Kazalo 
Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 13. december 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Nadaljnje obravnavanje resolucij Parlamenta: glej zapisnik
 3. Deseta obletnica Konvencije iz Ottawe o prepovedi protipehotnih min (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik
 4. Blago (razprava)
 5. Gospodarski in trgovinski odnosi s Korejo (razprava)
 6. Čas glasovanja
  6.1. Proračunsko leto 2008, kakor ga je spremenil Svet (glasovanje)
  6.2. Predlog splošnega proračuna 2008, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (glasovanje)
  6.3. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med ES in Črno goro (glasovanje)
  6.4. Sodelovanje med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope (glasovanje)
  6.5. Datum uvedbe elektronske identifikacije za ovce in koze (glasovanje)
  6.6. Preživninske obveznosti (glasovanje)
  6.7. Deseta obletnica pogodbe o prepovedi protipehotnih min (Ottawska konvencija) (glasovanje)
  6.8. Vrh EU/Kitajska – Dialog o človekovih pravicah EU/Kitajska (glasovanje)
  6.9. Boj proti naraščanju ekstremizma v Evropi (glasovanje)
  6.10. Črna gora (glasovanje)
  6.11. Onesnaževanje z nafto v Črnem in Azovskem morju po brodolomu več ladij (glasovanje)
  6.12. Sistemi zajamčenih vlog (glasovanje)
  6.13. Upravljanje premoženja II (glasovanje)
  6.14. Tekstil (glasovanje)
  6.15. Gospodarski in trgovinski odnosi s Korejo (glasovanje)
 7. Časovni razpored delnih zasedanj: glej zapisnik
 8. Obrazložitev glasovanja
 9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 10. Sprejetje zapisnika: glej zapisnik
 11. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države(razprava)
  11.1. Vzhodni Čad
  11.2. Pravice žensk v Saudovi Arabiji
  11.3. Pravica za „tolažnice“
 12. Čas glasovanja
  12.1. Vzhodni Čad (glasovanje)
  12.2. Pravice žensk v Saudovi Arabiji (glasovanje)
  12.3. Tolažnice (glasovanje)
 13. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 14. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik
 15. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik
 16. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik
 17. Pisne izjave, vpisane v register (člen 116 Poslovnika): glej zapisnik
 18. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik
 19. Časovni razpored prihodnjih sej: glej zapisnik
 20. Prekinitev zasedanja
 PRILOGA (Pisni odgovori)


  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

 
1. Otvoritev seje
  

(Seja se je začela ob 9.00.)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka me zanima mogoča uporaba člena 147 našega poslovnika v zvezi z včerajšnjimi sramotnimi dogodki, ko so se nekateri od naših kolegov obnašali kot huligani. Pozivam predsednika in konferenco predsednikov, da to preučijo – da si vzamejo čas in to zadevo temeljito preučijo, to je primer, v katerem je treba vsaj razmisliti o izreku kazni, predvidenih v členu 147.

Lani smo revidirali ta člen in zelo jasno ločili ugovore, ki so tehtni, nazorni ter ne motijo seje, od obnašanja, ki dejansko moti parlamentarno sejo. Včeraj so bili govorci, vključno z našim gostom, portugalskim predsednikom vlade, preglašeni in niso mogli izraziti svojega mnenja. Tako se v pluralističnem in demokratičnem parlamentu ne moremo obnašati, tu se odvija dostojna razprava in ne glasno prekinjanje govorcev.

Pozivam predsednika, da preuči to zadevo in mogoče na januarski seji razglasi kazni, ki jih bo določil: najmanj opozorilo, kot je predvideno, mogoče pa nekatere od strožjih kazni, ki so določene v našem poslovniku.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Corbett, ne glede na moje osebno mnenje, po katerem se strinjam z vašimi občutki in mnenjem, se bo ta težava vsekakor naslovila na predsedstvo v skladu s členom 147 in prepričan sem, da jo bo predsednik obravnaval v skladu z določbami člena 147.

 
  
MPphoto
 
 

  Joseph Daul (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, v zvezi s tem se v celoti strinjam z besedami gospoda Corbetta. Naj dodam le, da sem bil danes zjutraj prisoten na seji, ko se je predsednik skupine gospod Bonde opravičil za včerajšnje dogajanje v zvezi z uslužbenci.

Nesprejemljivo je, da je bil član osebja Parlamenta, ki je le opravljal svojo dolžnost, ki sta jo od njega zahtevala predsednik in predsedstvo, napaden z besedami ali frazami, za katere ne bomo rekel, da so bile preveč robate, ampak odkrito rečeno idiotizem – se opravičujem za izraz, ampak uporabljam enak jezik.

Nisem opazil kakšnih uradnih opravičil, zato moramo nujno ukrepati, da branimo osebje Parlamenta. Zato sem danes zjutraj tukaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Hvala, gospod Daul. Za besedo prosim gospoda Beazleya, s čimer zaključujem zahteve za besedo v zvezi s to temo, ki je postopkovna zadeva.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, zelo bom kratek. Popolnoma se strinjam z gospodom Corbettom in predsednikom svoje skupine, gospodom Daulom. Kar se je zgodilo včeraj, je popolnoma neopravičljivo. Vendar opozarjam, da se konferenca predsednikov spomni na morda razumen nasvet gospoda Cohn-Bendita, da se tem ljudem ne prizna pomembnosti, ki jo iščejo s svojim precej nesprejemljivim obnašanjem.

Razmišljal sem, da bi službe Parlamenta raziskale, ali se lahko priskrbijo dodatne zmogljivosti za parlamentarne otroške jasli za tiste, ki bolehajo za „žaljivim sindromom Faragia“, katerega simptomi se kažejo v pretiranem in nezaslišanem obnašanju, medtem ko lahko v svoji skrajni obliki postane tudi nalezljiv, vendar je edina znana terapija za tiste, ki se počutijo dolžni oditi v te jasli, pri čemer gospoda Farago predlagam za skrbnika, korakanje gor in dol s plakati, na katerih so napisane posamezne besede, in kričanje drug na drugega. Ko se vročica poleže, si lahko odpočijejo ter se vrnejo med odrasle. Zato želim tistim, ki so včeraj dvigali nesmiselne plakate, in tistim, ki so se grozljivo obnašali, srečen božič; če bodo med prazniki imeli čas razmišljati o svojem obnašanju, se bodo morda celo domislili, kaj bi radi počeli, ko bodo odrasli.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Tudi vaš predlog bomo upoštevali, čeprav si osebno nekoliko težko zamišljam te kolege poslance v jaslih, ker bi lahko glede na nasilna nagnjenja, ki jih kažejo nekateri med njimi, tvegali „pokol nedolžnih“. Ravnali bomo natančno tako, kot določa člen 147 Poslovnika in ga bomo vsekakor v celoti upoštevali.

 

2. Nadaljnje obravnavanje resolucij Parlamenta: glej zapisnik

3. Deseta obletnica Konvencije iz Ottawe o prepovedi protipehotnih min (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

4. Blago (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor za Komisijo o poteku memoranduma o soglasju med EU in Kitajsko glede uvoza nekaterih tekstilnih izdelkov in oblačil, ki so ga predložili Pedro Guerreiro, Jacky Hénin, Roberto Musacchio, Marco Rizzo, Ilda Figueiredo in Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL (O-0077/2007 - B6-0388/2007);

– vprašanju za ustni odgovor za Komisijo o tekstilu, ki so ga predložili Gianluca Susta, Ignasi Guardans Cambó in Johan Van Hecke v imenu skupine ALDE, Robert Sturdy, Tokia Saïfi, Georgios Papastamkos in Vasco Graça Moura v imenu skupine PPE-DE, Erika Mann, Glyn Ford, Kader Arif in Elisa Ferreira v imenu skupine PSE, Cristiana Muscardini in Eugenijus Maldeikis v imenu skupine UEN, Caroline Lucas in Alain Lipietz v imenu skupine Verts/ALE (O-0074/2007 - B6-0383/2007).

 
  
MPphoto
 
 

  Patrizia Toia (ALDE), nadomešča avtorja. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz govorim v imenu svojega kolega Gianluce Susta, prvega podpisnika tega našega vprašanja, ki je danes odsoten zaradi pomembnih obveznosti v Italiji. Ponovno Parlament želi obravnavati zapleten položaj tekstilne industrije, pri čemer Komisijo poziva k odločnejšemu in ustreznejšemu posredovanju.

Ta sektor zaposluje milijone delavcev v Evropi in prinaša precejšen prihodek v veliko državah, pri čemer je Evropa drugi največji svetovni izvoznik in zato zelo pomembno prispeva k evropskemu izvozu. Menim, da ga ne smemo obravnavati kot zrel sektor, ker je v veliko primerih mogoča modernizacija s tehnološkimi inovacijami in raziskavami novih materialov, poleg tega je tesno povezan z modo, stilizmom in drugimi posebnostmi, za katere ima veliko evropskih držav prave strokovnjake, priznane po vsem svetu.

Seveda to zahteva precejšnjo podporo temu sektorju s pomočjo industrijskih politik, ki mu omogočajo, da se je dejansko sposoben soočati z globalno konkurenco. Takšne predloge je podala tudi skupina na visoki ravni, ki se je ustanovila, in zato sprašujemo Komisijo, katere nadaljevalne ukrepe in ukrepe za izvajanje je izvedla. Glede na nujne težave se morajo kmalu izvesti ukrepi za usodni datum 1. januar 2008.

Naštel bom le tri težave: potreba po zelo previdnih pregledih: kako namerava Komisija izvajati nadzorni sistem za zagotavljanje učinkovitih zaščitnih ukrepov; kako se bo odzvala na nevarnost posrednega gibanja in s tem problem dvojnega preverjanja licenc? V bistvu je težava vseh instrumentov, ki zvenijo dobro na papirju, kako jih uporabiti v praksi. Treba je zagotoviti pristnost izdelkov in se zato boriti proti ponarejanju, piratstvu in nepoštenim poslovnim praksam, pri čemer upamo, da bo Svet, ki danes tukaj ni prisoten, sprejel uredbo o oznaki „made in“, ki je dejansko potrebna in bi predstavljala resnični varovalni ukrep.

Težavno je tudi varstvo potrošnikov, vključno z vidika zdravja in varnosti. Za uvožene izdelke morajo veljati enaki zdravstveni in varnostni standardi kot za proizvodnjo izdelkov znotraj evropskega trga.

Nazadnje, pri čemer naslavljamo Komisijo, je težava v pripravljenosti za ukrepanje. Če se bo na začetku leta 2008 uvoz ponovno povečal, če bo ponovno razcvet, kot se je zgodilo v preteklosti, pozivamo k resnični pripravljenosti za uporabo novih instrumentov in po možnosti novih ukrepov ter zaščitnih klavzul.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE-DE), avtorica. – Gospod predsednik, komisar, pred dvema letoma, ko so se odpravile kvote, je tekstilni sektor doživel pravi veliki pok. Za poskus spoprijemanja s krizo ste, komisar, priporočali začasne blažilne ukrepe za nadzor in omejevanje uvoza nekaterih kitajskih tekstilnih izdelkov. Čez nekaj dni ti varovalni ukrepi ne bodo več obstajali in trgovina s tekstilom bo prešla pod skupni nadzor Evropske unije in Kitajske, za katerega upam, da bo natančen in previden.

Danes nas skrbi, kako bo takšen sistem skupnega nadzora vzpostavljen. Kakšna zagotovila imamo, da bo ta sistem dvojnega preverjanja ustrezen in hkrati učinkovit? Tekstilni sektor je bil vedno globalen v smislu proizvodnje in potrošnje, vendar je tudi plačal ceno za globalizacijo.

Toda globalizacija se lahko predvidi in vodi. Da se to lahko zgodi, je potrebna politična volja, da se vzpostavi konkurenčni okvir za naše evropske tekstilne industrije. Prizadevati si moramo za poštene in vzajemne pogoje za dostop na trg. Še naprej moramo pogumno uporabljati razpoložljive instrumente EU, da branimo našo trgovino, pri čemer naj dodam, da zaščita ni enako kot protekcionizem. Boj proti ponarejanju mora postati naša prednostna naloga. Jutrišnja Evropa bo ostala brez industrije, če se ne postavimo za njene avtorske pravice intelektualne lastnine in strokovnega znanja. Le če bodo s strani vseh veljala enaka pravila za vse, bomo lahko vsem zadevnim strankam omogočili izid dobim-dobiš.

Zato želim, gospod Mandelson, da bi leta 2008 skupaj razmišljali o svetli prihodnosti tekstilnega sektorja v mirnejšem ozračju.

 
  
MPphoto
 
 

  Kader Arif (PSE), avtor. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ključno je, da nekaj tednov po koncu pogajanj o memorandumu o soglasju za omejitve uvoza kitajskih tekstilnih izdelkov Evropski parlament sprejme odločno stališče o prihodnosti svojega tekstilnega sektorja, katerega strukture in organizacijske metode so ogrožene, ker mu je nenadoma začela konkurirati Kitajska.

Skupna resolucija, ki jo danes predlagamo, poziva k jasni zavezi Evropske komisije in držav članic glede več točk.

Prvič, podjetja in delavce v tem sektorju, ki se soočajo z velikimi tveganji prestrukturiranja, je treba v celoti podpreti z ustreznimi socialnimi ukrepi in jim z dodelitvijo evropskih finančnih sredstev pomagati pri modernizaciji njihovih proizvodnih zmogljivosti.

Moramo se tudi zavezati k izboljšanju konkurenčnosti evropskega tekstilnega sektorja v bolj splošnem okviru trdne in ambiciozne evropske industrijske politike. Ta cilj se ne more doseči, dokler izrečeni ukrepi ne postanejo resničnost in dokler ne začnemo veliko vlagati v raziskave in razvoj.

Poleg tega glede na nepošteno konkurenco nekaterih naših konkurentov, katerih konkurenčne prednosti temeljijo na socialnem in okoljskem dampingu, ali na obeh, Evropa potrebuje učinkovito orodje za svojo obrambo. Večja učinkovitost se ne bo dosegla s pospešeno reformo, ki bo oslabila sredstva EU za zaščito, ampak s preglednejšo in bolj predvidljivo uporabo obstoječih instrumentov.

Nazadnje, Evropa mora evrosredozemsko partnerstvo uporabiti kot temelj za celostno proizvodno območje, ki bo čim bolj izkoristil geografsko bližino sredozemskih držav, da bi povečal konkurenčnost na mednarodnem trgu tekstilnih izdelkov. Razvoj sredozemskih držav, s katerimi želimo skleniti partnerstvo, temelji na naši zmožnosti, da jim ponudimo trdne zaveze na področju politik in sektorjev skupnega interesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (UEN), avtorica. (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, nekaj dni pred usodnim rokom 31. decembra 2007, ko se bo sistem kvot za tekstilne izdelke s Kitajske za vedno odpravil, se zaskrbljenost znotraj evropske industrije povečuje.

Kitajska se je pred nekaj časa pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in je od tega imela veliko koristi, ki so se začele s prepovedjo ponovne uvedbe kvot za njen izvoz tekstila. Ker je sprejela te prednosti, bi morala v zameno izpolnjevati zahteve, ki jih je določila in ratificirala Svetovna trgovinska organizacija. Nismo opazili, da bi se to zgodilo, kar škoduje mednarodni konkurenci, ki še zdaleč ni poštena in še zdaleč nima enakih pravil za vse.

Ne govorim o primerjalnih socialnih in okoljskih prednostih, ki na žalost ostajajo brez pravnega okvira v večstranskih trgovinskih pogajanjih in bodo nekega dne, upam, da zelo kmalu, dobili okvir trgovine, ki se resnično lahko opiše kot poštena. Danes govorim o pravilih, ki veljajo za prizadevni boj proti ponarejanjem, varnostne standarde veliko proizvodov, od igrač do zdravil, ter dostop naših podjetij na trge, kot je Kitajski, ki ni edini, na katerem za tekstil in tudi druge sektorje še vedno veljajo carinske ovire in zlasti necarinske ovire, ki evropski industriji ter malim in srednje velikim podjetjem zelo otežujejo preboj na kitajski trg.

Ob upoštevanju takšnih razmer v mednarodni trgovini in če se izpolnjujejo pravne in gospodarske zahteve, se ne smemo bati uporabiti razpoložljivih pravnih instrumentov, ki so se uvedli v večstranskih mednarodnih sporazumih, da ščitijo in varujejo tekstilno industrijo ter predvsem predstavljajo protiutež možnim negativnim posledicam odprave kvot. Govorim o funkciji in učinkovitosti skupine na visoki ravni za nadzor tekstilnega trga, katere naloga bo spremljati delovanje trga v Evropi s sistemom dvojnega preverjanja uvoznih in izvoznih dovoljenj. To je en način, da se ugotovi posredno tržno gibanje in zagotovijo podatki o tokovih uvoza

Biti moramo dovolj pogumni in močni, da na podlagi pravil STO izvedemo zaščitno klavzulo ter ponovno uvedemo kvote, vsaj začasno, če neobičajne ravni uvoza povzročajo resno škodo naši industriji. Mislim na stalno uporabo instrumentov trgovinske zaščite, kot so ukrepi proti dampingu in subvencijam, ter bolj na splošno na nenehno primerjavo med Kitajsko in Evropsko unijo.

Naša tekstilna industrija je pripravljena na konkurenco, vendar se mora biti sposobna soočati z njo. Zato moramo ukrepati na dveh različnih področjih. Pomembno je, da spodbudimo modernizacijo in proces prestrukturiranja, ki bosta temu sektorju zagotovila večjo konkurenčnost, z ustreznimi socialnimi olajšavami za soočanje z možnimi spodrsljaji, poleg tega pa moramo zagotoviti, da bo imel ta sektor enake konkurenčne pogoje, v katerih veljajo enaka pravila za vse.

Gospod predsednik, komisar, tudi zato pozivamo Komisijo in Svet, naj zagotovita trdnejšo in prodornejšo podlago za opredelitev porekla izdelka.

 
  
MPphoto
 
 

  Caroline Lucas (Verts/ALE), avtorica. – Gospod predsednik, rada bi poudarila, da se Zeleni zelo dobro zavedamo posledic popolnoma liberaliziranih trgov tekstila in oblačil za proizvajalce s sedežem v EU, kar je zelo pomembno vprašanje, zlasti za določena proizvodna območja v EU, na katerih je industrija zelo zgoščena. Od začetka leta 2005 se je število delovnih mest zmanjšalo za nekaj sto tisoč, čeprav je to manj, kot se je predvidevalo po nekaterih slabših napovedih.

Zeleni smo že od začetka izpostavljali zaskrbljenost glede vpliva konkurence na evropske proizvajalce. Menim, da moramo natančno spremljati razmere in biti pripravljeni na omejitev uvoza, če bo povečanje uvoza v naslednjem letu preseglo zmogljivost prilagajanja industrije oblačil s sedežem v EU, ter seveda usmeriti sredstva za raziskave in razvoj v ta sektor.

Vendar se moramo zavedati, da je ta problem veliko hujši v nekaterih revnih državah na jugu, kot so Bangladeš in Filipini, ki so jih Svetovna banka in ostali donatorji prepričali, da so veliko vložili v izvoz oblačil, pri čemer so jim zdaj ostali manjše izvozne priložnosti, stalno breme dolgov, pomanjkanje finančnih sredstev za prilagoditev sektorja in beda, zlasti so prizadeti milijoni žensk, ki delajo skoraj brezplačno v nočnih izmenah, da bi najnižje cene na trgu zamenjale še nižje.

Dejansko ta zadnji vidik poudarja, da so v nekaterih sektorjih, v katerih preveč proizvajalcev proizvede preveč izdelkov, potrebna nekakšna orodja za upravljanje, ki bodo nadzirala ponudbo, kar je tudi interes večine. Zato pozivam kolege, da podprejo spremembo, ki smo jo Zeleni in Socialisti vložili skupaj in ki se glasi: „Poziva Komisijo, naj oceni uporabnost orodij za upravljanje na strani ponudbe v sektorju oblačil, da bi izravnala svetovno konkurenco in preprečila pristop „najnižjega skupnega imenovalca“ pri vprašanju socialnih in okoljskih standardov.“

Popolnoma liberaliziran trg v sektorjih, za katere je značilna prekomerna proizvodnja, ustvarja bedo skoraj za vse. V tem smislu menim, da moramo uporabiti primer industrije oblačil za spodbujanje novega razmišljanja o načinu, na katerega mora politika urediti trge za dobro vseh. Ponovna uvedba nekakšnih kvot se mora preučiti v tej ocenitvi orodij za upravljanje ponudbe.

Druga možnost, omenjena v skupni resoluciji, ki si zasluži temeljitejšo oceno, je nastanek proizvodnega območja Euromed za industrijo oblačil. Ta možnost ne le kaže na izboljšanje razvojnih priložnosti v obrobnih državah južnega Sredozemlja, ampak ponuja priložnosti tudi južnoevropskim proizvajalcem tekstila in oblačil, ki bi jim krajši prevozni čas na trge EU koristil. To je eden od dobrih primerov, kako se lahko natančno upravlja ekonomsko cono Euromed brez vključevanja celotne sredozemske regije v popolno liberalizacijo prek sporazuma o prosti trgovini. Moja skupina ta predlog upošteva kot možnost samo po sebi, ki jo moramo spodbujati neodvisno od spornega projekta Euromed – območje proste trgovine 2010, ki bi glede na ocene učinka trajnosti, ki jih je opravil GD za trgovino pri Komisiji, vključeval veliko negativnih družbenih in okoljskih posledic.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), avtor.(PT) Veseli smo, da poteka ta razprava, h kateri je moja parlamentarna skupina veliko prispevala. Upamo, da bomo s to razpravo pomagali zaščititi delovna mesta in delovanje sektorja tekstila in oblačil, ki je za Evropsko unijo strateški sektor ter je zelo slabo zaščiten in zelo podcenjen.

V zvezi z vprašanji za Komisijo nimamo dodatnih vprašanj, vse smo predložili. Kar zadeva skupni predlog resolucije, ki ga bo danes sprejel Evropski parlament, moramo poudariti, da imamo kljub temu, da vsebuje določene točke, ki bi v praksi lahko zaščitile in spodbudile sektor tekstila in oblačil v Evropski uniji, nekaj pripomb o drugih točkah.

Naj navedem le tri primere: sredstva „sklada za prilagoditev globalizaciji“ se ne smejo uporabiti kot začasna pomoč zaradi nesprejemljivih socialnih in gospodarskih stroškov zaprtja in selitev podjetij, pri čemer prihaja do ukinitev delovnih mest. To pomeni, da moramo posredovati pri vzrokih, ne posledicah. Sedanje politike liberalizacije se morajo spremeniti in zagotoviti se morajo finančni viri, ki učinkovito pomagajo pri zaščiti delovnih mest, modernizaciji sektorja in tudi spodbujanju uvedbe drugih industrij, vključno s tistimi, ki so povezane s tekstilom in oblačili, s čimer se prispeva k industrijski raznovrstnosti v regijah, kjer je ta dejavnost trenutno zgoščena.

Ne bi bilo preveč smiselno pozvati Evropsko unijo, naj spodbudi druge, da pregledajo svoje monetarne politike, če EU najprej ne izvede ponovne kritične ocene politike trdnega evra in njenega vpliva na izvoz nekaterih držav EU. Niti ne bi imelo smisla pozivati k instrumentom trgovinske zaščite v zvezi s Kitajsko, medtem ko hkrati podpiramo oblikovanje evrosredozemskega območja proste trgovine.

V tem govoru nimam dovolj časa, da bi povzel vse naše predloge o industriji tekstila in oblačil Evropske unije. Vključeni so v naš predlog resolucije. Vendar moramo navesti nekaj predloženih predlogov sprememb skupne resolucije.

Njihov cilj je, da se popravi pomanjkanje navedb resnih posledic liberalizacije industrije tekstila in oblačil na globalni ravni zaradi zaprtja in premestitve številnih podjetij, zlasti v severno Afriko in Azijo, kar je povzročilo večjo brezposelnost in hudo družbeno-gospodarsko krizo; opozarjajo tudi, da bo varovalni mehanizem dvojnega nadzora smiseln le, če se zagotovi, da se ne ponovijo dogodki iz leta 2005, pri čemer poudarjajo, da je treba uvesti nove varovalne ukrepe za ohranitev in spodbujanje zaposlitve in dejavnosti v sektorju tekstila in oblačil EU. Ti predlogi poudarjajo, da so nekatere države sprejele varovalne ukrepe, ki veljajo do konca leta 2008, pri čemer je težko razumeti, zakaj tudi EU ne stori tega.

Zadevni predlogi izražajo tudi zaskrbljenost glede načrtov Komisije o pregledu instrumentov trgovinske zaščite glede na interese podjetij, ki so proizvodnjo prenesla v države, kjer so stroški proizvodnje nižji zaradi nizkih plač in nizkih družbenih in okoljskih meril. Predlaga se, da se mora za sektor tekstila in oblačil oblikovati program Skupnosti, zlasti za regije z omejenimi možnostmi, odvisne od tega sektorja ter pomoči za mala in srednje velika podjetja. Ti predlogi vsebujejo zahtevo po določitvi regulativnega okvira, s katerim bi lahko kaznovali selitev podjetij, pri čemer mora biti dodelitev javne pomoči podjetjem na nacionalni in evropski ravni pogojena z dolgoročnimi obvezami za regionalni razvoj in zaposlovanje, vključno z zahtevo po vrnitvi dodeljene pomoči, če takšni pogoji niso izpolnjeni. Končno, ti predlogi vsebujejo poziv, naj se okrepi vloga predstavnikov delavcev v upravnih telesih podjetja in pri odločanju glede strukturnega upravljanja. Upamo, da bo Evropski parlament navedene predloge podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, kot poslanci tega parlamenta vedo, sta se leta 2005 EU in Kitajska dogovorili o memorandumu o soglasju, ki je vključeval sporazum o dveinpolletnem prehodu, katerega namen je bil zagotoviti dodaten čas tekstilni industriji EU po liberalizaciji globalne trgovine tekstila in oblačil.

Dogovor je vsako leto omejil rast desetih zlasti občutljivih tekstilnih izdelkov in oblačil. Te omejitve prenehajo veljati 31. decembra 2007, čeprav memorandum velja do konca leta 2008 in zavezuje industrijo ter vlado na obeh straneh k prizadevanju za stabilen prehod k prosti trgovini s tekstilnimi izdelki.

Moj namen je vseskozi bil opominjati Kitajsko na to odgovornost. Komisija se je s Kitajsko pogodila za sistem dvojnega nadzora za leto 2008 za osem zlasti občutljivih kategorij tekstilnih izdelkov.

To pomeni, da bo Kitajska izdala izvozno licenco za celoten izvoz, medtem ko bodo uradi za podeljevanje licenc v EU vzporedno s tem izdali uvozne licence. To je znan sistem, ki ga pozdravljajo proizvajalci, uvozniki in prodajalci. Pomemben je predvsem zaradi tega, ker omogoča spremljanje vzorcev izvoznega tekstila, saj mora imeti blago za izvoz licenco, preden zapusti pristanišče na Kitajskem, tako lahko vnaprej predvidimo razvoj.

Prvi sem, ki priznava dejstvo, da sta tekstilna industrija in industrija oblačil sredi dolgega obdobja strukturnih sprememb. To se je začelo dolgo pred odpravo kvot. Uspešna evropska podjetja z masovnimi proizvajalci ne tekmujejo neposredno, ampak vlagajo v tehnologijo in kakovost. Ostajamo, to je vedno pomembno poudariti, drugi največji izvoznik tekstila na svetu. Imamo več modnih in kakovostnih blagovnih znamk kot preostali svet skupaj. Znak samozavesti in prožnosti evropskih proizvajalcev tekstila je, da niso pozvali k dodatnemu povečanju kvot. Dokazujejo, da je njihova konkurenčnost zdaj bolj odvisna od učinkovitega ukrepanja v zvezi s ponarejanjem in dostopa na trg Kitajske.

Ni treba izpostavljati, da nameravam ves vpliv naše trgovinske politike usmeriti v ti vprašanji. Glede dostopa na trg bomo iskali nove pristope za tekstilne izdelke v krogu pogajanj v Dohi in v vseh naših novih sporazumih o prosti trgovini. Prav tako smo oblikovali posebno delovno skupino za tekstil kot del prenovljene strategije dostopa na trg. Evropa je dobro pripravljena na izkoriščanje velikih novih trgov potrošniškega blaga v nastajajočih gospodarstvih, tako ne bomo le sedeli in čakali v upanju, da bodo ti trendi sami prišli k nam.

Ponarejanje je še večji problem. Zaščita blagovnih znamk in pravic iz vzorca ali modela je za tekstilno industrijo ključna, zato ta vprašanja izpostavljam na vsakem sestanku s Kitajci.

Uspešno sodelujemo s kitajsko carinsko službo in organizatorji sejmov ter kitajskim uradom za patente. Vendar Kitajska ostaja velik problem za imetnike pravic intelektualne lastnine. Glede trgov s ponaredki se redno ukrepa, vendar se trgovci vedno znova vračajo. Kot sem že rekel, nismo še izključili možnosti uporabe STO, če se razmere ne izboljšajo. Gospa Toia je omenila predlog o navedbi porekla za pomoč pri tekstilu: predlog sem oblikoval, ga predstavil Komisiji, ki ga je sprejela, vendar ga večina držav članic na žalost ni sprejela. Glede na to ne morem več vztrajati pri predlogu ali narediti več, kot sem naredil.

Prejšnji mesec ob vrhu EU-Kitajska v Pekingu sem bil zelo previden pri posredovanju nekaj odkritih pripomb, ki se nanašajo na tekstilni sektor in tudi druga področja. Trgovinski odnos med EU-Kitajsko se je v zadnjih dveh desetletjih preoblikoval. Obe strani sta imele od tega izjemne koristi, vendar je postal izredno neuravnotežen. Medtem ko Kitajska obvladuje naše uvozne trge, naša podjetja na Kitajskem izgubljajo zaradi ponarejanja in ovir pri dostopu na trg, kar znaša 55 milijonov EUR na dan v izgubljenih poslovnih priložnostih. Naš naraščajoči primanjkljaj izraža oba vidika.

To ni posledica pomanjkanja konkurenčnosti evropskih proizvajalcev. Presežke v trgovini z blagom imamo v preostalem svetu, kjer lahko prosto tekmujemo, smo enakovredni drugim. Vendar je položaj na Kitajskem drugačen. Namesto enakih konkurenčnih pogojev so naravnani proti nam. Soočamo se z omejitvami trgovine in vlaganja, neobvladljivim ponarejanjem in regulativnimi ovirami v praktično vsakem sektorju. Kitajska obveznost so šest let po tem, ko je postala članica STO, še vedno prepogosto ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Problemi v zvezi s tekstilom izražajo obširnejše probleme, s katerimi se srečujemo na Kitajskem. Smo največji potrošnik kitajskih oblačil in tekstila. Spoštovali smo kitajsko primerjalno prednost pri stroških dela in proizvodnje. Osredotočamo se na lastne primerjalne prednosti. Dvigujemo se po vrednosti verigi tega, kar proizvajamo. Pričakujemo prav take priložnosti in pošteno obravnavo na kitajskem trgu, kot jih mi nudimo kitajskim proizvajalcem na svojem trgu.

Na nedavnem vrhu se je zdelo, da je kitajski premier Ven Džjabao poslušal in razumel našo resno zaskrbljenost, predlagal je vzpostavitev strateškega mehanizma na visoki ravni z EU za obravnavanje ponovnega uravnoteženja našega primanjkljaja s Kitajsko.

S tem se strinjam, vendar moram opozoriti: ne potrebujemo še enega pogovora ali načrta, potrebujemo ukrepe – na dejanskem mestu dogajanja, trgih, sodiščih, ki pomagajo evropskim izvoznikom. Ukrepe ne le ministrstva za gospodarstvo, ampak tudi agencij za reguliranje trga in ministrstev, ki omejujejo dostop na trg ter izvajanje zakonodaje na vseh področjih kitajskega gospodarstva. Odprtost evropskih trgov Kitajski ne bo politično trajnostna, če se ta ukrep ne izvede.

Govorim o tekstilnih izdelkih in oblačilih, pa tudi o vseh sektorjih, v katerih ima Evropa izvozne interese. Praktično izvajanje resničnih sprememb novega strateškega mehanizma na visoki ravni, ki sva ga zasnovala in uvedla skupaj z mojim trgovinskim partnerjem, bo odločilen preizkus kitajske odkritosti. Upam, da je njihova odkritost glede rešitve teh vprašanj enaka naši, ter da se ne bomo zatekali h konfliktom, ki se jim je mogoče izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Sturdy, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, rad bi sporočil komisarju, da sem tokrat ostal brez besed. Čestitke. Menim, da je ta parlament želel slišati prav to, in upam, da bo v svojih pogovorih s Kitajsko nadaljeval s točkami, ki jih je izpostavil danes. To je spodbudno in zdi se mi, da popolnoma in dokončno razume te razmere. Od mene ne bi pričakoval, da bom dejal to, vendar menim, da je naredil točno to, kar je bilo potrebno.

Rad bi pripomnil eno, dve ali tri stvari, zelo na kratko. Včeraj sem bil v tem parlamentu poslušal enega od najboljših govorov, ki sem jih kadar koli slišal od voditelja države, in to je bil govor jordanskega kralja. Ena od stvari, ki jih je omenil, zadeva Euromed, ki je posebno pomemben za tekstil, in seveda zelo pomemben za stabilnost celotnega evropsko-sredozemskega območja. Morda bi lahko komisar dodal svoje pripombe o tem, ker se bodo v zvezi s tem kmalu začela pogajanja. Menim, da je to zlasti pomembno, ker imamo na eni strani Turčijo in na drugi Maroko, ki ju bo naš odnos s Kitajsko izredno prizadel.

Drugič, kot nekdo, ki ne verjame v instrumente za zaščito trgovine in verjame v prosti trg, ki je svoboden in pravičen ter na katerem je konkurenca enakopravna, sem vesel, da sledi tem smernicam.

Tretjič, kaj se bo zgodilo, ko Kitajska konča z dvojnim nadzorom, menim, da je komisar izjavil, da se bo to zgodilo konec leta 2008, pri čemer moramo upoštevati, da so Združene države pravkar uvedle zelo stroge pogoje za uvoz? Ali bo to pomenilo, da bo na evropski trg prihajalo še več izdelkov kot sedaj?

Končno, komisar, bi ob tej priložnosti rad zaželel vam, Renati in ostalemu vašemu osebju srečen božič in uspešno novo leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Harald Ettl, v imenu skupine PSE. (DE) Gospod predsednik, kaj bo leto 2008 prineslo tekstilni industriji v Evropski uniji? Zagotovo ničesar dobrega. Kitajska se je razvila v najbolj agresivno tekstilno silo na svetu in le leta 2006 se je za Kitajsko kupilo 50 do 60 % visoke tehnologije tekstila v sektorju prstanskega predenja, tkalstva in strojev za tkanje. Zmogljivosti zdaj čakajo, da se začnejo uporabljati.

Evropski trgovci na drobno in proizvajalci ne naročajo več, ampak čakajo na boljše ponudbe s Kitajske. Neizogibno bo prišlo do še več bankrotov. Evropska osredotočenost na trgovino nam bo povzročila še večje težave v drugih sektorjih, ne samo v tekstilnem.

Količina ponudbe izdelkov se bo seveda povečala. Raznolikost tekstilnih izdelkov pa bo manjša. Če naj bo to vprašanje še naprej smiselno, se mora nadaljnje prestrukturiranje industrije v Evropski uniji spremljati in učinkoviteje ublažiti v socialnem smislu. Preživelo bo le zelo malo nišnih proizvajalcev.

Vendar ima takšen razvoj tudi dodatno razsežnost. Na Kitajskem so delovni in plačilni pogoji za delavce v sektorju tekstila, oblačil in usnja še vedno izredno slabi. Poleg tega evropski trgovci na drobno in vlagatelji zbijajo cene na Kitajskem Ob vseh konkurenčnih prednostih na Kitajskem je preživetje težje zaradi močne evropske podpore preostali evropski industriji tekstila. Hiter zaslužek je vedno na račun najmanjših udeležencev.

Kot sindikalist bi pričakoval, da bo športno gospodarstvo, ki pripravlja olimpijske igre na Kitajskem razkrilo, kakšne so tamkajšnje razmere za žensko delovno silo. Trenutno vsak dan v kitajskih tekstilnih tovarnah umre med 350 do 400 ljudi. Do 100 delavcev vsak dan utrpi pohabljenost rok. Devet od desetih kitajskih proizvajalcev krši mednarodne delovne standarde in celo delovne standarde, določene v kitajski zakonodaji.

Vendar za nas na področju trgovine na drobno posel poteka dobro. Kot sindikalist in podpredsednik mednarodne zveze delavcev na področju tekstila, oblačil in usnja, bi vam rekel, da je prepozno, vendar ni prepozno, da izvedemo socialne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ignasi Guardans Cambó, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, menim, da so si vsi govori, ki jih poslušamo, podobni. V zadnjem času je bilo zelo malo razprav, v katerih so ljudje iz različnih strani dvorane, ki zastopajo različna politična prepričanja, govorili isti jezik in se zavzemali za popolnoma enak cilj.

Nedvomno podpiramo prosto trgovino in imamo pri tem zelo jasno načelo. Torej ne gre za ustvarjanje omejitev: gre za zagotavljanje enakih pravil igre za vse in zavedanje dejstva, da nepoštena konkurenca Kitajske z določanjem omejitev dostopa do trga in izredno resnimi, stalnimi in sistematičnimi kršitvami pravic intelektualne in industrijske lastnine, ali pomanjkanje nadzora nad uvozom, ali vprašanje razlik menjalnega tečaja, ki seveda prizadenejo področje tekstilna in tudi veliko drugih sfer našega poslovnega razmerja, ter drugi ukrepi Kitajske postavljajo industrijo v izredno resen in zelo kočljiv položaj. Industrija še naprej obstaja in se brani, da preživi ter ne prosi za zaščito, kot je komisar Mandelson pravilno dejal v svojem govoru, za katerega mu vsekakor čestitam. Ne prosi za omejitve, prosi za enaka pravila igre za vse in prosi za igranje pod enakimi pogoji.

V bistvu se bodo razmere v celoti spremenile od konca leta in Komisija tega ne sme le opazovati, kot da gre za meteorološki pojav. Na razpolago ima veliko orožja in orodja, kot je nadzor uvoza, s katerim lahko dejansko zagotovi enaka pravila za vse, poleg tega lahko uporabi mehanizme zaščite, ki jih ima prav tako na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, komisar Mandelson želi kot britanski gospod igrati šah, vendar želi njegov nasprotnik, kitajski partner, v resnici igrati povsem drugo igro s popolnoma drugačnimi pravili.

Seveda lahko tukaj govorimo o spremljanju, o nadzoru uvoza s Kitajske, vendar ne pozabimo na pojem ponovno izvažanje, pri čemer Kitajska določene stvari pošilja na primer v afriške države, iz katerih potem te stvari pridejo k nam kot afriški izdelki, čeprav so v resnici narejeni v kitajskih tovarnah v teh državah, ali dejansko proizvedeni na Kitajskem.

Rad bi poudaril zadevo, o kateri se tukaj premalo govori: umetno znižanje vrednosti kitajske valute. Jasno je, da to spodbuja izvažanje v Evropo. To je resna grožnja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM.(NL) Gospod predsednik, najprej se iskreno zahvaljujem komisarju Mandelsonu za jasne argumente. Že prej sem jih podrobno prebral v evropskih časopisih.

Zdaj pa k mojemu prispevku. Glavna tema te razprave je prihodnost evropskega sektorja tekstila glede na gospodarsko rast Kitajske. Vedno znova se izkaže, da Unija ni zmožna ustrezno predvideti razvoj Kitajske. Razlog za to je nesposobnost Unije, da bi razvila nedvoumno trgovinsko politiko. Evropska unija je razdeljena na severni in južni tabor, bodisi glede kvot za tekstilne proizvode ali glede reforme ukrepov trgovinske zaščite.

Zato je skrajni čas, da se države članice naučijo preseči upoštevanje zgolj svojih lastnih interesov. Začetni korak pri tem je, da severni tabor prizna, da zaščita lastne industrije pred piratstvom in nezakonito državno pomočjo ni protekcionizem ter da so za to zaščito potrebni učinkoviti instrumenti. Južni tabor se mora zavedati, da ima rast Kitajske posledice.

Unija se ne sme več pustiti ujeti nepripravljena, kakor se je zgodilo leta 2005, ko je potekel mednarodni sporazum o trgovanju s tekstilom in oblačili. Industrije Evrope si morajo prizadevati za nišne trge pravočasno. Konec koncev so možnosti za ponovno uvedbo kvot do konca leta 2008 omejene.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z memorandumom o soglasju med EU in Kitajsko, ki bo kmalu potekel, se mi zdi, da postavljena vprašanja jasno izražajo utemeljeno zaskrbljenost industrije in tistih v zadevnem sektorju v zvezi s preteklim in sedanjim vplivom uvažanja, ali bolje rečeno množične invazije kitajskih izdelkov v države članice EU.

Večkrat sem poudaril dejstvo, pri čemer nisem bil edini, da resnične konkurence in konkurenčnosti naših izdelkov, bolj na notranjem trgu kot na zunanjem, ne zagotavlja le ali predvsem sistem kvot, ampak zlasti obramba tega sektorja pred nepošteno konkurenco. Takšna konkurenca je nepoštena, ker temelji na precej nižjih stroških in slabših razmerah v proizvodnji. Dodana vrednost kitajske proizvodnje po teh stroških je nesorazmerna zaradi dobro poznanih proizvodnih dejavnikov, ki niso v skladu z dejavniki naše veliko bolj civilizirane celine.

Kako si lahko domišljamo, da lahko konkuriramo proizvodnji, katere stroški so veliko nižji, vendar so njeni izdelki celo v smislu primerjalne kakovosti zdaj skoraj enaki mnogim evropskim izdelkom. Menim, da imamo dejansko le eno možnost, edini ukrep, ki lahko ponovno vzpostavi del nečesa, čemur bi lahko rekel poštena trgovina in trajnostna konkurenca: sistem za nadzor kitajskega uvažanja mora po mojem mnenju temeljiti na preverjanju proizvodnih pogojev, da se ne razlikujejo preveč od proizvodnih pogojev, ki jih mora zagotavljati naša industrija. Morda ne moremo zahtevati, da so stroški dela enaki, vendar lahko zahtevamo, da se pri izdelavi izdelkov ne izkorišča delo otrok ali da delo ne poteka v pogojih, ki so sramotni ali podobni suženjstvu, ter da se pri izdelavi izdelkov ne povzroča obsežna škoda okolju in se okoljska varnost, varnost potrošnikov in potrjena kakovost ustrezno preverjajo.

Prav tako bi se morala za evropske industrije, ki svoje obrate premestijo zunaj EU in se vpletejo v nepošteno konkurenco, pri čemer se upoštevajo industrije, ki še naprej proizvajajo znotraj EU, uporabljati drugačna politika, morda v obliki davčnih ukrepov glede na prednost, ki jo imajo ta podjetja pred podjetji, ki svojih obratov ne premeščajo, s čimer bi se doseglo novo ravnovesje.

Nazadnje, razmere distribucije v Evropi bi se prav tako morale natančneje spremljati glede na to, kaj se zagotovo dogaja vsaj v Italiji, kjer se pod masko distribucije na drobno dejansko skriva masovno trženje.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, kot predstavniki Evropske unije smo pozvani, celo zdaj, da spremenimo osnutek naše strategije za pomemben sektor tekstila in oblačil.

Splošna evropska strategija bi morala poudariti naslednje: prvič, zagotavljanje izboljšanega dostopa evropskih izdelkov na tuje trge s čim večjo svetovno konvergenco carinskih dajatev na nizkih ravneh ter odpravo carinskih omejitev.

Drugič, doseganje učinkovitega upoštevanja pravil o poreklu pri uvažanju.

Tretjič, znatna podpora s sredstvi iz sklada za prilagoditev globalizaciji malim in srednje velikim podjetjem, ki jih je prizadela liberalizacija. Menim, da bi bilo prav tako koristno oblikovati program Skupnosti za podporo sektorju, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi v Uniji.

Četrtič, zagotavljanje učinkovitega načina za boj proti piratstvu in ponarejanju, pri čemer se v sektorju tekstila in oblačil zabeleži več kot 50 % takšnih primerov.

Petič, ohranjanje in krepitev instrumentov trgovinske zaščite, ki so vsekakor nujni za boj proti prepovedanim praksam, ki škodujejo konkurenci.

Šestič, zagotavljanje, da se za izdelke, uvožene v Evropsko unijo, upoštevajo enaka varnostna pravila in pravila o varstvu potrošnikov.

V zvezi s Kitajsko smo zaskrbljeni zaradi izvajanja sistema dvojnega preverjanja namesto razširitve kvot v deset kategorij izdelkov. Kakor koli, Komisijo pozivamo, vas, komisar Mandelson, pozivamo k doslednemu in učinkovitemu izvajanju tega sistema. Prav tako naj vas spomnim na „ultimum remedium“ zaščitnih ukrepov, ki jih ima Evropska unija pravico aktivirati.

Za konec, gospod predsednik, liberalizacija svetovnega trgovinskega sistema ne pomeni tolerance do nepoštene konkurence, nezakonite trgovine ali nazadnje razdora gospodarskega in socialnega modela.

 
  
MPphoto
 
 

  Joan Calabuig Rull (PSE). - (ES) Gospod predsednik, naj vam, komisar, čestitam za odločnost in oktobra dosežen sporazum s Kitajsko o sistemu dvojnega preverjanja izvozov tekstilnih izdelkov v Evropsko unijo.

Po odpravi sistema kvot, ki se bo končal letos, bo ta sporazum pomagal ali bi vsaj moral pomagati zagotoviti, da se bo prehod na prosti trg v letu 2008 izvedel pravilno. Kot so povedali prejšnji govorniki, je to ključno za evropska proizvodna podjetja, ki so se že morala ukvarjati z velikimi izzivi. Industrija in organi bodo morali med seboj sodelovati, da bodo natančno spremljali razvoj trgovinskih vzorcev s Kitajsko in preprečili ponovitve razmer iz leta 2005.

Vendar dejansko obžalujemo, da kategorije, zajete v sporazumu junija 2005, vključujejo le osem od desetih izdelkov, za katere so veljale omejitve do 31. decembra letos, pri čemer naj vam pojasnim, kakšna bo strategija Komisije za spremljanje dveh kategorij izdelkov, ki so bili izključeni iz sprejetega sistema dvojnega preverjanja, in sicer bombažne tkanine ter namizno in kuhinjsko perilo.

Vendar ni dvoma, da bomo poleg tega sporazuma morali še naprej ukrepati na drugih področjih, da zagotovimo evropski industriji sposobnost konkurirati pod poštenimi in vzajemnimi pogoji, na primer z napredovanjem glede označb o poreklu, čeprav je pri tem nekaj težav, ki ste jih izpostavili, ali s spodbujanjem delovnih, socialnih in okoljskih pogojev v pogajanjih za trgovinske sporazume.

Vse institucije in podjetja se morajo osredotočiti na raziskave in razvoj, pri čemer morajo uporabljati obsežne možnosti, ki jih ponuja sedmi okvirni program, poleg tega moramo predvideti spremembe in hkrati upoštevati posledice prestrukturiranja s sprejetjem socialnih ukrepov, ki so potrebni za podporo delavcem.

Končno, podpiram sporazum, dosežen na desetem vrhu Evropa–Kitajska, ki ste ga omenjali, v skladu s katerim se bo ustanovila delovna skupina na visoki ravni, ki bo obravnavala ključna vprašanja, kot so trgovinski primanjkljaj, težav pri dostopu na kitajski trg in pravice intelektualne lastnine.

To je še en korak v pravo smer, kar zadeva izboljšanje naših odnosov s Kitajsko in spodbujanjem okolja, ki bo zagotavljalo koristi za obe stranki.

 
  
MPphoto
 
 

  Johan Van Hecke (ALDE).(NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ali evropska tekstilna industrija še ima prihodnost? Odgovor je v veliki meri odvisen od Evropske komisije. Prejšnji mesec je komisar Mandelson v Pekingu obsodil slabo varnost kitajskih izdelkov, ogromni pritok ponarejenega blaga in izvoz kitajskega blaga pod ceno. Upravičeno je zagrozil z vlogo pritožbe pri STO. Dnevni uvoz Evrope s Kitajske znaša pol milijarde evra in osem od desetih prestreženi ponarejenih izdelkov izvira s Kitajske.

Vendar poleg ponarejanj evropski sektor tekstila trenutno pesti tudi šibek tečaj ameriškega dolarja. Šibek dolar bremeni naše izvažanje, poleg tega pa daje umetno prednost državam, ki dolar še naprej uporabljajo za valuto. Po naključju so te države predvsem v Aziji in ne tako po naključju Kitajska vztraja pri dolarju. To je za tekstilni sektor nesprejemljivo, ker uporablja velike količine in nizke stopnje dobička.

Naša industrija ne more in ne sme postati žrtev trdne evropske valute. Zato moramo v svojih trgovinskih odnosih vedno bolj uporabljati evro. Menim, da je bil konec koncev to eden od razlogov za uvedbo naše enotne valute pred petimi leti.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura (PPE-DE).(PT) Posledica globalizacije na evropskem območju je, da so pridelovalna podjetja poraženci, podjetja, ki izvažajo tehnologijo, pa zmagovalci. To se vse zelo jasno izraža v notranji koheziji. V primeru tekstilne industrije je dejstvo, da ta sektor sestavljajo predvsem mala in srednje velika podjetja, ovira na trgu, ki predstavlja 6 % celotne svetovne trgovine in prihodek, ki po ocenah znaša 566 milijard EUR. Poleg tega veliko proizvajalskih regij pestijo posledice gospodarskega prestrukturiranja, tako da je težko doseči trajnost v tem sektorju.

Evropska proizvodnja je prisiljena konkurirati z državami, ki umetno znižujejo vrednost svoje valute, ne spoštujejo pravil okoljske zaščite ali ne krijejo stroškov okoljske zaščite, pogosto kršijo pravice intelektualne lastnine ali, kar je še huje, na področju sociale in zaposlovanja poleg precej nižjih stroškov plač ne izvajajo tako strogih ukrepov za zaščito delavcev, kot jih izvaja Evropa. Zato je še bolj pomembno, da zagotovimo spoštovanje pravil STO in da bo Komisija lahko spremljala uvažanje, pri čemer se ne sme dovoliti, da se bodo presežki, ki se bodo v praksi zabeležili pri tekstilnem uvažanju s Kitajsko, umetno prikrivali, kakor se je dogajalo v preteklosti.

Komisija mora sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito interesov Evropske unije, vključno, če je to potrebno, z uvedbo kvot na Kitajsko v pravnem okviru STO, po možnosti do konca leta 2008, poleg tega mora vztrajati pri popolnem spoštovanju pravil poštenosti. Evropski proizvajalci potrebujejo spodbude za raziskave in razvoj ter za izboljšanje usposobljenosti delovne sile, poleg tega nimajo ustreznega dostopa do zunanjih trgov ali učinkovitih sredstev za preprečevanje ponarejanja. Intelektualna lastnina je temeljna za dodano vrednost sektorja in se mora na vsak način zaščititi, da se spodbudi proizvodnja z visoko dodano vrednostjo. Na zadnje, gospod predsednik, komisar, ne smemo pozabiti na varstvo potrošnikov. Komisija je tista, ki mora preprečiti, da bi izdelki, ki so lahko škodljivi za naše družine, prišli v domove državljanov Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Arnaoutakis (PSE). - (EL) Gospod predsednik, v Evropi in zlasti v Grčiji tekstilni sektor sestavljajo predvsem mala in srednje velika podjetja. Veliko teh podjetij se v teh regijah razvija. Kot predstavniki Evropske unije imamo dolžnost, da zagotovimo preživetje sektorja znotraj naših meja in zajamčimo zaščito naših podjetij pred nepošteno konkurenco in nezakonito trgovino.

Evropski sektor tekstila mora postati bolj konkurenčen na mednarodni ravni. Podpreti moramo ukrepe za modernizacijo naših podjetij, inovacije, raziskave in razvoj. Seveda moramo resno upoštevati dejstvo, da se 1. januarja 2008 prehodno obdobje za kvote na uvažanje tekstilnih izdelkov s Kitajske konča. Vendar bomo morali v širšem smislu in zavoljo evropskih potrošnikov prav tako zagotoviti okrepljena zavezujoča pravila o oznaki „made in“ za tekstilne izdelke ter učinkovito izvajanje sistema nadzora za uvoz iz tretjih držav

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Laperrouze (ALDE).(FR) Gospod predsednik, ko sem v tem parlamentu julija 2005 govoril o prav tej temi, sem dejal, da nam bodo lekcije, ki se jih bomo naučili iz krize tekstilnih izdelkov, pomagale pri ohranjanju in razvoju drugih sektorjev evropskega gospodarstva. Menim, da smo dosegli nekaj napredka, vendar ne veliko. Še vedno zahtevamo več raziskav in razvoja ter pozivamo Komisijo, naj zagotovi spoštovanje pravic intelektualne lastnine. To so odločilni dejavniki, vendar niso dovolj. Zaradi tega se mi zdi, da STO in njena pravila služijo kot zavora, namesto da bi spodbujala rast trgovine in gospodarski razvoj. Jasno je, da je trgovina vir rasti, vendar mora za to delovati v obeh navedenih smereh. Vprašanje tekstila dejansko izpostavlja dve temeljni težavi: odsotnost industrijske politike EU in vprašanje evropskega interesa.

Kar zadeva evropski interes, z veseljem podpiram sporočilo Komisije z naslovom „Evropski interes: uspeh v času globalizacije“, ki je bilo objavljeno v začetku oktobra, v skladu s katerim moramo poskrbeti, „da naša osnovna pravila ne omejujejo naše zmožnosti, da zavarujemo svoje interese in visoke proizvodne standarde, ki so namenjeni zaščiti zdravja, varnosti, okolja in potrošnikov“. Ne bomo dopustili, da bodo tretje države, ki želijo poslovati v Evropski uniji, spreminjale pravila, ki veljajo na notranjem trgu.

Komisar, začnimo ta načela uporabljati v tekstilni industriji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Belet (PPE-DE).(NL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem komisarju za jasno posredovanje. Vendar imam zanj dve pripombi. Tekstilna industrija ni pomembna le za južno Evropo, saj ima na primer tudi Belgija zelo uspešno tekstilno industrijo, ki zagotavlja 25 000 delovnih mest.

Komisar, odprava kvot za 10 končnih izdelkov 1. januarja lahko ima resne posledice za zadevne sektorje in tudi za nova podjetja. Vzemimo za primer sektor jeansa: če ga preplavijo kitajski izdelki, bo to neposredno vplivalo na proizvajalce jeansa in volne, ne glede na to, ali bodo prodajali pod ceno. Tako je razvejanost veliko večja, kot se zdi na prvi pogled.

Moja druga pripomba, komisar, je, da t. i. sistem spremljanja trenutno spremlja le količino uvoženega blaga. Bilo bi veliko učinkoviteje, če bi se spremljanje izvajalo tudi na podlagi cen, in to vnaprej ali takrat, ko se izdajo dovoljenja. Le tako je mogoč resnično proaktiven in preventiven pristop.

Komisar Mandelson, prav tako želimo, da nam poveste, kdaj Komisija namerava izvesti ukrepe, ker je to nekoliko zapleteno in nejasno. Z drugimi besedami, koliko se mora povečati uvažanje s Kitajske in koliko se morajo cene teh uvozov zmanjšati, preden boste dejansko začeli ukrepati? Zdi se nam povsem logično, da je tudi v zvezi s tem potrebno več jasnosti vnaprej.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, na splošno se strinjam z večino mnenj, izraženih med to razpravo. Vendar bi na začetku zavrnil mnenje gospoda Belderja o tem, da v EU nimamo skupne trgovinske politike ter da so države članice tako razdeljene, da je oblikovanje politike o na primer tekstilu nemogoče.

Naše izkušnje na področju tekstila zelo jasno kažejo, da imamo skupno trgovinsko politiko, na podlagi katere smo združili države članice z različnimi poudarki in usmeritvami ter ki bo povezala njihova mnenja in ustvarila skupno trgovinsko politiko na področju tekstila, za katero si dosledno prizadevamo. Obstajajo razlike med uporabo instrumentov za zaščito trgovine, vendar želim preko revizije in pričakovane reforme doseči novo soglasje in solidarnost med državami članicami v zvezi z uporabo teh instrumentov za zaščito trgovine in zlasti glede njihove večje uporabnosti za mala in srednje velika podjetja, za katero želim predložiti predloge.

Nekatere določene točke so bile izpostavljene, na primer sistem dvojnega nadzora, ki se bo izvajal leta 2008. Komisija bo nadzirala uvoz tekstila iz Kitajske čim bližje dejanskemu času, kolikor bo le mogoče. To vključuje sistem dvojnega nadzora in ostala nadzorna sredstva, ki so na voljo Komisiji, kot so nadzor TAXUD, ki zagotavlja podatke o trgovini na podlagi dejanske trgovine. Zaradi hitrega širjenja kitajskega tekstila je Komisija pripravljena uporabiti vse instrumente, ki so ji na voljo, če bo to potrebno.

Vendar poudarjam, da je bil sporazum iz leta 2005 sporazum, ki je trajen, zato Komisija ne namerava predložiti predlogov za razširitev dogovorjenih ravni. Tako ne nasprotuje obsežnejšemu trgovanju, ki ga lahko pričakujemo. Če bi nov val dosegel obseg, ki opravičuje ukrepe, bodo ti temeljili na obstoječih zahtevah in merilih. Zanašamo se na soodgovornost Kitajske za ta nemoteni prehod. Kitajska se zaveda, da ni v njenem interesu ponoviti, kar se je zgodilo leta 2005. Prav tako se zanašamo na lasten interes gospodarskih subjektov, da se izognemo ponovitvi leta 2005. Tekstil se zdaj uvršča v isto kategorijo kot ostali izdelki, zato zanj veljajo običajni instrumenti, vključno z instrumenti za zaščito trgovine, z običajnimi standardi.

Vprašanje pomoči EU za tekstilno industrijo je bilo že zastavljeno. V zvezi s tem bi poudaril še dve točki. Na ravni EU je Komisija zagotovila 70 milijonov EUR za raziskave in razvoj v okviru šestega okvirnega programa ter za projekte tekstilnih izdelkov in oblačil, medtem ko sta dva predloga za inovativna projekta pridobila finančna sredstva iz okvira Europe Innova.

Kar zadeva globalizacijski sklad, je odprt za tekstilni sektor in druge sektorje. Do zdaj je bilo osem uradnih prošenj za prispevke iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, od katerih štirje zadevajo tekstil. Nobenega od tekstilnih primerov proračunski organ še ni odobril. Trenutno jih ocenjujejo službe Komisije.

Na koncu se obračam k evro-sredozemskemu vprašanju, ki ga je izpostavil gospod Sturdy. Komisija je oblikovala uradno evro-sredozemsko razpravo o prihodnosti tekstilne industrije in industrije oblačil z namenom opredelitve skupnih strategij za doseganje boljše konkurenčnosti industrije v evro-sredozemskem območju. Cilj razprave je združiti evro-sredozemske države in države kandidatke, zato da se zagotovijo skupne rešitve za izboljšanje njihove konkurenčnosti. Veselim se prejemanja predlogov, ki bodo nastali v tej razpravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij(1), vloženih v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.30.

 
  

(1)Glej zapisnik.


5. Gospodarski in trgovinski odnosi s Korejo (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0463/2007) Davida Martina v imenu odbora za mednarodno trgovino o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo (2007/2186(INI)).

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), poročevalec. − Gospod predsednik, to poročilo smo sestavili precej na hitro, ker smo pričakovali, upali, da se bo sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo sklenil do konca tega leta. Očitno se to ne bo zgodilo, vendar smo kljub temu zadovoljni z današnjim poročanjem Parlamenta in upamo, da bomo s svojim poročilom vplivali na stališče Komisije.

Za doseženo so morali nekateri od mojih kolegov prizadevno delati, rad bi se zahvalil Christopherju Fordu iz trgovinskega odbora in Emmanuelle Le Texier iz skupine PSE, ki sta za pravočasno pripravo tega poročila presegla svoje delovne dolžnosti. Prav tako se zahvaljujem komisarju Mandelsonu in njegovi službi za dobro sodelovanje Komisije v zvezi s tem poročilom ter tudi korejskemu veleposlaniku, ki mi je pomagal podrobneje spoznati korejsko stališče glede teh pogajanj.

Sporazumi o prosti trgovini med Evropsko unijo in azijskimi državami so zgodovinsko gledano trgovinsko neznatni kljub svojemu nazivu. Menim, da bi to lahko bilo izjema v pravilu. Koreja je pripravljena in sposobna doseči daljnosežen in splošen dvostranski sporazum o trgovini.

Koreja je pomembna udeleženka v azijski regiji. Zdaj je to bogata država, to je enajsto največje gospodarstvo na svetu. Njen prihodek na prebivalca je primerljiv s španskim. To je hitro-rastoče gospodarstvo, trgovina med našima dvema regijama – med Korejo in Evropsko unijo – je lani dosegla 60 milijard EUR. Zato je ta sporazum res koristen, in če ga bomo pravilno izvedli, bo rezultat koristil obema stranema. Korejska predelovalna industrija ima na primer koristi od evropskih storitev, ki korejski predelovalni dejavnosti omogočajo boljšo širitev in konkurenčnost. Medtem ko nam koristi zaradi tega, ker lahko z nekaterimi svojimi ključnimi proizvodi in storitvami dostopamo na korejski trg.

Časovni razpored, kot sem omenil, je sprva predvideval sporazum do konca letošnjega leta. Sedaj je dejansko videti, da se bodo lahko pogajanja najprej končala prihodnjega maja, vendar menim, da je spodbudno, da se po petih krogih pogajanj pogovori zdaj osredotočajo na pomembne elemente in postajajo vedno resnejši. Še vedno obstajajo velike razlike med stališčem Evropske unije glede vprašanj, kot so označevanje države porekla, tehnični standardi za avtomobilsko industrijo in tarifne koncesije za blago. Vendar je ključno, da pogajanja zdaj potekajo na resni in podrobni ravni.

Zaskrbljen sem zlasti zaradi socialnih in okoljskih standardov. Tudi s to zamudo bo korejski sporazum verjetno prvi iz nove generacije sporazumov o prosti trgovini, ki jih bomo sklenili. Kot tak se lahko porabi kot vzorec za nadaljnje sporazume o prosti trgovini, rad bi videl, da se naše ambicije v zvezi z okoljskimi in socialnimi standardi zvišajo. Rad bi zagotovil, da sporazum vsebuje mehanizem za reševanje sporov. Menim, da se ne smemo pogoditi za manj, kot so se pogodile Združene države, pri čemer imajo one v svojem poročilu mehanizem za reševanje sporov. Menim, da vprašanja, kot sta ratifikacija ključnih konvencij MOD in izvajanje katerega koli novega sporazuma o podnebnih spremembah po letu 2012, ne moremo prepustiti neformalnim sporazumom ali preprosto vzpodbujati ljudi, da jih upoštevajo. Moramo vzpostaviti nekakšen mehanizem za reševanje sporov. Upam, da bo Komisija ponovno obravnavala to zadevo.

Prav tako menim, da se mora na industrijski kompleks Kaesong v zvezi s takim sporazumom gledati s solidarnostjo. Sprejemam pristop Komisije, da moramo najprej oblikovati sporazum o prosti trgovini, vendar če ga oblikujemo, moramo pred podpisom preveriti, kako lahko pomagamo Južni Koreji pri spodbujanju Severne Koreje za vstop v resnični svet. Industrijski kompleks Kaesong s sedežem v Severni Koreji, ki ga upravljajo južnokorejska podjetja, se lahko izkoristi za pritegnitev Severne Koreje v odnose z ostalim svetom, to je proces, ki ga moramo spodbujati. Menim, da lahko z našim sporazumom o prosti trgovini bistveno pomagamo Južni Koreji pri tem procesu. To ni le zadeva, ki je ključna za Južno Korejo, ampak je ključna za celoten svet. Sodelovanje Severne in Južne Koreje pomeni varnejši svet.

Menim, da je to zelo pomemben sporazum o prosti trgovini. Menim, da lahko imata od ustreznega dogovora koristi EU in tudi Koreja. Podpiram stališče Komisije, da ne smemo hiteti v dogovor in da je bolje skleniti boljši dogovor kasneje kot slabši dogovor prej. Upam, da bo novi predsednik Koreje, ki ga bodo izvolili v začetku prihodnjega leta, naročil svoji upravi, da si bo neutrudno prizadevala za sprejetje tega sporazuma še pred poletjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, pozdravljam odlično in hitro delo poročevalca, gospoda Martina, in njegovih kolegov ter osebja. Skupaj so pripravili izčrpno in uravnoteženo poročilo, ki ga priporočam.

S potrditvijo tega predloga resolucije bo Parlament jasno izrazil podporo politiki Komisije glede ambicioznega in celovitega sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo kot dela strategije iz sporočila o globalni Evropi iz oktobra 2006. Izbira Južne Koreje za partnerico pri tej generaciji sporazumov o prosti trgovini izraža pomemben gospodarski in politični potencial države, prav tako je tudi priznanje, da pomembne ovire obstajajo ter vzpostavljajo močnejše gospodarske in trgovinske vezi med nami.

Predlog je pravočasen: pogajanja o prosti trgovini z Južno Korejo so se začela maja 2007 in so do zdaj hitro napredovala. Pripravljeni smo se potruditi za zgodnji sklep, če bosta vsebina in kakovost rezultata primerni. To je naša spodnja meja in tako bo ostalo.

Naš sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo mora biti popolnoma usklajen s pogoji STO. Tega ni treba posebej izpostavljati. Prizadevamo si za daljnosežno liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, ter tudi vlaganj. Posebno pozornost namenjamo netarifnim oviram ter pravilom in predpisom na ključnih področjih, kot so pravice intelektualne lastnine, konkurenca in vladna naročila. Popolnoma se strinjam s pomembnostjo, ki jo poročilo pripisuje netarifnim oviram in učinkovitemu mehanizmu za reševanje sporov pri tem in drugih vidikih prihodnjega sporazuma.

Študije so pokazale, da so v nekaterih sektorjih v Koreji netarifne ovire pomembnejše kot same tarife. Bistvene izboljšave glede teh ovir za trgovanje v državi, ki omogočajo dejanski dostop do trga pri izvozu EU v Južno Korejo, bodo ključne za sklenitev sporazuma o prosti trgovini.

Vprašanje Kaesonga predstavlja med nekaj posameznimi zadevami, ki sprožajo zaskrbljenost, kompleksna tehnična in politična vprašanja. Pozdravljamo spremembe, ki so predlagane v zvezi s tem, ker izpostavljajo kompleksnost vprašanja, ki bo zahtevalo skrbno obravnavo. Priznanje in promocija socialnih in okoljskih vidikov trgovine – trajnostni razvoj – bosta sestavna dela sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo.

Strinjam se, da je učinkovito uveljavljanje standardov ključno za zagotovitev ambicioznega in učinkovitega rezultata glede trajnostnega razvoja v tem sporazumu. Vendar lahko s sodelovanjem na tem področju dosežemo veliko več kot s prisilo. Pričakujemo, da bomo zajeli veliko večstranskih okoljskih sporazumov in vključili vprašanja, kot sta dostojno delo ter močnejša predanost ključnim konvencijam MOD, pričakujemo, da bomo presegli prejšnje nedavne sporazume, kot so tisti, ki jih vključuje sporazum o prosti trgovini med ZDA in Korejo. Prav tako si bomo prizadevali za vključitev socialnih partnerjev in civilne družbe v to sodelovanje.

Ocena učinka trajnosti se je izvedla. O glavnih ugotovitvah osnutkov poročil na različnih stopnjah bomo razpravljali s civilno družbo. Oceno učinka trajnosti smo izvedli, da se zagotovijo stalne in hitre povratne informacije za proces pogajanja. To izboljšuje prve stike, ki smo jih imeli s civilno družbo ob začetku pogajanj.

Prav tako smo tesno sodelovali s Parlamentom. Sodelovanje s poročevalcem in odborom za mednarodno trgovino je bilo odlično. Jaz sam in tudi generalni direktor sva redno obveščala zadevni odbor. Ratifikacijski postopek bo odvisen od vsebine sporazuma, vendar je Komisija naklonjena vključitvi Parlamenta, kolikor je to mogoče na podlagi Pogodbe.

Končno, mogoč prihodnji sporazum o prosti trgovini, ki pokriva dvostranske trgovinske odnose z Južno Korejo, bo del splošnega in enotnega okvira odnosov EU z Južno Korejo. Sedanji dvostranski okvirni sporazum bo še naprej urejal dvostransko sodelovanje in politični dialog.

Za konec, cilj tega sporazuma o prosti trgovini je dopolniti ambiciozen rezultat iz Dohe s poglobitvijo dvostranskih odnosov z Južno Korejo. Pretekle izkušnje kažejo, da lahko taki sporazumi vodijo k poskusnim rešitvam liberalizacije in postanejo izhodišča za nadaljnji razvoj STO. Ambiciozen in celovit sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo ni le komercialno pomemben, ampak predstavlja tudi pomembno izboljšanje dvostranskega odnosa med EU in Korejo. Prav tako priznava sodelovanje EU na korejskem polotoku in v regiji. V širšem smislu je to del naše širše zavezanosti k zagotavljanju, da trgovinska politika EU v Aziji sledi zelo hitremu razvoju tiste regije in zagotavlja koristi na področju služb, rasti in rastoče trgovine za obe strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Werner Langen (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (DE) Gospod predsednik, odbor za industrijo, raziskave in energetiko se zahvaljuje poročevalcu, da je sprejel naše predloge. Menimo, da je sporazum smiseln, vendar bi vseeno poudarili, da so bile v preteklosti s Korejo velike sektorske težave. Pri tem mislim na primer na razpravo o dampinških cenah v ladjedelniški industriji v zadnjih letih, v zvezi s katero se vložile tudi tožbe. Želimo ugotoviti, ali se za te sektorske težave iščejo rešitve z namenom zagotoviti, da se obe strani dejansko odpirata in Koreja ni enostranska upravičenka, ter da je zajamčena vzajemnost, tudi v naši farmacevtski industriji, avtomobilski industriji in veliko drugih industrijskih sektorjih.

Poseben primer je bil Kaesong. Komisar je ravnokar obravnaval vprašanje, kako vključiti te posebne severnokorejske cone. Kot sem slišal, se načrtuje osem drugih posebnih con. Po mnenju odbora za industrijo morajo pri tem veljati mednarodni standardi. Ne moremo na takšen način podcenjevati lastnih sporazumov o prosti trgovini. Zato pozivamo, naj se ta vidik zlasti natančno preuči. Sicer pa najlepša hvala, tudi Komisiji, za ta pogajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Šťastný, v imenu skupine PPE-DE. Gospod predsednik, najprej čestitam svojemu kolegu, poročevalcu gospodu Martinu, za to visokokakovostno in celovito poročilo. Naši pogajalci bi si morali to zapomniti. Prav tako bi se morali iz nedavno sklenjenega sporazuma o prosti trgovini med ZDA in Korejo naučiti, da je hitro sklepanje sporazumov pomembno, vendar ne sme biti najpomembnejša prednostna naloga. Glavni cilj mora biti doseganje visoke kakovosti pri enakih konkurenčnih pogojih znotraj poteka trgovanja. Trenutno te tokove še vedno resno ogrožajo netrgovinske ovire.

Koreja ne upošteva mednarodnih norm ali zahtev za označevanje v zvezi z avtomobilskimi proizvodi ali ostalimi pomembnimi proizvodi, kot so farmacevtski proizvodi, kozmetika ali elektronika. Prav tako obstaja potreba po razjasnitvi na področju pravic intelektualne lastnine in ponarejanja. Ta vprašanja je treba rešiti, preden se podpiše ta sporazum o prosti trgovini, za zagotovitev proste in poštene trgovine. Če rešitev teh vprašanj ne bo zadovoljiva, Komisiji svetujem, da ne podpiše tega sporazuma.

Občudujem gospodarski čudež Južne Koreje, ki se izraža v dejstvu, da je četrta največja trgovinska partnerica Evropske unije. Trdna demokracija jim je močno koristila,vendar si ne morem pomagati, da mi ne bi bilo žal za njihove brate in sestre v Severni Koreji.

Pripravljeni moramo biti storiti vse, kar lahko, da bi se zgodila ganljiva združitev podobna tisti, ki smo jo videli v poznih osemdesetih letih 20. stoletja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. To mora seveda temeljiti na načelu demokracije, zaradi katerega je Južna Koreja tako uspešna.

 
  
MPphoto
 
 

  Erika Mann , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, navedla bi tri vidike. Najprej se v imenu svoje skupine zahvaljujem poročevalcu, gospodu Martinu. Poročilo je napisano zelo skrbno in dejansko vključuje vse točke, ki so pomembne in o katerih se mora razpravljati. Prav tako svetuje ustrezno previdnost v zvezi z določenimi področji, na primer v avtomobilskem sektorju. Glede na to menim, da je poročilo odlično in dobra podlaga, ter ga morata Komisija in Svet preučiti v skladu s tem. Veseli me, da se je komisar nanj tako zavzeto odzval.

Drugič, komisarja sprašujem: kako bodo po vašem mnenju na splošno napredovala pogajanja s Korejo? Pogajanja dejansko potekajo in so na zelo težavni stopnji. Na začetku je kazalo veliko bolje, kot smo takrat mislili. Prav tako seveda potekajo vzporedna pogajanja z vsemi narodi držav ASEAN. Tudi ta pogajanja so na zelo težavni stopnji, vsaj tako sem razbrala iz zapisnika. Kako Komisija to ocenjuje? Kako bodo naša tekoča pogajanja z državami ASEAN vplivala na pogajanja s Korejo?

Moje zadnje vprašanje komisarju zadeva dejstvo, da so voditelji držav ali vlad tik pred tem, da danes, 13. decembra, podpišejo reformno pogodbo. V skladu s to reformno pogodbo bo Parlament v prihodnosti imel precej večji vpliv na maloprodajni sektor, za katerega smo se v tem parlamentu borili zelo dolgo. Zahvaljujem se Komisiji in zlasti komisarju Mandelsenu, ki sta nas pri tem vedno podpirala.

Vendar je moje vprašanje naslednje: ali menite, da nas bo Komisija podprla, ko bomo Svet prosili za pravico, ki se je že predstavila v skladu s prihodnjim sporazumom o prosti trgovini in da bo Parlament pri tem obdržal zadevno zavezanost k podpori? Ali lahko v zvezi s tem pričakujemo, da ste na naši strani, komisar?

 
  
MPphoto
 
 

  Ignasi Guardans Cambó, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz v imenu svoje skupine in zelo uradno čestitam poročevalcu Davidu Martinu za odlično kakovost poročila, ki ga predstavlja Parlamentu. V resnici vsa poročila niso enaka. Pomembno je, da kljub temu, da tukaj glasujemo o vseh vrstah dokumentov, izpostavimo nekatere med njimi, katerih vsebina in trdnost omogočata, da se natančno preučijo, ter katerih teme so vse primerne za razpravo. Zato čestitam poročevalcu in ekipi, ki ga je pri pripravi tega poročila podpirala.

Res je, da tukaj ne govorimo veliko o Koreji, o kateri tudi ne govorimo dovolj, čeprav je nedvomno ena od naših trgovinskih zaveznic ter dejansko naša četrta največja zaveznica zunaj Evrope, kot navaja poročilo Evropska unija je največji vlagatelj v Koreji, ki je prav tako nedvomno ena najmočnejših demokracij v tej celotni regiji.

Če torej na eni strani upoštevamo to, kar sem ravnokar dejal, in na drugi strani težave v večstranskem okolju ter dejstvo, da pri dostopanju na trg evropske izdelke in storitve ovirajo znatne netarifne ovire, je jasno, da bi bilo v zvezi s tem dobro skleniti dvostranski sporazum, ki ima popolno podporo Parlamenta. Vendar je treba ta sporazum sestaviti smiselno, na podlagi uspešnih pogajanj in ambiciozno.

Težave so na točno določenih področjih. Izpostavil bi storitve, ki so se že omenjale, in intelektualno piratstvo v eni od držav z največ internetnimi priključki na svetu, kjer se zaradi neupoštevanja avtorskih pravic in pravic za zaščito avdiovizualnega področja pojavljajo zelo specifične težave.

Končno, o vprašanju Kaesonga: moja skupina bo podprla besedilo obstoječega poročila ali povedano drugače, priznavamo in razumemo politično vsebino na tem področju med Južno Korejo in Severno Korejo, vendar menimo, da lahko enostavna uvedba proste trgovine z Evropsko unijo v tem kontekstu povzroči resne težave, zato takšne enostavne vključitve območja Kaesong v potencialni sporazum z Evropsko unijo ne bi podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v svojem govoru v imenu skupine združenje za Evropo narodov v razpravi o gospodarskih in trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in Korejo opozarjam na naslednje zadeve. Glede na to, da je Koreja podpisala sporazum o prosti trgovini z zvezo EFTA, državami ASEAN ter tudi Združenimi državami, vendar takšnega sporazuma ne želi podpisati z Evropsko unijo, bo konkurenčnost evropskih podjetij, ki izkoriščajo brezcarinski dostop na korejski trg, upadla. To bo negativno vplivalo na stopnjo gospodarske rasti in stopnjo zaposlenosti v državah EU.

Drugič, v skladu z analizami neodvisnih raziskovalnih centrov, ki so se izvedle po sprejetju sporazuma o prosti trgovini, bo dve tretjini koristi takšnega sporazuma imela Koreji in le eno tretjino Evropska unija. Zato je za Korejo nujno, da se poleg tega sporazuma zaveže EU, da bo spoštovala evropske socialne standarde in zlasti osnovne elemente spodobnega dela, poleg tega pa tudi standarde varstva okolja in potrošnikov.

Tretjič, ta pristop daje možnost, da se doseže poštena konkurenca med korejskimi in evropskimi podjetji. Le takrat bodo korejska podjetja v svoje proizvodne stroške vključile skupne stroške dela, varstva okolja in varstva potrošnikov, s čimer bodo njihove cene izdelkov izražale celotne stroške proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Caroline Lucas, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospodu Davidu Martinu za njegovo poročilo in poudarjanje ključnega pomena te dokumentacije. Pogodba med EU in Korejo bo prva uvedla novo trgovinsko doktrino EU o globalni Evropi, ki je izredno kontroverzna, in ne le zato, ker si prizadeva za globok dostop do trga z odstranitvijo vseh vrst ovir za vsesplošno uvozno prediranje ravno v času, ko se vse več ljudi začenja zavedati, da v popolnoma liberaliziranem svetovnem gospodarstvu obstaja zelo veliko poražencev in tudi nekaj zmagovalcev.

Gledano pozitivno, poročilo določa nekatere zelo dobre standarde za trgovanje ter za področja sociale in okolja, ki jih Zeleni podpiramo, v tem smislu menim, da poročilo predstavlja pomemben precedens za nadaljnje parlamentarne odzive na ostale sporazume o prosti trgovini, na primer z Indijo in ASEAN. Pozdravljamo dejstvo, da poročilo vztraja pri tem, da ne sme biti nobenih izjem glede pravila, ki določa, da je dostop na evropski trg pogojen z izpolnjevanjem okoljevarstvenih standardov.

Pozdravljamo njegovo zahtevo, da sporazum o trgovini s Korejo združuje zavezujoče socialne in okoljske klavzule, zaradi tega je po našem mnenju težko pričakovati, da bo severnokorejski industrijski kompleks Kaesong vključen v pravila sporazuma o prosti trgovini. Najpomembnejše je, da namerava dati več poudarka navedenim zavezujočim klavzulam in zahtevati, da so v skladu s standardi mehanizma za reševanje sporov.

Vendar smo glede tega poročila tudi zaskrbljeni. Prvič, obstaja zahteva po odpravi vseh netarifnih ovir za trgovanje brez poskusa razlikovanja zakonitih netarifnih ovir od nezakonitih. Ne smemo predpostavljati, da je vse, kar preprečuje neomejeno prosto trgovino, nezakonita ovira. Za uvedbo trgovine obstaja nekaj zelo dobrih razlogov, zlasti ko javna politika želi vzpostaviti nadzor iz socialnih, zdravstvenih ali okoljskih razlogov.

Prav tako nasprotujemo popolni uvedbi tako imenovanih „singapurskih vprašanj“ v sporazum o prosti trgovini. Prav tako obstajajo dobri razlogi za izločitev popolne svobode naložb ali javnih naročil iz okvira sporazuma o trgovini. Koreja je v poznih devetdesetih imela uničujočo izkušnjo s prostim pretokom kapitala, zato so uporabili prikrita javna naročila, da so se spet postavili na noge. Zdaj ne smemo presojati, ali lahko te stvari ponudijo na svoji strani, odločimo se lahko za svojo stran in moja skupina ne podpira omogočanja neomejene svobode tujim investitorjem v Evropi ali uničenja možnosti sodelovanja pri javni porabi za socialne cilje z uporabo določenih domačih javnih naročil.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, Južna Koreja je ena od največjih trgovinskih partneric EU zunaj Evrope, kar je tudi jasno poudarjeno v tem uravnotežen poročilu. To je država, ki zbuja sočutje, ker meji na najbolj konzervativen in najbolj totalitarističen komunistični režim na svetu.

Trgovinski odnosi so se v zadnjih letih znatno povečali, kar je samo po sebi dobro, vendar še ne pomeni, da pri tem ni nobenih težav. Če z Južno Korejo sprejmemo sporazum, mora ta sporazum temeljiti na popolni vzajemnosti. Južna Koreja ima še vedno veliko preveč tarifnih in netarifnih ovir, da bi lahko dejansko govorili o vzajemnosti.

Evropa mora vztrajati pri odpravi vseh teh ovir in mora biti sposobna doseči sporazume, ki prinašajo vsaj toliko koristi, kot sporazum o prosti trgovini med Južno Korejo in Združenimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, kot vodja delegacije Evropskega parlamenta za odnose s korejskim polotokom posebej čestitam poročevalcu in z velikim veseljem podpiram to poročilo.

Prav tako želim poudariti nekaj, kar veliko ljudi še vedno ne ve: republika Koreja je pomembna trgovinska partnerica. Ravno zato je pomembno, da dosežemo sporazum o prosti trgovini. Cilj tega sporazuma mora biti, da se dosežejo pošteni in pravični pogoji trgovanja, ki bodo prinašali prednosti in koristi za obe strani.

Povem lahko tudi, da sem zadovoljen s petim krogom pogajanj, ki poteka veliko bolje kot četrti krog. Korejo spodbujam, naj podpre predloge EU za hitrejšo in vzajemno odpravo uvoznih dajatev. Ta cilj naj bi EU dosegla leta 2015.

Kot vsi vemo, je v teh pogajanjih izziv sektor motornih vozil in to ostaja še naprej. V Evropski uniji pričakujemo, da bo Koreja sprejela naše varnostne standarde, kakor tudi mi sprejemamo standarde, ki v tem sektorju veljajo v Koreji.

Menim, da so zelo dobre možnosti, da se ovire v sektorju farmacevtskih izdelkov in sektorju storitev, zlasti pa v bančnem sektorju in sektorju pravnega svetovanja, odstranijo. V zvezi s Kaesongom naj povem, da bi bilo za pogajalske partnerje zelo pomembno, da bi na gospodarski in politični podlagi podprli projekt Kaesong ter druge projekte, zlasti za uvajanje Severne Koreje v mednarodno skupnost držav.

Na splošno smo na pravi poti in upam, da bomo zastavljeni cilj dosegli na začetku ali v prvi polovici leta 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Kader Arif (PSE). - (FR) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospodu Martinu za kakovost njegovega poročila. Pri pogajanjih o prihodnjem trgovinskem sporazumu s Korejo bi si morali zapomniti, da mora naša prednostna naloga ostati večstranskost, ker vemo, da je pretirano širjenje dvostranskih sporazumov škodljivo za regulirano večstransko strukturo, ki ji pripadamo. Zaradi tega razloga morajo možni prihodnji dvostranski trgovinski sporazumi vključevati zagotovila in načela, pri čemer so nekatera omenjena v poročilu gospoda Martina.

Prihodnji sporazum o prosti trgovini s Korejo mora biti posodobljen ter vključevati omejevalne okoljske in socialne zahteve, kot so tiste v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, katerih cilj je spodbujanje primernih delovnih razmer.

Še več, po zavezanosti Parlamenta, da se omogoči boljši dostop do generičnih zdravil, sem vesel, da so vključene tudi določbe o javnem zdravju in da se je spoštovala naša želja, da se ne bo vključilo zahtev, ki bi omejevale zmožnost naših partnerjev, da izkoristijo prilagodljivost, ki je določena v neobičajnem sporazumu o deklaraciji iz Dohe.

Na drugi strani je kljub njegovim pozitivnim točkam nesprejemljivo, da to besedilo ne omenja usode delavcev v območju proste trgovine Kaesong, za kar si je prizadeval naš poročevalec, pri čemer to obsojam.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Rogalski (UEN).(PL) Gospod predsednik, Koreja predstavlja eno od vodilnih gospodarstev v svetu, pri čemer ima največjo razliko v prihodku med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje. Koreja je četrta največja trgovinska partnerica EU izven Evrope, medtem ko je bila leta 2006 EU največja tuja vlagateljica v Koreji.

Glavna težava v naših dvostranskih trgovinskih odnosih je težaven dostop do trga prek netarifnih ovir, kar vključuje pomanjkanje sprejetih norm in mednarodnih standardov. Sporazum o prosti trgovini s Korejo bi moral vključevati zaščito za tuje naložbe, konkurenčno politiko, preglednost javnih naročil in olajševanje trgovine.

Zavedati se moramo tudi, da bi ta sporazum lahko negativno vplival na evropsko avtomobilsko industrijo, zato mora Komisija skrbno premisliti o strategiji za postopno odstranitev uvoznih dajatev EU. Prvič, netarifne ovire na korejski strani je treba umakniti, da se ne bi izkazalo, da je Koreja edina, ki ima korist pri tem sodelovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE). – Gospod predsednik, pridružujem se ostalim govorcem pri čestitkah gospodu Martinu za njegovo poročilo o sporazumu o prosti trgovini z Južno Korejo, ki je četrta največja trgovinska partnerica EU zunaj Evrope in enajsta največja gospodarska svetovna sila.

Rad bi na kratko omenil dve vprašanji. Najprej nasprotovanje sindikatov in skupin kmetov sporazumu o prosti trgovini s Korejo ter nato primer industrijskega območja. V prvem primeru moramo na opozicijo pogledati od daleč. Tisoče ljudi je demonstriralo proti sporazumu ZDA s Korejo in številni ljudje so se protestno zažgali, pri čemer so izgubili življenje. Namesto več tisoč ljudi jih pri nas protestira le nekaj ducatov, verjetno zato, ker želimo v sporazum o prosti trgovini vključiti povezan sporazum o političnem sodelovanju – socialne, politične in delovne klavzule, ki bodo pomagale varovati standarde za delo na jugu in jih tudi izboljšale. Hkrati s Korejo ne bomo razpravljali o rižu, kot so to storile Združene države.

V zvezi s Kaesongom ne zagovarjamo dejstva, da mora biti vključen. Zagovarjamo dejstvo, da ga ne smemo samodejno izključiti. To je precej drugačno stališče, pri čemer upam, da bodo liberalci na podlagi tega drugače glasovali. Kot je nekoč izjavil nekdanji jamajški predsednik vlade, bolje je biti izkoriščan kot sploh ne. Nekateri od nas smo imeli prejšnji mesec priložnost obiskati Kaesong v okviru delavnice EU o gospodarski reformi, ki je potekala v Severni Koreji. Videl sem na tisoče srečnih Severnih Korejcev, ki so prihajali z območja, uradno oblečeni, saj je življenjski standard tam šestkrat višji kot na severu. To je politična in gospodarska priložnost za resnično spremembo tega režima in usmeritev razmer v pravo smer. Kaesong lahko spremeni sever, pri čemer bi ga morali ob upoštevanju mogočih težav spodbujati in ne uničiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, rad bi izpostavil tri točke. Prvič, glede vprašanja Kaesonga menim, da je izjava gospoda Forda – da ne bi smeli samodejno izključiti Kaesonga – pravilen pristop k temu vprašanju. Pri Komisiji bomo glede tega vprašanja zelo preudarni, vendar menim, da je na tej podlagi predlog spremembe smiseln.

Drugič, vprašali so me glede splošnih možnosti pogajanja. V tej službi še nisem naletel na trgovinsko pogajanje, ki ne bi bilo delno težavno. Vendar moram povedati, da je to pogajanje manj težavno kot nekatera druga pogajanja, ki bi jih lahko omenil.

Končno, gospa Mann sprašuje, ali lahko Evropski parlament v zvezi s tem sporazumom pridobi pravice pred ratifikacijo pogodbe. Ko so me glede tega vprašali v drugačnem kontekstu, sem v svojem navdušenju presegel skupno odgovornost Komisije, zato sem danes previdnejši in poudarjam, da se bomo trudili za vključitev Parlamenta, kolikor je mogoče.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.30.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

 

6. Čas glasovanja
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Pred začetkom glasovanja je gospod Schulz prosil za besedo o vprašanju pravilnosti postopka.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine želim spregovoriti zaradi dveh razlogov: naprej zaradi zelo splošnega razloga, tj. včerajšnje dogajanje v tem parlamentu, in drugič, ker imam prošnjo v zvezi s sledečim glasovanjem.

Najprej bi rad spregovoril o splošnem razlogu. Gospod predsednik, prosim, podajte izjavo o včerajšnjem dogajanju v imenu moje skupine, zlasti o zelo posebnem primeru, ki je povezan z uslužbenci v tem parlamentu. Povedati moram: nedvomna pravica vsakega moškega in ženske je, da sme izraziti svoje mnenje v tem parlamentu. Navajeni smo na plakate, majice in možnost, da tu vsi svobodno izrazijo svoje mnenje. Kdor se strinja z referendumom, ima pravico, da to v tem parlamentu tudi izrazi. A kar smo doživeli včeraj, ni sprejemljivo v okviru te svobode mnenja.

(Ploskanje.)

Lahko se prepiramo, kaj posamezni kolegi poslanci tu počnejo, kako se obnašajo, ali kričijo ali ne. Nekaj ni sprejemljivo, in sicer, da so uslužbenci tega parlamenta, ki jih, pri čemer govorim v imenu svojih kolegov poslancev ter po mojem mnenju skoraj vseh poslancev tega parlamenta, izredno spoštujem na osebni in profesionalni ravni …

(Ploskanje.)

Kar ni prav, pri čemer govorim v imenu svojega kolega poslanca gospoda Daula in najbrž tudi v imenu gospoda Watsona, gospoda Cohn-Bendita in gospoda Wurtza, je, da se med razgreto razpravo fizično in verbalno obračunava z uslužbenci Parlamenta: z uslužbenci, ki so zanemarjali dolžnosti v svoji pisarni ter so bili včeraj opisani kot pripadniki Gestapa in SS. To je sramotno, gospod predsednik! Mislim, da bi moral Parlament izraziti popolno solidarnost z uslužbenci.

(Dolgo ploskanje.)

Gospe in gospodje, uslužbenci tega parlamenta niso fizične osebe, ampak uradniki Parlamenta. Oni so podaljšana roka predsednika tega parlamenta. Ko nekdo fizično napade in udari uslužbenca, je možno le nekaj: treba je ugotoviti, kdo je bil ta poslanec. Prekršek je treba prijaviti policiji, poslancu ali poslanki pa je treba takoj odvzeti imuniteto.

(Ploskanje.)

Gospod predsednik, v imenu svoje skupine želim nagovoriti skupino Združenje za Evropo narodov (UEN), zlasti gospoda Crowleyja, čeprav ne vem, ali je prisoten, in sicer v zvezi z glasovanjem o resolucijah o ekstremizmu, dialogu o človekovih pravicah EU/Kitajska, Črni gori in prepovedi zemeljskih min. Skupina UEN je sopodpisnica teh resolucij. Ker se skupina UEN ne namerava opravičiti za včerajšnji incident v tem parlamentu, kot predstavnik skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu ne morem več sodelovati s skupino UEN.

Pri tem mislim zlasti na resolucijo o boju proti naraščanju ekstremizma v Evropi. Med drugim se je v tretji uvodni izjavi v imenu skupine UEN izpostavilo dejstvo, da obsojamo rasizem v Evropi, pri čemer se sklicujemo na Evropsko listino o temeljnih pravicah. Prav to bi se moralo tu podpisati včeraj, pri čemer je bila proti velika večina poslancev te skupine. Prosim, umaknite svoj podpis pod to skupno resolucijo. Ne morete sprejeti resolucije v zvezi z Listino o temeljnih pravicah, ki ste jo včeraj vsi preglasili.

(Ploskanje in razburjeni vzkliki.)

Včeraj ste izrazili dejstvo, da nočete te listine o temeljnih pravicah. Odstranite svoj podpis. Naše sodelovanje z vami je končano.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, pred sabo imam kup dokumentov, zato si lahko predstavljate, koliko dela imamo to jutro še pred sabo. Nekateri kolegi poslanci so vseeno prosili za besedo. Nočem sprožiti obsežne razprave. Gospod Daul in gospa Muscardini sta prosila za besedo, za kar imata na voljo točno eno minuto.

(Hrup.)

 
  
MPphoto
 
 

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, moj govor bo zelo kratek. Danes zjutraj ob devetih sem bil v dvorani in čakal na opravičilo za osebni napad na uslužbence. Ker opravičila ni bilo, sem podal izjavo ob devetih zjutraj, pri čemer se ne bom ponavljal.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poslanka tega parlamenta sem že več kot 18 let, pri čemer smo tu s kolegi poslanci vedno zagovarjali človekove in državljanske pravice, kar potrjujejo moji govori v dvorani, vprašanja ter predlogi resolucij.

Gospod Schulz mi ne bo pridigal, ker ni varuh resnice ne v tej dvorani ne izven nje. Gospod predsednik, demokracija je vrednota, ki jo je treba zagovarjati, pri čemer to vključuje izkazovanje spoštovanja posameznikom in skupinam. Sramotno je za gospoda Schulza, da je rekel nekaj stvari, ki bi se jih moral sramovati.

Skupina UEN podpira vse uradnike Parlamenta, zlasti uslužbence, ki so letos velikokrat skušali zagovarjati pravico do govora in izražanja, ki jo je pogosto kršilo nekaj večinskih skupin v Parlamentu. Zaradi tega razloga, gospod predsednik, skupina UEN podpira uslužbence, verjame v temeljne pravice ter poziva k spoštovanju dolžnosti in ljudi. Gospod Schulz, odstranite svoj podpis.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, ali bi rad spregovoril še kakšen predsednik ali predsednica skupine? Namerno sem dejal „predsednik ali predsednica skupine“, ker ne bom dovolil, da o tej zadevi spregovori vseh 785 poslancev.

Ne vidim nobenega predsednika ali predsednice skupine, zato je ta točka končana.

(Ploskanje.)

Dodal bom le nekaj, kar je nekoč izjavil pesnik, in sicer, da so najlepše hvalnice zapete med padanjem bomb. Mislim, da je bila tista, ki smo jo tu slišali včeraj, čudovita prav zaradi tega razloga.

(Ploskanje.)

Gospod Salafranca želi spregovoriti o drugi zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, včeraj je prišlo do okrutnega terorističnega napada v Bejrutu, pri čemer je bil ubit libanonski general François El Hadž.

Parlament se zaveda, gospod predsednik, da je Libanon povezan z Evropsko unijo s pridružitvenim sporazumom. Na mini plenarnem zasedanju v Bruslju je Parlament sprejel pomembno poročilo, ki zagotavlja makrofinančno pomoč tej državi, pri čemer je, če vzamemo očiten primer, delegacija odbora za zunanje zadeve, ki jo sestavljamo gospa De Keyser, gospa Gomes, gospod Belder in jaz, prejšnji teden obiskala državo, da smo lahko kot tudi različni ministri držav članic izrazili našo solidarnost s ciljem miru, za razumevanje, harmonijo in spravo v državi.

Predsednika prosim, naj našo podporo posreduje predsedniku vlade Siniori kot odgovor na ta okruten teroristični napad ter v znak naše nesporne in nepreklicne zaveze k doseganju suverenega, demokratičnega, stabilnega, učinkovitega in miroljubnega Libanona.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Gospod Salafranca, mislim, da ploskanje vaših kolegov poslancev jasno kaže, da skupščina podpira vašo izjavo. Posredoval jo bom dalje.

Zadnji je za besedo prosil gospod Pirker v zvezi z vprašanjem pravilnosti postopka, nato bomo prešli na glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Hubert Pirker (PPE-DE). − (DE) Gospod predsednik, to dejansko ni povezano z razpravo, pri čemer sem to hotel povedati že takoj po zadnji razpravi: v tem parlamentu je preprosto neznosno hladno. Včeraj je bilo to morda dobro, ker čustva niso bila tako razburkana, kot bi bila morda sicer. A na splošno je preprosto prehladno, pri čemer sem hotel v povezavi z razpravo o sporazumu o prosti trgovini s Korejo predlagati, da skušamo doseči zmerno temperaturo s korejsko klimatsko napravo, če nam tega ne bi uspelo doseči z našo evropsko napravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Mislim, da smo obravnavali vse, kar smo imeli v načrtu pred začetkom glasovanja.

Naslednja točka je torej čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

 

6.1. Proračunsko leto 2008, kakor ga je spremenil Svet (glasovanje)
  

– Proračunsko leto 2008

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 
 

  Kyösti Virrankoski (ALDE), poročevalec. Gospod predsednik, druga obravnava usklajevanja proračuna med obema vejama proračunskega organa je potekala 23. novembra 2007. Parlament je dosegel proračun, usmerjen v rezultate svojih glavnih ciljev: financiranje programa Galileo (2,4 milijarde EUR) z revizijo večletnega finančnega okvira 2007–2013 in uporabo instrumenta prilagodljivosti (200 milijonov EUR); pomembna nadaljnja uporaba instrumenta prilagodljivosti (70 milijonov EUR) za financiranje povečanja porabe skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

Odbor za proračun je glasoval o spremembah z druge obravnave, po rezultatu spravnega postopka, 29. novembra 2007. Po tehničnem pregledu zneskov je bilo potrebnih nekaj tehničnih sprememb za zagotovitev popolne skladnosti z rezultatom spravnega postopka z dne 23. novembra 2007, kar zadeva revidirane zgornje meje finančnega okvira in splošno raven plačil.

Sprejete spremembe so:

Prvič, v razdelku 1a se odobritve za prevzem obveznosti prilagodijo:

Dopolnitev 335:

06 02 09 01 (Nadzorni organ za Galileo) na 7 460 000 EUR

06 02 09 02 (Nadzorni organ za Galileo) na 3 100 000 EUR

08 07 01 (Sodelovanje v raziskavah – promet) na 348 922 000 EUR

Dopolnitev 331:

02 02 01 (Konkurenčnost in inovacije) na 126 300 000 EUR

Dopolnitev 69:

06 03 03 (TEN – T) na 955 852 600 EUR

Drugič, v razdelku 1b se odobritve plačil spremenijo v skladu s splošno ravnijo plačil, dogovorjeno med usklajevanjem:

Dopolnitev 27:

04 02 17 (ESS) na 3 823 198 181 EUR

Dopolnitev 140:

13 03 16 (ESRR konvergenca) na 10 606 637 496 EUR

Dopolnitev 141:

13 03 18 (ERDF konkurenčnost) na 2 540 832 078 EUR

Vse te tehnične spremembe je odbor za proračun soglasno sprejel v ponedeljek, 10. decembra.

Tretjič, številne tehnične/nomenklaturne spremembe bodo uvedene večinoma v zvezi s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi. Te spremembe so bile že predstavljene predsedniku Parlamenta. Te spremembe ne spremenijo nobenih postavk ali klasifikacij večletnega finančnega okvira.

 
  
  

(Tehnične spremembe so bile sprejete.)

– Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 
 

  Emanuel Santos , predsedujoči Svetu.(PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, preden nadaljujemo s pripombami glede rezultatov odobritve proračuna Evropske unije za leto 2008, želim poudariti, da je danes zame zlasti prijeten dan ne le kot Evropejca, temveč tudi kot državljana Portugalske. Seveda govorim o zgodovinskem dogodku, podpisu lizbonske pogodbe, do katerega bo prišlo čez dobro uro v glavnem mestu moje države. Po širitvi Evropske unije na 27 držav članic je to še en odločilen korak v evropskem združevanju, pri čemer bo Evropa postala bolj demokratična, reprezentativna, prožna in učinkovita v načinu delovanja kot kadar koli prej.

Če lahko hitro in zgodaj povzamem dosežke portugalskega predsedovanja, bi rad opozoril na tri pomembna področja uspeha za prihodnost Evropske unije. To so sporazum, ki omogoča današnji podpis reformne pogodbe EU ali lizbonske pogodbe, prireditev vrha EU-Afrika in vrha EU-Brazilija. Temu zdaj lahko dodamo tudi pomemben sporazum, ki smo ga uspeli doseči v zvezi s financiranjem strateškega programa Galileo.

Gospe in gospodje, danes poteka druga obravnava proračuna za leto 2008, ki je zadnja faza dolgega postopka pogajanj, ki se je navsezadnje končal zelo uspešno. Vesel sem, da lahko poročam o sporazumu, ki se je dosegel med dvema institucijama na posvetovalnem sestanku 23. novembra, ki se je v celoti ukvarjal z vsemi predlogi proračuna za leto 2008, o katerih smo se do takrat dogovorili.

V skladu s postopki poudarjam, da bo Svet lahko sprejel najvišjo stopnjo povišanja zaradi vaše druge obravnave. Vseeno ugotavljam, da so še vedno potrebni manjši popravki v zvezi z uvrstitvijo izdatkov, pri čemer si Svet zadržuje pravico do tega.

Na koncu, gospod predsednik, izkoriščam to priložnost, da ponovno izrazim hvaležnost predsedniku odbora za proračun gospodu Bögeju ter poročevalcema gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäläju, kolegom v Svetu, komisarki Grybauskaitë in vsem tistim, ki ste pripomogli k uspešnemu zaključku tega zelo zahtevnega proračunskega postopka, ki je dosegel vrh z odobritvijo Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Minister, med drugim ste izrekli stavek, na katerega sem čakal. Zato ugotavljam, da je proračunski postopek dokončan v skladu z določbami pogodbe in medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006. Opažam tudi, da se v skladu s členom 13 medinstitucionalnega sporazuma Svet in Parlament strinjata s sprejemom najvišje stopnje povišanja neobveznih izdatkov, ki izhaja iz druge obravnave v Parlamentu. Posledično se lahko proračunski postopek razglasi za končanega, proračun pa je nedvomno sprejet.

(Ploskanje.)

Kot veste, je predsednik zdaj v Lizboni, kjer se odvija skromna svečanost ob podpisu. Moja pooblastila kot podpredsednik se tu končajo. Uradni podpis proračuna za proračunsko leto 2008 bo v torek, 18. decembra, na plenarnem zasedanju v Bruslju.

 

6.2. Predlog splošnega proračuna 2008, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (glasovanje)
  

– Poročilo: Kyösti Virrankoski, Ville Itälä (A6-0492/2007)

 

6.3. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med ES in Črno goro (glasovanje)
  

– Priporočilo: Marcello Vernola (A6-0498/2007)

 

6.4. Sodelovanje med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope (glasovanje)
  

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0443/2007)

 

6.5. Datum uvedbe elektronske identifikacije za ovce in koze (glasovanje)
  

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0501/2007)

 

6.6. Preživninske obveznosti (glasovanje)
  

– Poročilo: Genowefa Grabowska (A6-0468/2007)

 

6.7. Deseta obletnica pogodbe o prepovedi protipehotnih min (Ottawska konvencija) (glasovanje)
  

- Predlog resolucije (B6-0518/2207)

 

6.8. Vrh EU/Kitajska – Dialog o človekovih pravicah EU/Kitajska (glasovanje)
  

- Predlog resolucije (B6-0543/2007)

– Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 
 

  Toine Manders (ALDE).(NL) Gospod predsednik, v zvezi z vprašanjem pravilnosti postopka pod členoma 114 in 166, kar bo prepoznal komisar Mandelson: ko se nas sprejme na Kitajskem, uporabljamo uradni simbol, zastavo. Zdaj se je to odstranilo iz pogodbe, pri čemer pozivam vse države, da sledijo zgledu Nemčije in zastavo znova uradno priznajo kot simbol, da se nas bo lahko sprejelo z uradnim simbolom po vsem svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vse to se bo posredovalo pristojnim organom.

 

6.9. Boj proti naraščanju ekstremizma v Evropi (glasovanje)
  

– Predlog resolucije (B6-0512/2007)

 

6.10. Črna gora (glasovanje)
  

– Predlog resolucije (B6-0494/2007)

 

6.11. Onesnaževanje z nafto v Črnem in Azovskem morju po brodolomu več ladij (glasovanje)
  

– Predlog resolucije (B6-0503/2007)

 

6.12. Sistemi zajamčenih vlog (glasovanje)
  

– Poročilo: Christian Ehler (A6-0448/2007)

 

6.13. Upravljanje premoženja II (glasovanje)
  

– Poročilo: Wolf Klinz (A6-0460/2007)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 2:

 
  
MPphoto
 
 

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – Gospod predsednik, rada bi pojasnila naš predlog spremembe in vstavila besede: „posredno, npr.“, da se besedilo zdaj bere: „…proizvodov malim vlagateljem neposredno ali posredno, npr. z njihovim združevanjem z drugimi maloprodajnimi proizvodi“.

 
  
  

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

 

6.14. Tekstil (glasovanje)
  

Predlog resolucije (B6-0495/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Preden nadaljujemo z glasovanjem o zadnjem poročilu, bi rad posvetil zadnje glasovanje kolegu poslancu, ki nas bo čez nekaj dni zapustil ter je odlično delal za nas v Evropskem parlamentu in za vso Evropo. Seveda je to Jean-Louis Bourlanges.

(Ploskanje.)

Gospod Bourlanges, upam, da vam bo toplina tega ploskanja v večji meri kot kateri koli govor povedala, koliko vas bomo pogrešali. Želimo vam vse najboljše.

 

6.15. Gospodarski in trgovinski odnosi s Korejo (glasovanje)
  

– Poročilo: David Martin (A6-0463/2007)

 

7. Časovni razpored delnih zasedanj: glej zapisnik

8. Obrazložitev glasovanja
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0543/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, rad bi povedal, da resolucije o dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah nisem podprl iz več razlogov. Zlasti mislim, da smo v tej polkrožni dvorani pripravili več kot dovolj pretiranih besedil ter da evropske institucije redko, če sploh, po teh pretiranih besedilih in izjavah ukrepajo.

Ker se približujejo olimpijske igre v Pekingu, se bodo evropske ekscelence znova poskušale dobrikati kitajskim organom. To je že jasno iz sedanje resolucije, ki poleg mnogih smiselnih elementov trdi tudi, da so se na nedavnem državnem kongresu kitajske komunistične stranke, pri čemer citiram: „pokazale […] perspektive […] glede izvajanja višjih mednarodnih meril na področju človekovih pravic“. Kako naivno od tega parlamenta, saj resničnost današnjega Pekinga predstavljajo ustrahovanje, deportacije, aretacije in delovna taborišča. Čas je, da Evropska unija opusti svojo politiko dvojnih meril za Kitajsko.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0512/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitar Stoyanov (NI). - (BG) Glasoval sem proti resoluciji o ekstremizmu, ker se poziva k obsojanju ploda tega sovraštva. Kdo nam pridiga o ekstremizmu? Kolega Schulz in kolega Cohn-Bendit, zagovornika marksizma in leninizma, prav tiste ideologije, ki je pomorila na ducate milijonov Rusov ter Ukrajincev na začetku prejšnjega stoletja? Ali kolega Vigenin, čigar stranka je bolgarske državljane petdeset let držala v šahu in pomorila na tisoče Bolgarov v svojih koncentracijskih taboriščih? Nas boste vi učili, kakšen je ekstremizem? Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, ja, tako je v tem parlamentu. Če niste gospod Schulz, morate počakate do obrazložitve glasovanja, da lahko izrazite svoje mnenje. Ta parlament je ponovno spregovoril o „nujnosti“ boja proti „ekstremizmu“, a ne govori o resničnem ekstremizmu in resničnem nasilju, kot je na primer vzpon islama v Evropi. Namesto tega že neštetokrat govori o omejitvi svobode izražanja tistih, ki se mirno zavzemajo za pravico do individualnosti, zaščite ter ohranjanja naših jezikov, identitet, kultur in svobode.

Skoraj tragično je, da Parlament stalno govori o svobodi in človekovih pravicah, hkrati pa postavlja najstrožja in najostrejša omejujoča pravila ljudem, ki imajo o zadevi drugačno mnenje ter se na primer preprosto ne pridružijo ostalemu Parlamentu pri čaščenju svete krave pregovorno večkulturne družbe. Jaz te resolucije ne jemljem resno in po mojem mnenju ne more biti svobode brez popolne svobode političnega izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti resoluciji o ekstremizmu. Ne zato, ker menim, da ta izraz zadeva mene, ker drži ravno nasprotno, a ker se že neštetokrat legitimna politična razprava proti nadaljnjemu množičnemu priseljevanju in za trdno prilagoditveno politiko zavestno povezuje z ekstremizmom in nasiljem.

Celo naslov resolucije je zavajajoč in pristranski. Ekstremizem levice je očitno nekaj, kar po opredelitvi ne more obstajati, pri čemer očitno še nihče tu ni slišal za naraščajoči islamski fundamentalizem. To je vzeto naravnost iz Kafkinega dela. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako moreče. Če kdo ni v skladu s politično korektnostjo, se ga obsoja. Morda kdo lahko razloži, kako se nekaj takega lahko nanaša na Listino o temeljnih pravicah, ki smo jo podpisali včeraj.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospod predsednik, tudi jaz sem iskreno glasoval proti tej resoluciji, saj je treba med pridiganjem lisice paziti na svoje gosi. Redko sem videl bolj hinavski dokument od tega predloga resolucije o „naraščajočem ekstremizmu“ v Evropi, pri čemer je jasno, da sta Evropa in ta parlament vodilna v hinavščini.

Navsezadnje ekstremizem levice sploh ne obstaja, kot so že povedali moji kolegi. Prav zares sploh nihče ne kaže na islamski ekstremizem. Predmestja Pariza so gorela, a očitno težava leži v majhni nekonformistični manjšini, ki greni življenje tej vzvišeni instituciji.

Morda bi ponovno morali odpreti vrata gulagov za tiste, ki si še vedno upajo kritizirati kult Evrope in nedotakljivo večkulturno družbo, skupaj z inkvizicijo in izgonom na Hudičev otok za heretike. Le takrat bo Evropa očiščena svojih zadnjih kritikov, kult Evrope pa bo lahko nemoteno nadaljeval z misijo spreobračanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Mogens Camre (UEN). - (DA) Gospod predsednik, ta resolucija vsebuje upravičeno kritiko neofašističnih in fundamentalističnih gibanj v nekaterih evropskih državah. Vendar je videti, da je kot celota enostransko usmerjena proti težavi, ki se jo opisuje kot evropski državljani s fašističnim in rasističnim odnosom, zaradi česar ta resolucija izgubi svoj pomen. Večkrat ponovljene javnomnenjske raziskave na Danskem so pokazale, da priseljenci iz nezahodnih držav niso mnenja, da se z njimi ravna kakor koli rasistično ali sovražno. Vendar so nekateri priseljenci iz neevropskih držav izvajali zelo razširjeno nasilje nad danskimi državljani in drugimi priseljenci. V uradnih statističnih podatkih o zločinih so priseljenci iz nezahodnih držav nesorazmerno prevečkrat zastopani.

V zadnjih mesecih je teden za tednom prihajalo do mnogih incidentov s streljanjem na ulicah, pri čemer so bile vpletene priseljenske tolpe, in posameznih napadov. Priseljenskim uradnikom, ki tudi sami niso danskega porekla, so že grozili in jim zabičali, naj nehajo opravljati svoje delo, a ne Danci, ampak prav tisti ljudje iz tujih kultur, ki jim skušajo pomagati, da bi se vključili v dansko družbo. Imamo uglednega priseljenskega politika sirskega izvora. Potrebuje neprestano varovanje, a ne pred Danci, ampak pred fundamentalisti islamskega porekla. Naša obveščevalna služba ves čas sodeluje pri preprečevanju nasilnih napadov na Dance in danske socialne institucije, pa ne s strani Dancev, temveč tujcev. Zato je z danske perspektive ta resolucija nesmiselna. Na Danskem je nasilen rasizem usmerjen proti demokraciji in človekovim pravicam. Iz tega razloga nisem mogel glasovati za to resolucijo.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0503/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Gospod predsednik, Črno morje postaja ena glavnih poti za povečanje izvoza nafte v tej regiji, pri čemer je v zadnjih letih tam žal pogosto prihajalo do nesreč tankerjev in tovornih ladij. Dvanajst plovil je tu potonilo ali nasedlo med hudim neurjem. Ti dogodki so imeli resne posledice, vplivali so na življenja ljudi in povzročili obsežne ekološke katastrofe.

Razlitje olja tankerja Exxon Valdez na Aljaski pred več kot 18 leti je primer obsežne katastrofe, pri čemer se njene posledice čutijo še danes.

Ob upoštevanju, da vsakodnevno po morjih sveta pluje približno 200 tankerjev, sem mnenja, da bi morali razmere redno in podrobno spremljati ne le v Črnem morju, ampak tudi v drugih morjih. Države članice in druge države, ki mejijo na Evropsko unijo, bi morale zagotoviti strožjo uporabo veljavne zakonodaje Skupnosti in morskih varnostnih standardov. V tem okviru pozivam Svet, da mora pospešiti razprave in zavzeti skupno stališče glede preostalih zakonodajnih aktov v tretjem svežnju o pomorski varnosti.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0495/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, opuščanje kvot in uvedba spremljanja uvoza tekstila s Kitajske naslednje leto bosta nedvomno vodila v izboljšane nadzorne mehanizme. Vendar se ne strinjam s tem, da volnene tkanine niso vključene v spremljanje. Naša resolucija je politični poziv Komisiji, izraz naše želje, da se bolj poudari zahteva po izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, in protest proti kitajskemu oviranju uvoza evropskih proizvodov. Pozdravljam dejstvo, da bo Kitajska morala izdajati uvozna dovoljenja, ki bodo omogočila izvajanje nadzornih postopkov v kitajskih pristaniščih, pri čemer se bo bolje zaščitilo Evropo pred ponarejenim blagom. Hkrati je dolžnost Komisije, da zaščiti evropske potrošnike pred strupenimi snovmi, na primer pred azo barvili, ki so včasih prisotna v kitajskem blagu. Zato pozivam Komisijo, da zahteva zaseg tekstila, ki predstavlja tveganje za zdravje, na mejah Evropske unije.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Kyösti Virrankoski in Ville Itälä (A6-0492/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder (IND/DEM), v pisni obliki. – (NL) Svet in Evropski parlament sta dosegla sporazum o dodatnem financiranju satelitskega sistema Galileo in izdatkov za zunanje zadeve, vključno s policijsko misijo na Kosovu. V ta namen sta povečala večletni finančni okvir 2007–2013 in uporabila instrument prilagodljivosti, pri čemer je prišlo do prerazporeditve znotraj veljavnih proračunskih vrstic. Te prerazporeditve bi bile lahko bolj daljnosežne.

Najbolj me moti prilagoditev predhodno dogovorjene meje za sklade EU za obdobje do leta 2013 in uporaba instrumenta prilagodljivosti v ta namen. Uporabi tega instrumenta se je treba izogibati, pri čemer mora na vsak način ostati omejena na zelo izredne okoliščine. Vsake spremembe v stroških se mora predvsem uravnotežiti z zmanjševanjem drugih proračunskih vrstic. Mislim predvsem na izdatke, ki ne zadevajo osrednjih ciljev Evropske unije, in proračunske vrstice, pri katerih njihovo izvajanje že zamuja ob upoštevanju načrtovanih izdatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sporazum, sklenjen med Komisijo, Svetom in Parlamentom glede proračuna v letu 2008, odkriva resnično pomembnost „velikih držav“ in „bogatih držav“, saj se sporazum odziva na njihove zahteve, da se čim bolj omeji zgornjo mejo proračuna EU.

Kljub vsem poskusom, da se to prikrije, je resnica, da so bili predlogi Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta za proračun EU nižji od zneska, predvidenega za leto 2008 v finančnem okviru 2007–2013. Tako je bilo tudi lani in v finančnem okviru 2000–2006.

V resnici ta proračun EU za leto 2008 predstavlja zmanjšanje za več kot 9 milijard EUR glede plačil v primerjavi s tem, kar je bilo sklenjeno v finančnem okviru za leto 2008; kar zadeva plačila, se je proračun EU zmanjšal od 1,04 % do 0,96 % bruto nacionalnega dohodka Skupnosti. Na drugi strani je proračun EU postopno premaknil svoje prednostne naloge k financiranju neoliberalnih, federalističnih in militarističnih politik EU.

Zato zavračamo ta sporazum.

 
  
MPphoto
 
 

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Podpiramo osnovna načela proračuna EU za leto 2008 in poudarjamo, da mora dobro ravnati z denarjem davkoplačevalcev. Okviri, ki jih je določila finančna perspektiva, se morajo spoštovati, pri čemer pozdravljamo dejstvo, da se bo proračun ohranil znotraj meja teh okvirov.

Kmetijska podpora je eno od področij, kjer je še prostor za zmanjšanje sredstev v dobro ciljev, ki so bolj usklajeni z lizbonskimi ambicijami, tj., da bi se morala EU razviti v gospodarsko najuspešnejšo regijo na svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. Med proračunskimi pogajanji sta se Parlament in Svet odločila, da preusmerita 50 milijonov EUR iz decentraliziranih agencij za sofinanciranje evropskih programov GNSS (EGNOS/GALILEO) in Evropskega tehnološkega inštituta. Ni bilo navedeno, katere agencije bo to zadevalo.

Ponovno programiranje zadeva agencije pod razdelkom 1A, pod katerega spada Eurofund, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Eurofund ima sedež v Dublinu. Ta fundacija zagotavlja pomembno storitev na področju trga dela in delovnih razmer, zato bi bila odtegnitev nevzdržna in neučinkovita.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlagani proračun za leto 2008, prvič zato, ker je predlog očitno v skladu z načeli, ki so določena v finančni perspektivi 2007–2013.

Drugič, ker je predlog, o katerem se je glasovalo po pogajanjih s Komisijo in Svetom, končno premagal resne težave, ki so se pojavile v zvezi s financiranjem programa Galileo. Rešitev za to je tudi zelo pozitivna, ker omogoča zagotavljanje razumne stopnje financiranja za projekte, vključene v vseevropska omrežja.

Tretjič, mislim, da so dosežene rešitve glede državne blagajne zelo pozitivne, kar zadeva proračun za plačila za točke, ki financirajo Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj, ki sta zelo pomembna za omogočanje, da Portugalska razvija svoje projekte, ki jih potrebuje za doseganje veliko višjih stopenj gospodarske rasti kot v zadnjih letih, ter da bi se tako približala povprečju EU.

 
  
  

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0443/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Približno pred 50 leti je Svet Evrope oblikoval sistem predpisov, pravnih in sodnih instrumentov za zaščito in spodbujanje temeljnih pravic, pri čemer je ta sistem postal merilo za človekove pravice, pravno državo in demokracijo v Evropi.

Agencija za temeljne pravice, ki je pravna naslednica Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, bi morala pomagati izboljšati skladnost in usklajenost politike EU o temeljnih pravicah.

Ker imata obe instituciji enak cilj (okrepitev zaščite temeljnih pravic), je bistveno, da se zagotovi njuno tesno sodelovanje.

Namen sporazuma je zagotoviti medsebojno dopolnjevanje in preprečevanje podvajanja z dejavnostmi Sveta Evrope, kot je določeno v členu 9 Uredbe o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice.

Podpiram zaključek tega sporazuma v duhu sodelovanja, preglednosti in medsebojnega dopolnjevanja, zlasti določitev okvira sodelovanja med obema institucijama, ki vključuje redne stike in srečanja, izmenjavo podatkov in usklajevanje aktivnosti, da bi se preprečilo podvajanje in zagotovila najboljša možna uporaba sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Paradoks ali mogoče hinavstvo Evropskega parlamenta je v tem, da pridiga o demokratičnih načelih in vrednotah, pri čemer jih hkrati krši, saj jih noče uporabiti, ko se mu to ne zdi priročno.

Tako je bilo včeraj, ko je Evropski parlament med plenarnim zasedanjem uradno razglasil Listino o temeljnih pravicah sredi splošnega razburjenja, pri čemer je prezrl nasprotovanje separatistov, ki so zahtevali referendum za sprejetje nove ustavne pogodbe.

Evropski parlament diskreditira samega sebe, ko zavrača vsako razpravo in stigmatizira svoje lastne izvoljene poslance, ki so predani spodbujanju ohranjanja nacionalne identitete in suverenosti.

Svoboda izražanja je nekaj vredna le, če imajo pravico do nje tudi politični nasprotniki. Glede na konservativne politične skupine je videti, da so nekatere vrste govora nezakonite in se jih mora za vsako ceno preprečiti. Ko Evropski parlament ogroža samega sebe z zahtevanjem Listine o temeljnih pravicah, izvoljeni poslanci Nacionalne fronte jasno in glasno izražajo, da nimajo enake predstave o človekovih pravicah ter da bodo nadaljevali z bojem za spoštovanje suverenosti in identitete narodov Evrope.

 
  
  

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0501/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Glasujem za poročilo gospoda Graefa zu Baringdorfa, saj je nujno treba uvesti sistem elektronske identifikacije za ovce in koze. Obžalujem 17-mesečno zamudo v predlogu Komisije.

Strinjam se s spremembo predloga Komisije, da se mora določiti poseben datum, ko bo sistem začel veljati, pri čemer je 31. december 2009 najprimernejši datum, kot predlaga sporočilo gospoda Graefa zu Baringdorfa.

Ne strinjam se s predlogoma spremembe 4 in 5, ki bi upočasnila hitro izvajanje sistema. Prav tako se ne strinjam s predlogom spremembe 3, saj je po mojem mnenju cilj zadevnega dokumenta določiti urnik, ne pa razpravljati o načelih.

 
  
  

– Poročilo: Genowefa Grabowska (A6-0468/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Mi, švedski socialdemokrati, smo glasovali za poročilo, ker je pomembno, da se odpravijo sedanje ovire, ki preprečujejo zbiranje preživninskih prispevkov od državljana, ki prebiva v drugi državi članici kot oseba, ki je upravičena do preživnine. V zvezi s tem je zlasti pomembno, da se zaščiti šibkejša stran v postopku zbiranja. Vendar nasprotujemo besedilu v predlogih spremembe 9 in 26, ki zahtevata, da strani po neodvisnem pravnem posvetovanju skleneta pisni sporazum o pristojnosti sodišča in o nacionalnem pravu, ki bi moralo veljati, da bi bil sporazum učinkovit na sodišču. Take zahteve niso v skladu s švedsko pravno tradicijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Povečanje mobilnosti v EU in naraščajoče število parov, ki se ločujejo, povzročata vedno več čezmejnih sporov v zvezi z zahtevki za preživnino.

Sedanji postopki za izterjavo zahtevkov za preživnino so predolgi in preveč zapleteni, pri čemer je v veliko primerih nemogoče doseči rezultat. Medtem pa preživninski upravičenci, ki so v veliki večini otroci, živijo v zelo slabih okoliščinah in pogosto nimajo dovolj denarja za preživetje.

Ta pobuda je torej zelo pomembna, saj bi morala olajšati delovanje notranjega trga in svobode gibanja z odstranitvijo ovir, ki so jih ustvarila neskladja med državami članicami v zvezi z izterjavo preživninskih obveznosti. Zagotoviti bi morala, da se take odločitve čim hitreje in učinkoviteje ter s čim manj stroški priznajo in izvajajo v vsej Evropski uniji.

To bo poenostavilo življenja državljanov in bi hkrati moralo imeti pozitivne učinke, saj bo to preživninskim upravičencem, ki živijo v drugi državi članici, olajšalo vložitev zahtevka na pristojno sodišče, pri čemer bo odločitev sodišča priznana v vseh državah članicah brez nadaljnjih formalnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo o predlogu Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (KOM(2005)0649 – C6-0079/2006 – 2005/0259(CNS)).

Gospa Grabowska pravilno ocenjuje, da zdaj ne obstaja skupen usklajen sistem priznavanja in izvrševanja preživninskih zadev na ravni EU.

Strinjam se s pobudo po hitrem in brezplačnem izvrševanju zahtevkov za preživnino, zlasti v okviru čezmejnega gibanja oseb.

Poročilo upravičeno poudarja potrebo po uvedbi takega ukrepanja, da bo odločba imela enak učinek kot v državi članici, v kateri je bila izdana, pri čemer ne bi bilo dodatnih formalnosti.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0518/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Od leta 1997, ko je bila podpisana Ottawska konvencija, je na podlagi podatkov, ki so bili na voljo prejšnjega novembra, to konvencijo podpisalo 156 držav. Pomembno in obžalovanja vredno je dejstvo, da ZDA niso ena od teh držav.

Resolucija, ki je bila sprejeta danes, precej pravilno izpostavlja neskladnost med dejanji Evropske komisije, saj je dejavno napovedala, da si namerava prizadevati za uničenje protipehotnih min in za podporo žrtvam, ki so v večini otroci, hkrati pa je izbrisala posebno proračunsko vrstico za protipehotne mine na koncu leta 2006.

Glede na pomembnost tega ukrepanja in dejstva, da se podpora žrtvam nikakor ne odziva zadostno na njihove potrebe, mislimo, da bi bilo potrebno ponovno vključiti posebno proračunsko vrstico o protipehotnim minah za financiranje protiminskega delovanja, pomoči žrtvam in zahtev po uničenju zalog; še več, dodajamo, da bi se moralo zagotoviti znatno povečanje dodeljenih sredstev.

Obžalujemo, da se ni sprejel predlog naše parlamentarne skupine, ki vse države poziva, da prenehajo s proizvodnjo zemeljskih min in da enote EU ne smejo v nobenih okoliščinah ali pod nobenimi pogoji uporabiti min.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0543/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Nisem glasoval glede resolucije o odnosih EU-Kitajska, ker se nerad povezujem z očetovskimi očitki ali moralizirajočo razpravo, ki jo resolucije te vrste posredujejo. Evropska unija, ki ne more sprejeti Listine o temeljnih pravicah, ki bi veljala na vsem njenem ozemlju, ni upravičena do pridiganja ostalemu svetu.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0512/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI), v pisni obliki. Kot predstavnik regije Severne Irske, v kateri je bila stranka Sinn Fein, povezana s teroristično organizacijo, ki je nedavno umorila mladega moškega Paula Quinna, sprejeta v vlado s koalicijo izključno demokratičnih strank, sem bil vesel, ko sem ga opazil ter volil za predlog spremembe 14, ki se glasi:

„Obžaluje dejstvo, da se je nekaterim glavnim političnim strankam zdelo primerno dati videz verodostojnosti in sprejemljivosti skrajnostnim strankam s tem, da so z njimi sklenile sporazume in žrtvovale svojo moralno integriteto za ceno kratkoročnih političnih koristi in koristoljubja.“

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. − Čeprav nasprotuje vsaki obliki ekstremizma, Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva meni, da Britanci ne potrebujemo nasvetov EU glede tega vprašanja, prav tako ne bi Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva pozivala EU h kakršnim koli ukrepom. To in tudi ostale zadeve so pravica svobodnih ter demokratičnih nacionalnih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM), v pisni obliki. Čeprav nasprotuje vsaki obliki ekstremizma, Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva meni, da Britanci ne potrebujemo nasvetov EU glede tega vprašanja, prav tako ne bi Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva pozivala EU h kakršnim koli ukrepom. To in tudi ostale zadeve so pravica svobodnih ter demokratičnih nacionalnih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Hanna Foltyn-Kubicka, Wojciech Roszkowski in Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, mi smo proti rasizmu, ksenofobiji in političnemu ekstremizmu. Nedavna praksa v Evropskem parlamentu, kjer so se ti koncepti zlorabljali v stalnem političnem boju, pri čemer je bila ogrožena svoboda govora, kar resno poosebljajo incidenti v polkrožni dvorani 12. decembra letos, nam daje vedeti, da so podporniki Listine o temeljnih pravicah, pri čemer je treba povedati, da vsebuje nesmiselno prepoved diskriminacije, ki temelji na „drugem političnem mnenju“, takrat kršili načela, ki so jih sami predlagali.

Zaradi pomanjkanja natančne opredelitve političnega ekstremizma in ksenofobije v resoluciji, ki naj bi bila namenjena boju proti terorizmu, o tej zadevi ne bomo glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Stranke Nacionalna fronta, Vlaams Belang in FPOE niso ekstremistične, rasistične ali ksenofobične. Mečejo jih v isti koš na nezdrav in napačen način, pri čemer jih vse tako imenovane „konservativne“ stranke še vedno skušajo obtožiti ekstremizma le zato, ker hočejo spodbujati ohranjanje nacionalne identitete.

Demokracija je nedvomno ogrožena, pri čemer tisti, ki jih je sistem vnaprej določil za krivce, niso tisti, ki jo ogrožajo. Demokracije ne ogrožajo ljudje, ki kritizirajo in oporekajo politikam, zlasti politiki priseljevanja, in ki so zato obtoženi ekstremizma. Ogrožajo jo tisti, ki sistematično dušijo svobodo izražanja v imenu človekovih pravic in politične korektnosti ter v bistvu le prikrivajo svoj lasten neuspeh pri reševanju težav na področju priseljevanja, pomanjkanja varnosti in identitete, s katerimi se soočajo.

Z obsežnim povečanjem obsega zakonodaje, ki bi se borila proti ekstremizmu v Evropi, bi bil Parlament lahko ponosen, da pomaga ohranjati demokratična načela in vrednote. Žal je resnica nasprotna. Parlament se ne osredotoča na radikalne islamistične ali totalitarne komunistične režime, ampak le znova hrani svojo nacionalno in globalistično obsedenost.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, odločno nasprotujem rasizmu, ksenofobiji in političnemu ekstremizmu. Vseeno mislim, da je v dokumentih, sprejetih v okviru Evropskega parlamenta, treba jasno opredeliti pojme, kot so politični ekstremizem in ksenofobija. Če se to ne naredi, to lahko pod pretvezo plemenitosti dejansko služi nasprotnim ciljem ter postane področje zlorab v javnih aktivnostih politikov, pri čemer bi se onemogočila svoboda izražanja in lastnega mnenja.

Do enega primera take selektivne razlage teh konceptov je prišlo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu 12. decembra letos. Kako je na primer določba člena Listine o temeljnih pravicah, ki se glasi „Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi […] političnega ali drugega mnenja“v skladu z nasilnim odvzemom listov papirja z oznako „REFERENDUM“ iz rok poslanca? To je bilo miroljubno izražanje mnenja nekaj izvoljenih poslancev.

Glede na ta položaj ne bom glasoval o resoluciji o boju proti naraščanju ekstremizma v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Presenetljivo je videti, kako ohromljen je lahko Evropski parlament: lahko vidi le desno. Različne resolucije, ki so jih predlagale skupina PSE, liberalci, skupina Verts in celo komunisti, ekstremizem obravnavajo le s strani „skrajne desnice“.

Kaj pa radikalni islamizem ter vsi ti trockisti in komunisti? Niti enkrat se ni omenilo teh vrst ekstremizma.

To je žalitev za vse žrtve totalitarnih komunističnih režimov ter za vse tiste, ki vsakodnevno trpijo zaradi dogme in praks radikalnega islamizma. Evropski parlament ne verjame, da so te vrste ekstremizma neustrezne. Sploh ne obstajajo, ker ne predstavljajo dela sedanjega standardnega slovarja politične korektnosti znotraj teh zidov.

Zaradi spoštovanja načel in vrednot demokracije, enakosti in strpnosti, skupina PSE z veseljem pozdravlja razpustitev skrajne desničarske politične skupine Neodvisnost, tradicija in suverenost (ITS) in poziva k okrepitvi pogojev za oblikovanje političnih skupin v Parlamentu. Rdeča nit teh izvoljenih poslancev je sistematično demonizirati svoje politične nasprotnike, da bi lahko svojo konservativnost vsilili vsem.

Te resolucije so hinavska, slepa in nazadnjaška naloga. Glasovali bomo proti njim.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Čeprav popolnoma podpiram resnične ukrepe za prevlado nad rasizmom in ekstremizmom, resolucija, ki jo je ustvarila levica, pri tem ne pomaga in je namenjena promociji njihovega lastnega izkrivljenega programa. Dejansko je razlika med skrajno levico in skrajno desnico zelo majhna, druga drugo le spodbujata. Vendar je bila levica uspešna pri preusmerjanju pozornosti z njenih lastnih skrajnosti k spodbujanju institucij in politik, ki pomagajo njenim ciljem. EU je v svojih stalnih prizadevanjih za širitev svojega dosega pogosto soodgovorna. Ne odobravam navideznih nevladnih organizacij EU, kot je tako imenovana „Agencija za temeljne pravice EU“, ali financiranja iz javnih sredstev nevladnih organizacij, ki spodbujajo programe levice. Zato sem se vzdržal glasovanja o tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (IND/DEM), v pisni obliki. − Nasprotujem vsaki obliki ekstremizma, vendar se ne strinjam s tem, da Britanci potrebujemo nasvete EU glede te ali katere koli druge zadeve. Nisem bil izvoljen, da bi EU razširila ali povečala svoj nadzor nad Združenim kraljestvom. Ta zadeva mora ostati pod nadzorom in pravico svobodnih in demokratičnih nacionalnih držav.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0494/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Leta 1928 se je neodvisna Črna gora prostovoljno združila s sosednjimi državami Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Leta 2006, po razpadu Jugoslavije, so se volivci Črne gore, zadnje države, ki je ostala združena s Srbijo, demokratično odločili, da več ne želijo biti združeni z njo. Tako je Črna gora postala 49. neodvisna država v Evropi. Zdaj je pomembno, da Črna gora postane normalna država, ne pa le večja različica Monaka: raj za bogate tujce, ki bi radi plačevali nizke davke, prali denar in gradili palače. Črna gora se mora bolj potruditi v boju proti okoljskemu onesnaževanju in tihotapljenju cigaret.

Vesel sem, da je odbor za zunanje zadeve sprejel moje predloge sprememb v zvezi s stanovanjskim vprašanjem ter zaposlitvijo za srbske in kosovske begunce. Osebe brez države to ne smejo ostati za vedno, pri čemer mora Črna gora spoštovati sporazume Sveta Evrope v zvezi s tem. Celo moj predlog v zvezi z obnovo železniških povezav med severom in jugom do mesta Nikšić na bosanski meji in mesta Skadar v Albaniji je bil sprejet. Povečanje obsega cestnega prevoza ni veljavna rešitev. Na srečo poročevalec gospod Vernola za razliko od njegovega lanskega letnega poročila ne poziva k hitremu pristopu k Natu ali gospodarski politiki, ki je še bolj neoliberalna kot v ostali Evropi. Pristop k Natu ne sme biti predpogoj za pristop k EU.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0503/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Resolucija, ki je bila danes sprejeta v Evropskem parlamentu, izraža solidarnost z žrtvami brodolomov, do katerih je prišlo v Kerčenski ožini, tj. ožini, ki povezuje Črno in Azovsko morje, pri čemer je prišlo do okoljske katastrofe.

Okoljski vpliv izlitja naftnih derivatov v ožino je poslabšala hitra razširitev onesnaževal zaradi takratnega močnega vetra in visokih valov.

Na splošno se strinjamo s stališči v resoluciji, ki poudarja pomembno vlogo držav članic pri zagotavljanju, da so ladje v njihovih nacionalnih registrih prilagojene mednarodnim standardom, pri preprečevanju pomorskih nesreč in boju s posledicami takih nesreč.

Strinjamo se s potrebo po izvajanju ukrepov za zmanjšanje okoljskega tveganja in po napredovanju v pomorski varnosti ter mislimo, da bi morala vsaka pobuda na ravni EU v tem okviru temeljiti na izboljšanem sodelovanju med državami članicami, pri čemer te ne bi ogrožale svojih odgovornosti na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Širitev Evropske unije poziva k naši solidarnosti s prebivalstvom 431 000 km2 velikega območja okoli Črnega morja.

To solidarnost izraža sporazum za začetek pogajanj s Turčijo, izvajanje sosedske politike z Gruzijo in Ukrajino ter strateško partnerstvo, ki je vzpostavljeno z Rusijo. Zaradi nasilnosti nevihte razmišljamo o posledicah podnebnih sprememb tudi v naši soseščini. Potrebna je politika obvladovanja tveganja, ki združuje preprečevanje in zaščito biološke raznovrstnosti.

Spominjamo se, da je nevihta zajela štiri plovila in povzročila smrt osmih mornarjev. Rusko tovorno plovilo se je prelomilo na pol, pri čemer se je sprostilo 4 000 ton nafte na selitveno pot ptic potapljačic, ki se vračajo iz Sibirije. Evropska unija je poslala ekipo v okviru centra za spremljanje in obveščanje. V okviru te pobude bi se moralo storiti več. Za preprečitev prihodnjih katastrof mora EU zagotoviti, da se visoki varnostni standardi sistematično nanašajo na floto ruskih plovil. EU mora ruskim partnerjem predpisati uporabo tovornih plovil z dvojnim trupom za prevoz nafte. Med srečanjem parlamentarne skupščine Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje bi morali zahtevati uporabo standardov v evropskem svežnju o pomorski varnosti.

 
  
  

– Poročilo: Christian Ehler (A6-0448/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo gospoda Ehler o sistemih zajamčenih vlog.

Poročevalec je predstavil zelo dobro poročilo, v katerem opozarja na nove izzive, ki čakajo sisteme zajamčenih vlog zaradi vse večjega povezovanja trgov. Na te izzive se je treba odzvati, če naj se zagotovi stabilnost finančnih trgov. Sistemi zajamčenih vlog so zelo pomemben del v sistemu finančnih trgov v EU, pri čemer bi bilo treba njihovo delovanje neprestano izboljševati.

Poročevalec upravičeno opozarja na težavo kriznega upravljanja in varnostne mreže za čezmejne vloge v kriznem upravljanju.

Strinjam se, da bi moralo krizno upravljanje temeljiti na boljšem zgodnjem odkrivanju tveganja, bolje opredeljenih in načrtovanih postopkih sodelovanja vseh udeležencev ter pojasnitvi, kdaj se breme razdeli. Treba je upoštevati razlike med sistemi ter raznolikost udeležencev v javnem in zasebnem področju.

 
  
  

– Predlog resolucije (B6-0495/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Množični uvoz, sprijena vloga trdnega eura v primerjavi z namerno podcenjeno tujo valuto, socialni in okoljski damping, ponaredki, piratstvo, nevarni proizvodi in obstoj netarifnih ovir so prizadeli evropsko proizvodnjo: v tekstilni in drugih panogah je vsako poročilo ter resolucija tega parlamenta o trgovinskih odnosih videti enako.

Zakaj se je v teh okoliščinah sprejelo članstvo Kitajske v STO? Glasovali smo proti temu. Zakaj nihče noče videti, da liberalizacija trgovine z državami, ki so se odločile, da ne bodo spoštovale pravil, pri čemer nikoli ne oporekate tej liberalizaciji, vodi le v gospodarsko katastrofo in socialni razpad v vseh regijah ter sektorjih? Zakaj bi sprejeli konec tekstilnih kvot in odpuščanje več deset tisoč evropskih delavcev? Zdaj ste zaskrbljeni zaradi tega, a le plaho govorite o možnih sredstvih poslovne obrambe, varovalnih ukrepih in skupnem nadzorovanju izvažanja. To ni veliko in ni dovolj, vendar je bolje kot nič.

Čeprav je ta resolucija prav tako koristna kot čokoladni čajnik, bomo glasovali zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Veseli smo sprejetja naših predlogov, ki:

– vztrajajo, da sistem dvojnega nadzora ne bo uporaben, če se ne zagotovi, da se ne bodo ponovili dogodki iz leta 2005, in da so potrebni novi varovalni ukrepi;

– ponavljajo predlog, da se mora za sektor tekstila in oblačil oblikovati program Skupnosti, zlasti za regije z omejenimi možnostmi, odvisne od tega sektorja ter pomoči za mala in srednje velika podjetja;

Obžalujemo, da je večina Evropskega parlamenta zavrnila naše predloge, ki so na primer:

– govorili o resnih posledicah liberalizacije v sektorju tekstila in oblačil, pri čemer prihaja do zapiranja ali selitve podjetij, brezposelnosti in resnih družbeno-gospodarskih kriz;

– opozarjali, da so nekatere države sprejele varovalne ukrepe do konca leta 2008, pri čemer ni razumljivo, zakaj tudi EU ne stori tega;

– poudarjali zahtevo po določitvi regulativnega okvira, s katerim bi se lahko kaznovalo selitev podjetij, pri čemer mora biti dodelitev javne pomoči podjetjem na nacionalni in evropski ravni pogojena z dolgoročnimi obvezami za regionalni razvoj in zaposlovanje, vključno z zahtevo po vrnitvi dodeljene pomoči, če takšni pogoji niso izpolnjeni;

– pozivali, naj se okrepi vloga predstavnikov delavcev v upravnih telesih podjetja in pri odločanju glede strukturnega upravljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Tekstilni sektor v Franciji in Evropi je po koncu veljavnosti Sporazuma o tekstilnih proizvodih (Multi Fibre Arrangement) nekatere od naših regij spremenil v gospodarske in socialne puščave. Za več tisoč moških in žensk, ki so izgubili delovna mesta, to pomeni revščino in prikrajšanje.

Uničenje teh podjetij in družbene strukture v imenu globalizacije ter proevropskega ultraliberalizma je za Evropsko unijo simbol ene od največjih gospodarskih polomij.

Številna leta je ta pristop pomenil selitev naše proizvodnje v vseh gospodarskih sektorjih, tudi tiste z visokim standardom, v ostale države po svetu: v severno Afriko in zlasti Azijo. To svetovno novo uravnoteženje dejansko za tretje države ne prinaša koristi, pri čemer še dodatno slabša gospodarsko hlapčevstvo v korist majhne elite v kitajskih tovarnah in povzroča zaradi vztrajne gospodarske krize dolgoročno brezposelnost v Evropi.

Očitno je svetovna konkurenca, ki jo spodbuja STO, glavni razlog za razširjeno osiromašenje in pomanjkanje dinamičnosti Evrope. Evropska unija mora nujno končati to norost in končno vzpostaviti zaščito in prednost v Skupnosti.

 
  
  

– Poročilo: David Martin (A6-0463/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Med drugim to poročilo vključuje pravi nesporazum. Priznava, da „revščina v Koreji ostaja nerešen problem, ki se poglablja in ker se Koreja po statistiki OECD umešča med tri članice OECD z največjimi razlikami v dohodkih, ki se tudi najhitreje še povečujejo“ (temu lahko dodamo, da to ni edini primer, saj so se v EU razlike v dohodkih med bogatimi in revnimi tudi povečale, zlasti na Portugalskem, kjer se razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi še povečuje, z okoli dvema milijonoma Portugalcev, ki živijo v revščini).

Kljub temu poročilo poziva k sporazumu o „prosti trgovini“ med EU in Korejo ter liberalizaciji trgovine, čeprav je znano, da take politike dajejo prednost kopičenju bogastva velikih gospodarskih in finančnih skupin tako v EU ter tudi v Koreji. To je sporazum, ki bo za delavce pomenil še večji pritisk, da sprejmejo nizke plače, izgubijo pravice in socialne napredke, ki so jih pridobili v imenu „konkurenčnosti“ ter povečajo ogromne dobičke redkih.

Medtem se ne omenja ladjedelniške industrije…

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo gospoda Martina o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo.

Poročevalec je pripravil dobro poročilo, v katerem izpostavlja gospodarsko pomembnost Koreje kot trgovinske partnerice za Evropsko unijo. Sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Korejo je del strategije, ki bo Evropi zagotovila svetovno razsežnost.

Sporazum o prosti trgovini med Korejo in Evropsko unijo je lahko podlaga za spodbujanje visokih socialnih in okoljskih standardov ter primer za ostale sporazume, o katerih se zdaj še pogaja.

Strinjam se, da si je treba čim bolj prizadevati, da se zagotovi zaveza Evropske unije in Koreje v zvezi s človekovimi pravicami, in sicer v okviru sporazuma o prosti trgovini, o katerem zdaj potekajo pogajanja ali prek ločenega sporazuma.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 12.50 in se je nadaljevala ob 15.00.)

 

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
  

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

 

10. Sprejetje zapisnika: glej zapisnik

11. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države(razprava)

11.1. Vzhodni Čad
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je šest predlogov resolucije o vzhodnem Čadu(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN) , avtor. − (PL) Gospa predsednica, zelo sem zaskrbljen zaradi poostritve bojev v Čadu in pomanjkanja napredka pri iskanju politične rešitve za ta konflikt. Zato želim opozoriti zlasti na vlogo misije EUFOR Čad/CAR. Glavni cilj evropske pobude, ki jo podpirajo tudi ZN, je zagotoviti varnost na območju delovanja humanitarne operacije.

Ob upoštevanju še vedno trajajoče krize v Darfurju in destabilizirajočega učinka te krize na razmere v regiji je treba poudariti, da je konflikt že presegel meje Čada in Srednjeafriške republike. Menim, da je ključno na to območje čim prej namestiti nevtralne sile iz držav članic. Vendar poudarjam, da je uspeh take mirovne misije odvisen predvsem od političnih prizadevanj, ki so potrebna za izvajanje uspešnega mirovnega procesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), avtorica. − Gospa predsednica, izpostaviti želim nekaj pomembnih in ključnih točk. Nobenega dvoma ni, da je v Čadu potrebno posredovanje. Nobenega dvoma ni, da je prevladujočo človeško bedo beguncev v tistem delu našega sveta neznosno opazovati, vendar želim zelo jasno poudariti, da pri predlagani misiji obstajajo določene težave.

Prva od teh je pomanjkanje jasnosti glede mandata te akcije. Govorimo, da je to mirovniško in humanitarno prizadevanje. Če je res tako, potem je treba to poudariti zlasti v obsegu pristojnosti sil, ki jih bomo napotili na to območje. Menim, da nismo dovolj jasni.

Menim, in pri tem moram nasprotovati svojemu kolegu, da tako zamišljeno posredovanje ne bo povečalo varnosti. Nedavno se je konflikt še bolj zaostril in postal bolj krut. Prav tako smo od voditeljev mnogih uporniških skupin slišali, da bodo vsako posredovanje in zlasti to posredovanje, obravnavali kot sovražno. To predstavlja veliko težavo.

Prav tako moram povedati, pri čemer spet nasprotujem svojemu kolegu, da trenuten položaj sil ne bo deloval kot nevtralna sila, ki je potrebna. Z največjim spoštovanjem do Francije in njenih ljudi želim izpostaviti, da takšna naprtitev misije Franciji meji na provokativno in menim, da je izredno nespametna.

Menim, da ne moremo oblikovati skupne evropske obrambne ali varnostne politike. Težave, ki so se pojavile, v tem primeru v zvezi s Čadom, zelo jasno kažejo, zakaj je tako. Menim, da je to neizvedljivo, ker imamo zelo različne tradicije in zgodovine ter različne zunanjepolitične cilje in poglede. Velika škoda je, če lahko tako rečem, saj prihajam iz države, ki je še vedno vsaj v osnovi vojaško nevtralna, da dolžnosti, odgovornosti in zmožnosti vojaško nevtralnih držav v Evropski uniji niso zadostno prepoznane, zlasti v lizbonski pogodbi. Menim, da lahko poskrbijo za posredovanje države s tako tradicijo, ki temelji na nevtralnosti, ki jo je omenil moj kolega.

Končno, posredovanje v Čadu je nujno. Vendar je bistveno, kako se bomo tega lotili. Vsaka operacija mora biti osredotočena. Zagotovo mora biti nevtralna, in kar je najpomembnejše, imeti mora možnost za uspeh.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, ugotavljam, da tabla ne prikazuje časa. Ali to pomeni, da bomo imeli to popoldne privilegij neomejene izrabe časa, ali je to tehnična napaka?

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Gospod Matsakis, držali se bomo časovnega razporeda, ki je bil določen.

 
  
MPphoto
 
 

  Colm Burke (PPE-DE), avtor. − Gospod predsednik, to nujno resolucijo sem vložil z namenom uveljaviti politični in javni pritisk glede čimprejšnje napotitve mirovniške misije EU na obmejno območje vzhodnega Čada. Nedavni nemiri v vzhodnem Čadu, vključno s hudimi spopadi med uporniškimi borci in čadsko vojsko poudarjajo nujnost naše prisotnosti v tej regiji za zaščito nedolžnih beguncev ter notranje razseljenih oseb pred ujetjem v navzkrižnem ognju. Ti vojaški napadi slabšajo kriminalne razmere in povečujejo nevarnost okoli taborišč za notranje razseljene osebe. Dostop do taborišč je za humanitarno osebje oviran, prav tako se borijo z razbojništvom, ki omejuje njihovo zmožnost priskrbeti zelo potrebno humanitarno pomoč.

Pozivam EU in njene države članice, da spoštujejo politično odločitev in tej misiji zagotovijo več sil in čimprejšnjo primerno finančno, logistično in zračno podporo, vključno s potrebnim številom helikopterjev. Verodostojnost EU glede njene zunanje politike na svetovni ravni je ogrožena, če ne bo mobilizirala zadostnih sil in opreme za delovanje te misije. To je mirovniška misija EU, zato zadeva vse države članice EU, ne glede na to, ali so države udeleženke ali ne.

Tu in zdaj bi rad odpravil mit, da bo to misijo vodila Francija. V tej misiji sodelujejo sile iz Švedske, Nizozemske, Poljske, Avstrije in Irske. Poleg tega je ne bo vodila Francija, ampak Irska. Irski general–polkovnik Pat Nash je bil določen za vodenje te misije, zato bo on sprejemal odločitve glede dejavnosti sil na tleh. Ta operacija se bo izvedla, zato take pripombe niso koristne za razumevanje te misije in njeno sprejemanje s strani čadskega lokalnega prebivalstva ter uporniških skupin.

Pri ostalih državah članicah je bilo ta teden zaslediti delni napredek, ki je sledil irskemu pozivu, da mora biti ta misija zadostno podprta. Zdi se, da je ena od držav ponudila medicinsko opremo, medtem ko ostale države članice razpravljajo o zagotovitvi financiranja za pomoč drugim državam pri oskrbi s potrebno logistično podporo, vključno z letali. Še ena konferenca četrte generacije se mora takoj sklicati, da se zagotovi vse potrebno za zaščito naših sil na terenu, da se bodo le-te lahko posvetile svoji pomembni nalogi varovanja beguncev. Zdaj je čas za ukrepe. Naše nedelovanje bo zahtevalo življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Hutchinson (PSE), avtor. − (FR) Gospa predsednica, ponovni boji med silami upornikov in vlade v Čadu so vzrok za več sto mrtvih ter ranjenih in obnovljene napetosti na obmejni regiji Sudana ter Srednjeafriške republike. Razmere so dejansko omejile dostop več tisoč ljudi do begunskih taborišč in znatno zapletle nalogo humanitarnih delavcev.

Poleg tega vas opozarjam, da so v tej regiji sveta ženske in otroci še vedno žrtve zelo grozljivega nasilja ter da že več kot 450 000 razseljenih oseb živi v obupnih pogojih točno na območju, na katerem se je konflikt obnovil.

Ob upoštevanju tega moramo zahtevati, da sprte strani prenehajo z boji, zlasti na območjih, na katerih je prizadeto tudi civilno prebivalstvo. Prav tako zahtevamo, da se spoštujejo temeljna načela mednarodnega humanitarnega prava, kar pomeni spoštovanje humanitarnih območij, odobritev prevoza pomoči in tudi nenapadanje humanitarnega osebja.

Na splošno smo zaskrbljeni tudi glede dejstva, da strani, ki so udeležene v konflikt, mednarodno pravo upoštevajo vedno manj ali ga celo ignorirajo. Evropska unija mora ukrepati v zvezi s tem zaskrbljujočim razvojem razmer. Oblasti v Čadu pozivamo, da si sistematično prizadevajo in preganjajo odgovorne za posilstva, vojne zločine in vse oblike resnih kršitev človekovih pravic.

Vendar lahko poudarim, da je naše sporočilo namenjeno predvsem k Evropski uniji, zlasti svetu ministrov, prek katerega imamo več možnosti, da bomo slišani in ga zato pozivamo, da prevzame svoje odgovornosti. Svet je 15. oktobra sprejel skupen ukrep o operaciji EUFOR Čad/CAR, da se zagotovi zaščita civilistov, humanitarna pomoč ter varnost za lokalno in tuje humanitarno osebje. Dva meseca kasneje zaradi pomanjkanja sredstev in zadostne opreme sile EUFOR še vedno niso bile napotene v Čad. To je nesprejemljivo, zato morata Svet in Komisija nujno pospešiti proces odločanja in zagotoviti, da se ta operacija izvede čim hitreje.

Poleg tega želim izpostaviti, da ne bo uspešna nobena misija za ohranjanje miru v vzhodnem Čadu ali severnem delu Srednjeafriške republike brez splošnega procesa sprave, v katerega se vključi celotna regija. Zavedamo se, da bo prisotnost sil EUFOR pred vrati Sudana upornikom otežila prosto gibanje čez meje in zato povzročila premik nekaterih napadov. Nujna in ključna pomoč, h kateri se je zavezala Evropska unija, se lahko zato zelo hitro izkaže za neprimerno.

Prav tako je zdaj ključno, da EU čim bolj spodbuja obnovitev mirovnih pogovorov na regionalni ravni skupaj z vsemi vpletenimi stranmi in različnimi predstavniki mednarodne skupnosti.

Končno želim izpostaviti, da menimo, da je pri tem zlasti pomembna in strateška nevtralnost evropskih sil. Ker so uporniki že zagrozili, da jo bodo napadli, če bo to le prikrita francoska misija, pozivamo ostale države članice, da skupaj prispevajo k sestavi te sile, da bo vsem jasno, da je to dejansko evropska sila.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE), avtor. − Gospa predsednica, vzhodni Čad je postal drugi Darfur in déjá vu prizori ubijanj ter uničenja, ki so usmerjeni proti nedolžnim civilistom, se vračajo in nas preganjajo.

Medtem mi v EU, ki smo del privilegirane elite tega sveta, brez konca razpravljamo, kako ravnati v tem položaju. Medtem ko – zelo modro, a zelo počasi – tehtamo in tehtamo svojo odločitev poslati učinkovito vojaško silo za ohranjanje miru v to regijo, tisti kriminalci, ki izvajajo etnična čiščenja, neovirano še naprej izvajajo svoja podla dejanja.

Pomembno, morda celo najpomembnejše sporočilo te današnje razprave mora biti naše vztrajno pozivanje Komisije in Sveta, da je treba EUFOR primerno oskrbeti in nujno poslati v prizadeto regijo. Tisti v Svetu ali Komisiji, ali tudi drugje, ki zavlačujejo s tem ukrepom, bodo odgovorni za nadaljnje stopnjevanje nasilja in tragedijo, ki mu bo neizogibno kmalu sledila.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), avtor. − (ES) Gospa predsednica, menim da je zlasti pomenljivo, da tri nujne resolucije, o katerih danes razpravljamo, vse obravnavajo različne oblike nasilja nad ženskami. To dokazuje, da je ta vrsta nasilja značilna za celoten svet, čeprav se v vsakem primeru prikazuje na drugačen način.

Prvi od treh primerov, ki jih danes obravnavamo, tj. razmere v Čadu, je žalosten primer tega, kako so v okviru vojne ženske pogosto spolno izkoriščane, pri čemer posilstvo postane orožje v vojni. Take razmere nastanejo zlasti v begunskih taboriščih, vendar niso omejene le nanje.

Cilj te resolucije je vsaj za nekatere od nas izpostaviti dejstvo, da se morata odzvati mednarodna skupnost in zlasti Evropska unija na te razmere in prevzeti odgovornost za zaščito žrtev.

Ob upoštevanju tega je napotitev posebne misije EUFOR Čad/CAR nujna in odgovorna naloga. Pridružiti se želim tistim, ki ste izpostavili tveganje, da se bo to misijo obravnavalo kot izrecno povezano z eno samo državo, tj. Francijo. Menim, da bi bilo to škodljivo in zlasti neučinkovito za cilje misije.

Zato želim poudariti tudi, da mora sestava misije odražati raznolikost držav članic Evropske unije, da se izognemo zamenjavi te misije s francoskimi silami operacije Sparrowhawk. Poleg tega moramo pred čim več organi, pri čemer pozivam Svet in Komisijo, da to storita, obsoditi krute napade na civilno prebivalstvo, ki jih izvajajo džandžavidska milica ter ostale čadske skupine.

Zlasti obžalovanja vredna je uporaba spolnega nasilja kot vojnega orožja in nesprejemljivo je, da se takih zločinov ne kaznuje. Zato pozivam čadske oblasti, da prevzamejo odgovornost in raziščejo ta posilstva ter zlorabe, storilce pa sodno preganjajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt , v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospa predsednica, o zadnjih Burbonskih kraljih se govori, da so vedno prepozno ukrepali v zvezi z zamislimi, vlado ali vojsko. Žal se zdaj to dogaja z Zahodom in Evropo, ker že predolgo dopuščamo katastrofo v Darfurju in vzhodnem Čadu. Kasneje kot bomo posredovali, dražje bo to posredovanje, ne v finančnem, ampak tudi v vojaškem in političnem smislu. Zato sem gospodu von Wogau hvaležen za odločno delovanje na področju obrambne in varnostne politike, hvaležen sem tudi gospodu Dessu za enako delovanje na humanitarnem področju. Končno moramo ukrepati. Vendar države zavlačujejo ne le v zvezi s potrebno opremo, ampak tudi glede sil. Na terenu potrebujemo sile z lokalnim znanjem in izkušnjami. Prepričan sem, da ne sme biti prikrite francoske misije, o kateri sicer tudi ne razpravljamo, vendar potrebujemo lokalno znanje in izkušnje, ki jih imajo Francozi. Poleg tega moramo sodelovati z Afriško unijo in Arabsko ligo, ki sta zdaj žal še v celoti nepristranski. Vendar ne moreta prevzeti naših odgovornosti.

Jasno poudarjam: želimo posredovati, vendar ne smemo storiti enakih napak, kot smo jih v Afganistanu, tj. ne smemo posredovati brez politične strategije. Kdor koli posreduje mora imeti tudi strategijo za mirovne pogovore, medetnične razprave in rešitev velikih plemenskih ter ostalih sporov, ki obstajajo ob navideznih mejah tako v vzhodnem Čadu in tudi v Darfurju. Kot Evropski parlament bi zato morali spodbujati napotitev sil in humanitarne pomoči ter tudi zagotoviti čim hitrejšo izvajanje te pomoči za trajnostno politično strategijo za ohranjanje miru v tej regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, zelo kratek bom. Drugi vrh EU-Afrika je bil popolnoma neuspešen: strani nista sklenili sporazuma o gospodarskem partnerstvu in odnosi med tema dvema deloma sveta so se ohladili.

Napete razmere v vzhodnem Čadu teh razmer ne izboljšujejo. Eden od predpogojev za uspešno sodelovanje je konec več desetletij trajajočih vojaških spopadov v Afriki. Pri reševanju konflikta v vzhodnem Čadu mora Evropska unija dokazati, da smo odločni glede doseganja rešitve za ohranjanje miru in želimo čim prej poslati svojo vojaško misijo za ohranjanje miru v vzhodni Čad.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospa predsednica, prejšnji vikend se je v Lizboni odvijal vrh EU-Afrika. Namen vrha je bil razviti podlago za novo partnerstvo med Evropo in Afriko: partnerstvo, ki bo glede na skupno izjavo Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta temeljilo na skupnih vrednotah in načelih, kot so demokracija, človekove pravice ter dobro upravljanje.

Vendar odnos Evrope do posameznikov, kot sta Robert Mugabe iz Zimbabveja in Muammar Gaddafi iz Libije, če omenim le dva; oba sta bila sprejeta z rdečo preprogo, žal dokazuje, da je še vedno velika razlika med načelnimi izjavami ter resničnostjo. Sedanje razmere v Čadu kažejo, če za to potrebujemo dokaz, da velik del Afrike ni pripravljen vstopiti v to „skupnost skupnih vrednot.“

Če želimo ohraniti Evropejci verodostojnost v naši razpravi o človekovih pravicah in ne le enostavno izvajati realpolitike, potem mora naše posredovanje jasno sporočati, da se morata brezpravje in samovoljnost čim prej umakniti najbolj temeljnim demokratičnim načelom. Žal ocena Čada zadeva tudi številne druge režime v Afriki. Čad ni edini bolnik Afrike.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Hvala vam za pojasnila. Napovedati moram govornike, ki želijo govoriti v imenu svojih političnih skupin. Tu ne dvomimo o vaši politični skupini, kot tudi ne dvomimo o vseh ostalih, in vsi tu vedo, katero skupino predstavljate.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Hutchinson (PSE).(FR) Gospa predsednica, v zvezi z vašo izjavo o zadnjem govoru želim razjasniti: skupina PSE me je uporabila kot govornika; govoril sem kot avtor in v imenu skupine PSE. Ne želim, da bi si kdo mislil, da v zvezi s tem vprašanjem nismo zaskrbljeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospa predsednica, vsi se dobro zavedamo grozljivih humanitarnih in varnostnih razmer v vzhodnem Čadu. Tega ne smemo ločiti od širše regionalne katastrofe v Darfurju: 300 000 ubitih ljudi, dva milijona razseljenih ljudi, štiri milijone ljudi živi z zahodno pomočjo v hrani. Že tri leta je mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi tega položaja. Priznavam, da je Evropska unija zagotovila obsežno humanitarno pomoč v tej regiji. To je dobra stran.

Prispevek Evrope v političnem smislu ni tako hvalevreden. V Lizboni slavi sudanskega diktatorja Omarja El Baširja skupaj z Mugabejem, tiranom Zimbabveja, in tam v skrajno gnusnem dejanju hinavščine podpiše deklaracijo o človekovih pravicah in dobrem upravljanju.

Drugi prispevek EU je poskus vključitve v nekakšno nezrelo vojaško misijo z namenom prilepiti naziv EVOP na še eno vojaško operacijo. Dejansko je ta predlagana misija slabo zamišljena; obseg sil je nezadosten, primanjkuje mu ključne zdravstvene, logistične in transportne podpore; tri mesece zaostaja za časovnim načrtom ter nima varnostnih rezerv, če se razmere še bolj poslabšajo.

Preučiti moramo le naključno udeležbo pri tej misiji, ki je nenazadnje večinoma francosko vodena operacija, da ugotovimo, zakaj mnogi v Čadu, Sudanu in Srednjeafriški republiki ter nenazadnje tudi naši vojaški častniki, resno dvomijo v uspeh tega projekta. Vojaštvo mora biti prepuščeno drugim.

Kot del skladne strategije za celotno regijo je treba nujno okrepiti prizadevanje ZN-AU. Tega mora politično voditi Varnostni svet ZN.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisija natančno preučuje poslabšanje varnostnih razmer v vzhodnem Čadu ter je vztrajna pri svoji podpori napotitve vseh sil EUFOR, da se zaščiti begunce in razseljene osebe v regiji. Za to bo uporabila Evropska unija vse razpoložljive instrumente v vzhodnem Čadu. Komisija bo zagotovila ne le sile EUFOR, ampak tudi več kot 50 milijonov EUR kot del celostnega načrta.

S temi sredstvi se financirajo ukrepi na treh ključnih področjih, ki vključujejo tudi nujno pomoč in dolgoročno razvojno pomoč.

Prvi sektor zadeva humanitarno pomoč, za katero je ECHO v letu 2007 že zagotovil 30,5 milijonov EUR v obliki ukrepov nujne pomoči za podporo beguncem in razseljenim osebam v različnih sektorjih v Čadu. Podobna raven financiranja je zagotovljena za nadaljevanje teh ukrepov v letu 2008.

Drugi sektor vključuje organizacijo čadskih policijskih enot, ki bodo odgovorne za izvajanje humanitarnih varstvenih ukrepov. V okviru misij EU in ZN v Čadu Združeni narodi vzpostavljajo, usposabljajo in opremljajo do 850 čadskih policijskih enot ter enot vojaške policije, ki bodo napotene v begunska taborišča v vzhodnem Čadu. Evropska unija podpira ta program ZN z 10 milijoni EUR iz instrumenta za stabilnost.

Tretji sektor zadeva ponovno vključevanje in obnovo. Komisija bo leta 2008 zagotovila 10,1 milijona EUR iz devetega evropskega razvojnega sklada za razvojne ukrepe, ki spodbujajo obnovo, reševanje konfliktov in organizacijo upravnih zmogljivosti. To so ukrepi, ki so nujni za izboljšanje varnostnih razmer na območjih misij ZN-EU. Dodatni ukrepi so načrtovani v okviru desetega evropskega razvojnega sklada, pri čemer je zanje od leta 2008 do 2013 zagotovljenih 311 milijonov EUR.

Ti ukrepi morajo kratkoročno podpirati tudi vračanje razseljenih oseb v njihove domovine. Njihov dolgoročni cilj je trajna stabilizacija razmer v Čadu in v celotni regiji.

Prejšnji govorniki so pravilno izpostavili širjenje spopadov med uporniki, naklonjenimi vladi in silami predsednika Idrissa Débyja v vzhodnem Čadu, ki jasno otežujejo humanitarno pomoč. Varnosti ni več mogoče zagotoviti niti na območjih okoli begunskih taborišč. Poleg tega so se negotove humanitarne razmere še dodatno zaostrile zaradi hitrega povečanja števila beguncev iz bojnih območij. V teh zelo zaskrbljujočih razmerah je ponovna vzpostavitev varnosti v regiji nujna.

Za izvajanje te naloge je ključna prisotnost vojske. Zato je treba sile EUFOR napotiti točno v ta krizna območja. Vendar bodo uspešne le, če se odpravi vzroke konflikta in se hkrati uvede političen proces, ki bo umiril glavne napetosti in z omogočanjem gospodarskega razvoja zmanjšal revščino.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes po koncu razprav.

 
  

(1)Glej zapisnik.


11.2. Pravice žensk v Saudovi Arabiji
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je šest predlogov resolucije o pravicah žensk v Saudovi Arabiji(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN) , avtor. − (PL) Gospa predsednica, v zvezi z incidentom iz oktobra 2006 in pomanjkanjem pravnega varstva žensk v Saudovi Arabiji predvsem na podlagi dejstev, ki jih dokazuje družbena obsodba žrtev posilstva, ki si prizadevajo za javno razpravo o tej temi, pozivam oblasti v Saudovi Arabiji, da takoj prenehajo s to vrsto prakse.

Gospa predsednica, poudarjam, da Evropska unija ne sme ostati tiho ob sramotni kršitvi pravic in osebnih svoboščin žensk v tretjih državah. Država, ki je odgovorna za zaščito svojih državljanov, se ne sme zatekati k kršitvi načel pravne države pod pretvezo varovanja načela neodvisnosti sodišč, kot se je zgodilo v primeru obsodbe dekleta iz Katifa. Zato pozivam k okrepitvi prizadevanj vlade Saudove Arabije glede upoštevanja temeljnih pravic žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), avtorica. (SV) Gospa predsednica, povedati moram, da se mi zdi zelo žalostno, da se zlorabe in nasilje nad ženskami nikoli ne prenehajo. To zadeva tako to resolucijo in tudi naslednjo. Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k nastanku te resolucije. Skoraj nepredstavljivo je, da so ženske v Saudovi Arabiji v letu 2007 še vedno prikrajšane za vse človekove pravice.

Očitno ni dovolj, da so ženske podvržene ponižujočim in sramotnim skupinskim posilstvom. Medtem ko so krivci na prostosti, žrtve kaznuje še oblast. Menim, da si moramo v imenu solidarnosti vsi, tako ženske in tudi moški, čim bolj prizadevati, da se zagotovi upoštevanje človekovih pravic žensk tudi v Saudovi Arabiji. Pozivamo Komisijo in Svet ter seveda vse države članice, da to vprašanje izpostavijo v kakršnih koli stikih s Saudovo Arabijo.

Imamo številne mednarodne konvencije in izjave EU v zvezi s tem. Včasih je res težko, ker govorimo in govorimo, nasilje pa se med tem nadaljuje. Zahvaljujem se vsem, ki so prevzeli pobudo in pomagali pri oblikovanju te resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), avtor. − Gospa predsednica, nedavno je bil za kralja Abdulaha iz Saudove Arabije organiziran sporen državni obisk v Združenem kraljestvu. Naš namestnik zunanjega ministrstva je poveličeval skupne vrednote Združenega kraljestva in Saudove Arabije. Njegovo dobrikanje se mi je zdelo nesmiselno, saj so moje vrednote na področju demokracije, človekovih pravic in enakosti spolov savdski tradiciji tuje.

Seveda odnos med EU in kraljevo družino Saudove Arabije temelji na stabilnosti regije ter pomembnih poslovnih vezeh, zlasti nafti in trgovanju z orožjem. Dejansko je ta odnos tako pomemben, da je zaradi nacionalne varnosti prekinil predsednik vlade Tony Blair triletno preiskavo o domnevnih podkupninah, ki naj bi jih savdskim ministrom plačeval dobavitelj orožja.

Zaskrbljujoče je, da se fundamentalizem Saudove Arabije, tj. vahabizem, izvaža v svet. V Londonu – mojem volilnem okrožju – so v učbenikih neke savdske šole odkrili besedilo, ki sovražno govori o kristjanih in Judih.

Primer iz Katifa, v katerem so žrtev skupinskega posilstva obsodili na 200 udarcev z bičem, je šokiral svet. Skupni predlog resolucije Parlamenta izraža preobrat in zavrnitev vrednot kraljestva. Pred dvajsetimi leti je britanski televizijski dokumentarni film na podoben način prikazal zgodbo savdske princese, ki so jo javno usmrtili zaradi prešuštva.

EU in Saudova Arabija sta imeli enake ključne zunanjepolitične interese, kot so podpiranje mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, spodbujanje sunizma pri Saudijcih za obvladovanje ekspanzivnega šiitskega Irana ter podpiranje savdskega boja proti Al Kaidi, katere veliko privržencev na žalost izhaja iz Saudove Arabije.

Vendar morajo izpolnjevati Saudijci svoje obveznosti iz konvencije ZN in odpraviti diskriminacijo žensk, ki ne smejo niti voziti avtomobilov niti voliti na njihovih omejenih lokalnih volitvah. Vendar se ne smemo slepiti, da imamo s tem fundamentalističnim in srednjeveškim režimom enake vrednote.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE), avtor. − Gospa predsednica, o tej zadevi bom govoril z osebnega stališča. V Saudovi Arabiji vlada kruta diktatura, ki je večinoma sramotno priznana v velikem delu zahodnega sveta, vključno v številnih državah EU, ker ima Saudova Arabija v naftnih dolarjih brezmejno bogastvo, pri čemer nekaj tega denarja namenja za podkupovanje zahodnih držav, da te potem ne vidijo, ne slišijo in ne razumejo, kaj se dogaja v tej državi.

Vendar tudi šolarji vedo, da smešni vladarji Saudove Arabije, ki so večinoma člani družine enega moža, njegove najveličastnejše visokosti božjega kralja Abdulaha, nad svojim ljudstvom izvajajo kruto represijo. Očiten primer tega je, da z ženskami ravnajo kot s sužnji ali kosi pohištva, vendar, kot je ravnokar omenil gospod Tannock, so pred le nekaj tedni gospoda Abdulaha in njegovo spremstvo na šestih letalih sprejeli z državniškimi častmi v Združenem kraljestvu in Vatikanu. Niti beseda o človekovih pravicah ni ušla iz plemenitih ust angleške kraljice ali predsednika vlade Združenega kraljestva ali papeža. Toliko o hinavščini in dvojnih merilih, kakor bi lahko koga zamikalo omeniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), avtor. − (ES) Gospa predsednica, leta 2005 smo imeli priložnost razpravljati o položaju žensk v Saudovi Arabiji, in sicer v zvezi z občinskimi volitvami ter dejstvom, da ženske ne smejo voliti.

Kot tudi ta diskriminacija v smislu političnih pravic so mediji nedavno in stalno poročali o ostalih vrstah diskriminacije v tej državi, ki so nas spodbudile k tej drugi resoluciji, o kateri razpravljamo danes.

Glavni povod je bila nedvomno nepojmljiva obsodba ženske, znane kot „dekle iz Katifa,“ ki je bila obsojena na 200 udarcev z bičem, ker se je v avtu pogovarjala z moškim, ki ni bil njen bližnji sorodnik. Ne le, da sta domnevni zločin in kazen nesprejemljiva, ampak ju poslabšuje še dejstvo, da obsojena ženska ni prejela primernega pravnega svetovanja.

Žal to ni edini primer, v katerem lahko obsojamo očitno diskriminatorne obsodbe zločinov in nezmožnost zagovarjanja žensk v pravnem sistemu. To je žal predvsem pravilo in ne izjema. Kako je lahko pravičen sistem, ki na primer žrtev posilstva spozna za krivo tega grozodejstva?

Saudova Arabija potrebuje strukturno spremembo, pri čemer mora pomagati Evropska unija tistim, ki si za to prizadevajo tako zunaj in tudi znotraj države. Pri tem ni nobenih relativizmov, ki bi imeli pomemben vpliv na to. Človekove pravice, ki vključujejo tudi pravice žensk, so in morajo biti splošne, pri čemer jih je treba zagovarjati v katerem koli okviru.

Zato se pridružujem zahtevi gospe Svensson in ponovno pozivam Komisijo in Svet, naj izkoristita vsako priložnost, da pozoveta savdske oblasti k primernim strukturnim ter institucionalnim spremembam, da se odpravi vsaka oblika diskriminacije proti ženskam in se priznajo vse njihove pravice, tako v zasebnem ter tudi javnem življenju, na politični, pravni in sodni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), avtorica. − (PL) Gospa predsednica, Saudova Arabija je država, v kateri se zakonodaja izvaja po vahabističnih načelih, pri čemer je vahabizem najbolj radikalna oblika islamskega sunizma. Politična, socialna in verska svoboda so v tem sistemu znatno omejene, pri čemer se dnevno izvajajo kaznovanja s pretepanjem, amputacije rok ali nog ter smrtne kazni.

V državi, ki jo je organizacija Human Rights Watch označila za „puščavo človekovih pravic“ so predvsem ženske tiste, ki postanejo žrtve številnih oblik diskriminacije v zasebnem in javnem življenju. Identiteta žensk je bila uradno priznana šele leta 2001, ko so zanje začeli izdajati osebne dokumente s fotografijami. Pred tem so svojo identiteto dokazovale z družinskimi osebnimi dokumenti, na katerih so bile fotografije njihovih očetov ali mož. Tudi če si lahko privoščijo avtomobil, ga ne smejo voziti. Lahko študirajo, vendar lahko gledajo moške predavatelje študentke le prek videa. Prikrajšane so za volilno pravico, odločitve o ločitvi in skrbi za otroke pa so izrecno v pristojnosti moških.

Ženske so stalno žrtev nepravičnih in žaljivih sodb sodišč. Primer dekleta iz Katifa zadeva 19-letno žrtev skupinskega posilstva, ki je bila obsojena na 200 udarcev z bičem in šest mesecev zaporne kazni, ker je bila v času ugrabitve sama s tujim moškim.

Čeprav jo je podpisala, Saudova Arabija ne spoštuje zavez, vključenih v konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Oblasti morajo ukiniti vse omejitve za ženske v zvezi s svobodo gibanja in sprejeti ukrepe, da se postopoma poveča vključenost žensk v sprejemanju političnih odločitev na enakovredni ravni z moškimi. Ženskam je treba zagotoviti splošen dostop do zaposlitve na vseh ravneh uprave in možnost izvajanja vseh javnih funkcij.

Prav tako je treba zahtevati uvedbo popolne prepovedi pretepanja in ostalih žaljivih telesnih kazni, ker se s tem krši mednarodno pravo ter konvencija Združenih narodov proti mučenju, katere podpisnica je Saudova Arabija.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Casaca, v imenu skupine PSE.(PT) Gospa predsednica, tudi sam želim dodati svoj glas h glasovom vseh poslancev, ki so razpravljali o tej temi, pri čemer želim zlasti izpostaviti dejstvo, da praznujemo evropsko leto enakih možnosti za vse, ker enake priložnosti ne smejo imeti omejitev in mi ne smemo ostati brezbrižni do položaja žensk v Saudovi Arabiji ter ostalih delih Bližnjega vzhoda.

Zlasti želim povzeti vprašanje, ki ga je izpostavil gospod Tannock v zvezi s pravico do vožnje avtomobila. Odbor zagovornikov pravic žensk do vožnje avtomobilov (Committee of Demanders of Women’s Right to Drive Cars) je bil ustanovljen 27. septembra v Riadu. Odbor je 6. novembra obeležil 17. obletnico demonstracij proti tej prepovedi, zbral je že tisoč podpisov in ima veliko moč. Vodijo ga štiri saudijke. Celoten Parlament in zlasti predsedstvo pozivam, da v celoti podprejo to pobudo Saudove Arabije, poleg tega vas želim opozoriti, da so zdaj v primerjavi s Saudovo Arabijo razmere v Iraku še resnejše. Opozarjam vas na letošnjo usmrtitev 40 žensk v Basri, ker niso spoštovale pravil oblačenja, ki zdaj veljajo v Iraku, državi, v kateri so imele sicer ženske volilno pravico pred Portugalsko in v kateri se danes uvaja najbolj surov fanatizem. Tudi do teh razmer ne smemo ostati brezbrižni.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, pri izpostavljanju vprašanja pravic žensk v Saudovi Arabiji ne smemo pozabiti na nekaj pomembnega. V islamskih družbah vera in oblast nista ločeni. Oblast je vera in obratno. Pomanjkanje spoštovanja pravic žensk izhaja iz islamskega prava, z razumevanjem in upoštevanjem tega preprostega dejstva lahko pripomoremo k izboljšanju razmer.

Naših vrednot, ki presegajo judovsko-krščanske tradicije ne moremo vsiliti drugim, vendar lahko začnemo dialog, ki poziva k medsebojnemu razumevanju in pripravi podlago za reformo, ker se trenutno poskušajo ovreči predstave, ki ne ustrezajo našemu svetovnemu nazoru.

Položaj žensk v Saudovi Arabiji je grozljiv, zato moramo nujno ukrepati. Pozivam svoje kolege, da soglasno podprejo to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI).(NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes razpravljamo o Saudovi Arabiji ter zlasti o grozljivem položaju pravic žensk v tej državi, pri čemer bi morala ta razprava vključevati večji del islamskega sveta. Le redki, kot je nizozemska državljanka gospa Ayaan Hirsi Ali, si upajo o tem spregovoriti. Diskriminacija in podreditev žensk je zakoreninjena v svetih besedilih islama.

Diskriminacija proti ženskam v Saudovi Arabiji in v skoraj celotnem arabskem svetu izhaja iz in je opravičena s Koranom. To je temeljna resnica, ki jo moramo v okviru te razprave priznati. V Sudanu je bilo to dejstvo nedavno izraženo z obsodbo 54-letne učiteljice na 15 dni zapora, ker je medvedka poimenovala Mohamed, nato pa so jo po pritisku mednarodne diplomacije pomilostili. V Saudovi Arabiji je bila skupinsko posiljena 20-letna ženska, ki so jo nato obsodili. Položaj ne bi mogel biti bolj simboličen.

Vendar je Saudova Arabija seveda zaveznica ZDA, zato ji je marsikaj oproščeno. Končno je kot Kitajska tudi Saudova Arabija bogata država, zato smo lahko glede tamkajšnjih razmer bolj prilagodljivi, ko razpravljamo o plemenitih načelih, ki smo jih v tem tednu pogosto izpostavljali. Zato mora Evropa pozvati Washington, da si čim bolj prizadeva za izboljšanje razmer v Saudovi Arabiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisija je zelo hvaležna za to priložnost, da lahko danes govori o razmerah v zvezi s pravicami žensk v Saudovi Arabiji.

Zaradi primera, ki ga navaja vaša resolucija, smo zelo zaskrbljeni. Mlada ženska je bila obsojena na 200 udarcev z bičem in šest mesecev zapora, potem ko jo je skupinsko posililo sedem moških. EU je nemudoma ukrepala. Trojka EU je vladi Saudove Arabije v Riadu predstavila svoje stališče in izrazila osuplost EU nad obsodbo sodišča v Katifu. Ne le da obsodba jasno krši mednarodne zaveze Saudove Arabije, zlasti konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ampak tudi sprevrača načelo krivde ter s tem žrtev označi za krivo.

Ta primer izpostavlja državo, v kateri je diskriminacija žensk žal del vsakdanjega življenja. Evropski parlament je upravičeno večkrat pozval vlado Saudove Arabije, da opravi omejitve glede prostega gibanja žensk, vključno s prepovedjo vožnje. Ta zahteva zadeva tudi omejitve glede dostopa žensk do zaposlitve, njihove pravne osebnosti in njihovega zastopanja v kazenskih postopkih. Iskreno delim zaskrbljenost parlamenta glede položaja žensk v Saudovi Arabiji.

Hkrati je Saudova Arabija kot članica Sveta ZN za človekove pravice zavezana k varovanju in spodbujanju človekovih pravic. Saudova Arabija je pogodbenica konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Domnevno je konvencijo ratificirala z enim zadržkom: v primeru nasprotja med klavzulami konvencije in standardi islamskega prava Kraljestvo ni zavezano k upoštevanju klavzul konvencije, ki nasprotujejo njegovi zakonodaji. Evropska unija je večkrat pozvala Saudovo Arabijo in bo s tem še nadaljevala, da umakne svoje zadržke glede te konvencije ZN, zlasti v zvezi z zagotavljanjem enakih pravic za ženske in moške glede državljanstva otrok.

Vprašanja človekovih pravic, kot je položaj žensk, so redno predmet pripomb Evropske unije Saudovi Arabiji. Evropska unija opozarja Saudovo Arabijo na njene zaveze v zvezi z mednarodnimi standardi za človekove pravice, spodbuja vprašanje potrebe po enakovrednem obravnavanju ženskih in moških ter boj proti nasilju proti ženskam in poziva Saudovo Arabijo, da varuje ter spodbuja pravice žensk.

Dve nedavni spremembi sta lahko – in to povem zelo previdno – znak, da Saudova Arabija na tem področju napreduje.

Nacionalna družba za človekove pravice Saudove Arabije (Saudi Arabian National Society for Human Rights) je maja letos objavila svoje prvo poročilo o položaju človekovih pravic v Saudovi Arabiji. V poročilu so objavljene kršitve pravic žensk, zapornikov in delavcev ter tudi obsodbe sodišč. Rezultate in priporočila tega poročila mora upoštevati vlada Saudove Arabije v celoti.

Poleg tega je kralj Abdulah oktobra napovedal temeljno sodno reformo, ki bo okrepila neodvisnost sodnikov in poenostavila ugotavljanje dejstev v šeriatskem pravu, ki ga nadzira vrhovno sodišče.

Za državo, kot je Saudova Arabija, je to pomemben napredek. Zato moramo ne le izpostavljati kršitve človekovih pravic v Saudovi Arabiji, kjer je to potrebno, ampak tudi sprejeti in podpreti reforme, ki se v zadnjem času diskretno pojavljajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes po koncu razprav.

 
  

(1)Glej zapisnik.


11.3. Pravica za „tolažnice“
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je pet predlogov resolucij o pravici za tolažnice(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), avtor. − (ES) Gospa predsednica, povedati moram, da sem kot gonilna sila za to resolucijo zlasti zadovoljen, da smo končno dosegli zadostno soglasje za njeno predložitev, ker iskreno menim, da si ta tema zasluži to in še več.

Govorimo o skoraj 200 000 ženskah, evfemistično jim pravimo „tolažnice,“ ki jih je med in po drugi svetovni vojni japonska imperialna vojska prisilila v spolno suženjstvo. Po 62 letih preživele še vedno iščejo pravico.

Med svojim življenjem so trpele zaradi slabega fizičnega in mentalnega zdravja, osamljenosti ter sramote in pogosto izredne revščine. Do zdaj japonska vlada ni upoštevala mednarodnih predpisov o reparaciji, ki vključujejo odškodnine, nadomestila, vrnitev časti in zadoščenje, vključno s popolnim razkritjem, opravičilom ter zagotovilom, da se taka dejanja ne bodo ponovila. To je zlasti pomembno, če upoštevamo, da je Japonska ena od glavnih donatorjev pomoči v času po vojnah.

Zato je bilo nujno reagirati na in izpostaviti dejstvo, kot so to storile preživele, da je treba resnico povezati s pravico ter da je opravičilo prazno, če ni z njim povezan tudi prevzem odgovornosti. Poudariti želim, da pri tem ne gre le za pravice posamezne žrtve, ampak za skupne pravice, ki pomenijo tudi odgovornost spominjanja, da se ta vrsta kršitve nikoli več ne ponovi.

To pomeni, da moramo Japonce pozvati k izvajanju vaje o zgodovinski odkritosti in ne le priznavanju dejstev, ampak tudi opravičevanju v imenu svojih predhodnikov ter nadomestilu za žrtve.

Končno želim izraziti veliko spoštovanje in priznavanje žensk, ki so dokazale pogum in zahtevale pravico, ter organizacij, kot je Amnesty International, ki jih na njihovi poti podpirajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), avtorica. (SV) Gospa predsednica, resolucija poziva k pravici in odškodnini za več sto tisoč žensk, tako imenovanih „tolažnic,“ ki so bile prisiljene v zagotavljanje spolnih uslug med in po drugi svetovni vojni. Vse te ponižane ženske, ki so jih zadrževali kot spolne sužnje, še vedno čakajo na pravico in odškodnino. Japonski organi so ukrepali v določeni meri, vendar morajo, kot navaja resolucija, vlada in organi storiti še veliko, da se zagotovijo pravica in odškodnine za te ženske.

Večina teh žensk, ki so bile prisiljene v ta grozljiv položaj, je bila takrat zelo mladih. To pomeni, da so bila s temi groznimi izkušnjami uničena njihova celotna življenja. Prisiljene so bile živeti s slabim fizičnim in mentalnim zdravjem, osamljenostjo ter sramoto in pogosto izredno revščino. Dejstvo, da tem ženskam niso bile zagotovljene pravica in odškodnine pomeni tudi, da so krivci teh dejanj učinkovito uživali imuniteto.

Ponovno so bile kaznovane žrtve, tj. ženske, medtem ko so krivci ostali nekaznovani. Ta resolucija je pomembna tudi zato, ker poudarja, da so v vojnah in na konfliktnih območjih žrtve vedno ženske. Zato je pomembno, da se ta zadeva izpostavi. Te razmere je treba odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki (UEN), avtor. − (PL) Gospa predsednica, kadar govorimo in premišljujemo o zločinih 20 stoletja, pomislimo predvsem na zločine, ki so jih zagrešili Nemci in boljševiki, ali bolj splošno, komunisti. V Evropi se ne zavedamo tako zelo dejstva, da je od tridesetih let 20. stoletja do konca vojne Japonska na daljnem Vzhodu zagrešila velike zločine. Eden od največjih zločinov je bilo spolno izkoriščanje žensk v tistem času.

Okoli 100 000 žensk iz osvojenih držav na daljnem Vzhodu je japonska imperialna vojska prisilila v spolno suženjstvo. To spolno suženjstvo, ki je bilo že samo po sebi v celoti zločinsko, je imelo še dodatne posledice. Te posledice so bile prisilni splavi, pogosto pohabljenje in umori, pri čemer je bil pogost tudi samomor med temi ženskami. Jasno je, da so te ženske, kolikor jih je še živih, zdaj že zelo stare.

Priznati je treba, da si je japonska vlada med povojnim obdobjem zelo prizadevala za nadomestila za te grozljive prestopke proti ženskam, ki so jih doživele. Danes ta resolucija poziva japonsko vlado, da dokončno zagotovi politično, moralno in finančno poravnavo za vse še žive žrtve ter družine umrlih žrtev. To so vsekakor dolžni storiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophia in 't Veld (ALDE), avtorica. – (NL) Gospa predsednica, najprej želim izraziti svojo solidarnost do teh žensk, ki jo zagotovo izražam v imenu vseh nas. Veseli me, da je ta tema na dnevnem redu, ker smo za to potrebovali precej časa. Evropski parlament se je pet mesecev odločal, ali morajo biti človekove pravice za ženske prednostna naloga ali ne.

Gospod Dillen, ki je zdaj zapustil to razpravo, je ravnokar povedal, da je zatiranje žensk značilno za Koran, kar je popoln nesmisel, ker primer „tolažnic“ kaže, da moški za zatiranje in zlorabo žensk ne potrebujejo Korana.

Dejansko sem razočarana nad odnosom Evropskega parlamenta. Kot sem ravnokar povedala, je potreboval Parlament za to zelo dolgo časa, pri čemer sem celo slišala poslance tega parlamenta, ki so izpostavljali argumente, kot so „seveda, ampak 90 % teh žensk je te usluge zagotavljalo po svoji svobodni volji“ in „to je njihova kultura, zato moramo to razumeti.“ Odkrito povedano se mi tak odnos gnusi. To je posilstvo in posilstvo je brez izjeme zločin v vseh starostnih skupinah ter kulturah.

Zdaj ugotavljam, da so bili japonski šolski učbeniki prilagojeni, pri čemer je japonska ambasada izpostavila, da je treba to zgodbo povedati na zelo previden način, ker učenci še ne vedo veliko o spolnosti in bi lahko zaradi tega imeli psihične posledice. Nihče ne govori o psihičnih posledicah za „tolažnice.“ Odkrito povedano me to preseneča. Vendar me veseli, da je ta resolucija zdaj na našem dnevnem redu in jo bomo sprejeli.

Menim, da je pomembno, da so opravičila iskrena in jasna. To ni vprašanje formalnosti. Ker je nekdanji ministrski predsednik Shinzo Abe ponovno ogrozil to celotno vprašanje, za sedanjo vlado ni dovolj, da potem izjavi „vendar bomo mi nadaljevali s predhodno politiko.“ Potrebujemo odkritost in jasnost.

Kadar slišim argumente, ki v zadnjih dneh prihajajo iz japonske ambasade in so mimogrede dopolnjeni s priznavanjem vsega, kar je bilo na tem področju že storjenega, menim, da je treba na področju odkritosti še znatno napredovati. Zato upam, da bo ta resolucija izrazila solidarnost nas vseh do teh žrtev.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE), avtorica. − (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se moji predhodnici, ki je izpostavila dejstvo, da nobena vera v tem svetu ni varna pred obsežnimi kršitvami človekovih pravic žensk, vendar to bolj zadeva diktature in avtoritarne sisteme kot posamezne vere.

Več sto tisoč žensk je pred in po drugi svetovni vojni japonska imperialna vojska prisilila v prostitucijo. Ocene zgodovinarjev predvidevajo, da je bilo okoli 200 000 od teh „tolažnic“ iz Koreje, Kitajske, Tajvana in Filipinov kot spolnih suženj predanih japonskim vojakom. Sistem „tolažnic“ je eden od največjih primerov trgovine z ljudmi v 20. stoletju, pri čemer je vključeval obsežna skupinska posilstva in prisiljene splave.

Na koncu vojne je imperialna vojska številne ženske umorila ali jim preprečila vrnitev domov. Številne preživele o teh dogodkih zaradi sramote niso govorile in so bile zaradi tega zaznamovane ter izgnane na rob družbe. Vprašanja prisiljene prostitucije se v okviru sodnih preiskav vojnih zločinov niso obravnavale in tudi o reparaciji se ni govorilo.

Šele ob koncu osemdesetih let 20. stoletja se je ponovno začelo izpostavljati vprašanje tolažnic. Razlog za to ni bila samodejna sprememba v zavedanju, ampak hitro rastoče žensko gibanje v Južni Koreji. Postopoma so ženske, ki so bile prisiljene v prostitucijo, o tem spregovorile v javnosti. Leta 1992 so se pred japonsko ambasado v Seulu začele tedenske demonstracije z besedami: japonsko vlado bi moralo biti sram in ne nas.

Japonska vlada je bila leta 1997 pozvana, da prvič pravno ukrepa in na mednarodni ravni prevzame moralno odgovornost za najresnejše kršitve človekovih pravic proti ženskam. V svojem poročilu je posebna poročevalka ZN o nasilju nad ženskami zahtevala finančno odškodnino za žrtve in sodne kazni za krivce. Takratni odziv japonske vlade je bila zavrnitev teh zahtev v celoti.

Danes je bilo že večkrat poudarjeno, da je treba upoštevati resnico. Zato javno pozivamo japonsko vlado, da zavrne vse izjave, ki zanikajo ali dvomijo v podvrženost in zasužnjenje tolažnic ter zahtevamo, da prevzame japonska vlada moralno ter pravno odgovornost za zasužnjenje 200 000 ljudi. Japonsko vlado pozivamo, da čim prej uvede mehanizme za plačilo reparacij vsem še živim žrtvam in njihovim družinam.

Ker je večina žrtev sistema tolažnic že umrla in ker so preostale preživele stare najmanj 80 let in več, je hitro ukrepanje ključno. Vendar prav tako pozivamo naše kolege v japonski nacionalni skupščini, da si v parlamentu prizadevajo za sprejem teh mehanizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrikienė, Laima Liucija, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, v zgodovini sveta so nekatere stvari, za katere si želimo, da se ne bodo ponovile nikjer in nikoli.

Ena od teh stvari je zgodba „tolažnic“. Govorim o tem, da je japonska vlada uradno dovolila, da si je japonska imperialna vojska od tridesetih let 20. stoletja in med drugo svetovno vojno priskrbela mlade ženske za spolne usluge. Ne vemo točnega števila žensk, ki so bile zasužnjene, vendar vemo, da je sistem „tolažnic“ vključeval skupinska posilstva, prisiljene splave, poniževanje in spolno nasilje, posledica česar so bili pohabljenje spolnih organov, smrt ter občasno samomori v enem od najobsežnejših primerov trgovine z ljudmi v 20. stoletju, v katerega je bilo vpletenih ne le več sto, ampak več tisoč žensk.

Zdaj so preživele stare 80 in več let in lahko bi trdili, da to ni več pomembno vprašanje. Vendar popolnoma razumem željo teh žensk in njihovih družin, da si očistijo svoja imena. Danes izražamo našo solidarnost do žensk, ki so bile žrtve tega sistema. Pozivamo japonsko vlado, da uradno prizna in prevzame zgodovinsko in pravno odgovornost ter uvede učinkovite upravne mehanizme za plačilo reparacij vsem še živim žrtvam in družinam umrlih žrtev sistema „tolažnic“.

Ob upoštevanju odličnega odnosa med Evropsko unijo in Japonsko, ki temelji na skupnih vrednotah pravne države in spoštovanja človekovih pravic, upam, da bosta vlada ter japonski parlament sprejela vse potrebne ukrepe za priznanje trpljenja spolnih suženj in odpravo obstoječih ovir, ki preprečujejo pridobitev reparacij pred japonskimi sodišči, medtem ko se mora sedanje ter prihodnje generacije o teh dogodkih poučiti. Prepričana sem, da bi uradno priznanje obstoja sistema „tolažnic“ in opravičilo japonske vlade bistveno pripomogla k celjenju ran v naši boleči skupni zgodovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, ljudem lahko oprostimo za njihove grehe, vendar se človeških zločinov ne sme pozabiti. To zadeva tako Japonsko, kot na primer tudi nacistično Nemčijo ali stalinistično Rusijo.

Japonci so v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja zagrešili velika barbarska vojna grozodejstva. Delno so jih drago plačali z velikim jedrskim holokavstom dveh mest, Hirošime in Nagasakija, ki so ga izvedle ZDA.

Vendar je Japonska svetu zadala mnogo groznih zločinov, pri čemer je bil eden od teh, tj. spolno suženjstvo „tolažnic,“ izpostavljen šele nedavno. Nekatere od teh revnih in zdaj slabotnih starih dam so še vedno med nami kot spomini pretekle zgodovine, ki je za Japonsko neprijetna, njim samim pa mučna.

Te ženske zahtevajo dve zelo preprosti stvari od danes bogate in močne Japonske: uradno opravičilo in zelo skromno humanitarno pomoč. Vsekakor Evropski parlament s tem skupnim predlogom resolucije pričakuje in zahteva od japonske vlade, da hitro stori oboje. Sicer mora preučiti EU poleg žiga sramote tudi posebno učinkovite ukrepe proti nekdanji imperialni Japonski.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. (PL) Gospa predsednica, tema današnje razprave je kršitev človekovih pravic, ki se je zgodila med tridesetimi leti 20. stoletja med japonsko okupacijo, ko so bile mlade ženske v imperialni vojski spolno izkoriščane in prisiljene v prostitucijo, kljub dejstvu, da je japonska vlada podpisala mednarodne konvencije o boju proti trgovini z ženskami in otroci ter podprla resolucijo ZN o ženskah, miru in varnosti.

Iskreno sočustvovanje japonskega ministrskega predsednika zdaj ogrožajo japonski uradniki v povezavi s prenehanjem delovanja programa in mandata sklada za azijske ženske v marcu 2007, iz katerega se je tem ženskam namenjala denarna odškodnina.

Vendar želimo v okviru podpore resolucije in zahteve za odškodnine izpostaviti, da je tudi v sodobnih časih meja med normalnim ter patoloških zabrisana, pri čemer to nasprotuje moralnim normam, zato so nujni radikalni ukrepi za boj proti prostituciji kot obliki sodobnega suženjstva. Prostitutke niso le žrtve vojn, ki so se zgodile pred petdesetimi leti; lahko so tudi sodobne ženske, ki so izkoriščane, na primer v belgijskem Kongu, kot poročajo mediji, in seveda tudi v številnih ostalih državah, tudi bogatih državah.

V imenu spoštovanja človeškega bitja moramo razkriti širjenje hedonistične in trgovske kulture, ki se nagiba k nasilju na področju spolnosti ter usmerja tudi zelo mlade ženske in dekleta k svetu prostitucije ter ostalim oblikam izprijenosti.

Spoštovanje identitete in dostojanstva žensk ne temelji le na razkrivanju zločinov ali nasilja na področju spolne diskriminacije ali ostalih krivic; temelji predvsem na oblikovanju razvojnih programov in dejanskemu izvajanju načel, ki zaobjemajo vsa področja življenja žensk. Ta načela je treba globoko usidrati v novo predstavo o vrednosti ženske kot žene, matere, skrbnice ali zaposlene, kot človeškega bitja in osebe, ki je enakovredna moškemu, čeprav se od njega razlikuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predstavnik japonske vlade gospod Yohei Kono je leta 1993 izrazil „iskreno opravičilo in obžalovanje za vse tiste … ki so utrpele neizmerne ter nepopravljive fizične in psihološke rane kot tolažnice.“ Ministrski predsednik v tistem času gospod Murayama se je leta 1995 ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne javno opravičil tolažnicam. Isto leto je bil ustanovljen sklad za azijske ženske, ki je v imenu japonske vlade in ljudstva zagotavljal reparacije ter medicinsko pomoč preživelim.

Ti poskusi za pridobitev reparacij za tolažnice in obnovljeno javno opravičilo nekdanjega ministrskega predsednika Japonske gospoda Koizumija ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne leta 2005 pomenijo za Japonsko pozitiven napredek. Japonska je s tem priznala svojo odgovornost za te neopisljive kršitve človekovih pravic. Pred nekaj dnevi je japonski minister za zunanje zadeve potrdil izjavo predstavnika vlade gospoda Kona, ki sem jo citiral na začetku te razprave, kot uradno stališče Japonske.

Zdaj imamo ganljivo pričanje preživelih in to pričanje je spet spodbudilo zanimanje za to grozno obdobje, tako v Evropi ter tudi v Združenih državah, Kanadi ter Avstraliji.

V zvezi s tem naši ukrepi ne zadevajo le preteklosti, ampak izpeljujejo pravilne zaključke iz dogodkov, pri čemer si kar najbolj prizadevamo v boju proti sodobnim oblikam suženjstva, spolnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi.

Komisija z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice dejavno podpira nevladne organizacije v svetu, ki so vključene v preprečevanje nasilja nad ženskami in otroki ter boj proti trgovini z ljudmi z namenom spolnega suženjstva. Komisija je 23. novembra 2007 ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami ponovno potrdila svojo izrazito zavezanost v zvezi z bojem proti nasilju, ki temelji na spolu.

Evropska unija z Japonsko izvaja redne dialoge o človekovih pravicah, pri čemer izpostavlja vse skrbi EU, vključno s pravicami žensk. Japonska je podobno misleča svetovna akterka, ki z nami sodeluje konstruktivno na večstranskih forumih z namenom izboljšati spoštovanje in zaščito človekovih pravic. Zato je Japonska skupaj z Evropsko unijo v Severni Koreji izdala resolucijo o človekovih pravicah in obsodila dejanja režima v Mjanmaru.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes po koncu razprav.

 
  

(1)Glej zapisnik.


12. Čas glasovanja

12.1. Vzhodni Čad (glasovanje)
  

– Skupni predlog resolucije (RC-B6-0527/2007)

 

12.2. Pravice žensk v Saudovi Arabiji (glasovanje)
  

– Skupni predlog resolucije (RC-B6-0526/2007)

 

12.3. Tolažnice (glasovanje)
  

– Skupni predlog resolucije (RC-B6-0525/2007)

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), avtor. − Gospa predsednica, seznam glasovanja PPE-DE se je spremenil. Kolegom predlagam, da mora biti sprememba narejena iz pozitivnega v negativno. V izvirnem besedilu v uvodni izjavi B je zahteva za glasovanje o izvirnem besedilu skupine UEN, zato kolegom predlagam, da zdaj glasujemo za črtanje tega odstavka, tj. da glasujemo negativno. Trenutno se kaže kot pozitiven glas. Spremeniti ga moramo na „proti“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrikienė, Laima Liucija (PPE-DE). – Gospa predsednica, predlagam ustni predlog spremembe, da se bo naslov predloga resolucije glasil: „Pravica za ‚tolažnice‘ (spolne sužnje v Aziji med drugo svetovno vojno)“.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, spremenil se je ustni predlog spremembe in avtor se zdaj strinja s tem ustnim predlogom spremembe.

 
  
  

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 9:

 
  
MPphoto
 
 

  Sophia in 't Veld, avtorica. − Gospa predsednica, predlagamo vstavljanje besed „kar je moralna zaveza vseh držav“ po prvem delu prvega stavka, tako da se bo besedilo glasilo: „Spodbuja Japonce in njihovo in vlado, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za priznanje celovite zgodovine svojega naroda, kar je moralna zaveza vseh držav“.

 
  
  

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

 

13. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

14. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

15. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

16. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

17. Pisne izjave, vpisane v register (člen 116 Poslovnika): glej zapisnik

18. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

19. Časovni razpored prihodnjih sej: glej zapisnik

20. Prekinitev zasedanja
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 16.20)

 

PRILOGA (Pisni odgovori)
VPRAŠANJA ZA SVET (Sedanje predsedstvo Sveta Evropske unije je v celoti odgovorno za te odgovore.)
Vprašanje št. 1 predložil Manuel Medina Ortega (H-0872/07)
 Zadeva: Kazenske sankcije v boju proti onesnaževanju morja z ladij
 

Kakšne ukrepe je treba po mnenju Sveta sprejeti za zapolnitev pravne praznine, nastale pri odločitvi Sodišča z dne 23. oktobra, ki je razglasila ničnost okvirnega sklepa Sveta o okrepitvi kazenskopravnega okvira za izvrševanje zakonodaje proti onesnaževanju morja z ladij?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Poudarjam, da zakoni, ki so bili v državah članicah razglašeni za uskladitev z ničnim okvirnim sklepom, na katerega se navezuje poslanec, zaradi te razglasitve ničnosti niso samodejni neveljavni. Odločitev v zvezi s posledicami razglasitve neveljavnosti akta Skupnosti za nacionalne zakone, s katerimi je bil prenesen, je vprašanje nacionalne zakonodaje (glej sodbo Sodišča z dne 20. oktobra 1975, zadeva 23/75). Glede na povedano se mora Komisija zdaj odločiti, ali bo Svetu predložila predlog, da se v veljavno direktivo vključi obveznost držav članic za določitev kazenskih sankcij, da se zagotovi spoštovanje standardov Skupnosti glede onesnaževanja morja z ladij.

 

Vprašanje št. 2 predložil Georgios Papastamkos (H-0874/07)
 Zadeva: Evropski izobraževalni prostor
 

Kako uspešno je bilo do zdaj portugalsko predsedstvo pri spodbujanju evropskega izobraževalnega prostora in katere so njegove prednostne naloge do konca programskega obdobja?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Kar zadeva evropski kvalifikacijski okvir, je portugalsko predsedstvo tesno sodelovalo s poročevalcem Evropskega parlamenta pri pripravi besedila, ki je sprejemljivo za vse strani in ki bi moralo biti ne glede na nekatere procesne formalnosti uradno odobreno na začetku naslednjega leta. Upamo, da se bo ta ambiciozen nov instrument pokazal za uporabno povezavo med sistemi kvalifikacij različnih držav in da bo deloval kot orodje za pretvorbo, kar bo državam članicam, delodajalcem in posameznikom omogočilo večjo razumljivost kvalifikacij ter s tem vsem državljanom olajšalo selitev iz ene držav v drugo zaradi dela ali študija.

Drugo področje zadeva pogovore med Parlamentom in Svetom, namenjene dosegi soglasja o predlogu za ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo. Če se bo vse še naprej odvijalo tako gladko in konstruktivno, kot se je do danes, se lahko sporazum verjetno hitro doseže na drugi obravnavi na začetku leta 2008. Čeprav visokošolski zavodi niso neposredno povezani z oblikovanjem evropskega visokošolskega prostora, bodo nedvomno imeli ključno vlogo v Evropskem inštitutu za tehnologijo, zato upamo, da bodo pomembno prispevali k oblikovanju tega prostora.

Poleg teh dveh zadev se je delo portugalskega predsedstva na področju visokega šolstva osredotočilo na tri vprašanja. Prvič, na konferenco, ki je 4. in 5. oktobra 2007 ob 20. obletnici programa Erasmus potekala v Lizboni. O enem od vprašanj, ki so se pojavila na tej konferenci, in sicer kako razširiti socialno razsežnost programa, so ministri razpravljali na zasedanju Sveta 15. in 16. novembra 2007. Drugič, na zasedanju 15. novembra so ministri razpravljali tudi o predlogu o razširitvi njegovega „sestrskega“ programa Erasmus Mundus (Svet z zanimanjem pričakuje mnenje Parlamenta o tej zadevi). Nazadnje, tretje vprašanje zadeva iskanje najboljšega načina, kako se odzvati na agendo za posodobitev evropskih univerz, o kateri je Svet na istem novembrskem zasedanju odobril resolucijo. Vsa ta vprašanja lahko obravnavamo kot prispevek k oblikovanju evropskega visokošolskega prostora.

 

Vprašanje št. 3 predložil Claude Moraes (H-0877/07)
 Zadeva: Sodelovanje EU na področju astme
 

Astma je najtežja kronična otroška bolezen v Evropi, ki Evropsko skupnost vsako leto stane več kot tri milijarde EUR. Po mnenju dobrodelne ustanove Asthma UK se v Združenem kraljestvu zaradi astme trenutno zdravi 5,2 milijona ljudi, od katerih je 1,1 milijona otrok, v enem od petih gospodinjstev v Združenem kraljestvu pa živi oseba z astmo.

EU zdaj financira pomemben raziskovalni projekt (Gabriel), ki vključuje več kot 150 znanstvenikov iz 14 evropskih držav, da bi se opredelili glavni dejavniki za razvoj astme. Dosedanje ugotovitve kažejo, da astmo povzroča kombinacija genetskih in okoljskih vplivov ter da lahko vse večja urbanizacija prispeva k večjemu številu ljudi z astmo.

Kakšne ukrepe sprejemajo države članice za dopolnitev raziskave s praktičnimi ukrepi za boj proti astmi?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet je že preučil več temeljnih dejavnikov v razvoju astme. Kar zadeva ukrepe v zvezi z javnim zdravjem, Svet v svojem priporočilu z dne 2. decembra 2002 o preprečevanju kajenja in o pobudah za izboljšanje nadzora tobaka (UL L 22, 25. 1. 2003, str. 31) poudarja, da morajo države članice glede na tveganja za zdravje ljudi (npr. astma), povezana s pasivnim kajenjem, poskušati zaščititi kadilce in nekadilce pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz okolice.

Svet državam članicam priporoča, naj izvajajo zakonodajo in/ali druge učinkovite ukrepe za zagotavljanje zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih javnih prostorih in na javnih prevoznih sredstvih. Več držav članic je že učinkovito prepovedalo kajenje v javnih prostorih predvsem zaradi zaščite otrok in nosečnic pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

Kar zadeva kakovost zraka, je Svet 25. junija 2007 odobril svoje skupno stališče o predlogu direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Eden od ciljev o kakovosti zunanjega zraka je zaščita zdravja ljudi, kar vključuje zmanjšanje emisij onesnaževal, ki povzročajo napade astme. Poleg tega, da so v tem predlogu zajeta glavna onesnaževala zraka, je posebna pozornost namenjena tudi drobnemu prahu (ki se mu reče tudi delci) in troposferskemu ozonu, ker predstavljata pomembno tveganje za zdravje ljudi. Ta predlog bo določil pravila za drobne delce v zraku, znane kot PM2,5, ki prodirajo v človeška pljuča.

V zvezi z zagotavljanjem dostopa bolnikov z astmo do zdravstvenih storitev in oskrbe je treba upoštevati, da so za organiziranje zdravstvenih storitev in oskrbe ter zlasti za zagotovitev, da so pacientom na voljo posvetovanje, diagnostične storitve in storitve zdravljenja, v celoti odgovorne države članice.

 

Vprašanje št. 4 predložila Sarah Ludford (H-0882/07)
 Zadeva: Izvajanje mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah v državah članicah
 

Ali je Svet sprejel skupno stališče, da morajo države članice podpisati in ratificirati konvencijo ZN o prisilnih izginotjih, konvencijo ZN o korupciji, protokol št. 13 k evropski konvenciji o človekovih pravicah (o odpravi smrtne kazni v vseh okoliščinah) in evropsko konvencijo proti trgovini z ljudmi?

Katere mehanizme ima Svet na voljo, da se zagotovi izvajanje teh in drugih pomembnih mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah v državah članicah?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet Evropske unije vedno poskuša zagotoviti, da države članice hkrati deponirajo svoje listine o ratifikaciji. Vendar države članice k temu niso obvezane.

Svet lahko poslanko obvesti, da je do zdaj konvencijo ZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem podpisalo 17 držav članic.

Konvencijo ZN o korupciji je podpisalo 25 in ratificiralo 17 držav članic.

Protokol št. 13 k evropski konvenciji o človekovih pravicah je ratificiralo že 22 držav članic EU in podpisalo pet več.

Evropsko konvencijo proti trgovini z ljudmi je podpisalo že 23 držav članic in ratificiralo šest.

 

Vprašanje št. 5 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0884/07)
 Zadeva: Znižane stopnje DDV
 

Ali lahko Svet pove, ali namerava v okviru razprav o znižanju stopenj DDV znižati stopnjo DDV za nekatere otroške izdelke glede na to, da obstajajo oprostitve za enake izdelke za odrasle, na primer plenice? (Ti so oproščeni v primeru žensk in odraslih, ne pa v primeru otrok.)

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Komisija v svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o stopnjah DDV, ki niso splošne, iz julija 2007 priznava potrebo po politični razpravi za določitev nekaterih splošnih smernic, preden se lahko pripravi podrobnejši predlog o novem okviru za znižane stopnje.

Ta razprava v Svetu še poteka, zato še ne more odgovoriti na vprašanje poslanke.

 

Vprašanje št. 6 predložila Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (H-0886/07)
 Zadeva: Evropski tehnološki inštitut (P6_TA(2007)0409)
 

Parlament je 26. septembra 2007 na prvi obravnavi obravnaval predlog o Evropskem tehnološkem inštitutu, ki naj bi začel delovati leta 2008.

Katera stopnja je bila v zvezi s tem dosežena v postopku izbora sedeža inštituta? Katera mesta so bila predlagana in kakšna merila za izbor uporablja Svet?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet še ni podrobno razpravljal o vprašanju in bi rad pozornost poslanke usmeril na izjavo Sveta iz Priloge II k splošnemu pristopu Sveta (za konkurenčnost) z dne 25. junija 2007 (11058/07), v katerem Svet razglaša, da mora biti sedež Evropskega tehnološkega inštituta določen najpozneje v 12 mesecih od začetka veljave te uredbe. Razlogi za optimizem, da bo uredba o Evropskem tehnološkem inštitutu morda začela veljati v prvi polovici leta 2008, obstajajo, vendar je razpravi o vprašanju sedeža do takrat kljub temu treba nameniti čas.

V zvezi z vprašanjem mest, ki so že bila predlagana, Svet poslanko poziva, naj se obrne na Komisijo, ki so ji bile prijave uradno poslane.

 

Vprašanje št. 7 predložil Olle Schmidt (H-0887/07)
 Zadeva: Inkriminacija droge khat v EU
 

Zloraba droge khat je vse pogostejši pojav v Evropi. Vsako leto je samo čez most Öresund v moje domače mesto Malmö vtihotapljenih približno 60 ton khata. Ljudje, ki se s tem soočajo, pogosto pripadajo tradicionalno ranljivim skupinam, kot so begunci in tisti, ki živijo na socialno prikrajšanih območjih. Mladi in otroci so pod največjim vplivom. Zato prizadevanje carinske službe, da se prepreči uvoz khata, ni samo del boja proti zlorabi droge, ampak ima pomembno vlogo tudi v boju proti izključenosti in socialni stigmatizaciji v družbi.

Žal EU glede khata ni enotna. V Združenem kraljestvu in na Nizozemskem khat še ni uvrščen med droge. Rezultat teh razmer je, da sta ti dve državi zdaj tranzitni destinaciji, s katerih se lahko khat, ki je pokvarljiv in ne prenaša skladiščenja, pošlje naprej in pretihotapi v države, kjer je nezakonit.

Ali se namerava portugalsko predsedstvo zavzemati za popolno inkriminacijo khata v celotni EU in s tem restriktivnejšo politiko na področju drog?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

O popolni inkriminaciji khata v organih Sveta, ki se ukvarjajo s takimi zadevami, še nismo razpravljali. Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami zajema droge, ki so nezakonite pod pogoji iz enotne konvencije o nedovoljenih drogah iz leta 1961, spremenjene s protokolom iz leta 1971, in dunajske konvencije o psihotropnih snoveh iz leta 1972, ter snovi, ki so v skladu s skupnim ukrepom 97/396/PNZ predmet nadzora. Khata ne vključuje noben od teh dokumentov in nobena pobuda ni bila sprejeta, da bi se ga vključilo.

 

Vprašanje št. 8 predložil Helmuth Markov (H-0888/07)
 Zadeva: Financiranje bolgarske jedrske elektrarne v mestu Belene
 

Bolgarska vlada je sporočila, da namerava Evropsko centralno banko in Euratom zaprositi za finančna sredstva za naložbe v obrat jedrske elektrarne v mestu Belene.

Ali ima Svet informacije o tem, ali je bolgarska vlada zaprosila za finančna sredstva za gradnjo jedrske elektrarne, o vrsti finančnih sredstev, če je zanje zaprosila, in o znesku, za katerega je zaprosila?

Kakšne so obveznosti in proračunsko načrtovanje (in do kakšnega zneska) Evropske investicijske banke, Euratoma ali drugih evropskih skladov glede na informacije, ki jih ima Svet na voljo?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet ni seznanjen s projekti, ki jih je omenil poslanec, in nima informacij o tem, ali je bolgarska vlada zaprosila (ali za kakšen znesek gre) za finančna sredstva za gradnjo zadevne jedrske elektrarne.

Če je bila taka vloga vložena, je treba upoštevati, da so v skladu s sklepom 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil za financiranje nuklearnih elektrarn vloge naslovljene na Komisijo, ki je pristojna za odločanje o tem.

Prav tako je treba poudariti, da je Evropska investicijska banka ne glede na splošno posojilno politiko, določeno v členu 267 Pogodbe ES, neodvisna institucija, ki jo vodita njen svet guvernerjev in svet direktorjev.

Zato je sta za zagotavljanje informacij o vprašanjih, ki jih je postavil poslanec, pristojni Komisija in Evropska investicijska banka.

 

Vprašanje št. 9 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0890/07)
 Zadeva: Turško izvajanje pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo ter dodatnega protokola
 

V odstavku 12 svoje nedavne resolucije o odnosih med EU in Turčijo (P6_TA(2007)0472, 24. oktober 2007) Parlament „poziva turško vlado, naj v celoti izvaja določbe iz pridružitvenega sporazuma med EU in Turčijo in dodatnega protokola k temu sporazumu; ponavlja, da bo neizpolnjevanje obveznosti Turčije iz partnerstva o pristopu še naprej resno vplivalo na pogajalski proces;“.

Na kakšen način Svet izvaja pritisk na Turčijo, da bi v celoti izvajala pridružitveni sporazum med EU in Turčijo ter dodatni protokol? Ali se je Turčija Svetu kakor koli zavezala glede časovnega okvira za podpis dodatnega protokola?

 
  
 

(PT) Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Decembra lani je Svet ugotovil, da Turčija ni izpolnila svoje obveznosti popolnoma nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu. Zato so se na medvladni konferenci države članice odločile, da ne bodo začele pogajanj o poglavjih, ki zajemajo področja ukrepanja, povezana s turškimi omejitvami glede Republike Ciper, dokler Komisija ne bo potrdila, da je Turčija izpolnila svoje obveznosti, h katerim se je zavezala v okviru dodatnega protokola. Ta poglavja so: Poglavje 1: Prosti pretok blaga; Poglavje 3: Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev; Poglavje 9: Finančne storitve; Poglavje 11: Kmetijstvo in razvoj podeželja; Poglavje 13: Ribištvo; Poglavje 14: Prometna politika; Poglavje 29: Carinska unija; Poglavje 30: Zunanji odnosi. Poleg tega se je Svet strinjal, da države članice, ki so se sestale na medvladni konferenci, ne bodo začasno zaprle nobenega poglavja, dokler Komisija ne bo potrdila, da je Turčija v celoti izvedla obveznosti, ki jih je prevzela v okviru dodatnega protokola.

Svet je tudi privolil, da bo spremljal in preučil napredek, dosežen v zvezi z vprašanji, ki jih zajema izjava z dne 21. septembra 2005, ter pozval Komisijo, da v svoja prihodnja letna poročila, in sicer za leto 2007, 2008 in 2009, vključi informacije o tej zadevi, če je potrebno. Komisija je v svojem poročilu o Turčiji za leto 2007 ugotovila, da Turčija od sklepa Sveta iz decembra lani ni dosegla nobenega napredka glede popolnoma nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola. Svet je na svojem zasedanju v ponedeljek, 10. decembra, izvedel podrobno analizo in oceno poročila. Svet je v svojih zaključkih z obžalovanjem ugotovil, da Turčija ni izpolnila svoje obveznosti popolnoma nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu, ter dodal, da bo še naprej spremljal in preučeval napredek glede teh vprašanj. Kljub temu lahko ponovno poudarim, kako pomembno je, da Turčija čim prej obravnava to vprašanje, ker je jasno, da vpliva na napredek pristopnih pogajanj.

 

Vprašanje št. 10 predložil Bernd Posselt (H-0891/07)
 Zadeva: Razmere v Angoli
 

Kakšno je mnenje Sveta o razmerah v Angoli, ki že tako dolgo trpi zaradi vojne in državljanske vojne? Kaj je v letu 2007 storil, da bi podprl to pomembno partnerico Evropske unije?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet pozorno spremlja razmere v Angoli. Splošni okvir, ki ureja odnose med EU in Angolo, je še vedno sporazum iz Cotonouja; v skladu s členom 8 tega sporazuma in razvojnim sodelovanjem v okviru Evropskega razvojnega sklada je vzpostavljen politični dialog. Dialog iz člena 8 se je začel decembra 2003 in je označeval obveznost, čeprav je v naslednjih letih izgubil nekaj moči; EU si zdaj prizadeva za oživitev in utrditev tega pomembnega instrumenta (naj opomnim, da so zadnji pogovori potekali oktobra 2007).

Odnosi med EU in Angolo se na splošno razvijajo počasi na ključnih področjih sodelovanja, ki so bila oblikovana v okviru sporazuma iz Cotonouja, zlasti glede demokracije, razvoja civilne družbe, spoštovanja človekovih pravic, dobrega vodenja in boja proti korupciji. Od 13. oktobra 2003, ko se je v Svetu nazadnje obravnavalo to vprašanje, so se celostni odnosi le malo izboljšali.

Medtem ko ima Angola posebne interese glede Demokratične republike Kongo, je še naprej pomemben partner, kar zadeva stabilizacijo regije Velikih jezer, in je prispevala k policijski misiji EU v Demokratični republiki Kongo („EUPOL Kinshasa“). Angola je v volilnem obdobju (od julija 2006 do marca 2007) poslala 13 angolskih policistov, da so policiji v Kongu pomagali zagotoviti varne volitve. Angolska policijska sila je prvič prevzela mednarodno obveznost take vrste. Poleg tega ima posebni predstavnik EU za Velika jezera redne stike z angolskimi oblastmi.

 

Vprašanje št. 11 predložil Esko Seppänen (H-0893/07)
 Zadeva: Vojaška uporaba Galilea
 

Ureditev financiranja Galilea se zdaj, ko se je konzorcij podjetij umaknil, spreminja. Prvotno je bil ta projekt namenjen samo za civilno uporabo. Ali država, ki ima predsedstvo Sveta, meni, da bodo zdaj, ko se financiranje spreminja, z njim povezani vojaški elementi, in ali preučuje to možnost?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Kot se poslanec zaveda, je Svet že večkrat izjavil, da je Galileo po definiciji civilni program globalne satelitske navigacije pod civilnim nadzorom in nadzorom EU. Možnost povezovanja vojaških elementov s projektom Galileo v razpravah o prihodnosti tega ključnega evropskega projekta, ki zdaj potekajo v pristojnih organih Sveta, ni bila nikoli omenjena.

 

Vprašanje št. 12 predložila Mairead McGuinness (H-0894/07)
 Zadeva: Ratifikacija reformne pogodbe
 

Ali lahko Svet pojasni svoje stališče v zvezi s procesom ratifikacije reformne pogodbe v EU? Ali je Svet zaskrbljen, da bo glede na to, da bo Irska verjetno edina država, ki bo izvedla referendum o pogodbi, referendumska kampanja postala osrednja točka ljudi in skupin v EU, ki so proti evropskemu projektu na splošno in zlasti reformni pogodbi? Ali lahko Svet v zvezi s tem poda izjavo?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Vprašanje izbire postopka ratifikacije reformne pogodbe spada v pristojnost posamezne države članice. Zato Svet ne more podati mnenja ali kakršne koli izjave o tej zadevi.

 

Vprašanje št. 13 predložila Marian Harkin (H-0928/07)
 Zadeva: Prečiščeno besedilo reformne pogodbe
 

Ali bo Svet pripravil prečiščeno besedilo reformne pogodbe, preden jo ratificirajo vse države članice in zlasti pred referendumom na Irskem, ki bo verjetno potekal pred poletjem 2008?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

To vprašanje bo treba obravnavati pozneje.

 

Vprašanje št. 14 predložil Colm Burke (H-0896/07)
 Zadeva: Misija evropske varnostne in obrambne politike na meji med Čadom, Srednjeafriško republiko in Darfurjem
 

Ali lahko Svet navede, katere države članice bodo poleg Irske, Francije, Belgije in Poljske poslale čete na misijo varnostne in obrambne politike na meji med Čadom, Srednjeafriško republiko in Darfurjem? Ali lahko Svet in države članice EU zagotovijo politično, finančno, logistično in tehnično podporo četam, ki sestavljajo misijo?

Ali se Svet zaveda, kako pomembno je, da naše čete niso slabo opremljene tako kot napadena misija Afriške unije v Sudanu (AMIS)? Ali se Svet strinja, da moramo vojakom zagotoviti sredstva, da se bodo lahko branili, če jih pošiljamo na nevarna območja?

Kakšen je bil vtis Sveta o pogovorih o Darfurju, ki so konec oktobra potekali v Tripoliju? Katere ukrepe je Svet sprejel, da bi mnoge razdrobljene uporniške skupine prepričal, da se pridružijo pogajanjem? Ali se Svet strinja, da so bili zaradi pomanjkanja sodelovanja nekaterih glavnih uporniških skupin v Darfurju pogovori neuspešni? Ali je Svet sudansko vlado in uporniške skupine pozival, da v celoti sodelujejo v neodvisni preiskavi o napadu v Haskaniti in vse odgovorne privedejo pred sodišče?

Kaj je Svet storil glede tega, da sudanska vlada stalno zavrača sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Priprave na misijo evropske varnostne in obrambne politike v vzhodnemu Čadu in na severovzhodu Srednjeafriške republike še naprej potekajo, kar vključuje sestavo vojaških sil. Do zdaj so svoje prispevke k vojaškim silam obljubile Belgija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Romunija, Finska in Švedska. Te vojaške sile bodo prejele ustrezno opremo in podporo. Misija EUFOR/Čad/Srednjeafriška republika bo delovala v okviru Poglavja VII, po soglasni odobritvi resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1778 in z ustreznim mandatom, ki bo ustrezal dejanskim razmeram.

Svet je bil v zadnjih mesecih zaskrbljen zaradi mirovnih pogajanj v Darfurju. V zvezi s tem sklepi iz junija, julija in oktobra 2007 z zasedanj Sveta (za zunanje odnose) jasno določajo politične smernice, ki se uporabljajo v mnogih dvostranskih in večstranskih stikih, vključno s tistimi generalnega sekretarja in visokega predstavnika Javierja Solane ter posebnega predstavnika EU v Sudanu. Te smernice vključujejo odločen poziv vsem stranem, naj imajo konstruktivno vlogo v pogajanjih in naj dosežejo sporazum, da se takoj ustavi nasilje. Poleg tega je Svet poudaril potrebo po neodvisni preiskavi napada v Haskaniti in sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Svet je tudi poudaril, da je pripravljen obravnavati nove ukrepe, in sicer v okviru Združenih narodov, proti vsaki strani, ki ovira izvajanje paketa pomoči ZN, razporeditev misije UNAMID ter ukrepe, ki zagotavljajo humanitarno oskrbo in zaščito civilistov.

V zvezi z mirovnimi pogajanji v Darfurju Svet odločno podpira skupno posredovanje AU/ZN pod vodstvom posebnih odposlancev AU in ZN. Težaven začetek pogajanj v Sirti oktobra lani je predstavljal poseben izziv. Zdaj še vedno ni jasno, ali, kdaj, v kakšni obliki in v okviru katerega organa se lahko pogovori nadaljujejo. Kljub težavam smo si za cilj zastavili stalni postopek in v zvezi s tem se opravlja veliko dela, da bi bila mirovna pogajanja resnično obsežna in bi zajemala široko sodelovanje. Jasno je, da smo vključeni v težaven in zapleten proces, in sicer v zvezi z utrditvijo položaja različnih uporniških skupin in zagotavljanjem njihovega sodelovanja v prihodnjih pogovorih. Z upoštevanjem tega cilja ostaja posebni predstavnik EU v Sudanu, veleposlanik Brylle, v tesnih stikih z glavnimi zainteresiranimi stranmi v tem procesu.

 

Vprašanje št. 15 predložil Jim Higgins (H-0898/07)
 Zadeva: Palestina
 

Ali lahko Svet zagotovi najnovejši pregled sedanjih izraelsko-palestinskih razmer in vlogo EU pri tem?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Med Izraelom in Palestinci od lanskega poletja poteka dialog, ki se je začel z več srečanji med predsednikom vlade Olmertom in predsednikom Abasom. Svet je pohvalil prizadevanja obeh strani, ki so spodbudila konferenco v Annapolisu 26. in 27. novembra. EU podpira konferenco v Annapolisu ter skupno izjavo predsednika vlade Olmerta in predsednika Abasa o takojšnjem ponovnem začetku dvostranskih pogajanj v duhu dosege podpisa mirovne pogodbe do konca leta 2008. Taka pogajanja morajo voditi k vzpostavitvi neodvisne, demokratične in uspešne palestinske države na Zahodnem bregu in v Gazi, ki bi združila vse Palestince ter mirno in varno sobivala z Izraelom in njegovimi sosedami. Prav tako je bistveno, da vzporedno s temi pogajanji obe strani izvajati obveznosti v okviru načrta pogajanj za mir. EU podpira obsežno sodelovanje arabskih partnerjev na tej konferenci in jih poziva, da imajo pri tem še naprej konstruktivno vlogo.

Kar zadeva vlogo EU, na katero se v svojem vprašanju navezuje poslanec, je visoki predstavnik ob polni vključenosti Komisije pripravil „strategijo ukrepov EU“, ki analizira vse dejavnosti EU, namenjene nadaljnji podpori stranem v sedanjih pogajanjih in v sledečem obdobju izvajanja. Ta dokument bo služil kot osnova za prihodnje delo EU ter bo vključeval rezultate mednarodnega srečanja v Annapolisu in naslednje konference donatorjev v Parizu, ki bo potekala 17. decembra. EU bo okrepila svoje programe s spodbujanjem ustanavljanja institucij, dobrega vladanja, prispevkov civilne družbe in podpore palestinski gospodarski rasti, pri čemer bo tesno sodelovala s predstavnikom četverice. Svet podpira delo Tonyja Blaira, zlasti njegovo nedavno razglasitev v zvezi z vrsto projektov hitrega učinka.

 

Vprašanje št. 16 predložil Gay Mitchell (H-0900/07)
 Zadeva: Pakistan
 

Katere ukrepe sprejema Svet glede na vedno slabše politične razmere v Pakistanu?

 
 

Vprašanje št. 17 predložil Sajjad Karim (H-0904/07)
 Zadeva: Izredne razmere v Pakistanu
 

Predsednik Pakistana general Mušaraf je 3. novembra 2007 v okviru svoje pristojnosti kot poveljnika vojaških sil razglasil izredne razmere ter začasno razveljavil večji del ustave, kar je povzročilo pridržanje več sto zagovornikov človekovih pravic, političnih delavcev in odvetnikov, kot je Aitzaz Ul Ašan. To dejanje je bilo v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Pakistana v zvezi s človekovimi pravicami.

Pakistan mora kot član sveta Združenih narodov za človekove pravice uveljavljati spoštovanje temeljnih pravic v okviru najvišjih standardov in izpustiti pridržane osebe.

Ali lahko Svet navede, katere konkretne ukrepe sprejema ali namerava sprejeti, da se zagotovi, da se človekove pravice in temeljne svoboščine v vseh okoliščinah spoštujejo v skladu z mednarodnimi standardi za človekove pravice in mednarodnimi dokumenti, ki jih je Pakistan ratificiral?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet se je na nedavne dogodke v Pakistanu hitro in jasno odzval. Preden so bile razglašene izredne razmere, je visoki predstavnik Javier Solana po telefonu govoril z generalom Pervezom Mušarafom in ga skušal prepričati, naj ne sprejme teh ukrepov. Potem ko so izredne razmere začele uradno veljati, je EU takoj preložila srečanje trojke političnih direktorjev z njihovimi kolegi v Islamabadu ter tako poslala zelo jasno sporočilo, da sedanje okoliščine vplivajo na odnose med EU in Pakistanom.

Vodje misije v Islamabadu so se kmalu po razglasitvi izrednih razmer sestale in podale izjavo, ki je bila javno objavljena v pakistanskem tisku. Tudi visoki predstavnik Solana je podal izjavo, v kateri je izrazil svojo zaskrbljenost in pozval k hitri vrnitvi k pravni državi. V tretji izjavi je predsedstvo jasno oblikovalo, kaj EU zahteva od pakistanske vlade, in sicer: (i) ponovno uveljavitev ustave; (ii) vzpostavitev potrebnih pogojev za zagotovitev svobodnih in pravičnih volitev, predvidenih za januar; (iii) izpustitev vseh političnih zapornikov, vključno s člani sodstva in gospo Asmo Jahangir, posebno poročevalko Združenih narodov o svobodi religije ali vere; (iv) spoštovanje zaveze predsednika, da do 15. novembra odstopi kot poveljnik vojaških sil; (v) zavzeto prizadevanje za spravo s politično opozicijo; (vi) sprostitev omejitev za medije.

Svet se tudi strinja s poslancem, da je Pakistan kot član sveta za človekove pravice zlasti zavezan k uveljavljanju spoštovanja človekovih pravic in mehanizmov ZN v zvezi s človekovimi pravicami. [V tej zvezi je pridržanje ali izdaja nalogov za prijetje posebnih poročevalcev ZN nesprejemljivo.]

Svet še naprej pozorno spremlja razmere v Pakistanu in preučuje, kateri novi ukrepi se lahko sprejmejo. Nedavno so na zasedanju Sveta 19. novembra 2007 ministri pri kosilu izmenjali mnenja o nedavnih dogodkih v Pakistanu ter izrazili zaskrbljenost glede teh razmer, pri čemer so pozvali k odpravi izrednih razmer.

 

Vprašanje št. 18 predložil Manolis Mavrommatis (H-0907/07)
 Zadeva: Podpora Skupnosti Romom
 

Glede na izjavo predsednika Komisije Italija ni izkoristila svoje pravice do podpore EU za socialno vključevanje Romov. Socialna sredstva za vključevanje Romov v državah članicah EU znašajo 275 milijonov EUR. Sorazmerno so bili v obdobju od leta 2000 do leta 2006 državam članicam dodeljeni naslednji zneski: Španiji 52 milijonov EUR, Poljski 8,5 milijona EUR, Češki republiki štirje milijoni EUR in Madžarski en milijon EUR.

Ali lahko svet predloži razčlenitev deležev sredstev, določenih za posamezno državo članico? Katere države članice so zaprosile za ta sredstva za olajšanje vključevanja Romov v družbe in kakšno je celovito stanje uporabe teh proračunskih sredstev v državah članicah EU?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

To vprašanje je treba postaviti Komisiji, ker ta zadeva spada v njeno pristojnost.

 

Vprašanje št. 19 predložil Nikolaos Vakalis (H-0911/07)
 Zadeva: Načrti za gradnjo novih jedrskih elektrarn v sredozemskih državah
 

Egipt načrtuje izgradnjo štirih jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 4 000 Mw do leta 2020. Druge sredozemske države so sprejele podobne odločitve (nekaj časa nazaj Izrael ter nedavno Maroko, Alžirija in Libija), pojavile pa so se informacije, da imata tudi Turčija in Albanija načrte glede jedrske elektrarne.

Ali lahko Svet pove, ali namerava od njih zahtevati, naj ustanovijo resnično neodvisen organ za atomsko energijo z učinkovitimi pooblastili, glede na to, da so vse naštete države sosede EU in so ali partnerice v evrosredozemskem sodelovanju ali države kandidatke za pristop k EU? Ali bo od njih zahteval, naj sodelujejo z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, da se spremlja gradnja jedrskih elektrarn in zagotovi uporaba jedrske energije v miroljubne namene? Ali bo lahko sodeloval pri določitvi lokacije za gradnjo teh elektrarn glede na to, da je Sredozemlje območje posebej močne potresne dejavnosti? Glede na to, da nekatere od teh držav še niso ratificirale mednarodnih pogodb o neširjenju jedrskega orožja in o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ali namerava evropskim podjetjem, ki so vključena v gradnjo jedrskih elektrarn in jedrski gorilni cikel, priporočiti, naj ne podpišejo pogodb s temi državami, dokler ta obveznost ne bo izpolnjena?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Glede omenjenih držav, ki so partnerice v barcelonskem procesu, EU nima posebnih ukrepov za posredovanje pri odločitvah v zvezi z energijo v tretjih državah. Vendar bo EU, kot je določila za svoje države članice, poskušala poskrbeti, da te odločitve ne bodo v nasprotju z uveljavljenimi načeli, in sicer tistimi v zvezi s podnebnimi spremembami. Edino smiselno je, da je EU dejavno zavezana k spodbujanju dobrih praks in visokih standardov ter uporabljanju mednarodnih standardov na tem območju, zlasti v svoji neposredni bližini. Egipt je kot ustanovni član Mednarodne agencije za atomsko energijo v teoriji zavezan k skladnosti z dobrimi praksami, ki jih širi ta mednarodna organizacija.

 

Vprašanje št. 20 predložil Brian Crowley (H-0917/07)
 Zadeva: Spodbujanje dobre fizične pripravljenosti v Evropi
 

Ali lahko Svet navede, ali podpira vseevropsko kampanjo obveščanja za spodbujanje višjih ravni dobre fizične pripravljenosti v Evropi, ki jo izvaja Evropska unija?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet je dejavno zavezan podpiranju višjih ravni telesne dejavnosti in je zato sprejel sklepe o tej zadevi. Med sklepi o spodbujanju telesne dejavnosti je treba poudariti naslednje: sklepe Sveta o debelosti, prehranjevanju in telesni dejavnosti z dne 3. junija 2005(1) in sklepe Sveta o spodbujanju zdravja s prehrano in telesno dejavnostjo z dne 31. maja 2007(2).

 
 

(1)Dokument 8980/05 (Tisk 117).
(2)Dokument 10026/07 (Tisk 119).

 

Vprašanje št. 21 predložil Eoin Ryan (H-0919/07)
 Zadeva: Proizvodnja heroina v Afganistanu
 

Ali lahko Svet poda celovito oceno sedanjih ravni proizvodnje heroina v Afganistanu in ali lahko navede, kateri usklajeni ukrepi se izvajajo na ravni EU za ustavitev uvoza heroina na ozemlja Evropske unije?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Stopnja pridelave brez primere in visoka proizvodnja sta povzročili 34-odstoten dvig v proizvodnji opija v Afganistanu v letu 2007. Po podatkih Urada ZN za droge in kriminal je proizvodnja opija v Afganistanu leta 2007 dosegla 8 200 ton. Delež Afganistana pri svetovni proizvodnji opija se je v letu 2007 povečal za 92 % do 93 %.

Če bi se ves opij predelal v heroin, bi količina pridelka znašala 1 170 ton. Urad ZN za droge in kriminal tudi poroča, da je večina proizvedenega opija v Afganistanu predelana v heroin v državi. Leta 2007 se je število heroinskih laboratorijev v državi povečalo. Vendar prekurzorji, potrebni za predelavo, v Afganistanu niso na voljo, kar pomeni, da jih uvažajo iz sosednjih držav. Afganistan del svojih opiatov izvaža, prekurzorje pa uvaža iz sosednjih držav.

Da bi zaustavil uvoz heroina v Evropsko unijo, je Svet maja 2006 sprejel dokument, ki določa ukrepe za povečanje podpore EU za boj proti proizvodnji droge in trgovine z njo v Afganistanu ter zmanjšanje trgovine, ki izhaja iz te države, vključno s tranzitnimi potmi. Dokument je obravnaval zlasti pomoč Afganistanu v njegovem prizadevanju za boj proti proizvodnji droge in trgovini z njo ter prekinitvi trgovine, ki izhaja iz te države. Komisija in države članice so na mednarodni ravni največ prispevale (452 milijonov EUR). Prizadevanja so osredotočena na druge kulture in izkoreninjenje.

V zvezi s tranzitnimi potmi se uporablja mehanizem pariškega pakta. Vključena sta tudi Iran in Pakistan. Nedavno je v Kabulu potekalo srečanje, ki so se ga te države udeležile. Na srečanju na visoki ravni, ki je potekalo v Haagu v okviru mehanizma posvetovanja, je Evropska unija predlagala, da se organizira okrogla miza o Črnem morju/vzhodni Evropi in vzhodni Afriki.

V svojem delu v zvezi z Afganistanom Evropska unija poskuša pomagati položaju Afganistana, in sicer prek sklada za Afganistan (Afghan Trust Fund). Preprečevanje pritoka heroina iz Afganistana je delovalo kot pobuda za pripravo akcijskih načrtov za Osrednjo Azijo in zahodni Balkan. Srečanja trojke redno potekajo v Iranu, prvo srečanje trojke na visoki ravni, ki bo vključevala Pakistan, pa bo potekalo 12. decembra 2007.

 

Vprašanje št. 22 predložil Liam Aylward (H-0921/07)
 Zadeva: Mirovna misija EU v Čadu
 

Ali lahko Svet natančno poroča, kako mirovna misija EU v Čadu v tem trenutku napreduje?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

V zvezi s procesom načrtovanja je Svet 12. novembra 2007 odobril zasnovo operacij (Zasop) in v okviru procesa oblikovanja sil se je delo že začelo.

Tri srečanja za oblikovanje sil so že potekala 9., 14. in 21. novembra 2007 v Bruslju. Proces je tako kot vse operacije težaven zaradi pomanjkanja bistvenih zmogljivosti. Na naslednjo fazo, tj. operativno načrtovanje, bomo prešli, ko bomo premagali težave zbiranja teh nezadostnih sredstev. Naslednji korak je odobritev operativnega načrta in začetek operacije.

Naslednje tretje države so bile uradno povabljene k oblikovanju sil: zaveznice Nata, ki niso članice EU (Turčija, Norveška, Islandija, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Združene države in Kanada), skupaj s Švico, Ukrajino in Albanijo. Od nobene od teh držav do zdaj še ni bilo materialnega prispevka.

Medtem so pogajanja o sporazumu o statusu sil z zadevnimi vladami (Čada in Srednjeafriške republike) uspešno napredovala in bi se morala kmalu končati.

Sekretariata ZN in EU od začetka tesno sodelujeta. Članice Nata, ki niso članice EU, naše afriške partnerice (vlade Čada, Srednjeafriške republike, Kameruna in Sudana), Afriško unijo (AU) in afriške podregionalne organizacije redno obveščamo.

 

Vprašanje št. 23 predložil Seán Ó Neachtain (H-0923/07)
 Zadeva: Spodbujanje širokopasovnih storitev v Evropi
 

Ali lahko Svet natančno pojasni, za katere posebne pobude si prizadeva, da se spodbudi večja dostopnost širokopasovnih storitev v Evropi, zlasti na podeželskih območjih Evrope?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Širokopasovne storitve so omenjene v več politikah: e-vključenost, dostopne digitalne vsebine, politike radijskega spektra, raziskave in razvoj, regulativni okvir za omrežja in elektronske komunikacijske storitve so vsi povezani s širokopasovnimi storitvami, prav tako kohezijska politika in strategije za regionalni razvoj.

V ministrski deklaraciji, ki je bila soglasno odobrena 11. junija 2006 na ministrski konferenci v Rigi o IKT za vključujočo družbo, so se ministri dogovorili, da bodo dali prednost zmanjšanju razlik v dostopu do interneta med vsemi regijami in povečali dostopnost širokopasovnih storitev na lokacijah, kjer je dobava slaba. Cilj je doseči vsaj 90-odstotno širokopasovno pokritost prebivalstva EU do leta 2010, zlasti z uporabo strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja ter s podpiranjem oblikovanja javnih mest za dostop do širokopasovnega interneta. Odločili so se tudi, da je treba posodobiti nacionalne širokopasovne strategije i2010, da se zagotovijo dodatne smernice ter cilji v zvezi s pokritostjo in povezljivostjo v javnih upravah, šolah, zdravstvenih centrih in drugih ključnih lokacijah.

Poleg tega sporočilo Komisije „Evropska pobuda i2010 o e-vključenosti – Biti del informacijske družbe“, ki je bilo predstavljeno na zasedanju Sveta 29. novembra 2007, poroča, da je bil cilj, ki ga je določila deklaracija iz Rige, da se do leta 2010 doseže 90-odstotna pokritost prebivalstva, dosežen že konec leta 2006, ko je bilo pokritega 89 % prebivalstva EU, leta 2007 pa je bilo pokritega 70 % podeželskega prebivalstva.

Isto sporočilo Komisije določa Evropsko pobudo i2010 o e-vključenosti, ki vključuje strateški okvir ukrepanja za izvajanje ministrske deklaracije iz Rige, tako da omogoča pogoje, v katerih lahko vsak sodeluje v informacijski družbi, s premostitvijo širokopasovne vrzeli ter vrzeli na področju dostopnosti in sposobnosti, in sicer:

Komisija bo spodbujala regionalne pobude o vključujoči informacijski družbi prek tematskih mrež v okviru pobude Evropske komisije „Regije za gospodarsko spremembo“.

Sklad kohezijske politike bo naložbe še naprej usmerjal v znanje na področjih, na katerih so komercialna infrastruktura in storitve IKT nezadostne.

Regionalni in lokalni organi v EU morajo spodbujati prizadevanje za premostitev širokopasovne vrzeli, vključno z uporabo strukturnih skladov in skladov za razvoj podeželja EU, da se spodbuja informacijska družba, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih. Podpirati morajo infrastrukturo ter e-storitve in aplikacije za državljane (e-zdravje, e-vlado, e-učenje in e-vključenost).

Komisija bo v okviru programa za podporo politikam IKT (PPP IKT) podprla spletno platformo za regionalne pobude za informacijsko družbo in bo izvedla raziskavo o finančnih sredstvih EU za regionalne projekte informacijske družbe.

Svet zdaj analizira dva predloga Komisije (enega v zvezi z direktivo o GSM in drugega o mobilnih satelitskih storitvah), pri čemer je cilj preučiti možnost sprostitve frekvenc brezžičnih komunikacijskih aplikacij, tako da se jih dodeli mobilnim storitvam, ki bi lahko koristile podeželskim in oddaljenim območjem.

Kar zadeva razveljavljeno direktivo o GSM in s tem možnost, da se frekvence uporabijo za storitve 3G, upamo, da bo ukrep koristil evropskim državljanom, tako da bo znatno zmanjšal ovire za razvoj naprednih mobilnih komunikacijskih storitev in omogočil premostitev geografskega digitalnega razkoraka.

Kar zadeva odločitev o mobilnih satelitskih storitvah, je treba izpostaviti, da bo pokritost, ki jo nudijo ti vseevropski sistemi, omogočila večjo širokopasovno pokritost na podeželskih in oddaljenih območjih, s čimer se bo zmanjšal geografski digitalni razkorak.

Poleg tega države članice v programih nacionalnih reform v okviru lizbonske strategije načrtujejo tudi svoje širokopasovne strategije, nekatere nove države članice pa pripravljajo posebne nacionalne širokopasovne strategije.

 

Vprašanje št. 24 predložil Bill Newton Dunn (H-0925/07)
 Zadeva: Financiranje Tonyja Blaira
 

Komisija je novembra 2007 odboru za proračunski nadzor Parlamenta povedala, da delno financira urad Tonyja Blaira in enega od njegovih asistentov. Kolikšen je znesek, ki ga je dal Svet?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

V odgovor na vprašanje poslanca o financiranju Tonyja Blaira lahko Svet potrdi, da v okviru Oddelka II (Svet) splošnega proračuna Evropske unije v ta namen niso bila izvršena nobena plačila.

 

Vprašanje št. 25 predložil David Martin (H-0926/07)
 Zadeva: Lažno prikazovanje identitete
 

Katere nedavne razprave so potekale v Svetu v okviru boja proti lažnemu prikazovanju identitete?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet bi rad poslanca obvestil, da se je o tej temi razpravljalo v širšem kontekstu boja proti spletnemu kriminalu. Pri tem bi Svet rad omenil sklepe z dne 8. novembra 2007 o spletnem kriminalu. V teh sklepih je Svet omenil zlasti, da je treba preučiti, ali je v posamezni državi članici potreba po sprejetju zakonodaje o kraji identitete zlasti prek spletnega kriminala in ali je na ravni EU potreba po nadaljnjem ukrepanju.

 

Vprašanje št. 26 predložil Johan Van Hecke (H-0935/07)
 Zadeva: Ukrepi proti Konyju, uporniškemu voditelju Gospodove uporniške vojske (LRA)
 

Čeprav je Mednarodno kazensko sodišče izdalo mednarodni sodni nalog za prijetje uporniškega voditelja Konyja in štirih njegovih poveljnikov, so Kony in njegova Gospodova uporniška vojska še vedno v narodnem parku Garamba v Demokratični republiki Kongo, od kjer destabilizirajo in ustrahujejo severno Ugando.

Mirovni proces med LRA in ugandsko vlado, ki ga Svet jasno podpira, le počasi napreduje. Poleg tega Kony glede na najnovejša poročila izključil svojega tesnega sodelavca, pomembnega pogajalca Vincenta Ottija. Sodelovanje ni bilo več mogoče, ker je Kony sumil, da Otti vohuni za ugandsko vlado. Odhod Ottija, ki je bil ključna oseba in zagovornik pogajanj, je resen udarec za mirovne pogovore. Zdi se tudi, da se Kony pripravlja na neuspeh mirovnih pogovorov ter že oblikuje enote in se oborožuje. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, Luis Moreno-Ocampo, pravi, da se pomoč v hrani za LRA sistematično prodaja za orožje.

Ali bo Svet glede na te nedavne dogodke izvajal večji pritisk na vladi Demokratične republike Kongo in Sudana, da Konyja predata Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ali bo dal prednost oživitvi mirovnih pogajanj? Ali bo torej Svet uredil strogo spremljanje pomoči v hrani?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet se popolnoma zaveda pomembnosti izvršitve štirih nalogov (za prijetje Josepha Konyja, Vincenta Ottija, Okotija Odhiamba in Dominica Ongwena), ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče.

Svet je odobril sklepe o Ugandi z dne 18. junija 2007. Takrat je Svet ponovno poudaril svojo podporo mirovnim pogovorom, ki so potekali v Jubi, in podprl imenovanje njegove ekscelence Joaquima Chissana kot posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN za območja, ki jih ji prizadela LRA. Svet je poudaril nenehen pomen tega, da se doseže mirovni dogovor, ki lokalnim skupnostim zagotavlja mir in pravico ter je združljiv z njihovimi željami, nacionalnimi zakoni in Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča.

Kar zadeva problem, ki se je pojavil v zvezi s preusmerjanjem pomoči v hrani in po možnosti drugih vrst mednarodne pomoči, bo Svet ta vprašanja še naprej obravnaval z ustreznimi mednarodnimi partnerji. Kar zadeva pomoč v hrani, bi Svet rad ponovno poudaril, da v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropske unije to vprašanje ne spada v pristojnost Sveta. Pomoč v hrani, ki jo razdeljuje Svetovni program za prehrano, financira EU, in sicer Evropska komisija, in v manjši meri nevladne organizacije.

 

Vprašanje št. 27 predložil Athanasios Pafilis (H-0937/07)
 Zadeva: Sklepi IAEA v zvezi z jedrskim programom Irana
 

Nedavno poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo ZN in njenega generalnega direktorja Mohameda El Baradeja o jedrskem programu Irana ugotavlja, da je program miroljuben in da se ne uporablja v vojaške namene. Poudarja tudi, da so odločitve o naložitvi sankcij do zdaj temeljile na napačnih informacijah. Poročilo jasno navaja, da iranski organi v celoti sodelujejo in da se predložene informacije v celoti ujemajo s podatki, ki jih je zbrala agencija. Kljub tem zagotovilom ZDA in EU še naprej grozijo s sankcijami zoper Iran. Vendar izkušnje kažejo, da so sankcije nepravične in da bodo zaradi njih trpeli prebivalci te države.

Ali Svet sprejema ugotovitve poročila IAEA? Ali bo EU umaknila vse grožnje glede naložitve sankcij Iranu, ki temeljijo, kot je razvidno, na napačnih informacijah?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Najnovejše poročilo generalnega direktorja IAEA, ki ga je na zasedanju 22. in 23. novembra analiziral svet guvernerjev agencije, vsebuje pozitivne in negativne vidike.

V izjavi, ki je bila poslana svetu guvernerjev, je EU izrazila zaskrbljenost glede vprašanj, ki jih je še treba razrešiti glede jedrskega programa Irana, in obžaluje, da je bilo sodelovanje Irana bolj reaktivno kot proaktivno, kot navaja tudi poročilo.

Navedla je tudi, da je zaskrbljena zaradi dejstva, da agencija prejema manj informacij o sedanjem jedrskem programu Irana, kot je poročal generalni direktor IAEA, in da agencija ne bo mogla dati zanesljivih jamstev, da ni nobenih neprijavljenih jedrskih snovi ali dejavnosti, če dodatni protokol ne bo v celoti izveden.

V izjavi, ki je bila poslana svetu guvernerjev, je EU z veliko zaskrbljenostjo ugotovila tudi, da Iran še naprej ne upošteva obveznih zahtev Varnostnega sveta Združenih narodov, pri čemer je poudarila, da Iran še vedno izvaja dejavnosti bogatenja in v Araku gradi reaktor, ki uporablja težko vodo, kot je poročala IAEA. EU je pozvala Iran, da upošteva poziv generalnega direktorja, tako da uporablja ukrepe, ki jih je določil Varnostni svet Združenih narodov.

Na srečanju 15. oktobra je Svet ministrov EU ponovno poudaril svojo podporo resolucijam Varnostnega sveta 1696, 1737 in 1747 ter izpostavil, da je v resolucijah 1737 in 1747 Varnostni svet pokazal svoj namen, da sprejme ustrezne nove ukrepe v skladu s členom 41 poglavja VII Ustanovne listine Združenih narodov, če Iran ne bo opustil svojih dejavnosti bogatenja urana. Nadalje so se sporazumeli glede potrebe, da EU razmisli, kateri drugi ukrepi bi se lahko še sprejeli, da se podpre proces ZN in dosežejo skupni cilji mednarodne skupnosti.

 

Vprašanje št. 28 predložil Ryszard Czarnecki (H-0941/07)
 Zadeva: Trgovinski odnosi med državami članicami EU in afriškimi državami
 

Kako Svet ocenjuje izid štirinajstega zasedanja Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ki se je prejšnji teden končala v Kigaliju v Ruandi, zlasti v zvezi s trgovinskimi odnosi med državami članicami EU in afriškimi državami?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet upošteva, da je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU, ki se je od 19. do 22. novembra 2007 sestala v Kigaliju v Ruandi, odobrila kigalijsko deklaracija o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Deklaracija zadeva odnose med EU in vsemi državami AKP, vključno z afriškimi državami.

Svet jo vidi kot proaktiven ukrep v okviru procesa posvetovanja in dialoga o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Svet ta proces podpira in spodbuja.

Svet obsežnemu posvetovanju o sporazumih o gospodarskem partnerstvu (EPA) pripisuje velik pomen. V sklepih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu iz maja 2007 je Svet poleg pomembne vloge dialoga s poslanci, civilno družbo ter poslovno skupnostjo iz držav AKP in EU poudaril zlasti pomembnost dialoga AKP-EU o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Zamisel je bila v okviru spremljanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu ponovno poudarjena v sklepih Sveta iz novembra 2007.

Svet priznava in podpira pomembno vlogo Skupne parlamentarne skupščine v sistemu Cotonou. V skladu s členom 17(2) sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja je njena vloga posvetovalnega organa zlasti spodbujati demokratične procese prek dialoga in posvetovanja ter razpravljati o vprašanjih, povezanih z razvojem partnerstva AKP-EU.

 

Vprašanje št. 29 predložil Georgios Toussas (H-0944/07)
 Zadeva: Nadzor delavcev in njihovih shodov
 

Med dogodki, ki so se zgodili 17. novembra 2007 ob obletnici upora ob ustanovitvi politehniške šole, je organ za varstvo osebnih podatkov razkril, da je grška policija spremljala demonstracijo proti politehniški šoli z uporabo kamer, ki so bile nameščene z lažnim namenom nadzora cestnega prometa. G. D. Gourgourakis, predsednik organa za varstvo osebnih podatkov, namestnik predsednika in štirje drugi člani so odstopili v znak protesta proti kršitvi pravil, ki urejajo postopke in namen njihove organizacije, ter dejstvu, da je bila izničena.

Ali Svet obsoja dejstvo, da grški organi pregona uporabljajo kamere za spremljanje delavskih shodov, demonstracij, manifestacij in splošnih dogodkov te vrste? Ali svet meni, da je namestitev in delovanje kamer za spremljanje delavcev in njihovih shodov v skladu z varstvom osebnih podatkov in pravico do svobode zbiranja?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet ne komentira ukrepov pregona, ki jih sprejemajo pristojni organi držav članic. Presoja, ali so taki ukrepi pregona združljivi z varstvom osebnih podatkov, ni v pristojnosti Sveta.

 

Vprašanje št. 30 predložila Diamanto Manolakou (H-0948/07)
 Zadeva: Novi protidemokratični ukrepi, ki jih je sprejela latvijska vlada
 

V naslednjih nekaj dnevih se pričakuje, da se bo parlamentu predložilo število novih sprememb kazenskega zakonika, ki predvidevajo zaporne kazni do pet let za izražanje odobravanja sovjetskega režima ali zanikanje obstoja „sovjetske okupacije“ in ki jih je pripravilo latvijsko ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo vztraja, da so te spremembe v skladu s smernicami EU v zvezi s kazenskimi sankcijami za javno spodbujanje k rasizmu in ksenofobiji ter podporo zločinom, ki so določeni kot genocid.

Ali Svet obsoja nove protidemokratične ukrepe, ki jih predvideva latvijska vlada ter ki kršijo temeljne civilne, demokratične in politične pravice delavcev, skupaj s pravico do svobode govora in izražanja? Ali odobrava izjavo latvijske vlade, da so ukrepi, ki jih želi uvesti, pravzaprav del politike EU, v okviru katere se dejanja rasizma in ksenofobije obravnavajo kot kazniva dejanja in se ustrezno kaznujejo?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo ter kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet je aprila 2007 sprejel splošen pristop v zvezi z osnutkom besedila okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim vrstam in oblikam rasizma in ksenofobije v okviru kazenskega prava, na katere se navezuje poslanka.

Cilj okvirnega sklepa je približevanje določb kazenskih zakonikov držav članic ter učinkovitejši boj proti zločinom, ki temeljijo na rasi, barvi kože, prepričanju, rodu in nacionalnem ali etničnem poreklu.

Okvirni sklep še ni bil uradno odobren, ker se čaka na umik parlamentarnih pridržkov različnih delegacij.

Ko bo okvirni sklep odobren, bodo za njegovo uporabo odgovorne države članice. Potrebni izvedbeni ukrepi morajo biti sprejeti vsaj dve leti po odobritvi.

Najkasneje pet let po odobritvi okvirnega sklepa bo Svet na podlagi poročila Komisije preveril, ali so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev okvirnega sklepa.

Jasno je torej, da Svet ne more izraziti mnenja o vprašanjih, ki jih je postavila poslanka.

 

Vprašanje št. 31 predložil Pedro Guerreiro (H-0951/07)
 Zadeva: Vzpostavitev protiraketnega obrambnega sistema Združenih držav v Evropi
 

Zaradi pospešenega tekmovanja v oboroževanju in militarizacije mednarodnih odnosov, ki ju spodbujajo Združene države Amerike in njihovi zavezniki, namerava vlada Združenih držav del svojega protiraketnega obrambnega sistema namestiti v Evropi.

Kakšno je stališče Sveta v zvezi s to namero, glede na to, da bi lahko ta odločitev sprožila vojaško krepitev v Evropi?

SL

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo in kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

V skladu s Pogodbo o Evropski uniji, EU razvija skupno zunanjo in varnostno politiko EU brez ozemeljske obrambe, ki je v nacionalni pristojnosti, pri čemer nekatere države članice izvajajo skupno obrambno politiko v okviru Nata.

Sodelovanje med ZDA in nekaterimi državami članicami v zvezi z gostovanjem protiraketnega obrambnega sistema je dvostransko vprašanje, ki je v pristojnosti zadevnih držav članic. Zato Svet ne obravnava načrtov Združenih držav v zvezi s protiraketnim obrambnim sistemom v Evropi. Vendar se o vprašanju protiraketnega obrambnega sistema razpravlja v Natu.

 

Vprašanje št. 32 predložila Laima Liucija Andrikienė (H-0954/07)
 Zadeva: Spremljanje volitev v rusko dumo z dne 2. decembra 2007
 

V skladu z izjavo predsedstva EU z dne 16. novembra 2007 je predsedstvo obžalovalo, da se zaradi nezaslišanega omejevanja in številnih birokratskih ovir Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) ne more odzvati vabilu Ruske federacije za spremljanje volitev v rusko dumo, ki bodo potekale 2. decembra. Vendar je predsedstvo znova v celoti podprlo dejavnosti spremljanja volitev urada ODIHR in prizadevanja za izvedbo misije za spremljanje volitev.

Kakšne ukrepe je Svet sprejel za odpravo zgoraj omenjenih omejitev in ovir? Kako Svet ocenjuje volitve v rusko dumo, ki so potekale 2. decembra? Ali so bile svobodne in poštene ter v skladu z mednarodnimi standardi?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo in kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Kot je poslanka pravilno poudarila, zaradi ovir, s katerimi se je spopadal urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) med pripravami na napotitev opazovalcev na ruske parlamentarne volitve 2. decembra, misije za spremljanje volitev ni bilo mogoče odposlati. Predsedstvo obžaluje, da je bil urad ODIHR prisiljen sprejeti to odločitev, glede na to, da je vsako leto odposlal opazovalce v številne države OVSE brez težav. Vendar zaradi omejevanja dejavnosti urada ODIHR, in sicer, prepozno poslanega povabila, omejitve števila opazovalcev in težav, ki so jim opazovalci imeli, s pridobivanjem vizumov, urad ODIHR ni imel druge izbire.

Glede na to, da so na prejšnjih ruskih volitvah mednarodni opazovalci glavne kršitve zabeležili v predvolilnem obdobju, je obžalovanja vredno, da so omejitve ruskih organov vplivale zlasti na dolgoročno izvajanje misije za spremljanje volitev. Za izvedbo neodvisne ocene volitev je ključno, da urad ODIHR poleg poteka volitev spremlja tudi volilno kampanjo.

Kar zadeva ukrepe Sveta, je poslanka zagotovo seznanjena s tem, da je za sprejetje odločitve o izvedbi misije za opazovanje volitev izključno odgovoren urad ODIHR. Predsedstvo je Rusijo seznanilo s svojo zaskrbljenostjo, pri čemer bo to znova naredilo v prihodnjih dneh.

Svet bo svojo zaskrbljenost še naprej sporočal ruskim partnerjem na rednih sestankih, pri čemer bo Rusijo pozval, da spoštuje svoje mednarodne obveznosti.

 

Vprašanje št. 33 predložil Justas Vincas Paleckis (H-0956/07)
 Zadeva: Cene vizumov za državljane vzhodnih sosednjih držav EU
 

Širitev schengenskega območja je najlepše božično darilo za državljane novih držav članic EU. To je zgodovinski dogodek, ki ima velik simbolni pomen. Vendar so bile med EU in njenimi sosedami, Belorusijo, Rusijo, Ukrajino in Moldavijo, vzpostavljene nove finančne in birokratske ovire. Do nedavnega so lahko naši vzhodni sosedje potovali v veliko novih držav članic EU brez vizuma, medtem ko bodo morali zdaj za vizum plačati tretjino ali četrtino mesečne plače. Na primer, cene vizuma za beloruske državljane, ki želijo potovati v nove države članice EU, so se povečale s 5 na 60 EUR.

Ali namerava Svet izvesti pregled cen schengenskih vizumov za državljane vzhodnih sosed EU?

 
  
 

Ta odgovor je pripravilo predsedstvo in kot tak za Svet in države članice ni zavezujoč.

Svet [bo] [je] (1) 6. decembra 2007 odločal o popolnem izvajanju določb schengenskega pravnega reda, ki začne 21. decembra 2007 veljati v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki.

Na podlagi tega bodo navedene države članice začele izdajati vizume v skladu s Skupnimi konzularnimi navodili o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva za državljane tretjih držav, navedenih na seznamu iz priloge I Uredbe (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve. V skladu z uredbo znaša standardna taksa za vizum 60 EUR.

Vendar so države Evropske skupnosti in druge države, vključno z Rusijo, Ukrajino in Moldavijo, podpisale sporazume o lažjem pridobivanju vizumov in sporazume o ponovnem sprejetju. V skladu s sporazumi o lažjem pridobivanju vizumov znašajo takse za te države 35 EUR.

Takšnega sporazuma nista podpisali Evropska Skupnost in Belorusija, pri čemer za zdaj ni nobenih predlogov glede pogajalskega mandata v zvezi s tem.

 
 

(1)Se preveri pred objavo končnega odgovora.

 

VPRAŠANJA ZA KOMISIJO
Vprašanje št. 39 predložila Danutė Budreikaitė (H-0947/07)
 Zadeva: Oglaševanje medicinskih izdelkov
 

V državah članicah EU se predvaja veliko televizijskih oddaj o zdravju. Dejanski namen teh oddaj je odkrito ali prikrito oglaševati medicinske izdelke, zlasti prehranska dopolnila. Ljudi ne spodbujajo k zdravemu prehranjevanju ali telesni vadbi. Spodbujajo jih k uživanju vedno več vitaminov in medicinskih izdelkov. Zaradi uživanja teh izdelkov brez zdravniškega nadzora se lahko pojavijo različne zdravstvene težave. Poleg tega v oglasu pogosto niso predstavljeni dejanski učinki medicinskega izdelka.

Ali lahko Komisija pojasni pravila, ki urejajo oglaševanje medicinskih izdelkov v EU?

 
  
 

Zakonodaja EU o medicinskih izdelkih za človeško uporabo določa jasna in restriktivna pravila za oglaševanje teh izdelkov.

Na trg so prišli na začetku devetdesetih let 20. stoletja v tako imenovanih embalažah za „smotrno uporabo“. To odraža osnovni cilj, in sicer da mora biti uporaba zmerna ter da oglaševanje, kadar je dovoljeno, ne sme spodbujati prekomerne uporabe medicinskih izdelkov.

Ta pravila so zdaj vključena v direktivo 2001/83. Ta prepoveduje neposredno oglaševanje zdravil na recept in dopušča oglaševanje zdravil, za katera ni potreben recept, pod pogoji, ki jih določa direktiva.

Oglaševanje zdravil, za katera ni potreben recept, mora biti v skladu s povzetkom lastnosti izdelka, odobrenih v postopku izdaje dovoljenj za trženje. Oglaševanje spodbuja smotrno uporabo medicinskih izdelkov, tako da jih predstavi objektivno in brez pretiravanja glede njihovih lastnosti ter ni zavajajoče. Zato oglaševanje ne sme spodbujati uživanja več medicinskih izdelkov.

Prehranska dopolnila, ki se tržijo kot živila in se prikazujejo kot živila, ureja direktiva 2002/46/ES, ki določa, da oglaševanje prehranskim dopolnilom ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, blaženja ali zdravljenja človeških bolezni, prav tako se ne sme sklicevati na takšne lastnosti. Poleg tega oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vključevati nobene navedbe, ki navaja ali namiguje, da uravnotežena in raznolika prehrana na splošno ne more zagotoviti ustreznih količin hranilnih snovi.

Nadalje, uredba št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah velja tudi za prehranska dopolnila, zlasti za oglaševanje teh izdelkov. Ta uredba zagotavlja, da je vsaka prehranska ali zdravstvena trditev jasna, pravilna in utemeljena. Države članice uredbo o trditvah uporabljajo od 1. julija 2007, vendar je še vedno treba sprejeti seznam dovoljenih zdravstvenih trditev. Sprejetje je predvideno za začetek leta 2010, potem ko bo Evropska agencija za varno hrano ocenila njihovo znanstveno vrednost.

Pri tem je pomembno poudariti, da sta izvajanje in uporaba sedanje zakonodaje EU o oglaševanju medicinskih izdelkov in prehranskih dopolnil odgovornost držav članic.

 

Vprašanje št. 44 predložil Gay Mitchell (H-0901/07)
 Zadeva: Nafta
 

Zakaj stane sodček nafte skoraj 100 $ ter kako to vpliva na potrošnike EU in raziskave v zvezi z alternativnimi viri goriva?

 
  
 

V preteklosti so bile visoke cene nafte (skoraj 100 USD na sodček) posledica sovpadanja več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:

svetovno povpraševanje po nafti (predvsem s strani držav, ki niso članice OECD(1), zlasti Kitajske in Indije) se povečuje hitreje kot nova odkritja in naložbe v proizvodne zmogljivosti;

zavezanost držav OPEC k povečevanju proizvodnje je manjša kot povpraševanje držav potrošnic in pričakovanj akterjev na trgu;

neobičajno majhne skladiščene zaloge nafte in naftnih derivatov v več velikih gospodarstvih potrošnikov nafte (zlasti v Združenih državah) ustvarjajo negotovost na trgu glede zmožnosti, da se zoperstavi celo najmanjšim motnjam oskrbe;

regionalni spori v najpomembnejših državah izvoznicah (npr. Irak, Nigerija) onemogočajo delovanje večjih delov njihovih proizvodnih zmogljivosti ali ga omejujejo;

stalne negotovosti v zvezi z oskrbo iz Irana;

šibek dolar povzroča, da dobavitelji nafte zahtevajo višje nominalne cene (v naftnih pogodbah večinoma prevladuje dolar).

Na potrošnike je ta dvig cen najbolj očitno vplival prek cen, ki jih morajo plačati za bencin in dizel. Vendar je prav tako treba omeniti, da so potrošniki v EU sorazmerno zaščiteni pred posledicami rasti cen nafte zaradi strukture davkov in trošarin, ki zmanjšujejo učinek dviga cen. Tudi krepitev eura v primerjavi z dolarjem je ublažila rast cen. Pozitiven stranski učinek trenutnega stanja na trgu je, da je mogoče pričakovati povečanje zanimanja javnosti za varčevanje z energijo in za alternativna goriva.

Ker so alternativna goriva v prometu zdaj dražja od dizla in bencina, nedavno povišanje stroškov nafte (ob predpostavki, da bo dolgotrajno) znatno zmanjšuje razliko v ceni. Zaradi tega so naložbe v raziskave, predstavitev in komercializacijo tehnologij, povezanih z alternativnimi gorivi vedno bolj privlačne. Ne glede na takšne gospodarske trende se je Komisija zavezala, da bo precejšen delež proračuna za energetske raziskave iz sedmega okvirnega programa namenila za raziskave biogoriv in energetsko učinkovitost končnih uporabnikov.

 
 

(1)Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

 

Vprašanje št. 45 predložil Esko Seppänen (H-0913/07)
 Zadeva: Kvote obnovljive energije
 

Komisija predlaga cilje za države z namenom doseči cilj EU, v skladu s katerim naj bi obnovljiva energija do leta 2020 povprečno znašala 20 % proizvodnje primarne energije. Kako vpliva gradnja novih jedrskih elektrarn na nacionalni cilj? Ali je treba proizvodnjo obnovljive energije povečati v skladu z zahtevami?

 
  
 

Stališče Komisije je, da je treba določiti zavezujoče nacionalne cilje za obnovljivo energijo kot odstotek porabe končne energije leta 2020. Zato gradnja novih jedrskih elektrarn ni povezana s tem. Vendar ima večje število jedrskih elektrarn manjši vpliv na skupno porabo energije, kadar se meri kot poraba končne energije in ne poraba primarne energije.

Pri uresničevanju ciljev v zvezi s toplogrednimi plini jedrska energija zagotavlja varčevanje z ogljikovimi emisijami v primerjavi s proizvodnjo energije iz fosilnih goriv. Vendar to ne spremeni obveznosti države, da izpolni cilj obnovljive energije.

 

Vprašanje št. 46 predložil Vural Öger (H-0914/07)
 Zadeva: Zunanja energetska politika EU
 

Evropski parlament je v svojem poročilu z naslovom „Skupni zunanji politi na področju energetike naproti“ (A6-0312/2007P6_TA(2007)0413) pozval k imenovanju visokega predstavnika za zunanjo energetsko politiko z dvojno vlogo v okviru Komisije in Sveta. Kakšno je stališče Komisije glede predloga o imenovanju ministra EU za zunanjo energetsko politiko? Kakšne naj bi bile po vašem mnenju pristojnosti tega uradnika?

Kaj Komisija meni o tem, da naj bi bila skupna zunanja energetska politika edini učinkovit način za okrepitev vloge EU kot zunanjega političnega dejavnika na svetovni ravni? Kako se lahko uskladijo različni nacionalni koncepti te politike? Kako lahko EU okrepi svojo politično in finančno vlogo v tistih geografskih območjih, ki so pomembna za energetsko politiko, kot so Črnomorska in Kaspijska regija ter Srednja Azija?

 
  
 

Poročilo Parlamenta(1) priznava potrebo, da EU predstavi skupen pristop do mednarodnih odnosov na področju energije. Komisija ugotavlja, da je Parlament obravnaval predlog, kako naj Komisija najbolje izvaja svojo zunanjo politiko na področju energetike. To pomembno temo moramo nadalje obravnavati, poleg tega moramo obravnavati, kako najbolj učinkovito zagotoviti, da je EU na tem področju enotna. Komisija bo pozneje objavila svoje stališče o širših vidikih zunanje politike na področju energetike.

Komisija meni, da bodo jasno in skladno skupno stališče in podobno jasni in skladni ukrepi držav članic in Skupnosti, ki podpirajo to politiko, dali EU moč in verodostojnost ter bodo spodbudili mednarodna pogajanja.

Komisija se strinja, da se morajo države članice med seboj obveščati in posvetovati ter da morajo obveščati Komisijo in se posvetovati z njo o strateških odločitvah, ki lahko vplivajo na interese drugih držav članic in EU kot celote. To bi vplivalo na pomembnejše dvostranske sporazume s tretjimi državami o energetskih projektih. Solidarnost in preglednost med državami članicami in Komisijo bi zelo pomagala pri zagotavljanju, da so ukrepi EU skladni z interesi EU kot celote. To velja za regije, kot so Črnomorska in Kaspijska regija ter Srednja Azija.

 
 

(1)„Naproti skupni zunanji politiki na področju energetike“ (A6-0312/2007P6_TA(2007)0413).

 

Vprašanje št. 47 predložil Brian Crowley (H-0918/07)
 Zadeva: Programi energetske učinkovitosti v Evropi
 

Ali lahko Komisija navede nove in posamezne pobude, ki jih izvaja za spodbujanje večje energetske učinkovitosti v Evropi v okviru programa politike Evropske unije, katerega namen je zagotoviti 20 % znižanje emisij CO2 do leta 2020?

 
  
 

Energetska učinkovitost je prednostna naloga za Komisijo. Januarja bo predstavljena prva ocena akcijskih načrtov energetske učinkovitosti, prejetih s strani držav članic. Temu bodo sledili številni ukrepi, ki so bili našteti v akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost(1). Za leto 2008 se načrtujejo zlasti naslednje pobude:

Za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb:

Predlog za preoblikovanje Direktive o energetski učinkovitosti stavb(2)

Za izboljšanje energetske učinkovitosti naprav:

Predlog za spremembo okvirne Direktive o energetskem označevanju(3)

Izvedbeni ukrepi za okoljsko primerno zasnovo(4)skupin izdelkov, vključno s porabo energije vseh električnih naprav v stanju pripravljenosti.

Delovni načrt, ki za naslednja tri leta določa seznam skupin izdelkov, ki se bodo obravnavali kot prednostne naloge za izvedbene ukrepe za okoljsko primerno zasnovo

Za izboljšanje energetske učinkovitosti v prometu:

Predlog uredbe o izboljšanih varnostnih funkcijah (spremljanje tlaka v zračnicah) in gumah z nizkim kotalnim uporom

Predlog direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

Za podporo dajanja na trg vozil z nizko porabo energije Komisija pripravlja spremembo direktive o označevanju vozil(5).

Komisija je predlagala vključitev letalstva v shemo za trgovanje z emisijami(6). To bo zagotovilo dodatno finančno spodbudo za izboljšanje učinkovitosti zasnove in delovanja zrakoplova.

Komisija je predlagala(7) uvedbo obveznega cilja za zmanjšanje življenjskega cikla emisij toplogrednih plinov goriv za promet. To bo zagotovilo močnejšo spodbudo za nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti goriva za promet v postopkih proizvodnje goriva za promet.

Razen tega so predvideni naslednji horizontalni ukrepi:

Pregled direktive o obdavčitvi energije, da se olajša bolj ciljno usmerjena in skladna uporaba obdavčitve energije, in sicer z vključitvijo vprašanj energetske učinkovitosti in okoljskih vidikov.

Preiskava učinkovitosti manjših stopenj DDV v nekaterih okoliščinah v okviru razprave o manjših stopnjah DDV.

Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah v zvezi z energetsko učinkovitostjo kot rezultat izmenjave informacij v okviru direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(8)

Predlog spremembe uredbe, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Ta uredba od sodelujočih organizacij zahteva, da poročajo na podlagi osnovnih kazalnikov, ki vključujejo energetsko učinkovitost, ter da stalno izboljšujejo svojo okoljevarstveno učinkovitost. Neodvisni okoljski preveritelji preverijo in potrdijo ta poročila ter jih javno objavijo.

Komisija prav tako predvideva sprejetje sporočila o zelenih javnih naročilih, ki postavlja cilje za zelena javna naročila in določa postopek za prepoznavanje okoljskih specifikacij, ki jih je treba uporabljati v razpisni dokumentaciji, vključno s pogoji, povezanimi z energetsko učinkovitostjo.

 
 

(1)Sporočilo o akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti – KOM (2006)545 končno, 19.10.2006.
(2)Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb, UL L 1, 4.1.2003, str. 65.
(3)Direktiva Sveta 92/75/EGS o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku, UL L 297, 13.10.1992, str. 16.
(4)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, UL L191, 22.7.2005, str. 29.
(5)Direktiva 1999/94/ES.
(6)Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti KOM/2006/0818 končno.
(7)Predlog o spremembi Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv za cestni promet ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS KOM(2007)18.
(8)Direktiva Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja.

 

Vprašanje št. 48 predložil Alain Hutchinson (H-0932/07)
 Zadeva: Biogoriva
 

Zdi se, da se lahko iz različnih razlogov (vedno večje pomanjkanje poljščin, višanje cen živil, finančne špekulacije itd.) zaradi hitenja s proizvodnjo biogoriv razmere v zvezi z lakoto še poslabšajo na jugu, zlasti v Afriki. Posebni odposlanec Združenih narodov o pravici do hrane je 25. oktobra 2007 izdal poročilo, v katerem je pozval k petletnem moratoriju na pridelavo pridelkov, namenjenih za proizvodnjo goriva, z namenom, da bi po preteku tega obdobja takoj začeli s proizvodnjo biogoriv druge generacije, pridobljenih iz ostankov rastlin. Druga možna rešitev bi bila, da bi biogoriva pridobivali iz neužitnih rastlin, ki rastejo v sušnih ali polsušnih območjih. Ali bo Komisija podprla sprejetje moratorija in/ali okrepila podporo za raziskave o biogorivih druge generacije, da zagotovi, da globalizacija „ekološkega goriva“ ne bo škodila najmanj razvitim državam in njihovim malim proizvajalcem, pri čemer je treba upoštevati, da bodo lahko veliki kmetijski proizvajalci in nadnacionalna podjetja zaradi svojega ugodnega položaja najbolj izkoristili nove razmere na energetskem trgu?

 
  
 

Komisija ni istega mnenja kot posebni poročevalec Združenih narodov. Nedavno povišanje cen kmetijskih surovin, ki je posledica slabe letine zaradi slabih vremenskih pogojev in povečanja povpraševanja iz velikih nastajajočih držav. Komisija meni, da moratorij ne bi upošteval možnosti biogoriv za izboljšanje možnosti za preživljanje na podeželju, zlasti v državah v razvoju. Vendar bo Komisija natančno upoštevala možen vpliv, ki ga ima lahko prva generacija biogoriv na varnost oskrbe z živili.

Komisija se strinja, da si je treba čim bolj prizadevati za razvoj druge generacije tehnologij biogoriv ter za vključitev teh goriv na trg. Ta goriva bodo izboljšala varnost oskrbe s povečanjem raznolikost surovin, ki se lahko uporabljajo. Vendar je napredek druge generacije biogoriv v veliki meri odvisen od razvoja prve generacije biogoriv. Komisija podpira razvoj teh tehnologij prek svojih programov za raziskave in tehnološki razvoj. V nedavnem evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo je določila nadaljnjo strategijo(1). Komisija prav tako išče ukrepe, da spodbudi njihovo vključitev v naslednjo direktivo o obnovljivi energiji.

 
 

(1)KOM(2007) 723.

 

Vprašanje št. 49 predložil Paul Rübig (H-0938/07)
 Zadeva: Razlaga varčevalnih ciljev v skladu z direktivo 2006/32/ES o energetski učinkovitosti
 

V skladu s splošno razlago direktive 2006/32/ES(1) se lahko k varčevalnim ciljem prištevajo le ukrepi, veljavni tudi leta 2016. Zato varčevalni ukrepi, ki vplivajo na krajše obdobje, ne bi bili izvedeni veliko pred letom 2016 (ali 2020). V skladu s to razlago se spodbuja čim kasnejše izvajanje teh ukrepov, da bo vpliv, ki se prišteva k cilju za leto 2016, čim večji.

Ali je ta razlaga pravilna in kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti za preprečevanje teh možnih posledic?

 
  
 

Namen direktive (2006/32/ES) o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah je spodbuditi cenovno učinkovite izboljšave učinkovitosti rabe končne energije. To stori z vzpostavitvijo strukturne podlage za energetsko učinkovitost v državah članicah. Direktiva postavlja okvirni cilj za države članice, in sicer 9 % prihranek rabe končne energije od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2016. Prihranke je mogoče meriti kot rezultat skupnih letnih prihrankov, doseženih v tem obdobju. Vsi ukrepi v tem obdobju lahko prispevajo k prihrankom. Vendar velja pogoj, da je dobljene prihranke energije še vedno mogoče preveriti in meriti ali vsaj oceniti ob koncu devetega leta.

Varčevalni ukrepi, ki vplivajo le na krajše obdobje, so resnično upravičeni do vključitve. Vendar jih mora biti ob koncu devetega leta mogoče preveriti in meriti ali oceniti. Vendar to ne pomeni, da morajo ukrepi dati rezultate v času, ko se prihranki merijo ali ocenjujejo.

 
 

(1)UL L 114, 27.4.2006, str. 64.

 

Vprašanje št. 50 predložil Ryszard Czarnecki (H-0942/07)
 Zadeva: Možnost oblikovanja skupne politike EU na področju energetike po vrhu EU-Rusija
 

Ali je po mnenju Komisije skupna politika EU na področju energetike ob upoštevanju zadnjega vrha EU-Rusija koristna?

 
  
 

Potrditev mehanizma za zgodnje opozarjanje je eden od konkretnih rezultatov zadnjega srečanja na vrhu med EU in Rusijo, ki je potekal oktobra v Manfri. Cilj mehanizma je pravočasno prepoznavanje možnosti za oskrbo ter težav in tveganj v zvezi s prevozom in povpraševanjem, da se zmanjša vpliv možnih motenj. Trenutno se vzpostavljajo tehnične ureditve za ta mehanizem.

Vzpostavitev tega mehanizma je praktičen rezultat konstruktivnega in vzajemno koristnega dialoga na področju energije, ki še naprej poteka med EU in Rusijo. To prav tako kaže, da lahko sodelovanje in solidarnost med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo ustvari konkretne pobude in ukrepe v okviru skupne zunanje politike na področju energetike.

Razen tega bodo dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru tematskih skupin dialoga o energiji med EU in Rusijo, na primer posodobitev seznama infrastrukturnih projektov skupnega interesa za obe strani, prav tako prispevale k oblikovanju skupnega stališča na strani EU.

Komisija meni, da morajo države članice nadaljevati s tesnim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo na področju zunanje politike na področju energetike, da opredelijo jasna in skladna skupna stališča in podobno jasni in skladni ukrepi za podporo tej politiki. Takšno stalno usklajevanje bo dalo EU moč in verodostojnost ter spodbudo v primerjavi s tretjimi državami.

 

Vprašanje št. 51 predložila Anni Podimata (H-0945/07)
 Zadeva: Potreba po regionalnih in lokalnih ciljih za spodbujanje obnovljivih virov energije
 

Zaradi ozaveščenosti na evropski ravni o učinku energetske politike na varstvo okolja in regionalni razvoj so države članice za naslednja leta določile ambiciozne in zavezujoče cilje v zvezi z razvojem obnovljivih virov energije.

Ali ob upoštevanju potrebe po spodbudah za dejavno spodbujanje obnovljivih virov energije obstajajo načrti, da se poleg nacionalnih ciljev določijo tudi cilji na regionalni in lokalni ravni? Kakšni ukrepi bodo sprejeti za pomoč regionalnim in lokalnim organom pri uvedbi teh ciljev? Ali bodo na primer sprejeti ukrepi za spodbujanje in krepitev vlaganja v obnovljive vire energije in omrežja na lokalni ravni ob upoštevanju, da nekateri kraji z velikim potencialom na tem področju (na primer grški otoki) nimajo vzpostavljene ustrezne infrastrukture za proizvodnjo in distribucijo električne energije? Ali Komisija namerava izvesti raziskavo na regionalni ravni za določitev krajev z največjim potencialom glede obnovljivih virov energije, pri čemer je razvoj tega potenciala prednostna naloga?

 
  
 

Komisija ne načrtuje predloga ciljev za porabo obnovljive energije na regionalni in lokalni ravni kot dodatka k zavezujočim nacionalnim ciljem.

Vendar Komisija spodbuja regije, da si same postavijo cilje v okviru stalnih pogajanj o kohezijski politiki in programih za razvoj podeželja. Številne regije so določile lokalne cilje obnovljive energije. Dejansko se eden od dogovorjenih skupnih kazalnikov v programih za regionalni razvoj podeželja nanaša na povečano proizvodnjo obnovljive energije.

Doslej so države članice že dodelile približno 8 milijard EUR za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti na lokalni ravni v okviru financiranja kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Vendar je težko določiti skupno količino pomoči za regije, ker bodo dodatni prispevki iz drugih virov, kot sta pobuda „Inteligentna energija – Evropa“ znotraj Programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, imeli pomembno vlogo pri spodbujanju uveljavljanja obnovljivih virov energije na lokalni ravni.

Komisija bo v kratkem pripravila predlog za okvirno direktivo za obnovljive vire, ki bo od držav članic zahtevala predložitev nacionalnih akcijskih načrtov, v katerih je začrtano, kako načrtujejo uresničitev nacionalnih ciljev v zvezi z obnovljivo energijo. Za nekatere države članice mora biti, glede na regionalne vidike, takšna razpoložljivost virov v različnih regijah, ključni element, ki ga je treba upoštevati. Komisija je opravila delo za ocenitev možnosti posameznih držav članic, vendar to delo še ni tako daleč, da bi ocenila možnosti posameznih regij znotraj držav članic.

 

Vprašanje št. 52 predložila Laima Liucija Andrikienė (H-0955/07)
 Zadeva: Strateški načrt za energetsko tehnologijo
 

Komisija je predložila sporočilo, v katerem poziva k oblikovanju novega „strateškega načrta za energetsko tehnologijo“ (načrt SET), ki zajema industrijske pobude in okrepitev raziskav za spodbujanje uveljavljanja tehnologij z nizkimi emisijami CO2 v Evropi, medtem ko bo predloge v zvezi s financiranjem predstavila naslednje leto.

Ali je Komisija že ocenila prednosti in slabosti načrta SET in kakšni so rezultati teh ocen? Ali lahko Komisija pojasni, kdo bo zagotovil finančna sredstva za izvajanje načrta SET in kako?

 
  
 

Za pripravo načrta SET je Komisija izvedla natančno analizo dobrih in slabih strani evropskih sistemov za raziskave in inovacije energetske tehnologije ter različnih tehnoloških smeri, ki se trenutno upoštevajo. Te je mogoče najti v razporeditvi zmogljivosti in razporeditvi tehnologije, ki se predložita skupaj s sporočilom o načrtu SET. Rezultat vrednotenja je pokazal, da se inovacije v energiji srečujejo s številnimi težavami, vendar lahko s tesnejšim sodelovanjem na ravni EU te težave učinkoviteje obravnavamo. Moramo: priznati bistveno in strateško vlogo energetske tehnologije pri reševanju energetskih in podnebnih sprememb; skupaj načrtovati dejavnosti na področju raziskav in inovacij; si učinkovito prizadevati za doseganje ciljev prek ciljno usmerjenih in močnih instrumentov; povečati finančna sredstva in človeške vire ter okrepiti mednarodno sodelovanje.

V zvezi z vprašanjem financiranja želi Komisija poudariti, da mora biti to skupno prizadevanje, zato moramo uporabljati javna sredstva ter tudi sredstva zasebnega sektorja tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. V načrtu SET Komisija napoveduje objavo sporočila konec leta 2008, v katerem bo analizirala možne vire novih naložb, vključno s sredstvi iz proračuna EU.

 

Vprašanje št. 56 predložil Ioannis Gklavakis (H-0881/07)
 Zadeva: Onesnaževanje okolja
 

Nedavna študija, ki jo je septembra 2007 izvedel kovaški inštitut v Združenih državah, je pokazala, da gospodarstva v razvoju, kot so Kitajska, Indija, Rusija in Argentina, onesnažujejo okolje milijonov ljudi, ki živijo v bližini industrijskih tovarn, ki povzročajo onesnaževanje, ter žal celotnega planeta, saj se večina onesnaževal spušča v morje ali ozračje, ki seveda ne upoštevata mej. Onesnaženo okolje je krivo tudi za številne bolezni, kar dokazuje vedno večje število različnih rakavih obolenj.

Na srečo se je Evropska unija hitro zavedla, kako pomembno je varstvo okolja za zdravje človeka, pri čemer vse njene politike upoštevajo pomemben vidik varstva okolja. Vendar kaj se dogaja z okoljem v svetu? Ugotovitve so predstavljene na mednarodnih forumih, na katerih se sprejemajo uradni sklepi, vendar ne bistvene politične pobude o pomembnih vprašanjih.

Ali namerava Komisija mednarodno skupnost pozvati k sprejemanju učinkovitih ukrepov za zaščito okolja, ki vpliva na onesnaževalce in tiste, ki ne onesnažujejo okolja, da lahko našim otrokom zagotovimo zdravo okolje, preden bo prepozno?

SL

 
  
 

Komisija resno obravnava vpliv, ki ga imajo velika nastajajoča gospodarstva, zlasti Kitajska, Indija in Rusija, na okolje ter je pospešila dvostransko sodelovanje s temi državami. Danes izkoristi vsako priložnost za postavitev vprašanj v zvezi z okoljem v dvostranskih in večstranskih forumih v poskusu, da bi te države vključila v svoja prizadevanja.

Okolje je postalo temeljni kamen dvostranskega strateškega partnerstva EU s Kitajsko, Indijo in Rusijo, poleg tega so se s temi državami začeli dialogi o okolju na visoki ravni. Ti dialogi so omogočili praktične dejavnosti na področju onesnaževanja zraka in vode, podnebnih sprememb, čistejše proizvodnje in ravnanja z odpadki.

Na srečanju na vrhu med EU ter Kitajsko in Indijo leta 2005 so se dogovorili o izboljšanju sodelovanja na področju podnebnih sprememb z ustanovitvijo partnerstev na področju podnebnih sprememb. V okviru partnerstva med EU in Kitajsko se pripravlja sodelovanje za gradnjo predstavitvenega obrata za premog, ki deluje skoraj brez emisij ter vključuje zajetje in skladiščenje ogljika, na Kitajskem, da se obravnava težavo hitro rastočih emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe premoga na Kitajskem.

Prek naših regionalnih strateških programov za Azijo in Latinsko Ameriko Komisija podpira tudi varstvo okolja, tako da krepi okoljsko upravljanje in spodbuja strokovno znanje.

Tematska proračunska postavka za okolje in gozdove (2000–2006) je namenjala več kot 300 milijonov EUR za zagotovitev, da je okolje postalo celosten del razvoja regije. Trajnostno upravljanje z naravnimi viri je bilo med ključnimi prednostnimi področji, ki so se obravnavala.

Okolje je prav tako eden od ključnih sektorjev politike, ki ga je treba financirati v okviru regionalne strategije za Azijo (2007–2013). Več kot 30 milijonov EUR na leto se bo namenjalo za dejavnosti iz proračunske postavke Okolje, energija in podnebne spremembe. Te pobude bodo pomagale ustvariti regulativno, upravno in znanstveno zmogljivost, ki je potrebna v Aziji, da se ta sooči z današnjimi podnebnimi izzivi.

Komisija prav tako sodeluje v večstranskih forumih prek različnih organov ZN, zlasti prek Komisije ZN za trajnostni razvoj in okoljskega programa Združenih narodov, ter poziva k večjemu mednarodnemu ukrepanju za reševanje svetovnih okoljskih skrbi.

Komisija (ki zastopa Skupnost) dejavno sodeluje pri pripravi, ratifikaciji in izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov (konvencij/protokolov) ter je danes podpisnica več kot 50 okoljskih sporazumov, ki zajemajo vprašanja, kot so podnebne spremembe, varstvo ozonskega plašča, širjenje puščave, varstvo narave, ravnanje s kemikalijami in odpadki ter čezmejno onesnaževanje zraka in vode.

Na področju onesnaževanja zraka je imela Komisija ključno vlogo pri sklepanju sporazuma s partnerji (vključno z Rusijo) za zmanjšanje onesnaženosti s težkimi kovinami in emisijami žvepla v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP).

V svetovnem merilu si je Komisija prizadevala za močno in učinkovito izvajanje ter nadaljnji razvoj stockholmske konvencije – ključne mednarodne pogodbe za varstvo okolja pred strupenimi kemikalijami, znanimi kot obstojna organska onesnaževala. Odstranitev obstojnih organskih onesnaževal zahteva pomembna finančna in tehnična sredstva. Komisija tesno sodeluje z državami v razvoju, da jim pomaga pri odstranjevanju obstojnih organskih onesnaževal.

To je le povzetek številnih pobud, ki se izvajajo ali so v pripravi, ter kaže pravo zavezanost Komisije za sodelovanje v vseh forumih za izboljšanje zaščite svetovnega okolja za vse človeštvo.

 

Vprašanje št. 57 predložila Sarah Ludford (H-0883/07)
 Zadeva: Energijsko varčne žarnice
 

Ob upoštevanju, da si EU prizadeva postopno odpraviti neučinkovite žarnice z žarilno nitko, kakšne ukrepe je Komisija sprejela za zagotavljanje, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti iz direktive 2002/96/ES(1) o odpadni električni in elektronski opremi za zagotovitev, da distributerji in prodajalci na drobno potrošnikom zagotovijo možnost vračanja energijsko varčnih žarnic, kar je zlasti pomembno glede na vsebnost živega srebra v teh žarnicah?

 
  
 

Komisija je sprejela več ukrepov za zagotavljanje, da države članice izpolnjujejo obveznosti iz direktive o odpadni električni in elektronski opremi(2).

Prvič, Komisija preverja tehnično in pravno skladnost ukrepov za prenos direktive v nacionalno zakonodajo držav članic. Ti ukrepi morajo proizvajalcem naložiti odgovornost za organizacijo in financiranje zbiranja, obravnavanja, predelave in okolju prijaznega odlaganja električne in elektronske opreme ter zlasti opreme za razsvetljavo. Nacionalna zakonodaja mora zagotoviti, da proizvajalci obvestijo potrošnike o sistemih za ločeno zbiranje, vračanje in zbiranje, ki so jim na voljo, njihovi vlogi pri prispevanju k ponovni uporabi, recikliranju in predelavi ter o pomenu simbola – prečrtan zabojnik za odpadke – ki označuje elektronsko opremo. Preverjanje skladnosti je že sprožilo postopke za ugotavljanje kršitev proti dvema državama članicama (oktober 2007). Verjetno bodo sledili tudi postopki za ugotavljanje kršitev proti drugim državam.

Drugič, Komisija ocenjuje obvezna poročila držav članic o izvajanju te direktive. Rok za zaključek prvega kroga poročil je bil septembra 2007. Komisija zdaj ocenjuje poročila. Svoje ugotovitve bo objavila v letu 2008.

Tretjič, države članice morajo poročati o količini in kategorijah zbrane, ponovno uporabljene, reciklirane in predelane električne in elektronske opreme v državah članicah ali izvožene. Rok za prvo poročilo je sredina leta 2008.

Končno, z državami članicami potekajo redne seje za ocenjevanje napredka, reševanje težav in izmenjavo najboljših praks, v povprečju se izvedejo tri seje na leto.

 
 

(1)UL L 37, 13.2.2003, str. 24.
(2)Direktiva 2002/96/ES, UL L 37, 13.2.2003, str. 24-38.

 

Vprašanje št. 58 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0885/07)
 Zadeva: Pravica otrok do zdravega okolja
 

V skladu s statističnimi podatki Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre več kot tri milijone otrok zaradi vzrokov, neposredno povezanih z okoljem, pri čemer so okoljski dejavniki krivi za približno 80 % bolezni.

Ali lahko Komisija pojasni, kakšne ukrepe namerava sprejeti v okviru prihodnje evropske strategije o pravicah otrok, ki priznava vpliv sprememb okolja na zdravje in dobro počutje otrok, da bi zagotovila pravico otrok do zdravega okolja, ter navede, katere ukrepe predlaga za zmanjšanje posameznih nevarnosti za otroke, kot so onesnaženost zaprtih prostorov, onesnaženost ozračja in uporaba strupenih snovi?

Ali lahko pojasni, kako namerava okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef, pri zbiranju podatkov in izvajanju raziskav o dobrem počutju otrok in čistejšem okolju?

 
  
 

Komisija spodbuja varstvo otrokovih pravic v svojih ukrepih znotraj Unije in zunanjih ukrepih. Sprejete pobude so v skladu z „otrokovimi pravicami“, kot so določene v členu 24 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Razen tega so v skladu se tem, kar je predvideno v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Prav tako je pomembno omeniti, da člen 5 osnutka Lizbonske pogodbe določa, da „V odnosih s preostalim svetom Unija […] prispeva k […] varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok“…

Komisija se zaveda, da imajo okoljske spremembe in posebne nevarnosti pomemben vpliv na zdravje in dobro počutje otrok.

Zato so otroci, kot ranljiv del prebivalstva, vključeni v „Evropsko strategijo o okolju in zdravju“, ki jo je začela Komisija junija 2003 kot pobudo SCALE(1), pri čemer C pomeni poseben poudarek na otrocih (children).

Skrbi otrok so prav tako vključene v akcijski načrt za okolje in zdravje, sprejet junija 2004.

V tem okviru Komisija v več raziskovalnih projektih obravnava vplive pritiskov okolja na zdravje otrok. Na primer, Komisija je financirala raziskovalne projekte o dovzetnosti, da bi odzive politike prilagodila potrebam otrok v primerih, ko so ti posebej ranljivi.

Posebna skrb je povezana z onesnaževanjem zraka, ki pomeni veliko tveganje za zdravje ljudi. Občutljive skupine, vključno z otroci, so tiste, ki jih prizadene največ negativnih vplivov na zdravje.

Zato poleg ukrepov Skupnosti za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, ki so namenjeni širši javnosti, obstajajo tudi dodatne določbe za občutljive skupine. En primer je opozorilna vrednost za ozon za preprečevanje celo kratkotrajne prekomerne izpostavljenosti določenega dela prebivalstva.

Poleg tega nova direktiva o kakovosti zraka – zdaj je v 2. branju(2) – vključuje cilje, določene posebej za spodbujanje zmanjševanja koncentracij drobnih delcev PM2,5 v mestnem okolju. To naj bi po pričakovanjih zagotovilo največ koristi za zdravje, zlasti znotraj občutljivih skupin – vključno z otroci.

Izpostavljenost otrok zaprtemu okolju je prav tako posebna skrb. Komisija je ustanovila strokovno delovno skupino za kakovost zraka v zaprtem okolju, da bi svetovala o možnih političnih pobudah na tem področju ter je financirala več raziskovalnih programov v zvezi s tem.

 
 

(1)Znanost, otroci, ozaveščenost, zakonodaja in vrednotenje.
(2)Medinstitucionalni dokument 2005/0183 (COD).

 

Vprašanje št. 59 predložila Marian Harkin (H-0908/07)
 Zadeva: Okvirna direktiva 2000/60/ES o vodah
 

Ali lahko Komisija pojasni, kateri mehanizmi se uporabljajo za ocenjevanje povračila stroškov storitev za rabo vode iz člena 9 okvirne direktive 2000/60/ES(1) o vodah v skladu z ekonomsko analizo iz priloge III. Ali so vzpostavljeni mehanizmi, na podlagi katerih lahko potrošniki izpodbijajo stroške, ki se zdijo nenavadno visoki?

 
  
 

Na podlagi okvirne direktive o vodah(2) morajo države članice do leta 2010 pripraviti politiko določanja cen vode, ki služi dvojnemu namenu, in sicer izterjavi stroškov za vodne storitve in spodbujanju uporabnikov storitev k trajnostni uporabi vode.

Mehanizmi za ocenjevanje teh stroškov (finančni stroški ter stroški okolja in virov), izterjava stroškov in ocenjevanje ustreznega prispevka različnih uporabnikov vode morajo vključeni v načrte za upravljanje povodij (glej člen 13 okvirne direktive o vodah), ki jih je treba pripraviti do konca leta 2009. Države članice morajo te načrte poslati Komisiji do 22. marca 2010.

Medtem ko okvirna direktiva o vodah določa glavne zahteve, morajo države članice razviti podrobnosti svoje politike za določanje cen vode v skladu s subsidiarnostjo.

Za podporo temu delu je Komisija začela in organizirala pripravo neuradnih pisnih navodil in drugih podpornih orodij za izvajanje gospodarskih instrumentov okvirne direktive o vodah. To je izvedla v tesnem sodelovanju z državami članicami(3).

Pri razvoju načrtov za upravljanje povodij se morajo države članice posvetovati z javnostjo. Osnutki načrtov za upravljanje povodij bodo na voljo za posvetovanje decembra 2008. Zdaj lahko zainteresirane strani izrazijo svoja stališča o načrtovanih ukrepih, vključno s tistimi, ki so jih izbrale za izterjavo stroškov.

Okvirna direktiva o vodah navaja, da lahko države članice pri določanju ravni izterjave stroškov za različne uporabnike (glej člen 9.1) upoštevajo družbena in gospodarska vprašanja. Razen tega lahko države članice določene dejavnosti rabe voda izvzamejo iz določb člena 9(1), če to ne ogroža uresničevanja ciljev direktive (glej člen 9.4).

Nadalje, preglednost struktur za določanje cen vode je bistvena za učinkovitost takšnih gospodarskih instrumentov. Okvirna direktiva o vodah sama po sebi ne predpisuje določb v zvezi z varstvom potrošnikov, ker to ne spada na področje uporabe njene pravne podlage. V skladu s subsidiarnostjo morajo države članice vzpostaviti ustrezne mehanizme. Kljub temu lahko fizične osebe zahtevajo odškodnino na podlagi direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah(4).

 
 

(1)UL L 327, 22.12.2000.
(2)Direktiva 2000/60/ES, UL L 327, 22.12.2000.
(3)http://water.europa.euali http://ec.europa.eu/environment/water/index_en.htm.
(4)UL L 95, 21.4.1993.

 

Vprašanje št. 60 predložila Hélène Goudin (H-0910/07)
 Zadeva: Preoblikovanje švedskih čistilnih naprav odpadne vode
 

Komisija je na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Švedski, ker ni preoblikovala svojih čistilnih naprav odpadne vode za izboljšanje odstranjevanja dušika iz vode. Gre za preoblikovanje 60 čistilnih naprav, pri čemer razvojni stroški znašajo vsaj 1 milijardo SEK. Večina se jih nahaja v deželi Norrland in južno-osrednji Švedski. Organizacija Swedish Water & Wastewater Association, ki zastopa čistilne naprave odpadne vode, je Komisijo obtožila pomanjkljivega poznavanja tega vprašanja. Švedska agencija za varstvo okolja je ugotovila, da preoblikovanje ne bi imeli nobenega pozitivnega učinka. Švedski raziskovalci in javni organi se strinjajo, da glavni povzročitelj evtrofikacije Baltskega morja ni dušik, ampak fosfor, ki ga švedske čistilne naprave odstranijo skoraj v celoti.

Na podlagi česa se je Komisija odločila, da bi se s preoblikovanjem švedskih čistilnih naprav odpadne vode odstranjevanje dušika iz vode izboljšalo? V kolikšni meri po mnenju Komisije sedanje čistilne naprave povzročajo čezmejne okoljske težave?

 
  
 

Baltsko morje je eno najbolj evtrofnih vodnih območij v Evropi zaradi visokih koncentracij fosforja in dušika.

Kmetijstvo in premalo prečiščene odpadne vode so glavni vir vnosa teh gnojil.

Ta sklep je vključen predvsem v akcijski načrt za Baltsko morje, ki ga je sprejel HELCOM 15. novembra 2007, Konvencijo o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja, katere podpisnica je Švedska.

HELCOM je ocenil, da bi bilo potrebno letno zmanjšanje vnosa fosforja za 15 000 ton in dušika za 135 000 ton, da se doseže dobro ekološko stanje Baltskega morja.

Za zaščito okolja pred negativnimi vplivi izpustov odpadne vode je Evropska unija leta 1991 sprejela direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa zadevne roke in pogoje(1) na tem področju. Ključna lastnost te direktive je določitev občutljivih območij, na katerih se zahteva strožje čiščenje odpadnih voda.

Dejstvo, da je osem držav članic okrog baltskega morja svoje obalne vode določilo za občutljive vode v okviru direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, potrjuje dejstvo, da je evtrofikacija Baltskega morja čezmejna okoljska težava.

Čistilne naprave, omenjene v vprašanju, izpuščajo vodo, ki se izteka na območja, katera je Švedska opredelila kot občutljiva. Rok za uvedbo strožjega čiščenja vode v takšnih napravah je bil 31. december 1998.

Ker Švedska ni izpolnila te obveznosti, je Komisija leta 2002 začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Švedski. Komisija je dejansko menila, da mora Švedska odstraniti dušik iz odpadnih voda, pri čemer je upoštevala njene obveznosti iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in visoke stopnje evtrofikacije baltskega morja kot celote.

Zmanjšanje izpustov dušika iz švedske odpadne vode bo koristilo celotnemu Baltskemu morju.

Vendar je pozitivno videti, da Švedska sprejema druge korake na tem področju. Tako je na primer treba omeniti, da je aprila 2007 Švedska v okviru Sveta baltskih držav soglašala z izboljšanjem čiščenja odpadnih voda, da se dodatno odstrani dušik.

Zmanjšanje evtrofikacije Baltskega morja je ena od naših odgovornosti pri zagotavljanju najboljših okoljskih pogojev v Evropi.

 
 

(1)Direktiva 91/271/EGS, UL L 135, 30.5.1991.

 

Vprašanje št. 61 predložil Georgios Toussas (H-0915/07)
 Zadeva: Ukrepi za preprečitev izgradnje obrata za razsoljevanje v zalivu Koilada v občini Kranidi
 

Družba Mind Compass Parks A.E. namerava v zalivu Koilada v občini Kranidi zgraditi obrat za razsoljevanje na podlagi študije, ki jo je stalni odbor za okolje in trajnostni razvoj grške tehnične zbornice ocenil kot neustrezno. Namen tega obrata je oskrbovati z vodo turistične objekte, kot so na primer objekti Killada Hills in Seascape Hills v gradnji v kraju Delpriza, ter pridobljeno vodo uporabiti v komercialne namene. Ta obrat bo zlasti negativno vplival na ribolov, kmetijsko proizvodnjo in javno zdravje ter imel katastrofalne posledice za okolje v zalivu Koilada, kjer se nahaja antično mesto Massitos. Okolje je dejansko že onesnaženo zaradi nedokončane biološke čistilne naprave in ribjih farm v zalivu Argolis.

Ali je Komisija seznanjena z načrti za izgradnjo tega obrata? Ali je prejela vlogo za financiranje tega projekta? Ali se Komisija zaveda, kakšne okoljske težave bo ta obrat povzročil v regiji? Kakšne ukrepe bo sprejela za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja okolja v zalivu Argolis zaradi izgradnje obrata za razsoljevanje?

 
  
 

Komisija ne pozna tega projekta izgradnje obrata za razsoljevanje v zalivu Koilada v občini Kranidi. Ta projekt se ne sofinancira iz skladov EU.

Obrati za razsoljevanje niso projekt, ki ga pokriva direktiva 85/337/EGS(1) o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena.

Na podlagi informacij, ki jih je posredoval zadevni poslanec, se zdi, da se je za ta projekt kljub temu opravila presoja vplivov na okolje (PVO).

V tem primeru so grški organi očitno šli prek strogih pravnih obveznosti iz zakonodaje ES. Zaradi tega Komisija nima podlage za nadaljnjo obravnavo te zadeve.

Končno, če se odkrijejo pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki so jo izvedli pristojni organi Grčije, bi ta zadeva spadala v izključno pristojnost upravnih in sodnih organov države članice.

 
 

(1)UL L 175, 5.7.1985.

 

Vprašanje št. 62 predložil Eoin Ryan (H-0920/07)
 Zadeva: Politika v zvezi s podnebnimi spremembami
 

Ali Komisija ob upoštevanju nedavnih poročil Združenih narodov, ki poudarjajo, da so težave v zvezi s podnebnimi spremembami neizbežne, meni, da bi morala Evropska unija določiti bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij CO2 v Evropi? Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2020 samo za 20 % zmanjšala emisije CO2.

 
  
 

Komisar, ki je pristojen za okolje, je trenutno na Baliju na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, na kateri EU ter številni naši partnerji upajo, da se bo mednarodna skupnost strinjala z začetkom pogajanj o novem svetovnem in celostnem sporazumu za obdobje po letu 2012. Komisar je o tem obširno spregovoril na novembrski plenarni razpravi na Baliju(1).

Kot je razložil, sta strategija EU za podnebje in okolje ter delo, ki smo ga letos opravili s svetovnimi partnerji, vključno na nedavnih srečanjih na vrhu EU-Kitajska in EU-Indija, bistvena pri določanju ravni ambicij za konferenco na Baliju ter za strukturo vsakega sporazuma o podnebju za obdobje po letu 2012.

Naše napovedi kažejo, da je za uresničitev naših ciljev omejevanja podnebnih sprememb po svetu na 2°C, treba do leta 2050 zmanjšati svetovne emisije vsaj za 50 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Cilji, ki jih je postavila EU, so v skladu z uresničevanjem te ravni ambicij, vendar le če ukrepajo tudi drugi.

Da bi dokazala pravo vodstvo, mora EU te cilje izvajati doma. Komisija bo sprejela predloge za izvajanje za podnebje in energijo na začetku naslednjega leta, ki bodo zagotovili potrebna orodja za uresničevanje naših ciljev za vsaj 20 % enostransko zmanjšanje emisij in 30 % zmanjšanje v mednarodnih sporazumih, pri čemer se tudi druge razvite države zavežejo, da si bodo prizadevale za primerljive cilje.

Zdaj je pritisk na naših partnerjih iz razvitih držav, da na to odgovorijo s prevzemom vodstva in sprejetjem ambicioznih zavez za popolno zmanjšanje emisij. Ne moremo pričakovati, da bodo drugi ukrepali, kot je to potrebno, če sami ne ukrepamo.

Vendar napovedi za rast emisij po svetu ne dopuščajo nobenega dvoma – tudi države v razvoju morajo prispevati – na tej stopnji ni treba, da popolnoma zmanjšajo emisije, vendar morajo upočasniti stopnjo rasti emisij, pri tem pa jim bomo pomagali. V naslednjih 10 do 15 letih morajo svetovne emisije doseči vrh. Samo tako bomo lahko dvig povprečne temperature v svetu ohranili v mejah 2 stopinj.

 
 

(1)Glej razpravo o ustnem vprašanju O-0058/07 o strategiji Komisije za konferenco o podnebnih spremembah na Baliju (COP 13 in COP/MOP 3) na 1. novembrskem plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu, 14.11.2007

 

Vprašanje št. 63 predložil Liam Aylward (H-0922/07)
 Zadeva: Spodbujanje zmanjšanja emisij CO2 na Kitajskem in v Indiji
 

Ali lahko Komisija zagotovi, da bo Evropska unija v okviru vseh mednarodnih forumov Kitajsko in Indijo spodbujala k prevzemu vseh mednarodnih obveznosti za zmanjšanje emisij CO2 v svojih državah?

 
  
 

Komisija uporablja vsako priložnost v dvostranskih in večstranskih forumih za spodbujanje vseh ključnih mednarodnih partnerjev, da začnejo mednarodna pogajanja o okviru za podnebne spremembe po letu 2012 ter pospešijo svoja prizadevanja na domači ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

V preteklih letih je imela EU ključno vlogo pri približevanju teh vprašanj širši javnosti, s čimer je zagotovila, da se dejanski vplivi in posledice podnebnih sprememb upoštevajo v najširšem možnem okviru.

V tem letu je potekalo največ razprav o podnebnih spremembah na visoki ravni doslej – v Združenih narodih, G8, zasedanja pomembnih gospodarstev v Združenih državah ter v polnem obsegu v dvostranskih odnosih EU, kot so bila srečanja na vrhu EU-ASEAN(1), EU-Kitajska in EU-Indija. Komisar, pristojen za okolje je trenutno na Baliju na srečanju ZN o podnebnih spremembah, na katerem upamo, da bomo zaščitili dosežke, ki smo jih dosegli na vseh teh forumih, ter začeli pogajanja o svetovnem in celovitem okviru za podnebne spremembe po letu 2012.

Poleg tega vidimo dokaze, da partnerji svoje odgovornosti jemljejo resno. Kitajska je v tem letu objavila nacionalni program za podnebne spremembe z ambicioznimi cilji v zvezi z zmanjšanjem emisij, indijski ministrski predsednik pa je ustanovil svetovalni odbor za podnebne spremembe.

EU ima na voljo številne mehanizme za olajšanje dvostranskega sodelovanja z Indijo in Kitajsko na področju podnebnih sprememb, vključno s partnerstvom na področju podnebnih sprememb med EU in Kitajsko ter pobudo EU in Indije za čisti razvoj in podnebne spremembe. Ti se osredotočajo na dejanske, praktične ukrepe za spodbujanje razvoja tehnologij z nizkimi emisijami ogljika ter odpravljanje podnebnih sprememb.

Poleg tega ima razvojna pomoč EU različne tokove financiranja, ki so namenjeni okoljskim projektom.

 
 

(1)Združenje držav jugovzhodne Azije.

 

Vprašanje št. 64 predložil David Martin (H-0927/07)
 Zadeva: Emisije žvepla iz evropskega ladijskega prometa
 

Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti za zmanjšanje emisij žvepla iz ladijskega prometa?

 
  
 

Morski sektor je pomemben vir onesnaženja zraka, kot je bilo poudarjeno v tematski strategiji o onesnaževanju zraka(1).

Direktiva 1999/32/ES(2), kakor je spremenjena z direktivo 2005/33/ES(3) je dve evropski morski območji določila za območji nadzora nad emisijami žvepla (SECA). To sta Baltsko morje ter Severno morje in Rokavski preliv. Zaradi tega je ladjam, ki plujejo skozi ta območja, dovoljena le uporaba goriva z najvišjo vsebnostjo žvepla 1,5 % preračunano na maso (ali 15 000 mg/kg ali ppm). To je približno 40 % manj od povprečnega goriva, ki se uporablja v mednarodnem ladijskem prometu (2,7 %). Ta zahteva velja tudi za potniške ladje, ki plujejo na rednih linijah iz ali v katero koli pristanišče Skupnosti. Razen tega bodo od 1. januarja 2010 ladje v pristanišču lahko uporabljale le gorivo z manj kot 0,1 % žvepla (1000 ppm).

Očitno je, da je treba storiti več za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz ladij. Tudi v primeru omenjenih ukrepov bodo do leta 2020 skupne emisije žveplovega oksida (in dušikovega oksida) ladij v evropskih vodah tako visoke kot emisije vseh kopenskih sredstev skupaj. Zato si Komisija skupaj z državami članicami prizadeva za ukrepanje na mednarodni ravni prek Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Vendar je Komisija izjavila, da bo predlagala ukrepe Skupnosti ob pomanjkanju napredka pri mednarodni pomorski organizaciji(4). Komisija bo v letu 2008 prav tako izvedla pregled direktive 1999/32/ES ter bo pri tem upoštevala predloge Mednarodne pomorske organizacije, o katerih naj bi se dogovorili oktobra naslednje leto.

 
 

(1)KOM(2005) 446 konč.
(2)UL L 121, 11.5.1999.
(3)UL L 191, 22.7.2005.
(4)Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (KOM(2007) 575 končno.

 

Vprašanje št. 65 predložil Stavros Arnaoutakis (H-0950/07)
 Zadeva: Skupna merila za čiščenje in ponovno uporabo komunalne odpadne vode
 

Eno od vprašanj, s katerimi smo se soočili zaradi suše, ki je v zadnjih letih prizadela sredozemske države, je ponovna uporaba vode. Ker lahko ponovna uporaba očiščene odpadne vode ogroža zdravje ljudi, je veliko držav in mednarodnih organizacij določilo merila za čiščenje in ponovno uporabo te odpadne vode. V Evropski uniji odstavek 1 člena 12 direktive 91/271/EGS(1) določa, da se „očiščena voda, če je mogoče, ponovno uporabi“.

Ali so na evropski ravni vzpostavljena skupna merila za čiščenje in ponovno uporabo komunalne odpadne vode? Če so, kakšna so in ali se jih uporablja? Ali obstajajo podatki o ponovni uporabi te odpadne vode v Grčiji in drugih sredozemskih državah? Ali obstajajo evropski programi, ki spodbujajo takšno uporabo odpadne vode?

 
  
 

Vprašanje ponovne uporabe očiščenih komunalnih odpadnih voda je posebej pomembno za države in regije, v katerih primanjkuje vode.

Medtem ko so mednarodne organizacije določile smernice za ponovno uporabo očiščenih odpadnih voda, ni na ravni EU zdaj nobene posebne zakonodaje. Kot je omenil zadevni poslanec, člen 12 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode(2) določa, da se „očiščena voda, če je mogoče, ponovno uporabi“ pod določenimi pogoji, vendar direktiva ne določa usklajenih pogojev za ponovno uporabo.

Vendar se v celoti uporablja okoljski zakonodajni okvir EU (zlasti direktive v zvezi z vodo(3)) ter uredba o higieni živil(4) v zvezi s ponovno uporabo v kmetijstvu.

Okvirna direktiva o vodah iz leta 2000 določa cilj doseči dobro kakovost vode („dobro stanje“) za vse vode do leta 2015 v okviru načrtov upravljanja povodij in programov ukrepov, ki jih je treba razviti do leta 2009. Te določbe vključujejo spodbude za trajnostno uporabo voda ter ukrepe za učinkovitost in ponovno uporabo.

Komisija je v Sporočilu Parlamentu in Svetu z dne 18. julija 2007 z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji„(5) obravnavala pomanjkanje vode in suše. Med drugim spodbuja „tehnologije in prakse z učinkovito rabo vode“.

Kmetijska in kohezijska politika ter uporaba njunih skladov podpirajo izvajanje pravnega reda Skupnosti, s čimer lahko prispevajo k omenjenemu namenu.

V praksi se danes ponovna uporaba očiščenih odpadnih voda izvaja v EU in v sredozemskih državah ter tudi drugje.

Razen tega so strokovnjaki iz sodelujočih držav, zainteresirane strani in nevladne organizacije v letu 2007 v okviru skupnega predsedovanja Komisije in Malte pripravili dokument „Poročilo o ponovni uporabi odpadnih voda v Sredozemlju“. Poročilo ocenjuje trenutno znanje in izkušnje (vključno z natančnimi študijami primerov), zagotavlja pregled s tem povezanih koristi in tveganj, določi veljavno okoljsko zakonodajo Evropske unije ter zakonodajne okvire v več državah ter navaja sklop priporočil.

Ta dokument mora biti podlaga za nadaljnje načrtovanje in ukrepanje na ravni EU in EU-MED.

 
 

(1)UL L 135, 30.5.1991, str. 40.
(2)Direktiva 91/271/EGS.
(3)Med drugim direktiva 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1) in direktiva 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(4)Uredba (ES) št.°852/2004 (UL L 226, 25.6.2004, str. 3).
(5)KOM(2007) 414.

 

Vprašanje št 66 predložila Neena Gill (H-0958/07)
 Zadeva: Tigrom grozi izumrtje
 

V zadnjih petih letih se je število tigrov v Indiji prepolovilo. Najbolj optimistične napovedi so, da v Indiji živi še samo 1300 tigrov. Nujno je treba ukrepati. Indija ni bila uspešna pri preprečevanju divjega lova zaradi vedno večjega povpraševanja Kitajske in daljnega Vzhoda po izdelkih iz tigrov.

Izumrtje tigrov ni le indijska težava; to bi bila velika izguba za vse nas, zato Komisija pozivam, da pojasni kakšno finančno in tehnično pomoč lahko EU zagotovi za divje živali in zlasti za vzpostavitev novih zavarovanih habitatov za spodbujanje zaščite in razmnoževanja.

Ali bo Komisija Kitajsko opozorila na vprašanje nezakonite trgovine in ali si bo prizadevala za zmanjšanje povpraševanja po izdelkih iz tigrov v svetu?

 
  
 

S Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami CITES) je od leta 1975 prepovedana mednarodna komercialna trgovina s tigri in izdelki iz tigrov.

Komisija je kljub temu zelo zaskrbljena zaradi nadaljevanja divjega lova in nezakonite trgovine, ki ogrožata preostalo populacijo tigrov v divjini.

Skupnost je popolnoma zavezana konvenciji CITES ter ima ključno vlogo pri konvenciji, zlasti za zagotavljanje, da se določbe učinkovito izvajajo in izvršujejo. Skupnost je v celoti podprla odločitve, namenjene krepitvi prizadevanj za izvrševanje in ohranjanje v zvezi s tigri, ki so bile sprejete na 14. konferenci podpisnic konvencije CITES (CITES CoP14) junija 2007.

Komisija meni, da morajo podpisnice CITES nameniti večjo prednost boju proti nezakoniti trgovini z divjimi živalmi. V tem smislu je Komisija junija 2007 sprejela akcijski načrt EU o izvrševanju konvencije CITES. Komisija je prav tako predstavila predlog, ki je bil sprejet na konferenci CITES CoP14 in je namenjen krepitvi odkrivanja in kazenskega pregona ter izboljševanju regionalnega sodelovanja.

Komisija je večkrat izrazila svojo pripravljenost zagotoviti finančna sredstva in tehnično pomoč Indiji za podporo programov za ohranjanje vrst in odpravo divjega lova. Medtem ko Indija še ni zahtevala takšnih finančnih sredstev in pomoči, je Komisija zagotovila financiranje prek svojega večstranskega programa za delavnico za izvajanje in izvrševanje konvencije CITES v Aziji, ki je potekala na Kitajskem leta 2005. Ta delavnica je obravnavala vprašanja izvrševanja in regionalnega sodelovanja pri boju proti nezakoniti trgovini z izdelki iz tigrov. Komisija prav tako načrtuje zagotovitev finančnih sredstev za srečanje CITES za preprečevanje trgovine s tigri, ki je načrtovano za leto 2008.

Komisija je pozvala Kitajsko, naj pospeši svoja prizadevanja za odpravo nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Medtem ko Komisija razume, da je Kitajska napredovala pri izboljšanju izvrševanja konvencije CITES, načrtuje, da bo ob primerni priložnosti ponovno poudarila zadevo za zagotovitev, da se konvencija CITES učinkovito izvršuje.

 

Vprašanje št. 68 predložila Bilyana Ilieva Raeva (H-0960/07)
 Zadeva: Kvote emisij toplogrednih plinov, ki jih je Evropska komisija dodelila Bolgariji za obdobje 2007, 2008–2012
 

Količina emisij CO2, dodeljena Bolgariji v skladu z odločitvijo ES z dne 26. oktober 2007 za obdobje 2007–2012, znaša 42,27 milijon ton ekvivalenta CO2. To je 37,4 % manj v primerjavi z zahtevanimi kvotami, pri čemer se zaradi tega zelo zmanjšajo možnosti za razvoj in rast najrevnejše države med državami članicami EU in njenega glavnega industrijskega sektorja. Zakaj je med dodeljenimi in zahtevanimi kvotami tako velika razlika?

Komisija je nepravilno uporabile podatke, ki jih je Bolgarija predstavila v svojem načrtu za leto 2005, kot osnovo za analize in izračune, pri čemer ni upoštevala osnovnih razmer v državi, kot to določa direktiva 2003/87/CE(1). Komisija ni upoštevala zaprtje reaktorjev 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduy, zaradi česar se emisije zmanjšajo za 17 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto. Komisija za izračun intenzivnosti ogljika v bolgarskem gospodarstvu uporablja nominalni BDP namesto BDP v PKM. Poleg tega osnovni dokumenti (model PRIMES), potrebni za priprave, niso bili dostopni, usklajeni in pravočasno pripravljeni. Zaradi očitnih tehničnih napak je bila državi dodeljena manjša količina emisijskih kuponov.

Kako bo Komisija popravila to nepošteno in neupravičeno obravnavanje?

 
  
 

Pri vrednotenju državnih načrtov razdelitve emisijskih kuponov, ki so jih predložile države članice, je Komisija upoštevala pregledno in dosledno metodologijo. Ta metodologija uporabljala emisije iz leta 2005 kot podlago za napovedovanje prihodnjih emisij za obdobje 2008–2012 ter je upoštevala prihodnjo rast bruto domačega proizvoda (BDP) in pričakovane izboljšave na področju intenzivnosti ogljika. Metodologija se je enako uporabljala v vseh državah članicah. Ker za leto 2005 za Bolgarijo niso bili na voljo nobeni preverjeni podatki o emisijah, je Komisija uporabila podatke o emisijah, ki so bili navedeni v bolgarskem državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za leto 2005.

Z uporabo podatkov za leto 2005 kot osnovo za izračune je Komisija upoštevala zaprtje dveh reaktorjev v jedrski elektrarni Kozloduy. Bolgarija prejema finančna sredstva EU za izboljšanje izrabe zmogljivosti preostalih reaktorjev v elektrarni Kozloduy ter za vlaganje v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Poleg tega je Bolgarija izvažala velik del energije, proizvedene v jedrski elektrarni Kozloduy.

Komisija je za svojo lastno oceno kot podlago uporabila model PRIMES, ker je bil najboljše orodje, ki ga je imela na voljo. To je trden gospodarski model, ki so ga razvili neodvisni strokovnjaki in temelji na posodobljeni gospodarski teoriji. Države članice redno zagotavljajo vhodne podatke za model. Ta model se je že uporabljal za politične odločitve Komisije in drugih javnih inštitucij. Razen tega zajema 27 držav članic Evropske unije.

Trditve v zvezi s tehničnimi napakami so neutemeljene. Odločitev Komisije temelji na pravični metodologiji, ki jo uporabljajo vse države članice.

 
 

(1)UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

 

Vprašanje št. 69 predložil Manuel Medina Ortega (H-0873/07)
 Zadeva: Cene kmetijskih proizvodov
 

Kakšne so napovedi Komisije v zvezi z gibanjem cen kmetijskih izdelkov v naslednjih mesecih?

 
  
 

Cene kmetijskih proizvodov so se v zadnjih mesecih zelo povišale, zlasti cene za žito, koruzo, perutnino in več mlečnih proizvodov. Za to obstaja več razlogov. Nekateri so strukturne narave: ti so že povzročili, da so cene v zadnjih 18 mesecih dosegle trdnejše ravni kot cene, ki so se spremljale več kot desetletje in so bile večinoma predvidene v srednjeročnem obdobju za kmetijske trge, ki jih je Komisija objavila julija 2007.

Poleg teh strukturnih dejavnikov je kmetijski sektor v zadnjih mesecih prizadela serija slabih vremenskih pogojev v številnih proizvodnih in izvoznih regijah. Kombinacija teh strukturnih in kratkoročnih dejavnikov je ustvarila zelo ostre tržne pogoje, ki so povzročili visoko rast tržnih cen številnih kmetijskih proizvodov.

Upravljanje in spremljanje kmetijskih trgov s strani Komisije temeljita na rednih in poglobljenih analizah trga za kratkoročno in srednjeročno obdobje in čeprav Komisija ne izdeluje kratkoročnih napovedi cen, je vse bolj jasno, da bi moral vpliv teh kratkoročnih dejavnikov na cene v naslednjih nekaj mesecih počasi upasti.

Za srednjeročno obdobje in ob ustrezni pozornosti pri analizi teh dogodkov na trgu Komisija meni, da je smiselno pričakovati, da bodo strukturni dejavniki, kot sta rast svetovnega povpraševanja po živilih in razvoj novih trgov, ohranili cene na trajnostnih ravneh, ki pa bodo nižje od ravni cen, zabeleženih v zadnjem času.

 

Vprašanje št. 70 predložil Robert Evans (H-0876/07)
 Zadeva: Konkurenčnost železniškega prevoza v EU
 

Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za povečanje konkurenčnosti železniškega prevoza v EU v primerjavi z letalskim, da bi se zmanjšalo število letov?

 
  
 

Eden od glavnih ciljev politike Evropske unije v železniškem sektorju je ustvariti regulativni okvir, ki podpira konkurenčnost tega načina prevoza, katerega delež v prometu je do nedavnega v zadnjih letih postopno upadal. Izbrana metoda je bila postopno odpiranje železniških trgov, tako da je notranje dosežke v smislu učinkovitosti, zanesljivosti in dostopnosti mogoče pretvoriti v zunanje prednosti v primerjavi z drugimi načini prevoza, kot je zračni prevoz.

Odpiranje hitrih prog je železnici omogočilo pridobitev velikih tržnih deležev na progah, kjer je prej prevladoval zračni promet. Prizadevanje, ki ga je Evropska skupnost namenila za podporo razvoja evropske železniške mreže za visoke hitrosti, je bilo izjemno, zlasti v zvezi s finančno pomočjo in tehničnim usklajevanjem.

Nedavno sprejetje zakonodajnega predloga za odprtje trga za mednarodne železniške potniške storitve do januarja 2010 bo podprlo ta korak. Razen tega Komisija sodeluje pri pripravi evropskega standarda v zvezi s telematiko za potnike v železniškem prometu, ki bi z uporabo najsodobnejše tehnologije dopuščala bolj seznanjeno in učinkovito izbiro ter dostop do železniških storitev za potnike.

 

Vprašanje št. 71 predložila Katerina Batzeli (H-0902/07)
 Zadeva: Ukrepi za pomoč pri obnovi v požaru uničenih grških regij
 

V nedavnih požarih v Grčiji so bile uničene velike površine pomembnih gozdnih ekosistemov.

Za državo in za Evropo je zelo pomembno, da se popravita okoljska in gospodarska škoda ter da se ustrezno zaščiti in vzdržuje gozdove. V zvezi s tem strokovnjaki menijo, da so gozdni zemljevidi bistven instrument za dosego tega cilja.

Ali je projekt priprave gozdnih zemljevidov upravičen do sofinanciranja Skupnosti iz programov za obdobje 2007–2013?

Ali so grški organi med pripravo programa za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 predložili predlog v zvezi s tem in kakšen je bil odziv Komisije?

Kakšne spremembe so grški organi zahtevali v okviru programa za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006 za pospešitev obnove regij, ki so jih prizadeli požari? V kateri fazi je postopek odobritve Komisije?

 
  
 

Na podlagi določb uredbe (ES) št. 1698/2005 in njenih izvedbenih pravil priprava gozdnih zemljevidov ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje v okviru evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Zaradi tega takšnega ukrepa ni bilo mogoče vključiti v Program za razvoj podeželja za Grčijo za obdobje 2007–2013.

V okviru 3. programskega obdobja (2000–2006) in v okviru najpomembnejšega projekta „Infrastruktura podatkov in IT za sodoben kataster v Grčiji“ EKSRP sofinancira podprojekt za določitev gozdnih območij. Zaradi tega v okviru 4. programskega obdobja 2007–2013 ni možno nobeno dodatno sofinanciranje takšnega projekta ali podobnega projekta s strani EU.

Komisija je 29. novembra 2007(1) odobrila grški program za razvoj podeželja. V skladu z določbami uredbe (ES) št. 1698/2005 predlagan program vključuje ukrep za obnovo kmetijske proizvodnje, ki je lahko poškodovana zaradi naravnih nesreč, in ukrep za obnovo potenciala gozdov ter uvedbo preventivnih ukrepov v okviru obeh ukrepov.

V zvezi s programom za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006 grški organi še niso predložili nobenega predloga za spremembo programa ob upoštevanju nedavnih gozdnih požarov.

 
 

(1)Sklep C(2007) 6015.

 

Vprašanje št. 72 predložil Yiannakis Matsis (H-0903/07)
 Zadeva: Slinavka in parkljevka na Cipru
 

Na Cipru so se s slinavko in parkljevko okužile že ovce in koze. Vsak dan zakoljejo na stotine okuženih živali. Ta bolezen je prizadela živinorejo in druge zadevne sektorje na Cipru ter živinorejce, pri čemer bodo posledice čutili tudi v prihodnosti. Enako velja tudi za ciprsko gospodarstvo: posledice bolezni bodo katastrofalne.

Kakšne ukrepe podpore in kakšno odškodnino je EU do zdaj zagotovila, ali bo zagotovila, živinorejcem, ki so utrpeli škodo zaradi bolezni, ter kako namerava pomagati Republiki Ciper? Ali je bil pripravljen dejanski načrt? Če je bil, kako je bil izveden ali bo izveden v sodelovanju z Republiko Ciper?

 
  
 

Obveznost označevanja živali, ki so pozitivne na bolezen praskavca, in težave v zvezi z oskrbo krme že predstavljajo veliko breme za rejce ovac in koz na Cipru. Izbruh slinavke in parkljevke pomeni še dodatno breme za ciprske kmete.

Čeprav sanitarne omejitve ne bodo vplivale na izvoz slavnega sira hallumi, je jasno da njegovo proizvodnjo ogroža dejstvo, da je za proizvodnjo sira hallumi potrebna posebna pasma ovac, chios. Zamenjava živali, izločenih iz zdravstvenih razlogov se bo izvedla šele, ko bodo na voljo primerne živali.

Izdatki Skupnosti zaradi slinavke in parkljevke se krijejo iz tako imenovanega veterinarskega sklada. Odločba Sveta 90/424/EGS omogoča Komisiji, da povrne vse stroške, ki jih je imela država članica za nadzor nad slinavko in parkljevko. Za slinavko in parkljevko je stopnja sofinanciranja določena na 60 % za odškodnino lastnikom za zakol in uničenje živali, uničenje mleka, čiščenje in dezinfekcijo stavb, uničenje okužene krme in okužene opreme, kadar te ni mogoče dezinficirati. Prav tako se lahko izplača odškodnina za prevoz trupov v predelovalne obrate. Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 določa izvedbena pravila za te ukrepe.

Komisija bo nadaljevala s spremljanjem položaja.

 

Vprašanje št. 73 predložil Sajjad Karim (H-0905/07)
 Zadeva: Lizbonska strategija za rast in delovna mesta
 

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta je ustrezna osnova za evropski odziv na globalizacijo. Evropa ni uspešna pri oblikovanju globalizacije v skladu s širšim pristopom, sprejetim na vrhu v Hapton Courtu oktobra 2005, ter lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta, prvotno oblikovano leta 2000 in prenovljeno pomladi 2005. Poleg tega se globalizacija stalno razvija, pri čemer napredek pri doseganju ciljev lizbonske strategije ni bil zadovoljiv. Okrepiti je treba raziskave in razvoj, vendar morajo biti cilji realni in jasno utemeljeni. Kar sedanji lizbonski cilj 3 % BDP EU za raziskave in razvoj ni, zato ga je treba ponovno določiti.

Kakšne ukrepe je Komisija sprejela za zagotovitev, da bo Evropa skupaj okrepila svoje zunanje in notranje politike, da jih bo lahko glede na dogodke, kot so spremembe na energetskih trgih ali nedavna finančna nestabilnost, prilagodila ter dosegla lizbonske cilje?

 
  
 

Odziv Evropske unije na globalizacijo se je premaknil v središče programa politike EU. Ponovna uvedba lizbonske strategije spomladi leta 2005 je Evropo postavila nazaj v položaj, ko se lahko bori s konkurenco, kot kriterij za ustvarjanje rasti in novih delovnih mest v sodobnem svetovnem gospodarstvu. V okviru odziva na neuradna zasedanja v Hampton Courtu oktobra 2005, evropskega Sveta spomladi leta 2006, so voditelji držav in vlad poudarili potrebo po spremembi tempa pri pripravi obnovljene lizbonske strategije za rast in nova delovna mesta, da se poudari odziv evropskega gospodarstva.

EU dela na številnih političnih elementih, ki so potrebni, da se sooči z izzivom globalizacije. Dobri rezultati obnovljene lizbonske strategije so jasno vidni, ko se bližamo koncu prvega triletnega cikla reform. Proračunski primanjkljaji so se znižali z 2,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) leta 2005 na napovedanega 1,1 % leta 2007, medtem ko je javni dolg padel z 62,7 % leta 2005 na malo pod 60 % leta 2007. Rast produktivnosti je dosegla 1,5 % leta 2006 v primerjavi z letno stopnjo rasti 1,2 % med letoma 2000 in 2005. Vrzel v produktivnosti v EU in Združenih državah se je začela zmanjševati ter kaže, da pri tem sodelujejo tudi drugi dejavniki, razen ugodnega cikla. Leta 2006 je bila v EU-27 gospodarska rast 3,0 % (v primerjavi z 1,8 % leta 2005) ter naj bi po pričakovanjih ostala na 2,9 % in 2,4 % v letih 2007 in 2008. V zadnjih dveh letih je bilo ustvarjenih približno 6,5 milijona novih delovnih mest. Po pričakovanjih bo do leta 2009 ustvarjenih dodatnih 5 milijonov delovnih mest. Brezposelnost naj bi padla pod 7 %, kar je najnižja stopnja od sredine osemdesetih let 20. stoletja. Stopnja zaposlenosti je trenutno 66 % in se je zelo približala splošnemu lizbonskemu cilju 70 %.

Zaradi vse hitrejšega tempa sprememb je treba pospešiti področja dela, da se spodbudi zmogljivost EU, da oblikuje agendo za globalizacijo. Komisija predstavlja nove zamisli za obravnavo teh ključnih izzivov:

– Ustvariti največ koristi iz notranjega trga: Enotni trg EU daje Evropejcem trdne temelje, na katerih se lahko prilagajajo globalizaciji in strukturnim spremembam. V svojem pregledu enotnega trga iz dne 20. novembra 2007 je Komisija določila paket pobud za posodobitev enotnega evropskega trga ter za zagotovitev več koristi za Evropejce na podlagi preteklega uspeha. Enotni trg je že pomagal ustvariti konkurenčna podjetja, znižal cene, zagotovil večjo izbiro za potrošnike in naredil Evropo privlačno za vlagatelje. Ukrepi Komisije temeljijo na obsežnem posvetovanju. Zagotovili bodo, da enotni trg stori še več za izkoriščanje prednosti globalizacije, opolnomočenje potrošnikov, odpiranje malim podjetjem, spodbujanje inovativnosti in pomoč pri ohranjanju visokih družbenih in okoljskih standardov. Med najpomembnejšimi političnimi ukrepi, določenimi v paketu za enotni trg so spodbude za: pomoč potrošnikom pri izvajanju njihovih pogodbenih pravic in uveljavljanju pravice do čezmejne odškodnine; zagotavljanje boljših informacij za potrošnike in mala podjetja; odzivanje na slabosti v sektorju, v katerem mora enotni trg omogočati več; predlaganje Zakona o malih podjetjih; uvedba „potnega lista za raziskovalce“; pojasnitev, kako se pravila EU uporabljajo za storitve in družbene storitve splošnega interesa ter spodbujanje kakovosti družbenih storitev v EU. Zaradi globalizacije so tudi regulativni dialogi z našimi ključnimi partnerji postali prednostna naloga. Njihov cilj je predvsem spodbujati večje gospodarsko povezovanje. Njihov cilj je tudi približevanje visokim standardom kakovosti (na primer v primeru računovodstva) in razviti večstranski odziv na svetovne spremembe, kot v primeru sedanjih motenj na finančnem trgu. EU je takšne dialoge razvila z ZDA, Kitajsko, Japonsko, Rusijo in Indijo.

– Odziv na nove družbene resničnosti Evrope: Stalno beleženje družbene resničnosti Evrope je spremljanje velikih sprememb, ki se odvijajo v naših družbah. To bo zahtevalo nov pristop k socialnemu programu. EU bo potrebovala bolj učinkovita sredstva, da državljanom zagotovi obstoječe pravice dostopa do zaposlitve, izobraževanja, socialnih storitev, zdravstvenega varstva in drugih oblik socialnega varstva po Evropi. Na področjih, na katerih ima EU neposredno vlogo, mora bolje prilagoditi svoje obstoječe inštrumente in politike, vendar mora tudi graditi na novih političnih odzivih, kot je Sklad za prilagajanje globalizaciji.

– Politika na področju trajnostne energije za prihodnost z nizkimi emisijami ogljika: Pobude Komisije na področju energetske politike jasno kažejo njeno odločenost, da okrepi politiko EU, da se prilagodi spreminjajočemu se svetovnemu okviru. Sklepi Evropskega sveta spomladi leta 2007, ki večinoma potrjujejo predloge Komisije, določene v „Energetska politika za Evropo“(1), določajo ambiciozen pristop EU na področju energije in podnebnih sprememb. Ta pristop temelji na zavezujočih ciljih – zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, pri mednarodnih sporazumov se ta odstotek dvigne na 30 %, ter povečanju deleža obnovljive energije v energetski mešanici EU z današnjih manj kot 7 % na 20 % do leta 2020. To vključuje tudi zavezo za zmanjšane povpraševanja po energiji za 20 % do leta 2020 in oblikovanje v celoti delujočega notranjega trga na področju energije. Komisija zdaj vpeljuje akcijski načrt, o katerem se je dogovorila z Evropskim svetom. Komisija je 19. septembra 2007 predložila paket za notranji trg na področju energije. Strateški načrt za energetsko tehnologijo je bil predstavljen 21. novembra 2007. Na začetku leta 2008 bo Komisija predložila najpomembnejše zakonodajne predloge za uresničitev ciljev na področju podnebnih sprememb in energije, vključno z obnovljivo energijo ter zajetjem in shranjevanjem. V mednarodnem okviru je bistveno, da EU na konferenci o podnebnih spremembah na Baliju decembra 2007 sodeluje učinkovito za zagotovitev začetka uradnih pogajanj o obsežnem mednarodnem sporazumu za boj proti podnebnim spremembam za obdobje po letu 2012, ko prenehajo veljati sedanje obveznosti iz kjotskega sporazuma.

– Več raziskav in razvoja ter inovacij: Napredek na področju raziskav in razvoja je bil v EU do zdaj skromen, in sicer leta 2006 je bil 1,84 % BDP, kar je precej manj od cilja 3 % za raziskave in razvoj do leta 2010. Vendar so države članice postavile nacionalne cilje in v nominalnem smislu povečale vladne proračune za raziskave in razvoj. Če vse države članice dosežejo svoje nacionalne cilje, bodo izdatki za raziskave in razvoj v EU po sedanji napovedi dosegli 2,5 % BDP do leta 2010.

Precej višji zneski finančnih sredstev EU so na voljo za rast in nova delovna mesta. Nov regulativni okvir za programe kohezijske politike bo v obdobju 2007–2013 dal na voljo približno 210 milijard EUR za vlaganja v rast in nova delovna mesta, kar je več kot 25 % več v primerjavi z obdobjem 2000–2006. Prav tako so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in razvoj ter inovacije prek sprejetja novega okvira državne pomoči za raziskave in razvoj in inovacije ter prek navodil o davčnih olajšavah in prenosu znanja. V zvezi z izdatki je bil sprejet sedmi okvirni program, ki bo povečal porabo za raziskave in razvoj na ravni EU za 75 % v obdobju 2007–2013 ter bo podpiral pomembno javni-zasebno partnerstvo.

– Bolj dinamično poslovno okolje: mala in srednje velika podjetja ter podjetništvo so zelo visoko v programu reforme. Evropski svet je pozval države članice, naj določijo lastne nacionalne cilje za zmanjšanje upravne obremenitve do leta 2008, ki naj bodo primerljivi s ciljem, ki ga je postavila Komisija (tj. 25 % znižanje). Do danes je devet držav članic (AT, DE, DK, ES, IT, NL, SE, SK, UK) postavilo nacionalni cilj znižanja za 25 %, dve državi članici (CZ, FR) pa sta določili cilj znižanja za 20 %. Povprečni čas in stroški za ustanovitev zasebne družbe z omejeno odgovornostjo sta približno za polovico manjša kot leta 2002: zdaj je po ocenah to približno 12 dni in 485 EUR stroškov.

Komisija bo mala in srednje velika podjetja ter njihove predstavnike zaprosila za mnenja, ki ji bodo v pomoč pri pripravi „Zakona o malih podjetjih“ za Evropo, da dobi različne predloge za podporo malim in srednje velikim podjetjem do konca leta 2008. Boljša ureditev „kulture“ se je začela uveljavljati v EU: pri tem morajo imeti vodilno vlogo inštitucije. Komisija je sprejela pomembne spremembe v načinu, kako razvija nove predloge in spremlja izvajanje obstoječega pravnega reda. Poleg zmanjševanja obstoječih obremenitev je treba nameniti posebno pozornost temu, ali je treba vse upravne zahteve zakonodaje EU v celoti uporabljati za mala in srednje velika podjetja.

– Večje zaposlovanje in vlaganje v ljudi: Globalizacija in tehnološke spremembe pomenijo nevarnost večjih neenakosti, nastajanje vrzeli med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. Ključ do večje zmogljivosti je posodobitev politike na področju izobraževanja in usposabljanja. Vse več zanimanja je za „prožno varnost“. To lahko pomaga ljudem, da lažje menjajo zaposlitev v časih vedno hitrejših gospodarskih sprememb. Komisija je predlagala skupna načela za obravnavo na Evropskem svetu decembra 2007. To bi državam članicam omogočilo podlago, iz katere lahko črpajo, medtem ko sodelujejo z nacionalnimi socialnimi partnerji za prilagoditev fleksivarnosti nacionalnim okoliščinam in za vključitev tega pristopa v njihove nacionalne programe reform.

 
 

(1)KOM(2007) 1 konč.

 

Vprašanje št. 74 predložil Manolis Mavrommatis (H-0906/07)
 Zadeva: Povečanje svetovne proizvodnje cigaret
 

V industrializiranih zahodnih državah se je proizvodnja cigaret zelo zmanjšala, zlasti zaradi vedno strožjih predpisov glede kajenja na javnih mestih. V državah, kot so Italija, Španija in Francija, ki so prepovedale kajenje na javnih mestih, se je zmanjšala tudi poraba cigaret. Zaradi te politike se je za 2–3 % zmanjšala skupna poraba cigaret v Evropi in Združenih državah Amerike. Nedavna študija je pokazala, da bo do leta 2010 v poraba cigaret v razvitih državah znašala 29 % celotne porabe, medtem ko bo v državah v razvoju znašala 71 %. Do leta 2025 naj bi kadilo že 500 milijonov ljudi, pri čemer bo 90 % teh kadilcev živelo zunaj Evrope in Združenih držav Amerike. Ali namerava Komisija ob upoštevanju pozitivnih rezultatov stroge zakonodaje v državah članicah, ki so prepovedale kajenje na javnih mestih, sprejeti nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti, da zaščiti zdravje potrošnikov pred škodljivimi učinki kajenje?

 
  
 

Komisija se zahvaljuje poslancu za vprašanje, zlasti za statistiko, ki je lahko uporabna pri presoji vpliva, če je na voljo vir.

V zvezi s politiko za okolje brez kajenja, član Komisije, ki je odgovoren za zdravje, načrtuje predložitev predloga za priporočilo Svetu do konca leta 2008 za olajšanje uvedbe celovite zakonodaje proti kajenju na nacionalni ravni.

Po svetu je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije tobak drugi glavni vzrok smrti, ki povzroči približno 4,9 milijona smrti na leto.

Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da se bo brez nadaljnjega ukrepanja število smrti zaradi tobaka po svetu do leta 2020 podvojilo, približno 70 % teh smrti pa bo v razvitih državah.

EU je znotraj partnerstva s tretjimi državami in regijami zavezana k obravnavi prednostnih nalog na področju zdravja ter odločanju o prednostnih nalogah in inštrumentih v skladu z evropskih soglasjem na področju razvoja in z načeli Pariške deklaracije, pri čemer spoštuje lastništvo ter vedno večjo usklajenost in predvidljivost pomoči.

EU je imela vodilno vlogo pri pripravi Okvirne konvencije o nadzoru tobaka, ki je glavno mednarodno orodje za ta namen, in jo podpira.

Evropska skupnost in 25 držav članic so zdaj podpisnice Konvencije in so ključne udeleženke v tem postopku. Preostali del sveta se pogosto zgleduje po EU in črpa iz njenih izkušenj na področjih, kot so prepoved oglaševanja ali boj proti nezakonitemu trgovanju.

ES je zavezana sodelovanju in je pripravljena prek obstoječih mehanizmov pomagati drugim podpisnicam pri izvajanju Okvirne konvencije o nadzoru tobaka.

Komisija zagovarja nadzor tobaka na svetovni ravni. V državah v razvoju ES spodbuja natančno analizo prednostnih težav na področju zdravja ter podpira države pri načrtovanju in financiranju nacionalnih zdravstvenih strategij. V tem okviru, ko partnerske države določajo tobak in ukrepe v zvezi z Okvirno konvencijo o nadzoru tobaka kot prednostno nalogo, bo ES podpirala strategije teh držav za nadzor tobaka.

 

Vprašanje št. 75 predložila María Isabel Salinas García (H-0909/07)
 Zadeva: Presežene kvote za uvoz paradižnikov iz Maroka
 

Uradni podatki generalnega direktorata Komisije za davke in carinsko unijo kažejo, da je uvoz paradižnika iz Maroka v EU med leti 2006–2007 za 16 259,27 ton presegel preferencialne kvote, ki znašajo 235 330 ton, (vključno s 1 % tolerančno mejo). Sovpadanje kriz v zvezi s cenami, ki so prizadele evropsko podeželje, z zasičenostjo notranjega trga zaradi pritoka maroških paradižnikov novembra 2006 in aprila letos, ko je bil v EU uvožen največji presežek kvot, kaže, da so ta nezakonit uvoz in motnje na evropskem trgu neposredno povezane.

Ali namerava Komisija sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo teh nezakonitih razmer v skladu s členom 25 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom, pri čemer ne bo le znižala kvote za naslednje leto? Ali namerava Komisija poenostaviti ureditev uvoza za izboljšanje nadzora?

 
  
 

Glede na številke, ki jih je Komisija zabeležila iz podatkov, ki so jih spremljale države članice, je skupen uvoz paradižnikov v EU s poreklom iz Maroka dosegel 251 589 ton, tj. 16 259 ton več od količin, ki so določene v Protokolu 1 sporazuma o pridružitvi. V skladu z veljavnimi regulativnimi določbami je Komisija zmanjšala obseg dodatnih tarifnih kvot za 20 000 ton za obdobje od 1. novembra 2007 do 31. maja 2008.

V skladu s pravil Svetovne trgovinske organizacije med partnerja ni mogoče postaviti nobene prostovoljne omejitve (člen XI GATT). Zaradi tega lahko Maroko izvaža kakršne koli količine paradižnika, razen preferencialnih tarifnih kvot, pri čemer za ta izvoz veljajo zadevne carinske tarife. Komisija zato ne more upoštevati razlage, da je izvoz paradižnikov iz Maroka, zunaj preferencialnih kvot, nezakonit, kot je izjavil zadevni poslanec.

Uporaba člena 25 sporazuma o pridružitvi določa določbe za primer resne škode, ki jo utrpijo nacionalni proizvajalci podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju enega od delov, ali resnih motenj v gospodarskem sektorju ali težav, ki lahko povzročijo resno poslabšanje regionalnega gospodarskega položaja. Komisija trenutno nima nobenega elementa, s katerim lahko upraviči uporabo takšnih določb.

Komisija soglaša s članom glede potrebe po poenostavitvi in posodobitvi sedanjih pravil, povezanih s sistemom vhodnih cen. Zato je Komisija 21. novembra 2007 v upravljalnem odboru uradno razglasila, da so to pomembna vprašanja, ki jih je treba obravnavati ter ki se bodo obravnavala z namenom priprave ustreznih predlogov za spremembe pred 1. julijem 2008.

 

Vprašanje št. 76 predložil Nikolaos Vakalis (H-0912/07)
 Zadeva: Načrti za izgradnjo novih jedrskih elektrarn v sredozemskih državah
 

Egipt načrtuje izgradnjo štirih jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 4 000 Mw do leta 2020. Druge sredozemske države so sprejele podobne odločitve (nekaj časa nazaj Izrael ter nedavno Maroko, Alžirija in Libija), pojavile so se tudi informacije, da imata tudi Turčija in Albanija načrte glede jedrske elektrarne.

Ali lahko Komisija pove, ali namerava od njih zahtevati, naj ustanovijo resnično neodvisen organ za atomsko energijo z učinkovitimi pooblastili, glede na to, da so vse naštete države sosede EU in so ali partnerice v evrosredozemskem sodelovanju ali države kandidatke za pristop k EU? Ali bo od njih zahtevala, da sodelujejo z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, da se spremlja gradnja jedrskih elektrarn in zagotovi uporaba jedrske energije v miroljubne namene? Ali bo lahko sodelovala pri določitvi lokacije za gradnjo teh elektrarn glede na to, da je Sredozemlje območje posebej močne potresne dejavnosti? Glede na to, da nekatere od teh držav še niso ratificirale mednarodnih pogodb o neširjenju jedrskega orožja in o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ali namerava evropskim podjetjem, ki so vključena v gradnjo jedrskih elektrarn in jedrski gorilni cikel, priporočiti, naj ne podpišejo pogodb s temi državami, dokler ta obveznost ne bo izpolnjena?

 
  
 

Komisija zelo tesno spremlja nedaven potek dogodkov v zvezi z jedrsko energijo v soseščini EU, vključno s Sredozemljem.

Čeprav ni naloga Evropske unije ali Komisije, da se sprejema odločitve za tretje države, ali bodo uporabljale jedrsko energijo ali ne, tega razvoja dogodkov ni mogoče zanemarjati.

Pri tem je treba navesti, da so vse države v Sredozemlju, razen Izraela, podpisale Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.

Komisija je to vprašanje nedavno obravnavala v dvostranskih odnosih z nekaterimi zadevnimi državami, pri čemer je poudarila naslednje predpogoje:

Komisija priporoča, da je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju prva kontaktna točka za katero koli od držav, ki si prizadeva za razvoj civilnega jedrskega programa. Zadevne države morajo podpisati potrebne sporazume za zagotovitev, da spoštujejo jedrske varnostne ukrepe, ter upoštevati zadevne mednarodne konvencije o jedrski varnosti, fizični zaščiti in ravnanju z jedrskimi odpadki.

Bistveno je, da ima vsaka država, ki je zavezana razvoju civilnega jedrskega programa, najnaprednejši okvir za jedrsko varnost. To mora vključevati ustanovitev neodvisnega regulativnega organa, ki mora zagotoviti, da so ukrepi, potrebni za jamčenje visokih standardov varnosti, zaščite in neširjenja jedrskega orožja, sprejeti in se upoštevajo. Vendar varnost jedrskih naprav ostaja izključno odgovornost države, ki jih upravlja.

Komisija ima lahko pomembno vlogo na področju jedrske varnosti, tako da podpira razvoj zakonodajnih in regulativnih okvirov; prav tako lahko veliko prispeva k razvoju kulture jedrske varnosti v soseščini EU.

Vendar Komisija ni pristojna za podporo ali olajševanje razvoja jedrske infrastrukture.

 

Vprašanje št. 77 predložil Philip Bushill-Matthews (H-0916/07)
 Zadeva: Svoboda gibanja v EU
 

Ali lahko Komisija potrdi, da je v skladu z obstoječimi predpisi EU v zvezi s svobodo gibanja nezakonito, da države članice določajo kvote za igralce v športnih klubih na podlagi nacionalnosti?

Ali lahko Komisija pojasni tudi, ali lahko kateri koli delodajalec ali organizacija v eni državi članici posameznemu državljanu te države članice javno obljubi, da ima pri zaposlovanju prednost pred državljani EU iz drugih držav članic, tudi ko imajo vsi kandidati zakonito pravico do dela in so enako usposobljeni?

Ali lahko Komisija pojasni pod kakšnimi pogoji, če sploh, je takšna diskriminacija dovoljena?

 
  
 

Evropsko sodišče je večkrat izrazilo svoje mnenje v zvezi z odnosom med zakonodajo Skupnosti in športom(1). Sodišče je bilo mnenja, da je šport predmet zakonodaje Skupnosti le, kadar predstavlja gospodarsko dejavnost, ki jo lahko opravljajo profesionalni ali amaterski športniki. Če šport vključuje redno zaposlitev, ga pokriva člen 39 Pogodbe ES ter zanj velja prepoved diskriminacije državljanov EU na podlagi državljanstva iz členov 12 in 39 Pogodbe ES.

Razen tega morajo biti v skladu s členom 7(4) uredbe št. 1612/68(2) o prostem gibanju, ki se prav tako uporablja, kolektivne pogodbe in uredbe, ki urejajo zaposlovanje, nediskriminatorne. To velja za vse pogodbe, ki jih sklenejo javni in zasebni organi, vključno s športnimi organizacijami, kot je UEFA(3). Vendar je Sodišče dopuščalo izjemo k splošnemu pravilo o nediskriminaciji za tekmovanja, ki so povsem športne in ne gospodarske narave (npr. tekme med nacionalnimi ekipami). Hkrati je treba opozoriti, da je Sodišče jasno navedlo, da je treba vedno, kadar se uporabi sklicevanje na povsem športno naravo predpisov, izvesti natančno in dosledno analizo razlogov za izključitev posameznega pravila iz uporabe Pogodbe.

V tem okviru se zdi, da je vsako pravilo, ki pomeni določitev kvot na podlagi nacionalnosti za sestavo profesionalne ekipe, razen nacionalnih ekip, v nasprotju z zakonodajo Skupnosti o prostem gibanju delavcev. Ker ima člen 39 Pogodbe ES neposreden učinek, lahko posamezniki, ki menijo, da so bili diskriminirani, sprožijo pravni postopek v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami.

 
 

(1)Posebej glej primer C-415/93 Bosman, sodba z dne 15. decembra 1995.
(2)Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, UL L 257, 19.10.1968.
(3)Evropska nogometna zveza.

 

Vprašanje št. 78 predložil Seán Ó Neachtain (H-0924/07)
 Zadeva: Predpisi v zvezi z dajatev prostimi izdelki
 

Komisija je odobrila sporazum s Singapurjem, v skladu s katerim letališki organi EU potnikom, ki potujejo iz Singapurja v državo Evropske unije prek druge države Evropske unije, ne bodo zasegli dajatev proste tekočine. To je prvi tovrsten sporazum, ki ga je Komisija sklenila s tretjo državo v zvezi s tem vprašanjem.

Ali lahko Komisija pojasni, ali bodo lahko kmalu tudi druge države z Evropsko unijo sklenile sporazume, ki so podobni tistemu med EU in Singapurjem?

 
  
 

Julija 2007 je Komisija, potem ko je Parlament uveljavil svojo pravico do nadzora, sprejela uredbo št. 915/2007(1), s katero je ustvarila možnost izjem od prepovedi vnosa tekočin prek mest varnostnega pregleda na letališčih ES za tekočine, kupljene na letališčih tretjih držav, če te izpolnjujejo določene varnostne standarde.

Na podlagi uredbe je Komisija preverila varnostne standarde v Singapurju ter ugotovila, da izpolnjujejo zahteve uredbe. Na podlagi ugotovitev je predlagala izjemo za tekočine, ki so kupljene na letališču v Singapurju. Po zaključku postopkov komitologije je Komisija sprejela uredbo 31. 7. 2007.

Od sprejetja uredbe št. 915/2007(2) so naslednje države zaprosile za izjemo: Argentina, Armenija, Avstralija, Hrvaška, Kanada, Dubaj, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Malezija in Mauritius. Komisija je zahtevala, da pripravijo poročila, v katerih dokažejo, da izpolnjujejo varnostne standarde, ki jih zdaj pričakuje. Ko jih prejme, bo natančno ocenila, ali vsaka država izpolnjuje standarde, pri čemer bo verjetno izvedla preverjanja na letališčih. Nato se bo odločila, za katere države bo predlagala izjemo.

 
 

(1)Uredba Komisije (ES) št. 915/2007 z dne 31. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.
(2)Uredba Komisije (ES) št. 915/2007 z dne 31. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (Besedilo velja za EGP) – UL L 200, 1.8.2007, str. 3–4.

 

Vprašanje št. 79 predložil Mikel Irujo Amezaga (H-0929/07)
 Zadeva: Upravljanje evropskega socialnega sklada v Navarri (Španija)
 

V odgovoru na ustno vprašanje H-0769/07(1), ki ga je postavil avtor sedanjega vprašanja v zvezi z nepravilnostmi pri upravljanju evropskega socialnega sklada regionalne vlade Navarre (Španija), je Komisija navedla, da namerava organ za upravljanje evropskega socialnega sklada v Španiji pisno zaprositi za dodatne informacije o zadevnem poročilu in o ukrepih, potrebnih za odpravo nepravilnosti, ki jih je odkrilo računsko sodišče Navarre. S tem se je zavezala, da bo raziskala nepravilnosti, navedene v poročilu regionalnega računskega sodišča. Kot je Komisija seznanjena, to poročilo z naslovom „Sredstva, ki jih je Navarra prejela od Evropske unije – področje socialnega sklada 1997–2003“ obravnava upravljanje le do leta 2003.

Ali bo Komisija sprejela ukrepe za pridobitev informacij v zvezi z upravljanjem evropskega socialnega sklada s strani regionalne vlade Navarre za obdobje 2004–2007?

 
  
 

Kot je navedeno v odgovoru na ustno vprašanje (H-0769/07) v zvezi s poročilom Računskega sodišča avtonomne skupnosti Navarra „Sredstva, ki jih je Navarra prejela od Evropske unije – področje socialnega sklada 1997–2003“, je Komisija organ za upravljanje Evropskega socialnega sklada v Španiji zaprosila za dodatne informacije o vsebini poročila in o ukrepih za odpravo nepravilnosti, ki jih je odkrilo računsko sodišče Navarre.

Razen tega bo Komisija tesno sodelovala z zadevnimi španskimi organi, da bo poskusila zagotoviti, da prihodnji zahtevki za plačila s strani Navarre ne vključujejo nepravilnih izdatkov ter da se izdatki, ki so bili že potrjeni, finančno popravijo, kadar je to potrebno.

Komisija prav tako potrjuje, da je bila kopija poročila Računskega sodišča avtonomne skupnosti Navarra poslana Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF). Komisija opozarja, da OLAF oceni vse vhodne informacije, da določi, ali spadajo na področje njegove pristojnosti. Po zaključku ocene bo OLAF sprejel potrebne ukrepe, vključno z, če je potrebno, začetkom preiskave v skladu s postopki, ki jih določa Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(2).

 
 

(1)Pisni odgovor z dne 23.10.2007.
(2)UL L 136, 31.5.1999.

 

Vprašanje št. 80 predložil Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (H-0930/07)
 Zadeva: Upoštevanje pravil pakta stabilnosti in rasti
 

Komisija je zavrnila razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Poljski, kljub temu, da bo po napovedih Komisije, proračunski primanjkljaj Poljske leta 2007 znašal 2,7 % BDP, pri čemer bo v skladu z napovedi v zvezi z gospodarsko rastjo in inflacijo za leto 2008 proračunski primanjkljaj leta 2008 nižji od 3 % BDP. Poljska je ena od redkih držav članic EU, ki je uvedla pokojninske reforme, ki proračun obremenijo za več milijard zlotov vsako leto. Medtem ko sta največji državi članici območja eura, Nemčija in Francija, med letoma 2002 in 2005, tj. štiri leta zapovrstjo, presegli zgornjo mejo primanjkljaja, vendar da tema državama ne bi bilo treba naložiti kazni v višini več milijard eurov v skladu s paktom stabilnosti in rasti, so bila pravila pakta spremenjena. Obe državi morata končati reforme svojih pokojninskih sistemov. To daje nedvomen vtis, da Komisija vseh držav članic EU ne obravnava enako. Večjim državam članicam, ki so že del območja eura, ni treba upoštevati pravil pakta stabilnosti in rasti, medtem ko morajo druge države, ki želijo postati članice tega območja, kljub obsežnim reformam javnih financ vedno znova izvajati nadaljnje reforme. Kdaj se bo končalo neenako obravnavanje držav članic v zvezi z upoštevanjem pravil pakta stabilnosti in rasti?

 
  
 

Komisija je 20. novembra 2007 izdala sporočilo Svetu z naslovom „Ocena ukrepov, ki jih je Poljska sprejela kot odgovor na priporočilo Sveta 27. februarja 2007 v skladu s členom 104(7) na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem“. V tem priporočilu Svet Poljski priporoča, da čezmerni primanjkljaj popravi do leta 2007 ter v ta namen sprejme učinkovite ukrepe do roka 27. avgusta 2007. Poljska vlada je obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, Komisija pa je ocenila te ukrepe na podlagi napovedi iz jeseni 2007 ter sklenila, da Poljski na tej stopnji ni treba sprejeti nobenih dodatnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Sporočilo Komisije Svetu predstavlja vmesno oceno po izteku roka za sprejetje ukrepov. Za druge države v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je Komisija prav tako sprejela sporočila Svetu po izteku roka za sprejetje ukrepov, seveda če ocena sprejetih ukrepov ni bila negativna. V tem primeru je Komisija sprejela priporočilo za sklep Sveta, v katerem ugotavlja, da je bil sprejeti ukrep neprimeren.

Odločitev o razveljavitvi ali nerazveljavitvi je naslednji korak v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Poljskem. Razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem lahko temelji le na dejanskih podatkih. Dejanske proračunske podatke za leto 2007 bo ovrednotil Eurostat aprila 2008, zato pred tem datumom razveljavitev ni mogoča. Razen tega je za razveljavitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bistveno, da se zagotovi trajnost popravka primanjkljaja. Ta se oceni glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2008 za obdobje do leta 2009, ki bo objavljena do konca aprila 2008.

Reformiran pakt stabilnosti in rasti omogoča, da se upoštevajo stroški v zvezi z uvedbo pokojninske reforme, ki določa v celoti naložben pokojninski steber. Pri odločitvi o razveljavitvi ali nerazveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na Poljskem za te stroške veljajo pogoji pakta stabilnosti in rasti, tj. če se je primanjkljaj znatno in stalno slabšal in je dosegel raven, ki je blizu referenčne vrednosti.

Komisija vse države obravnava enakopravno. Reforma pakta stabilnosti in rasti se je izvedla za uvedbo bolj gospodarske utemeljitve, za boljši odraz vse večje gospodarske heterogenosti razširjene EU in za spodbujanje nacionalnega lastništva. Vlade vseh držav članic, vključno s Poljsko, so se pogajale o pravilih reformiranega pakta stabilnosti in rasti ter so ta pravila odobrile. Komisija natančno spremlja proračunski razvoj v vseh državah članicah ter se ustrezno odzove, kadar je to potrebno.

 

Vprašanje št. 81 predložil Antonios Trakatellis (H-0931/07)
 Zadeva: Onesnaževanje reke Axios
 

Industrijski obrati ob reki Axios v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, zlasti v mestu Titov Veles, v reko izpuščajo nevarne odpadke, pri čemer se v reko odlagajo tudi komunalni odpadki. Reka Axios teče skozi Grčijo in se izliva v Termajski zaliv.

Ali je Komisija seznanjena s temi razmerami in onesnaževanjem reke? Če je, ali bo sprejela ukrepe za omejitev tveganj zaradi izpuščanja žveplove kisline v reko ter za prepoved delovanja zadevnih industrijskih obratov, glede na to, da se želi Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pridružiti EU?

Ali bo Komisija ob upoštevanju dejstva, da se delta reke uvršča med mokrišča, ki jih nadzorujeta in ščitita Ramsarska konvencija in evropski program Natura 2000, ter da EU Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji finančno pomoč zagotavlja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v skladu z evropskim sporazumom o partnerstvu, sprejela ustrezne ukrepe, da bi zagotovila, da se dodeljena pomoč nameni tudi za vprašanja, povezana z okoljem v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji?

 
  
 

Komisija v celoti pozna okoljski problem v zvezi z odlaganjem onesnaževal v reko Vardar/Axios. Kot je poudarjeno v odgovorih Komisije na vprašanji E-0637/06 in H-442/00, se od leta 1997 namenja finančna pomoč za obravnavo tega problema. Trenutno obstaja mreža nadzornih točk in postaj za stalno spremljanje hidrološkega in okoljskega stanja območja razvodja Vardar/Axios, kar je omogočilo obsežno analizo kakovosti vode. Oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije so napovedale, da bodo v letu 2007 objavile poročilo z vsemi zadevnimi hidrološkimi, morfološkimi, kemičnimi in biološkimi podatki o kakovosti vode v reki.

Odgovornost nacionalnih organov je, da sprejmejo ukrepe proti onesnaževalom. Kot je poudarjeno v poročilu o napredku za to leto, je bil napredek na področju kakovosti vode omejen. Vendar je nova zakonodaja o vodah, ki so jo sprejele vlade in podeljuje jasne odgovornosti za upravljanje voda Ministrstvu za okolje in prostorsko načrtovanje, korak naprej. Komisija spodbuja organe, da prenesejo in izvajajo direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, takoj ko je to mogoče. Medtem ko je zakonodajni prenos na višji stopnji, so oblasti izjavile, da pred koncem leta 2009 ne bodo mogle v celoti izvesti pravil direktive na tem področju. Komisija bo nadaljevala s spremljanjem tega vprašanja ter ga bo ponovno odprla na svojih dvostranskih srečanjih.

V zvezi s predpristopno pomočjo Komisija v svojem dokumentu o strateškem programiranju za IPA za obdobje 2007–2009 priznava(1), da je treba še naprej izboljševati položaj v zvezi s kakovostjo vode. Zato je predlagala dodelitev sredstev za dejavnosti iz komponente III na področju čiščenja odpadnih voda. Vendar so prihodnje dejavnosti na tem področju prav tako odvisne od sposobnosti vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da upravlja s sredstvi EU iz komponente III.

 
 

(1)Instrument za predpristopno pomoč.

 

Vprašanje št. 82 predložil Ivo Belet (H-0936/07)
 Zadeva: Pogoji za prevzem podjetja Distrigas
 

Eden od pogojev, ki jih je Komisija postavila za združitev družb Gaz de France in Suez je bil, da mora Suez svoje zanimanje za belgijskega distributerja plina Distrigas prepustiti tretji stranki.

EDF, sestrsko podjetje koncerna GDF, ki ga prav tako nadzoruje francoska država, je že povedalo, da se zanima za prevzem Distrigasa.

Ali je za Komisijo sprejemljivo, da Distrigas prevzame EDF?

Kako bo Komisija na belgijskem trgu s plinom in energijo zagotovila ohranitev takšne konkurence, ki bo potrošnikom in podjetjem omogočila izbiro in nižje cene?

 
  
 

Eden od pogojev, ki jih Komisija postavlja za združitev družb Gaz de France in Suez dejansko je, da mora Suez svoje zanimanje za belgijskega distributerja plina Distrigas prepustiti tretji stranki.

Gaz de France in Suez morata predlagati kupca za opuščene posle, vključno z Distrigas. Komisija bo nato ocenila primernost vsakega predlaganega kupca ob upoštevanju kriterijev iz Odločbe Komisije z dne 14. novembra 2006 ter odobrila združitev s pogoji in obveznostmi. Odobritev predlaganega kupca bo odvisna od upoštevanja teh kriterijev. Komisija še ni prejela nobenega predloga v zvezi s kupcem za Distrigas. Komisija ne more špekulirati o primernosti namišljenega predlaganega kupca.

Poleg tega, če nakup Distrigasa izpolnjuje pogoje glede pristojnosti, ki jih določajo pravila Skupnosti za združitev ali nacionalna pravila za združitev, ga bo dodatno pregledal pristojni organ ali organi.

 

Vprašanje št. 84 predložil Johan Van Hecke (H-0940/07)
 Zadeva: Gobavost in tuberkuloza na Kitajskem
 

Po podatkih organizacij za pomoč, sta na Kitajskem gobavost in tuberkuloza še vedno razširjeni, pri čemer so ukrepi v zvezi z nadzorom in zdravljenjem teh bolezni odvisni od tuje pomoči. Na Kitajskem so v zadnjih petih letih odkrili 700 novih primerov gobavosti, kar je zaskrbljujoče visoka številka. V Guangxiju, eni od najrevnejših regij v državi z BDP, primerljivim z BDP Lesota v Afriki, bolne ljudi preženejo v osamljene vasi, kjer živijo v zapuščenih hišah, daleč vstran od sodobne Kitajske. Od države prejmejo 150 juanov na mesec, kar znaša 15 EUR, pri čemer v skladu z izračuni Združenih narodov živijo pod pragom revščine.

Ali je Komisija seznanjena z razmerami v zvezi z boleznimi, kot sta gobavost in tuberkuloza, na Kitajskem in neustreznim zdravljenjem teh bolezni? Ali bo Kitajske organe pozvala, naj si sami dodatno prizadevajo preprečiti širjenje teh bolezni, tako da ne bo izvajanje teh ukrepov odvisno le od tuje pomoči?

 
  
 

Komisija razume zaskrbljenost poslanca v zvezi z gobavostjo in tuberkulozo na Kitajskem.

Tuberkuloza ostaja glavni razlog smrti zaradi nalezljive bolezni pri odraslih na Kitajskem. Po ocenah Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) ima Kitajska drugo največji epidemijo tuberkuloze na svetu, pred njo je le Indija, z več kot 1,3 milijona novih primerov vsako leto.

Vendar je v zadnjih letih po izbruhu atipične pljučnice (SARS) Kitajska pokazala močno zavezanost boju proti tuberkulozi in drugim prenosljivim boleznim, vključno s povišanjem domačega financiranja.

Zaradi tega je Kitajska zdaj druga na seznamu držav, ki so povečale pokritost bolnikov s strategijo zdravljenja, pri kateri se bolnik med zdravljenjem spremlja tudi v domačem okolju (DOTS), ter je do konca leta 2005 dosegla svetovni cilj na področju odkrivanja tuberkuloze, in sicer 70 % odkritih primerov in 85 % uspešnost zdravljenja. Pri tem je treba omeniti, da zdravljenje rezistentne in multirezistentne tuberkuloze (MDR-TB) še ni široko dostopno, poleg tega se mora Kitajska soočiti tudi z izzivom tuberkuloze med notranjimi migranti ter zagotoviti, da se vsi bolniki diagnosticirajo, zdravijo in prijavijo.

ES trenutno financira projekt socialne varnosti EU-Kitajska s prispevkom ES v višini 20 milijonov EUR. Ta velik projekt, ki se izvaja od leta 2006, podpira posodabljanje in stroškovno učinkovitost socialnih sektorjev, vključno s sistemi zdravstvenega zavarovanja na ravni osrednje vlade in v šestih pilotnih provincah. Po pričakovanjih bo projekt z izboljšanimi modeli za sisteme zdravstvenega zavarovanja imel pomemben vpliv na socialno varstvo najrevnejšega prebivalstva Kitajske.

Kitajska še ni mogla uresničiti pomembnega cilja javnega zdravja, in sicer odpraviti gobavost. Po podatkih WHO je bilo na Kitajskem v obdobju 2002–2005 1400–1600 novih primerov gobavosti na leto. Vendar se je do leta 2005 izboljšala stopnja odkritih primerov, poleg tega je Kitajska dosegla prvi cilj odprave revščine na podnacionalni ravni.

ES je financirala poseben projekt (z 0,5 milijona EUR sredstev ES) v zvezi z gobavostjo v provinci Guanxi province, ki se je zaključil pred par leti, izvedla pa ga je organizacija Handicap International.

Poleg tega Komisija financira raziskovalni projekt z naslovom „Tuberkuloza na Kitajskem“, ki organizira analizo velike zbirke sevov mikrobakterij, ki povzročajo tuberkulozo, iz 31 kitajskih provinc. To bo zagotovilo znanje o raznolikosti sevov tuberkuloze na Kitajskem. Namen projekta je povečati sodelovanje s kitajskimi znanstveniki in prenesti tehnično znanje ter zbrati podatke v skupni zbirki podatkov in pripraviti analize prebivalstva. Tehnično znanje se bo preneslo v kitajske laboratorije.

Komisija se dobro zaveda izzivov, ki ostajajo na Kitajskem v zvezi z boleznimi, kot sta tuberkuloza in gobavost.

 

Vprašanje št. 85 predložil Athanasios Pafilis (H-0943/07)
 Zadeva: Oskrunitev otoka Makronisos, spomeniškega območja
 

Otok Makronisos, ki je bil za spomeniško območje razglašen leta 1989 s strani ministrstva za kulturo in leta 1992 s predsedniškim odlokom ter uvrščen na seznam spomeniško zavarovanih območij Mednarodnega združenja za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij (ICOMOS), se zdaj uporablja za pašo in nezakonit lov. V gledališče in cerkve, vključno z obnovljenimi, je bilo vlomljeno, pri čemer se uporabljajo kot ovčje ograde in gnojišče. Zato so ti objekti v skladu z uradnim policijskim poročilom zelo poškodovani. V odgovoru na vprašanje (H-0205/04(1)) je Komisija navedla, da bo ob upoštevanju vloge grških organov preučila možnost financiranja projektov za obnovo in razvoj tega spomeniškega območja in spomenikov, ki se na tem območju nahajajo.

Ali so grški organi zaprosili za financiranje projektov v zvezi z otokom Makronisos? Ali je Komisija mogoče seznanjena z obstojem projektov za obnovo in razvoj tega spomeniškega območja ter ali bo raziskala nezakonite dejavnosti na otoku, ki uničujejo zgodovinski spomenik ter „oltar svobode misli in zamisli“?

 
  
 

Organi držav članic morajo Komisiji predložiti vlogo le, če ta zadeva večji projekt v smislu členov 25 in 26 uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999(2) za obdobje 2000–2006 in členov od 39 do 41 uredbe Sveta št. 1083/2006(3) za obdobje 2007–2013. Za vse druge projekte se morajo države odločiti o njihovi vključitvi.

V skladu z načelom subsidiarnosti ostaja izvajanje intervencij strukturne politike dejansko na načelu partnerstva med državami članicami in Komisijo. V okviru tega partnerstva za zasnovo, pripravo, izvajanje, spremljanje, revizijo in ocenjevanje sofinanciranih intervencij je pobuda za vključitev posebnih projektov v operativne programe naloga grških organov.

V skladu z odstavkom 7 člena 4 uredbe (EC) 1080/2006(4) evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v obdobju 2007–2013 svojo pomoč med drugim usmerja v „investicije v kulturo, vključno z varstvom, spodbujanjem in ohranjanjem kulturne dediščine; razvoj kulturne infrastrukture za podporo družbeno-gospodarskemu razvoju, trajnostnemu turizmu in povečanju privlačnosti regij; ter pomoč za izboljšanje ponudbe kulturnih storitev z novimi storitvami z dodano vrednostjo“. Zato je projekt, ki ga omenja poslanec, načeloma lahko upravičen do sofinanciranja iz ESRR.

Komisija zato predlaga, da poslanec to vprašanje naslovi na pristojne grške organe. Komisija ni obveščena o kakršnem koli projektu, povezanem z otokom Makronisos.

 
 

(1)Pisni odgovor z dne 20.4.2004.
(2)Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih, UL L 161/1999,f 26.6.1999.
(3)Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi uredbe (ES) št. 1260/1999.
(4)Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi uredbe (ES) št. 1783/1999, UL L 210, 31.7.2006.

 

Vprašanje št. 86 predložil Milan Gaľa (H-0946/07)
 Zadeva: Ugrabitev izraelskih vojakov v Gazi
 

Pred približno enim letom in pol so bili v Gazi ugrabljeni trije izraelski vojaki. Zadevni mladi možje imajo družine v Izraelu in so bili pred tem civilisti. Do zdaj družine vojakov niso prejele nobenih informacij, kaj se je z njimi zgodilo, kar je v nasprotju z vsemi humanitarnimi zakoni, ki veljajo v civiliziranem svetu.

Avtorja tega vprašanja zanima, ali si Komisija namerava prizadevati za pridobitev informacij o tem, ali so vojaki živi, kakšno je njihovo zdravstveno stanje ter v kakšnih razmerah se nahajajo. Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za zagotovitev njihovega brezpogojnega izpusta ali, če je to potrebno, za zagotovitev dostojne vrnitve njihovih posmrtnih ostankov v domovino?

 
  
 

Komisija je prav tako zaskrbljena zaradi nadaljnjega ujetništva treh ugrabljenih izraelskih vojakov.

Komisija še naprej uporablja širše evropske in mednarodne politične okvire za širitev svojega poziva za njihov izpust.

Četverica in Svet za splošne zadeve in zunanje odnose sta večkrat ponovila svoj poziv za njihov izpust. Komisija prav tako nadaljuje politični dialog z libanonsko vlado, palestinskimi organi in partnerji v tej regiji, v katerega vključuje njihova prizadevanja na tem področju.

 

Vprašanje št. 87 predložila Diamanto Manolakou (H-0949/07)
 Zadeva: Četrti okvir podpore Skupnosti in gozdne karte
 

Zaradi zavračanja Komisije, da bi bila priprava gozdnih zemljevidov upravičena do sofinanciranja iz četrtega okvira podpore Skupnosti, država ne more zaščititi gozdnih ekosistemov, saj so gozdne karte podlaga za vzpostavitev gozdnega in zemljiškega katastra, ki sta bistvena za razmejitev in zaščito gozdnih ekosistemov. Kot utemeljitev je Komisija navedla, da je v okviru tretjega okvira podpore Skupnosti predviden podoben projekt grškega katastra Ktimatologio A.E. v zvezi z razmejitvijo gozdov in gozdnih ekosistemov. Vendar pristojne službe in znanstveni organi menijo, da projekt ni povezan s pripravo gozdnih kart.

Ali bo Komisija ponovno preverila to vprašanje ter omogočila sofinanciranje projekta v zvezi s pripravo gozdnih kart v Grčiji v okviru četrtega okvira podpore Skupnosti?

 
  
 

Kar zadeva razvoj podeželja priprava gozdnih kart ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ker ne spada med upravičene ukrepe glede na določbe uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

V okviru 3. programskega obdobja (2000–2006) se večji projekt „Infrastruktura podatkov in IT za sodoben kataster v Grčiji“ sofinancira iz Evropskega sklada za razvoj podeželja (ESRP) v okviru operativnega programa „Informacijska družba“. V tem okviru je predviden podprojekt za določitev gozdnih območij. Osnovni cilj je z uporabo starih in novejših osnovnih kart pojasniti gozdna območja za celotno državo, tako da je gozdna služba lahko pravočasno pripravljena za poročila o gozdovih, ki so v državni lasti.

 

Vprašanje št. 88 predložil Pedro Guerreiro (H-0952/07)
 Zadeva: Finančna sredstva Skupnosti za prihodnjo evropsko pomorsko politiko
 

Komisija je nedavno predložila predloge v zvezi s prihodnjo „celostno pomorsko politiko EU“.

V skladu s katero koli pobudo na tem področju morajo biti države članice pristojne za upravljanje svojega ozemlja, zlasti teritorialnih vod in izključnih ekonomskih con (IEC), na različnih področjih, kot so izraba virov, prevoz, raziskave, upravljanje meja in varnosti, regionalno načrtovanje, okoljske in gospodarske dejavnosti, kot je ribolov.

Kako namerava Komisija ob upoštevanju načela, da je treba za nove prednostne naloge zagotoviti nova sredstva, v okviru proračuna Skupnosti financirati to politiko, ki v skladu z besedami Komisije „potrebuje tudi dobro finančno podlago“?

 
  
 

Zakonodaja Skupnosti na različne načine vpliva na dejavnosti v teritorialnih vodah in izključnih ekonomskih conah (IEC), kot so izraba virov, prevoz, raziskave, upravljanje meja in varnosti, regionalno načrtovanje, okolje in ribištvo.

Obstajajo mehanizmi za financiranje, povezani s temi politikami, poleg tega je financiranje na voljo zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 7. okvirnega programa Skupnosti za raziskave in Evropskega sklada za ribištvo.

Sčasoma bo celostni in splošen pristop k zadevam v zvezi z morjem, predlagan v nedavnem sporočilu Komisije z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ omogočil več skladnosti med sektorskimi politikami v zvezi z oceani in morji ter skladnejšo uporabo s tem povezanega financiranja.

Prav tako je treba opozoriti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. julija o pomorski politiki dal prednost „oblikovanju proračunske postavke z naslovom „Pomorska politika: Pilotni projekti“ za spodbujanje pilotnih projektov, ki si prizadevajo za integracijo različnih sistemov za spremljanje in nadzor morij, združevanje znanstvenih podatkov o morju ter širjenje mrež in najboljših praks na področju morske politike in obalnega gospodarstva; poziva, da se pomorska politika ustrezno upošteva v proračunski strukturi politik in inštrumentov EU za obdobje po letu 2013“. Sprejetje proračuna s strani Parlamenta za pilotne projekte pomorske politike bi bilo pomemben prvi korak k financiranju pomorske politike.

 

Vprašanje št. 89 predložil Jörg Leichtfried (H-0953/07)
 Zadeva: Prevoz živali
 

V zvezi z mojim vprašanjem H-0869/07 se Komisiji sicer zahvaljujem za obsežne informacije, ki jih je zagotovila v odgovoru z dne 13. novembra 2007, vendar poudarjam, da Komisija žal ni odgovorila na eno od točk. Ali lahko Komisija zato odgovori na naslednje vprašanje:

kako je možno s temi več kot 60 000 podpisi čim bolj učinkovito zagotoviti, da Parlament skupaj s Komisijo in Svetom odločneje ukrepa glede tega vprašanja v zvezi z zlorabami pri prevozu živih živali?

 
  
 

Za dopolnitev svojega odgovora na vprašanje H-0869/07 želi Komisija ponovno potrditi svoje globoko spoštovanje do stališč 60 000 in več državljanov, ki so izrazili svojo zaskrbljenost v zvezi s prevozom živali.

Komisija se strinja s poslancem, da je treba bolje izvajati pravila EU za dobro počutje živali med prevozom.

Komisija je v prejšnjem odgovoru že razložila sprejete ukrepe in prihodnje načrte za zagotavljanje tega cilja.

Komisija je v preteklosti prejela druge peticije v zvezi z dobrim počutjem živali in jih še naprej upošteva pri pripravi svoje politike.

 

Vprašanje št. 90 predložil Hans-Peter Martin (H-0957/07)
 Zadeva: Izdatki za pokojnine pogodbenih uslužbencev agencij Evropske unije
 

V agencijah Evropske unije je zaposlenih več sto pogodbenih uslužbencev, ki so upravičeni do pokojnine iz proračuna EU.

Ali je Komisija obravnavala vprašanje v zvezi s prihodnjimi proračunskimi izdatki za pokojnine pogodbenih uslužbencev agencij Skupnosti ter/ali izvedla izračune?

Na kakšen način je obravnavala to vprašanje in kakšni so izračuni? Ali Komisija predvideva kakšne težave v zvezi z izdatki za pokojnine pogodbenih uslužbencev?

 
  
 

Pogodbeni uslužbenci, ki jih zaposlijo izvajalske in regulativne agencije, plačujejo enake prispevke za pokojninsko zavarovanje kot uradniki in začasno osebje, tj. 1/3 zneska, potrebnega za zavarovalno podlago, kar zdaj znaša 10,25% osnovne plače, pri čemer imajo enake pokojninske pravice, tj. od 1,9 % do največ 70 % končne osnovne plače na leto.

Zato za pogodbene uslužbence veljajo enaka pravila kot za uradnike ali začasno osebje, pri čemer jih lahko razdelimo v dve kategoriji:

tako kot uradniki in začasno osebje morajo pogodbeni uslužbenci, ki niso izpolnili pravice do pokojnine iz pokojninskega zavarovanja evropskih institucij (imajo manj kot deset let delovne dobe in so stari manj kot 63 let), prenesti aktuarsko vrednost pokojnin, posodobljeno ob datumu prenosa, na drugo pokojninsko zavarovanje (člen 109(1) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter priloga VIII, člen 11(1) kadrovskih predpisov);

pogodbeni uslužbenci, ki imajo ob prekinitvi sodelovanja deset let delovne dobe ali so stari več kot 63 let, so upravičeni do pokojnine pod enakimi pogoji kot uradniki (člen 109(1) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in člen 77 kadrovskih predpisov).

Sredstva za plačilo pokojnin so zagotovljena v okviru proračuna (naslov 30, poglavje 1, člen 13). V predhodnem predlogu proračuna za leto 2008 so navedeni izračuni, vključno z oceno števila upokojencev agencij(1).

 
 

(1)Glej KOM(2007) 300, str. 313.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov