Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 14. januar 2008 - Strasbourg

18. Izvoz in uvoz nevarnih kemikalij (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Johannesa Bloklanda (A6-0406/2007) v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (KOM(2006)0745 – C6-0439/2006 – 2006/0246(COD).

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi želel čestitati Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalcu gospodu Bloklandu, poročevalcem v senci in odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter gospe Mann in odboru za industrijo, raziskave in energijo za njihova odlična poročila in stališča, ki so jih izrazili na prvi obravnavi.

V zadnjih 30 letih so politike Evropske unije in zakonodaja o varstvu javnega zdravja in okolja bistveno napredovale na področju zmanjševanja tveganj, ki jih predstavljajo kemične snovi, ne le v Evropski uniji, ampak po vsem svetu. Evropska unija je bila ves čas pomemben partner v mednarodnih konvencijah, vključno z rotterdamsko konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za nekatere nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini. Uredba 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvozom in uvozom nevarnih kemikalij vpeljuje rotterdamsko konvencijo znotraj Skupnosti. Pri več točkah se uredba ne ustavi pri določbah rotterdamske konvencije, ampak gre še dlje s ponudbo visoke ravni varstva za države, ki uvažajo kemikalije.

10. januarja 2006 je Sodišče Evropskih skupnosti sprejelo sodbo, ki je razveljavila Uredbo 304/2003, ker bi morala imeti dvojno pravno podlago, in sicer člena 133 in 175(1) Pogodbe. Kot odgovor, cilj tega predloga je sprejeti novo uredbo z zgoraj omenjeno dvojno podlago. Hkrati je Komisija na podlagi svojega poročila o dosedanjih izkušnjah pri izvajanju zadevnih postopkov predstavila nekatere tehnične predloge sprememb za določbe uredbe. To poročilo je bilo predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s tem predlogom. Glavni predlogi Komisije za spremembe uredbe so naslednji:

Predlagajo se nekatere izjeme k osrednji zahtevi za izrecno soglasje v državah uvoza pred izvozom. Te izjeme se izvajajo le v primerih, ko kljub razumnim prizadevanjem s strani Komisije in nacionalnega organa, ki ga je imenovala država izvoza, ni nobenega odgovora na zahtevo ter če so izpolnjeni nekateri pogoji. Te izjeme so namenjene za oblikovanje določene stopnje prilagodljivosti, medtem ko se hkrati ohranja visoka stopnja varstva – ki je dejansko višja od stopnje, ki jo določa rotterdamska konvencija.

Drugič, predlaga se izjema k zahtevi za izrecno soglasje v primerih, ko se kemikalije izvažajo v države OECD, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

Tretjič, pravila v zvezi z obdobjem veljavnosti izrecnega soglasja so pojasnjena. Poleg tega se izrecna soglasja pregledujejo z rednimi presledki ter v primerih, ko se sprejme nadomestni dokaz.

Četrtič, določeni so postopki in sredstva, da se carinskim organom omogoči dostop do informacij, ker imajo v večini držav članic ti organi glavno vlogo pri zagotavljanju skladnosti z uredbo, zlasti v zvezi z nadzorom izvoza.

Gospa predsednica, rad bi vam izrekel svoje zadovoljstvo s prizadevanji vseh nas za dosego sporazuma o tej uredbi na prvi obravnavi. Evropska komisija je lahko sprejela kompromisni paket predlogov sprememb za dosego sporazuma na prvi obravnavi.

  Johannes Blokland, poročevalec. – (NL) Gospa predsednica, kot poročevalec za uvoz in izvoz kemikalij sem zadovoljen, da lahko tu poročam, da smo na prvi obravnavi dosegli dober rezultat. Zato bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem. Predvsem imam v mislih sekretariat odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter poročevalce v senci in njihovo osebje, ki so mi dali izjemno podporo. Močno cenim dobro sodelovanje s Svetom, zlasti portugalskim predsedstvom, in Evropsko komisijo.

To je bil tehnično kompleksen predlog, razprava glede vprašanja, kaj je najbolje za okolje, je bila včasih zelo razgreta. Najpomembnejša stvar, ki smo jo dosegli je po mojem mnenju, da se bo prek te nove uredbe trgovina z nevarnimi kemikalijami obravnavala na etično odgovoren način.

Zlasti smo želeli delovati na podlagi načela, ki ga poznate kot zlato pravilo: „Ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi.“ Čeprav je to starodavno načelo, ki ga najdemo v Bibliji ter v drugih verah, je ta vidik sprožil neobičajne razprave.

Prvoten predlog Komisije je dejansko vseboval zelo liberalne ureditve, ki omogočajo izvoz nevarnih kemikalij s tihim soglasjem. To je bilo predlagano, medtem ko je za države v razvoju zlasti pomemben obstoj popolne preglednosti tega, kar se uvaža. Konec koncev, govorimo o snoveh, ki so v Evropski uniji prepovedane ali resno omejene. Verjamem, da imamo dobre rezultate v doseženem sporazumu. Pomeni, da je varstvo in izboljšanje ozaveščenosti v državah v razvoju zagotovljeno, kar zadeva nevarne snovi.

Gospa predsednica, ta nova uredba ustrezno izvaja globalno rotterdamsko konvencijo, ki je bila sprejeta leta 1998, vendar uradno velja od leta 2004. Zato lahko trdno prepričan priporočam, naj jutri vsi glasujejo za sporazum, ki je bil dosežen s Svetom.

Nazadnje, gospa predsednica, bi rad poudaril, naj Svet in Komisija storita kar največ lahko, da razširita seznam snovi v rotterdamski konvenciji. Na seznamu konvencije je trenutno približno 40 snovi. Gotovo obstaja 200 snovi, ki so bile določene za oceno in morebiti dodane na ta seznam. Zlasti za zaščito držav v razvoju, moramo energično delati tudi na področju drugih snovi.

  Erika Mann, pripravljavka mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (DE) Gospa predsednica, svojo hvaležnost bi rada razširila na poročevalca in Komisijo ter seveda tudi na Svet. Predstavili smo zelo dobro poročilo. V odboru za industrijo, raziskave in energetiko smo dali pomemben poudarek pripravi praktične uredbe, ki bo nadzorovala mednarodni uvoz in izvoz nevarnih kemikalij na razumen in logičen način ter ki je dovolj skladna, da države uvoznice lahko razumejo, kaj želimo doseči v Evropski uniji. V osnovi je bila to glavna težava, in sicer ker smo morali vanjo vključiti nekatere prijetne stvari in nekatere nevarne stvari, vendar ni nihče mogel razumeti, kaj je vse to dejansko pomenilo, vse, kar smo dodali v dodatku k mednarodnemu seznamu.

Predlog, ki ga imamo pred sabo, je dobra uredba, upam, da bo ustrezno razumljen na mednarodni ravni, da ga bo mogoče ustrezno uporabiti. Stvari, ki se ne razumejo, bodo seveda ostale nesmiselne. To je lahko prav tako nevarno; če nečesa ne razumemo, potem to nikakor ne bo delovalo.

Odbor za industrijo je zadovoljen, posebej bi se želel zahvaliti poročevalcu, gospodu Bloklandu, da je tako vztrajno in razumno sodeloval pri pogajanjih, da smo končno dosegli dober kompromis. Poleg tega bi želela prositi, da tega seznama ne poskušamo dodatno dopolniti, ampak da preskusimo, kar imamo, tako da bomo končno dobili del zakonodaje, ki deluje.

  Frieda Brepoels, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, kot veste uredba, ki jo imamo pred sabo, zadeva zelo tehnično vprašanje. Zato prvotno nimamo nobene določbe za razpravo, ampak zdaj ko imamo končno priložnost, da izrazimo naše stališče, bi želela povedati nekaj na kratko v imenu skupine PPE-DE.

Prav tako sem zelo zadovoljna, da smo po več neuradnih posvetovanjih s Svetom in Komisijo na prvi obravnavi dosegli sporazum. To je bilo mogoče le zaradi prizadevanj in odprtosti našega poročevalca, ki je bil pripravljen poslušati vse strani. Seveda se zahvaljujem tudi Komisiji in Svetu za njune prispevke.

Sedanja uredba o uvozu in izvozu nekaterih nevarnih kemikalij se, poleg dvojne zakonodajne podlage – člena 133 in člena 175(1) – ter več tehničnih sprememb – dejansko osredotoča, kot je že omenil poročevalec, na spremenjen postopek za izrecno soglasje, ki se obravnava v členu 13. Neuradna razprava je večinoma osredotočena na to vprašanje.

Prepričan sem, da je v nekaterih primerih ustrezna večja prilagodljivost, ne le za zaščito izvoznih interesov evropskih držav, ampak tudi za zagotovitev najvišje stopnje varstva okolja in javnega zdravja za vse zadevne strani. Na ta način je še vedno mogoče izvažati nekatere nevarne kemikalije brez izrecnega dogovora ali soglasja, vendar pod zelo strogimi pogoji.

Menim, da besedilo v sporazumu zagotavlja varen izvoz snovi in ga celo krepi. Ta zadnja točka je bila dejansko dosežena z odstranitvijo dela prvotnega besedila Komisije. Kot poročevalka v senci skupine PPE-DE sem prepričana, skupaj s Svetom in Komisijo, da smo dosegli dober, uravnotežen in izvedljiv kompromis. Upam, da bodo moji kolegi poslanci vse to jutri odobrili.

  Gyula Hegyi, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, naprej želim pozdraviti poročilo ter seveda pozdravljam izvajanje Rotterdamske konvencije, ki je pomembna mednarodna konvencija o prepovedi več nevarnih kemikalij.

Ta tema mi ni neznana. Delal sem kot poročevalec v senci za skupino PSE o omejitvah za več kemikalij, vključno s prepovedjo PFOS in prepovedjo izvoza živega srebra, zdaj pa s kolegi delam na področju omejevanja amonijevega nitrata in drugih snovi. Z gospodom Bloklandom sva uspešno sodelovala na tem področju.

Razumeti moramo, da prepoved na evropski ravni včasih ne zadostuje. Na primer DDT in lindan sta v EU že več let prepovedana, vendar je v krvi naših državljanov še vedno mogoče odkriti njuno prisotnost. Po evropski prepovedi nekaterih kemikalij se pogosto zgodi, da več nadnacionalnih družb proizvede in proda prepovedane kemikalije v državah, nečlanicah EU, zlasti v tretjem svetu. Nato se prepovedane kemikalije zlahka vračajo v uvoženih izdelkih, prav tako so prisotne kot onesnaževalci okolja v oceanih, morjih, rekah in v zraku. Prepoved izvoza živega srebra, ki jo v celoti podpira ta parlament, nam je pokazala pravi odziv. Enaka obravnava je potrebna tudi za druge nevarne kemikalije.

Poudarjam pomembnost mednarodnih konvencij o kemikalijah – Rotterdamske konvencije, Stockholmske konvencije in SAICM – ker lahko le ti instrumenti omogočijo mednarodno rešitev težav, ki jih povzročajo kemikalije.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, tudi jaz želim čestitati gospodu Bloklandu za odlično poročilo ter za občudovanja vreden način, kako je obravnaval vsa postopkovna vprašanja v zvezi s to pomembno vlogo. Razen tega se mu želim zahvaliti za spoštovanje in pozornost, ki jo je namenil vsem poročevalcem v senci. Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvozom in uvozom nevarnih kemikalij, obogaten z dogovorjenimi skupnimi predlogi sprememb skoraj vseh parlamentarnih skupin, bo predstavil sklop ustreznih in zelo potrebnih pravil, ki bodo zelo verjetno zagotovila zaščito javnega zdravja in okolja na visoki ravni. Resne težave, ki jih povzročajo brezobzirni mednarodni trgovci s strupenimi snovmi so znane in vzbujajo strah, zato upamo, da bo izvajanje predloga Komisije pomagalo državam v razvoju, da se zoperstavijo resnim nevarnostim za dobro počutje državljanov in za naše okolje.

Razen vsebine tega dela zakonodaje je prav tako omembe vredno, da do določene mere kaže uporabnost sklepa Sodišča v zvezi z ukrepi Komisije proti Svetu in Evropskemu parlamentu. Hkrati postavlja vprašanja, zakaj so bili takšni ukrepi sploh sprejeti in zakaj tri osrednje inštitucije EU niso mogle poiskati načina za prijateljski dogovor brez potrebe po zatekanju k posvetovanju s Sodiščem. Tak ukrep, ki je neizogibno povzročil zamudo, je bil drag in je morda povzročil določeno medinstitucionalno sovraštvo, ki bi se mu bilo mogoče izogniti. Kljub temu se je to zgodilo in zdaj moramo to pozabiti – čeprav nas morda mora to voditi k pametnejšim odločitvam v prihodnosti ter k izogibanju sodnim postopkom, kolikor je to mogoče.

  Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE. – (SV) Gospa predsednica, naj se zahvalim gospodu Johannesu Bloklandu za odlično sodelovanje med celotnim postopkom. Od podpisa rotterdamske konvencije je preteklo deset let, poleg tega je bilo rečeno, da je za izvoz nevarnih snovi potrebno predhodno pisno obvestilo. Konec koncev ne obravnavamo katerih koli kemikalij; seznam kemikalij vsebuje najnevarnejše kemikalije, ki jih danes uporablja človek. Zato je to trajalo deset let. En razlog za to je trmast odnos stare Komisije, ki je vztrajala, da gre le za komercialno zadevo. Zahvaljujem se Stavrosu Dimasu za zagotovitev, da imamo zdaj ustrezno pravno podlago in lahko stvari prenesemo na višjo stopnjo.

Prav tako ni bilo vedno enostavno pogajati se s Svetom. Presenečen sem bil, ko je predsedstvo izrazilo mnenje, da bi se lahko smrtonosne kemikalije, ki so v praksi prepovedane v EU, daljša obdobja izvažalo v druge države brez predhodnega soglasja. Razlog za to je, da Svet ni želel, da bi bila evropska komisija v konkurenčno neugodnem položaju. Vendar bi bil za našo industrijo resnično neugoden položaj, če bi bila prisiljena ogroziti zdravje, okolje in mednarodno zakonodajo, da bi preživela. Absurdno je trditi, da moramo kršiti mednarodne konvencije samo zato, ker drugi ne upoštevajo pravil in standardov. Prav tako lahko rečete, da bi morala EU izvažati nezakonite droge, ker, če jih ne bo EU, jih bo pa mafija.

Vesel sem, da smo se na koncu lahko sporazumeli in končno zapolnili vrzel za neodobren izvoz. Zdaj imamo zakonodajo, ki ne pokriva le kemikalij iz konvencije, ampak vsebuje tudi zahteve za druge kemikalije, ki se strogo nadzorujejo v EU. Te morajo ustrezni organi zdaj oceniti pred izvozom glede na zdravstvena in okoljska merila. Dobro je, da se je obdobje za izjeme skrajšalo s 36 mesecev na 12 mesecev. Prav tako je dobro, da so vključene kemikalije, ki jih vsebujejo proizvodi. Končno imamo zakonodajo, ki je sprejemljiva in izboljšuje predlog Komisije, vendar bi lahko bil še boljši, če bi imela javno zdravje in okolje prednost pred interesi podjetij; to je konec koncev trajnostni gospodarski model.

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, tudi jaz bi se želela zahvaliti gospodu Bloklandu. Zadovoljna sem, da je Evropski parlament spremenil taktiko in zapolnil to velikansko vrzel. Vsi vemo, da je v svetu v razvoju več kot 1,5 milijona primerov zastrupitev in skoraj 30 000 primerov smrti na leto. Grozljivo bi bilo, če bi predlog Komisije začel veljati, ker bi to pomenilo, da je mogoče nevarne kemikalije izvažati brez dovoljenja držav uvoznic, če se v 90 dneh ne prejme noben odgovor.

Prav tako bi to bila zelo vprašljiva zakonodaje o zdravju in okolju, če bi nadaljevali z izvozom, ko na eni strani določamo nove varnostne mejnike z najnovejšo certifikacijo za pesticide, po drugi strani pa počnemo ravno nasprotno pri uvozu. EU ne sme le zagotoviti visoke ravni varstva na lastnem pragu, ampak mora isto zagovarjati tudi za preostali svet, to paradoksno mehčanje izvoznih pravil ne bi nikakor pripomoglo k verodostojnosti EU.

Še več, potrebujemo večjo preglednosti v zvezi z izvozom kemikalij in pesticidov. Prav tako potrebujemo boljši sistem za razkritje količin proizvodov, ki jih izvažajo države članice EU. Konec koncev govorimo o gibanju blaga, za katerega veljajo omejitve in prepovedi, v državah članicah pa potrebujemo maksimalno preglednost na tem področju. Zato zahtevamo več informacij o zadevnih količinah in o državah članicah, iz katerih izvirajo te snovi.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, ker nimam izkušenj s tem, postopkom – in ker so, če se ozrem naokoli, vsi ostali že spregovorili – ali to pomeni, da imam lahko na voljo pet minut? Predvidevam, da lahko govorim vsaj dve minuti, kar je čas, ki je bil odvzet naši strani zaradi postopka prijave k razpravi. Obstaja zadeva, ki jo moramo razjasniti.

Podpiram svoje kolege v zvezi s to pomembno uredbo, ki je v drugi obravnavi v odborih in domovih zaradi odločitve Sodišča izpred 12 mesecev, da bi bila potrebna dvojna pravna podlaga.

Glavna točka, o kateri želim govoriti v okviru postopka prijave v razpravi, je moja splošna zaskrbljenost zaradi pravnih podlag in težave, s katero se tu srečujemo, ne le pri tem delu zakonodaje, ampak tudi pri ostalih. Na ravni odbora in na plenarnih zasedanjih se veliko časa porabi za razprave o predlogih sprememb v zvezi z enotno ali dvojno pravno podlago ter različnimi stališči.

Mislim, da je čas, da ta parlament natančno obravnava postopke, za katere smo se odločili – na različnih pravnih podlagah – ker pogosto prejmemo predlog za dvojno podlago ali ga prejme Svet, ki nato pristopi do nas, preden se doseže skupno stališče za površne zakonodajne razloge, kot bi jaz to poimenovala, ker bo z rastjo EU – zdaj ima 27 držav članic in se še povečuje – težje povezati našo zakonodajo. Resnično moramo obravnavati naše delo na tem področju. Zato je zanimivo, da je v tem primeru resnica ravno obratna. Sodišče je navedlo, da na tem področju potrebujemo dvojno pravno podlago in ne enotne pravne podlage, kar običajno precej olajša življenje – če lahko ohranimo enotno pravno podlago – ker so dvojne pravne podlage pogosto v korist odvetnikom.

Zanima me, ali nam lahko komisar pove, kakšen je bil natančen izziv za Sodišče v zvezi z enotno pravno podlago, kdo jo je sprejel ter ali nam lahko pove več informacij o tem, zakaj se je Sodišče odločilo na podlagi dvojne pravne podlage. Dali so nam čas, da ponovno pregledamo postopek, ter so ohranili učinke uredbe, dokler je ponovno ne sprejmemo, take kot je bila. Zato pozdravljam dejstvo, da bomo dosegli sporazum o prvem branju zaradi vsega tega sodelovanja. Stališča komisarja v zvezi s tem in o celotnem dogajanju v zvezi s pravno podlago, zaradi katere smo že drugič tu, bi bila zelo dobrodošla.

  Predsednica. − Pustila sem vam dodaten čas, tako kot drugim, ker pet minut očitno ni bilo preveč, ker ni prisotnih veliko poslancev, vendar le tokrat.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil vsem govornikom za zelo pozitivne pripombe.

V celoti priznavam in se strinjam z željo Komisije, da doseže visoko raven varstva zdravja ljudi in okolja, zlasti v tistih državah, ki nimajo potrebne infrastrukture ali zmogljivosti za pravilno obravnavo nevarnih kemikalij.

Prav tako se v celoti strinjam s stališčem, da mora imeti Evropska skupnost vodilno vlogo pri vzpostavljanju pravnega okvira za Skupnost, da zagotovi visoko raven varstva. Pri več točkah se uredba ne omejuje na določbe rotterdamske konvencije, vendar določa pogoje za izvajanje, ki zagotavljajo visoko raven varstva za vse države po svetu, ne le za podpisnice konvencije.

Prepričan sem, da bo ta primer spodbudil druge države, da bodo sledile vzoru in se pridružile konvenciji. Komisija si bo kar najbolj prizadevala za podporo rotterdamske konvencije, da bo omogočila uresničitev teh ciljev.

Kot odgovor na skrbi, ki so bile izražene v zvezi z arzenikom in živim srebrom, bi želela Komisija poudariti, da bo v skladu s členom 22(3) Uredbe 304/2003, predložila predlog za uporabo zadevne priloge, če se čisti arzenik prepove ali se zanj uvedejo stroge omejitve. Razen tega Komisija poudarja, da v Svetu in parlamentu poteka delo v zvezi s predlogom za prepoved izvoza živega srebra v države zunaj Skupnosti, prepoved, ki dokler bo veljala, sega prek zahtev za soglasje, ki sta jih določili rotterdamska konvencija in uredba Skupnosti, ki jo izvaja.

Ponovno bi se želel zahvaliti poročevalcu in poročevalcem v senci za njihova prizadevanja in odlično opravljeno delo, zlasti gospodu Bloklandu. Komisija je zlasti zadovoljna z rezultati pogajanj in meni, da so vsi kompromisni predlogi sprememb sprejemljivi.

Kar zadeva dvojno pravno podlago, bi bilo dejansko bolj enostavno imeti enojno pravno podlago, vendar dobro poznamo težavo, ki se pri tem pogosto pojavi: Če se prav spomnim imamo pri tem člen 133 s členom 175, medtem ko imamo v večini drugih primerov člen 95 s členom 175. Gotovo se pri predlaganju pravne podlage vedno zanašamo na mnenje naše pravne službe. Tu smo, kot sem že povedal, obravnavali trgovino in okolje, kar je bil razlog za sklep Sodišča Evropskih skupnosti o dvojni pravni podlagi.

  Johannes Blokland, poročevalec. – (NL) Gospa predsednica, gospa Doyle in gospod Matsakis so predstavili težavo pravne podlage, tega vprašanja se je dotaknil tudi komisar Dimas, ki se mu zahvaljujem za odgovor.

Ko sem bil poročevalec, je bila težava tako velika, da me je obiskal predsednik Sveta in rekel: „V Svetu se zavedamo, da imamo resne težave s „trgovino“ kot s pravno podlago; želimo upoštevati nasvet naše pravne službe in jo preoblikovati v „okolje“.

Parlament se je posvetoval s svojo pravno službo, naša pravna služba je bila povsem prepričana, da pravna podlaga ne sme biti „trgovina“, ampak „okolje“. Na tej podlagi smo prišli do tega sklepa skoraj soglasno, vsaj v Svetu.

Dejansko bi bilo bolje, če te težave ne bi posredovali na Sodišče, ampak bi začeli pogajanja s komisarjem, predsednikom Sveta in Parlamentom, da bi našli politično rešitev za to težavo. Kaj se je zgodilo potem? Na srečo je začela veljati uredba. Delovalo je: Svet je zadevo obravnaval kot nujno, prav tako tudi Parlament. Vendar smo imeli veliko razprav, na koncu so se vsi motili: Komisija, Svet in Parlament.

Sodišče je razglasilo salomonsko sodbo in povedalo: dvojna pravna podlaga, medtem ko sta Svet in Parlament domnevala, da tega ne moreš imeti, da je to nemogoče. V takem primeru končaš v položaju, ko se vsi motimo, da je to povzročilo več let zamude, čeprav na srečo ne vse na račun držav v razvoju, ko se je delo nadaljevalo.

V vsakem primeru smo za to porabili veliko časa. Menim, da bi morali ukrepati skupaj, da preprečimo take težave v prihodnosti. Ko je komisar Dimas opravil svoj predhodni intervju z odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane, smo mu predstavili to težavo.

To težavo smo prav tako predstavili na treh obravnavah, na katerih sta sodelovala komisar Verheugen in predsednik komisije, gospod Barroso. Takrat smo dobili pozitiven vtis, da predložitev primera na Sodišče ni bila le odločitev Komisije, ampak pravne službe. Menim, da moram od zdaj naprej reševanje te težave prepustiti politikom in ne odvetnikom.

  Predsednik. − Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Predlog uredbe v zvezi z izvozom in uvozom nevarnih kemikalij pomeni izboljšanje pri uporabi kemikalij, ker se zdravje prebivalstva in okolje učinkoviteje zaščitita. Uredba je namenjena spodbujanju skupne odgovornosti izvoznikov in uvoznikov ter njihovi podpori pri prizadevanju za sodelovanje, da se zagotovi nadzor nad mednarodnim kroženjem nevarnih kemikalij Nova uredba spreminja opredelitev izvoznika, tako da vključuje osebe, ki izvažajo take nevarne snovi iz EU, vendar niso stalni prebivalci EU, s čimer se zagotovita učinkovit nadzor in spremljanje toka nevarnih kemikalij.

Postopek soglasja po predhodnem obveščanju, pri čemer nekatere kemikalije zahtevajo izrecno dovoljenje s strani države uvoznice, pomaga državam, ki trgujejo, do pridobitve več pravilnih informacij v zvezi z nevarnimi kemikalijami, ki so prepovedane na podlagi okolja in javnega zdravja, ki se lahko uvozijo v države uvoznice. Kljub temu postopek po predhodnem obveščanju ni nadomestilo za učinkovite in trajne mejne kontrole, države članice morajo sodelovati za zagotovitev učinkovitega upravljanja premikanja teh nevarnih snovi na njihovem ozemlju.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Nova uredba o uvozu nekaterih nevarnih kemikalij in pesticidov zdaj vključuje več občutljivih tehničnih sprememb. V preteklosti je bila mednarodna trgovina na tem področju ves čas ovirana zaradi upravnih ovir. To je bilo večinoma zaradi dejstva, da so morale države uvoznice podati svoje „izrecno soglasje“, preden so lahko odpremile blago. Nobenega dvoma ni, da je to soglasje absolutno bistveno pri delu s potencialno nevarnimi snovmi in zato je to zahtevo treba zadržati.

Načelo subsidiarnosti je konec koncev eden od stebrov Unije, prav tako je pomembno, da lahko države članice v prihodnosti še vedno določajo, katere potencialno nevarne snovi lahko prečkajo njihove meje.

Vendar moram z vidika proste trgovine ohraniti določeno stopnjo prilagodljivosti na tem področju. Več prostora za manevriranje prav tako olajšuje preprečevanje, da bi države, ki nimajo še dobro razvitega sistema za nadzor uvoza, izkoriščali uvozniki, katerih delo se ne spremlja učinkovito. Trenuten kompromis upošteva te domneve in ne zagotavlja le, da se s potencialno nevarnimi kemikalijami trguje na odgovoren način, ampak tudi zagotavlja prostor za manevriranje, ki je potrebno, da lahko mednarodna izmenjava blaga poteka nemoteno.