Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 13. december 2007 - Strasbourg

11.1. Vzhodni Čad

  Predsednica. – Naslednja točka je šest predlogov resolucije o vzhodnem Čadu⁽¹⁾.

  Adam Bielan (UEN) , avtor. − (PL) Gospa predsednica, zelo sem zaskrbljen zaradi poostritve bojev v Čadu in pomanjkanja napredka pri iskanju politične rešitve za ta konflikt. Zato želim opozoriti zlasti na vlogo misije EUFOR Čad/CAR. Glavni cilj evropske pobude, ki jo podpirajo tudi ZN, je zagotoviti varnost na območju delovanja humanitarne operacije.

Ob upoštevanju še vedno trajajoče krize v Darfurju in destabilizirajočega učinka te krize na razmere v regiji je treba poudariti, da je konflikt že presegel meje Čada in Srednjeafriške republike. Menim, da je ključno na to območje čim prej namestiti nevtralne sile iz držav članic. Vendar poudarjam, da je uspeh take mirovne misije odvisen predvsem od političnih prizadevanj, ki so potrebna za izvajanje uspešnega mirovnega procesa.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), avtorica. − Gospa predsednica, izpostaviti želim nekaj pomembnih in ključnih točk. Nobenega dvoma ni, da je v Čadu potrebno posredovanje. Nobenega dvoma ni, da je prevladujočo človeško bedo beguncev v tistem delu našega sveta neznosno opazovati, vendar želim zelo jasno poudariti, da pri predlagani misiji obstajajo določene težave.

Prva od teh je pomanjkanje jasnosti glede mandata te akcije. Govorimo, da je to mirovniško in humanitarno prizadevanje. Če je res tako, potem je treba to poudariti zlasti v obsegu pristojnosti sil, ki jih bomo napotili na to območje. Menim, da nismo dovolj jasni.

Menim, in pri tem moram nasprotovati svojemu kolegu, da tako zamišljeno posredovanje ne bo povečalo varnosti. Nedavno se je konflikt še bolj zaostril in postal bolj krut. Prav tako smo od voditeljev mnogih uporniških skupin slišali, da bodo vsako posredovanje in zlasti to posredovanje, obravnavali kot sovražno. To predstavlja veliko težavo.

Prav tako moram povedati, pri čemer spet nasprotujem svojemu kolegu, da trenuten položaj sil ne bo deloval kot nevtralna sila, ki je potrebna. Z največjim spoštovanjem do Francije in njenih ljudi želim izpostaviti, da takšna naprtitev misije Franciji meji na provokativno in menim, da je izredno nespametna.

Menim, da ne moremo oblikovati skupne evropske obrambne ali varnostne politike. Težave, ki so se pojavile, v tem primeru v zvezi s Čadom, zelo jasno kažejo, zakaj je tako. Menim, da je to neizvedljivo, ker imamo zelo različne tradicije in zgodovine ter različne zunanjepolitične cilje in poglede. Velika škoda je, če lahko tako rečem, saj prihajam iz države, ki je še vedno vsaj v osnovi vojaško nevtralna, da dolžnosti, odgovornosti in zmožnosti vojaško nevtralnih držav v Evropski uniji niso zadostno prepoznane, zlasti v lizbonski pogodbi. Menim, da lahko poskrbijo za posredovanje države s tako tradicijo, ki temelji na nevtralnosti, ki jo je omenil moj kolega.

Končno, posredovanje v Čadu je nujno. Vendar je bistveno, kako se bomo tega lotili. Vsaka operacija mora biti osredotočena. Zagotovo mora biti nevtralna, in kar je najpomembnejše, imeti mora možnost za uspeh.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, ugotavljam, da tabla ne prikazuje časa. Ali to pomeni, da bomo imeli to popoldne privilegij neomejene izrabe časa, ali je to tehnična napaka?

  Predsednica. – Gospod Matsakis, držali se bomo časovnega razporeda, ki je bil določen.

  Colm Burke (PPE-DE), avtor. − Gospod predsednik, to nujno resolucijo sem vložil z namenom uveljaviti politični in javni pritisk glede čimprejšnje napotitve mirovniške misije EU na obmejno območje vzhodnega Čada. Nedavni nemiri v vzhodnem Čadu, vključno s hudimi spopadi med uporniškimi borci in čadsko vojsko poudarjajo nujnost naše prisotnosti v tej regiji za zaščito nedolžnih beguncev ter notranje razseljenih oseb pred ujetjem v navzkrižnem ognju. Ti vojaški napadi slabšajo kriminalne razmere in povečujejo nevarnost okoli taborišč za notranje razseljene osebe. Dostop do taborišč je za humanitarno osebje oviran, prav tako se borijo z razbojništvom, ki omejuje njihovo zmožnost priskrbeti zelo potrebno humanitarno pomoč.

Pozivam EU in njene države članice, da spoštujejo politično odločitev in tej misiji zagotovijo več sil in čimprejšnjo primerno finančno, logistično in zračno podporo, vključno s potrebnim številom helikopterjev. Verodostojnost EU glede njene zunanje politike na svetovni ravni je ogrožena, če ne bo mobilizirala zadostnih sil in opreme za delovanje te misije. To je mirovniška misija EU, zato zadeva vse države članice EU, ne glede na to, ali so države udeleženke ali ne.

Tu in zdaj bi rad odpravil mit, da bo to misijo vodila Francija. V tej misiji sodelujejo sile iz Švedske, Nizozemske, Poljske, Avstrije in Irske. Poleg tega je ne bo vodila Francija, ampak Irska. Irski general–polkovnik Pat Nash je bil določen za vodenje te misije, zato bo on sprejemal odločitve glede dejavnosti sil na tleh. Ta operacija se bo izvedla, zato take pripombe niso koristne za razumevanje te misije in njeno sprejemanje s strani čadskega lokalnega prebivalstva ter uporniških skupin.

Pri ostalih državah članicah je bilo ta teden zaslediti delni napredek, ki je sledil irskemu pozivu, da mora biti ta misija zadostno podprta. Zdi se, da je ena od držav ponudila medicinsko opremo, medtem ko ostale države članice razpravljajo o zagotovitvi financiranja za pomoč drugim državam pri oskrbi s potrebno logistično podporo, vključno z letali. Še ena konferenca četrte generacije se mora takoj sklicati, da se zagotovi vse potrebno za zaščito naših sil na terenu, da se bodo le-te lahko posvetile svoji pomembni nalogi varovanja beguncev. Zdaj je čas za ukrepe. Naše nedelovanje bo zahtevalo življenja.

  Alain Hutchinson (PSE), avtor. − (FR) Gospa predsednica, ponovni boji med silami upornikov in vlade v Čadu so vzrok za več sto mrtvih ter ranjenih in obnovljene napetosti na obmejni regiji Sudana ter Srednjeafriške republike. Razmere so dejansko omejile dostop več tisoč ljudi do begunskih taborišč in znatno zapletle nalogo humanitarnih delavcev.

Poleg tega vas opozarjam, da so v tej regiji sveta ženske in otroci še vedno žrtve zelo grozljivega nasilja ter da že več kot 450 000 razseljenih oseb živi v obupnih pogojih točno na območju, na katerem se je konflikt obnovil.

Ob upoštevanju tega moramo zahtevati, da sprte strani prenehajo z boji, zlasti na območjih, na katerih je prizadeto tudi civilno prebivalstvo. Prav tako zahtevamo, da se spoštujejo temeljna načela mednarodnega humanitarnega prava, kar pomeni spoštovanje humanitarnih območij, odobritev prevoza pomoči in tudi nenapadanje humanitarnega osebja.

Na splošno smo zaskrbljeni tudi glede dejstva, da strani, ki so udeležene v konflikt, mednarodno pravo upoštevajo vedno manj ali ga celo ignorirajo. Evropska unija mora ukrepati v zvezi s tem zaskrbljujočim razvojem razmer. Oblasti v Čadu pozivamo, da si sistematično prizadevajo in preganjajo odgovorne za posilstva, vojne zločine in vse oblike resnih kršitev človekovih pravic.

Vendar lahko poudarim, da je naše sporočilo namenjeno predvsem k Evropski uniji, zlasti svetu ministrov, prek katerega imamo več možnosti, da bomo slišani in ga zato pozivamo, da prevzame svoje odgovornosti. Svet je 15. oktobra sprejel skupen ukrep o operaciji EUFOR Čad/CAR, da se zagotovi zaščita civilistov, humanitarna pomoč ter varnost za lokalno in tuje humanitarno osebje. Dva meseca kasneje zaradi pomanjkanja sredstev in zadostne opreme sile EUFOR še vedno niso bile napotene v Čad. To je nesprejemljivo, zato morata Svet in Komisija nujno pospešiti proces odločanja in zagotoviti, da se ta operacija izvede čim hitreje.

Poleg tega želim izpostaviti, da ne bo uspešna nobena misija za ohranjanje miru v vzhodnem Čadu ali severnem delu Srednjeafriške republike brez splošnega procesa sprave, v katerega se vključi celotna regija. Zavedamo se, da bo prisotnost sil EUFOR pred vrati Sudana upornikom otežila prosto gibanje čez meje in zato povzročila premik nekaterih napadov. Nujna in ključna pomoč, h kateri se je zavezala Evropska unija, se lahko zato zelo hitro izkaže za neprimerno.

Prav tako je zdaj ključno, da EU čim bolj spodbuja obnovitev mirovnih pogovorov na regionalni ravni skupaj z vsemi vpletenimi stranmi in različnimi predstavniki mednarodne skupnosti.

Končno želim izpostaviti, da menimo, da je pri tem zlasti pomembna in strateška nevtralnost evropskih sil. Ker so uporniki že zagrozili, da jo bodo napadli, če bo to le prikrita francoska misija, pozivamo ostale države članice, da skupaj prispevajo k sestavi te sile, da bo vsem jasno, da je to dejansko evropska sila.

  Marios Matsakis (ALDE), avtor. − Gospa predsednica, vzhodni Čad je postal drugi Darfur in déjá vu prizori ubijanj ter uničenja, ki so usmerjeni proti nedolžnim civilistom, se vračajo in nas preganjajo.

Medtem mi v EU, ki smo del privilegirane elite tega sveta, brez konca razpravljamo, kako ravnati v tem položaju. Medtem ko – zelo modro, a zelo počasi – tehtamo in tehtamo svojo odločitev poslati učinkovito vojaško silo za ohranjanje miru v to regijo, tisti kriminalci, ki izvajajo etnična čiščenja, neovirano še naprej izvajajo svoja podla dejanja.

Pomembno, morda celo najpomembnejše sporočilo te današnje razprave mora biti naše vztrajno pozivanje Komisije in Sveta, da je treba EUFOR primerno oskrbeti in nujno poslati v prizadeto regijo. Tisti v Svetu ali Komisiji, ali tudi drugje, ki zavlačujejo s tem ukrepom, bodo odgovorni za nadaljnje stopnjevanje nasilja in tragedijo, ki mu bo neizogibno kmalu sledila.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), avtor. − (ES) Gospa predsednica, menim da je zlasti pomenljivo, da tri nujne resolucije, o katerih danes razpravljamo, vse obravnavajo različne oblike nasilja nad ženskami. To dokazuje, da je ta vrsta nasilja značilna za celoten svet, čeprav se v vsakem primeru prikazuje na drugačen način.

Prvi od treh primerov, ki jih danes obravnavamo, tj. razmere v Čadu, je žalosten primer tega, kako so v okviru vojne ženske pogosto spolno izkoriščane, pri čemer posilstvo postane orožje v vojni. Take razmere nastanejo zlasti v begunskih taboriščih, vendar niso omejene le nanje.

Cilj te resolucije je vsaj za nekatere od nas izpostaviti dejstvo, da se morata odzvati mednarodna skupnost in zlasti Evropska unija na te razmere in prevzeti odgovornost za zaščito žrtev.

Ob upoštevanju tega je napotitev posebne misije EUFOR Čad/CAR nujna in odgovorna naloga. Pridružiti se želim tistim, ki ste izpostavili tveganje, da se bo to misijo obravnavalo kot izrecno povezano z eno samo državo, tj. Francijo. Menim, da bi bilo to škodljivo in zlasti neučinkovito za cilje misije.

Zato želim poudariti tudi, da mora sestava misije odražati raznolikost držav članic Evropske unije, da se izognemo zamenjavi te misije s francoskimi silami operacije Sparrowhawk. Poleg tega moramo pred čim več organi, pri čemer pozivam Svet in Komisijo, da to storita, obsoditi krute napade na civilno prebivalstvo, ki jih izvajajo džandžavidska milica ter ostale čadske skupine.

Zlasti obžalovanja vredna je uporaba spolnega nasilja kot vojnega orožja in nesprejemljivo je, da se takih zločinov ne kaznuje. Zato pozivam čadske oblasti, da prevzamejo odgovornost in raziščejo ta posilstva ter zlorabe, storilce pa sodno preganjajo.

  Bernd Posselt , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, o zadnjih Burbonskih kraljih se govori, da so vedno prepozno ukrepali v zvezi z zamislimi, vlado ali vojsko. Žal se zdaj to dogaja z Zahodom in Evropo, ker že predolgo dopuščamo katastrofo v Darfurju in vzhodnem Čadu. Kasneje kot bomo posredovali, dražje bo to posredovanje, ne v finančnem, ampak tudi v vojaškem in političnem smislu. Zato sem gospodu von Wogau hvaležen za odločno delovanje na področju obrambne in varnostne politike, hvaležen sem tudi gospodu Dessu za enako delovanje na humanitarnem področju. Končno moramo ukrepati. Vendar države zavlačujejo ne le v zvezi s potrebno opremo, ampak tudi glede sil. Na terenu potrebujemo sile z lokalnim znanjem in izkušnjami. Prepričan sem, da ne sme biti prikrite francoske misije, o kateri sicer tudi ne razpravljamo, vendar potrebujemo lokalno znanje in izkušnje, ki jih imajo Francozi. Poleg tega moramo sodelovati z Afriško unijo in Arabsko ligo, ki sta zdaj žal še v celoti nepristranski. Vendar ne moreta prevzeti naših odgovornosti.

Jasno poudarjam: želimo posredovati, vendar ne smemo storiti enakih napak, kot smo jih v Afganistanu, tj. ne smemo posredovati brez politične strategije. Kdor koli posreduje mora imeti tudi strategijo za mirovne pogovore, medetnične razprave in rešitev velikih plemenskih ter ostalih sporov, ki obstajajo ob navideznih mejah tako v vzhodnem Čadu in tudi v Darfurju. Kot Evropski parlament bi zato morali spodbujati napotitev sil in humanitarne pomoči ter tudi zagotoviti čim hitrejšo izvajanje te pomoči za trajnostno politično strategijo za ohranjanje miru v tej regiji.

  Toomas Savi, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, zelo kratek bom. Drugi vrh EU-Afrika je bil popolnoma neuspešen: strani nista sklenili sporazuma o gospodarskem partnerstvu in odnosi med tema dvema deloma sveta so se ohladili.

Napete razmere v vzhodnem Čadu teh razmer ne izboljšujejo. Eden od predpogojev za uspešno sodelovanje je konec več desetletij trajajočih vojaških spopadov v Afriki. Pri reševanju konflikta v vzhodnem Čadu mora Evropska unija dokazati, da smo odločni glede doseganja rešitve za ohranjanje miru in želimo čim prej poslati svojo vojaško misijo za ohranjanje miru v vzhodni Čad.

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospa predsednica, prejšnji vikend se je v Lizboni odvijal vrh EU-Afrika. Namen vrha je bil razviti podlago za novo partnerstvo med Evropo in Afriko: partnerstvo, ki bo glede na skupno izjavo Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta temeljilo na skupnih vrednotah in načelih, kot so demokracija, človekove pravice ter dobro upravljanje.

Vendar odnos Evrope do posameznikov, kot sta Robert Mugabe iz Zimbabveja in Muammar Gaddafi iz Libije, če omenim le dva; oba sta bila sprejeta z rdečo preprogo, žal dokazuje, da je še vedno velika razlika med načelnimi izjavami ter resničnostjo. Sedanje razmere v Čadu kažejo, če za to potrebujemo dokaz, da velik del Afrike ni pripravljen vstopiti v to „skupnost skupnih vrednot.“

Če želimo ohraniti Evropejci verodostojnost v naši razpravi o človekovih pravicah in ne le enostavno izvajati realpolitike, potem mora naše posredovanje jasno sporočati, da se morata brezpravje in samovoljnost čim prej umakniti najbolj temeljnim demokratičnim načelom. Žal ocena Čada zadeva tudi številne druge režime v Afriki. Čad ni edini bolnik Afrike.

  Predsednica. – Hvala vam za pojasnila. Napovedati moram govornike, ki želijo govoriti v imenu svojih političnih skupin. Tu ne dvomimo o vaši politični skupini, kot tudi ne dvomimo o vseh ostalih, in vsi tu vedo, katero skupino predstavljate.

  Alain Hutchinson (PSE). – (FR) Gospa predsednica, v zvezi z vašo izjavo o zadnjem govoru želim razjasniti: skupina PSE me je uporabila kot govornika; govoril sem kot avtor in v imenu skupine PSE. Ne želim, da bi si kdo mislil, da v zvezi s tem vprašanjem nismo zaskrbljeni.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospa predsednica, vsi se dobro zavedamo grozljivih humanitarnih in varnostnih razmer v vzhodnem Čadu. Tega ne smemo ločiti od širše regionalne katastrofe v Darfurju: 300 000 ubitih ljudi, dva milijona razseljenih ljudi, štiri milijone ljudi živi z zahodno pomočjo v hrani. Že tri leta je mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi tega položaja. Priznavam, da je Evropska unija zagotovila obsežno humanitarno pomoč v tej regiji. To je dobra stran.

Prispevek Evrope v političnem smislu ni tako hvalevreden. V Lizboni slavi sudanskega diktatorja Omarja El Baširja skupaj z Mugabejem, tiranom Zimbabveja, in tam v skrajno gnusnem dejanju hinavščine podpiše deklaracijo o človekovih pravicah in dobrem upravljanju.

Drugi prispevek EU je poskus vključitve v nekakšno nezrelo vojaško misijo z namenom prilepiti naziv EVOP na še eno vojaško operacijo. Dejansko je ta predlagana misija slabo zamišljena; obseg sil je nezadosten, primanjkuje mu ključne zdravstvene, logistične in transportne podpore; tri mesece zaostaja za časovnim načrtom ter nima varnostnih rezerv, če se razmere še bolj poslabšajo.

Preučiti moramo le naključno udeležbo pri tej misiji, ki je nenazadnje večinoma francosko vodena operacija, da ugotovimo, zakaj mnogi v Čadu, Sudanu in Srednjeafriški republiki ter nenazadnje tudi naši vojaški častniki, resno dvomijo v uspeh tega projekta. Vojaštvo mora biti prepuščeno drugim.

Kot del skladne strategije za celotno regijo je treba nujno okrepiti prizadevanje ZN-AU. Tega mora politično voditi Varnostni svet ZN.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisija natančno preučuje poslabšanje varnostnih razmer v vzhodnem Čadu ter je vztrajna pri svoji podpori napotitve vseh sil EUFOR, da se zaščiti begunce in razseljene osebe v regiji. Za to bo uporabila Evropska unija vse razpoložljive instrumente v vzhodnem Čadu. Komisija bo zagotovila ne le sile EUFOR, ampak tudi več kot 50 milijonov EUR kot del celostnega načrta.

S temi sredstvi se financirajo ukrepi na treh ključnih področjih, ki vključujejo tudi nujno pomoč in dolgoročno razvojno pomoč.

Prvi sektor zadeva humanitarno pomoč, za katero je ECHO v letu 2007 že zagotovil 30,5 milijonov EUR v obliki ukrepov nujne pomoči za podporo beguncem in razseljenim osebam v različnih sektorjih v Čadu. Podobna raven financiranja je zagotovljena za nadaljevanje teh ukrepov v letu 2008.

Drugi sektor vključuje organizacijo čadskih policijskih enot, ki bodo odgovorne za izvajanje humanitarnih varstvenih ukrepov. V okviru misij EU in ZN v Čadu Združeni narodi vzpostavljajo, usposabljajo in opremljajo do 850 čadskih policijskih enot ter enot vojaške policije, ki bodo napotene v begunska taborišča v vzhodnem Čadu. Evropska unija podpira ta program ZN z 10 milijoni EUR iz instrumenta za stabilnost.

Tretji sektor zadeva ponovno vključevanje in obnovo. Komisija bo leta 2008 zagotovila 10,1 milijona EUR iz devetega evropskega razvojnega sklada za razvojne ukrepe, ki spodbujajo obnovo, reševanje konfliktov in organizacijo upravnih zmogljivosti. To so ukrepi, ki so nujni za izboljšanje varnostnih razmer na območjih misij ZN-EU. Dodatni ukrepi so načrtovani v okviru desetega evropskega razvojnega sklada, pri čemer je zanje od leta 2008 do 2013 zagotovljenih 311 milijonov EUR.

Ti ukrepi morajo kratkoročno podpirati tudi vračanje razseljenih oseb v njihove domovine. Njihov dolgoročni cilj je trajna stabilizacija razmer v Čadu in v celotni regiji.

Prejšnji govorniki so pravilno izpostavili širjenje spopadov med uporniki, naklonjenimi vladi in silami predsednika Idrissa Débyja v vzhodnem Čadu, ki jasno otežujejo humanitarno pomoč. Varnosti ni več mogoče zagotoviti niti na območjih okoli begunskih taborišč. Poleg tega so se negotove humanitarne razmere še dodatno zaostrile zaradi hitrega povečanja števila beguncev iz bojnih območij. V teh zelo zaskrbljujočih razmerah je ponovna vzpostavitev varnosti v regiji nujna.

Za izvajanje te naloge je ključna prisotnost vojske. Zato je treba sile EUFOR napotiti točno v ta krizna območja. Vendar bodo uspešne le, če se odpravi vzroke konflikta in se hkrati uvede političen proces, ki bo umiril glavne napetosti in z omogočanjem gospodarskega razvoja zmanjšal revščino.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes po koncu razprav.

(1) Glej zapisnik.