Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 13. december 2007 - Strasbourg

8. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Predlog resolucije (B6-0543/2007)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, rad bi povedal, da resolucije o dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah nisem podprl iz več razlogov. Zlasti mislim, da smo v tej polkrožni dvorani pripravili več kot dovolj pretiranih besedil ter da evropske institucije redko, če sploh, po teh pretiranih besedilih in izjavah ukrepajo.

Ker se približujejo olimpijske igre v Pekingu, se bodo evropske ekscelence znova poskušale dobrikati kitajskim organom. To je že jasno iz sedanje resolucije, ki poleg mnogih smiselnih elementov trdi tudi, da so se na nedavnem državnem kongresu kitajske komunistične stranke, pri čemer citiram: „pokazale […] perspektive […] glede izvajanja višjih mednarodnih meril na področju človekovih pravic“. Kako naivno od tega parlamenta, saj resničnost današnjega Pekinga predstavljajo ustrahovanje, deportacije, aretacije in delovna taborišča. Čas je, da Evropska unija opusti svojo politiko dvojnih meril za Kitajsko.

– Predlog resolucije (B6-0512/2007)

  Dimitar Stoyanov (NI). - (BG) Glasoval sem proti resoluciji o ekstremizmu, ker se poziva k obsojanju ploda tega sovraštva. Kdo nam pridiga o ekstremizmu? Kolega Schulz in kolega Cohn-Bendit, zagovornika marksizma in leninizma, prav tiste ideologije, ki je pomorila na ducate milijonov Rusov ter Ukrajincev na začetku prejšnjega stoletja? Ali kolega Vigenin, čigar stranka je bolgarske državljane petdeset let držala v šahu in pomorila na tisoče Bolgarov v svojih koncentracijskih taboriščih? Nas boste vi učili, kakšen je ekstremizem? Hvala.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, ja, tako je v tem parlamentu. Če niste gospod Schulz, morate počakate do obrazložitve glasovanja, da lahko izrazite svoje mnenje. Ta parlament je ponovno spregovoril o „nujnosti“ boja proti „ekstremizmu“, a ne govori o resničnem ekstremizmu in resničnem nasilju, kot je na primer vzpon islama v Evropi. Namesto tega že neštetokrat govori o omejitvi svobode izražanja tistih, ki se mirno zavzemajo za pravico do individualnosti, zaščite ter ohranjanja naših jezikov, identitet, kultur in svobode.

Skoraj tragično je, da Parlament stalno govori o svobodi in človekovih pravicah, hkrati pa postavlja najstrožja in najostrejša omejujoča pravila ljudem, ki imajo o zadevi drugačno mnenje ter se na primer preprosto ne pridružijo ostalemu Parlamentu pri čaščenju svete krave pregovorno večkulturne družbe. Jaz te resolucije ne jemljem resno in po mojem mnenju ne more biti svobode brez popolne svobode političnega izražanja.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti resoluciji o ekstremizmu. Ne zato, ker menim, da ta izraz zadeva mene, ker drži ravno nasprotno, a ker se že neštetokrat legitimna politična razprava proti nadaljnjemu množičnemu priseljevanju in za trdno prilagoditveno politiko zavestno povezuje z ekstremizmom in nasiljem.

Celo naslov resolucije je zavajajoč in pristranski. Ekstremizem levice je očitno nekaj, kar po opredelitvi ne more obstajati, pri čemer očitno še nihče tu ni slišal za naraščajoči islamski fundamentalizem. To je vzeto naravnost iz Kafkinega dela. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako moreče. Če kdo ni v skladu s politično korektnostjo, se ga obsoja. Morda kdo lahko razloži, kako se nekaj takega lahko nanaša na Listino o temeljnih pravicah, ki smo jo podpisali včeraj.

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospod predsednik, tudi jaz sem iskreno glasoval proti tej resoluciji, saj je treba med pridiganjem lisice paziti na svoje gosi. Redko sem videl bolj hinavski dokument od tega predloga resolucije o „naraščajočem ekstremizmu“ v Evropi, pri čemer je jasno, da sta Evropa in ta parlament vodilna v hinavščini.

Navsezadnje ekstremizem levice sploh ne obstaja, kot so že povedali moji kolegi. Prav zares sploh nihče ne kaže na islamski ekstremizem. Predmestja Pariza so gorela, a očitno težava leži v majhni nekonformistični manjšini, ki greni življenje tej vzvišeni instituciji.

Morda bi ponovno morali odpreti vrata gulagov za tiste, ki si še vedno upajo kritizirati kult Evrope in nedotakljivo večkulturno družbo, skupaj z inkvizicijo in izgonom na Hudičev otok za heretike. Le takrat bo Evropa očiščena svojih zadnjih kritikov, kult Evrope pa bo lahko nemoteno nadaljeval z misijo spreobračanja.

  Mogens Camre (UEN). - (DA) Gospod predsednik, ta resolucija vsebuje upravičeno kritiko neofašističnih in fundamentalističnih gibanj v nekaterih evropskih državah. Vendar je videti, da je kot celota enostransko usmerjena proti težavi, ki se jo opisuje kot evropski državljani s fašističnim in rasističnim odnosom, zaradi česar ta resolucija izgubi svoj pomen. Večkrat ponovljene javnomnenjske raziskave na Danskem so pokazale, da priseljenci iz nezahodnih držav niso mnenja, da se z njimi ravna kakor koli rasistično ali sovražno. Vendar so nekateri priseljenci iz neevropskih držav izvajali zelo razširjeno nasilje nad danskimi državljani in drugimi priseljenci. V uradnih statističnih podatkih o zločinih so priseljenci iz nezahodnih držav nesorazmerno prevečkrat zastopani.

V zadnjih mesecih je teden za tednom prihajalo do mnogih incidentov s streljanjem na ulicah, pri čemer so bile vpletene priseljenske tolpe, in posameznih napadov. Priseljenskim uradnikom, ki tudi sami niso danskega porekla, so že grozili in jim zabičali, naj nehajo opravljati svoje delo, a ne Danci, ampak prav tisti ljudje iz tujih kultur, ki jim skušajo pomagati, da bi se vključili v dansko družbo. Imamo uglednega priseljenskega politika sirskega izvora. Potrebuje neprestano varovanje, a ne pred Danci, ampak pred fundamentalisti islamskega porekla. Naša obveščevalna služba ves čas sodeluje pri preprečevanju nasilnih napadov na Dance in danske socialne institucije, pa ne s strani Dancev, temveč tujcev. Zato je z danske perspektive ta resolucija nesmiselna. Na Danskem je nasilen rasizem usmerjen proti demokraciji in človekovim pravicam. Iz tega razloga nisem mogel glasovati za to resolucijo.

– Predlog resolucije (B6-0503/2007)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Gospod predsednik, Črno morje postaja ena glavnih poti za povečanje izvoza nafte v tej regiji, pri čemer je v zadnjih letih tam žal pogosto prihajalo do nesreč tankerjev in tovornih ladij. Dvanajst plovil je tu potonilo ali nasedlo med hudim neurjem. Ti dogodki so imeli resne posledice, vplivali so na življenja ljudi in povzročili obsežne ekološke katastrofe.

Razlitje olja tankerja Exxon Valdez na Aljaski pred več kot 18 leti je primer obsežne katastrofe, pri čemer se njene posledice čutijo še danes.

Ob upoštevanju, da vsakodnevno po morjih sveta pluje približno 200 tankerjev, sem mnenja, da bi morali razmere redno in podrobno spremljati ne le v Črnem morju, ampak tudi v drugih morjih. Države članice in druge države, ki mejijo na Evropsko unijo, bi morale zagotoviti strožjo uporabo veljavne zakonodaje Skupnosti in morskih varnostnih standardov. V tem okviru pozivam Svet, da mora pospešiti razprave in zavzeti skupno stališče glede preostalih zakonodajnih aktov v tretjem svežnju o pomorski varnosti.

– Predlog resolucije (B6-0495/2007)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, opuščanje kvot in uvedba spremljanja uvoza tekstila s Kitajske naslednje leto bosta nedvomno vodila v izboljšane nadzorne mehanizme. Vendar se ne strinjam s tem, da volnene tkanine niso vključene v spremljanje. Naša resolucija je politični poziv Komisiji, izraz naše želje, da se bolj poudari zahteva po izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, in protest proti kitajskemu oviranju uvoza evropskih proizvodov. Pozdravljam dejstvo, da bo Kitajska morala izdajati uvozna dovoljenja, ki bodo omogočila izvajanje nadzornih postopkov v kitajskih pristaniščih, pri čemer se bo bolje zaščitilo Evropo pred ponarejenim blagom. Hkrati je dolžnost Komisije, da zaščiti evropske potrošnike pred strupenimi snovmi, na primer pred azo barvili, ki so včasih prisotna v kitajskem blagu. Zato pozivam Komisijo, da zahteva zaseg tekstila, ki predstavlja tveganje za zdravje, na mejah Evropske unije.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Kyösti Virrankoski in Ville Itälä (A6-0492/2007)

  Bastiaan Belder (IND/DEM), v pisni obliki. – (NL) Svet in Evropski parlament sta dosegla sporazum o dodatnem financiranju satelitskega sistema Galileo in izdatkov za zunanje zadeve, vključno s policijsko misijo na Kosovu. V ta namen sta povečala večletni finančni okvir 2007–2013 in uporabila instrument prilagodljivosti, pri čemer je prišlo do prerazporeditve znotraj veljavnih proračunskih vrstic. Te prerazporeditve bi bile lahko bolj daljnosežne.

Najbolj me moti prilagoditev predhodno dogovorjene meje za sklade EU za obdobje do leta 2013 in uporaba instrumenta prilagodljivosti v ta namen. Uporabi tega instrumenta se je treba izogibati, pri čemer mora na vsak način ostati omejena na zelo izredne okoliščine. Vsake spremembe v stroških se mora predvsem uravnotežiti z zmanjševanjem drugih proračunskih vrstic. Mislim predvsem na izdatke, ki ne zadevajo osrednjih ciljev Evropske unije, in proračunske vrstice, pri katerih njihovo izvajanje že zamuja ob upoštevanju načrtovanih izdatkov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sporazum, sklenjen med Komisijo, Svetom in Parlamentom glede proračuna v letu 2008, odkriva resnično pomembnost „velikih držav“ in „bogatih držav“, saj se sporazum odziva na njihove zahteve, da se čim bolj omeji zgornjo mejo proračuna EU.

Kljub vsem poskusom, da se to prikrije, je resnica, da so bili predlogi Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta za proračun EU nižji od zneska, predvidenega za leto 2008 v finančnem okviru 2007–2013. Tako je bilo tudi lani in v finančnem okviru 2000–2006.

V resnici ta proračun EU za leto 2008 predstavlja zmanjšanje za več kot 9 milijard EUR glede plačil v primerjavi s tem, kar je bilo sklenjeno v finančnem okviru za leto 2008; kar zadeva plačila, se je proračun EU zmanjšal od 1,04 % do 0,96 % bruto nacionalnega dohodka Skupnosti. Na drugi strani je proračun EU postopno premaknil svoje prednostne naloge k financiranju neoliberalnih, federalističnih in militarističnih politik EU.

Zato zavračamo ta sporazum.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Podpiramo osnovna načela proračuna EU za leto 2008 in poudarjamo, da mora dobro ravnati z denarjem davkoplačevalcev. Okviri, ki jih je določila finančna perspektiva, se morajo spoštovati, pri čemer pozdravljamo dejstvo, da se bo proračun ohranil znotraj meja teh okvirov.

Kmetijska podpora je eno od področij, kjer je še prostor za zmanjšanje sredstev v dobro ciljev, ki so bolj usklajeni z lizbonskimi ambicijami, tj., da bi se morala EU razviti v gospodarsko najuspešnejšo regijo na svetu.

  Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. − Med proračunskimi pogajanji sta se Parlament in Svet odločila, da preusmerita 50 milijonov EUR iz decentraliziranih agencij za sofinanciranje evropskih programov GNSS (EGNOS/GALILEO) in Evropskega tehnološkega inštituta. Ni bilo navedeno, katere agencije bo to zadevalo.

Ponovno programiranje zadeva agencije pod razdelkom 1A, pod katerega spada Eurofund, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Eurofund ima sedež v Dublinu. Ta fundacija zagotavlja pomembno storitev na področju trga dela in delovnih razmer, zato bi bila odtegnitev nevzdržna in neučinkovita.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlagani proračun za leto 2008, prvič zato, ker je predlog očitno v skladu z načeli, ki so določena v finančni perspektivi 2007–2013.

Drugič, ker je predlog, o katerem se je glasovalo po pogajanjih s Komisijo in Svetom, končno premagal resne težave, ki so se pojavile v zvezi s financiranjem programa Galileo. Rešitev za to je tudi zelo pozitivna, ker omogoča zagotavljanje razumne stopnje financiranja za projekte, vključene v vseevropska omrežja.

Tretjič, mislim, da so dosežene rešitve glede državne blagajne zelo pozitivne, kar zadeva proračun za plačila za točke, ki financirajo Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, ki sta zelo pomembna za omogočanje, da Portugalska razvija svoje projekte, ki jih potrebuje za doseganje veliko višjih stopenj gospodarske rasti kot v zadnjih letih, ter da bi se tako približala povprečju EU.

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0443/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Približno pred 50 leti je Svet Evrope oblikoval sistem predpisov, pravnih in sodnih instrumentov za zaščito in spodbujanje temeljnih pravic, pri čemer je ta sistem postal merilo za človekove pravice, pravno državo in demokracijo v Evropi.

Agencija za temeljne pravice, ki je pravna naslednica Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, bi morala pomagati izboljšati skladnost in usklajenost politike EU o temeljnih pravicah.

Ker imata obe instituciji enak cilj (okrepitev zaščite temeljnih pravic), je bistveno, da se zagotovi njuno tesno sodelovanje.

Namen sporazuma je zagotoviti medsebojno dopolnjevanje in preprečevanje podvajanja z dejavnostmi Sveta Evrope, kot je določeno v členu 9 Uredbe o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice.

Podpiram zaključek tega sporazuma v duhu sodelovanja, preglednosti in medsebojnega dopolnjevanja, zlasti določitev okvira sodelovanja med obema institucijama, ki vključuje redne stike in srečanja, izmenjavo podatkov in usklajevanje aktivnosti, da bi se preprečilo podvajanje in zagotovila najboljša možna uporaba sredstev.

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Paradoks ali mogoče hinavstvo Evropskega parlamenta je v tem, da pridiga o demokratičnih načelih in vrednotah, pri čemer jih hkrati krši, saj jih noče uporabiti, ko se mu to ne zdi priročno.

Tako je bilo včeraj, ko je Evropski parlament med plenarnim zasedanjem uradno razglasil Listino o temeljnih pravicah sredi splošnega razburjenja, pri čemer je prezrl nasprotovanje separatistov, ki so zahtevali referendum za sprejetje nove ustavne pogodbe.

Evropski parlament diskreditira samega sebe, ko zavrača vsako razpravo in stigmatizira svoje lastne izvoljene poslance, ki so predani spodbujanju ohranjanja nacionalne identitete in suverenosti.

Svoboda izražanja je nekaj vredna le, če imajo pravico do nje tudi politični nasprotniki. Glede na konservativne politične skupine je videti, da so nekatere vrste govora nezakonite in se jih mora za vsako ceno preprečiti. Ko Evropski parlament ogroža samega sebe z zahtevanjem Listine o temeljnih pravicah, izvoljeni poslanci Nacionalne fronte jasno in glasno izražajo, da nimajo enake predstave o človekovih pravicah ter da bodo nadaljevali z bojem za spoštovanje suverenosti in identitete narodov Evrope.

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0501/2007)

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za poročilo gospoda Graefa zu Baringdorfa, saj je nujno treba uvesti sistem elektronske identifikacije za ovce in koze. Obžalujem 17-mesečno zamudo v predlogu Komisije.

Strinjam se s spremembo predloga Komisije, da se mora določiti poseben datum, ko bo sistem začel veljati, pri čemer je 31. december 2009 najprimernejši datum, kot predlaga sporočilo gospoda Graefa zu Baringdorfa.

Ne strinjam se s predlogoma spremembe 4 in 5, ki bi upočasnila hitro izvajanje sistema. Prav tako se ne strinjam s predlogom spremembe 3, saj je po mojem mnenju cilj zadevnega dokumenta določiti urnik, ne pa razpravljati o načelih.

– Poročilo: Genowefa Grabowska (A6-0468/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Mi, švedski socialdemokrati, smo glasovali za poročilo, ker je pomembno, da se odpravijo sedanje ovire, ki preprečujejo zbiranje preživninskih prispevkov od državljana, ki prebiva v drugi državi članici kot oseba, ki je upravičena do preživnine. V zvezi s tem je zlasti pomembno, da se zaščiti šibkejša stran v postopku zbiranja. Vendar nasprotujemo besedilu v predlogih spremembe 9 in 26, ki zahtevata, da strani po neodvisnem pravnem posvetovanju skleneta pisni sporazum o pristojnosti sodišča in o nacionalnem pravu, ki bi moralo veljati, da bi bil sporazum učinkovit na sodišču. Take zahteve niso v skladu s švedsko pravno tradicijo.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Povečanje mobilnosti v EU in naraščajoče število parov, ki se ločujejo, povzročata vedno več čezmejnih sporov v zvezi z zahtevki za preživnino.

Sedanji postopki za izterjavo zahtevkov za preživnino so predolgi in preveč zapleteni, pri čemer je v veliko primerih nemogoče doseči rezultat. Medtem pa preživninski upravičenci, ki so v veliki večini otroci, živijo v zelo slabih okoliščinah in pogosto nimajo dovolj denarja za preživetje.

Ta pobuda je torej zelo pomembna, saj bi morala olajšati delovanje notranjega trga in svobode gibanja z odstranitvijo ovir, ki so jih ustvarila neskladja med državami članicami v zvezi z izterjavo preživninskih obveznosti. Zagotoviti bi morala, da se take odločitve čim hitreje in učinkoviteje ter s čim manj stroški priznajo in izvajajo v vsej Evropski uniji.

To bo poenostavilo življenja državljanov in bi hkrati moralo imeti pozitivne učinke, saj bo to preživninskim upravičencem, ki živijo v drugi državi članici, olajšalo vložitev zahtevka na pristojno sodišče, pri čemer bo odločitev sodišča priznana v vseh državah članicah brez nadaljnjih formalnosti.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo o predlogu Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (KOM(2005)0649 – C6-0079/2006 – 2005/0259(CNS)).

Gospa Grabowska pravilno ocenjuje, da zdaj ne obstaja skupen usklajen sistem priznavanja in izvrševanja preživninskih zadev na ravni EU.

Strinjam se s pobudo po hitrem in brezplačnem izvrševanju zahtevkov za preživnino, zlasti v okviru čezmejnega gibanja oseb.

Poročilo upravičeno poudarja potrebo po uvedbi takega ukrepanja, da bo odločba imela enak učinek kot v državi članici, v kateri je bila izdana, pri čemer ne bi bilo dodatnih formalnosti.

– Predlog resolucije (B6-0518/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Od leta 1997, ko je bila podpisana Ottawska konvencija, je na podlagi podatkov, ki so bili na voljo prejšnjega novembra, to konvencijo podpisalo 156 držav. Pomembno in obžalovanja vredno je dejstvo, da ZDA niso ena od teh držav.

Resolucija, ki je bila sprejeta danes, precej pravilno izpostavlja neskladnost med dejanji Evropske komisije, saj je dejavno napovedala, da si namerava prizadevati za uničenje protipehotnih min in za podporo žrtvam, ki so v večini otroci, hkrati pa je izbrisala posebno proračunsko vrstico za protipehotne mine na koncu leta 2006.

Glede na pomembnost tega ukrepanja in dejstva, da se podpora žrtvam nikakor ne odziva zadostno na njihove potrebe, mislimo, da bi bilo potrebno ponovno vključiti posebno proračunsko vrstico o protipehotnim minah za financiranje protiminskega delovanja, pomoči žrtvam in zahtev po uničenju zalog; še več, dodajamo, da bi se moralo zagotoviti znatno povečanje dodeljenih sredstev.

Obžalujemo, da se ni sprejel predlog naše parlamentarne skupine, ki vse države poziva, da prenehajo s proizvodnjo zemeljskih min in da enote EU ne smejo v nobenih okoliščinah ali pod nobenimi pogoji uporabiti min.

– Predlog resolucije (B6-0543/2007)

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Nisem glasoval glede resolucije o odnosih EU-Kitajska, ker se nerad povezujem z očetovskimi očitki ali moralizirajočo razpravo, ki jo resolucije te vrste posredujejo. Evropska unija, ki ne more sprejeti Listine o temeljnih pravicah, ki bi veljala na vsem njenem ozemlju, ni upravičena do pridiganja ostalemu svetu.

– Predlog resolucije (B6-0512/2007)

  Jim Allister (NI), v pisni obliki. − Kot predstavnik regije Severne Irske, v kateri je bila stranka Sinn Fein, povezana s teroristično organizacijo, ki je nedavno umorila mladega moškega Paula Quinna, sprejeta v vlado s koalicijo izključno demokratičnih strank, sem bil vesel, ko sem ga opazil ter volil za predlog spremembe 14, ki se glasi:

„Obžaluje dejstvo, da se je nekaterim glavnim političnim strankam zdelo primerno dati videz verodostojnosti in sprejemljivosti skrajnostnim strankam s tem, da so z njimi sklenile sporazume in žrtvovale svojo moralno integriteto za ceno kratkoročnih političnih koristi in koristoljubja.“

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. − Čeprav nasprotuje vsaki obliki ekstremizma, Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva meni, da Britanci ne potrebujemo nasvetov EU glede tega vprašanja, prav tako ne bi Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva pozivala EU h kakršnim koli ukrepom. To in tudi ostale zadeve so pravica svobodnih ter demokratičnih nacionalnih držav.

  Derek Roland Clark (IND/DEM), v pisni obliki. − Čeprav nasprotuje vsaki obliki ekstremizma, Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva meni, da Britanci ne potrebujemo nasvetov EU glede tega vprašanja, prav tako ne bi Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva pozivala EU h kakršnim koli ukrepom. To in tudi ostale zadeve so pravica svobodnih ter demokratičnih nacionalnih držav.

  Hanna Foltyn-Kubicka, Wojciech Roszkowski in Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, mi smo proti rasizmu, ksenofobiji in političnemu ekstremizmu. Nedavna praksa v Evropskem parlamentu, kjer so se ti koncepti zlorabljali v stalnem političnem boju, pri čemer je bila ogrožena svoboda govora, kar resno poosebljajo incidenti v polkrožni dvorani 12. decembra letos, nam daje vedeti, da so podporniki Listine o temeljnih pravicah, pri čemer je treba povedati, da vsebuje nesmiselno prepoved diskriminacije, ki temelji na „drugem političnem mnenju“, takrat kršili načela, ki so jih sami predlagali.

Zaradi pomanjkanja natančne opredelitve političnega ekstremizma in ksenofobije v resoluciji, ki naj bi bila namenjena boju proti terorizmu, o tej zadevi ne bomo glasovali.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Stranke Nacionalna fronta, Vlaams Belang in FPOE niso ekstremistične, rasistične ali ksenofobične. Mečejo jih v isti koš na nezdrav in napačen način, pri čemer jih vse tako imenovane „konservativne“ stranke še vedno skušajo obtožiti ekstremizma le zato, ker hočejo spodbujati ohranjanje nacionalne identitete.

Demokracija je nedvomno ogrožena, pri čemer tisti, ki jih je sistem vnaprej določil za krivce, niso tisti, ki jo ogrožajo. Demokracije ne ogrožajo ljudje, ki kritizirajo in oporekajo politikam, zlasti politiki priseljevanja, in ki so zato obtoženi ekstremizma. Ogrožajo jo tisti, ki sistematično dušijo svobodo izražanja v imenu človekovih pravic in politične korektnosti ter v bistvu le prikrivajo svoj lasten neuspeh pri reševanju težav na področju priseljevanja, pomanjkanja varnosti in identitete, s katerimi se soočajo.

Z obsežnim povečanjem obsega zakonodaje, ki bi se borila proti ekstremizmu v Evropi, bi bil Parlament lahko ponosen, da pomaga ohranjati demokratična načela in vrednote. Žal je resnica nasprotna. Parlament se ne osredotoča na radikalne islamistične ali totalitarne komunistične režime, ampak le znova hrani svojo nacionalno in globalistično obsedenost.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, odločno nasprotujem rasizmu, ksenofobiji in političnemu ekstremizmu. Vseeno mislim, da je v dokumentih, sprejetih v okviru Evropskega parlamenta, treba jasno opredeliti pojme, kot so politični ekstremizem in ksenofobija. Če se to ne naredi, to lahko pod pretvezo plemenitosti dejansko služi nasprotnim ciljem ter postane področje zlorab v javnih aktivnostih politikov, pri čemer bi se onemogočila svoboda izražanja in lastnega mnenja.

Do enega primera take selektivne razlage teh konceptov je prišlo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu 12. decembra letos. Kako je na primer določba člena Listine o temeljnih pravicah, ki se glasi „Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi […] političnega ali drugega mnenja“v skladu z nasilnim odvzemom listov papirja z oznako „REFERENDUM“ iz rok poslanca? To je bilo miroljubno izražanje mnenja nekaj izvoljenih poslancev.

Glede na ta položaj ne bom glasoval o resoluciji o boju proti naraščanju ekstremizma v Evropi.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Presenetljivo je videti, kako ohromljen je lahko Evropski parlament: lahko vidi le desno. Različne resolucije, ki so jih predlagale skupina PSE, liberalci, skupina Verts in celo komunisti, ekstremizem obravnavajo le s strani „skrajne desnice“.

Kaj pa radikalni islamizem ter vsi ti trockisti in komunisti? Niti enkrat se ni omenilo teh vrst ekstremizma.

To je žalitev za vse žrtve totalitarnih komunističnih režimov ter za vse tiste, ki vsakodnevno trpijo zaradi dogme in praks radikalnega islamizma. Evropski parlament ne verjame, da so te vrste ekstremizma neustrezne. Sploh ne obstajajo, ker ne predstavljajo dela sedanjega standardnega slovarja politične korektnosti znotraj teh zidov.

Zaradi spoštovanja načel in vrednot demokracije, enakosti in strpnosti, skupina PSE z veseljem pozdravlja razpustitev skrajne desničarske politične skupine Neodvisnost, tradicija in suverenost (ITS) in poziva k okrepitvi pogojev za oblikovanje političnih skupin v Parlamentu. Rdeča nit teh izvoljenih poslancev je sistematično demonizirati svoje politične nasprotnike, da bi lahko svojo konservativnost vsilili vsem.

Te resolucije so hinavska, slepa in nazadnjaška naloga. Glasovali bomo proti njim.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Čeprav popolnoma podpiram resnične ukrepe za prevlado nad rasizmom in ekstremizmom, resolucija, ki jo je ustvarila levica, pri tem ne pomaga in je namenjena promociji njihovega lastnega izkrivljenega programa. Dejansko je razlika med skrajno levico in skrajno desnico zelo majhna, druga drugo le spodbujata. Vendar je bila levica uspešna pri preusmerjanju pozornosti z njenih lastnih skrajnosti k spodbujanju institucij in politik, ki pomagajo njenim ciljem. EU je v svojih stalnih prizadevanjih za širitev svojega dosega pogosto soodgovorna. Ne odobravam navideznih nevladnih organizacij EU, kot je tako imenovana „Agencija za temeljne pravice EU“, ali financiranja iz javnih sredstev nevladnih organizacij, ki spodbujajo programe levice. Zato sem se vzdržal glasovanja o tej resoluciji.

  Thomas Wise (IND/DEM), v pisni obliki. − Nasprotujem vsaki obliki ekstremizma, vendar se ne strinjam s tem, da Britanci potrebujemo nasvete EU glede te ali katere koli druge zadeve. Nisem bil izvoljen, da bi EU razširila ali povečala svoj nadzor nad Združenim kraljestvom. Ta zadeva mora ostati pod nadzorom in pravico svobodnih in demokratičnih nacionalnih držav.

– Predlog resolucije (B6-0494/2007)

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (NL) Leta 1928 se je neodvisna Črna gora prostovoljno združila s sosednjimi državami Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Leta 2006, po razpadu Jugoslavije, so se volivci Črne gore, zadnje države, ki je ostala združena s Srbijo, demokratično odločili, da več ne želijo biti združeni z njo. Tako je Črna gora postala 49. neodvisna država v Evropi. Zdaj je pomembno, da Črna gora postane normalna država, ne pa le večja različica Monaka: raj za bogate tujce, ki bi radi plačevali nizke davke, prali denar in gradili palače. Črna gora se mora bolj potruditi v boju proti okoljskemu onesnaževanju in tihotapljenju cigaret.

Vesel sem, da je odbor za zunanje zadeve sprejel moje predloge sprememb v zvezi s stanovanjskim vprašanjem ter zaposlitvijo za srbske in kosovske begunce. Osebe brez države to ne smejo ostati za vedno, pri čemer mora Črna gora spoštovati sporazume Sveta Evrope v zvezi s tem. Celo moj predlog v zvezi z obnovo železniških povezav med severom in jugom do mesta Nikšić na bosanski meji in mesta Skadar v Albaniji je bil sprejet. Povečanje obsega cestnega prevoza ni veljavna rešitev. Na srečo poročevalec gospod Vernola za razliko od njegovega lanskega letnega poročila ne poziva k hitremu pristopu k Natu ali gospodarski politiki, ki je še bolj neoliberalna kot v ostali Evropi. Pristop k Natu ne sme biti predpogoj za pristop k EU.

– Predlog resolucije (B6-0503/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Resolucija, ki je bila danes sprejeta v Evropskem parlamentu, izraža solidarnost z žrtvami brodolomov, do katerih je prišlo v Kerčenski ožini, tj. ožini, ki povezuje Črno in Azovsko morje, pri čemer je prišlo do okoljske katastrofe.

Okoljski vpliv izlitja naftnih derivatov v ožino je poslabšala hitra razširitev onesnaževal zaradi takratnega močnega vetra in visokih valov.

Na splošno se strinjamo s stališči v resoluciji, ki poudarja pomembno vlogo držav članic pri zagotavljanju, da so ladje v njihovih nacionalnih registrih prilagojene mednarodnim standardom, pri preprečevanju pomorskih nesreč in boju s posledicami takih nesreč.

Strinjamo se s potrebo po izvajanju ukrepov za zmanjšanje okoljskega tveganja in po napredovanju v pomorski varnosti ter mislimo, da bi morala vsaka pobuda na ravni EU v tem okviru temeljiti na izboljšanem sodelovanju med državami članicami, pri čemer te ne bi ogrožale svojih odgovornosti na tem področju.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Širitev Evropske unije poziva k naši solidarnosti s prebivalstvom 431 000 km2 velikega območja okoli Črnega morja.

To solidarnost izraža sporazum za začetek pogajanj s Turčijo, izvajanje sosedske politike z Gruzijo in Ukrajino ter strateško partnerstvo, ki je vzpostavljeno z Rusijo. Zaradi nasilnosti nevihte razmišljamo o posledicah podnebnih sprememb tudi v naši soseščini. Potrebna je politika obvladovanja tveganja, ki združuje preprečevanje in zaščito biološke raznovrstnosti.

Spominjamo se, da je nevihta zajela štiri plovila in povzročila smrt osmih mornarjev. Rusko tovorno plovilo se je prelomilo na pol, pri čemer se je sprostilo 4 000 ton nafte na selitveno pot ptic potapljačic, ki se vračajo iz Sibirije. Evropska unija je poslala ekipo v okviru centra za spremljanje in obveščanje. V okviru te pobude bi se moralo storiti več. Za preprečitev prihodnjih katastrof mora EU zagotoviti, da se visoki varnostni standardi sistematično nanašajo na floto ruskih plovil. EU mora ruskim partnerjem predpisati uporabo tovornih plovil z dvojnim trupom za prevoz nafte. Med srečanjem parlamentarne skupščine Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje bi morali zahtevati uporabo standardov v evropskem svežnju o pomorski varnosti.

– Poročilo: Christian Ehler (A6-0448/2007)

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo gospoda Ehler o sistemih zajamčenih vlog.

Poročevalec je predstavil zelo dobro poročilo, v katerem opozarja na nove izzive, ki čakajo sisteme zajamčenih vlog zaradi vse večjega povezovanja trgov. Na te izzive se je treba odzvati, če naj se zagotovi stabilnost finančnih trgov. Sistemi zajamčenih vlog so zelo pomemben del v sistemu finančnih trgov v EU, pri čemer bi bilo treba njihovo delovanje neprestano izboljševati.

Poročevalec upravičeno opozarja na težavo kriznega upravljanja in varnostne mreže za čezmejne vloge v kriznem upravljanju.

Strinjam se, da bi moralo krizno upravljanje temeljiti na boljšem zgodnjem odkrivanju tveganja, bolje opredeljenih in načrtovanih postopkih sodelovanja vseh udeležencev ter pojasnitvi, kdaj se breme razdeli. Treba je upoštevati razlike med sistemi ter raznolikost udeležencev v javnem in zasebnem področju.

– Predlog resolucije (B6-0495/2007)

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Množični uvoz, sprijena vloga trdnega eura v primerjavi z namerno podcenjeno tujo valuto, socialni in okoljski damping, ponaredki, piratstvo, nevarni proizvodi in obstoj netarifnih ovir so prizadeli evropsko proizvodnjo: v tekstilni in drugih panogah je vsako poročilo ter resolucija tega parlamenta o trgovinskih odnosih videti enako.

Zakaj se je v teh okoliščinah sprejelo članstvo Kitajske v STO? Glasovali smo proti temu. Zakaj nihče noče videti, da liberalizacija trgovine z državami, ki so se odločile, da ne bodo spoštovale pravil, pri čemer nikoli ne oporekate tej liberalizaciji, vodi le v gospodarsko katastrofo in socialni razpad v vseh regijah ter sektorjih? Zakaj bi sprejeli konec tekstilnih kvot in odpuščanje več deset tisoč evropskih delavcev? Zdaj ste zaskrbljeni zaradi tega, a le plaho govorite o možnih sredstvih poslovne obrambe, varovalnih ukrepih in skupnem nadzorovanju izvažanja. To ni veliko in ni dovolj, vendar je bolje kot nič.

Čeprav je ta resolucija prav tako koristna kot čokoladni čajnik, bomo glasovali zanjo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Veseli smo sprejetja naših predlogov, ki:

– vztrajajo, da sistem dvojnega nadzora ne bo uporaben, če se ne zagotovi, da se ne bodo ponovili dogodki iz leta 2005, in da so potrebni novi varovalni ukrepi;

– ponavljajo predlog, da se mora za sektor tekstila in oblačil oblikovati program Skupnosti, zlasti za regije z omejenimi možnostmi, odvisne od tega sektorja ter pomoči za mala in srednje velika podjetja;

Obžalujemo, da je večina Evropskega parlamenta zavrnila naše predloge, ki so na primer:

– govorili o resnih posledicah liberalizacije v sektorju tekstila in oblačil, pri čemer prihaja do zapiranja ali selitve podjetij, brezposelnosti in resnih družbeno-gospodarskih kriz;

– opozarjali, da so nekatere države sprejele varovalne ukrepe do konca leta 2008, pri čemer ni razumljivo, zakaj tudi EU ne stori tega;

– poudarjali zahtevo po določitvi regulativnega okvira, s katerim bi se lahko kaznovalo selitev podjetij, pri čemer mora biti dodelitev javne pomoči podjetjem na nacionalni in evropski ravni pogojena z dolgoročnimi obvezami za regionalni razvoj in zaposlovanje, vključno z zahtevo po vrnitvi dodeljene pomoči, če takšni pogoji niso izpolnjeni;

– pozivali, naj se okrepi vloga predstavnikov delavcev v upravnih telesih podjetja in pri odločanju glede strukturnega upravljanja.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Tekstilni sektor v Franciji in Evropi je po koncu veljavnosti Sporazuma o tekstilnih proizvodih (Multi Fibre Arrangement) nekatere od naših regij spremenil v gospodarske in socialne puščave. Za več tisoč moških in žensk, ki so izgubili delovna mesta, to pomeni revščino in prikrajšanje.

Uničenje teh podjetij in družbene strukture v imenu globalizacije ter proevropskega ultraliberalizma je za Evropsko unijo simbol ene od največjih gospodarskih polomij.

Številna leta je ta pristop pomenil selitev naše proizvodnje v vseh gospodarskih sektorjih, tudi tiste z visokim standardom, v ostale države po svetu: v severno Afriko in zlasti Azijo. To svetovno novo uravnoteženje dejansko za tretje države ne prinaša koristi, pri čemer še dodatno slabša gospodarsko hlapčevstvo v korist majhne elite v kitajskih tovarnah in povzroča zaradi vztrajne gospodarske krize dolgoročno brezposelnost v Evropi.

Očitno je svetovna konkurenca, ki jo spodbuja STO, glavni razlog za razširjeno osiromašenje in pomanjkanje dinamičnosti Evrope. Evropska unija mora nujno končati to norost in končno vzpostaviti zaščito in prednost v Skupnosti.

– Poročilo: David Martin (A6-0463/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Med drugim to poročilo vključuje pravi nesporazum. Priznava, da „revščina v Koreji ostaja nerešen problem, ki se poglablja in ker se Koreja po statistiki OECD umešča med tri članice OECD z največjimi razlikami v dohodkih, ki se tudi najhitreje še povečujejo“ (temu lahko dodamo, da to ni edini primer, saj so se v EU razlike v dohodkih med bogatimi in revnimi tudi povečale, zlasti na Portugalskem, kjer se razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi še povečuje, z okoli dvema milijonoma Portugalcev, ki živijo v revščini).

Kljub temu poročilo poziva k sporazumu o „prosti trgovini“ med EU in Korejo ter liberalizaciji trgovine, čeprav je znano, da take politike dajejo prednost kopičenju bogastva velikih gospodarskih in finančnih skupin tako v EU ter tudi v Koreji. To je sporazum, ki bo za delavce pomenil še večji pritisk, da sprejmejo nizke plače, izgubijo pravice in socialne napredke, ki so jih pridobili v imenu „konkurenčnosti“ ter povečajo ogromne dobičke redkih.

Medtem se ne omenja ladjedelniške industrije…

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo gospoda Martina o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo.

Poročevalec je pripravil dobro poročilo, v katerem izpostavlja gospodarsko pomembnost Koreje kot trgovinske partnerice za Evropsko unijo. Sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Korejo je del strategije, ki bo Evropi zagotovila svetovno razsežnost.

Sporazum o prosti trgovini med Korejo in Evropsko unijo je lahko podlaga za spodbujanje visokih socialnih in okoljskih standardov ter primer za ostale sporazume, o katerih se zdaj še pogaja.

Strinjam se, da si je treba čim bolj prizadevati, da se zagotovi zaveza Evropske unije in Koreje v zvezi s človekovimi pravicami, in sicer v okviru sporazuma o prosti trgovini, o katerem zdaj potekajo pogajanja ali prek ločenega sporazuma.

(Seja je bila prekinjena ob 12.50 in se je nadaljevala ob 15.00.)