Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 14. januar 2008 - Strasbourg

17. Letališke pristojbine (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Stockmanna (A6-0497/2007) v imenu odbora za promet in turizem o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah (KOM(2006)0820 – C6-0056/2007 – 2007/0013(COD)).

  Ulrich Stockmann, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda je vedno bolje, da je prisoten komisar, ker se bodo pojavile nekatere kritične točke, ki mu jih želim predstaviti, vendar bom moral to storiti pozneje.

Že več kot 15 let poskušamo, oziroma Komisija poskuša, določiti regulativni okvir v obliki direktive EU o letaliških pristojbinah. Dva poskusa sta že propadla zaradi navzkrižja interesov med letališči in letalskimi družbami ter med različnimi državami članicami. Tudi ob tej priložnosti so se pojavila velika navzkrižja; ne spominjam se niti enega od 189 predlogov sprememb v odboru, ki bi ga sprejele vse zadevne strani.

Številne letalske družbe želijo čim večjo preglednost stroškov z druge strani, letališč, ter upravnega organa, ki bi določal končne cene, skupaj z uvedbo sistema „single till“. Številna letališča ne želijo nobene spremembe statusa quo. Razen tega so pogajanja ovirala tudi strukturne značilnosti, ki veljajo v različnih državah članicah.

Združeno kraljestvo na primer že ima strog regulativni organ, CAA, medtem ko večina letališč želi deregulacijo, tudi trendi se nagibajo v to smer. Na Švedskem, Portugalskem, Finskem in v Španiji številna letališča delujejo v sistemu letaliških mrež s standardnimi letališkimi pristojbinami, kar pomeni navzkrižno subvencioniranje, in je pogosto slabo pregleden. V Španiji letališke pristojbine celo določa parlament, z drugimi besedami poslanci odločajo o ravneh, ki se bodo uporabljale. V Nemčiji se to področje nadzoruje na zvezni ravni in ne s strani nacionalnega organa, medtem ko so v novih državah članicah letališke pristojbine potrebne za razvoj letališke infrastrukture.

Vse te različne interese navajam samo zato, da bi pokazal, kako zapletena so bila pogajanja. Kar smo do zdaj dosegli, je bilo zato usmerjeno predvsem k reševanju teh navzkrižij interesov, ker v odboru menimo, da je takšna ureditev potrebna ter da je potrebno vsako prizadevanje za dosego sporazuma na to temo.

Kaj smo torej do zdaj dosegli pri usklajevanju teh razlik? Zmanjšali smo področje uporabe na letališča s pet milijoni ali več potniki na leto ali s 15 % nacionalnim deležem potnikov v zadevni državi članici, ker je pri regionalnih letališčih z manj kot pet milijoni potnikov na leto tveganje za zlorabo tržne moči majhno ali ga ni. Drugič, domneval sem, da bodo letališča lahko prosto izbirala želen poslovni model, in tretjič, letališko mrežo na splošno smo vključili v področje uporabe direktive. Četrtič, utrdili smo vlogo regulativnih organov in jim dopustili, da izvajanje vseh določb ali le dela določb preložijo na regionalne regulativne organe. Petič, uvedli smo strožje zahteve za poseg regulativnega organa in, šestič, organom, ki upravljajo letališča, smo ponovno dovolili, da predfinancirajo infrastrukturne projekte iz letaliških pristojbin, kot je bilo mogoče v preteklosti, čeprav morajo za to veljati nekateri pogoji. Želimo diferenciacijo pristojbin na podlagi objektivnega merila in v skladu z ravnjo zagotovljenih storitev ter okoljske zmogljivosti, prav tako želimo sistem za opredelitev in sklepanje splošnega sporazuma o ravni storitev.

Kompromise, ki so bili doseženi pri pogajanjih, je sprejel odbor za promet in turizem z le enim glasom proti. To je resničen dosežek, ob upoštevanju začetnega položaja, s tega vidika želim izraziti svojo hvaležnost vsem poročevalcem v senci za njihovo tesno in konstruktivno sodelovanje.

Zdaj moramo določiti standardizirana načela preglednosti, nediskriminacije in reguliranega posvetovanja ter obveščanja za določanje letaliških pristojbin v Evropi. To bo pomagalo zmanjšati izkrivljanje konkurence v prihodnosti, poleg tega bo otežilo delo vsem, ki želijo zlorabiti svojo tržno moč.

Direktiva bo po mojem mnenju veliko prispevala k stabilizaciji s tem povezanega partnerstva, ki obstaja med letališči in letalskimi družbami ter bo hkrati okrepila položaj Evrope kot letališkega vozlišča. Zato pozivam poslance, naj podprejo odbor za promet in turizem pri jutrišnjem glasovanju o direktivi na prvi obravnavi.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil gospodu Stockmannu za njegov velik trud ter na kratko predstavil predlog direktive o letaliških pristojbinah.

Ta predlog direktive skuša predvsem prenesti v zakonodajo Skupnosti načela, ki so jih države članice že odobrile v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo: nediskriminacija, preglednost, posvetovanje.

Okvir, ki ga direktiva določa na tej podlagi, bo zagotavljal strukturo za dialog med prevozniki in letališči pri določanju in pobiranju pristojbin. Direktiva bo na primer zahtevala, da se letališča posvetujejo s prevozniki, preden sprejmejo odločitev o pristojbinah.

Sprejel sem isti pristop ter se posvetoval z letalskimi prevozniki in letališči, preden sem pripravil ta predlog, katerega načela so odobrile obe strani.

Direktiva uveljavlja tudi koncept neodvisnega regulativnega organa v vsaki državi članici. Ta organ bo imel ključno vlogo, ker bo zagotovil spoštovanje osnovnih načel, ki sem jih omenil.

To je kratek povzetek ciljev tega predloga, o katerem je poročilo pripravil gospod Stockmann.

Preden nadaljujemo z razpravo bi se rad zahvalil vašemu poročevalcu in odboru za promet in turizem za njuno podporo predlogu Komisije.

Gospod predsednik, verjamem, da je ta predlog pravično uravnotežen, in kot je poudaril gospod Stockmann, nedvomno bomo morali biti zelo pozorni glede načina izvajanja direktive, da bomo olajšali boljše sodelovanje med podjetji in letališči.

Hvala. Zdaj bom z veliko zanimanja prisluhnil govorcem v tej razpravi.

  Brian Simpson, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, želim se zahvaliti gospodu Stockmannu za njegovo poročilo ter bi rad v imenu skupine PSE obvestil zbornico, da bomo podprli besedilo, ki ga je sprejel odbor za promet in turizem.

Naš poročevalec je dobro opravil svoje delo pri pripravi bolj realnega in usklajenega stališča, vendar še vedno ne razumem, zakaj je Komisija ta predlog predložila v tej obliki in v tem času.

Če zdaj spregovorim v svojem imenu: več let so nas v industriji civilnega letalstva in v Komisiji prepričevali, da je deregulacija pozitivna zadeva, zdaj pa nam pravijo, da je v zvezi z letališkimi pristojbinami rešitev uredba. Moram reči, da sem opazil ironijo v tem. Vendar smo tam, kjer smo.

V celoti podpiram potrebo po preglednosti letaliških pristojbin, glede česar se je treba natančno posvetovati z interesnimi skupinami. V celoti podpiram potrebo po zagotovitvi, da večja prevladujoča letališča ne izkoriščajo svojega položaja, ter v celoti podpiram odprt in pregleden pritožbeni postopek, če so pravila o sodelovanju in pristojnost razsodnika jasno opredeljeni.

Vendar močno dvomim, da bo predlog za urejanje uspešnosti letališč po EU dal takšno rešitev na področju letaliških pristojbin, kot si jo želijo letalske družbe in Komisija. Seveda, če želimo zakonodajo, ki bo odpravila monopolistične prakse, mora uredba temeljiti na tržnem preskusu za vsako posamezno letališče in ne na poljubni številki, ki se določi brez očitnega razloga. Verjamem, da morate, če je treba uporabljati številke, uporabiti številko, ki odraža gospodarsko prevlado letališča, in sicer odstotek nacionalnega prometa, ter jo nasloviti na tista letališča, ki so prevladujoča in ne na tista, ki to niso.

Ne nasprotujem urejanju letališč, ki so v prevladujočem tržnem položaju, vendar verjamem, da je urejanje večine letališč, da bi prišli v korak z največjimi, na podlagi poljubne številke potnikov z uredbo po načelu ena ustreza vsem, napačen pristop.

  Arunas Degutis, v imenu skupine ALDE. – (LT) Rad bi čestital gospodu Stockmannu za poročilo, v katerem je ponovno pokazal strpnost in sposobnost pri obravnavi dokaj spornih predlogov. Ta prihodnja direktiva se dotika dokaj specifičnega področja in ni običajna glede svoje vsebine. Vsi popolnoma razumemo, da večina letališč deluje pod pogoji naravnega monopola in se neizogibno zapletajo v navzkrižja interesov, zaradi česar lahko uporabniki, to so letalske družbe, trpijo. Zato vsi razumemo, da je na tem področju uredba bistvena, vendar obstaja tudi tveganje, da bo imela uredba nasproten učinek – povečani stroški in izdatki lahko povišajo cene za storitve letališč, kar lahko vpliva na letalske družbe.

Vse od prvih srečanj z zainteresiranimi stranmi se pojavlja vprašanje, ali je treba zakonsko urediti vsa letališča, če ne, katera in koliko letališč je treba zakonsko urediti. Kot poslanec liberalne skupine podpiram uredbo in čim manjše poseganje države v poslovanje, da se, kot sem rekel, bolj poudari dejstvo, da približno 25 letališč v Evropski skupnosti zlorablja monopolni položaj ali to poskuša. Zato je moja ponudba vključevala možnost, da uredba zajema približno to število. Vendar se za dosego kompromisa strinjamo s stališčem večine in z drugimi ponudbami ter smo razpravljali o kompromisih.

  Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje. Rad bi povedal, kako sem zadovoljen, da je bil v tej novi dokumentaciji dosežen kompromis, pri katerem je potrebna skupna odločitev. Imel je podporo različnih skupin na ravni odbora za promet in turizem.

Morda se bo pojavilo vprašanje, ali je treba to vprašanje sploh urejati in kakšen bo prag [...] letališča, letališča pod pragom [...] nižji prag. Verjamem, da smo sprejeli dobro odločitev, ko smo obravnavali le tista načela, ki so resnično potrebna, da se v državah članicah ne uveljavi praksa odstopanja od dogovorov in medsebojnega izigravanja.

Prav tako sem zelo zadovoljen, da bodo regulirana le letališča, ki so resnično velika ali imajo monopolni položaj. Prav tako menim, da je skupen uspeh, da se pritožbeni postopek začne le, če je določen prag presežen. Postavili smo realne cilje za ta proces, s čimer smo skrajšali neskončne razprave.

Osebno menim, da je uspeh, da imamo v besedilu možnost za predfinanciranje in preprečevanje zlorabe. Ustvarili smo skupen kompromis glede obsega nalog za regulativni organ ter glede neodvisnosti lastnika.

Največja korist bo preglednost, ki bo zelo pomagala strankam, da bodo poznale razčlenitev cene letalske karte. Zaupanje državljanov Unije v EU se bo okrepilo, hkrati pa ne bo ogroženo niti načelo subsidiarnosti.

Vseh vprašanj nismo rešili. Pričakujem razpravo s Svetom glede nekaterih vprašanj, na primer pristojbine za varnost ali sistemov dvojne prijave. V vsakem primer smo zdaj v zelo močnem položaju, upam, da nas bo ta uspeh vodil pri naših pogajanjih s Svetom. Hvala vam gospod predsednik, ponovno se vam opravičujem za zamudo.

  Roberts Zîle, v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala vam, gospod predsednik, komisar. Najprej bi se rad zahvalil gospodu Stockmannu za dogovor, ki ga je dosegel na tem težavnem področju. Po mojem mnenju je letalski trg dejansko prometni sektor, ki poziva k evropski uredbi, ker imajo nacionalni trgi držav članic na tem področju največjo vlogo. Iz tega razloga je zelo težko vzpostaviti nediskriminatoren odnos do letalskih družb EU med glavnimi lastniki infrastrukture v letalstvu, in sicer letališč. Zadovoljen sem, da odbor za promet in turizem ustvarja kompromis, pri čemer je mogoče uveljaviti popuste na pristojbine ne glede na kakovost ali količino storitev ter tudi na nove poti. Poleg tega, v zvezi s področjem uporabe in pomembnostjo direktive se zdi, da se direktiva dotika ene od odprtih ran letalstva. Želja več ljudi po zmanjšanju števila letališč, ki jih pokriva ta direktiva, je dokaz za to. Hvala.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, obstaja še en razlog, zakaj je razprava o letaliških pristojbinah in o njihovi skupni ureditvi trajala tako dolgo. Dodaten dejavnik je bila neskončna serija posegov med razpravo v odboru za promet in turizem. Ta dokumentacija je bila predmet izjemnega lobiranja, z drugimi besedami, s tem je bilo povezanih veliko denarnih interesov, in kot poslanci tega parlamenta moramo zastaviti eno ali dve vprašanji. Kaj je v ozadju tega? Zakaj se to dogaja? Zakaj tako trd boj, zakaj tako odločno argumentiranje? Odgovor lahko vedno najdemo z vprašanjem: kdo bo imel korist od nepreglednosti? Staro vprašanje, kdo ima dobiček, ali v latinščini cui bono, pomaga dati odgovor v tem primeru.

Nepreglednost vedno koristi tistim, ki imajo tržno moč, tistim, ki lahko narekujejo pogoje. Le v redkih primerih to koristi potrošniku ali je celo koristno zanj. Nepoštena konkurenca se pojavi vedno, kadar primanjkuje preglednosti, kadar obstaja prikrito mecenstvo in ko obstajajo skrite subvencije. Zato sem bila mnenja, da je zelo pomembno, da pripravimo skupno uredbo.

Zame je slaba stran tega, da nismo mogli zakonsko urediti večjega števila letališč. Prav tako bi želela na področje uporabe te direktive vključiti manjše objekte, ker so ti pogosto v položaju nepoštene konkurence glede na večja letališča, ker ta spodbujajo nizkocenovne prevoznike.

Še za konec: Verjamem, da je zelo pomembno uvesti spremembo, ki bo letališke pristojbine povezala z oddajanjem emisij. To je za nas priložnost, da zmanjšamo okoljski vpliv industrije zračnega prometa ter hkrati zmanjšamo hrup, ki moti bližnje prebivalce.

  Erik Meijer , v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, letališča imajo precej večji vpliv na naše gospodarstvo, prostorsko načrtovanje, promet na kopnem in na okolje, kot smo lahko predvideli v preteklosti. Velika letališča s pomembno vlogo mednarodnih prometnih vozlišč ali kot vstopne točke v večja somestja so se razvila v nakupovalna središča, poslovne lokacije za pisarne in distribucijska podjetja, vozlišča za javni promet na kopnem in kot kontrolna točka za vstop v bližnja območja.

Letališča so pomemben politični inštrument v rokah organov ali so bila prodana mednarodnemu podjetju, ki si prizadeva le za dobiček in širitev. Prav tako ustvarjajo dobiček zunaj letalskega sektorja, sodelujejo v mednarodni konkurenci in so vpletena v spore glede navzkrižja interesov z letalskimi družbami, potniki in drugimi uporabniki ter lokalnimi prebivalci. Letališča je mogoče zlorabiti, ker lahko prisilijo vsako stranko, ki je odvisna od njih, od letalske družbe do potnikov, da nesorazmerno prispevajo k njihovemu dobičku.

Ta draga letališča vodijo tudi k razvoju manjših konkurenčnih letališč v bližini, ki imajo nižje pristojbine, slabše zmogljivosti, zavzamejo več prostora, zaradi česar bo še več območij prizadetih zaradi motenj. Če Evropska unija zakonsko ureja prihodek letališč, to ne sme biti namenjeno zaščiti dobičkov teh podjetij ali omejitvi stroškov letalskih družb, prav tako ne sme biti namenjeno krepitvi letalstva, tako da se potnikom ponujajo najnižje možne tarife.

Cilj mora biti zaščititi okolje, kolikor je to mogoče pred neprestanim širjenjem letalstva in spodbujati varnost na najboljši način. Prav tako je pomembna preglednost, da tokov finančnih sredstev in neupravičenih razlik v višini pristojbin ne bo več mogoče pokriti kot poslovnih skrivnosti.

Zdaj postaja opazen rezultat, pri katerem za letališča z 1 do 5 milijonov potnikov na leto ta pravila ne bodo veljala. Ne bi me presenetilo, če bi se zaradi tega povišale naložbe v manjša letališča na gosto naseljenih območjih. Tudi pri drugih vidikih, kot je pritožbeni postopek, strogost standardov in stopnja dobička, se bo besedilo ublažilo v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije. Predvidevam, da bo to vodilo k stalnim zlorabam, zaradi česar se bo v nekaj letih povpraševanje po strožjih pravilih povečalo.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, to poročilo o preprečevanju zlorabe konkurenčnega položaja s strani letališč lahko računa na mojo podporo. Posebej sem zadovoljen s tremi točkami. Prva je prilagoditev področja uporabe. Vsa letališča ne morejo zlorabiti svojega položaja. Usmerjanje na večja letališča je smiselno, zato se ne strinjam z nekaterimi prejšnjimi govorniki.

Drugič, zadovoljen sem s priložnostjo za diferenciacijo pristojbin v poročilu. Zaradi škodljivih okoljskih vplivov, ki jih ima letalstvo na letališčih in okrog njih, lahko instrument diferenciacije spodbuja uporabo čistejših in bolj tihih letal. Prav tako menim, da letališčem ne bi smeli naložiti prekomernega upravnega bremena. Zaradi preglednosti morajo letališča razkriti nekatere informacije, vendar moramo pozorno spremljati stroške in zaupnost.

Končno, rad bi nekaj povedal o predlogu spremembe 19. Medtem ko pozdravljam neodvisni upravni organ, menim, da besedilo predloga spremembe 19 lahko povzroči težave v nekaterih državah, ker sta priprava postopkov in njihov nadzor dodeljena eni in isti organizaciji. Upam, da bodo razprave s Svetom dale priložnost za zadovoljivo rešitev tega vprašanja.

Za sklep, rad bi se zahvalil poročevalcu za njegovo delo ter se veselim nadaljevanja razprave o tem poročilu.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, Komisija veliko govori o spodbujanju konkurenčnosti v industriji in o zmanjševanju birokracije vendar njena obravnava teh tem Evropo pogosto usmeri v povsem nasprotno smer, kar se dogaja tudi na področju letalskega prometa.

Potem ko smo se zavzeli za višje stroške za potnike v letalskem prometu z uvedbo zelenih davkov, zdaj predlagamo direktivo o letaliških pristojbinah, ki bodo neizogibno povišale stroške za potnike v letalskem prometu. Posebej me zanimajo regionalna letališča. So katalizator napredka v številnih regionalnih gospodarstvih: odprla so trge; nedostopni kraji so postali dostopni; nenadomestljiva so pri gospodarskem preoblikovanju. In zdaj, kot običajno, jih želi Komisija zadušiti s težkim bremenom birokracije, inovativnost želi pokopati pod kupe zahtev po poročilih, za katera bo nazadnje moral plačati potnik.

Komisiji pravim tole: če je resničen razlog za to direktivo, da želi odpraviti zlorabo prevladujočega položaja na trgu, zakaj vključuje tudi regionalna letališča, ki sploh niso težava v tem primeru? V mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem so letališča ključnega pomena za razvoj, vendar je bil prejšnji teden, ko je predsednik Barroso govoril o podpori Severni Irski – in to na dan, ko se je odprla nova linija med Belfastom in Heathrowom – predložen ta predlog Komisije, ki bo povišal stroške in odvračal od širjenja. Za to in brez opravičila bom glasoval proti temu predlogu.

  Antonio De Blasio, Pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. − (HU) Hvala vam gospod predsednik, dame in gospodje. Najprej se opravičujem za zamudo in se vam zahvaljujem, da ste mi dali besedo.

Oblikovanje preglednega sistema za letališke pristojbine je izjemnega pomena, ker trenutno ne obstaja nobena standardizirana uredba, ki bi to urejala. Okvirna direktiva Komisije je zagotovila metodo za zaračunavanje letaliških pristojbin, vendar daje državam članicam dovolj prostora tudi za odstopanja. Letališča in letalski promet so posebej pomembni za Evropsko unijo, ker pomenijo vez z regijami, ustvarjajo delovna mesta in privabljajo podjetja. Pomenijo velik prispevek k družbeni in gospodarski koheziji EU.

S privatizacijo in vstopom komercialnih udeležencev se je prejšnje ravnovesje pri letaliških pristojbinah nekoliko zrušilo. Letalske družbe se pritožujejo, da se večja letališča obnašajo monopolno. To težavo odpravlja osnutek direktive, ki spodbuja ustrezno tržno konkurenco, ker predlog navaja, da sistemi za zaračunavanje pristojbin in letališča, ki jih določajo, ne morejo ustvarjati diskriminacije med različnimi letalskimi prevozniki. Z nekaterimi izjemami morajo pristojbine odražati resnične stroške za storitve ali infrastrukturo.

Določiti je treba objektivna in jasna merila za vsako diferenciacijo ali povišanje pristojbin, tako da uporabniki storitev letalske družbe in letališča plačujejo jasno določene cene – isto pristojbino za enake storitve.

Pomemben je tudi mehanizem za posvetovanje, ki ga uvajamo. Če letalske družbe niso zadovoljne s pristojbinami, ki se zaračunavajo v njihovem imenu, lahko poiščejo pomoč pri neodvisnem regulativnem organu.

Končno, menim, da je zelo pomembno zabeležiti potrebo, da Komisija Evropske unije pripravi poročilo o uspehu direktive za Evropski svet in Evropski parlament v štirih letih od njenega začetka. To poročilo bi ocenilo rezultate in kaže, ali so bili cilji uredbe doseženi. Hvala.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, slišali smo nekaj zanimivih argumentov, vsaj v povzetku in splošnih pogojih, glede tega, ali potrebujemo deregulacijo ali prestrogo ureditev. Vendar se bo v posameznih primerih vedno izkazalo, da je ena od teh rešitev najbolj praktična. V zvezi z letalskimi pristojbinami ima po mojem mnenju Komisija prav, ko je predložila predlog za direktivo, čeprav smo imeli v primeru Costovega poročila tudi prav, ko smo pohvalili prizadevanja za zmanjšanje upravnega bremena.

Letališča so pomembni gospodarski udeleženci, razen tega obstajajo pozitivne in morebiti negativne posledice, povezane z njihovo ključno gospodarsko vlogo. Komisija je v svojem predlogu predlagala zanimiv koncept, čeprav je morda nekoliko preveč natančno pripravljen. V odboru za promet in turizem smo pripravili nekaj sprememb in upam, ne verjamem, da bodo izboljšale položaj.

Naš poročevalec, gospod Stockmann, je vodil sklop dolgih pogovorov z interesnimi skupinami, zlasti z različnimi skupinami v tem parlamentu, preden je pripravil nekatere odlične kompromise, ki smo jih večinoma lahko podprli.

Osredotočil bi se rad na tri vidike. Prvič, želimo zagotoviti, da bi direktiva preprečila posameznim letališčem, da bi zlorabila svoj vodilni položaj na trgu. Drugič, potrebujemo določbe, ki bodo veljale po vsej Skupnosti, za vzpostavitev nemotenega delovanja, nediskriminatornih, preglednih in obsežnih postopkov za izračun ter pristojbin. Tretjič, logično je, da se v vsaki državi članici ustanovi neodvisni regulativni organ za zagotovitev, da se določbe izvajajo.

Domnevam, da bo jutri na plenarnem zasedanju naše predloge sprejela večina, ter želim posebej čestitati poročevalcu za njegovo izjemno delo.

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, na začetku bi rad čestital gospodu Stockmannu za njegovo izjemno poročilo in dobro sodelovanje. Menim, da bomo ob koncu zakonodajnega postopka sprejeli pomemben nov korak k uresničevanju položaja, v katerem najpomembnejša evropska letališča končno upoštevajo enake predpise glede zaračunavanja vseh oblik pristojbin za storitve v zvezi s pristajanjem, vzletanjem, osvetljevanjem letališča, parkiranjem letala ter obravnavanjem potnikov in tovora.

Področje uporabe je bila ena od najpomembnejših prelomnih točk. Menim, da je kompromis odlična rešitev: 5 milijonov potnikov, 15 % letov v državi članici. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da smo v našem kompromisu sprejeli tudi določbe za države članice, s katerimi se jim da priložnost, če je potrebno po preiskavi, da od drugih letališč v isti državi članici zahtevajo, da upoštevajo te predpise.

Menim, da obstajajo štirje pomembni elementi. Prvi je, da je preglednost stalna tema v zakonodaji ter da je uvedba zadevnih ciljev in preglednih meril za določanje višine letalskih pristojbin bistvena.

Drugi je, da bodo razlike v višini letaliških pristojbin še vedno mogoče, prav tako imam v mislih razlike, ki temeljijo na primer na okoljski učinkovitosti ali motnjah zaradi hrupa. S tem bi bila mogoča usmerjevalna politika.

Tretji pomemben element je priprava jasnega in obveznega postopka za posvetovanja med organom, ki upravlja letališče, in uporabniki ter določitev dobrega pritožbenega postopka. Končni element je, da je treba skleniti jasne sporazume o predfinanciranju večjih naložb v letališča in kako obračunati te naložbe.

Če povzamem, menim, da lahko dobimo dober končni rezultat, če ima Svet voljo za to. Zavedam se, da bomo na poti naleteli na nekaj težav. Prav tako razmišljam o odobrenih predlogih spremembe o financiranju varnostnih ukrepov, ki so bili predvsem namenjeni kot sredstvo za izvajanje pritiska za iskanje rešitve na drugo vprašanje, kot že veste. Medtem smo s tem zaključili, zato menim, da moramo biti v parlamentu bolj prilagodljivi v preostalem delu tega postopka.

  Eugenijus Gentvilas (ALDE). – (LT) Direktiva, ki jo je predlagala Evropska komisija zagotavlja sodelovanje med institucijami, ki nadzorujejo letališča, in uporabniki, to večjim letališčem ne bo dovolilo, da zanemarijo interese strank in prevzamejo monopolni položaj na trgu. Zato želim kot član odbora za regionalni razvoj podpreti to poročilo. Letalski promet mora ustrezati gospodarskim in družbenim potrebam regionalnih skupnosti, poleg tega je treba poudariti, da 90 % državljanov Evropske unije ne živi v glavnih mestih. Zato je treba zagotoviti uspeh pri delovanju regionalnih letališč, ker bo to pomagalo povečati privlačnost regij.

Predstavljen dokument zmanjšuje tveganje monopolnega položaja največjih letališč, to bo pomagalo zmanjšati okoljske, infrastrukturne in prometne težave, s katerimi se srečujejo velja letališča in mesta, ki se nahajajo v njihovi bližini. In sicer, to bo omogočilo hitrejši razvoj regionalnih letališč in zagotovilo družbeni in gospodarski razvoj regij v različnih državah. Razporejanje tokov tovora in potnikov je zelo pomembna osnova za učinkovit regionalni razvoj. Zato ponovno spodbujam k podpori poročila gospoda Stockmanna.

  Adam Bielan (UEN). – (PL) Gospod predsednik, ena od odgovornosti Evropske unije je zagotavljati, da se trg Skupnosti razvija v skladu z načeli pravične konkurence.

Direktiva o letaliških pristojbinah je namenjena preprečevanju morebitnih zlorab s strani letališč, ki imajo prevladujoč položaj na trgu Skupnosti ali v določenih državah. Direktiva je bila predlagana, ker vse države ne uveljavljajo preglednih postopkov pri izračunu letaliških pristojbin. Nove določbe je treba uporabljati na 67 večjih letališčih. Menim, da bi bilo dobro opozoriti, da ima razvoj letališč, zlasti manjših, pomembno vlogo pri spodbujanju regionalnega razvoja v Evropi. To pomeni velik prispevek k izravnavanju gospodarskih razlik med posameznimi regijami Unije. To zlasti velja za države Srednje in Vzhodne Evrope.

Moja država Poljska je ena od vodilnih v zračnem prometu. Poljski trg zračnega prometa je lani zrasel za 13 % in je v svetu med tistimi, ki imajo najbolj dinamično rast. Vendar rast zračnega prometa zahteva precejšnje naložbe. Zato je pomembno, da se manjšim letališčem dovoli, da v svoje letališke pristojbine vključijo del stroškov dolgoročnih projektov za infrastrukturni razvoj. To bi zelo pomagalo pri financiranju njihovega razvoja.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, v tem enominutnem govoru bi rad poudaril predloge sprememb, ki so bili predloženi za zagotavljanje, da ta direktiva izrecno upošteva omejitve regij, ki so v stalnem geografskem in naravnem neugodnem položaju, kot so najbolj oddaljene regije, zlasti v skladu s členom 299(2) Pogodbe ES.

Menimo, da mora direktiva izrecno priznati pomen letališč za socialni in gospodarski razvoj teh regij in za ozemeljsko kohezijo. Zato je treba v direktivo vključiti ustrezne izjeme, od tu predlog, da za letališča v teh regijah predpisi iz direktive ne veljajo, kadar ne jamčijo skladnosti z obveznostmi glede univerzalnih javnih storitev. Upam, da lahko ta predlog računa na vašo podporo.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, mislim, da je občasno treba Komisijo opomniti, da je Irska otok ter da smo povsem odvisni od letališč, če želimo biti del Evrope in preostalega sveta. Pomembno vprašanje zame so regionalna letališča ter da ta dobijo polno podporo.

V več primerih slišim argument, da bo pomoč malim letališčem povečala onesnaževanje z ogljikom, vendar menim, da to ni res. Če vsi leti vzletajo iz Dublina, to pomeni, da se morajo ljudje, ki živijo v bližini letališča Cork, kot na primer jaz, ali v bližini letališč Shannon ali Waterford ali Kerry, peljati v Dublin ali vzeti vezni let do Dublina in nato vzleteti od tam. Medtem ko bi ta letala lahko povsem razumno, s pomočjo regionalnih letališč, vzletala iz regionalnega območja neposredno na cilj.

Poleg tega so moja skrb invalidni potniki. Še ne dolgo tega, je bila na seznamu letaliških pristojbin za irska letališča tudi pristojbina za invalidne vozičke. Več invalidnih ljudi je stopilo v stik z mano ter me zaprosilo, da se ta pristojbina umakne, ker so menili, da bodo drugi potniki mislili, da plačujejo dodatke zaradi ljudi na vozičkih. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da bo eden na deset Evropejcev trpel zaradi invalidnosti, mogoče celo več – včasih je ta odstotek 17 – prav tako je pomembno, da se za to ne zaračunava posebna pristojbina.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Znotraj Evrope in v Evropo se opravi vedno več potovanj, vendar postaja vse bolj drago potovati znotraj naše celine in vanjo. Dejavniki, ki povzročajo te višje stroške, so rast cen nafte, stroški za varnost in zmanjšanje emisij CO2, to so stalni dejavniki, ki se ne bodo spremenili.

V tem okviru mora biti naš cilj spodbujati resnično konkurenčen letalski trg, ki je mogoč le tam, kjer obstajata preglednost in predvidljivost. To so, po mojem mnenju glavne pozitivne strani tega predloga direktive v različici, o kateri se zdaj razpravlja, h kateri je pomembno prispeval gospod Stockmann. Ena od posebnih dobrih strani je serija splošnih predpisov za določanje in zaračunavanje letaliških pristojbin, ki določajo splošna načela za preprečitev kakršne koli zlorabe vodilnega položaja. Ker ti predpisi veljajo za približno 70 % letališč, se to izogiba določanju zakonodaje za manjša ali regionalna letališča, za katera to tveganje ne obstaja.

Razen tega je za primere, kot sta na primer Portugalska ali Finska, kjer zračni promet urejajo združenja ali mreže letališč, pripravljena določba za usklajene pristojbine za vse, če izpolnjujejo pravila konkurence. Naslednje točke je prav tako treba poudariti: določitev dajatve za upravljavce in uporabnike letališč za izmenjavo informacij, zahtev po preglednosti in metode za izračun letališčih pristojbin. Oblikovanje neodvisnega nacionalnega regulativnega organa, ki bo posegal le v primeru dokončnega nesoglasja glede odločitve o letaliških pristojbinah, bo prav tako prispevalo k ustreznemu delovanju trga.

Gospod predsednik, končno moram zaključiti z besedami, da opredelitev strogih in preglednih meril za uporabo pristojbin za predfinanciranje novih projektov letališke infrastrukture hkrati ščiti javni interes za razvoj letališč in nove letališke infrastrukture ter tudi pravic potnikov, z drugimi besedami potrošnikov, katerih interes mora biti konec koncev v središču naše pozornosti.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, rad bi čestital vašemu poročevalcu za njegovo potrpljenje pri poslušanju in upoštevanju različnih zahtev, ki odražajo obstoječo raznolikost letaliških sistemov v Evropi. Prav tako bi rad čestital Komisiji, ker je občutljiva na dejstvo, da raznolikost ne sme pomeniti sistemov, ki niso pregledni, kar je lahko diskriminatorno ali zagotavlja omejeno udeležbo različnih interesnih skupin in uporabnikov.

Na podlagi poročevalčevega poglobljenega dialoga in arbitraže verjamem, da sedanje besedilo ponuja zelo uporaben instrument za zagotavljanje, da tri glavne interesne skupine – nacionalni organi, letališča in letalske družbe – v kratkem rešijo njihove razlike v korist delavcev in potnikov. To jim bo omogočilo zagotavljanje visokokakovostnih storitev, ki so v skladu z zahtevami novih potnikov in z zahtevami okoliške dostopnosti, večje varnosti, manjšega vpliva na okolje, zlasti v zvezi s hrupom, manj sporov in pravne negotovosti prek boljšega posvetovanja.

Morda bi bilo bolje poenostaviti uporabo merila, tako da se določi le odstotek, s čimer bi morda dobili bolj reprezentativen rezultat. V vsakem primeru sem zadovoljen, da besedilo priznava operativno zmogljivost letaliških mrež, ki so se izkazale za zelo uporaben sistem za države, kot je moja, v katerih resne sezonske težave vplivajo na letalske družbe.

Poleg tega bi k temu rad dodal predlog za sprejetje parlamentarne ali sodne metode zagotavljanja trenutnih stopenj.

  Samuli Pohjamo (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu, gospodu Stockmannu za tako natančno pripravo razprave o tej temi. Kljub temu bi želel usmeriti pozornost drugam, z vidika nekoga, ki živi v redko poseljeni državi z dolgimi razdaljami med poseljenimi središči.

Letališča na Finskem tvorijo skladno mrežo, v kateri večinoma veljajo standardne cene. Ta ureditev je zagotovila razumne operativne stroške, celo na letališčih z malo prometa, ki se nahajajo v oddaljenih regijah. Zračne povezave s temi območji so bistvene.

Predloga sprememb 9 in 16 upoštevata obstoj letalske mreže, vendar se manjša letališča ne obravnavajo pošteno. Upam, da bo Parlament upošteval različne pogoje, ki obstajajo v državah članicah in bo oblikoval direktivo na način, ki omogoča vzdrževanje, razvoj in financiranje nacionalne mreže letališč na enotni podlagi.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, rad bi začel z besedami, da cenim delo, ki sta ga opravila gospod Stockmann, poročevalec, in Komisija.

Konkurenčnost evropskega gospodarstva zahteva pregleden in razumen pristop k letalskim pristojbinam. Slednje so pomemben del operativnih stroškov prevoznikov. To vprašanje ne zadeva le lastnikov letališč, ampak tudi letalske družbe in s tem tudi potnike. Letališča nacionalnega ali celinskega pomena so prizadeta skupaj s regionalnimi.

Pojavlja se vprašanje omejitve velikosti. Je predlagano spremenjeno merilo 5 milijonov letov potnikov ali 15 % letov potnikov v določeni državi primerno? V nobenih okoliščinah ne smejo te določbe negativno vplivati na potnike. Storitve, ki jih zagotavljajo letališča morajo biti v skladu z merilom za varnost in točnost prihodov, odhodov in transferjev. Vsi se zavedamo, da se trenutno naša letališča precej razlikujejo, kar zadeva kulturo točnosti. V nekaterih od njih se potniki obravnavajo kot nadloga. Izboljšave in boljše storitve za potnike bi bile zelo dobrodošle.

  Jim Higgins (PPE-DE). – Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen z rezultatom pogajanj, ki potekajo več mesecev, ter me veseli, da je Parlament sprejel pristop zdrave pameti.

Prvotni predlog Evropske komisije, da bi ta predlog veljal za vsa letališča s številom potnikov, višjim od enega milijona na leto, je bil zelo zaskrbljujoč, zlasti z irskega stališča, ker bi v tem primeru direktiva veljala tudi za letališči Shannon in Cork ter v prihodnosti tudi za Ireland West Airport, ki si prizadeva za nadaljnjo širitev svojega delovanja. Temu nasprotujem, ker za letališča z manj kot pet milijoni potnikov na leto veljajo precej strožje tržne sile kot za večja letališča, uveljavitev pogojev te direktive za ta letališča bi nepotrebno obremenila regionalna letališča.

Glede na stališče, ki ga je danes sprejel Parlament, lahko pričakujemo, da bodo večja letališča bolj pregledna glede njihovih politik določanja cen in financiranja infrastrukturnega razvoja. Prav tako bomo priča močni neodvisni ureditvi v vseh državah članicah za zagotovitev, da letališča in uporabniki letališč ne zlorabljajo svojega prevladujočega položaja na trgu.

Zlasti sem vesel, da uporabniki letališč, medtem ko se obravnavajo pritožbe, ne morejo odlagati načrtov, ki jih je sprejelo letališče, menim, da bo obvestilo o spremembi cen šest mesecev vnaprej, pri čemer je to odvisno od letalske družbe, zagotovilo dovolj časa za sporazum in pogajanja, če bodo ta potrebna, obeh strani. Dejstvo, da uporabnik letališča ne more preložiti letaliških načrtov, bo omogočilo letališčem, da začnejo infrastrukturne načrte brez zamude ter tako prihranijo svoj denar – in nenazadnje tudi denar potnikov – ker bodo zelo verjetno imeli koristi od napovedi glede dodatnih stroškov.

Rad bi se zahvalil svojim kolegom v Parlamentu, ki so podprli moje spremembe k prvotnemu predlogu ter ki so podpirali moje stališče med pogajanji, kar bo pomenilo, da bodo regionalna letališča – manjša letališča – še naprej, vsaj v bližnji prihodnosti, prosta dodatne birokracije in stroškov, ki jih ta povzroča. Ponovno se pridružujem vsem: čestitke gospodu Stockmannu, poročevalcu, za dobro opravljeno delo.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, moram se zahvaliti in čestitati gospodu Stockmannu za njegovo odprtost in zmogljivost, da doseže kompromis med različnimi interesi, ki so vpleteni v pripravo tega poročila na visoki ravni, zlasti v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami. Podpiram široke linije predloga Komisije in sem zavezan temu poročilu, ker zagotavlja nediskriminacijo pri letaliških pristojbinah, razen kadar je to združljivo in potrebno v okviru Pogodbe, zlasti v zvezi z napovedmi za najbolj oddaljene regije. Obstajati mora obvezen postopek za posvetovanje med vodstvenimi letališkimi organi in uporabniki. Vsaka diferenciacija pri pristojbinah mora biti pregledna in mora temeljiti na jasnih merilih, pri čemer je treba upoštevati načelo teritorialne kohezije.

Glede na naš predlog bo mogoče prihodnje preoblikovanje za objektivne in pregledne razloge javnega interesa, zlasti v zvezi z univerzalnim dostopom. Države članice morajo zagotoviti, citiram, „da letališča zaračunavajo enako pristojbino za enako storitev. Vodstveni organ letališča lahko uporabnikom letališča podeli koncesije za pristojbine na podlagi kakovosti uporabljenih storitev, če je zadevna koncesija na voljo vsem uporabnikom letališča po objavljenih, preglednih in objektivnih pogojih. Lahko podeli koncesijo uporabnikom, ki odpirajo nove poti … v skladu s konkurenčnim pravom ES ...

Predsednik je prekinil govornika.

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Kot poslanec, potnik in pilot sem vesel, da s to direktivo zveza prvič ureja področje letaliških pristojbin, kar se mi zdi koristno iz več razlogov. Najprej se mi zdi ključno, da z njo določamo skupna načela za zaračunavanje letaliških pristojbin na letališčih, kar bo vodilo k več preglednosti in manj diskriminacije.

Drugi poudarek vidim v uvedbi dialoga med upravljavci letališč in letalskimi prevozniki, kar bi moralo nujno pomeniti tudi večjo pozornost do potnikov, naj gre za njihovo varnost ali za kakovost storitev. Pomembno se mi zdi, da smo v tej direktivi pokazali tudi naklonjen odnos do razvojnih potreb letališč, kar pomeni možnost višjih pristojbin, vendar pod pogojem dialoga z uporabniki ob jasnih informacijah in izključni namembnosti pristojbin za razvojne namene.

Ob koncu želim poudariti podporo ustanovitvi neodvisnih regulatornih organov z željo, da bi sledeč načelu proporcionalnosti to ne vodilo v pretirano birokratizacijo. V mislih imam še posebej tiste države članice, ki imajo eno veliko letališče in enega nacionalnega prevoznika v pretežno državni lasti. Četudi v takšnih primerih ne potrebujemo obsežnih regulatornih organov, pa je nujno potrebno poskrbeti za strukturno ločenost te funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali z nadzorom.

Dovolite mi še terminološko opombo: bolj ustrezno bi se mi zdelo v angleščini uporabiti termin: "independent regulatory authority" kot "independent supervisory authority", kajti slednjega bi lahko razumeli tudi kot inšpekcijski organ, kar pa ni namen te direktive. Za drugo branje pa predlagam, da bi pod določenimi pogoji vpeljali tudi možnost izjeme, „opt-outa”, za letališča, ki delujejo v posebnih okoliščinah. Vse čestitke poročevalcu in tistim, ki so sodelovali.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Rada bi čestitala poročevalcu, gospodu Stockmannu za pomembne izboljšave predloga Komisije.

Za vsa letališča, ki spadajo na področje uporabe te direktive, bodo veljala ista pravila preglednosti in bodo zagotovila informacije v zvezi z izračunom in uporabo letaliških pristojbin.

V skladu z uvodno izjavo 1 je glavna naloga letališč zagotoviti ravnanje z zrakoplovom, od pristajanja so vzleta, ter obravnavo potnikov in prtljage. Glede na širok obseg dejavnosti, ki potekajo na letališčih, je treba jasno opredeliti odgovornosti vsake enote in zlasti način financiranja teh dejavnosti.

Vendar moramo posebno pozornost nameniti možnosti za dejansko izvrševanje te direktive v vseh državah članicah.

Stalen dialog med letališči in prevozniki je nenadomestljiv. Eden od naših predlogov sprememb zahteva, da se letališke pristojbine, ki so bile uvedene za kritje stroškov varovanja uporabijo izključno za izvajanje varnostnih ukrepov.

Države članice morajo tudi uporabljati strukturne sklade za razvoj infrastrukture svojih regionalnih letališč.

V skladu s podatki Eurostata o petih novih državah članicah, se je v letu 2006 zračni promet povečal za 25 % v primerjavi z letom 2005.

V tem času je v Romuniji prišlo do največjega povečanja (35 %).

  Predsednik. − Gospod Stockmann, kot poročevalec boste imeli priložnost, da spregovorite ob koncu razprave. Boste govorili zdaj ali želite počakati do konca?

  Ulrich Stockmann, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, čeprav postopek prijave k razpravi v resnici ni namenjen za poročevalce, bi želel postaviti eno ali dve vprašanji komisarju, ker ni slišal moje predstavitve, ki je potekala malo prej. Kratek bom, ko dobim naslednjo priložnost.

  Predsednik. − Dobro, to je razumljivo, vendar moramo priti do konca seznama. Zato se bomo premaknili k naslednjemu govorniku ter nato nadaljevali po postopku prijave k razpravi.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE). – Gospod predsednik, verjamem, da je bistvo te razprave mogoče povzeti z vprašanjem: kako merite prevlado na trgu?

Ta direktiva je poskus Komisije, da večje število letališč Skupnosti združi v skupni uredbi, ter meni, da je to mogoče storiti, ker verjame v obstoj neravnovesja med letališči in njihovimi uporabniki, letalskimi družbami. V nekaterih primerih imajo prav; večja letališča v EU, kot sta London Heathrow in Paris Charles de Gaulle, je treba urejati, da ne morejo zlorabiti svojega prevladujočega položaja na trgu. Vendar verjamem, da bi bilo treba manjša regionalna letališča EU urejati le, kadar se ugotovi, da delujejo proti konkurenci.

Vrnimo se k vprašanju: kako merite prevlado na trgu? Sistem, ki zajema vsako letališče v Skupnosti s številom potnikov pet milijonov in več na leto, je poljuben, vendar je gotovo boljši od sistema, ki zajema milijon potnikov. Kadar letališče letno opravi več kot 15 % potovanj potnikov v državi članici, je ta sistem boljši, vendar še vedno poljuben.

Letališče Newcastle v Združenem kraljestvu ima 5,2 milijona potnikov na leto, vendar mora še vedno tekmovati z drugimi letališči severne Anglije, da privablja potnike. Zakaj bi dodajali obremenjujočo in drago birokracijo manjšim regionalnim letališčem, ki so si med seboj konkurenčna in morajo rasti? Zato želim možnost, da nacionalni zakonodajalci ta letališča izvzamejo iz te uredbe.

Drugotni cilji te direktive pa so zelo dobri. Pozdravljam skupna pravila o zagotavljanju vzajemnih informacij, preglednosti in pobiranju pristojbin. Vendar v tem primeru Komisija ne sme urejati več od tega.

  Ulrich Stockmann, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, komisarja bi rad vprašal glede točk, o katerih se naše stališče v odboru močno razlikuje od predloga Komisije: prvič, o zmanjšanju področja uporabe direktive na 5 milijonov potniških letov; drugič, o vključitvi mrež letališč, kar je povsem nova točka; tretjič, o utrditvi odgovornosti regulativnih organov in dopustitvi, da naloge prelagajo na regionalne organe; četrtič, o predfinanciranju, ki ga Komisija ni vključila, čeprav je dovoljeno v okviru ICAO. Končno, imam še eno vprašanje: kakšno je vaše stališče o diferenciaciji pristojbin glede na okoljska merila? To so vprašanja, na katera še vedno želim dobiti odgovor.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, da ne bi ponavljala tega, kar je že bilo povedano, v celoti podpiram potrebo po večji preglednosti letaliških pristojbin. Ker letališke pristojbine niso vključene med stroške obratovanja letalskih prevoznikov, ampak so del operativnih, razvojnih in vzdrževalnih stroškov letališč, me zanima stališče Komisije glede nujne potrebe, da letališča povrnejo letališke pristojbine, če mora potnik odpovedati let.

Če se jim letališka pristojbina za odpovedan let ne povrne, se jim mora ta znesek vsaj v celoti knjižiti v dobro. Mislim, da ni sprejemljivo, da si letališča pridržijo letališke pristojbine, če so leti odpovedani. Nekatera letališča to zdaj izvajajo, druga vrnejo pristojbino, potem ko od nje odtržejo visoko upravno pristojbino, zaradi česar nima smisla zahtevati samega povračila.

To je le mala, vendar zelo moteča točka za potnike v EU, zato menim, da moramo zdaj o tem spregovoriti in to točko vključiti v današnjo razpravo.

PREDSEDUJOČA: LUISA MORGANTINI
Podpredsednica

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Ker je naša dolžnost zagotoviti preglednost, prave informacije za uporabnike in potnike ter kakovost storitev zračnega prometa ter ker je v prvih 11 mesecih leta 2006 nastalo 211 novih regionalnih poti – kar je ustvarilo 1 800 novih letov na teden – bi rad vprašal Komisijo, katere ukrepe je sprejela za obveščanje potnikov o letaliških pristojbinah, ker potniki žal ne poznajo njihovih pravic, kadar so leti odpovedani ali imajo zamudo.

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. − – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ponovno bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Stockmannu, ki je podaljšal naš dialog. Mi – in jaz osebno – smo sodelovali v dialogu z letališči in letalskimi družbami. Hvala vam, gospod Stockmann, da ste poslušali obe strani, ker ni enostavno določiti, do neke mere, pravil za dober dialog, ki dopušča doseganje uravnoteženih rešitev in zagotavlja, da letališča v prevladujočem položaju ne morejo zlorabiti tega položaja.

Zdaj bom odgovoril na vaša vprašanja, gospod Stockmann. Kar zadeva število potnikov, menimo, da je število 5 milijonov sprejemljivo. Pomembno je, da se mreže upoštevajo, to podpiram. Vendar ne želim podpreti prelaganja nalog na regionalne organe. To je lahko nevarno, poleg tega ne vidim koristi tega. Potrebujemo nepristranski organ, ki bo zagotovil, da za zadevna letališča veljajo enaki pogoji v zvezi z dialogom in določanjem pristojbin. Podpiram diferenciacijo pristojbin glede na okoljska merila. Vendar – k temu se bom vrnil pozneje – nobenega razloga ni, da predvidimo kakršno koli predfinanciranje infrastrukture. Ko obravnavamo uspešno upravljanje letališča in pobiranja pristojbin, je očitno potrebno predvideti prihodnje infrastrukturne zahteve. Nobene potrebe ni po predfinanciranju.

Poleg teh odgovorov, želim sedaj odgovoriti na nekatere pripombe. Prvič, gospodu Simpsonu želim povedati, da se je direktivi uspelo oddaljiti od uredbe in birokracije. Želimo spoštovanje osnovnih načel. Države članice so ta načela že sprejele znotraj Mednarodne organizacije za civilno letalstvo. Zaradi tega ne želimo uvesti uredbe. Resnično verjamem, da lahko dejansko rečemo, da smo našli najboljši okvir za zagotavljanje dobrega dialoga med letalskimi družbami in letališči, ter bomo, po mojem mnenju, napredek na področju preglednosti dosegli v tem dialogu. Gospod Allister je povedal, da bo direktiva podražila regionalna letališča. Vendar je resnica prav nasprotna. Nasprotno, s preglednimi računi, tem obveznim posvetovanjem in nediskriminacijo med prevozniki bomo dejansko zagotovili, zlasti na nekaterih regionalnih letališčih, popolno preglednost ter poenostavili letenje za potrošnike, to je potnike, tako da ne bo nobenih neprijetnih presenečenj.

Kot sem povedal in tule odgovarjam gospe Lichtenberger, direktiva dopušča državam članicam, da določijo pristojbine ali pristojbine na podlagi onesnaženja s hrupom ali drugih okoljskih vidikov. Ker pa ta direktiva ne želi ustvariti prekomerne ureditve, nam ni treba opredeliti vsake od teh pristojbin. Če odgovorim gospodu El Khadraouiju, rekel bi, da bo pristojbine gotovo mogoče prilagoditi glede na okolje. Svet je to predlagal in jaz nameravam to podpreti.

Nekateri ste me vprašali o težavah v zvezi z odpovedjo letov. Če sem odkrit besedilo ne obravnava tega vprašanja, zato težko odgovorim. Veliko napredka je bilo opravljenega na področju pravic potnikov, to se mora nadaljevati. Gospa, prosil bi vas da me kontaktirate v pisni obliki, da vam lahko zagotovim natančen odgovor na vaše vprašanje, ki je, priznavam, dokaj upravičeno, kot vprašanje gospe Ţicău, ki je prav tako povedala svoje mnenje.

Gospod predsednik, zdaj bi rad na kratko začrtal stališče Komisije o predlogih spremembe. Število predlogov spremembe, ki jih je vložil vaš poročevalec krepi cilj Komisije, ki je izboljšati odnos med letališči in letalskimi družbami. Gospod Stockmann, Komisija lahko sprejme več kot 21 predlogov sprememb, ki prispevajo k temu cilju. Rad bi omenil predvsem predlog spremembe opredelitve pristojbine, predlog spremembe 12, in predloga spremembe letaliških mrež, predloga spremembe 14 in 16, z nekaterimi spremembami besedila. Komisija je na začetku predlagala, naj direktiva velja za letališča, katerih letni promet presega 1 milijon letov potnikov. Komisija sprejema novo omejitev, ki je predlagana v prvem predlogu sporazuma 7, ker se zdi, da jo podpira večina v Parlamentu in Svetu. Vendar 27 predlogov spremembe, ki jih je vložil vaš poročevalec ni mogoče prevzeti takih kot so, ter je treba o njih podrobneje razpravljati. To vključuje predvsem predloge sprememb varnostnih pristojbin: Predlogi sprememb 13, 21, 22, 23, 24. To vprašanje je bilo predmet dolgih in zanimivih razprav. Med poravnavo je bil dosežen kompromis, zdi se, gospod Stockmann, da zato na tej stopnji ti predlogi sprememb niso več potrebni. Poleg tega direktiva ne more veljati le za primere kršitev konkurenčnega prava. V taki obliki Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb v zvezi s položajem, ko imajo letališča prevladujoč položaj glede na njihove uporabnike. Področje uporabe direktive je širše od tega. Zato menimo, da predlog spremembe 7 in deloma predlog spremembe 16, predlog spremembe 19 in predlog spremembe 20 niso potrebni. Prav tako Komisija ne more sprejeti predlogov spremembe o predfinanciranju letališke infrastrukture. Pobiranje davkov, preden je infrastruktura operativna, je v nasprotju z načeli, na podlagi katerih temelji direktiva.

Vendar ničesar ne odvzema, gospod predsednik, gospe in gospodje, odličnemu delu gospoda Stockmanna, ki je po mojem mnenju zelo izboljšal ta osnutek direktive. Povedal sem svoje mnenje o več predlogih sprememb, vendar se moram ponovno zahvaliti gospodu Stockmannu in odboru za promet za kakovost njihovega dela in za pomoč pri napredovanju na področju tega pomembnega besedila, kar nam bo omogočilo strukturirati dialog med letališči in letalskimi družbami. Uporabnikom želimo preprečiti, da bi postali žrtve tega pomanjkanja dialoga, poleg tega želimo preprečiti položaj, v katerem je zaradi pomanjkanja preglednosti mogoče izvajati številne prakse brez dejanske možnosti, da se jih potrdi. To so pripombe, ki sem jih želel povedati. Parlamentu se želim zahvaliti za njegovo zavezanost temu predlogu. Mislim, da mora našim letališčem in letalskim družbam zagotoviti sredstva za vzpostavitev stalnega dialoga, od katerega bodo imele koristi vse vpletene strani.

, podpredsednik Komisije. − Stališče Komisije o predlogih sprememb Parlamenta

Stockmannovo poročilo (A6-0497/2007)

Sprejemljivi predlogi sprememb: 8, 10, 11, 12

Predlogi sprememb, ki so načeloma sprejemljivi: 3, 21, 27, 29, 30, 33, 35, 40, 44, 45

Predlogi sprememb, sprejemljivi po preoblikovanju: 14, 15

Delno sprejemljivi predlogi sprememb: 7 (1. del), 16, 17, 18, 22, 35 (1. del)

Zavrnjeni predlogi sprememb: 1, 2, 4, 5, 6, 9, 13, 19, 20, 23, 24, 25, 26, 28, 31, 32, 34, 36, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 46, 47, 48

  Ulrich Stockmann, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti vsem za pripombe in predloge. Še vedno moramo skupaj prehoditi določeno razdaljo, poleg tega nas čakajo težavna pogajanja, ko bo Svet predstavil svoje skupno stališče.

V zadnjih letih je postalo jasno, da se Svet strinja z nami pri več točkah, vključno s področjem uporabe direktive, vprašanjem letaliških mrež in zavračanjem „izvzetij“ s strani nacionalnih držav. Vendar obstajajo tudi nekatere nove točke, o katerih še nismo razpravljali, kot so določitev nacionalnih zgornjih omejitev za pristojbine. Zato so potrebne dodatne notranje razprave o teh zadevah. Najprej bo pomembno, da se jutri doseže čim bolj skupen sporazum o teh točkah, da bomo imeli močan pogajalski mandat, ko nam bo Svet predstavil svoje stališče.

Komisar, rad bi se vam zahvalil za natančno stališče, ki ste nam ga predstavili. Rad bi zaključil z razlago, zakaj je infrastruktura predfinanciranja tako pomembna za ta Parlament: Prvič, možna je v okviru ICAO; drugič, seveda ne želimo nenadnega povišanja pristojbin, ko bo prišla na trg nova infrastruktura; in končno, obstaja obsežna zahteva glede zaostankov, ne le v vzhodni Evropi, ampak tudi v drugih državah članicah. Vendar vem, da je to pravdno vprašanje in bomo morali počakati in videti, kakšen napredek je mogoč v tem primeru.

Ponovno se vam zahvaljujem in se veselim nadaljnjih razprav z vami in drugimi poslanci v tem parlamentu. Rad bi se zahvalil tudi vsem poročevalcem v senci za njihovo odlično sodelovanje.

(Ploskanje.)

  Predsednik. – Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Pobuda za pojasnitev predpisov v zvezi z letališkimi pristojbinami in priprava preglednih in nediskriminatornih postopkov za izračun teh pristojbin je dobrodošla, ker preprečuje kakršno koli zlorabo s strani letališč, ki prevladujejo na trgu.

Preglednost in neprekinjena izmenjava informacij med izvajalci letalskega prevoza in strankami sta zato zagotovljeni za posamezna letališča in mreže letališč. Razen tega lahko države članice uporabljajo določbe te direktive za druga letališča na njihovem ozemlju, s čimer spodbujajo konkurenco in implicitno zmanjšajo letališke pristojbine v korist končnim uporabnikom.

Zaradi obstoja skupnih standardov bodo potniki dobili iste storitve za iste cene, stroškovna učinkovitost pa bo edino merilo, ki ga bodo letališča uporabljala pri upravljanju njihove opreme in storitev. Ustrezno izvrševanje teh postopkov bo zagotovljeno z ustanovitvijo neodvisnega nacionalnega regulativnega organa v vsaki državi članici.

Trdno verjamem, da bodo od te uredbe imeli koristi predvsem evropski državljani. Druge koristi bodo: dodatna preiskava letalskega sektorja, boljša varnost potnikov, varnost in zaupanje, ki bodo posledično omogočili precejšen dolgoročen prispevek k razvoju letalskega prometa v Evropski uniji.