Dobesedni zapisi razprav

Torek, 15. januar 2008 - Strasbourg

6. Uporaba sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (razprava)

  Predsednica. – (EL) Na dnevnem redu za razpravo je poročilo o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, ki ga je v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve pripravil Csaba Öry (KOM(2007)0159 – C6-0104/2007 – 2007/0054(COD)) (A6-0515/2007).

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, poslanci Evropskega parlamenta, danes predloženi dokument je najnovejša uredba, ki spreminja uredbo št. 1408/71. To je dobro znana uredba o usklajevanju sistemov socialne varnosti. Več kot 30 let je na njej temeljilo usklajevanje nacionalnih sistemov socialne varnosti. V zadnjih letih pa smo si prizadevali za posodobitev in poenostavitev te uredbe in njene izvedbene uredbe. Parlament je že sprejel novo uredbo 883/2004, o preostalih instrumentih, ki so potrebni za njeno izvajanje, pa že potekajo pogajanja. Ti instrumenti so izvedbena uredba in besedilo prilog. Do začetka veljavnosti teh novih zakonodajnih instrumentov je treba posodobiti uredbo 1408/71, zato je predložena ta nova tehnična posodobitev. Velja le za besedilo prilog k uredbi, njen namen pa je le upoštevati spremembe nacionalnih zakonodaj.

To besedilo je treba nujno sprejeti, da se lahko posodobi uredba 1408/71 in se tako zagotovita pravna varnost in upoštevanje pravic državljanov.

Zahvaljujem se predvsem poročevalcu gospodu Őryju za sodelovanje med institucijama. Kot je jasno navedel v poročilu, bo glasovanje o tem aktu na prvi obravnavi omogočilo hitro sprejetje zadevnega dokumenta. Ob upoštevanju tega so bili pripravljeni predlogi sprememb, vključno s tehničnimi spremembami, ki jih je predložil Svet. Na tej stopnji pa niso vključene razprave, ki so lahko bolj uspešne pri obravnavi izvedbene uredbe, za katero je poročevalec gospod Lambert, ali besedila prilog, zlasti priloge 11, za katerega je poročevalka gospa Bozkurt.

Nekateri bi radi izkoristili priložnost, ki jo ponuja to poročilo, in obravnavali širša vprašanja, kot so čezmejne zdravstvene storitve. Čeprav je moje zanimanje za ta vprašanja očitno, menim, da jih ni priporočljivo obravnavati v okviru te tehnične posodobitve. Omejen, vendar pragmatičen pristop k tehnični posodobitvi pomeni boljšo zaščito pravic državljanov. Za to se predvsem zahvaljujem gospodu Őryju.

Komisija podpira predloge sprememb od 1 do 6 ter predloga sprememb 9 in 11, ki prvotno besedilo usklajujejo s splošno usmeritvijo Sveta, ter predloga sprememb 7 in 8, ki urejata posebej zahtevno vprašanje, ki se je nedavno pojavilo v eni od držav članic, in sicer na Nizozemskem, ko je začela veljati reforma na področju zdravstvenega zavarovanja. Komisija pa se ne strinja s predlogom spremembe 10, saj njegova nenatančna ubeseditev ne omogoča ustreznega ravnanja v posebnih okoliščinah, ki naj bi jih urejal. Ta predlog spremembe ogroža pravila o prednosti na področju družinskih prejemkov. Takšen predlog spremembe bi imel pravne in gospodarske posledice, ki bi bistveno presegale zadevno državo članico.

Zahvaljujem se vam za pozornost in ponovno čestitam poročevalcu za njegov prispevek in izjemno sodelovanje.

  Csaba Őry, poročevalec. − (HU) Gospa predsednica, gospod komisar, dovolite mi, da pred obravnavo podrobnosti o predloženih predlogih sprememb povem nekaj besed o zakonodaji, ki je pred nami, in njenem pomenu.

Kot je povedal komisar, je ta zakonodaja zelo stara. Nastala je leta 1971 in je od takrat imela zelo pomembno vlogo kot sekundarni zakonodajni instrument na področju temeljne pravice do svobodne zaposlitve v Uniji. Ne moremo zanikati dejstva, da pravica prostega pretoka delavcev, ki je določena v Pogodbi, ne bi bila prav veliko vredna, če iskalci dela v drugih državah članicah ne bi imeli dostopa do sistemov socialne varnosti ali če ne bi bila zagotovljena prenosljivost pravic.

Glede gibanja v Uniji ne smejo biti delavci, ki precej tvegajo, v slabšem položaju glede socialne varnosti in temeljnih socialnih pravic. Šele takrat lahko prosti pretok delavcev pomembno prispeva k izenačevanju trgov dela v Uniji, kar je za gospodarstvo Unije nujno.

Po drugi strani moramo razumeti in upoštevati, da lahko uredba št. 1408, o kateri razpravljamo, izpolnjuje svojo funkcijo le, če jo stalno usklajujemo z nacionalno zakonodajo. Vendar so vprašanja socialne politike, zaposlovanja in pretoka delavcev predvsem del nacionalnih pristojnosti in nanje vplivajo. Zato je nujno, da se zakonodaja stalno spreminja in dopolnjuje vsako leto.

Ta zakonodaja je bistvena. Čeprav se zdi, da se dogovarjamo le o drugačnem besedilu, to dejansko vpliva na ljudi, njihove usode in vsakodnevne težave. Zato moramo kot zakonodajalci izpolniti svojo dolžnost, čeprav vemo, da bo to besedilo veljalo le zelo kratko obdobje, ker nova uredba in nova direktiva že obstajata, kot je omenil komisar, ker sta obe že pripravljeni.

Dokler ne pripravimo izvedbene uredbe, moramo zaradi pravne varnosti besedilo stalno posodabljati in ga prilagajati spremembam nacionalne zakonodaje. Dober primer za to je prvi predlog spremembe, pri katerem je bil v madžarskem civilnem zakoniku pojem „vzdrževana oseba“ spremenjen, zdaj pa imamo priložnost, da tej spremembi prilagodimo evropsko besedilo.

Vendar je to povezano tudi s predlogi sprememb v zvezi z Nizozemsko, ki so prav tako zelo pomembni za ljudi in kjer obstaja dvom glede pravice do različnih socialnih prejemkov za družine vojakov, ki opravljajo vojaško službo v tujini. To je vsekakor nesprejemljivo, zato je potrebna dopolnitev.

Vendar smo to težavo rešili med delom Komisije, ko smo sprejeli ustni predlog Sveta in ga vključili v besedilo. Zato v zvezi s tem težave ni in menim, da je tudi deseti predlog spremembe prispeval k učinkoviti rešitvi, ker se je nizozemska vlada zavezala, da bo zadevne osebe o tem obvestila z okrožnico, tako da Parlamentu tega predloga spremembe ni treba sprejeti.

Vendar je bilo pri tem potrebno sodelovanje, zato se zahvaljujem sodelujočim, kolegom poslancem, ki so predložili predloge sprememb, Svetu in Komisiji. Gospod predsednik, hvala za besedo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

  Ria Oomen-Ruijten, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, kot je pravkar omenil gospod Őry, je mobilnost na trgu dela izjemno pomembna. Dejansko uredba o uskladitvi, o kateri danes razpravljamo, prilagoditve zakonodaje držav članic usklajuje vsako leto.

Države članice bi morale dejansko preskusiti vsak zakon ali vsako spremembo zakonodaje o socialni varnosti ali davčne zakonodaje, da bi preverile, ali izpolnjuje tudi evropske zahteve. Potem ne bi imeli preveč težav in to bi pomenilo, da pozneje prilagoditve ne bi bile več potrebne.

Skupaj z gospodom Őryjem sem vložila več predlogov sprememb in menim, da bi moral vsak poslanec v svoji državi članici opazovati, ali so ob letni prilagoditvi vsi predlogi, predloženi pri upravnem posvetovanju, res usklajeni z dejanskim stanjem v Evropi.

Predložili smo dva ali tri predloge sprememb. Prva dva, to sta predloga sprememb 7 in 8, sta povezana z zdravstvenim zavarovanjem družinskih članov vojaškega osebja, ki prebivajo v Belgiji ali Nemčiji. Nizozemsko vojaško osebje ni zajeto v zakonu o zdravstvenem zavarovanju, zato njihovi družinski člani niso mogli biti zavarovani in so se morali vključiti v sistem, ki je postajal vedno dražji. Nizozemska vlada je pisno pozvala Evropski parlament, naj sprejme te predloge sprememb, ker je to najhitrejša rešitev.

Tretji predlog spremembe, to je predlog spremembe 10, obravnava nizozemsko zakonodajo o otroškem varstvu. Družina, ki je živela na Nizozemskem in delala na drugi strani meje, ni bila upravičena do otroškega dodatka. Tudi to vprašanje je zdaj po spremembi zakonodaje rešeno.

To pomeni, da smo z vztrajnostjo dosegli veliko za veliko ljudi. Zahvaljujem se tudi kolegom, ker niso dopustili, da bi jih od našega dela odvrnile vse trditve z druge obravnave, ampak so nas podpirali, da smo lahko tako veliko dosegli.

  Joel Hasse Ferreira, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej čestitam poročevalcu gospodu Őryju za uravnoteženo poročilo. Drugič, poudaril bi, kako pomembno je, da so različni sistemi socialne varnosti v Evropski uniji usklajeni, da se izboljšajo in po potrebi prilagodijo. Jasno je, da je bilo predloženih več predlogov sprememb, ki jih štejemo za bistvene, da bi omogočili utemeljeno razpravo v procesu za lažje sprejetje poročila gospoda Őryja na prvi obravnavi.

S socialno varnostjo v Evropi je poleg težav, ki naj bi jih rešili s tem poročilom, in s tem povezanih praks urejanja povezanih veliko več vprašanj. Vendar je v tem primeru bistveno upoštevanje sprememb zakonodaje o socialni varnosti v državah, kot so Irska, Madžarska, Poljska, Nizozemska in Avstrija, da bi zagotovili učinkovito posodobitev in prilagoditev.

Gospe in gospodje, kot vemo, hkrati potekajo razprave o uvedbi novega regulativnega sistema, zlasti pogajanja o zadevnih izvedbenih predpisih. Tudi mi pozdravljamo stališče poročevalca ter razumemo, da je treba podpreti le omejeno število ključnih predlogov sprememb, in se s tem tudi strinjamo, kot smo izjavili v odboru. Namen teh predlogov sprememb je zagotoviti potrebno pravno varnost, da lahko čim uspešneje začne veljati nova uredba. Medtem sem izvedel, da je gospod Őry zadevni predlog spremembe umaknil zaradi razlogov, ki jih je pojasnil.

Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, na koncu bi opozoril le na najpomembnejšo stvar, da moramo tudi na področju socialne varnosti prispevati k zagotavljanju pravilnega izvajanja načela mobilnosti delavcev v Evropski uniji, ki je bilo ponovno potrjeno na lizbonskem vrhu in v celem evropskem letu mobilnosti 2006. Brez mobilnosti delavcev in brez ustrezne uskladitve sistema socialne varnosti bodo imeli evropski delavci na voljo le omejene možnosti za gibanje na trgih dela. Tega pa nočemo, zato podpiramo to poročilo.

  Ona Juknevičienë, v imenu skupine ALDE. – (LT) Splošna deklaracija o človekovih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo izbire poklica in pravico do dela. Vendar je, kot vemo, v praksi še veliko ovir, ki preprečujejo popolno uveljavljanje teh pravic v Skupnosti. Uredba, o kateri razpravljamo, je od leta 1971 osnova za zagotavljanje socialne varnosti državljanom, ki se gibajo iz ene države članice v drugo. Kot je bilo že omenjeno, se uredba uporablja več kot 30 let in njene določbe se spreminjajo precej pogosto glede na nacionalno zakonodajo. Vendar določa splošno načelo, ki ga morajo pri uporabi nacionalne zakonodaje upoštevati vse nacionalne vlade, ustanove na področju socialne varnosti in celo sodišča. Tako je zagotovljeno, da osebe, ki uveljavljajo svojo pravico, da se gibajo v drugih državah v Skupnosti, ne bodo oškodovane, kadar se bo uporabljala drugačna nacionalna zakonodaja.

Sistemi socialne varnosti se med državami bistveno razlikujejo in namen uredbe kljub pogostim spremembam ni poenotenje sistemov, ampak njihova posplošitev. Zato me veseli, da so lahko tako zaščiteni najbolj ranljivi prebivalci Skupnosti, kot so ženske, upokojenci in invalidne osebe ter njihovi družinski člani. Menim, da ta dokument prispeva ne le k združevanju držav članic EU, ampak tudi k združevanju državljanov. Zato vas, gospe in gospodje, iskreno pozivam, da to poročilo pri glasovanju podprete.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, svoboda gibanja, dela in izbire prebivališča v Evropski uniji so nekatere od najpomembnejših prednosti, ki so jih pridobili naši državljani. Zato je njihov položaj glede socialnega zavarovanja eno od najpomembnejših vprašanj zlasti zdaj, ko je gibanje oseb v Evropi največje doslej in ko poteka preseljevanje, ki ga podpirajo vse institucije EU.

Razumem, da ob upoštevanju izvajanja spremenjene uredbe o sistemih socialne varnosti (uredba št. 1971 še vedno velja) poskušamo le spremeniti, kar je treba, in ta dokument prilagoditi spremembam v nekaterih državah.

Vendar menim, da nismo izkoristili priložnosti, ki se nam je ponudila, in uredbe nismo spremenili v skladu z usmeritvijo, predlagano v novi uredbi. Čeprav je bil osnutek nove uredbe sprejet že pred štirimi leti, uredba še vedno ni začela veljati, stara uredba pa je zdaj stara več kot 37 let. Morda je bolje, da temeljito izboljšamo sedanji dokument, namesto da čakamo na novega, saj čas beži in ljudje postajajo nestrpni.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu za njegovo delo. Zavedam se, da se takšne hitre letne posodobitve zdijo zelo tehnične, vendar so pomembne, ker državljanom zagotavljajo preglednost glede njihovih pravic. Poleg tega to pomeni, da se lahko nekateri posamezniki obravnavajo hitreje.

Tako kot moji predhodniki bi poudaril, da gre pri tem vprašanju za uskladitev in ne za harmonizacijo. To pomeni, da v zelo omejenem okviru usklajevanja nekatere zadeve, ki se zdijo zelo primerne, pogosto niso nujno sprejemljive. Poleg tega mora biti jasno, da se s takšno uskladitvijo ne želi oslabiti nacionalnih sistemov in jih odpreti za tržne sile, kar počasi začenjamo razumeti, trenutno zlasti na področju zdravja.

Kot je že bilo omenjeno, se pripravlja izvedbena uredba za posodobitev, vendar je zdaj že jasno, da nekaterih vprašanj ne bo zajemala. Menim, da moramo rešitev teh vprašanj poiskati zunaj področja uporabe tega usklajevanja, zato pozivam Komisijo, naj preuči naslednje: kadar se na primer davčni prihodki uporabljajo za podporo sistemom socialne varnosti in osebe, ki delajo v tujini ugotovijo, da plačujejo davke, s katerimi prispevajo v sistem socialne varnosti, do katerega nimajo več dostopa.

Poleg tega ponovno opozarjam na poziv Parlamenta, naj se nacionalna praksa uskladi s smislom uredbe, da ne bomo ugotovili, da nekateri posamezniki zaradi sprememb nacionalnih predpisov nimajo več dostopa do sistemov, v katere so prispevali, kar se je zgodilo v Franciji.

  Zuzana Roithová (PPE-DE) . – (CS) Gospod komisar, tehnične spremembe, predlagane v prilogah k tej uredbi, je treba nedvomno sprejeti. Tako bomo uredbo uskladili z novo terminologijo v nekaterih državah. Vendar ponovno poudarjam, da je evropska zakonodaja že več let v nasprotju z odločitvami Sodišča Evropskih skupnosti o natančnejši določitvi pravil glede zahtevkov bolnikov za povračilo stroškov zdravljenja v tujini. Neusklajenost je najbolj izrazita na področju bolnišničnega zdravljenja in velja za vse sodbe: poudarjam, da zajema vse sodbe in ne le tiste primere, v katerih je Svet že dosegel soglasje. Čeprav je res, da lahko bolniki uveljavljajo svoje pravice, če to zahtevajo prek Sodišča Evropskih skupnosti, takšen pravni položaj ni sprejemljiv.

Ponovno bi vas spomnila na zamujeno priložnost, da bi ob pripravi nove, poenostavljene uredbe (ES) št. 883/2004 z ustrezno metodo spremenili vprašanje zahtevkov zavarovancev. Zamudili smo tudi priložnost, da bi spremenili načela, ki jih je določilo Sodišče Evropskih skupnosti, v direktivi o storitvah dve leti pozneje. Zdaj smo stopili v novo leto, v katerem namesto konceptualnih sprememb sprejemamo le tehnične spremembe. Nova izvedbena uredba bo morda rešila to vprašanje, vendar kaže, da ne bo rešila vseh vprašanj, ker se Svet ni strinjal z vsemi od njih. Poleg tega lahko k zapletom prispeva dejstvo, da je generalni direktorat SANCO predložil predlog nove direktive o mobilnosti bolnikov. Zato lahko Svet pričakuje pogajanja z nasprotujočimi si stališči. Ena od spornih tem je nesoglasje o nepovratnih sredstvih. Dodatno zamudo lahko pričakujemo tudi pri zakonski določitvi pravice državljanov do povračila stroškov za bolnišnično zdravljenje. Mnenja se razlikujejo glede višine povračila in pogojev za dovoljenje zavarovalnice v državi izvora.

Menim, da so takšne okoliščine zelo neugodne, kar zadeva pravno varnost, dostopnost in razumevanje zakonodaje s strani državljanov. Nekatere države to težavo rešujejo tako, da svojih državljanov ne obveščajo o zahtevkih, ki jim ugodi Sodišče Evropskih skupnosti. Prepričana sem, da moramo to težavo čim prej rešiti s spremembo uredbe (ES) št. 883/2004. Pri tem ne smemo računati, da bo sporna nova direktiva o mobilnosti, ki jo pripravlja generalni direktorat SANCO, takoj zagotovila upoštevanje sodb.

  Emine Bozkurt (PSE). – (NL) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Őryju za izvrstno delo. V tem kratkem času, ki ga imam na voljo, bi opozorila le na eno zadevo. Krivde za vse težave, povezane z usklajevanjem sistemov socialne varnosti, ne moremo pripisati zakonodaji, saj jih veliko povzroči izvajanje pravil, za kar so odgovorne države članice.

Več takšnih praktičnih težav je bilo ugotovljenih med pripravo poročila gospoda Őryja. Prav to je značilno za usklajevanje, saj ni dovolj le, da je zakonodaja pravilna, ampak mora tudi dejanska uporaba biti v skladu z njo. Zato pozdravljam dejstvo, da se predsedujoči Svetu občasno posvetujejo s Parlamentom, na primer o prilogah XI in VI k uredbi št. 883, za kateri sem poročevalka.

Vsekakor je zelo pomembno, da se delo Sveta v zvezi s to uredbo in prilogami konča v tem parlamentarnem mandatu. Prihodnjim predsedujočim Svetu želim pri tem veliko uspeha.

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, izražam podporo poročilu gospoda Őryja. Dejstvo, da EU usklajuje sisteme socialne varnosti, je zelo pozitivno, saj v razširjeni Evropski uniji več milijonov ljudi dela zunaj meja svoje države. Največ med njimi je mojih rojakov Poljakov, in sicer jih več kot 2 milijona dela v različnih državah članicah.

Po eni strani je možnost, da se lahko delavci prosto gibajo, spodbudna, po drugi strani pa je žalostno, da se s tujimi delavci vse pogosteje slabo ravna. V nekaterih državah so bili ugotovljeni primeri kaznivega ravnanja s poljskimi delavci, ki so bili prisiljeni v suženjsko delo. Poljski delavci so tudi žrtve rasnih napadov. Takšni napadi so se zgodili v Združenem kraljestvu, zadnji med njimi pa v Nemčiji, in sicer so poljski mediji poročali o brutalnih napadih na Poljake v nemškem mestu Löcknitz v Mecklenburgu.

To so resni primeri in pričakujemo, da bodo vse države članice naredile več za zaščito tujih delavcev pred izkoriščanjem in preganjanjem.

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Po padcu meja v Evropi in s spremembo življenjskega sloga je zdaj več milijonov evropskih prebivalcev, ki so se rodili v eni državi, delajo v eni ali več drugih državah in želijo življenje po upokojitvi preživeti v tretji državi. Prispevke za socialno varnost plačujejo v državi, v kateri jih pozneje ne bodo prejemali.

Zaradi enakosti konkurenčnih pogojev je potrebna tudi uskladitev storitev socialne varnosti. Zato je dolgoročno neizogibno oblikovanje standardiziranega evropskega sistema socialne varnosti, vključno s pokojninskim sistemom, zdravstvenim zavarovanjem in socialnimi ugodnostmi.

Delovna skupina madžarske socialistične stranke je priporočila, da se ta vizija vključi v dolgoročni program Stranke evropskih socialistov. Uskladitev bo nekaj časa trajala in pri tem bo treba rešiti pravne spore, vendar sem prepričan, da je prihodnost v Evropi prihodnosti namenjena standardizirani socialni varnosti.

  Petya Stavreva (PPE-DE). – (BG) Gospod predsednik, spoštovani kolegi. Za združeno Evropo sta uskladitev socialne zakonodaje in uskladitev držav članic EU glede sistemov socialne varnosti ključni, saj je svoboda gibanja ena od glavnih vrednot.

Vsak, ki želi delati v državi članici EU, mora dobro poznati svoje pravice in obveznosti, enako morajo tudi države članice varovati socialne pravice svojih državljanov in zagotavljati najugodnejše delovne in življenjske pogoje. Položaj oseb, ki delajo v državah članicah EU, glede socialne varnosti neposredno vpliva na blaginjo Skupnosti in njeno gospodarsko uspešnost.

V Bolgariji, ki je nova država članica, je vprašanje socialne varnosti še posebej pereče. Menim, da bo uskladitev socialne varnosti na evropski ravni evropskim državljanom zagotovila bolj jasna in preprostejša pravila. Podpiram poročilo gospoda Őryja in vas pozivam, da ga podprete pri glasovanju.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, bistvo tega dokumenta je njegovo hitro sprejetje, da se poveča pravna varnost državljanov.

Kot vemo, so predpisi o posodobitvi in poenostavitvi v postopku sprejetja, zato bi sedanji predlog postal manj smiseln, če bi zavlačevali njegovo sprejetje.

Glede potrebne vključitve zadnjih odločitev Sodišča Evropskih skupnosti v našo zakonodajo bi rekel, da je to tehnično vprašanje in ga je treba obravnavati pri razpravi o uredbi, ki jo je treba izvesti.

Komisija je večino najnovejše sodne prakse Sodišča upoštevala že v svojem predlogu o čezmejnem zdravstvenem varstvu, o katerem bo kmalu razpravljal kolegij komisarjev.

Na podlagi glasovanja Evropskega parlamenta za ta dokument bo lahko Komisija prihodnje prizadevanje usmerila v posodobitev in poenostavitev besedil. Pred nami je še veliko dela, preden se bodo lahko nova besedila začela izvajati. S takšnim prizadevanjem bomo lahko dolgoročno olajšali uveljavljanje pravic državljanov, ki se gibajo v Evropski uniji, in tako se bo temeljni cilj evropskega poenotenja dejansko uresničil.

Dovolite mi, da se ponovno zahvalim poročevalcu za izjemno opravljeno delo.

  Csaba Őry, poročevalec. − (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Na koncu bi bilo verjetno dobro, da povzamemo vprašanje, ki se skriva v ozadju te razprave in ki ga je omenilo več kolegov, vključno z gospo Lambert in gospo Bozkurt.

Med pripravo poročila dejansko nikoli nismo razpravljali o vsebinskih vprašanjih, ker smo se o njih vedno strinjali. Razpravljali pa smo o tem, za kaj so pristojni evropski zakonodajalci in za kaj so pristojni nacionalni zakonodajalci. Zagotavljam vam, da smo pri tem uspeli najti to zelo krhko ravnovesje.

Zato smo se o vseh predlogih sprememb pogovarjali s Komisijo in Svetom. Včasih so bile razprave naključne, včasih pogoste, vendar smo prišli do rešitve. Vzemimo to kot srečen ali dober primer za to, da lahko včasih celo delamo skupaj, če moramo. Dejstvo, da to moramo storiti, je za nas dokaz, vendar poleg tega menim, da ne smemo dvomiti v to, da to od nas zahtevajo tudi evropski državljani.

Zase lahko rečem, da v poročilu nisem poskušal priporočiti bistvenih sprememb besedila, ker čakamo na poročila gospe Bozkurt in gospe Lambert o uredbi št. 2003. Zato menim, da bo za zdaj veljala ta zakonodaja, ki smo jo morda nekoliko izboljšali, vendar bomo nadaljevali razpravo, kadar pripravimo izvedbeno uredbo, kar je po mojem mnenju pravilno.

Zahvaljujem se Svetu, Komisiji in kolegom poslancem za sodelovanje.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.30.

Pisne izjave (člen 142)

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Uredba (št. 1408/71), ki jo spreminjamo, je zelo pomembna pri doseganju ene od štirih temeljnih svoboščin Evropske unije, in sicer svobode gibanja. Prosti pretok delavcev v Evropski uniji ne sme biti omejen neposredno z omejitvijo poklicnih kategorij, ki so na voljo državljanom drugih držav članic, ali posredno z zmanjšanjem socialnih ugodnosti, do katerih so upravičeni delavci, ki niso državljani zadevne države članice.

Zato bo uredba, ki jo predlaga Komisija, skupaj z dodatnimi predlogi sprememb Parlamenta jasno določila, kdaj lahko državljani uveljavljajo posebne ugodnosti, ki jih priznava njihova država, pod kakšnimi pogoji se lahko te ugodnosti izvozijo in ali se uporabljajo drugi socialni sistemi, da se zagotovi poštena obravnava nedržavljanov. Če želimo razširiti kategorije pogodb o zaposlitvi, ki se uporabljajo v Evropi, moramo doseči tudi skupni dogovor o tem, kaj vključuje samostojno podjetništvo ali samozaposlitev.

Menim, da to poročilo nenazadnje prispeva k varstvu socialnih pravic državljanov, ki delajo v drugi državi članici. Če bomo odpravili ovire za priznanje socialnih pravic, se bosta povečala mobilnost v Uniji in zaposlovanje.