odločitvah v zvezi z energijo v tretjih državah. Vendar bo EU, kot je določila za svoje države članice, poskušala poskrbeti, da te odločitve ne bodo v nasprotju z uveljavljenimi načeli, in sicer tistimi v zvezi s podnebnimi spremembami. Edino smiselno je, da je EU dejavno zavezana k spodbujanju dobrih praks in visokih standardov ter uporabljanju mednarodnih standardov na tem območju, zlasti v svoji neposredni bližini. Egipt je kot ustanovni član Mednarodne agencije za atomsko energijo v teoriji zavezan k skladnosti z dobrimi praksami, ki jih širi ta mednarodna organizacija.

Ali lahko Svet navede, ali podpira vseevropsko kampanjo obveščanja za spodbujanje višjih ravni dobre fizične pripravljenosti v Evropi, ki jo izvaja Evropska unija?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet je dejavno zavezan podpiranju višjih ravni telesne dejavnosti in je zato sprejel sklepe o tej zadevi. Med sklepi o spodbujanju telesne dejavnosti je treba poudariti naslednje: sklepe Sveta o debelosti, prehranjevanju in telesni dejavnosti z dne 3. junija 2005⁽¹⁾ in sklepe Sveta o spodbujanju zdravja s prehrano in telesno dejavnostjo z dne 31. maja 2007⁽²⁾.

Ali lahko Svet poda celovito oceno sedanjih ravni proizvodnje heroina v Afganistanu in ali lahko navede, kateri usklajeni ukrepi se izvajajo na ravni EU za ustavitev uvoza heroina na ozemlja Evropske unije?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Stopnja pridelave brez primere in visoka proizvodnja sta povzročili 34-odstoten dvig v proizvodnji opija v Afganistanu v letu 2007. Po podatkih Urada ZN za droge in kriminal je proizvodnja opija v Afganistanu leta 2007 dosegla 8 200 ton. Delež Afganistana pri svetovni proizvodnji opija se je v letu 2007 povečal za 92 % do 93 %.

Če bi se ves opij predelal v heroin, bi količina pridelka znašala 1 170 ton. Urad ZN za droge in kriminal tudi poroča, da je večina proizvedenega opija v Afganistanu predelana v heroin v državi. Leta 2007 se je število heroinskih laboratorijev v državi povečalo. Vendar prekurzorji, potrebni za predelavo, v Afganistanu niso na voljo, kar pomeni, da jih uvažajo iz sosednjih držav. Afganistan del svojih opiatov izvaža, prekurzorje pa uvaža iz sosednjih držav.

Da bi zaustavil uvoz heroina v Evropsko unijo, je Svet maja 2006 sprejel dokument, ki določa ukrepe za povečanje podpore EU za boj proti proizvodnji droge in trgovine z njo v Afganistanu ter zmanjšanje trgovine, ki izhaja iz te države, vključno s tranzitnimi potmi. Dokument je obravnaval zlasti pomoč Afganistanu v njegovem prizadevanju za boj proti proizvodnji droge in trgovini z njo ter prekinitvi trgovine, ki izhaja iz te države. Komisija in države članice so na mednarodni ravni največ prispevale (452 milijonov EUR). Prizadevanja so osredotočena na druge kulture in izkoreninjenje.

V zvezi s tranzitnimi potmi se uporablja mehanizem pariškega pakta. Vključena sta tudi Iran in Pakistan. Nedavno je v Kabulu potekalo srečanje, ki so se ga te države udeležile. Na srečanju na visoki ravni, ki je potekalo v Haagu v okviru mehanizma posvetovanja, je Evropska unija predlagala, da se organizira okrogla miza o Črnem morju/vzhodni Evropi in vzhodni Afriki.

V svojem delu v zvezi z Afganistanom Evropska unija poskuša pomagati položaju Afganistana, in sicer prek sklada za Afganistan (Afghan Trust Fund). Preprečevanje pritoka heroina iz Afganistana je delovalo kot pobuda za pripravo akcijskih načrtov za Osrednjo Azijo in zahodni Balkan. Srečanja trojke redno potekajo v Iranu, prvo srečanje trojke na visoki ravni, ki bo vključevala Pakistan, pa bo potekalo 12. decembra 2007.

Ali lahko Svet natančno poroča, kako mirovna misija EU v Čadu v tem trenutku napreduje?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

V zvezi s procesom načrtovanja je Svet 12. novembra 2007 odobril zasnovo operacij (Zasop) in v okviru procesa oblikovanja sil se je delo že začelo.

Tri srečanja za oblikovanje sil so že potekala 9., 14. in 21. novembra 2007 v Bruslju. Proces je tako kot vse operacije težaven zaradi pomanjkanja bistvenih zmogljivosti. Na naslednjo fazo, tj. operativno načrtovanje, bomo prešli, ko bomo premagali težave zbiranja teh nezadostnih sredstev. Naslednji korak je odobritev operativnega načrta in začetek operacije.

Naslednje tretje države so bile uradno povabljene k oblikovanju sil: zaveznice Nata, ki niso članice EU (Turčija, Norveška, Islandija, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Združene države in Kanada), skupaj s Švico, Ukrajino in Albanijo. Od nobene od teh držav do zdaj še ni bilo materialnega prispevka.

Medtem so pogajanja o sporazumu o statusu sil z zadevnimi vladami (Čada in Srednjeafriške republike) uspešno napredovala in bi se morala kmalu končati.

Sekretariata ZN in EU od začetka tesno sodelujeta. Članice Nata, ki niso članice EU, naše afriške partnerice (vlade Čada, Srednjeafriške republike, Kameruna in Sudana), Afriško unijo (AU) in afriške podregionalne organizacije redno obveščamo.

Ali lahko Svet natančno pojasni, za katere posebne pobude si prizadeva, da se spodbudi večja dostopnost širokopasovnih storitev v Evropi, zlasti na podeželskih območjih Evrope?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Širokopasovne storitve so omenjene v več politikah: e-vključenost, dostopne digitalne vsebine, politike radijskega spektra, raziskave in razvoj, regulativni okvir za omrežja in elektronske komunikacijske storitve so vsi povezani s širokopasovnimi storitvami, prav tako kohezijska politika in strategije za regionalni razvoj.

V ministrski deklaraciji, ki je bila soglasno odobrena 11. junija 2006 na ministrski konferenci v Rigi o IKT za vključujočo družbo, so se ministri dogovorili, da bodo dali prednost zmanjšanju razlik v dostopu do interneta med vsemi regijami in povečali dostopnost širokopasovnih storitev na lokacijah, kjer je dobava slaba. Cilj je doseči vsaj 90-odstotno širokopasovno pokritost prebivalstva EU do leta 2010, zlasti z uporabo strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja ter s podpiranjem oblikovanja javnih mest za dostop do širokopasovnega interneta. Odločili so se tudi, da je treba posodobiti nacionalne širokopasovne strategije i2010, da se zagotovijo dodatne smernice ter cilji v zvezi s pokritostjo in povezljivostjo v javnih upravah, šolah, zdravstvenih centrih in drugih ključnih lokacijah.

Poleg tega sporočilo Komisije „Evropska pobuda i2010 o e-vključenosti – Biti del informacijske družbe“, ki je bilo predstavljeno na zasedanju Sveta 29. novembra 2007, poroča, da je bil cilj, ki ga je določila deklaracija iz Rige, da se do leta 2010 doseže 90-odstotna pokritost prebivalstva, dosežen že konec leta 2006, ko je bilo pokritega 89 % prebivalstva EU, leta 2007 pa je bilo pokritega 70 % podeželskega prebivalstva.

Isto sporočilo Komisije določa Evropsko pobudo i2010 o e-vključenosti, ki vključuje strateški okvir ukrepanja za izvajanje ministrske deklaracije iz Rige, tako da omogoča pogoje, v katerih lahko vsak sodeluje v informacijski družbi, s premostitvijo širokopasovne vrzeli ter vrzeli na področju dostopnosti in sposobnosti, in sicer:

Komisija bo spodbujala regionalne pobude o vključujoči informacijski družbi prek tematskih mrež v okviru pobude Evropske komisije „Regije za gospodarsko spremembo“.

Sklad kohezijske politike bo naložbe še naprej usmerjal v znanje na področjih, na katerih so komercialna infrastruktura in storitve IKT nezadostne.

Regionalni in lokalni organi v EU morajo spodbujati prizadevanje za premostitev širokopasovne vrzeli, vključno z uporabo strukturnih skladov in skladov za razvoj podeželja EU, da se spodbuja informacijska družba, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih. Podpirati morajo infrastrukturo ter e-storitve in aplikacije za državljane (e-zdravje, e-vlado, e-učenje in e-vključenost).

Komisija bo v okviru programa za podporo politikam IKT (PPP IKT) podprla spletno platformo za regionalne pobude za informacijsko družbo in bo izvedla raziskavo o finančnih sredstvih EU za regionalne projekte informacijske družbe.

Svet zdaj analizira dva predloga Komisije (enega v zvezi z direktivo o GSM in drugega o mobilnih satelitskih storitvah), pri čemer je cilj preučiti možnost sprostitve frekvenc brezžičnih komunikacijskih aplikacij, tako da se jih dodeli mobilnim storitvam, ki bi lahko koristile podeželskim in oddaljenim območjem.

Kar zadeva razveljavljeno direktivo o GSM in s tem možnost, da se frekvence uporabijo za storitve 3G, upamo, da bo ukrep koristil evropskim državljanom, tako da bo znatno zmanjšal ovire za razvoj naprednih mobilnih komunikacijskih storitev in omogočil premostitev geografskega digitalnega razkoraka.

Kar zadeva odločitev o mobilnih satelitskih storitvah, je treba izpostaviti, da bo pokritost, ki jo nudijo ti vseevropski sistemi, omogočila večjo širokopasovno pokritost na podeželskih in oddaljenih območjih, s čimer se bo zmanjšal geografski digitalni razkorak.

Poleg tega države članice v programih nacionalnih reform v okviru lizbonske strategije načrtujejo tudi svoje širokopasovne strategije, nekatere nove države članice pa pripravljajo posebne nacionalne širokopasovne strategije.

Komisija je novembra 2007 odboru za proračunski nadzor Parlamenta povedala, da delno financira urad Tonyja Blaira in enega od njegovih asistentov. Kolikšen je znesek, ki ga je dal Svet?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

V odgovor na vprašanje poslanca o financiranju Tonyja Blaira lahko Svet potrdi, da v okviru Oddelka II (Svet) splošnega proračuna Evropske unije v ta namen niso bila izvršena nobena plačila.

Katere nedavne razprave so potekale v Svetu v okviru boja proti lažnemu prikazovanju identitete?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet bi rad poslanca obvestil, da se je o tej temi razpravljalo v širšem kontekstu boja proti spletnemu kriminalu. Pri tem bi Svet rad omenil sklepe z dne 8. novembra 2007 o spletnem kriminalu. V teh sklepih je Svet omenil zlasti, da je treba preučiti, ali je v posamezni državi članici potreba po sprejetju zakonodaje o kraji identitete zlasti prek spletnega kriminala in ali je na ravni EU potreba po nadaljnjem ukrepanju.

Čeprav je Mednarodno kazensko sodišče izdalo mednarodni sodni nalog za prijetje uporniškega voditelja Konyja in štirih njegovih poveljnikov, so Kony in njegova Gospodova uporniška vojska še vedno v narodnem parku Garamba v Demokratični republiki Kongo, od kjer destabilizirajo in ustrahujejo severno Ugando.

Mirovni proces med LRA in ugandsko vlado, ki ga Svet jasno podpira, le počasi napreduje. Poleg tega Kony glede na najnovejša poročila izključil svojega tesnega sodelavca, pomembnega pogajalca Vincenta Ottija. Sodelovanje ni bilo več mogoče, ker je Kony sumil, da Otti vohuni za ugandsko vlado. Odhod Ottija, ki je bil ključna oseba in zagovornik pogajanj, je resen udarec za mirovne pogovore. Zdi se tudi, da se Kony pripravlja na neuspeh mirovnih pogovorov ter že oblikuje enote in se oborožuje. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, Luis Moreno-Ocampo, pravi, da se pomoč v hrani za LRA sistematično prodaja za orožje.

Ali bo Svet glede na te nedavne dogodke izvajal večji pritisk na vladi Demokratične republike Kongo in Sudana, da Konyja predata Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ali bo dal prednost oživitvi mirovnih pogajanj? Ali bo torej Svet uredil strogo spremljanje pomoči v hrani?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet se popolnoma zaveda pomembnosti izvršitve štirih nalogov (za prijetje Josepha Konyja, Vincenta Ottija, Okotija Odhiamba in Dominica Ongwena), ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče.

Svet je odobril sklepe o Ugandi z dne 18. junija 2007. Takrat je Svet ponovno poudaril svojo podporo mirovnim pogovorom, ki so potekali v Jubi, in podprl imenovanje njegove ekscelence Joaquima Chissana kot posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN za območja, ki jih ji prizadela LRA. Svet je poudaril nenehen pomen tega, da se doseže mirovni dogovor, ki lokalnim skupnostim zagotavlja mir in pravico ter je združljiv z njihovimi željami, nacionalnimi zakoni in Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča.

Kar zadeva problem, ki se je pojavil v zvezi s preusmerjanjem pomoči v hrani in po možnosti drugih vrst mednarodne pomoči, bo Svet ta vprašanja še naprej obravnaval z ustreznimi mednarodnimi partnerji. Kar zadeva pomoč v hrani, bi Svet rad ponovno poudaril, da v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropske unije to vprašanje ne spada v pristojnost Sveta. Pomoč v hrani, ki jo razdeljuje Svetovni program za prehrano, financira EU, in sicer Evropska komisija, in v manjši meri nevladne organizacije.

Nedavno poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo ZN in njenega generalnega direktorja Mohameda El Baradeja o jedrskem programu Irana ugotavlja, da je program miroljuben in da se ne uporablja v vojaške namene. Poudarja tudi, da so odločitve o naložitvi sankcij do zdaj temeljile na napačnih informacijah. Poročilo jasno navaja, da iranski organi v celoti sodelujejo in da se predložene informacije v celoti ujemajo s podatki, ki jih je zbrala agencija. Kljub tem zagotovilom ZDA in EU še naprej grozijo s sankcijami zoper Iran. Vendar izkušnje kažejo, da so sankcije nepravične in da bodo zaradi njih trpeli prebivalci te države.

Ali Svet sprejema ugotovitve poročila IAEA? Ali bo EU umaknila vse grožnje glede naložitve sankcij Iranu, ki temeljijo, kot je razvidno, na napačnih informacijah?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Najnovejše poročilo generalnega direktorja IAEA, ki ga je na zasedanju 22. in 23. novembra analiziral svet guvernerjev agencije, vsebuje pozitivne in negativne vidike.

V izjavi, ki je bila poslana svetu guvernerjev, je EU izrazila zaskrbljenost glede vprašanj, ki jih je še treba razrešiti glede jedrskega programa Irana, in obžaluje, da je bilo sodelovanje Irana bolj reaktivno kot proaktivno, kot navaja tudi poročilo.

Navedla je tudi, da je zaskrbljena zaradi dejstva, da agencija prejema manj informacij o sedanjem jedrskem programu Irana, kot je poročal generalni direktor IAEA, in da agencija ne bo mogla dati zanesljivih jamstev, da ni nobenih neprijavljenih jedrskih snovi ali dejavnosti, če dodatni protokol ne bo v celoti izveden.

V izjavi, ki je bila poslana svetu guvernerjev, je EU z veliko zaskrbljenostjo ugotovila tudi, da Iran še naprej ne upošteva obveznih zahtev Varnostnega sveta Združenih narodov, pri čemer je poudarila, da Iran še vedno izvaja dejavnosti bogatenja in v Araku gradi reaktor, ki uporablja težko vodo, kot je poročala IAEA. EU je pozvala Iran, da upošteva poziv generalnega direktorja, tako da uporablja ukrepe, ki jih je določil Varnostni svet Združenih narodov.

Na srečanju 15. oktobra je Svet ministrov EU ponovno poudaril svojo podporo resolucijam Varnostnega sveta 1696, 1737 in 1747 ter izpostavil, da je v resolucijah 1737 in 1747 Varnostni svet pokazal svoj namen, da sprejme ustrezne nove ukrepe v skladu s členom 41 poglavja VII Ustanovne listine Združenih narodov, če Iran ne bo opustil svojih dejavnosti bogatenja urana. Nadalje so se sporazumeli glede potrebe, da EU razmisli, kateri drugi ukrepi bi se lahko še sprejeli, da se podpre proces ZN in dosežejo skupni cilji mednarodne skupnosti.

Kako Svet ocenjuje izid štirinajstega zasedanja Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ki se je prejšnji teden končala v Kigaliju v Ruandi, zlasti v zvezi s trgovinskimi odnosi med državami članicami EU in afriškimi državami?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet upošteva, da je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU, ki se je od 19. do 22. novembra 2007 sestala v Kigaliju v Ruandi, odobrila kigalijsko deklaracija o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Deklaracija zadeva odnose med EU in vsemi državami AKP, vključno z afriškimi državami.

Svet jo vidi kot proaktiven ukrep v okviru procesa posvetovanja in dialoga o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Svet ta proces podpira in spodbuja.

Svet obsežnemu posvetovanju o sporazumih o gospodarskem partnerstvu (EPA) pripisuje velik pomen. V sklepih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu iz maja 2007 je Svet poleg pomembne vloge dialoga s poslanci, civilno družbo ter poslovno skupnostjo iz držav AKP in EU poudaril zlasti pomembnost dialoga AKP-EU o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Zamisel je bila v okviru spremljanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu ponovno poudarjena v sklepih Sveta iz novembra 2007.

Svet priznava in podpira pomembno vlogo Skupne parlamentarne skupščine v sistemu Cotonou. V skladu s členom 17(2) sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja je njena vloga posvetovalnega organa zlasti spodbujati demokratične procese prek dialoga in posvetovanja ter razpravljati o vprašanjih, povezanih z razvojem partnerstva AKP-EU.

Med dogodki, ki so se zgodili 17. novembra 2007 ob obletnici upora ob ustanovitvi politehniške šole, je organ za varstvo osebnih podatkov razkril, da je grška policija spremljala demonstracijo proti politehniški šoli z uporabo kamer, ki so bile nameščene z lažnim namenom nadzora cestnega prometa. G. D. Gourgourakis, predsednik organa za varstvo osebnih podatkov, namestnik predsednika in štirje drugi člani so odstopili v znak protesta proti kršitvi pravil, ki urejajo postopke in namen njihove organizacije, ter dejstvu, da je bila izničena.

Ali Svet obsoja dejstvo, da grški organi pregona uporabljajo kamere za spremljanje delavskih shodov, demonstracij, manifestacij in splošnih dogodkov te vrste? Ali svet meni, da je namestitev in delovanje kamer za spremljanje delavcev in njihovih shodov v skladu z varstvom osebnih podatkov in pravico do svobode zbiranja?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet ne komentira ukrepov pregona, ki jih sprejemajo pristojni organi držav članic. Presoja, ali so taki ukrepi pregona združljivi z varstvom osebnih podatkov, ni v pristojnosti Sveta.

V naslednjih nekaj dnevih se pričakuje, da se bo parlamentu predložilo število novih sprememb kazenskega zakonika, ki predvidevajo zaporne kazni do pet let za izražanje odobravanja sovjetskega režima ali zanikanje obstoja „sovjetske okupacije“ in ki jih je pripravilo latvijsko ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo vztraja, da so te spremembe v skladu s smernicami EU v zvezi s kazenskimi sankcijami za javno spodbujanje k rasizmu in ksenofobiji ter podporo zločinom, ki so določeni kot genocid.

Ali Svet obsoja nove protidemokratične ukrepe, ki jih predvideva latvijska vlada ter ki kršijo temeljne civilne, demokratične in politične pravice delavcev, skupaj s pravico do svobode govora in izražanja? Ali odobrava izjavo latvijske vlade, da so ukrepi, ki jih želi uvesti, pravzaprav del politike EU, v okviru katere se dejanja rasizma in ksenofobije obravnavajo kot kazniva dejanja in se ustrezno kaznujejo?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet je aprila 2007 sprejel splošen pristop v zvezi z osnutkom besedila okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim vrstam in oblikam rasizma in ksenofobije v okviru kazenskega prava, na katere se navezuje poslanka.

Cilj okvirnega sklepa je približevanje določb kazenskih zakonikov držav članic ter učinkovitejši boj proti zločinom, ki temeljijo na rasi, barvi kože, prepričanju, rodu in nacionalnem ali etničnem poreklu.

Okvirni sklep še ni bil uradno odobren, ker se čaka na umik parlamentarnih pridržkov različnih delegacij.

Ko bo okvirni sklep odobren, bodo za njegovo uporabo odgovorne države članice. Potrebni izvedbeni ukrepi morajo biti sprejeti vsaj dve leti po odobritvi.

Najkasneje pet let po odobritvi okvirnega sklepa bo Svet na podlagi poročila Komisije preveril, ali so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev okvirnega sklepa.

Jasno je torej, da Svet ne more izraziti mnenja o vprašanjih, ki jih je postavila poslanka.

Zaradi pospešenega tekmovanja v oboroževanju in militarizacije mednarodnih odnosov, ki ju spodbujajo Združene države Amerike in njihovi zavezniki, namerava vlada Združenih držav del svojega protiraketnega obrambnega sistema namestiti v Evropi.

Kakšno je stališče Sveta v zvezi s to namero, glede na to, da bi lahko ta odločitev sprožila vojaško krepitev v Evropi?

SL

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo in kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

V skladu s Pogodbo o Evropski uniji, EU razvija skupno zunanjo in varnostno politiko EU brez ozemeljske obrambe, ki je v nacionalni pristojnosti, pri čemer nekatere države članice izvajajo skupno obrambno politiko v okviru Nata.

Sodelovanje med ZDA in nekaterimi državami članicami v zvezi z gostovanjem protiraketnega obrambnega sistema je dvostransko vprašanje, ki je v pristojnosti zadevnih držav članic. Zato Svet ne obravnava načrtov Združenih držav v zvezi s protiraketnim obrambnim sistemom v Evropi. Vendar se o vprašanju protiraketnega obrambnega sistema razpravlja v Natu.

V skladu z izjavo predsedstva EU z dne 16. novembra 2007 je predsedstvo obžalovalo, da se zaradi nezaslišanega omejevanja in številnih birokratskih ovir Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) ne more odzvati vabilu Ruske federacije za spremljanje volitev v rusko dumo, ki bodo potekale 2. decembra. Vendar je predsedstvo znova v celoti podprlo dejavnosti spremljanja volitev urada ODIHR in prizadevanja za izvedbo misije za spremljanje volitev.

Kakšne ukrepe je Svet sprejel za odpravo zgoraj omenjenih omejitev in ovir? Kako Svet ocenjuje volitve v rusko dumo, ki so potekale 2. decembra? Ali so bile svobodne in poštene ter v skladu z mednarodnimi standardi?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo in kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Kot je poslanka pravilno poudarila, zaradi ovir, s katerimi se je spopadal urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) med pripravami na napotitev opazovalcev na ruske parlamentarne volitve 2. decembra, misije za spremljanje volitev ni bilo mogoče odposlati. Predsedstvo obžaluje, da je bil urad ODIHR prisiljen sprejeti to odločitev, glede na to, da je vsako leto odposlal opazovalce v številne države OVSE brez težav. Vendar zaradi omejevanja dejavnosti urada ODIHR, in sicer, prepozno poslanega povabila, omejitve števila opazovalcev in težav, ki so jim opazovalci imeli, s pridobivanjem vizumov, urad ODIHR ni imel druge izbire.

Glede na to, da so na prejšnjih ruskih volitvah mednarodni opazovalci glavne kršitve zabeležili v predvolilnem obdobju, je obžalovanja vredno, da so omejitve ruskih organov vplivale zlasti na dolgoročno izvajanje misije za spremljanje volitev. Za izvedbo neodvisne ocene volitev je ključno, da urad ODIHR poleg poteka volitev spremlja tudi volilno kampanjo.

Kar zadeva ukrepe Sveta, je poslanka zagotovo seznanjena s tem, da je za sprejetje odločitve o izvedbi misije za opazovanje volitev izključno odgovoren urad ODIHR. Predsedstvo je Rusijo seznanilo s svojo zaskrbljenostjo, pri čemer bo to znova naredilo v prihodnjih dneh.

Svet bo svojo zaskrbljenost še naprej sporočal ruskim partnerjem na rednih sestankih, pri čemer bo Rusijo pozval, da spoštuje svoje mednarodne obveznosti.

Širitev schengenskega območja je najlepše božično darilo za državljane novih držav članic EU. To je zgodovinski dogodek, ki ima velik simbolni pomen. Vendar so bile med EU in njenimi sosedami, Belorusijo, Rusijo, Ukrajino in Moldavijo, vzpostavljene nove finančne in birokratske ovire. Do nedavnega so lahko naši vzhodni sosedje potovali v veliko novih držav članic EU brez vizuma, medtem ko bodo morali zdaj za vizum plačati tretjino ali četrtino mesečne plače. Na primer, cene vizuma za beloruske državljane, ki želijo potovati v nove države članice EU, so se povečale s 5 na 60 EUR.

Ali namerava Svet izvesti pregled cen schengenskih vizumov za državljane vzhodnih sosed EU?

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo in kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet [bo] [je] ⁽¹⁾ 6. decembra 2007 odločal o popolnem izvajanju določb schengenskega pravnega reda, ki začne 21. decembra 2007 veljati v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki.

Na podlagi tega bodo navedene države članice začele izdajati vizume v skladu s Skupnimi konzularnimi navodili o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva za državljane tretjih držav, navedenih na seznamu iz priloge I Uredbe (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve. V skladu z uredbo znaša standardna taksa za vizum 60 EUR.

Vendar so države Evropske skupnosti in druge države, vključno z Rusijo, Ukrajino in Moldavijo, podpisale sporazume o lažjem pridobivanju vizumov in sporazume o ponovnem sprejetju. V skladu s sporazumi o lažjem pridobivanju vizumov znašajo takse za te države 35 EUR.

Takšnega sporazuma nista podpisali Evropska Skupnost in Belorusija, pri čemer za zdaj ni nobenih predlogov glede pogajalskega mandata v zvezi s tem.

V državah članicah EU se predvaja veliko televizijskih oddaj o zdravju. Dejanski namen teh oddaj je odkrito ali prikrito oglaševati medicinske izdelke, zlasti prehranska dopolnila. Ljudi ne spodbujajo k zdravemu prehranjevanju ali telesni vadbi. Spodbujajo jih k uživanju vedno več vitaminov in medicinskih izdelkov. Zaradi uživanja teh izdelkov brez zdravniškega nadzora se lahko pojavijo različne zdravstvene težave. Poleg tega v oglasu pogosto niso predstavljeni dejanski učinki medicinskega izdelka.

Ali lahko Komisija pojasni pravila, ki urejajo oglaševanje medicinskih izdelkov v EU?

Zakonodaja EU o medicinskih izdelkih za človeško uporabo določa jasna in restriktivna pravila za oglaševanje teh izdelkov.

Na trg so prišli na začetku devetdesetih let 20. stoletja v tako imenovanih embalažah za „smotrno uporabo“. To odraža osnovni cilj, in sicer da mora biti uporaba zmerna ter da oglaševanje, kadar je dovoljeno, ne sme spodbujati prekomerne uporabe medicinskih izdelkov.

Ta pravila so zdaj vključena v direktivo 2001/83. Ta prepoveduje neposredno oglaševanje zdravil na recept in dopušča oglaševanje zdravil, za katera ni potreben recept, pod pogoji, ki jih določa direktiva.

Oglaševanje zdravil, za katera ni potreben recept, mora biti v skladu s povzetkom lastnosti izdelka, odobrenih v postopku izdaje dovoljenj za trženje. Oglaševanje spodbuja smotrno uporabo medicinskih izdelkov, tako da jih predstavi objektivno in brez pretiravanja glede njihovih lastnosti ter ni zavajajoče. Zato oglaševanje ne sme spodbujati uživanja več medicinskih izdelkov.

Prehranska dopolnila, ki se tržijo kot živila in se prikazujejo kot živila, ureja direktiva 2002/46/ES, ki določa, da oglaševanje prehranskim dopolnilom ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, blaženja ali zdravljenja človeških bolezni, prav tako se ne sme sklicevati na takšne lastnosti. Poleg tega oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vključevati nobene navedbe, ki navaja ali namiguje, da uravnotežena in raznolika prehrana na splošno ne more zagotoviti ustreznih količin hranilnih snovi.

Nadalje, uredba št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah velja tudi za prehranska dopolnila, zlasti za oglaševanje teh izdelkov. Ta uredba zagotavlja, da je vsaka prehranska ali zdravstvena trditev jasna, pravilna in utemeljena. Države članice uredbo o trditvah uporabljajo od 1. julija 2007, vendar je še vedno treba sprejeti seznam dovoljenih zdravstvenih trditev. Sprejetje je predvideno za začetek leta 2010, potem ko bo Evropska agencija za varno hrano ocenila njihovo znanstveno vrednost.

Pri tem je pomembno poudariti, da sta izvajanje in uporaba sedanje zakonodaje EU o oglaševanju medicinskih izdelkov in prehranskih dopolnil odgovornost držav članic.

Zakaj stane sodček nafte skoraj 100 $ ter kako to vpliva na potrošnike EU in raziskave v zvezi z alternativnimi viri goriva?

V preteklosti so bile visoke cene nafte (skoraj 100 USD na sodček) posledica sovpadanja več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:

svetovno povpraševanje po nafti (predvsem s strani držav, ki niso članice OECD⁽¹⁾, zlasti Kitajske in Indije) se povečuje hitreje kot nova odkritja in naložbe v proizvodne zmogljivosti;

zavezanost držav OPEC k povečevanju proizvodnje je manjša kot povpraševanje držav potrošnic in pričakovanj akterjev na trgu;

neobičajno majhne skladiščene zaloge nafte in naftnih derivatov v več velikih gospodarstvih potrošnikov nafte (zlasti v Združenih državah) ustvarjajo negotovost na trgu glede zmožnosti, da se zoperstavi celo najmanjšim motnjam oskrbe;

regionalni spori v najpomembnejših državah izvoznicah (npr. Irak, Nigerija) onemogočajo delovanje večjih delov njihovih proizvodnih zmogljivosti ali ga omejujejo;

stalne negotovosti v zvezi z oskrbo iz Irana;

šibek dolar povzroča, da dobavitelji nafte zahtevajo višje nominalne cene (v naftnih pogodbah večinoma prevladuje dolar).

Na potrošnike je ta dvig cen najbolj očitno vplival prek cen, ki jih morajo plačati za bencin in dizel. Vendar je prav tako treba omeniti, da so potrošniki v EU sorazmerno zaščiteni pred posledicami rasti cen nafte zaradi strukture davkov in trošarin, ki zmanjšujejo učinek dviga cen. Tudi krepitev eura v primerjavi z dolarjem je ublažila rast cen. Pozitiven stranski učinek trenutnega stanja na trgu je, da je mogoče pričakovati povečanje zanimanja javnosti za varčevanje z energijo in za alternativna goriva.

Ker so alternativna goriva v prometu zdaj dražja od dizla in bencina, nedavno povišanje stroškov nafte (ob predpostavki, da bo dolgotrajno) znatno zmanjšuje razliko v ceni. Zaradi tega so naložbe v raziskave, predstavitev in komercializacijo tehnologij, povezanih z alternativnimi gorivi vedno bolj privlačne. Ne glede na takšne gospodarske trende se je Komisija zavezala, da bo precejšen delež proračuna za energetske raziskave iz sedmega okvirnega programa namenila za raziskave biogoriv in energetsko učinkovitost končnih uporabnikov.

Komisija predlaga cilje za države z namenom doseči cilj EU, v skladu s katerim naj bi obnovljiva energija do leta 2020 povprečno znašala 20 % proizvodnje primarne energije. Kako vpliva gradnja novih jedrskih elektrarn na nacionalni cilj? Ali je treba proizvodnjo obnovljive energije povečati v skladu z zahtevami?

Stališče Komisije je, da je treba določiti zavezujoče nacionalne cilje za obnovljivo energijo kot odstotek porabe končne energije leta 2020. Zato gradnja novih jedrskih elektrarn ni povezana s tem. Vendar ima večje število jedrskih elektrarn manjši vpliv na skupno porabo energije, kadar se meri kot poraba končne energije in ne poraba primarne energije.

Pri uresničevanju ciljev v zvezi s toplogrednimi plini jedrska energija zagotavlja varčevanje z ogljikovimi emisijami v primerjavi s proizvodnjo energije iz fosilnih goriv. Vendar to ne spremeni obveznosti države, da izpolni cilj obnovljive energije.

Evropski parlament je v svojem poročilu z naslovom „Skupni zunanji politi na področju energetike naproti“ (A6-0312/2007 – P6_TA(2007)0413) pozval k imenovanju visokega predstavnika za zunanjo energetsko politiko z dvojno vlogo v okviru Komisije in Sveta. Kakšno je stališče Komisije glede predloga o imenovanju ministra EU za zunanjo energetsko politiko? Kakšne naj bi bile po vašem mnenju pristojnosti tega uradnika?

Kaj Komisija meni o tem, da naj bi bila skupna zunanja energetska politika edini učinkovit način za okrepitev vloge EU kot zunanjega političnega dejavnika na svetovni ravni? Kako se lahko uskladijo različni nacionalni koncepti te politike? Kako lahko EU okrepi svojo politično in finančno vlogo v tistih geografskih območjih, ki so pomembna za energetsko politiko, kot so Črnomorska in Kaspijska regija ter Srednja Azija?

Poročilo Parlamenta⁽¹⁾ priznava potrebo, da EU predstavi skupen pristop do mednarodnih odnosov na področju energije. Komisija ugotavlja, da je Parlament obravnaval predlog, kako naj Komisija najbolje izvaja svojo zunanjo politiko na področju energetike. To pomembno temo moramo nadalje obravnavati, poleg tega moramo obravnavati, kako najbolj učinkovito zagotoviti, da je EU na tem področju enotna. Komisija bo pozneje objavila svoje stališče o širših vidikih zunanje politike na področju energetike.

Komisija meni, da bodo jasno in skladno skupno stališče in podobno jasni in skladni ukrepi držav članic in Skupnosti, ki podpirajo to politiko, dali EU moč in verodostojnost ter bodo spodbudili mednarodna pogajanja.

Komisija se strinja, da se morajo države članice med seboj obveščati in posvetovati ter da morajo obveščati Komisijo in se posvetovati z njo o strateških odločitvah, ki lahko vplivajo na interese drugih držav članic in EU kot celote. To bi vplivalo na pomembnejše dvostranske sporazume s tretjimi državami o energetskih projektih. Solidarnost in preglednost med državami članicami in Komisijo bi zelo pomagala pri zagotavljanju, da so ukrepi EU skladni z interesi EU kot celote. To velja za regije, kot so Črnomorska in Kaspijska regija ter Srednja Azija.

Ali lahko Komisija navede nove in posamezne pobude, ki jih izvaja za spodbujanje večje energetske učinkovitosti v Evropi v okviru programa politike Evropske unije, katerega namen je zagotoviti 20 % znižanje emisij CO2 do leta 2020?

Energetska učinkovitost je prednostna naloga za Komisijo. Januarja bo predstavljena prva ocena akcijskih načrtov energetske učinkovitosti, prejetih s strani držav članic. Temu bodo sledili številni ukrepi, ki so bili našteti v akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost⁽¹⁾. Za leto 2008 se načrtujejo zlasti naslednje pobude:

Za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb:

Predlog za preoblikovanje Direktive o energetski učinkovitosti stavb⁽²⁾

Za izboljšanje energetske učinkovitosti naprav:

Predlog za spremembo okvirne Direktive o energetskem označevanju⁽³⁾

Izvedbeni ukrepi za okoljsko primerno zasnovo⁽⁴⁾skupin izdelkov, vključno s porabo energije vseh električnih naprav v stanju pripravljenosti.

Delovni načrt, ki za naslednja tri leta določa seznam skupin izdelkov, ki se bodo obravnavali kot prednostne naloge za izvedbene ukrepe za okoljsko primerno zasnovo

Za izboljšanje energetske učinkovitosti v prometu:

Predlog uredbe o izboljšanih varnostnih funkcijah (spremljanje tlaka v zračnicah) in gumah z nizkim kotalnim uporom

Predlog direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

Za podporo dajanja na trg vozil z nizko porabo energije Komisija pripravlja spremembo direktive o označevanju vozil⁽⁵⁾.

Komisija je predlagala vključitev letalstva v shemo za trgovanje z emisijami⁽⁶⁾. To bo zagotovilo dodatno finančno spodbudo za izboljšanje učinkovitosti zasnove in delovanja zrakoplova.

Komisija je predlagala⁽⁷⁾ uvedbo obveznega cilja za zmanjšanje življenjskega cikla emisij toplogrednih plinov goriv za promet. To bo zagotovilo močnejšo spodbudo za nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti goriva za promet v postopkih proizvodnje goriva za promet.

Razen tega so predvideni naslednji horizontalni ukrepi:

Pregled direktive o obdavčitvi energije, da se olajša bolj ciljno usmerjena in skladna uporaba obdavčitve energije, in sicer z vključitvijo vprašanj energetske učinkovitosti in okoljskih vidikov.

Preiskava učinkovitosti manjših stopenj DDV v nekaterih okoliščinah v okviru razprave o manjših stopnjah DDV.

Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah v zvezi z energetsko učinkovitostjo kot rezultat izmenjave informacij v okviru direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja⁽⁸⁾

Predlog spremembe uredbe, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Ta uredba od sodelujočih organizacij zahteva, da poročajo na podlagi osnovnih kazalnikov, ki vključujejo energetsko učinkovitost, ter da stalno izboljšujejo svojo okoljevarstveno učinkovitost. Neodvisni okoljski preveritelji preverijo in potrdijo ta poročila ter jih javno objavijo.

Komisija prav tako predvideva sprejetje sporočila o zelenih javnih naročilih, ki postavlja cilje za zelena javna naročila in določa postopek za prepoznavanje okoljskih specifikacij, ki jih je treba uporabljati v razpisni dokumentaciji, vključno s pogoji, povezanimi z energetsko učinkovitostjo.

Zdi se, da se lahko iz različnih razlogov (vedno večje pomanjkanje poljščin, višanje cen živil, finančne špekulacije itd.) zaradi hitenja s proizvodnjo biogoriv razmere v zvezi z lakoto še poslabšajo na jugu, zlasti v Afriki. Posebni odposlanec Združenih narodov o pravici do hrane je 25. oktobra 2007 izdal poročilo, v katerem je pozval k petletnem moratoriju na pridelavo pridelkov, namenjenih za proizvodnjo goriva, z namenom, da bi po preteku tega obdobja takoj začeli s proizvodnjo biogoriv druge generacije, pridobljenih iz ostankov rastlin. Druga možna rešitev bi bila, da bi biogoriva pridobivali iz neužitnih rastlin, ki rastejo v sušnih ali polsušnih območjih. Ali bo Komisija podprla sprejetje moratorija in/ali okrepila podporo za raziskave o biogorivih druge generacije, da zagotovi, da globalizacija „ekološkega goriva“ ne bo škodila najmanj razvitim državam in njihovim malim proizvajalcem, pri čemer je treba upoštevati, da bodo lahko veliki kmetijski proizvajalci in nadnacionalna podjetja zaradi svojega ugodnega položaja najbolj izkoristili nove razmere na energetskem trgu?

Komisija ni istega mnenja kot posebni poročevalec Združenih narodov. Nedavno povišanje cen kmetijskih surovin, ki je posledica slabe letine zaradi slabih vremenskih pogojev in povečanja povpraševanja iz velikih nastajajočih držav. Komisija meni, da moratorij ne bi upošteval možnosti biogoriv za izboljšanje možnosti za preživljanje na podeželju, zlasti v državah v razvoju. Vendar bo Komisija natančno upoštevala možen vpliv, ki ga ima lahko prva generacija biogoriv na varnost oskrbe z živili.

Komisija se strinja, da si je treba čim bolj prizadevati za razvoj druge generacije tehnologij biogoriv ter za vključitev teh goriv na trg. Ta goriva bodo izboljšala varnost oskrbe s povečanjem raznolikost surovin, ki se lahko uporabljajo. Vendar je napredek druge generacije biogoriv v veliki meri odvisen od razvoja prve generacije biogoriv. Komisija podpira razvoj teh tehnologij prek svojih programov za raziskave in tehnološki razvoj. V nedavnem evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo je določila nadaljnjo strategijo⁽¹⁾. Komisija prav tako išče ukrepe, da spodbudi njihovo vključitev v naslednjo direktivo o obnovljivi energiji.

V skladu s splošno razlago direktive 2006/32/ES⁽¹⁾ se lahko k varčevalnim ciljem prištevajo le ukrepi, veljavni tudi leta 2016. Zato varčevalni ukrepi, ki vplivajo na krajše obdobje, ne bi bili izvedeni veliko pred letom 2016 (ali 2020). V skladu s to razlago se spodbuja čim kasnejše izvajanje teh ukrepov, da bo vpliv, ki se prišteva k cilju za leto 2016, čim večji.

Ali je ta razlaga pravilna in kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti za preprečevanje teh možnih posledic?

Namen direktive (2006/32/ES) o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah je spodbuditi cenovno učinkovite izboljšave učinkovitosti rabe končne energije. To stori z vzpostavitvijo strukturne podlage za energetsko učinkovitost v državah članicah. Direktiva postavlja okvirni cilj za države članice, in sicer 9 % prihranek rabe končne energije od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2016. Prihranke je mogoče meriti kot rezultat skupnih letnih prihrankov, doseženih v tem obdobju. Vsi ukrepi v tem obdobju lahko prispevajo k prihrankom. Vendar velja pogoj, da je dobljene prihranke energije še vedno mogoče preveriti in meriti ali vsaj oceniti ob koncu devetega leta.

Varčevalni ukrepi, ki vplivajo le na krajše obdobje, so resnično upravičeni do vključitve. Vendar jih mora biti ob koncu devetega leta mogoče preveriti in meriti ali oceniti. Vendar to ne pomeni, da morajo ukrepi dati rezultate v času, ko se prihranki merijo ali ocenjujejo.

Ali je po mnenju Komisije skupna politika EU na področju energetike ob upoštevanju zadnjega vrha EU-Rusija koristna?

Potrditev mehanizma za zgodnje opozarjanje je eden od konkretnih rezultatov zadnjega srečanja na vrhu med EU in Rusijo, ki je potekal oktobra v Manfri. Cilj mehanizma je pravočasno prepoznavanje možnosti za oskrbo ter težav in tveganj v zvezi s prevozom in povpraševanjem, da se zmanjša vpliv možnih motenj. Trenutno se vzpostavljajo tehnične ureditve za ta mehanizem.

Vzpostavitev tega mehanizma je praktičen rezultat konstruktivnega in vzajemno koristnega dialoga na področju energije, ki še naprej poteka med EU in Rusijo. To prav tako kaže, da lahko sodelovanje in solidarnost med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo ustvari konkretne pobude in ukrepe v okviru skupne zunanje politike na področju energetike.

Razen tega bodo dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru tematskih skupin dialoga o energiji med EU in Rusijo, na primer posodobitev seznama infrastrukturnih projektov skupnega interesa za obe strani, prav tako prispevale k oblikovanju skupnega stališča na strani EU.

Komisija meni, da morajo države članice nadaljevati s tesnim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo na področju zunanje politike na področju energetike, da opredelijo jasna in skladna skupna stališča in podobno jasni in skladni ukrepi za podporo tej politiki. Takšno stalno usklajevanje bo dalo EU moč in verodostojnost ter spodbudo v primerjavi s tretjimi državami.

Zaradi ozaveščenosti na evropski ravni o učinku energetske politike na varstvo okolja in regionalni razvoj so države članice za naslednja leta določile ambiciozne in zavezujoče cilje v zvezi z razvojem obnovljivih virov energije.

Ali ob upoštevanju potrebe po spodbudah za dejavno spodbujanje obnovljivih virov energije obstajajo načrti, da se poleg nacionalnih ciljev določijo tudi cilji na regionalni in lokalni ravni? Kakšni ukrepi bodo sprejeti za pomoč regionalnim in lokalnim organom pri uvedbi teh ciljev? Ali bodo na primer sprejeti ukrepi za spodbujanje in krepitev vlaganja v obnovljive vire energije in omrežja na lokalni ravni ob upoštevanju, da nekateri kraji z velikim potencialom na tem področju (na primer grški otoki) nimajo vzpostavljene ustrezne infrastrukture za proizvodnjo in distribucijo električne energije? Ali Komisija namerava izvesti raziskavo na regionalni ravni za določitev krajev z največjim potencialom glede obnovljivih virov energije, pri čemer je razvoj tega potenciala prednostna naloga?

Komisija ne načrtuje predloga ciljev za porabo obnovljive energije na regionalni in lokalni ravni kot dodatka k zavezujočim nacionalnim ciljem.

Vendar Komisija spodbuja regije, da si same postavijo cilje v okviru stalnih pogajanj o kohezijski politiki in programih za razvoj podeželja. Številne regije so določile lokalne cilje obnovljive energije. Dejansko se eden od dogovorjenih skupnih kazalnikov v programih za regionalni razvoj podeželja nanaša na povečano proizvodnjo obnovljive energije.

Doslej so države članice že dodelile približno 8 milijard EUR za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti na lokalni ravni v okviru financiranja kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Vendar je težko določiti skupno količino pomoči za regije, ker bodo dodatni prispevki iz drugih virov, kot sta pobuda „Inteligentna energija – Evropa“ znotraj Programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, imeli pomembno vlogo pri spodbujanju uveljavljanja obnovljivih virov energije na lokalni ravni.

Komisija bo v kratkem pripravila predlog za okvirno direktivo za obnovljive vire, ki bo od držav članic zahtevala predložitev nacionalnih akcijskih načrtov, v katerih je začrtano, kako načrtujejo uresničitev nacionalnih ciljev v zvezi z obnovljivo energijo. Za nekatere države članice mora biti, glede na regionalne vidike, takšna razpoložljivost virov v različnih regijah, ključni element, ki ga je treba upoštevati. Komisija je opravila delo za ocenitev možnosti posameznih držav članic, vendar to delo še ni tako daleč, da bi ocenila možnosti posameznih regij znotraj držav članic.

Komisija je predložila sporočilo, v katerem poziva k oblikovanju novega „strateškega načrta za energetsko tehnologijo“ (načrt SET), ki zajema industrijske pobude in okrepitev raziskav za spodbujanje uveljavljanja tehnologij z nizkimi emisijami CO2 v Evropi, medtem ko bo predloge v zvezi s financiranjem predstavila naslednje leto.

Ali je Komisija že ocenila prednosti in slabosti načrta SET in kakšni so rezultati teh ocen? Ali lahko Komisija pojasni, kdo bo zagotovil finančna sredstva za izvajanje načrta SET in kako?

Za pripravo načrta SET je Komisija izvedla natančno analizo dobrih in slabih strani evropskih sistemov za raziskave in inovacije energetske tehnologije ter različnih tehnoloških smeri, ki se trenutno upoštevajo. Te je mogoče najti v razporeditvi zmogljivosti in razporeditvi tehnologije, ki se predložita skupaj s sporočilom o načrtu SET. Rezultat vrednotenja je pokazal, da se inovacije v energiji srečujejo s številnimi težavami, vendar lahko s tesnejšim sodelovanjem na ravni EU te težave učinkoviteje obravnavamo. Moramo: priznati bistveno in strateško vlogo energetske tehnologije pri reševanju energetskih in podnebnih sprememb; skupaj načrtovati dejavnosti na področju raziskav in inovacij; si učinkovito prizadevati za doseganje ciljev prek ciljno usmerjenih in močnih instrumentov; povečati finančna sredstva in človeške vire ter okrepiti mednarodno sodelovanje.

V zvezi z vprašanjem financiranja želi Komisija poudariti, da mora biti to skupno prizadevanje, zato moramo uporabljati javna sredstva ter tudi sredstva zasebnega sektorja tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. V načrtu SET Komisija napoveduje objavo sporočila konec leta 2008, v katerem bo analizirala možne vire novih naložb, vključno s sredstvi iz proračuna EU.

Nedavna študija, ki jo je septembra 2007 izvedel kovaški inštitut v Združenih državah, je pokazala, da gospodarstva v razvoju, kot so Kitajska, Indija, Rusija in Argentina, onesnažujejo okolje milijonov ljudi, ki živijo v bližini industrijskih tovarn, ki povzročajo onesnaževanje, ter žal celotnega planeta, saj se večina onesnaževal spušča v morje ali ozračje, ki seveda ne upoštevata mej. Onesnaženo okolje je krivo tudi za številne bolezni, kar dokazuje vedno večje število različnih rakavih obolenj.

Na srečo se je Evropska unija hitro zavedla, kako pomembno je varstvo okolja za zdravje človeka, pri čemer vse njene politike upoštevajo pomemben vidik varstva okolja. Vendar kaj se dogaja z okoljem v svetu? Ugotovitve so predstavljene na mednarodnih forumih, na katerih se sprejemajo uradni sklepi, vendar ne bistvene politične pobude o pomembnih vprašanjih.

Ali namerava Komisija mednarodno skupnost pozvati k sprejemanju učinkovitih ukrepov za zaščito okolja, ki vpliva na onesnaževalce in tiste, ki ne onesnažujejo okolja, da lahko našim otrokom zagotovimo zdravo okolje, preden bo prepozno?

SL

Komisija resno obravnava vpliv, ki ga imajo velika nastajajoča gospodarstva, zlasti Kitajska, Indija in Rusija, na okolje ter je pospešila dvostransko sodelovanje s temi državami. Danes izkoristi vsako priložnost za postavitev vprašanj v zvezi z okoljem v dvostranskih in večstranskih forumih v poskusu, da bi te države vključila v svoja prizadevanja.

Okolje je postalo temeljni kamen dvostranskega strateškega partnerstva EU s Kitajsko, Indijo in Rusijo, poleg tega so se s temi državami začeli dialogi o okolju na visoki ravni. Ti dialogi so omogočili praktične dejavnosti na področju onesnaževanja zraka in vode, podnebnih sprememb, čistejše proizvodnje in ravnanja z odpadki.

Na srečanju na vrhu med EU ter Kitajsko in Indijo leta 2005 so se dogovorili o izboljšanju sodelovanja na področju podnebnih sprememb z ustanovitvijo partnerstev na področju podnebnih sprememb. V okviru partnerstva med EU in Kitajsko se pripravlja sodelovanje za gradnjo predstavitvenega obrata za premog, ki deluje skoraj brez emisij ter vključuje zajetje in skladiščenje ogljika, na Kitajskem, da se obravnava težavo hitro rastočih emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe premoga na Kitajskem.

Prek naših regionalnih strateških programov za Azijo in Latinsko Ameriko Komisija podpira tudi varstvo okolja, tako da krepi okoljsko upravljanje in spodbuja strokovno znanje.

Tematska proračunska postavka za okolje in gozdove (2000–2006) je namenjala več kot 300 milijonov EUR za zagotovitev, da je okolje postalo celosten del razvoja regije. Trajnostno upravljanje z naravnimi viri je bilo med ključnimi prednostnimi področji, ki so se obravnavala.

Okolje je prav tako eden od ključnih sektorjev politike, ki ga je treba financirati v okviru regionalne strategije za Azijo (2007–2013). Več kot 30 milijonov EUR na leto se bo namenjalo za dejavnosti iz proračunske postavke Okolje, energija in podnebne spremembe. Te pobude bodo pomagale ustvariti regulativno, upravno in znanstveno zmogljivost, ki je potrebna v Aziji, da se ta sooči z današnjimi podnebnimi izzivi.

Komisija prav tako sodeluje v večstranskih forumih prek različnih organov ZN, zlasti prek Komisije ZN za trajnostni razvoj in okoljskega programa Združenih narodov, ter poziva k večjemu mednarodnemu ukrepanju za reševanje svetovnih okoljskih skrbi.

Komisija (ki zastopa Skupnost) dejavno sodeluje pri pripravi, ratifikaciji in izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov (konvencij/protokolov) ter je danes podpisnica več kot 50 okoljskih sporazumov, ki zajemajo vprašanja, kot so podnebne spremembe, varstvo ozonskega plašča, širjenje puščave, varstvo narave, ravnanje s kemikalijami in odpadki ter čezmejno onesnaževanje zraka in vode.

Na področju onesnaževanja zraka je imela Komisija ključno vlogo pri sklepanju sporazuma s partnerji (vključno z Rusijo) za zmanjšanje onesnaženosti s težkimi kovinami in emisijami žvepla v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP).

V svetovnem merilu si je Komisija prizadevala za močno in učinkovito izvajanje ter nadaljnji razvoj stockholmske konvencije – ključne mednarodne pogodbe za varstvo okolja pred strupenimi kemikalijami, znanimi kot obstojna organska onesnaževala. Odstranitev obstojnih organskih onesnaževal zahteva pomembna finančna in tehnična sredstva. Komisija tesno sodeluje z državami v razvoju, da jim pomaga pri odstranjevanju obstojnih organskih onesnaževal.

To je le povzetek številnih pobud, ki se izvajajo ali so v pripravi, ter kaže pravo zavezanost Komisije za sodelovanje v vseh forumih za izboljšanje zaščite svetovnega okolja za vse človeštvo.

Ob upoštevanju, da si EU prizadeva postopno odpraviti neučinkovite žarnice z žarilno nitko, kakšne ukrepe je Komisija sprejela za zagotavljanje, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti iz direktive 2002/96/ES⁽¹⁾ o odpadni električni in elektronski opremi za zagotovitev, da distributerji in prodajalci na drobno potrošnikom zagotovijo možnost vračanja energijsko varčnih žarnic, kar je zlasti pomembno glede na vsebnost živega srebra v teh žarnicah?

Komisija je sprejela več ukrepov za zagotavljanje, da države članice izpolnjujejo obveznosti iz direktive o odpadni električni in elektronski opremi⁽²⁾.

Prvič, Komisija preverja tehnično in pravno skladnost ukrepov za prenos direktive v nacionalno zakonodajo držav članic. Ti ukrepi morajo proizvajalcem naložiti odgovornost za organizacijo in financiranje zbiranja, obravnavanja, predelave in okolju prijaznega odlaganja električne in elektronske opreme ter zlasti opreme za razsvetljavo. Nacionalna zakonodaja mora zagotoviti, da proizvajalci obvestijo potrošnike o sistemih za ločeno zbiranje, vračanje in zbiranje, ki so jim na voljo, njihovi vlogi pri prispevanju k ponovni uporabi, recikliranju in predelavi ter o pomenu simbola – prečrtan zabojnik za odpadke – ki označuje elektronsko opremo. Preverjanje skladnosti je že sprožilo postopke za ugotavljanje kršitev proti dvema državama članicama (oktober 2007). Verjetno bodo sledili tudi postopki za ugotavljanje kršitev proti drugim državam.

Drugič, Komisija ocenjuje obvezna poročila držav članic o izvajanju te direktive. Rok za zaključek prvega kroga poročil je bil septembra 2007. Komisija zdaj ocenjuje poročila. Svoje ugotovitve bo objavila v letu 2008.

Tretjič, države članice morajo poročati o količini in kategorijah zbrane, ponovno uporabljene, reciklirane in predelane električne in elektronske opreme v državah članicah ali izvožene. Rok za prvo poročilo je sredina leta 2008.

Končno, z državami članicami potekajo redne seje za ocenjevanje napredka, reševanje težav in izmenjavo najboljših praks, v povprečju se izvedejo tri seje na leto.

V skladu s statističnimi podatki Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre več kot tri milijone otrok zaradi vzrokov, neposredno povezanih z okoljem, pri čemer so okoljski dejavniki krivi za približno 80 % bolezni.

Ali lahko Komisija pojasni, kakšne ukrepe namerava sprejeti v okviru prihodnje evropske strategije o pravicah otrok, ki priznava vpliv sprememb okolja na zdravje in dobro počutje otrok, da bi zagotovila pravico otrok do zdravega okolja, ter navede, katere ukrepe predlaga za zmanjšanje posameznih nevarnosti za otroke, kot so onesnaženost zaprtih prostorov, onesnaženost ozračja in uporaba strupenih snovi?

Ali lahko pojasni, kako namerava okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef, pri zbiranju podatkov in izvajanju raziskav o dobrem počutju otrok in čistejšem okolju?

Komisija spodbuja varstvo otrokovih pravic v svojih ukrepih znotraj Unije in zunanjih ukrepih. Sprejete pobude so v skladu z „otrokovimi pravicami“, kot so določene v členu 24 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Razen tega so v skladu se tem, kar je predvideno v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Prav tako je pomembno omeniti, da člen 5 osnutka Lizbonske pogodbe določa, da „V odnosih s preostalim svetom Unija […] prispeva k […] varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok“…

Komisija se zaveda, da imajo okoljske spremembe in posebne nevarnosti pomemben vpliv na zdravje in dobro počutje otrok.

Zato so otroci, kot ranljiv del prebivalstva, vključeni v „Evropsko strategijo o okolju in zdravju“, ki jo je začela Komisija junija 2003 kot pobudo SCALE⁽¹⁾, pri čemer C pomeni poseben poudarek na otrocih (children).

Skrbi otrok so prav tako vključene v akcijski načrt za okolje in zdravje, sprejet junija 2004.

V tem okviru Komisija v več raziskovalnih projektih obravnava vplive pritiskov okolja na zdravje otrok. Na primer, Komisija je financirala raziskovalne projekte o dovzetnosti, da bi odzive politike prilagodila potrebam otrok v primerih, ko so ti posebej ranljivi.

Posebna skrb je povezana z onesnaževanjem zraka, ki pomeni veliko tveganje za zdravje ljudi. Občutljive skupine, vključno z otroci, so tiste, ki jih prizadene največ negativnih vplivov na zdravje.

Zato poleg ukrepov Skupnosti za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, ki so namenjeni širši javnosti, obstajajo tudi dodatne določbe za občutljive skupine. En primer je opozorilna vrednost za ozon za preprečevanje celo kratkotrajne prekomerne izpostavljenosti določenega dela prebivalstva.

Poleg tega nova direktiva o kakovosti zraka – zdaj je v 2. branju⁽²⁾ – vključuje cilje, določene posebej za spodbujanje zmanjševanja koncentracij drobnih delcev PM2,5 v mestnem okolju. To naj bi po pričakovanjih zagotovilo največ koristi za zdravje, zlasti znotraj občutljivih skupin – vključno z otroci.

Izpostavljenost otrok zaprtemu okolju je prav tako posebna skrb. Komisija je ustanovila strokovno delovno skupino za kakovost zraka v zaprtem okolju, da bi svetovala o možnih političnih pobudah na tem področju ter je financirala več raziskovalnih programov v zvezi s tem.

Ali lahko Komisija pojasni, kateri mehanizmi se uporabljajo za ocenjevanje povračila stroškov storitev za rabo vode iz člena 9 okvirne direktive 2000/60/ES⁽¹⁾ o vodah v skladu z ekonomsko analizo iz priloge III. Ali so vzpostavljeni mehanizmi, na podlagi katerih lahko potrošniki izpodbijajo stroške, ki se zdijo nenavadno visoki?

Na podlagi okvirne direktive o vodah⁽²⁾ morajo države članice do leta 2010 pripraviti politiko določanja cen vode, ki služi dvojnemu namenu, in sicer izterjavi stroškov za vodne storitve in spodbujanju uporabnikov storitev k trajnostni uporabi vode.

Mehanizmi za ocenjevanje teh stroškov (finančni stroški ter stroški okolja in virov), izterjava stroškov in ocenjevanje ustreznega prispevka različnih uporabnikov vode morajo vključeni v načrte za upravljanje povodij (glej člen 13 okvirne direktive o vodah), ki jih je treba pripraviti do konca leta 2009. Države članice morajo te načrte poslati Komisiji do 22. marca 2010.

Medtem ko okvirna direktiva o vodah določa glavne zahteve, morajo države članice razviti podrobnosti svoje politike za določanje cen vode v skladu s subsidiarnostjo.

Za podporo temu delu je Komisija začela in organizirala pripravo neuradnih pisnih navodil in drugih podpornih orodij za izvajanje gospodarskih instrumentov okvirne direktive o vodah. To je izvedla v tesnem sodelovanju z državami članicami⁽³⁾.

Pri razvoju načrtov za upravljanje povodij se morajo države članice posvetovati z javnostjo. Osnutki načrtov za upravljanje povodij bodo na voljo za posvetovanje decembra 2008. Zdaj lahko zainteresirane strani izrazijo svoja stališča o načrtovanih ukrepih, vključno s tistimi, ki so jih izbrale za izterjavo stroškov.

Okvirna direktiva o vodah navaja, da lahko države članice pri določanju ravni izterjave stroškov za različne uporabnike (glej člen 9.1) upoštevajo družbena in gospodarska vprašanja. Razen tega lahko države članice določene dejavnosti rabe voda izvzamejo iz določb člena 9(1), če to ne ogroža uresničevanja ciljev direktive (glej člen 9.4).

Nadalje, preglednost struktur za določanje cen vode je bistvena za učinkovitost takšnih gospodarskih instrumentov. Okvirna direktiva o vodah sama po sebi ne predpisuje določb v zvezi z varstvom potrošnikov, ker to ne spada na področje uporabe njene pravne podlage. V skladu s subsidiarnostjo morajo države članice vzpostaviti ustrezne mehanizme. Kljub temu lahko fizične osebe zahtevajo odškodnino na podlagi direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah⁽⁴⁾.

Komisija je na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Švedski, ker ni preoblikovala svojih čistilnih naprav odpadne vode za izboljšanje odstranjevanja dušika iz vode. Gre za preoblikovanje 60 čistilnih naprav, pri čemer razvojni stroški znašajo vsaj 1 milijardo SEK. Večina se jih nahaja v deželi Norrland in južno-osrednji Švedski. Organizacija Swedish Water & Wastewater Association, ki zastopa čistilne naprave odpadne vode, je Komisijo obtožila pomanjkljivega poznavanja tega vprašanja. Švedska agencija za varstvo okolja je ugotovila, da preoblikovanje ne bi imeli nobenega pozitivnega učinka. Švedski raziskovalci in javni organi se strinjajo, da glavni povzročitelj evtrofikacije Baltskega morja ni dušik, ampak fosfor, ki ga švedske čistilne naprave odstranijo skoraj v celoti.

Na podlagi česa se je Komisija odločila, da bi se s preoblikovanjem švedskih čistilnih naprav odpadne vode odstranjevanje dušika iz vode izboljšalo? V kolikšni meri po mnenju Komisije sedanje čistilne naprave povzročajo čezmejne okoljske težave?

Baltsko morje je eno najbolj evtrofnih vodnih območij v Evropi zaradi visokih koncentracij fosforja in dušika.

Kmetijstvo in premalo prečiščene odpadne vode so glavni vir vnosa teh gnojil.

Ta sklep je vključen predvsem v akcijski načrt za Baltsko morje, ki ga je sprejel HELCOM 15. novembra 2007, Konvencijo o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja, katere podpisnica je Švedska.

HELCOM je ocenil, da bi bilo potrebno letno zmanjšanje vnosa fosforja za 15 000 ton in dušika za 135 000 ton, da se doseže dobro ekološko stanje Baltskega morja.

Za zaščito okolja pred negativnimi vplivi izpustov odpadne vode je Evropska unija leta 1991 sprejela direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa zadevne roke in pogoje⁽¹⁾ na tem področju. Ključna lastnost te direktive je določitev občutljivih območij, na katerih se zahteva strožje čiščenje odpadnih voda.

Dejstvo, da je osem držav članic okrog baltskega morja svoje obalne vode določilo za občutljive vode v okviru direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, potrjuje dejstvo, da je evtrofikacija Baltskega morja čezmejna okoljska težava.

Čistilne naprave, omenjene v vprašanju, izpuščajo vodo, ki se izteka na območja, katera je Švedska opredelila kot občutljiva. Rok za uvedbo strožjega čiščenja vode v takšnih napravah je bil 31. december 1998.

Ker Švedska ni izpolnila te obveznosti, je Komisija leta 2002 začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Švedski. Komisija je dejansko menila, da mora Švedska odstraniti dušik iz odpadnih voda, pri čemer je upoštevala njene obveznosti iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in visoke stopnje evtrofikacije baltskega morja kot celote.

Zmanjšanje izpustov dušika iz švedske odpadne vode bo koristilo celotnemu Baltskemu morju.

Vendar je pozitivno videti, da Švedska sprejema druge korake na tem področju. Tako je na primer treba omeniti, da je aprila 2007 Švedska v okviru Sveta baltskih držav soglašala z izboljšanjem čiščenja odpadnih voda, da se dodatno odstrani dušik.

Zmanjšanje evtrofikacije Baltskega morja je ena od naših odgovornosti pri zagotavljanju najboljših okoljskih pogojev v Evropi.

Družba Mind Compass Parks A.E. namerava v zalivu Koilada v občini Kranidi zgraditi obrat za razsoljevanje na podlagi študije, ki jo je stalni odbor za okolje in trajnostni razvoj grške tehnične zbornice ocenil kot neustrezno. Namen tega obrata je oskrbovati z vodo turistične objekte, kot so na primer objekti Killada Hills in Seascape Hills v gradnji v kraju Delpriza, ter pridobljeno vodo uporabiti v komercialne namene. Ta obrat bo zlasti negativno vplival na ribolov, kmetijsko proizvodnjo in javno zdravje ter imel katastrofalne posledice za okolje v zalivu Koilada, kjer se nahaja antično mesto Massitos. Okolje je dejansko že onesnaženo zaradi nedokončane biološke čistilne naprave in ribjih farm v zalivu Argolis.

Ali je Komisija seznanjena z načrti za izgradnjo tega obrata? Ali je prejela vlogo za financiranje tega projekta? Ali se Komisija zaveda, kakšne okoljske težave bo ta obrat povzročil v regiji? Kakšne ukrepe bo sprejela za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja okolja v zalivu Argolis zaradi izgradnje obrata za razsoljevanje?

Komisija ne pozna tega projekta izgradnje obrata za razsoljevanje v zalivu Koilada v občini Kranidi. Ta projekt se ne sofinancira iz skladov EU.

Obrati za razsoljevanje niso projekt, ki ga pokriva direktiva 85/337/EGS⁽¹⁾ o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena.

Na podlagi informacij, ki jih je posredoval zadevni poslanec, se zdi, da se je za ta projekt kljub temu opravila presoja vplivov na okolje (PVO).

V tem primeru so grški organi očitno šli prek strogih pravnih obveznosti iz zakonodaje ES. Zaradi tega Komisija nima podlage za nadaljnjo obravnavo te zadeve.

Končno, če se odkrijejo pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki so jo izvedli pristojni organi Grčije, bi ta zadeva spadala v izključno pristojnost upravnih in sodnih organov države članice.

Ali Komisija ob upoštevanju nedavnih poročil Združenih narodov, ki poudarjajo, da so težave v zvezi s podnebnimi spremembami neizbežne, meni, da bi morala Evropska unija določiti bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij CO2 v Evropi? Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2020 samo za 20 % zmanjšala emisije CO2.

Komisar, ki je pristojen za okolje, je trenutno na Baliju na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, na kateri EU ter številni naši partnerji upajo, da se bo mednarodna skupnost strinjala z začetkom pogajanj o novem svetovnem in celostnem sporazumu za obdobje po letu 2012. Komisar je o tem obširno spregovoril na novembrski plenarni razpravi na Baliju⁽¹⁾.

Kot je razložil, sta strategija EU za podnebje in okolje ter delo, ki smo ga letos opravili s svetovnimi partnerji, vključno na nedavnih srečanjih na vrhu EU-Kitajska in EU-Indija, bistvena pri določanju ravni ambicij za konferenco na Baliju ter za strukturo vsakega sporazuma o podnebju za obdobje po letu 2012.

Naše napovedi kažejo, da je za uresničitev naših ciljev omejevanja podnebnih sprememb po svetu na 2°C, treba do leta 2050 zmanjšati svetovne emisije vsaj za 50 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Cilji, ki jih je postavila EU, so v skladu z uresničevanjem te ravni ambicij, vendar le če ukrepajo tudi drugi.

Da bi dokazala pravo vodstvo, mora EU te cilje izvajati doma. Komisija bo sprejela predloge za izvajanje za podnebje in energijo na začetku naslednjega leta, ki bodo zagotovili potrebna orodja za uresničevanje naših ciljev za vsaj 20 % enostransko zmanjšanje emisij in 30 % zmanjšanje v mednarodnih sporazumih, pri čemer se tudi druge razvite države zavežejo, da si bodo prizadevale za primerljive cilje.

Zdaj je pritisk na naših partnerjih iz razvitih držav, da na to odgovorijo s prevzemom vodstva in sprejetjem ambicioznih zavez za popolno zmanjšanje emisij. Ne moremo pričakovati, da bodo drugi ukrepali, kot je to potrebno, če sami ne ukrepamo.

Vendar napovedi za rast emisij po svetu ne dopuščajo nobenega dvoma – tudi države v razvoju morajo prispevati – na tej stopnji ni treba, da popolnoma zmanjšajo emisije, vendar morajo upočasniti stopnjo rasti emisij, pri tem pa jim bomo pomagali. V naslednjih 10 do 15 letih morajo svetovne emisije doseči vrh. Samo tako bomo lahko dvig povprečne temperature v svetu ohranili v mejah 2 stopinj.

Ali lahko Komisija zagotovi, da bo Evropska unija v okviru vseh mednarodnih forumov Kitajsko in Indijo spodbujala k prevzemu vseh mednarodnih obveznosti za zmanjšanje emisij CO2 v svojih državah?

Komisija uporablja vsako priložnost v dvostranskih in večstranskih forumih za spodbujanje vseh ključnih mednarodnih partnerjev, da začnejo mednarodna pogajanja o okviru za podnebne spremembe po letu 2012 ter pospešijo svoja prizadevanja na domači ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

V preteklih letih je imela EU ključno vlogo pri približevanju teh vprašanj širši javnosti, s čimer je zagotovila, da se dejanski vplivi in posledice podnebnih sprememb upoštevajo v najširšem možnem okviru.

V tem letu je potekalo največ razprav o podnebnih spremembah na visoki ravni doslej – v Združenih narodih, G8, zasedanja pomembnih gospodarstev v Združenih državah ter v polnem obsegu v dvostranskih odnosih EU, kot so bila srečanja na vrhu EU-ASEAN⁽¹⁾, EU-Kitajska in EU-Indija. Komisar, pristojen za okolje je trenutno na Baliju na srečanju ZN o podnebnih spremembah, na katerem upamo, da bomo zaščitili dosežke, ki smo jih dosegli na vseh teh forumih, ter začeli pogajanja o svetovnem in celovitem okviru za podnebne spremembe po letu 2012.

Poleg tega vidimo dokaze, da partnerji svoje odgovornosti jemljejo resno. Kitajska je v tem letu objavila nacionalni program za podnebne spremembe z ambicioznimi cilji v zvezi z zmanjšanjem emisij, indijski ministrski predsednik pa je ustanovil svetovalni odbor za podnebne spremembe.

EU ima na voljo številne mehanizme za olajšanje dvostranskega sodelovanja z Indijo in Kitajsko na področju podnebnih sprememb, vključno s partnerstvom na področju podnebnih sprememb med EU in Kitajsko ter pobudo EU in Indije za čisti razvoj in podnebne spremembe. Ti se osredotočajo na dejanske, praktične ukrepe za spodbujanje razvoja tehnologij z nizkimi emisijami ogljika ter odpravljanje podnebnih sprememb.

Poleg tega ima razvojna pomoč EU različne tokove financiranja, ki so namenjeni okoljskim projektom.

Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti za zmanjšanje emisij žvepla iz ladijskega prometa?

Morski sektor je pomemben vir onesnaženja zraka, kot je bilo poudarjeno v tematski strategiji o onesnaževanju zraka⁽¹⁾.

Direktiva 1999/32/ES⁽²⁾, kakor je spremenjena z direktivo 2005/33/ES⁽³⁾ je dve evropski morski območji določila za območji nadzora nad emisijami žvepla (SECA). To sta Baltsko morje ter Severno morje in Rokavski preliv. Zaradi tega je ladjam, ki plujejo skozi ta območja, dovoljena le uporaba goriva z najvišjo vsebnostjo žvepla 1,5 % preračunano na maso (ali 15 000 mg/kg ali ppm). To je približno 40 % manj od povprečnega goriva, ki se uporablja v mednarodnem ladijskem prometu (2,7 %). Ta zahteva velja tudi za potniške ladje, ki plujejo na rednih linijah iz ali v katero koli pristanišče Skupnosti. Razen tega bodo od 1. januarja 2010 ladje v pristanišču lahko uporabljale le gorivo z manj kot 0,1 % žvepla (1000 ppm).

Očitno je, da je treba storiti več za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz ladij. Tudi v primeru omenjenih ukrepov bodo do leta 2020 skupne emisije žveplovega oksida (in dušikovega oksida) ladij v evropskih vodah tako visoke kot emisije vseh kopenskih sredstev skupaj. Zato si Komisija skupaj z državami članicami prizadeva za ukrepanje na mednarodni ravni prek Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Vendar je Komisija izjavila, da bo predlagala ukrepe Skupnosti ob pomanjkanju napredka pri mednarodni pomorski organizaciji⁽⁴⁾. Komisija bo v letu 2008 prav tako izvedla pregled direktive 1999/32/ES ter bo pri tem upoštevala predloge Mednarodne pomorske organizacije, o katerih naj bi se dogovorili oktobra naslednje leto.

Eno od vprašanj, s katerimi smo se soočili zaradi suše, ki je v zadnjih letih prizadela sredozemske države, je ponovna uporaba vode. Ker lahko ponovna uporaba očiščene odpadne vode ogroža zdravje ljudi, je veliko držav in mednarodnih organizacij določilo merila za čiščenje in ponovno uporabo te odpadne vode. V Evropski uniji odstavek 1 člena 12 direktive 91/271/EGS⁽¹⁾ določa, da se „očiščena voda, če je mogoče, ponovno uporabi“.

Ali so na evropski ravni vzpostavljena skupna merila za čiščenje in ponovno uporabo komunalne odpadne vode? Če so, kakšna so in ali se jih uporablja? Ali obstajajo podatki o ponovni uporabi te odpadne vode v Grčiji in drugih sredozemskih državah? Ali obstajajo evropski programi, ki spodbujajo takšno uporabo odpadne vode?

Vprašanje ponovne uporabe očiščenih komunalnih odpadnih voda je posebej pomembno za države in regije, v katerih primanjkuje vode.

Medtem ko so mednarodne organizacije določile smernice za ponovno uporabo očiščenih odpadnih voda, ni na ravni EU zdaj nobene posebne zakonodaje. Kot je omenil zadevni poslanec, člen 12 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode⁽²⁾ določa, da se „očiščena voda, če je mogoče, ponovno uporabi“ pod določenimi pogoji, vendar direktiva ne določa usklajenih pogojev za ponovno uporabo.

Vendar se v celoti uporablja okoljski zakonodajni okvir EU (zlasti direktive v zvezi z vodo⁽³⁾) ter uredba o higieni živil⁽⁴⁾ v zvezi s ponovno uporabo v kmetijstvu.

Okvirna direktiva o vodah iz leta 2000 določa cilj doseči dobro kakovost vode („dobro stanje“) za vse vode do leta 2015 v okviru načrtov upravljanja povodij in programov ukrepov, ki jih je treba razviti do leta 2009. Te določbe vključujejo spodbude za trajnostno uporabo voda ter ukrepe za učinkovitost in ponovno uporabo.

Komisija je v Sporočilu Parlamentu in Svetu z dne 18. julija 2007 z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji„⁽⁵⁾ obravnavala pomanjkanje vode in suše. Med drugim spodbuja „tehnologije in prakse z učinkovito rabo vode“.

Kmetijska in kohezijska politika ter uporaba njunih skladov podpirajo izvajanje pravnega reda Skupnosti, s čimer lahko prispevajo k omenjenemu namenu.

V praksi se danes ponovna uporaba očiščenih odpadnih voda izvaja v EU in v sredozemskih državah ter tudi drugje.

Razen tega so strokovnjaki iz sodelujočih držav, zainteresirane strani in nevladne organizacije v letu 2007 v okviru skupnega predsedovanja Komisije in Malte pripravili dokument „Poročilo o ponovni uporabi odpadnih voda v Sredozemlju“. Poročilo ocenjuje trenutno znanje in izkušnje (vključno z natančnimi študijami primerov), zagotavlja pregled s tem povezanih koristi in tveganj, določi veljavno okoljsko zakonodajo Evropske unije ter zakonodajne okvire v več državah ter navaja sklop priporočil.

Ta dokument mora biti podlaga za nadaljnje načrtovanje in ukrepanje na ravni EU in EU-MED.

V zadnjih petih letih se je število tigrov v Indiji prepolovilo. Najbolj optimistične napovedi so, da v Indiji živi še samo 1300 tigrov. Nujno je treba ukrepati. Indija ni bila uspešna pri preprečevanju divjega lova zaradi vedno večjega povpraševanja Kitajske in daljnega Vzhoda po izdelkih iz tigrov.

Izumrtje tigrov ni le indijska težava; to bi bila velika izguba za vse nas, zato Komisija pozivam, da pojasni kakšno finančno in tehnično pomoč lahko EU zagotovi za divje živali in zlasti za vzpostavitev novih zavarovanih habitatov za spodbujanje zaščite in razmnoževanja.

Ali bo Komisija Kitajsko opozorila na vprašanje nezakonite trgovine in ali si bo prizadevala za zmanjšanje povpraševanja po izdelkih iz tigrov v svetu?

S Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami CITES) je od leta 1975 prepovedana mednarodna komercialna trgovina s tigri in izdelki iz tigrov.

Komisija je kljub temu zelo zaskrbljena zaradi nadaljevanja divjega lova in nezakonite trgovine, ki ogrožata preostalo populacijo tigrov v divjini.

Skupnost je popolnoma zavezana konvenciji CITES ter ima ključno vlogo pri konvenciji, zlasti za zagotavljanje, da se določbe učinkovito izvajajo in izvršujejo. Skupnost je v celoti podprla odločitve, namenjene krepitvi prizadevanj za izvrševanje in ohranjanje v zvezi s tigri, ki so bile sprejete na 14. konferenci podpisnic konvencije CITES (CITES CoP14) junija 2007.

Komisija meni, da morajo podpisnice CITES nameniti večjo prednost boju proti nezakoniti trgovini z divjimi živalmi. V tem smislu je Komisija junija 2007 sprejela akcijski načrt EU o izvrševanju konvencije CITES. Komisija je prav tako predstavila predlog, ki je bil sprejet na konferenci CITES CoP14 in je namenjen krepitvi odkrivanja in kazenskega pregona ter izboljševanju regionalnega sodelovanja.

Komisija je večkrat izrazila svojo pripravljenost zagotoviti finančna sredstva in tehnično pomoč Indiji za podporo programov za ohranjanje vrst in odpravo divjega lova. Medtem ko Indija še ni zahtevala takšnih finančnih sredstev in pomoči, je Komisija zagotovila financiranje prek svojega večstranskega programa za delavnico za izvajanje in izvrševanje konvencije CITES v Aziji, ki je potekala na Kitajskem leta 2005. Ta delavnica je obravnavala vprašanja izvrševanja in regionalnega sodelovanja pri boju proti nezakoniti trgovini z izdelki iz tigrov. Komisija prav tako načrtuje zagotovitev finančnih sredstev za srečanje CITES za preprečevanje trgovine s tigri, ki je načrtovano za leto 2008.

Komisija je pozvala Kitajsko, naj pospeši svoja prizadevanja za odpravo nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Medtem ko Komisija razume, da je Kitajska napredovala pri izboljšanju izvrševanja konvencije CITES, načrtuje, da bo ob primerni priložnosti ponovno poudarila zadevo za zagotovitev, da se konvencija CITES učinkovito izvršuje.

Količina emisij CO2, dodeljena Bolgariji v skladu z odločitvijo ES z dne 26. oktober 2007 za obdobje 2007–2012, znaša 42,27 milijon ton ekvivalenta CO2. To je 37,4 % manj v primerjavi z zahtevanimi kvotami, pri čemer se zaradi tega zelo zmanjšajo možnosti za razvoj in rast najrevnejše države med državami članicami EU in njenega glavnega industrijskega sektorja. Zakaj je med dodeljenimi in zahtevanimi kvotami tako velika razlika?

Komisija je nepravilno uporabile podatke, ki jih je Bolgarija predstavila v svojem načrtu za leto 2005, kot osnovo za analize in izračune, pri čemer ni upoštevala osnovnih razmer v državi, kot to določa direktiva 2003/87/CE⁽¹⁾. Komisija ni upoštevala zaprtje reaktorjev 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduy, zaradi česar se emisije zmanjšajo za 17 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto. Komisija za izračun intenzivnosti ogljika v bolgarskem gospodarstvu uporablja nominalni BDP namesto BDP v PKM. Poleg tega osnovni dokumenti (model PRIMES), potrebni za priprave, niso bili dostopni, usklajeni in pravočasno pripravljeni. Zaradi očitnih tehničnih napak je bila državi dodeljena manjša količina emisijskih kuponov.

Kako bo Komisija popravila to nepošteno in neupravičeno obravnavanje?

Pri vrednotenju državnih načrtov razdelitve emisijskih kuponov, ki so jih predložile države članice, je Komisija upoštevala pregledno in dosledno metodologijo. Ta metodologija uporabljala emisije iz leta 2005 kot podlago za napovedovanje prihodnjih emisij za obdobje 2008–2012 ter je upoštevala prihodnjo rast bruto domačega proizvoda (BDP) in pričakovane izboljšave na področju intenzivnosti ogljika. Metodologija se je enako uporabljala v vseh državah članicah. Ker za leto 2005 za Bolgarijo niso bili na voljo nobeni preverjeni podatki o emisijah, je Komisija uporabila podatke o emisijah, ki so bili navedeni v bolgarskem državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za leto 2005.

Z uporabo podatkov za leto 2005 kot osnovo za izračune je Komisija upoštevala zaprtje dveh reaktorjev v jedrski elektrarni Kozloduy. Bolgarija prejema finančna sredstva EU za izboljšanje izrabe zmogljivosti preostalih reaktorjev v elektrarni Kozloduy ter za vlaganje v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Poleg tega je Bolgarija izvažala velik del energije, proizvedene v jedrski elektrarni Kozloduy.

Komisija je za svojo lastno oceno kot podlago uporabila model PRIMES, ker je bil najboljše orodje, ki ga je imela na voljo. To je trden gospodarski model, ki so ga razvili neodvisni strokovnjaki in temelji na posodobljeni gospodarski teoriji. Države članice redno zagotavljajo vhodne podatke za model. Ta model se je že uporabljal za politične odločitve Komisije in drugih javnih inštitucij. Razen tega zajema 27 držav članic Evropske unije.

Trditve v zvezi s tehničnimi napakami so neutemeljene. Odločitev Komisije temelji na pravični metodologiji, ki jo uporabljajo vse države članice.

Kakšne so napovedi Komisije v zvezi z gibanjem cen kmetijskih izdelkov v naslednjih mesecih?

Cene kmetijskih proizvodov so se v zadnjih mesecih zelo povišale, zlasti cene za žito, koruzo, perutnino in več mlečnih proizvodov. Za to obstaja več razlogov. Nekateri so strukturne narave: ti so že povzročili, da so cene v zadnjih 18 mesecih dosegle trdnejše ravni kot cene, ki so se spremljale več kot desetletje in so bile večinoma predvidene v srednjeročnem obdobju za kmetijske trge, ki jih je Komisija objavila julija 2007.

Poleg teh strukturnih dejavnikov je kmetijski sektor v zadnjih mesecih prizadela serija slabih vremenskih pogojev v številnih proizvodnih in izvoznih regijah. Kombinacija teh strukturnih in kratkoročnih dejavnikov je ustvarila zelo ostre tržne pogoje, ki so povzročili visoko rast tržnih cen številnih kmetijskih proizvodov.

Upravljanje in spremljanje kmetijskih trgov s strani Komisije temeljita na rednih in poglobljenih analizah trga za kratkoročno in srednjeročno obdobje in čeprav Komisija ne izdeluje kratkoročnih napovedi cen, je vse bolj jasno, da bi moral vpliv teh kratkoročnih dejavnikov na cene v naslednjih nekaj mesecih počasi upasti.

Za srednjeročno obdobje in ob ustrezni pozornosti pri analizi teh dogodkov na trgu Komisija meni, da je smiselno pričakovati, da bodo strukturni dejavniki, kot sta rast svetovnega povpraševanja po živilih in razvoj novih trgov, ohranili cene na trajnostnih ravneh, ki pa bodo nižje od ravni cen, zabeleženih v zadnjem času.

Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za povečanje konkurenčnosti železniškega prevoza v EU v primerjavi z letalskim, da bi se zmanjšalo število letov?

Eden od glavnih ciljev politike Evropske unije v železniškem sektorju je ustvariti regulativni okvir, ki podpira konkurenčnost tega načina prevoza, katerega delež v prometu je do nedavnega v zadnjih letih postopno upadal. Izbrana metoda je bila postopno odpiranje železniških trgov, tako da je notranje dosežke v smislu učinkovitosti, zanesljivosti in dostopnosti mogoče pretvoriti v zunanje prednosti v primerjavi z drugimi načini prevoza, kot je zračni prevoz.

Odpiranje hitrih prog je železnici omogočilo pridobitev velikih tržnih deležev na progah, kjer je prej prevladoval zračni promet. Prizadevanje, ki ga je Evropska skupnost namenila za podporo razvoja evropske železniške mreže za visoke hitrosti, je bilo izjemno, zlasti v zvezi s finančno pomočjo in tehničnim usklajevanjem.

Nedavno sprejetje zakonodajnega predloga za odprtje trga za mednarodne železniške potniške storitve do januarja 2010 bo podprlo ta korak. Razen tega Komisija sodeluje pri pripravi evropskega standarda v zvezi s telematiko za potnike v železniškem prometu, ki bi z uporabo najsodobnejše tehnologije dopuščala bolj seznanjeno in učinkovito izbiro ter dostop do železniških storitev za potnike.

V nedavnih požarih v Grčiji so bile uničene velike površine pomembnih gozdnih ekosistemov.

Za državo in za Evropo je zelo pomembno, da se popravita okoljska in gospodarska škoda ter da se ustrezno zaščiti in vzdržuje gozdove. V zvezi s tem strokovnjaki menijo, da so gozdni zemljevidi bistven instrument za dosego tega cilja.

Ali je projekt priprave gozdnih zemljevidov upravičen do sofinanciranja Skupnosti iz programov za obdobje 2007–2013?

Ali so grški organi med pripravo programa za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 predložili predlog v zvezi s tem in kakšen je bil odziv Komisije?

Kakšne spremembe so grški organi zahtevali v okviru programa za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006 za pospešitev obnove regij, ki so jih prizadeli požari? V kateri fazi je postopek odobritve Komisije?

Na podlagi določb uredbe (ES) št. 1698/2005 in njenih izvedbenih pravil priprava gozdnih zemljevidov ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje v okviru evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Zaradi tega takšnega ukrepa ni bilo mogoče vključiti v Program za razvoj podeželja za Grčijo za obdobje 2007–2013.

V okviru 3. programskega obdobja (2000–2006) in v okviru najpomembnejšega projekta „Infrastruktura podatkov in IT za sodoben kataster v Grčiji“ EKSRP sofinancira podprojekt za določitev gozdnih območij. Zaradi tega v okviru 4. programskega obdobja 2007–2013 ni možno nobeno dodatno sofinanciranje takšnega projekta ali podobnega projekta s strani EU.

Komisija je 29. novembra 2007⁽¹⁾ odobrila grški program za razvoj podeželja. V skladu z določbami uredbe (ES) št. 1698/2005 predlagan program vključuje ukrep za obnovo kmetijske proizvodnje, ki je lahko poškodovana zaradi naravnih nesreč, in ukrep za obnovo potenciala gozdov ter uvedbo preventivnih ukrepov v okviru obeh ukrepov.

V zvezi s programom za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006 grški organi še niso predložili nobenega predloga za spremembo programa ob upoštevanju nedavnih gozdnih požarov.

Na Cipru so se s slinavko in parkljevko okužile že ovce in koze. Vsak dan zakoljejo na stotine okuženih živali. Ta bolezen je prizadela živinorejo in druge zadevne sektorje na Cipru ter živinorejce, pri čemer bodo posledice čutili tudi v prihodnosti. Enako velja tudi za ciprsko gospodarstvo: posledice bolezni bodo katastrofalne.

Kakšne ukrepe podpore in kakšno odškodnino je EU do zdaj zagotovila, ali bo zagotovila, živinorejcem, ki so utrpeli škodo zaradi bolezni, ter kako namerava pomagati Republiki Ciper? Ali je bil pripravljen dejanski načrt? Če je bil, kako je bil izveden ali bo izveden v sodelovanju z Republiko Ciper?

Obveznost označevanja živali, ki so pozitivne na bolezen praskavca, in težave v zvezi z oskrbo krme že predstavljajo veliko breme za rejce ovac in koz na Cipru. Izbruh slinavke in parkljevke pomeni še dodatno breme za ciprske kmete.

Čeprav sanitarne omejitve ne bodo vplivale na izvoz slavnega sira hallumi, je jasno da njegovo proizvodnjo ogroža dejstvo, da je za proizvodnjo sira hallumi potrebna posebna pasma ovac, chios. Zamenjava živali, izločenih iz zdravstvenih razlogov se bo izvedla šele, ko bodo na voljo primerne živali.

Izdatki Skupnosti zaradi slinavke in parkljevke se krijejo iz tako imenovanega veterinarskega sklada. Odločba Sveta 90/424/EGS omogoča Komisiji, da povrne vse stroške, ki jih je imela država članica za nadzor nad slinavko in parkljevko. Za slinavko in parkljevko je stopnja sofinanciranja določena na 60 % za odškodnino lastnikom za zakol in uničenje živali, uničenje mleka, čiščenje in dezinfekcijo stavb, uničenje okužene krme in okužene opreme, kadar te ni mogoče dezinficirati. Prav tako se lahko izplača odškodnina za prevoz trupov v predelovalne obrate. Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 določa izvedbena pravila za te ukrepe.

Komisija bo nadaljevala s spremljanjem položaja.

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta je ustrezna osnova za evropski odziv na globalizacijo. Evropa ni uspešna pri oblikovanju globalizacije v skladu s širšim pristopom, sprejetim na vrhu v Hapton Courtu oktobra 2005, ter lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta, prvotno oblikovano leta 2000 in prenovljeno pomladi 2005. Poleg tega se globalizacija stalno razvija, pri čemer napredek pri doseganju ciljev lizbonske strategije ni bil zadovoljiv. Okrepiti je treba raziskave in razvoj, vendar morajo biti cilji realni in jasno utemeljeni. Kar sedanji lizbonski cilj 3 % BDP EU za raziskave in razvoj ni, zato ga je treba ponovno določiti.

Kakšne ukrepe je Komisija sprejela za zagotovitev, da bo Evropa skupaj okrepila svoje zunanje in notranje politike, da jih bo lahko glede na dogodke, kot so spremembe na energetskih trgih ali nedavna finančna nestabilnost, prilagodila ter dosegla lizbonske cilje?

Odziv Evropske unije na globalizacijo se je premaknil v središče programa politike EU. Ponovna uvedba lizbonske strategije spomladi leta 2005 je Evropo postavila nazaj v položaj, ko se lahko bori s konkurenco, kot kriterij za ustvarjanje rasti in novih delovnih mest v sodobnem svetovnem gospodarstvu. V okviru odziva na neuradna zasedanja v Hampton Courtu oktobra 2005, evropskega Sveta spomladi leta 2006, so voditelji držav in vlad poudarili potrebo po spremembi tempa pri pripravi obnovljene lizbonske strategije za rast in nova delovna mesta, da se poudari odziv evropskega gospodarstva.

EU dela na številnih političnih elementih, ki so potrebni, da se sooči z izzivom globalizacije. Dobri rezultati obnovljene lizbonske strategije so jasno vidni, ko se bližamo koncu prvega triletnega cikla reform. Proračunski primanjkljaji so se znižali z 2,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) leta 2005 na napovedanega 1,1 % leta 2007, medtem ko je javni dolg padel z 62,7 % leta 2005 na malo pod 60 % leta 2007. Rast produktivnosti je dosegla 1,5 % leta 2006 v primerjavi z letno stopnjo rasti 1,2 % med letoma 2000 in 2005. Vrzel v produktivnosti v EU in Združenih državah se je začela zmanjševati ter kaže, da pri tem sodelujejo tudi drugi dejavniki, razen ugodnega cikla. Leta 2006 je bila v EU-27 gospodarska rast 3,0 % (v primerjavi z 1,8 % leta 2005) ter naj bi po pričakovanjih ostala na 2,9 % in 2,4 % v letih 2007 in 2008. V zadnjih dveh letih je bilo ustvarjenih približno 6,5 milijona novih delovnih mest. Po pričakovanjih bo do leta 2009 ustvarjenih dodatnih 5 milijonov delovnih mest. Brezposelnost naj bi padla pod 7 %, kar je najnižja stopnja od sredine osemdesetih let 20. stoletja. Stopnja zaposlenosti je trenutno 66 % in se je zelo približala splošnemu lizbonskemu cilju 70 %.

Zaradi vse hitrejšega tempa sprememb je treba pospešiti področja dela, da se spodbudi zmogljivost EU, da oblikuje agendo za globalizacijo. Komisija predstavlja nove zamisli za obravnavo teh ključnih izzivov:

– Ustvariti največ koristi iz notranjega trga: Enotni trg EU daje Evropejcem trdne temelje, na katerih se lahko prilagajajo globalizaciji in strukturnim spremembam. V svojem pregledu enotnega trga iz dne 20. novembra 2007 je Komisija določila paket pobud za posodobitev enotnega evropskega trga ter za zagotovitev več koristi za Evropejce na podlagi preteklega uspeha. Enotni trg je že pomagal ustvariti konkurenčna podjetja, znižal cene, zagotovil večjo izbiro za potrošnike in naredil Evropo privlačno za vlagatelje. Ukrepi Komisije temeljijo na obsežnem posvetovanju. Zagotovili bodo, da enotni trg stori še več za izkoriščanje prednosti globalizacije, opolnomočenje potrošnikov, odpiranje malim podjetjem, spodbujanje inovativnosti in pomoč pri ohranjanju visokih družbenih in okoljskih standardov. Med najpomembnejšimi političnimi ukrepi, določenimi v paketu za enotni trg so spodbude za: pomoč potrošnikom pri izvajanju njihovih pogodbenih pravic in uveljavljanju pravice do čezmejne odškodnine; zagotavljanje boljših informacij za potrošnike in mala podjetja; odzivanje na slabosti v sektorju, v katerem mora enotni trg omogočati več; predlaganje Zakona o malih podjetjih; uvedba „potnega lista za raziskovalce“; pojasnitev, kako se pravila EU uporabljajo za storitve in družbene storitve splošnega interesa ter spodbujanje kakovosti družbenih storitev v EU. Zaradi globalizacije so tudi regulativni dialogi z našimi ključnimi partnerji postali prednostna naloga. Njihov cilj je predvsem spodbujati večje gospodarsko povezovanje. Njihov cilj je tudi približevanje visokim standardom kakovosti (na primer v primeru računovodstva) in razviti večstranski odziv na svetovne spremembe, kot v primeru sedanjih motenj na finančnem trgu. EU je takšne dialoge razvila z ZDA, Kitajsko, Japonsko, Rusijo in Indijo.

– Odziv na nove družbene resničnosti Evrope: Stalno beleženje družbene resničnosti Evrope je spremljanje velikih sprememb, ki se odvijajo v naših družbah. To bo zahtevalo nov pristop k socialnemu programu. EU bo potrebovala bolj učinkovita sredstva, da državljanom zagotovi obstoječe pravice dostopa do zaposlitve, izobraževanja, socialnih storitev, zdravstvenega varstva in drugih oblik socialnega varstva po Evropi. Na področjih, na katerih ima EU neposredno vlogo, mora bolje prilagoditi svoje obstoječe inštrumente in politike, vendar mora tudi graditi na novih političnih odzivih, kot je Sklad za prilagajanje globalizaciji.

– Politika na področju trajnostne energije za prihodnost z nizkimi emisijami ogljika: Pobude Komisije na področju energetske politike jasno kažejo njeno odločenost, da okrepi politiko EU, da se prilagodi spreminjajočemu se svetovnemu okviru. Sklepi Evropskega sveta spomladi leta 2007, ki večinoma potrjujejo predloge Komisije, določene v „Energetska politika za Evropo“⁽¹⁾, določajo ambiciozen pristop EU na področju energije in podnebnih sprememb. Ta pristop temelji na zavezujočih ciljih – zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, pri mednarodnih sporazumov se ta odstotek dvigne na 30 %, ter povečanju deleža obnovljive energije v energetski mešanici EU z današnjih manj kot 7 % na 20 % do leta 2020. To vključuje tudi zavezo za zmanjšane povpraševanja po energiji za 20 % do leta 2020 in oblikovanje v celoti delujočega notranjega trga na področju energije. Komisija zdaj vpeljuje akcijski načrt, o katerem se je dogovorila z Evropskim svetom. Komisija je 19. septembra 2007 predložila paket za notranji trg na področju energije. Strateški načrt za energetsko tehnologijo je bil predstavljen 21. novembra 2007. Na začetku leta 2008 bo Komisija predložila najpomembnejše zakonodajne predloge za uresničitev ciljev na področju podnebnih sprememb in energije, vključno z obnovljivo energijo ter zajetjem in shranjevanjem. V mednarodnem okviru je bistveno, da EU na konferenci o podnebnih spremembah na Baliju decembra 2007 sodeluje učinkovito za zagotovitev začetka uradnih pogajanj o obsežnem mednarodnem sporazumu za boj proti podnebnim spremembam za obdobje po letu 2012, ko prenehajo veljati sedanje obveznosti iz kjotskega sporazuma.

– Več raziskav in razvoja ter inovacij: Napredek na področju raziskav in razvoja je bil v EU do zdaj skromen, in sicer leta 2006 je bil 1,84 % BDP, kar je precej manj od cilja 3 % za raziskave in razvoj do leta 2010. Vendar so države članice postavile nacionalne cilje in v nominalnem smislu povečale vladne proračune za raziskave in razvoj. Če vse države članice dosežejo svoje nacionalne cilje, bodo izdatki za raziskave in razvoj v EU po sedanji napovedi dosegli 2,5 % BDP do leta 2010.

Precej višji zneski finančnih sredstev EU so na voljo za rast in nova delovna mesta. Nov regulativni okvir za programe kohezijske politike bo v obdobju 2007–2013 dal na voljo približno 210 milijard EUR za vlaganja v rast in nova delovna mesta, kar je več kot 25 % več v primerjavi z obdobjem 2000–2006. Prav tako so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in razvoj ter inovacije prek sprejetja novega okvira državne pomoči za raziskave in razvoj in inovacije ter prek navodil o davčnih olajšavah in prenosu znanja. V zvezi z izdatki je bil sprejet sedmi okvirni program, ki bo povečal porabo za raziskave in razvoj na ravni EU za 75 % v obdobju 2007–2013 ter bo podpiral pomembno javni-zasebno partnerstvo.

– Bolj dinamično poslovno okolje: mala in srednje velika podjetja ter podjetništvo so zelo visoko v programu reforme. Evropski svet je pozval države članice, naj določijo lastne nacionalne cilje za zmanjšanje upravne obremenitve do leta 2008, ki naj bodo primerljivi s ciljem, ki ga je postavila Komisija (tj. 25 % znižanje). Do danes je devet držav članic (AT, DE, DK, ES, IT, NL, SE, SK, UK) postavilo nacionalni cilj znižanja za 25 %, dve državi članici (CZ, FR) pa sta določili cilj znižanja za 20 %. Povprečni čas in stroški za ustanovitev zasebne družbe z omejeno odgovornostjo sta približno za polovico manjša kot leta 2002: zdaj je po ocenah to približno 12 dni in 485 EUR stroškov.

Komisija bo mala in srednje velika podjetja ter njihove predstavnike zaprosila za mnenja, ki ji bodo v pomoč pri pripravi „Zakona o malih podjetjih“ za Evropo, da dobi različne predloge za podporo malim in srednje velikim podjetjem do konca leta 2008. Boljša ureditev „kulture“ se je začela uveljavljati v EU: pri tem morajo imeti vodilno vlogo inštitucije. Komisija je sprejela pomembne spremembe v načinu, kako razvija nove predloge in spremlja izvajanje obstoječega pravnega reda. Poleg zmanjševanja obstoječih obremenitev je treba nameniti posebno pozornost temu, ali je treba vse upravne zahteve zakonodaje EU v celoti uporabljati za mala in srednje velika podjetja.

– Večje zaposlovanje in vlaganje v ljudi: Globalizacija in tehnološke spremembe pomenijo nevarnost večjih neenakosti, nastajanje vrzeli med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. Ključ do večje zmogljivosti je posodobitev politike na področju izobraževanja in usposabljanja. Vse več zanimanja je za „prožno varnost“. To lahko pomaga ljudem, da lažje menjajo zaposlitev v časih vedno hitrejših gospodarskih sprememb. Komisija je predlagala skupna načela za obravnavo na Evropskem svetu decembra 2007. To bi državam članicam omogočilo podlago, iz katere lahko črpajo, medtem ko sodelujejo z nacionalnimi socialnimi partnerji za prilagoditev fleksivarnosti nacionalnim okoliščinam in za vključitev tega pristopa v njihove nacionalne programe reform.

V industrializiranih zahodnih državah se je proizvodnja cigaret zelo zmanjšala, zlasti zaradi vedno strožjih predpisov glede kajenja na javnih mestih. V državah, kot so Italija, Španija in Francija, ki so prepovedale kajenje na javnih mestih, se je zmanjšala tudi poraba cigaret. Zaradi te politike se je za 2–3 % zmanjšala skupna poraba cigaret v Evropi in Združenih državah Amerike. Nedavna študija je pokazala, da bo do leta 2010 v poraba cigaret v razvitih državah znašala 29 % celotne porabe, medtem ko bo v državah v razvoju znašala 71 %. Do leta 2025 naj bi kadilo že 500 milijonov ljudi, pri čemer bo 90 % teh kadilcev živelo zunaj Evrope in Združenih držav Amerike. Ali namerava Komisija ob upoštevanju pozitivnih rezultatov stroge zakonodaje v državah članicah, ki so prepovedale kajenje na javnih mestih, sprejeti nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti, da zaščiti zdravje potrošnikov pred škodljivimi učinki kajenje?

Komisija se zahvaljuje poslancu za vprašanje, zlasti za statistiko, ki je lahko uporabna pri presoji vpliva, če je na voljo vir.

V zvezi s politiko za okolje brez kajenja, član Komisije, ki je odgovoren za zdravje, načrtuje predložitev predloga za priporočilo Svetu do konca leta 2008 za olajšanje uvedbe celovite zakonodaje proti kajenju na nacionalni ravni.

Po svetu je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije tobak drugi glavni vzrok smrti, ki povzroči približno 4,9 milijona smrti na leto.

Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da se bo brez nadaljnjega ukrepanja število smrti zaradi tobaka po svetu do leta 2020 podvojilo, približno 70 % teh smrti pa bo v razvitih državah.

EU je znotraj partnerstva s tretjimi državami in regijami zavezana k obravnavi prednostnih nalog na področju zdravja ter odločanju o prednostnih nalogah in inštrumentih v skladu z evropskih soglasjem na področju razvoja in z načeli Pariške deklaracije, pri čemer spoštuje lastništvo ter vedno večjo usklajenost in predvidljivost pomoči.

EU je imela vodilno vlogo pri pripravi Okvirne konvencije o nadzoru tobaka, ki je glavno mednarodno orodje za ta namen, in jo podpira.

Evropska skupnost in 25 držav članic so zdaj podpisnice Konvencije in so ključne udeleženke v tem postopku. Preostali del sveta se pogosto zgleduje po EU in črpa iz njenih izkušenj na področjih, kot so prepoved oglaševanja ali boj proti nezakonitemu trgovanju.

ES je zavezana sodelovanju in je pripravljena prek obstoječih mehanizmov pomagati drugim podpisnicam pri izvajanju Okvirne konvencije o nadzoru tobaka.

Komisija zagovarja nadzor tobaka na svetovni ravni. V državah v razvoju ES spodbuja natančno analizo prednostnih težav na področju zdravja ter podpira države pri načrtovanju in financiranju nacionalnih zdravstvenih strategij. V tem okviru, ko partnerske države določajo tobak in ukrepe v zvezi z Okvirno konvencijo o nadzoru tobaka kot prednostno nalogo, bo ES podpirala strategije teh držav za nadzor tobaka.

Uradni podatki generalnega direktorata Komisije za davke in carinsko unijo kažejo, da je uvoz paradižnika iz Maroka v EU med leti 2006–2007 za 16 259,27 ton presegel preferencialne kvote, ki znašajo 235 330 ton, (vključno s 1 % tolerančno mejo). Sovpadanje kriz v zvezi s cenami, ki so prizadele evropsko podeželje, z zasičenostjo notranjega trga zaradi pritoka maroških paradižnikov novembra 2006 in aprila letos, ko je bil v EU uvožen največji presežek kvot, kaže, da so ta nezakonit uvoz in motnje na evropskem trgu neposredno povezane.

Ali namerava Komisija sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo teh nezakonitih razmer v skladu s členom 25 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom, pri čemer ne bo le znižala kvote za naslednje leto? Ali namerava Komisija poenostaviti ureditev uvoza za izboljšanje nadzora?

Glede na številke, ki jih je Komisija zabeležila iz podatkov, ki so jih spremljale države članice, je skupen uvoz paradižnikov v EU s poreklom iz Maroka dosegel 251 589 ton, tj. 16 259 ton več od količin, ki so določene v Protokolu 1 sporazuma o pridružitvi. V skladu z veljavnimi regulativnimi določbami je Komisija zmanjšala obseg dodatnih tarifnih kvot za 20 000 ton za obdobje od 1. novembra 2007 do 31. maja 2008.

V skladu s pravil Svetovne trgovinske organizacije med partnerja ni mogoče postaviti nobene prostovoljne omejitve (člen XI GATT). Zaradi tega lahko Maroko izvaža kakršne koli količine paradižnika, razen preferencialnih tarifnih kvot, pri čemer za ta izvoz veljajo zadevne carinske tarife. Komisija zato ne more upoštevati razlage, da je izvoz paradižnikov iz Maroka, zunaj preferencialnih kvot, nezakonit, kot je izjavil zadevni poslanec.

Uporaba člena 25 sporazuma o pridružitvi določa določbe za primer resne škode, ki jo utrpijo nacionalni proizvajalci podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju enega od delov, ali resnih motenj v gospodarskem sektorju ali težav, ki lahko povzročijo resno poslabšanje regionalnega gospodarskega položaja. Komisija trenutno nima nobenega elementa, s katerim lahko upraviči uporabo takšnih določb.

Komisija soglaša s članom glede potrebe po poenostavitvi in posodobitvi sedanjih pravil, povezanih s sistemom vhodnih cen. Zato je Komisija 21. novembra 2007 v upravljalnem odboru uradno razglasila, da so to pomembna vprašanja, ki jih je treba obravnavati ter ki se bodo obravnavala z namenom priprave ustreznih predlogov za spremembe pred 1. julijem 2008.

Egipt načrtuje izgradnjo štirih jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 4 000 Mw do leta 2020. Druge sredozemske države so sprejele podobne odločitve (nekaj časa nazaj Izrael ter nedavno Maroko, Alžirija in Libija), pojavile so se tudi informacije, da imata tudi Turčija in Albanija načrte glede jedrske elektrarne.

Ali lahko Komisija pove, ali namerava od njih zahtevati, naj ustanovijo resnično neodvisen organ za atomsko energijo z učinkovitimi pooblastili, glede na to, da so vse naštete države sosede EU in so ali partnerice v evrosredozemskem sodelovanju ali države kandidatke za pristop k EU? Ali bo od njih zahtevala, da sodelujejo z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, da se spremlja gradnja jedrskih elektrarn in zagotovi uporaba jedrske energije v miroljubne namene? Ali bo lahko sodelovala pri določitvi lokacije za gradnjo teh elektrarn glede na to, da je Sredozemlje območje posebej močne potresne dejavnosti? Glede na to, da nekatere od teh držav še niso ratificirale mednarodnih pogodb o neširjenju jedrskega orožja in o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ali namerava evropskim podjetjem, ki so vključena v gradnjo jedrskih elektrarn in jedrski gorilni cikel, priporočiti, naj ne podpišejo pogodb s temi državami, dokler ta obveznost ne bo izpolnjena?

Komisija zelo tesno spremlja nedaven potek dogodkov v zvezi z jedrsko energijo v soseščini EU, vključno s Sredozemljem.

Čeprav ni naloga Evropske unije ali Komisije, da se sprejema odločitve za tretje države, ali bodo uporabljale jedrsko energijo ali ne, tega razvoja dogodkov ni mogoče zanemarjati.

Pri tem je treba navesti, da so vse države v Sredozemlju, razen Izraela, podpisale Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.

Komisija je to vprašanje nedavno obravnavala v dvostranskih odnosih z nekaterimi zadevnimi državami, pri čemer je poudarila naslednje predpogoje:

Komisija priporoča, da je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju prva kontaktna točka za katero koli od držav, ki si prizadeva za razvoj civilnega jedrskega programa. Zadevne države morajo podpisati potrebne sporazume za zagotovitev, da spoštujejo jedrske varnostne ukrepe, ter upoštevati zadevne mednarodne konvencije o jedrski varnosti, fizični zaščiti in ravnanju z jedrskimi odpadki.

Bistveno je, da ima vsaka država, ki je zavezana razvoju civilnega jedrskega programa, najnaprednejši okvir za jedrsko varnost. To mora vključevati ustanovitev neodvisnega regulativnega organa, ki mora zagotoviti, da so ukrepi, potrebni za jamčenje visokih standardov varnosti, zaščite in neširjenja jedrskega orožja, sprejeti in se upoštevajo. Vendar varnost jedrskih naprav ostaja izključno odgovornost države, ki jih upravlja.

Komisija ima lahko pomembno vlogo na področju jedrske varnosti, tako da podpira razvoj zakonodajnih in regulativnih okvirov; prav tako lahko veliko prispeva k razvoju kulture jedrske varnosti v soseščini EU.

Vendar Komisija ni pristojna za podporo ali olajševanje razvoja jedrske infrastrukture.

Ali lahko Komisija potrdi, da je v skladu z obstoječimi predpisi EU v zvezi s svobodo gibanja nezakonito, da države članice določajo kvote za igralce v športnih klubih na podlagi nacionalnosti?

Ali lahko Komisija pojasni tudi, ali lahko kateri koli delodajalec ali organizacija v eni državi članici posameznemu državljanu te države članice javno obljubi, da ima pri zaposlovanju prednost pred državljani EU iz drugih držav članic, tudi ko imajo vsi kandidati zakonito pravico do dela in so enako usposobljeni?

Ali lahko Komisija pojasni pod kakšnimi pogoji, če sploh, je takšna diskriminacija dovoljena?

Evropsko sodišče je večkrat izrazilo svoje mnenje v zvezi z odnosom med zakonodajo Skupnosti in športom⁽¹⁾. Sodišče je bilo mnenja, da je šport predmet zakonodaje Skupnosti le, kadar predstavlja gospodarsko dejavnost, ki jo lahko opravljajo profesionalni ali amaterski športniki. Če šport vključuje redno zaposlitev, ga pokriva člen 39 Pogodbe ES ter zanj velja prepoved diskriminacije državljanov EU na podlagi državljanstva iz členov 12 in 39 Pogodbe ES.

Razen tega morajo biti v skladu s členom 7(4) uredbe št. 1612/68⁽²⁾ o prostem gibanju, ki se prav tako uporablja, kolektivne pogodbe in uredbe, ki urejajo zaposlovanje, nediskriminatorne. To velja za vse pogodbe, ki jih sklenejo javni in zasebni organi, vključno s športnimi organizacijami, kot je UEFA⁽³⁾. Vendar je Sodišče dopuščalo izjemo k splošnemu pravilo o nediskriminaciji za tekmovanja, ki so povsem športne in ne gospodarske narave (npr. tekme med nacionalnimi ekipami). Hkrati je treba opozoriti, da je Sodišče jasno navedlo, da je treba vedno, kadar se uporabi sklicevanje na povsem športno naravo predpisov, izvesti natančno in dosledno analizo razlogov za izključitev posameznega pravila iz uporabe Pogodbe.

V tem okviru se zdi, da je vsako pravilo, ki pomeni določitev kvot na podlagi nacionalnosti za sestavo profesionalne ekipe, razen nacionalnih ekip, v nasprotju z zakonodajo Skupnosti o prostem gibanju delavcev. Ker ima člen 39 Pogodbe ES neposreden učinek, lahko posamezniki, ki menijo, da so bili diskriminirani, sprožijo pravni postopek v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami.

Komisija je odobrila sporazum s Singapurjem, v skladu s katerim letališki organi EU potnikom, ki potujejo iz Singapurja v državo Evropske unije prek druge države Evropske unije, ne bodo zasegli dajatev proste tekočine. To je prvi tovrsten sporazum, ki ga je Komisija sklenila s tretjo državo v zvezi s tem vprašanjem.

Ali lahko Komisija pojasni, ali bodo lahko kmalu tudi druge države z Evropsko unijo sklenile sporazume, ki so podobni tistemu med EU in Singapurjem?

Julija 2007 je Komisija, potem ko je Parlament uveljavil svojo pravico do nadzora, sprejela uredbo št. 915/2007⁽¹⁾, s katero je ustvarila možnost izjem od prepovedi vnosa tekočin prek mest varnostnega pregleda na letališčih ES za tekočine, kupljene na letališčih tretjih držav, če te izpolnjujejo določene varnostne standarde.

Na podlagi uredbe je Komisija preverila varnostne standarde v Singapurju ter ugotovila, da izpolnjujejo zahteve uredbe. Na podlagi ugotovitev je predlagala izjemo za tekočine, ki so kupljene na letališču v Singapurju. Po zaključku postopkov komitologije je Komisija sprejela uredbo 31. 7. 2007.

Od sprejetja uredbe št. 915/2007⁽²⁾ so naslednje države zaprosile za izjemo: Argentina, Armenija, Avstralija, Hrvaška, Kanada, Dubaj, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Malezija in Mauritius. Komisija je zahtevala, da pripravijo poročila, v katerih dokažejo, da izpolnjujejo varnostne standarde, ki jih zdaj pričakuje. Ko jih prejme, bo natančno ocenila, ali vsaka država izpolnjuje standarde, pri čemer bo verjetno izvedla preverjanja na letališčih. Nato se bo odločila, za katere države bo predlagala izjemo.

V odgovoru na ustno vprašanje H-0769/07⁽¹⁾, ki ga je postavil avtor sedanjega vprašanja v zvezi z nepravilnostmi pri upravljanju evropskega socialnega sklada regionalne vlade Navarre (Španija), je Komisija navedla, da namerava organ za upravljanje evropskega socialnega sklada v Španiji pisno zaprositi za dodatne informacije o zadevnem poročilu in o ukrepih, potrebnih za odpravo nepravilnosti, ki jih je odkrilo računsko sodišče Navarre. S tem se je zavezala, da bo raziskala nepravilnosti, navedene v poročilu regionalnega računskega sodišča. Kot je Komisija seznanjena, to poročilo z naslovom „Sredstva, ki jih je Navarra prejela od Evropske unije – področje socialnega sklada 1997–2003“ obravnava upravljanje le do leta 2003.

Ali bo Komisija sprejela ukrepe za pridobitev informacij v zvezi z upravljanjem evropskega socialnega sklada s strani regionalne vlade Navarre za obdobje 2004–2007?

Kot je navedeno v odgovoru na ustno vprašanje (H-0769/07) v zvezi s poročilom Računskega sodišča avtonomne skupnosti Navarra „Sredstva, ki jih je Navarra prejela od Evropske unije – področje socialnega sklada 1997–2003“, je Komisija organ za upravljanje Evropskega socialnega sklada v Španiji zaprosila za dodatne informacije o vsebini poročila in o ukrepih za odpravo nepravilnosti, ki jih je odkrilo računsko sodišče Navarre.

Razen tega bo Komisija tesno sodelovala z zadevnimi španskimi organi, da bo poskusila zagotoviti, da prihodnji zahtevki za plačila s strani Navarre ne vključujejo nepravilnih izdatkov ter da se izdatki, ki so bili že potrjeni, finančno popravijo, kadar je to potrebno.

Komisija prav tako potrjuje, da je bila kopija poročila Računskega sodišča avtonomne skupnosti Navarra poslana Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF). Komisija opozarja, da OLAF oceni vse vhodne informacije, da določi, ali spadajo na področje njegove pristojnosti. Po zaključku ocene bo OLAF sprejel potrebne ukrepe, vključno z, če je potrebno, začetkom preiskave v skladu s postopki, ki jih določa Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)⁽²⁾.

Komisija je zavrnila razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Poljski, kljub temu, da bo po napovedih Komisije, proračunski primanjkljaj Poljske leta 2007 znašal 2,7 % BDP, pri čemer bo v skladu z napovedi v zvezi z gospodarsko rastjo in inflacijo za leto 2008 proračunski primanjkljaj leta 2008 nižji od 3 % BDP. Poljska je ena od redkih držav članic EU, ki je uvedla pokojninske reforme, ki proračun obremenijo za več milijard zlotov vsako leto. Medtem ko sta največji državi članici območja eura, Nemčija in Francija, med letoma 2002 in 2005, tj. štiri leta zapovrstjo, presegli zgornjo mejo primanjkljaja, vendar da tema državama ne bi bilo treba naložiti kazni v višini več milijard eurov v skladu s paktom stabilnosti in rasti, so bila pravila pakta spremenjena. Obe državi morata končati reforme svojih pokojninskih sistemov. To daje nedvomen vtis, da Komisija vseh držav članic EU ne obravnava enako. Večjim državam članicam, ki so že del območja eura, ni treba upoštevati pravil pakta stabilnosti in rasti, medtem ko morajo druge države, ki želijo postati članice tega območja, kljub obsežnim reformam javnih financ vedno znova izvajati nadaljnje reforme. Kdaj se bo končalo neenako obravnavanje držav članic v zvezi z upoštevanjem pravil pakta stabilnosti in rasti?

Komisija je 20. novembra 2007 izdala sporočilo Svetu z naslovom „Ocena ukrepov, ki jih je Poljska sprejela kot odgovor na priporočilo Sveta 27. februarja 2007 v skladu s členom 104(7) na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem“. V tem priporočilu Svet Poljski priporoča, da čezmerni primanjkljaj popravi do leta 2007 ter v ta namen sprejme učinkovite ukrepe do roka 27. avgusta 2007. Poljska vlada je obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, Komisija pa je ocenila te ukrepe na podlagi napovedi iz jeseni 2007 ter sklenila, da Poljski na tej stopnji ni treba sprejeti nobenih dodatnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Sporočilo Komisije Svetu predstavlja vmesno oceno po izteku roka za sprejetje ukrepov. Za druge države v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je Komisija prav tako sprejela sporočila Svetu po izteku roka za sprejetje ukrepov, seveda če ocena sprejetih ukrepov ni bila negativna. V tem primeru je Komisija sprejela priporočilo za sklep Sveta, v katerem ugotavlja, da je bil sprejeti ukrep neprimeren.

Odločitev o razveljavitvi ali nerazveljavitvi je naslednji korak v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Poljskem. Razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem lahko temelji le na dejanskih podatkih. Dejanske proračunske podatke za leto 2007 bo ovrednotil Eurostat aprila 2008, zato pred tem datumom razveljavitev ni mogoča. Razen tega je za razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bistveno, da se zagotovi trajnost popravka primanjkljaja. Ta se oceni glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2008 za obdobje do leta 2009, ki bo objavljena do konca aprila 2008.

Reformiran pakt stabilnosti in rasti omogoča, da se upoštevajo stroški v zvezi z uvedbo pokojninske reforme, ki določa v celoti naložben pokojninski steber. Pri odločitvi o razveljavitvi ali nerazveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Poljskem za te stroške veljajo pogoji pakta stabilnosti in rasti, tj. če se je primanjkljaj znatno in stalno slabšal in je dosegel raven, ki je blizu referenčne vrednosti.

Komisija vse države obravnava enakopravno. Reforma pakta stabilnosti in rasti se je izvedla za uvedbo bolj gospodarske utemeljitve, za boljši odraz vse večje gospodarske heterogenosti razširjene EU in za spodbujanje nacionalnega lastništva. Vlade vseh držav članic, vključno s Poljsko, so se pogajale o pravilih reformiranega pakta stabilnosti in rasti ter so ta pravila odobrile. Komisija natančno spremlja proračunski razvoj v vseh državah članicah ter se ustrezno odzove, kadar je to potrebno.

Industrijski obrati ob reki Axios v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, zlasti v mestu Titov Veles, v reko izpuščajo nevarne odpadke, pri čemer se v reko odlagajo tudi komunalni odpadki. Reka Axios teče skozi Grčijo in se izliva v Termajski zaliv.

Ali je Komisija seznanjena s temi razmerami in onesnaževanjem reke? Če je, ali bo sprejela ukrepe za omejitev tveganj zaradi izpuščanja žveplove kisline v reko ter za prepoved delovanja zadevnih industrijskih obratov, glede na to, da se želi Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pridružiti EU?

Ali bo Komisija ob upoštevanju dejstva, da se delta reke uvršča med mokrišča, ki jih nadzorujeta in ščitita Ramsarska konvencija in evropski program Natura 2000, ter da EU Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji finančno pomoč zagotavlja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v skladu z evropskim sporazumom o partnerstvu, sprejela ustrezne ukrepe, da bi zagotovila, da se dodeljena pomoč nameni tudi za vprašanja, povezana z okoljem v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji?

Komisija v celoti pozna okoljski problem v zvezi z odlaganjem onesnaževal v reko Vardar/Axios. Kot je poudarjeno v odgovorih Komisije na vprašanji E-0637/06 in H-442/00, se od leta 1997 namenja finančna pomoč za obravnavo tega problema. Trenutno obstaja mreža nadzornih točk in postaj za stalno spremljanje hidrološkega in okoljskega stanja območja razvodja Vardar/Axios, kar je omogočilo obsežno analizo kakovosti vode. Oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije so napovedale, da bodo v letu 2007 objavile poročilo z vsemi zadevnimi hidrološkimi, morfološkimi, kemičnimi in biološkimi podatki o kakovosti vode v reki.

Odgovornost nacionalnih organov je, da sprejmejo ukrepe proti onesnaževalom. Kot je poudarjeno v poročilu o napredku za to leto, je bil napredek na področju kakovosti vode omejen. Vendar je nova zakonodaja o vodah, ki so jo sprejele vlade in podeljuje jasne odgovornosti za upravljanje voda Ministrstvu za okolje in prostorsko načrtovanje, korak naprej. Komisija spodbuja organe, da prenesejo in izvajajo direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, takoj ko je to mogoče. Medtem ko je zakonodajni prenos na višji stopnji, so oblasti izjavile, da pred koncem leta 2009 ne bodo mogle v celoti izvesti pravil direktive na tem področju. Komisija bo nadaljevala s spremljanjem tega vprašanja ter ga bo ponovno odprla na svojih dvostranskih srečanjih.

V zvezi s predpristopno pomočjo Komisija v svojem dokumentu o strateškem programiranju za IPA za obdobje 2007–2009 priznava⁽¹⁾, da je treba še naprej izboljševati položaj v zvezi s kakovostjo vode. Zato je predlagala dodelitev sredstev za dejavnosti iz komponente III na področju čiščenja odpadnih voda. Vendar so prihodnje dejavnosti na tem področju prav tako odvisne od sposobnosti vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da upravlja s sredstvi EU iz komponente III.

Eden od pogojev, ki jih je Komisija postavila za združitev družb Gaz de France in Suez je bil, da mora Suez svoje zanimanje za belgijskega distributerja plina Distrigas prepustiti tretji stranki.

EDF, sestrsko podjetje koncerna GDF, ki ga prav tako nadzoruje francoska država, je že povedalo, da se zanima za prevzem Distrigasa.

Ali je za Komisijo sprejemljivo, da Distrigas prevzame EDF?

Kako bo Komisija na belgijskem trgu s plinom in energijo zagotovila ohranitev takšne konkurence, ki bo potrošnikom in podjetjem omogočila izbiro in nižje cene?

Eden od pogojev, ki jih Komisija postavlja za združitev družb Gaz de France in Suez dejansko je, da mora Suez svoje zanimanje za belgijskega distributerja plina Distrigas prepustiti tretji stranki.

Gaz de France in Suez morata predlagati kupca za opuščene posle, vključno z Distrigas. Komisija bo nato ocenila primernost vsakega predlaganega kupca ob upoštevanju kriterijev iz Odločbe Komisije z dne 14. novembra 2006 ter odobrila združitev s pogoji in obveznostmi. Odobritev predlaganega kupca bo odvisna od upoštevanja teh kriterijev. Komisija še ni prejela nobenega predloga v zvezi s kupcem za Distrigas. Komisija ne more špekulirati o primernosti namišljenega predlaganega kupca.

Poleg tega, če nakup Distrigasa izpolnjuje pogoje glede pristojnosti, ki jih določajo pravila Skupnosti za združitev ali nacionalna pravila za združitev, ga bo dodatno pregledal pristojni organ ali organi.

Po podatkih organizacij za pomoč, sta na Kitajskem gobavost in tuberkuloza še vedno razširjeni, pri čemer so ukrepi v zvezi z nadzorom in zdravljenjem teh bolezni odvisni od tuje pomoči. Na Kitajskem so v zadnjih petih letih odkrili 700 novih primerov gobavosti, kar je zaskrbljujoče visoka številka. V Guangxiju, eni od najrevnejših regij v državi z BDP, primerljivim z BDP Lesota v Afriki, bolne ljudi preženejo v osamljene vasi, kjer živijo v zapuščenih hišah, daleč vstran od sodobne Kitajske. Od države prejmejo 150 juanov na mesec, kar znaša 15 EUR, pri čemer v skladu z izračuni Združenih narodov živijo pod pragom revščine.

Ali je Komisija seznanjena z razmerami v zvezi z boleznimi, kot sta gobavost in tuberkuloza, na Kitajskem in neustreznim zdravljenjem teh bolezni? Ali bo Kitajske organe pozvala, naj si sami dodatno prizadevajo preprečiti širjenje teh bolezni, tako da ne bo izvajanje teh ukrepov odvisno le od tuje pomoči?

Komisija razume zaskrbljenost poslanca v zvezi z gobavostjo in tuberkulozo na Kitajskem.

Tuberkuloza ostaja glavni razlog smrti zaradi nalezljive bolezni pri odraslih na Kitajskem. Po ocenah Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) ima Kitajska drugo največji epidemijo tuberkuloze na svetu, pred njo je le Indija, z več kot 1,3 milijona novih primerov vsako leto.

Vendar je v zadnjih letih po izbruhu atipične pljučnice (SARS) Kitajska pokazala močno zavezanost boju proti tuberkulozi in drugim prenosljivim boleznim, vključno s povišanjem domačega financiranja.

Zaradi tega je Kitajska zdaj druga na seznamu držav, ki so povečale pokritost bolnikov s strategijo zdravljenja, pri kateri se bolnik med zdravljenjem spremlja tudi v domačem okolju (DOTS), ter je do konca leta 2005 dosegla svetovni cilj na področju odkrivanja tuberkuloze, in sicer 70 % odkritih primerov in 85 % uspešnost zdravljenja. Pri tem je treba omeniti, da zdravljenje rezistentne in multirezistentne tuberkuloze (MDR-TB) še ni široko dostopno, poleg tega se mora Kitajska soočiti tudi z izzivom tuberkuloze med notranjimi migranti ter zagotoviti, da se vsi bolniki diagnosticirajo, zdravijo in prijavijo.

ES trenutno financira projekt socialne varnosti EU-Kitajska s prispevkom ES v višini 20 milijonov EUR. Ta velik projekt, ki se izvaja od leta 2006, podpira posodabljanje in stroškovno učinkovitost socialnih sektorjev, vključno s sistemi zdravstvenega zavarovanja na ravni osrednje vlade in v šestih pilotnih provincah. Po pričakovanjih bo projekt z izboljšanimi modeli za sisteme zdravstvenega zavarovanja imel pomemben vpliv na socialno varstvo najrevnejšega prebivalstva Kitajske.

Kitajska še ni mogla uresničiti pomembnega cilja javnega zdravja, in sicer odpraviti gobavost. Po podatkih WHO je bilo na Kitajskem v obdobju 2002–2005 1400–1600 novih primerov gobavosti na leto. Vendar se je do leta 2005 izboljšala stopnja odkritih primerov, poleg tega je Kitajska dosegla prvi cilj odprave revščine na podnacionalni ravni.

ES je financirala poseben projekt (z 0,5 milijona EUR sredstev ES) v zvezi z gobavostjo v provinci Guanxi province, ki se je zaključil pred par leti, izvedla pa ga je organizacija Handicap International.

Poleg tega Komisija financira raziskovalni projekt z naslovom „Tuberkuloza na Kitajskem“, ki organizira analizo velike zbirke sevov mikrobakterij, ki povzročajo tuberkulozo, iz 31 kitajskih provinc. To bo zagotovilo znanje o raznolikosti sevov tuberkuloze na Kitajskem. Namen projekta je povečati sodelovanje s kitajskimi znanstveniki in prenesti tehnično znanje ter zbrati podatke v skupni zbirki podatkov in pripraviti analize prebivalstva. Tehnično znanje se bo preneslo v kitajske laboratorije.

Komisija se dobro zaveda izzivov, ki ostajajo na Kitajskem v zvezi z boleznimi, kot sta tuberkuloza in gobavost.

Otok Makronisos, ki je bil za spomeniško območje razglašen leta 1989 s strani ministrstva za kulturo in leta 1992 s predsedniškim odlokom ter uvrščen na seznam spomeniško zavarovanih območij Mednarodnega združenja za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij (ICOMOS), se zdaj uporablja za pašo in nezakonit lov. V gledališče in cerkve, vključno z obnovljenimi, je bilo vlomljeno, pri čemer se uporabljajo kot ovčje ograde in gnojišče. Zato so ti objekti v skladu z uradnim policijskim poročilom zelo poškodovani. V odgovoru na vprašanje (H-0205/04⁽¹⁾) je Komisija navedla, da bo ob upoštevanju vloge grških organov preučila možnost financiranja projektov za obnovo in razvoj tega spomeniškega območja in spomenikov, ki se na tem območju nahajajo.

Ali so grški organi zaprosili za financiranje projektov v zvezi z otokom Makronisos? Ali je Komisija mogoče seznanjena z obstojem projektov za obnovo in razvoj tega spomeniškega območja ter ali bo raziskala nezakonite dejavnosti na otoku, ki uničujejo zgodovinski spomenik ter „oltar svobode misli in zamisli“?

Organi držav članic morajo Komisiji predložiti vlogo le, če ta zadeva večji projekt v smislu členov 25 in 26 uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999⁽²⁾ za obdobje 2000–2006 in členov od 39 do 41 uredbe Sveta št. 1083/2006⁽³⁾ za obdobje 2007–2013. Za vse druge projekte se morajo države odločiti o njihovi vključitvi.

V skladu z načelom subsidiarnosti ostaja izvajanje intervencij strukturne politike dejansko na načelu partnerstva med državami članicami in Komisijo. V okviru tega partnerstva za zasnovo, pripravo, izvajanje, spremljanje, revizijo in ocenjevanje sofinanciranih intervencij je pobuda za vključitev posebnih projektov v operativne programe naloga grških organov.

V skladu z odstavkom 7 člena 4 uredbe (EC) 1080/2006⁽⁴⁾ evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v obdobju 2007–2013 svojo pomoč med drugim usmerja v „investicije v kulturo, vključno z varstvom, spodbujanjem in ohranjanjem kulturne dediščine; razvoj kulturne infrastrukture za podporo družbeno-gospodarskemu razvoju, trajnostnemu turizmu in povečanju privlačnosti regij; ter pomoč za izboljšanje ponudbe kulturnih storitev z novimi storitvami z dodano vrednostjo“. Zato je projekt, ki ga omenja poslanec, načeloma lahko upravičen do sofinanciranja iz ESRR.

Komisija zato predlaga, da poslanec to vprašanje naslovi na pristojne grške organe. Komisija ni obveščena o kakršnem koli projektu, povezanem z otokom Makronisos.

Pred približno enim letom in pol so bili v Gazi ugrabljeni trije izraelski vojaki. Zadevni mladi možje imajo družine v Izraelu in so bili pred tem civilisti. Do zdaj družine vojakov niso prejele nobenih informacij, kaj se je z njimi zgodilo, kar je v nasprotju z vsemi humanitarnimi zakoni, ki veljajo v civiliziranem svetu.

Avtorja tega vprašanja zanima, ali si Komisija namerava prizadevati za pridobitev informacij o tem, ali so vojaki živi, kakšno je njihovo zdravstveno stanje ter v kakšnih razmerah se nahajajo. Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za zagotovitev njihovega brezpogojnega izpusta ali, če je to potrebno, za zagotovitev dostojne vrnitve njihovih posmrtnih ostankov v domovino?

Komisija je prav tako zaskrbljena zaradi nadaljnjega ujetništva treh ugrabljenih izraelskih vojakov.

Komisija še naprej uporablja širše evropske in mednarodne politične okvire za širitev svojega poziva za njihov izpust.

Četverica in Svet za splošne zadeve in zunanje odnose sta večkrat ponovila svoj poziv za njihov izpust. Komisija prav tako nadaljuje politični dialog z libanonsko vlado, palestinskimi organi in partnerji v tej regiji, v katerega vključuje njihova prizadevanja na tem področju.

Zaradi zavračanja Komisije, da bi bila priprava gozdnih zemljevidov upravičena do sofinanciranja iz četrtega okvira podpore Skupnosti, država ne more zaščititi gozdnih ekosistemov, saj so gozdne karte podlaga za vzpostavitev gozdnega in zemljiškega katastra, ki sta bistvena za razmejitev in zaščito gozdnih ekosistemov. Kot utemeljitev je Komisija navedla, da je v okviru tretjega okvira podpore Skupnosti predviden podoben projekt grškega katastra Ktimatologio A.E. v zvezi z razmejitvijo gozdov in gozdnih ekosistemov. Vendar pristojne službe in znanstveni organi menijo, da projekt ni povezan s pripravo gozdnih kart.

Ali bo Komisija ponovno preverila to vprašanje ter omogočila sofinanciranje projekta v zvezi s pripravo gozdnih kart v Grčiji v okviru četrtega okvira podpore Skupnosti?

Kar zadeva razvoj podeželja priprava gozdnih kart ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ker ne spada med upravičene ukrepe glede na določbe uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

V okviru 3. programskega obdobja (2000–2006) se večji projekt „Infrastruktura podatkov in IT za sodoben kataster v Grčiji“ sofinancira iz Evropskega sklada za razvoj podeželja (ESRP) v okviru operativnega programa „Informacijska družba“. V tem okviru je predviden podprojekt za določitev gozdnih območij. Osnovni cilj je z uporabo starih in novejših osnovnih kart pojasniti gozdna območja za celotno državo, tako da je gozdna služba lahko pravočasno pripravljena za poročila o gozdovih, ki so v državni lasti.

Komisija je nedavno predložila predloge v zvezi s prihodnjo „celostno pomorsko politiko EU“.

V skladu s katero koli pobudo na tem področju morajo biti države članice pristojne za upravljanje svojega ozemlja, zlasti teritorialnih vod in izključnih ekonomskih con (IEC), na različnih področjih, kot so izraba virov, prevoz, raziskave, upravljanje meja in varnosti, regionalno načrtovanje, okoljske in gospodarske dejavnosti, kot je ribolov.

Kako namerava Komisija ob upoštevanju načela, da je treba za nove prednostne naloge zagotoviti nova sredstva, v okviru proračuna Skupnosti financirati to politiko, ki v skladu z besedami Komisije „potrebuje tudi dobro finančno podlago“?

Zakonodaja Skupnosti na različne načine vpliva na dejavnosti v teritorialnih vodah in izključnih ekonomskih conah (IEC), kot so izraba virov, prevoz, raziskave, upravljanje meja in varnosti, regionalno načrtovanje, okolje in ribištvo.

Obstajajo mehanizmi za financiranje, povezani s temi politikami, poleg tega je financiranje na voljo zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 7. okvirnega programa Skupnosti za raziskave in Evropskega sklada za ribištvo.

Sčasoma bo celostni in splošen pristop k zadevam v zvezi z morjem, predlagan v nedavnem sporočilu Komisije z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ omogočil več skladnosti med sektorskimi politikami v zvezi z oceani in morji ter skladnejšo uporabo s tem povezanega financiranja.

Prav tako je treba opozoriti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. julija o pomorski politiki dal prednost „oblikovanju proračunske postavke z naslovom „Pomorska politika: Pilotni projekti“ za spodbujanje pilotnih projektov, ki si prizadevajo za integracijo različnih sistemov za spremljanje in nadzor morij, združevanje znanstvenih podatkov o morju ter širjenje mrež in najboljših praks na področju morske politike in obalnega gospodarstva; poziva, da se pomorska politika ustrezno upošteva v proračunski strukturi politik in inštrumentov EU za obdobje po letu 2013“. Sprejetje proračuna s strani Parlamenta za pilotne projekte pomorske politike bi bilo pomemben prvi korak k financiranju pomorske politike.

V zvezi z mojim vprašanjem H-0869/07 se Komisiji sicer zahvaljujem za obsežne informacije, ki jih je zagotovila v odgovoru z dne 13. novembra 2007, vendar poudarjam, da Komisija žal ni odgovorila na eno od točk. Ali lahko Komisija zato odgovori na naslednje vprašanje:

kako je možno s temi več kot 60 000 podpisi čim bolj učinkovito zagotoviti, da Parlament skupaj s Komisijo in Svetom odločneje ukrepa glede tega vprašanja v zvezi z zlorabami pri prevozu živih živali?

Za dopolnitev svojega odgovora na vprašanje H-0869/07 želi Komisija ponovno potrditi svoje globoko spoštovanje do stališč 60 000 in več državljanov, ki so izrazili svojo zaskrbljenost v zvezi s prevozom živali.

Komisija se strinja s poslancem, da je treba bolje izvajati pravila EU za dobro počutje živali med prevozom.

Komisija je v prejšnjem odgovoru že razložila sprejete ukrepe in prihodnje načrte za zagotavljanje tega cilja.

Komisija je v preteklosti prejela druge peticije v zvezi z dobrim počutjem živali in jih še naprej upošteva pri pripravi svoje politike.

V agencijah Evropske unije je zaposlenih več sto pogodbenih uslužbencev, ki so upravičeni do pokojnine iz proračuna EU.

Ali je Komisija obravnavala vprašanje v zvezi s prihodnjimi proračunskimi izdatki za pokojnine pogodbenih uslužbencev agencij Skupnosti ter/ali izvedla izračune?

Na kakšen način je obravnavala to vprašanje in kakšni so izračuni? Ali Komisija predvideva kakšne težave v zvezi z izdatki za pokojnine pogodbenih uslužbencev?

Pogodbeni uslužbenci, ki jih zaposlijo izvajalske in regulativne agencije, plačujejo enake prispevke za pokojninsko zavarovanje kot uradniki in začasno osebje, tj. 1/3 zneska, potrebnega za zavarovalno podlago, kar zdaj znaša 10,25% osnovne plače, pri čemer imajo enake pokojninske pravice, tj. od 1,9 % do največ 70 % končne osnovne plače na leto.

Zato za pogodbene uslužbence veljajo enaka pravila kot za uradnike ali začasno osebje, pri čemer jih lahko razdelimo v dve kategoriji:

tako kot uradniki in začasno osebje morajo pogodbeni uslužbenci, ki niso izpolnili pravice do pokojnine iz pokojninskega zavarovanja evropskih institucij (imajo manj kot deset let delovne dobe in so stari manj kot 63 let), prenesti aktuarsko vrednost pokojnin, posodobljeno ob datumu prenosa, na drugo pokojninsko zavarovanje (člen 109(1) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter priloga VIII, člen 11(1) kadrovskih predpisov);

pogodbeni uslužbenci, ki imajo ob prekinitvi sodelovanja deset let delovne dobe ali so stari več kot 63 let, so upravičeni do pokojnine pod enakimi pogoji kot uradniki (člen 109(1) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in člen 77 kadrovskih predpisov).

Sredstva za plačilo pokojnin so zagotovljena v okviru proračuna (naslov 30, poglavje 1, člen 13). V predhodnem predlogu proračuna za leto 2008 so navedeni izračuni, vključno z oceno števila upokojencev agencij⁽¹⁾.