Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 14. januar 2008 - Strasbourg

15. Davčna obravnava izgub v čezmejnih primerih (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0188/2005) gospe Kauppi v imenu odbora za gospodarske in denarne zadeve o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih [2007/2144(INI)].

  Piia-Noora Kauppi, poročevalka. − Gospod predsednik, na začetku želim poudariti, o čem govori moje poročilo, o katerem danes tu razpravljamo. Medtem ko poročilo v osnovi obravnava obdavčevanje, je pravo vprašanje v tem primeru ustrezno delovanje notranjega trga EU.

Svetovno gospodarstvo se razvija na način, ki vse bolj pritiska na Evropo, naj ohrani svojo konkurenčnost, kar je dejstvo, ki se poudarja in podpira na več instancah, zlasti v lizbonski strategiji in njenih revizijah. Pri soočanju s tem izzivom moramo delovati proaktivno ter verjamem, da je v celoti delujoč enotni trg prednostna naloga za dosego tega.

Poleg prostega pretoka blaga, ljudi in storitev to v osnovi pomeni enake konkurenčne pogoje za vsa evropska podjetja, da lahko poslujejo kjer koli v Evropi, kot bi bila v eni državi, na domačem trgu – resnično domačem trgu – kjer odločitve temeljijo na resnični gospodarski prednosti in ne na izkrivljenih pogojih, ki jih ustvari odvečna birokracija.

Ovire temu prostemu pretoku niso razlog le za ne najboljše gospodarske izbire, ampak tudi preprečujejo širjenje evropskih podjetij. Dejstvo, da nekatere tovrstne ovire še vedno ostajajo, je obžalovanja vredno, ker je vseevropski domači trg temeljni kamen za rast evropskih podjetij in predpogoj za nastanek več evropskih svetovnih vodilnih družb.

Čezmejna konsolidacija izgub – predmet tega poročila – je korak proti takšnemu delujočemu domačemu trgu. Trenutno se na tem področju skupina, ki deluje znotraj ene države članice, v zvezi z davki obravnava zelo prednostno v primerjavi s skupinami, ki delujejo v čezmejnim okolju. Znotraj ene države članice lahko podjetje navadno poravna izgube, ki jih imajo njegove podružnice in hčerinske družbe pri obdavčevanju matične družbe. Vendar se v primeru podružnic in hčerinskih družb v drugih državah članicah, nacionalna zakonodaja zelo razlikuje.

V večini primerov se, če je konsolidacija izgub zaradi davkov znotraj iste skupine mogoča, ta vseeno odobri, ampak s precejšnjimi in različno dolgimi zamudami. To neskladje ima hude posledice za ustrezno delovanje notranjega trga. Izkrivlja odločitve glede naložb, ustvarja oviro za vstop na nekatere trge, medtem ko daje nepravično prednost večjim trgom, na katerih je izgube mogoče lažje absorbirati. To zlasti ovira zmožnost malih in srednje velikih podjetij, da se širijo, ker imajo ob ustanovitvi pogosto izgube, ki jih ne morejo takoj absorbirati – za mala in srednje velika podjetja je zelo pomemben tudi časovni dejavnik. Obstoj različnih zakonodaj v državah članicah prav tako povečuje stroške usklajevanja, ki si jih mala in srednje velika podjetja komaj lahko privoščijo ter vodijo k davčnemu inženiringu z večjimi podjetji.

Končno, zamude pri odbitku izgube od davčne osnove so razumljivo drage in obremenilne za vsa evropska podjetja. Kadar je kapital, ki ga je mogoče zakonito pridobiti, vezan, pogosto za več let, so stroški visoki, ker trenutna nacionalna zakonodaja glede odbitka izgube od davčne osnove ne dopušča takojšnje konsolidacije.

To poročilo spodbuja rešitev za to s spodbujanjem možnosti za poravnavo izgub v istem davčnem letu, kar bi nerazumljivo časovno obremenitev preneslo s podjetja na javni sektor. To bi tudi izenačilo konkurenčne pogoje ter hkrati znižalo stroške podjetij za usklajevanje. Prav tako bi pomenilo, da je davčna domena ena, kadar je še vedno treba opraviti delo, da se najbolj izkoristi notranji trg. To ne pomeni uskladitve davčnih stopenj, ampak da je davčna konkurenca zdrava lastnost evropskega gospodarstva. Vendar to pomeni pripravo zakonodaje za olajšanje čezmejnega poslovanja, za vzpostavitev enakopravnih konkurenčnih pogojev, kadar naložbe temeljijo na neizkrivljenih gospodarskih koristih.

Zato pozdravljam dejavnosti Komisije na tem področju pri spodbujanju čezmejnih ukrepov v zvezi z odbitkom izgube od davčne osnove. Želim, da Parlament podpre to nujno potrebno zakonodajo ter sem hvaležen za sporočila o podpori, ki smo jih prejeli med procesom. Menim, da bo mnenje Parlamenta o tem vprašanju časovno ustrezno, ker je tudi Evropsko sodišče pozvalo k političnemu vodstvu na tem področju.

Prav tako želim spodbuditi Komisijo, naj podpre skupno konsolidirano davčno osnovo kot dolgoročno rešitev, za katero upam, da jo bo v tem poročilu podprl tudi ta Parlament. Vendar je skupna konsolidirana davčna osnova dolgoročen projekt, katerega uresničitev je še daleč v prihodnosti. V vmesnem času so nujno potrebni čezmejna zakonodaja, odbitek izgub od davčne osnove in konsolidacija izgub ter takojšnja pomoč za nekatere resne težave, s katerimi se srečujemo pri delovanju notranjega trga.

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, pred tedni smo, kot se spomnite, razpravljali o prispevku davčne in carinske politike k lizbonski strategiji za rast, delovna mesta in konkurenčnost. Odbitek čezmejne izgube od davčne osnove je ključni element za vzpostavitev konkurenčnega notranjega trga brez ovir ter s tem prispeva k rasti in zaposlovanju.

Naj razložim pomen odobritve odbitka čezmejne izgube od davčne osnove za notranji trg. Predstavljajte si malo ali srednje veliko podjetje, ki uspešno deluje na domačem trgu. Ko začne načrtovati širitev svojega delovanja na druge države članice, na notranji trg, se ne bo srečalo le s težavami v zvezi z dodatnimi stroški za usklajevanje. Zato v več primerih mala in srednje velika podjetja ne bodo sposobna poravnati začetnih izgub z dobički, ki jih še naprej ustvarjajo v državi članici, v kateri je sedež podjetja.

Neupoštevanje tujih izgub povzroči dvojno obdavčevanje ter številna mala in srednje velika podjetja odvrača od vlaganj v druge države članice. Z novo pobudo za odbitek čezmejnih izgub od davčne osnove lahko večja podjetja – vendar predvsem mala in srednje velika podjetja – lažje širijo svoje dejavnosti v tujino in uživajo vse koristi notranjega trga.

Pobuda za odbitek čezmejnih izgub od davčne osnove vsebuje ciljno usmerjeno rešitev za kratko do srednje ročno obdobje in predstavlja vmesni korak. Vendar morate vedeti, da bo ta pobuda v prihodnosti lahko dopolnjevala skupno konsolidirano davčno osnovo, zlasti za podjetja, ki jih ne zajema skupna konsolidirana davčna osnova.

Pobuda za odbitek čezmejnih izgub od davčne osnove je glede področje uporabe bolj omejena kot bi bila konsolidacija davčne osnove v okviru skupne konsolidirane davčne osnove, ker zagotavlja samodejno in obsežno poravnavo vseh dobičkov in izgub znotraj skupine podjetij.

Zelo cenim odločno podporo, ki jo je izrazila gospa Kauppi v svojem poročilu za pobudo Komisije na področju odbitka čezmejnih izgub od davčne osnove, za uskladitev pristopa in seveda za naše delo na področju skupne konsolidirane davčne osnove.

Tako kot vi sem prepričan, da moramo nadaljevati naša prizadevanja za odpravo davčnih ovir na notranjem trgu.

  Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE – (HU) Hvala vam, gospod predsednik. Komisarju in gospe Kauppi bi se rad zahvalil za to poročilo. Obravnavala sta pomembno vprašanje, ki vzbuja občutljiva in nasprotujoča si čustva.

Dve pripombi. Po eni strani se mi zdi pomembno, da matična družba in podružnica z vidika notranjega trga nista prikrajšani zgolj zato, ker delujeta v dveh različnih državah članicah v primerjavi z družbami, ki delujejo le v eni državi članici.

Zato vas pozivam, da ovržete dvojno obdavčevanje, kot je povedal komisar, morda z mehanizmom za elektronsko sodelovanje. Glede na časovne dejavnike lahko spodbujamo učinkovito čezmejno dejavnost gospodarskih udeležencev ter uporabimo kreditne metode in metode izvzetja.

Hkrati menim, da moramo biti zaskrbljeni, kadar podružnica ustvarja dobiček, matična družba pa izgubo. Gospa Kauppi, v novih državah članicah je z našega vidika to na primer bolj zanimivo.

Moja druga točka o odpravi dvojnega obdavčevanja zadeva skupno konsolidirano davčno osnovo. O tem se moramo še pogovoriti, vendar imam zadržke. Ne želim zagovarjati davčne suverenosti, vendar ne vidim jasno vpliva skupne konsolidirane davčne osnove. Prav tako se bojim velikega političnega pritiska za najnižjo stopnjo, tako kot za DDV ali davek na dohodek. Predlogi socialistov in komunistov ter morda tudi predstavnikov levega krila to nakazujejo, čeprav menim, da maastrichtska merila to preprečujejo.

Vendar se bojim, da ni jasno, kakšen bo vpliv na nove kapitalsko revne vzhodnoevropske članice, če upoštevamo pretok kapitala na notranjem trgu. Kje bo uprava? Ali bo mogoče ohraniti posamezne davčne olajšave, da se zagotovi protiutež neugodnemu položaju na področju infrastrukture?

Iz teh razlogov se bom vzdržal teh poglavij, vendar se želim ponovno zahvaliti komisarju in poročevalki. Hvala vam, gospod predsednik.

  Donata Gottardi, v imenu skupine PSE. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, predlog resolucije, o katerem bomo glasovali jutri, kaže na potrebo po davčni politiki na ravni EU.

To ne pomeni odprave ali brzdanja nacionalnih davčnih politik; nihče ne dvomi o sposobnosti posameznih držav članic na tem področju. Vendar pomeni, da jih je treba pospremiti in uskladiti, zlasti kadar, kot v primeru izgub podjetja pri čezmejnem poslovanju, odločitve o združitvi ali selitvi, ki jih sprejmejo podjetja znotraj ali zunaj Evrope presegajo nacionalne meje.

Jasno, ne le nacionalne uredbe, ampak tudi dvostranski sporazumi niso dovolj glede na to, da je v dobi globaliziranih finančnih trgov in globalizirane proizvodnje ta pojav pogost in presega meje posameznih držav. Vsebina predloga je rezultat soglasja glede številnih točk; poudarila bom najpomembnejše, pri čemer se zahvaljujem poročevalki za njeno stalno pripravljenost za sodelovanje.

Sedemindvajset različnih davčnih sistemov ovira nemoteno delovanje notranjega trga in pomeni oviro za podjetja, zlasti majhna, kot je povedal komisar Kovács. Prva trditev v tem besedilu je samoumevna, izraža globoko zaskrbljenost zaradi negativnega vpliva, ki ga ima različna obravnava čezmejnih izgub držav članic na delovanje notranjega trga.

Predlagana rešitev je še vedno prehodna in začasna, ker je edina popolna rešitev skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb (CCCTB). Zato podpiramo sporočilo Komisije kot pomemben korak pri obravnavi položaja, medtem ko pozivamo k ustreznemu usklajevanju med državami članicami, kar zadeva časovni razpored in rešitve: Citiram iz odstavka 4.

Pomembno je, da opozorimo na obstoj skupnih evropskih institucij, kot so evropsko podjetje ali evropska zadružna podjetja ter postopke EU v zvezi s skupinami podjetij na ravni Skupnosti. Te je treba nadgraditi, ker nam ne omogočajo le, da obudimo vezi z industrijo ter tako vplivamo na zaposlovanje, ampak da priznamo oblikovanje stabilnih skupin na ravni Skupnosti. Konec koncev, želimo spodbujati razvoj in vpeljavo proizvodnega sistema, ki ima s svojem središču Evropo in ne posameznih držav članic, proizvodni sistem, ki se sledi zavajajočim glasovom in se v posameznih državah taktično razvija na podlagi davčnih olajšav, poravnave dajatev in izgub, kjer je to primerno. Proizvodni sistem mora biti tak, da se lahko zanaša na enako obravnavo in se prepreči različne računovodske prakse glede na to, ali ima nadzorno podjetje sedež le v eni državi ali je prisotno v več državah.

Tega rezultata ni mogoče doseči brez ustreznih pravil in enotnih pogojev. Priznavanje, da bi dobičkonosna davčna konkurenca bistveno ogrozila vsebino tega predloga ne pomeni, da mu v ideološkem smislu nasprotujemo.

  Olle Schmidt, v imenu skupine ALDE. – (SV) Zahvaljujem se Piii-Noori Kauppi za dobro poročilo. Navaja uravnotežene podatke o težavah, ki se pojavljajo na notranjem trgu, če imamo 27 različnih davčnih sistemov. Globalizacija je, kot je bilo omenjeno, še dodatno povečala potrebo po skupnem pristopu k davčnim vprašanjem v EU, da je mogoče preprečiti ovire konkurenci. Različna pravila in birokracija prav tako pomenijo izgubo gospodarske moči podjetij in izgubo delovnih mest v EU. Potrebujemo jasnejša pravila in pristop, ki daje prednost podjetjem, kot je predlagala gospa Kauppi. Morda moramo nekateri od nas odpreti oči.

Kot vsi vemo so davki občutljivo vprašanje. Ključne besede so davčna konkurenca in svoboda držav, da določijo svoje davčne stopnje. Dolgoročni cilj Komisije je doseči konsolidirano davčno osnovo za podjetja. Ker tega ni mogoče doseči, je treba izvajati ciljno usmerjene ukrepe, ki so odločilni za učinkovitost na notranjem trgu.

Poročilo pregleduje različne možnosti za ukrepanje in kaže, kako so posamezne države izbrale različne pristope, kar je dobro, vendar ni dovolj. Načeloma je razumno, da podjetja poravnavajo čezmejne izgube znotraj podjetja ali med podjetji v konzorciju. Da bi olajšali takšno ureditev, je potreben skupen pristop k obdavčevanju, z drugimi besedami konsolidirana davčna osnova za pravne osebe. V skupini ALDE menimo, da je to prava pot. Uvedba skupne konsolidirane davčne osnove za podjetja sama po sebi ne bo preprečevala davčne konkurence, prej nasprotno. Davčna osnova bo skupna, preglednost pa boljša. Ta nov sistem bo izboljšal možnosti predvsem za mala in srednje velika podjetja, da poravnajo svoje izgube. Zaskrbljeni finančni ministri – in teh ni malo – so lahko brez skrbi. Vaša pristojnost za pobiranje davkov bo ostala.

V zvezi s bi naša skupina želela ločeno glasovanje, katerega prvi del lahko ločeno obravnava trošarine. Kar zadeva preostalo, se nagibamo k vzdržanju pri glasovanju o predlogu spremembe Donate Gottardi k uvodnima izjavama E in F, da se olajša čezmejno soglasje in široka podpora v Parlamentu za to odlično poročilo.

  Dariusz Maciej Grabowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, poročevalka si zasluži priznanje za njeno delo, vendar je to kontroverzno poročilo. Glasovali bomo proti in tule bom razložil zakaj.

To je poskus za poenotenje davčnih sistemov v Uniji ter za določanje davčnih rešitev državam članicam. Razen tega daje čezmejnim podjetjem prednost pred malimi in srednje velikimi podjetji, zaradi česar bi številna domača podjetja morala ustanoviti podružnice in hčerinske družbe v drugih državah brez kakršnega koli gospodarskega razloga, zgolj zato, da bi imele koristi od določb, ki veljajo za čezmejna podjetja.

Rad bi poudaril, da so več let čezmejna podjetja izkoriščala pomanjkanje kvalifikacij in odsotnost korupcije uradnikov v nekdanjih komunističnih državah, pri čemer so se zatekla k davčnim in računovodskim zankam, da bi prijavila izgube in se izognila plačevanju davkov. Unija je to obsodila. Nova določba bi dopustila, da se takšno vedenje nadaljuje ter bi mu dala pravno podlago. Posebej sem presenečen zaradi negativnih posledic za države stare Unije, ker bi se njihovi davki zmanjšali.

Menim, da je najprej treba rešiti težavo davčnih in računovodskih zank za čezmejna podjetja v Uniji ter izboljšati davčni sistem, zlasti v novih državah članicah. To bi pomagalo pri preprečevanju in odkrivanju davčnih prekrškov.

  Sahra Wagenknecht, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v določeni meri se lahko strinjamo z eno zadevo: sedanji položaj v EU, ko en ob drugem deluje 27 različnih pravnih sistemov na združenem skupnem trgu s popolnoma prostim pretokom kapitala, je povsem napačen. Tu se enotnost resnično konča. Davčna konkurenca je davčni damping za bogate in močne ter določa le večjo davčno obremenitev ljudem s povprečnimi dohodki in potrošnikom. Ne preseneča nas, da je ta položaj posebej ugoden za lastnike nepremičnin in velika podjetja.

Kar je resnično presenetljivo in skrb vzbujajoče je dejstvo, da ta parlament še vedno razpravlja o tej resničnosti, medtem ko bi moral v resnici zastopati interese več ljudi, ne le elite. Kljub vsem svojim različicam in različnim ocenam je poročilo Kauppijeve še vedno le običajno zavajanje. To velja za stališče, ki je bilo sprejeto o domnevnem pozitivnem vplivu davčne konkurence, ter za način, kako obravnava dejansko vprašanje, in sicer davčno obravnavo izgub pri čezmejnem poslovanju.

Javna skrivnost je, da podjetja redno uporabljajo olajšavo za čezmejne izgube za zmanjšanje davkov, tako da svoje dobičke prenašajo na območja z nizkimi davki in v države z nizkimi davki. Pri tem so zelo uspešni, kot kaže statistika: takšna navidezna poravnava izgube je dejansko pomenila, da je v zadnjih 20 letih znesek plačanega davka na dobiček multinacionalk stalno padal. Odločitve Evropskega sodišča so namenjene le za olajševanje te davčne ureditve in so zato močno posegle v davčno suverenost držav članic. Vse to enostavno spodbuja prizadevanje za opustitev davka na podjetja.

Tisti, ki podpirajo tak razvoj dogodkov, želijo Evropo, v kateri se na vrhu kupa nabirajo izjemne količine bogastva, medtem ko se na dnu povečuje revščina, nekdanji srednji razredi pa se preživljajo od dohodkih, katerih resnična vrednost dejansko pada. Želimo videti drugačno Evropo ter socialno pravično davčno politiko. Zato bo naša skupina zavrnila to poročilo.

  John Whittaker, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, poročevalec trdi, da bo ta pobuda spodbujala mala in srednje velika podjetja k širitvi njihovega čezmejnega poslovanja. Vendar ne dvomim, da so jo zelo spodbujale velike multinacionalke, ker imajo največ koristi od tega. V moji državi, Veliki Britaniji, je večina podjetij malih ter zagotavljajo približno 70 % vseh delovnih mest. Le manjši delež teh je zainteresiran za poslovanje v tujini. Vendar je moj glavni ugovor temu to, da to pomeni več vmešavanja Evropske unije v obdavčevanje. Glede na izkušnje EU v zvezi z davkom na dodano vrednost, to pomeni neskončne spremembe zakonodaje. Doslej smo imeli osem direktiv o DDV, kljub temu na tem področju še vedno vladata zmeda in nagnjenost k goljufijam.

Podjetja najuspešneje poslujejo, kadar veljajo enostavna in razumljiva pravila, kot je pravkar povedal gospod Schmidt. EU ve, kako storiti eno stvar in to izvede do popolnosti. To je zapletati stvari. Zato je, v nasprotju s stališči drugih poslancev, precej boljši načrt spodbujati davčno konkurenco. Tako bodo tiste države, ki imajo najnižje davke in najbolj enostavno obdavčevanje, privlačile največ podjetij.

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsednik, različna obravnava izgub s strani različnih držav članic izkrivlja konkurenco na notranjem trgu, je nepravična in spodbuja slabo davčno prakso. Zato pozdravljamo pobudo Komisije, da predlaga najmanjšo raven uskladitve teh pravil, ter upa, da se bo Svet strinjal s tem predlogom. To je področje, na katerem je boljša ureditev bistvena, zlasti za odpravo s tem povezanih pravnih negotovosti, kar je povzročilo ponavljajoče se zatekanje na Sodišče Evropskih skupnosti in je prispevalo k vse večji negotovosti na področju gospodarskih odnosov, kar je škodilo družbam ter malim in srednje velikim podjetjem.

Povsem nujno je zagotoviti, da so različne davčne prakse združljive z učinkovitim delovanjem notranjega trga. Kakovost poročila, ki ga je pripravila poročevalka, gospa Kauppi, je omogočila doseganje širokega soglasja med glavnimi političnimi skupinami glede temeljnih elementov tega poročila. Vendar lahko nekateri nebistveni vidiki poročila v njegovi prvotni različici ovirajo ta sporazum. Predvsem po mnenju socialistične skupine ta postopek ni združljiv z odprto obrambo praks davčne konkurence. Te prakse spodbujajo umetne selitve podjetij, kapitala in ljudi. Takšne selitve pogosto povzročajo tako socialno kot okoljsko krizo ter zlom proizvodnje. Razen tega v nekaterih gospodarstvih davčna konkurenca povzroča resne težave za makrogospodarsko ravnovesje, kar ima različne posledice, zlasti v smislu ravni kakovosti in količine javne lastnine, ki jo dajo te države na voljo svojim državljanom.

Socialistična skupina v Evropskem parlamentu verjame, da bi bilo za vprašanje takšnega strateškega pomena zelo koristno Komisiji in Svetu predložiti stališče Evropskega parlamenta s široko podporo. Na področju te pobude čaka Evropsko unijo še dolga pot, zlasti v smislu oblikovanja pogosto omenjene skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb. Oblikovati moramo politične pogoje za to prihodnje delo.

Sporazum o tem poročilu je na dosegu roke. Upamo, da bo, ko pride do končnega glasovanja, duh sodelovanja med različnimi glavnimi političnimi skupinami omogočil soglasje o glavnih sporočilih, ki jih je treba sprejeti za obsežno končno odobritev. Ti drugotni vidiki, ki nas politično ločujejo v taki meri, ki je ni mogoče preseči, ne smejo preprečiti te odobritve.

Pozdravljamo dejavno sodelovanje v tem postopku s strani različnih poslancev predvsem iz skupine PPE-DE, vključno s poročevalko, njihovo prizadevanje za soglasje in njihovo odprtost, ki sta omogočila soglasje o temeljnih vprašanjih tega poročila. Hvala vam, gospod predsednik.

  Margarita Starkeviciute (ALDE). – (LT) Vašo pozornost želim usmeriti na vprašanje, o katerem veliko govorimo, različne pomanjkljivosti notranjega trga, ter poudariti dejstvo, da nam razvoj notranjega trga zagotavlja številne prednosti. Ta dokument je pomemben z vidika zagotavljanja prednosti za izboljšanje produktivnosti dela podjetij, ki delujejo na enotnem trgu. Vendar ne smemo pozabiti drugega vidika. Predstavljam državo, v kateri večina podjetij pripada evropskim multinacionalkam; to niso nacionalne družbe. Zato včasih zelo težko nadzorujemo naše gospodarstvo v makroekonomskem smislu, ker strategije podjetij postavljajo cilje nacionalnega gospodarstva, kot je davčno ravnovesje itd., v ozadje. Poiskati moramo ustrezen kompromis med prednostmi razvoja notranjega trga in makrogospodarsko stabilnostjo. Pozornost komisarja želim usmeriti k potrebi po usklajevanju politike z gospodarskimi vprašanji in ponovno z gospodom Almunia.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v tej razpravi o davčni obravnavi izgub pri čezmejnem poslovanju, bi rad poudaril naslednja vprašanja.

Prvič, neposredno obdavčevanje, kot je davek na podjetja, ni v pristojnosti Evropske komisije. Zato Komisija ne sme biti zaskrbljena zaradi tega.

Drugič, presenečen sem, ko vidim, da poročilo vsebuje izjave, ki nasprotujejo znižanju davčnih stopenj za dohodek pravnih oseb, ki so jih uvedle nekatere države članice, zlasti nove.

Tretjič, zaskrbljen sem zaradi poziva Komisije k delu za uvedbo konsolidirane davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb. Narava takšnega davka, njegova stopnja in določitev davčne osnove so le nekateri instrumenti, ki še vedno ostajajo v pristojnosti držav članic in jih je mogoče uporabiti za pospešitev gospodarskega razvoja manj razvitih držav.

Četrtič, študija predloga Komisije za konsolidirano davčno osnovo za davek od dobička pravnih oseb predlaga, naj bo cilj zagotoviti, da se vse države članice razvijajo s stopnjo, ki vključuje največ 2 % dvig BDP na leto. Pri takšnem scenariju, kako naj nove države članice, ki za 20 do 30 let zaostajajo za razvitejšimi državami, premagajo to razliko?

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, komisar, vprašanja obdavčevanja in možnosti prenosa izgub pri skupinah podjetij, ki poslujejo čez mejo znotraj Evropske unije, ni mogoče obravnavati zgolj in preprosto na podlagi olajševanja čezmejnega poslovanja podjetij. Ta cilj je seveda pomemben za nemoteno delovanje notranjega trga, vendar ga je pri obdavčevanju podjetij, kot je navedeno v poročilu gospe Kauppi, ki ga danes obravnavamo, umestiti v širši okvir razprave o večji uskladitvi obdavčevanja znotraj Evropske unije.

Če davčna konkurenca ni enakopravna ter če ni minimalnega potrebnega sporazuma o skupni, enotni davčni osnovi za davek na dobiček podjetij, da se uveljavijo enotna in pregledna pravila za izmero davčne osnove, zagotovitev priložnosti, kot je ta v zvezi z davčnimi olajšavami za izgube pri čezmejnem poslovanju, zahteva previden pristop. To je zato, ker to vključuje veliko tveganje izkrivljanja davčnih sistemov in dohodkov držav članic ter delovanje notranjega trga in konkurence med podjetji.

  Olle Schmidt (ALDE). – Gospod predsednik, s to novo obliko razprave lahko seveda izrabim ta trenutek in vprašam komisarja, kakšno je trenutno stanje v zvezi s skupno konsolidirano davčno osnovo v Svetu, ker vemo, da nekateri finančni ministri niso zadovoljni. Ali nam, gospod komisar, lahko poveste, kako poteka razprava v Svetu ter kaj zdaj predlagajo države članice?

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, z veliko zanimanja sem spremljal razpravo, ki je potrdila moje prepričanje, da je uvedba odbitka čezmejne izgube od davčne osnove pomemben dejavnik pri poglabljanju notranjega trga.

V celoti se strinjam s stališči gospe Kauppi, da je to vprašanje le na površini povezano z davki, v resnici pa gre za vprašanje ustreznega delovanja notranjega trga.

Posebej sem hvaležen za vašo podporo pri olajševanju zlasti čezmejnih gospodarskih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij, do katerih imam zelo pozitiven odnos. Rad bi se zahvalil poročevalki, gospe Kauppi, za zelo spodbudno poročilo, prav tako se želim zahvaliti odboru za gospodarske in denarne zadeve ter odboru za pravne zadeve za njuno podporo. Komisija se lahko strinja z večino sklepov.

Podpora Parlamenta je dobrodošel dejavnik, ki ima lahko pozitiven vpliv na nadaljnjo razpravo v Svetu. Kot predlaga poročilo, vam lahko zagotovim, da nadaljujemo s prizadevanji za skupno konsolidirano davčno osnovo ter za usklajevanje sistemov neposrednih davkov v državah članicah. Tudi skupno konsolidirano davčno osnovo zelo cenim, razlog za to je, da sem povsem gotov, da bi zagotovila večjo sorazmerno korist malim in srednje velikim podjetjem kot pa velikim multinacionalkam.

Vendar razumem skrbi ter vam želim v odgovor na vprašanje na koncu razprave povedati, da je to vprašanje na dnevnem redu Sveta, vendar ne kot konkreten predlog. Trenutno je na dnevnem redu kot koncept. Kar zadeva koncept sta približno dve tretjini držav članic izrazili podporo, manj kot ena tretjina pa je izrazila dvome ali nasprotovanje.

Vsaka razprava, zlasti razprava, ki bi posegala v trenutno razpravo o vprašanju čezmejne pomoči za izgubo, bi bila prenagljena, ker trenutno ni nobenega konkretnega zakonodajnega predloga na to temo. Vendar je v zakonodajnem programu Komisije točka, ki navaja, da bomo v drugi polovici leta predstavili konkreten zakonodajni predlog – skupaj s potrebno oceno učinka – o skupni konsolidirani davčni osnovi. Nato lahko razpravljamo, ali so skrbi zadevne ali ne.

Še ena točka: če ni soglasnega sporazuma – zaenkrat verjamem, da tak sporazum ne bo dosežen – lahko kot rešitev izberemo boljše sodelovanje. Tako nobena posamezna država članica ne bi bila prisiljena, da sprejme skupno konsolidirano davčno osnovo in jo uporabi. Tudi v državah, ki se odločijo za skupno konsolidirano davčno osnovo, nobeno podjetje ne bi bilo prisiljeno, da jo uporabi, ker podjetij, ki ne delujejo na notranjem trgu – ki ne poslujejo na notranjem trgu – ne bi bilo smiselno siliti k uporabi te skupne davčne osnove. Ta podjetja lahko ohranijo domačo nacionalno osnovo, ki so jo uporabljala v preteklosti.

Zato se strinjam z vašim sklepom, da je za spodbujanje skladnega razvoja in ustreznega delovanja notranjega trga treba odpraviti ovire, ki izhajajo iz obstoja različnih davčnih režimov za podjetja v državah članicah, najbolje s skupnimi pristopi in usklajenimi ukrepi.

V zvezi s poravnavo izgube, vaše poročilo poudarja več posebnih področij, na katerih je potrebno opraviti več dela, kot je obravnava posebnih potreb malih in srednje velikih podjetij, opredelitev skupin in področja uporabe za samodejno izmenjavo informacij.

Moje službe bodo preučile te predloge in komentarje ter, kjer je to mogoče, ta vprašanja posredovale naprej. Vidik malih in srednje velikih podjetij je pomemben del dela podpredsednika Güntherja Verheugena. Drug vidik, opredelitev skupin podjetij, je bistven element dela na področju skupne konsolidirane davčne osnove.

Prav tako vam lahko zagotovim, da bodo vaša priporočila za odbitek čezmejne izgube od davčne osnove v podjetjih in skupinah podjetij usmerjala naše delo v prihodnjih mesecih. V vašem poročilu je več omemb izogibanja davkom. Tu lahko omenimo, da je decembra lani Komisija sprejela sporočilo o uporabi ukrepov proti zlorabam na področju neposrednega obdavčevanja.

Tudi Komisija je zaskrbljena zaradi izogibanja davkom, ki je omenjeno v vašem poročilu. Države članice morajo biti sposobne preprečiti spodkopavanje svojih davčnih osnov zaradi zlorab in agresivnega davčnega načrtovanja. Hkrati je pomembno zagotoviti, da ne bo nobenih nepotrebnih omejitev svoboščin iz Pogodbe. S sprožitvijo te najnovejše pobude si Komisija prizadeva za spodbujanje nadaljnje razprave z drugimi inštitucijami o tem, kako lahko nacionalni ukrepi proti zlorabi izpolnijo te zahteve. Vaše ugotovitve v zvezi z nevarnostjo izogibanja davkom se bodo upoštevale.

Končno, kar zadeva predlagane spremembe k poročilu, Komisija nasprotuje predlogom sprememb 1, 2, 3, 4, 5 in 6, vendar bi podprla spremembi 7 in 8, ki sta v skladu z duhom sporočila.

  Piia-Noora Kauppi, poročevalka. − Gospod predsednik, zelo kratka bom. Seveda z zadovoljstvom ugotavljam, da bo večina skupin na jutrišnjem glasovanju podprla poročilo. Moja skupina je predlagala vzdržanje pri spremembah 7 in 8. Menim, da je v skladu s priporočili Komisije tudi to, da bosta spremembi 7 in 8 verjetno sprejeti, kar pomeni, da imamo veliko večino, ki bo jutri podprla poročilo.

Prav tako želim opozoriti na preteklost: kako težko je bilo, preden smo sprejeli prve direktive o obdavčevanju podjetij – direktivo o obdavčitvi matičnih in odvisnih družb ter direktivo o obrestih in licenčninah v devetdesetih letih 20. stoletja – da bi obravnavali te zadeve. Vendar so zdaj po resni razpravi sprejete in še vedno verjamem, da imamo lahko vse praktične elemente, kot so ukrepi proti zlorabam, da lahko izboljšamo direktivo o obdavčitvi matičnih in odvisnih družb in da lahko izboljšamo delo foruma za transferne cene. Takšne pobude so zelo pomembne.

Vendar na koncu potrebujemo obsežno rešitev in skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb. To je zdaj najboljša razpoložljiva možnost in jo moramo resno obravnavati. Upam, da bo to storjeno v tem mandatu Evropskega parlamenta pred volitvami leta 2009. Nekaj je treba storiti pred volitvami leta 2009, ne moremo več čakati, da bodo države članice začele izvajati svoje ratifikacije in referendume. Ukrepati moramo zdaj, preden poteče mandat tega parlamenta.

  Predsednik. − Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.