Dobesedni zapisi razprav

Torek, 15. januar 2008 - Strasbourg

9. Slavnostna seja – Sirski veliki mufti

  Predsednik. − Gospe in gospodje, v posebno čast in veselje mi je, da lahko danes v tem evropskem letu medkulturnega dialoga v Evropskem parlamentu pozdravim njegovo eminenco sirskega velikega muftija šejka Ahmeda Badra El Dina El Hasuna.

(Ploskanje.)

Kot sem poudaril prejšnji teden v Ljubljani na otvoritveni slovesnosti evropskega leta medkulturnega dialoga, je za Evropski parlament to leto dialoga med kulturami zelo pomembno.

Tako kot veliko drugih sem tudi sam trdno prepričan, da je mirno sobivanje pripadnikov različnih kultur in religij znotraj Evropske unije in na celem svetu možno in bistveno. V zvezi s tem so izjemno pomembni naši odnosi z ljudmi na obeh straneh Sredozemlja in na Bližnjem vzhodu. Dejstvo je, da bodo sadovi tega dialoga trajno vplivali na našo skupno prihodnost. Skupaj moramo zgraditi duhovni in kulturni most prek Sredozemlja, ki temelji na vzajemnem bogatenju in skupnih vrednotah.

Takšen most gradimo s stalnim, poštenim in odprtim dialogom, pri katerem poslušamo drug drugega, si odprto izmenjujemo mnenja in oblikujemo medsebojno razumevanje.

Bistvo medkulturnega dialoga je strpnost. Strpnost ne pomeni neopredeljenosti. Strpnost pomeni, da povemo svoje stališče, da poslušamo in spoštujemo prepričanje drugih.

Če ne moremo sprejeti drugega stališča, ga moramo še vedno spoštovati, še vedno si moramo zamisli in mnenja izmenjevati mirno in si, kadar je možno, prizadevati za skupno delo in s tem omiliti napetost.

Poudariti moramo skupne prvine, vključno z vsebino splošnih demokratičnih vrednot, med katere spadajo zlasti človeško dostojanstvo in varstvo neodtujljivih človekovih pravic.

Evropski parlament bo leta 2008 in pozneje izkoristil več priložnosti za takšne pogovore. Današnji obisk sirskega velikega muftija je prva takšna priložnost. Ahmed Badr El Din El Hasun, nekdanji mufti iz Aleppa, je viden zastopnik medverskega dialoga v državi, v kateri različne verske skupnosti še vedno živijo in sodelujejo v miru.

To jasno kaže dejstvo, da velikega muftija na današnjem obisku spremljajo visoki verski voditelji, za kar je izrecno prosil sam, ob tem pa bi lepo pozdravil škofa Antoina Auda, voditelja kaldejske katoliške cerkve v Siriji.

Vaša eminenca, z velikim veseljem vas vabim k nagovoru Evropskega parlamenta.

(Ploskanje.)

  Ahmed Badr El Din El Hasun, sirski veliki mufti. −

(Govornik je govoril v arabščini. V nadaljevanju je prevod prepisa angleškega tolmačenja.)

Pozdravljeni v imenu našega stvarnika, ki je ustvaril človeštvo iz iste zemlje in nam s svojo dušo podaril življenje. Vir energije, ki prihaja v nas, je od enega boga, našega stvarnika; mi smo njegova stvaritev, zato vas pozdravljam kot brate na tem planetu, kot moje brate po duši in človeštvu.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, poslanci, k vam prihajam iz dežele, ki je nisem izbral sam, ampak sem bil za njenega prebivalca izbran v nebesih. Prihajam iz dežele, ki jo imenujemo „blagoslovljena dežela“, dežela al Šam, ki vključuje Libanon, Palestino, Sirijo, Jordanijo in Izrael in v kateri so zajete vse nebeške kulture: po naši deželi je hodil prerok Abraham, v njej je srečno živel prerok Mojzes in bil rojen Jezus (naj ga bog blagoslovi), ki je iz nje šel v nebesa. Iz Meke je v našo deželo prišel tudi prerok Mohamed in od tu šel v nebesa. Zato bi rad, da veste, kako pomembna je ta dežela, ki je bila vir luči in razsvetljenja in brez katere ne bi bili kristjani in ne bi častili Abrahama in Mojzesa, brez nje ne bi bili muslimani in ne bi nosili v sebi odgovornosti, da v svet ponesemo božje sporočilo.

Zato se iz vsega srca zahvaljujem vam in predsedniku Parlamenta, ki mi je dal možnost, da začnem to razpravo o kulturi v letu dialoga med kulturami.

Rekel sem kulture, čeprav dejansko ne obstajajo ločene kulture, ampak le ena sama.

Kulture vplivajo na kulturo človeštva in jo bogatijo, vendar smo mi njeni stvaritelji: mi smo ustvarili kulturo. Tega parlamenta ni ustvaril kristjan ali jud ali musliman, ampak je nastal iz človeka. Je simbol kulture, njenega ustvarjanja.

Vsi oblikujemo eno samo kulturo, kulturo človeštva. Zato v naši regiji nikakor ne verjamemo v spor med kulturami, saj v vesoljnem svetu obstaja ena sama kultura. Kljub temu lahko obstajajo različne kulture ali sobivajo.

(Ploskanje.)

Poglejmo vprašanje medkulturnega spora. Spor nastane, kjer obstajajo nevednost, terorizem in zaostalost, kulturen človek pa mi bo ne glede na svojo vero podal roko, da bomo skupaj ustvarili kulturo človeštva. Ko je človek stopil na Luno, v ruski vesoljski agenciji in Nasi niso sodelovali le Američani ali Rusi, ampak tudi Evropejci, Italijani, Nemci, Francozi, Belgijci in Arabci. Skupaj so zgradili civilizacijo, ki je človeštvu omogočila polet v vesolje.

Zato se ponovno posvetimo izrazoslovju ali samemu izrazu medkulturni ali medcivilizacijski „spor“. To je tvegano, saj civilizacije ne more zgraditi posameznik. Piramide so zgradili naši predniki, prav tako tudi piramide v Čilu, zato je, kot sem že omenil, civilizacija le ena.

Drugo vprašanje je, ali ima civilizacija vero oziroma ali daje vera moralne vrednote človeški kulturi. Islamska, krščanska ali judovska civilizacija ne obstaja. Vera daje civilizaciji svoje moralne vrednote, kulturo pa gradimo mi. Bog je ustvaril vero, mi pa ustvarjamo kulture. To je naš dosežek, vera pa je božja stvaritev. Zato civilizacije ne smemo omejevati, ker jo ustvarjamo sami, medtem ko je vera božje delo.

Kdo ustvarja civilizacijo? Ustvarja jo človeštvo – ti in jaz. Kdo pa smo mi, ti in jaz? Ali si drugačen od mene? Ne. Ti nisi nekdo od zunaj. To je lahko žival, ti pa si ne glede na svojo vero ali jezik moj brat ali sestra, ker je moja mati tvoja mati, ker je moj oče tvoj oče, ker je naša dežela naša mati in Abraham naš oče. Zato ustvarimo novo generacijo, ki verjame, da je „tisti zunaj“ le žival in da je človek ne glede na svojo vero ali izvor moj brat ali sestra in da je njegova kri moja kri. Njegov duh je moj duh, njegove zamisli so moje zamisli, njegova svoboda je moja svoboda in njegova kultura je drugačna od moje kulture. Zato zgradimo civilizacijo skupaj. Tam, kjer živim, ne verjamemo v večkratnost vere: vera je ena sama.

Abraham, Mojzes, Jezus in Mohamed so imeli eno vero – častili so boga in verjeli v dostojanstvo človeštva. Zakonodaja in pravo se spreminjata. Obstaja lahko več zakonodaj, vendar lahko je le ena vera. Zato sta tvoj bog in moj bog enaka in je bog le eden, kar pomeni, da mi vsi častimo istega stvarnika. Zato verski spor ni možen. Torej svete vojne ni. Ne verjamem v svete vojne, ker vojna ne more nikoli biti sveta: svet je lahko le mir.

(Ploskanje.)

Naše otroke moramo v šolah, cerkvah, na verskih krajih in v mošejah učiti, da je v vesolju svet le človek in ne kaaba ali mošeja al Aksa ali cerkev Svete trojice, ampak človeštvo – človeštvo je najsvetejše v vesolju in pomembnejše od vsake druge svete stvari.

(Ploskanje.)

Gospe in gospodje, zakaj vam želim to povedati? Ker je kaabo ustvaril človek Abraham, ker je zid objokovanja zgradil jud in ker je cerkev Svete trojice postavil kristjan. Kaj pa človeka – kdo je ustvaril človeka? Človeka je ustvaril stvarnik, zato si tisti, ki pokonča njegovo stvaritev, ne zasluži spoštovanja.

Vsak, ki ubije izraelskega ali iraškega otroka bo moral za svoja dejanja odgovarjati bogu, ker je tega otroka ustvaril bog na tem planetu in ker smo njegovo stvaritev uničili. Ali lahko tem ljudem vrnemo življenje? Če bi se porušila kaaba, bi jo lahko naši otroci ponovno postavili, če bi se porušila mošeja al Aksa, bi jo lahko ponovno zgradili. Lahko mi verjamete, da bi cerkev Svete trojice, če bi se porušila, ponovno zgradila naslednja generacija. Kdo pa lahko vrne življenje človeku, ki umre?

Zato pozdravljam Evropo in se ji zahvaljujem, da me je povabila. Prav zato nagovarjam vas in vas pozivam, da zagotovite brezkončen in odprt medcivilizacijski dialog, da bomo države ustvarili na civilizacijski podlagi – ne na verski ali etnični podlagi, ker je vera odnos med vami in bogom – in v tem svetu moramo živeti drug z drugim v miru. Svoje vere ne vsiljujem vam in vi ne vsiljujete svoje vere meni, ker je to vprašanje, povezano le z vami in stvarnikom.

Zgradimo novo generacijo, ki verjame, da civilizacijo človeštva gradimo skupaj in da sta za bogom najveličastnejša človeštvo in svoboda. Če bi radi dosegli svetovni mir, začnimo v deželi miru: Palestini in Izraelu. Tako bomo lahko ljudem rekli, tako kot je pred leti povedal papež, naj namesto zidu zgradimo mostove miru, ker je Palestina dežela miru. Glede na to, kakšna je cena takšnega zidu, bi lahko dejansko omogočili krščanskim, judovskim in islamskim otrokom, da hodijo v isto šolo in živijo kot bratje in sestre v šoli miru.

(Ploskanje.)

Res je, lani smo vam v Siriji ponudili roko. Predsednik Bašar al Asad je z besedami „želim si resničnega miru“ svetu ponudil roko. Danes ne bom imel orožja, ampak bom vedno imel besede miru, da bom celemu svetu povedal, da se danes vojna konča. Zmagovalec vojne bo poraženec, čeprav je za kratek čas zmagal, ker je ljudem vzel življenje, pravi zmagovalci pa so tisti, ki postanejo bratje sočloveku. Dežela ni sveta, svet je človek. Naj človek postane sveto bitje, da bo svet postal svet.

Zato ne verjemite medijem, ker pogosto ne povedo resnice. Mnogi med vami so me obiskali v Siriji in prišli v mojo mošejo, z vami sem šel v cerkve in lahko ste videli, da živimo kot ena družina in da ne verjamemo v preprosto sobivanje, ampak v pravo družinsko življenje. Ne glede na to, ali smo muslimani, judje ali kristjani, verjamemo v en dom – dom življenja.

V Siriji sem bil 10 let poslanec, tako kot vi, in ob vstopu v parlament sem začutil, da ne predstavljam svoje politične stranke ali skupine, ker sem bil neodvisen, ampak sem predstavljal vsakega, ki me je za to prosil, in vsakega, ki me za to ni prosil, ker je bil moj brat ali sestra, in bil sem predstavnik vsakega posameznika v državi. Ali predstavljate svoje države ali politične stranke ali predstavljate človeka? Prosim vas, da ste predstavniki nas in svojih ljudi, ker je človeštvo edinstveno v vesolju.

Da, morate biti naši predstavniki pri vprašanjih miru, resničnosti in prepričanja. V veliko državah islamskega sveta divja vojna. Ta svet mora doseči mir, ki si ga je vedno želel, krize, s katerimi se sooča, pa so posledica nepravičnosti. Namen krščanstva je bil mir. Kako naj drugače razumemo poslanstvo prerokov, kot je bil Mojzes, ki so pozivali k miru. Nihče ni hotel sočloveku vzeti življenja in vsak, ki hoče sočloveku vzeti življenje, ravna v nasprotju s svojim prepričanjem in vero. Vera se ne sme uporabljati za ubijanje, vera je namenjena miru in življenju.

Takšno sporočilo vam prinašam iz svoje dežele, ki je bila blagoslovljena iz nebes, po kateri so vsi preroki hodili in v njej živeli.

Ženska je v naši deželi pomembna in dostojanstvena, tudi če je judinja, kristjanka ali muslimanka, čeprav je bil moški do nje verjetno nepravičen. Ženske sodelujejo na vseh ravneh v moji državi in voditelji moje države, vključno s predsednikom, pozivajo ženske, naj sodelujejo na vseh družbenih področjih.

To mesto je ime miru. Videl sem, kako se je gradilo, in rekel sem, da je Evropa čudež 20. stoletja. Čudež, ki je preživel prvo in drugo svetovno vojno in uspel zrušiti berlinski zid brez ene same kaplje krvi. Vsa Evropa in vsi ljudje so se združili v enem parlamentu. Zato vas pozivam, da nam pomagate zgraditi takšen parlament – parlament človečnosti in duhovnosti, univerzalni parlament. Pomagajte nam, ker Sirija in celoten islamski svet čakata vašo pomoč, čakajo muslimani in kristjani.

Ker je letos Damask kulturna prestolnica arabskega sveta in se je pri vas začelo leto medkulturnega dialoga, vas na koncu pozivam, da srečanje o kulturi pripravite v Damasku in tako sporočite, da je svet enoten in da podajamo roko Libanonu, kjer je en narod, pri tem si moramo vsi prizadevati za oblikovanje enega Libanona in ene prave Palestine, enega pravega Izraela, enega pravega Iraka in dežele miru za vse.

(Dolgo ploskanje.)

  Predsednik. − Gospe in gospodje, po vašem ploskanju sodeč, se lahko tudi v vašem imenu iskreno zahvalim sirskemu velikemu muftiju šejku Ahmedu Badru El Dinu El Hasunu za njegovo sporočilo o nasprotovanju nasilju, vojni in terorizmu. Zanj je bistveno človeško dostojanstvo, ki je temelj sodelovanja med kulturami. To je strpnost, ki pomeni, da imamo svoje stališče, da nam ni treba drugega stališča sprejeti, ampak ga spoštujemo ter zato na tem svetu živimo v miru ob priznavanju človeškega dostojanstva. Vaša eminenca, hvala vam za nagovor v Evropskem parlamentu.

(Ploskanje.)

PREDSEDUJOČI: ALEJO VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik