Rapporti verbatim tad-dibattiti

L-Erbgħa, 16 ta' Jannar 2008 - Strasburgu

2. Preżentazzjoni tal-programm tal-Presidenza Slovena (dibattitu)

  Der Präsident. − Liebe Kolleginnen und Kollegen! Heute ist ein sehr besonderer Tag. Es ist ein besonderer Tag, weil erstmalig in der Geschichte der Europäischen Union der Repräsentant, der Ministerpräsident dieses Landes, nämlich Sloweniens, den Vorsitz hat in der Europäischen Union — ein Land, das am 1. Mai 2004 mit neun anderen Ländern der Europäischen Union beigetreten ist. Und es ist das erste Mal, dass eines der früher kommunistischen, jetzt auf der Grundlage der Freiheit, der Demokratie, des Parlamentarismus lebenden Länder, nämlich Slowenien, die Präsidentschaft in der Europäischen Union hat. Ich begrüße deswegen sehr herzlich den Präsidenten des Europäischen Rates, den Ministerpräsidenten Sloweniens, Janez Janša. Herzlich willkommen im Europäischen Parlament!

(Beifall)

Aber es ist auch in anderer Weise ein besonderer Tag heute, und deswegen begrüße ich heute besonders freundlich den Präsidenten der Europäischen Kommission, José Manuel Dourão Barroso, denn es ist heute genau vor 50 Jahren gewesen, dass der erste Präsident der Europäischen Kommission, Walter Hallstein, seine Kommission zusammengerufen hat. Deswegen ist die Erinnerung 50 Jahre Europäische Kommission auch ein Ereignis, über das wir uns freuen. Und deshalb sage ich ausnahmsweise heute auch einmal in diesem etwas feierlichen Rahmen der Kommission gute Wünsche zu diesem besonderen Geburtstag.

(Beifall)

Liebe Kolleginnen und Kollegen! Es ist eine Freude, den Bericht des Präsidenten des Europäischen Rates zu hören!

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. − V čast in zadovoljstvo mi je, da sem danes tukaj med vami, in seveda tudi v ponos. V ponos kot Slovencu, čigar državi je kot prvi novi državi članici Evropske unije zaupano vodenje Sveta unije. In v ponos kot Evropejcu, čigar unija vstopa v leto 2008 s podpisano lizbonsko pogodbo z razširjenim območjem evra in Schengna.

In obljubljam vam, da bom v mesecih do poletja, če me boste povabili, z veseljem prišel še večkrat med vas, zagotovo po vsaki seji Evropskega sveta. Želim si namreč tesnega in konstruktivnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, in to skozi celotno šestmesečno obdobje.

Danes je v mnogih ozirih zgodovinski dan. Slovenija predstavlja prioritete predsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica, kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prva slovanska država, ki vodi Svet Evropske unije.

To ne bi bilo mogoče, če na evropski celini v zadnjega četrt stoletja ne bi prišlo do tektonskih sprememb. Te so omogočile, da je Evropa danes v veliki meri združena, in sicer v unijo miru, svobode, solidarnosti in napredka. Vse to je bilo za milijone Evropejcev še 20 let nazaj nepredstavljivo.

Maja letos bo minilo natančno 20 let od neke moje prav posebne osebne izkušnje. Ker je v njej veliko simbolike omenjenih sprememb, dovolite, da jo podelim tudi z vami.

Leta 1988 smo bili trije publicisti in en podčastnik zaradi kritike takratnega totalitarnega komunističnega režima v Jugoslaviji in še posebej militarističnih teženj takratne jugoslovanske armade aretirani, zaprti, sojeni in obsojeni pred vojaškim sodiščem. Brez osnovnih pravic obrambe, brez pravice do odvetnika in brez navzočnosti javnosti. Sodili so nam sredi Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, takrat še jugoslovanske republike in sodili so nam v tujem jeziku.

Kljub tajnemu sojenju in grožnjam s posredovanjem jugoslovanske armade je na desettisoče ljudi prišlo mirno protestirat na ulice in trge, zahtevali so spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Dosegli so začetek sprememb.

Po skoraj natančno 20 letih stojim danes tukaj pred vami, v tem visokem domu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez zaustavljanj na mejah. Kot predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojem maternem jeziku.

Če bi mi pred 20 leti v zaporniški celici vojaškega zapora kdorkoli napovedal takšno možnost, mu seveda ne bi verjel niti stavka. Vendar se je vse to res zgodilo. Po samo 20 letih življenja ene same generacije.

Slovenija je v tem času vzpostavila demokratičen parlamentarni sistem in tržno gospodarstvo, postala je samostojna, mednarodno priznana država, danes je članica Evropske unije in zveze NATO, evro območja in del schengenskega prostora. Leta 1988, pred 20 leti, smo imeli približno 4000 evrov dohodka po kupni moči na prebivalca, leta 2007 pa več kot 22.000 evrov. Dosegamo 91 % povprečja Evropske unije, naša gospodarska rast v lanskem letu je presegla 6 %, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najnižjih v Evropski uniji. Stopnja revščine je druga najnižja v evro območju, smo tretja najmanj zadolžena članica evro območja, na reformnem barometru Evropske unije se uvrščamo med prvih 6 držav članic.

Podoben oziroma zelo velik napredek so po padcu berlinskega zidu in demokratičnih spremembah dosegle tudi ostale nekdanje komunistične države srednje in vzhodne Evrope, ki so danes članice Evropske unije.

Po odstranitvi schengenske meje med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo decembra lani je na desettisoče ljudi v Sloveniji in tudi na drugi strani nekdanje meje spontano proslavilo to simbolično dejanje. Tisti, ki ste bili takrat z nami, gospod predsednik Evropske komisije je bil, pa tudi drugod, kljub hladnemu vremenu, je bilo veliko veselja, ste videli, da so bile reakcije ljudi zelo emocionalne. In tako je bilo povsod na bivših mejah nekdanje železne zavese od Baltika do Jadrana.

Ob tej priložnosti sem na nekdanjem mejnem prehodu med drugimi veselimi udeleženci srečal tudi starejši par iz Slovenije. Oba sta imela solze v očeh. Pripovedovala sta o desetletjih težav življenja ob trdi meji in kasneje o poniževanjih ob skoraj vsakem prestopu meje. Gospa je dejala, da si komaj upa verjeti, da se vse to res dogaja in da meje praktično ne bo več. Da nastaja nekaj, o čemer si ni upala pred 20 ali tudi še 15 leti niti sanjati.

Želel bi si, da bi bili člani Evropskega parlamenta, ki ste podpirali širitev unije in tudi schengenskega prostora, tistega decembrskega večera tam prisotni. Doživeli bi veliko zadoščenje. Ker to za vse ni bilo mogoče, mi dovolite, da vam vsaj tu rečem hvala.

Hvala v imenu tistega starejšega para ob izginjajoči meji na bivšem mejnem prehodu, v imenu tisoče, deset tisoče, milijonov, v imenu več kot 100 milijonov Evropejcev srednje in vzhodne Evrope, ki smo bili pred 20 leti še na drugi strani železne zavese, tudi v zaporih, brez političnih in mnogih človekovih pravic, danes pa smo skupaj v združeni Evropi. Z realnimi možnostmi za lepo življenje, z možnostmi, kakršnih ne mi ne naši predniki prej nikoli niso imeli. (Ploskanje)

Mogoče se niti ne zavedate, kako mogočne posledice so imele vaše odločitve, da podpirate težnje k svobodi in da ste z nami solidarni. V vsej znani zgodovini človeštva najbrž ni podobne odločitve. Odločitve, ki bi tako veliko ljudem prinesla toliko dobrega. Zahvala v imenu tistih, ki smo tu tudi zato, ker sta pri vas, ki niste bili z ničimer prisiljeni v takšne nesebične odločitve, zmagali svoboda in solidarnost - ker vam ni bilo vseeno.

Pripadniki tistih generacij, ki se nismo rodili v Evropsko unijo, imamo verjetno nekoliko bolj čustven odnos do vsega, kar se je dogajalo v zadnjih letih in desetletjih. Za nas Evropska unija ni samoumevno dejstvo, vemo, da obstaja tudi drugačna, bistveno slabša alternativa, in tudi zato smo pripravljeni narediti vse, da se unija ohrani, razvija in krepi.

Naš glavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih. Ta ključna področja smo opredelili že pred časom, ko smo skupaj z Nemčijo in Portugalsko oblikovali 18-mesečni program predsedovanja. To je bila enkratna izkušnja, sodelovanje v triu je bilo odlično, prav tako prispevek evropskih institucij. Ta parlament je bil s tem programom že seznanjen, prav tako je seznanjen s pomembnim napredkom, ki sta ga pri uresničevanju tega skupnega programa v lanskem letu dosegli naši partnerici v triu.

Slovenija si bo prizadevala dokončati vse tisto, kar še ni bilo opravljeno. Naše izhodišče torej ostaja omenjeni program, saj želimo ohraniti kontinuiteto politik Evropske unije. Hkrati se bomo posvetili tudi morebitnim novim izzivom. Kot zadnja država v triu bomo poskrbeli, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.

Poglavitni dosežek pri dosedanjem uresničevanju programa je bil dogovor o novi pogodbi Evropske unije, ki je bila podpisana decembra lani v Lizboni. Dovolite, da izrazim svoje priznanje zvezni kanclerki Angeli Merkel in premieru Sócratesu za njun osebni angažma, ki je privedel do tega rezultata. Spomnimo se, v kako negotovih in težavnih okoliščinah se je tega projekta pred enim letom lotilo nemško predsedstvo. Berlinska deklaracija in v njej vsebovani načelni dogovor, naj Evropska unija dobi nov pogodbeni temelj, je bil prvi preboj na poti do Lizbone. Po uspešnem dogovoru o mandatu za medvladno konferenco na junijskem Evropskem svetu so uspešno delo nemškega predsedstva nadaljevali naši portugalski kolegi. Pod njihovim vodstvom se je medvladna konferenca uspešno končala in dobili smo novo lizbonsko pogodbo.

Ob tej priložnosti bi želel poudariti pomembno vlogo in prispevek Evropskega parlamenta, zlasti vaših predstavnikov na medvladni konferenci pri oblikovanju nove pogodbe. Prav tako želim poudariti pomembno vlogo Evropske komisije pri doseganju soglasja o novi pogodbi. To delo sem od blizu spremljal, poznam, zato lahko govorim iz prve roke. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta z velikim osebnim angažiranjem nudila strateško pomoč obema predsedujočima državama v lanskem letu. Sinergija naporov vseh treh ključnih institucij Evropske unije je omogočila uspeh in podpis lizbonske pogodbe.

Z njo bo zagotovljena večja učinkovitost in demokratičnost delovanja razširjene Evropske unije. Sprejemanje odločitev bo olajšano na mnogih novih področjih, vloga evropskega in nacionalnih parlamentov bo okrepljena.

S podpisom pogodbe pa naša naloga še ni končana. Stopili smo v obdobje ratifikacij, ki je – tako nas uči izkušnja iz leta 2005 – najbolj občutljiva faza uveljavljanja nove pogodbe. Naj poudarim, da je ratifikacija izključna pristojnost in odgovornost vsake države članice. Pri tem bi želel posebej čestitati Madžarski, ki je ta postopek že opravila. Upamo, da bo do konca našega predsedstva temu zgledu sledila večina držav članic. Slovenski parlament bo o ratifikaciji odločal še ta mesec.

Cilj je uveljavitev pogodbe s 1. januarjem 2009. To med drugim pomeni, da bomo morali veliko postoriti glede vseh potrebnih pripravljalnih dejanj. Z naslednjo predsedujočo, Francijo, zato tesno sodelujemo, da bi bilo vse pravočasno nared za uveljavitev pogodbe. Ob tem bomo tesno sodelovali tudi z Evropskim parlamentom.

Spoštovani gospe in gospodje, napredek Evropske unije na področju gospodarskih reform v državah članicah in izgradnje notranjega trga je bil v zadnjih letih vzpodbuden. V tem času se je gospodarstvo unije okrepilo, znatno sta se povečali produktivnost in zaposlenost.

V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje je potrebno predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh in osrednjo pozornost namenjati vlaganju v ljudi, moderniziranju trgov dela, povečevanju podjetniškega potenciala, zagotavljanju cenovno dostopnih in zanesljivih virov energije ter varovanju okolja. Za učinkovit zagon novega triletnega cikla na spomladanskem Evropskem svetu je nujen pravočasen sprejem integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU. Spoštovani poslanci, na tem mestu bi želel ponovno izpostaviti pomen konstruktivnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Izvajanje dobro zastavljenih reform v državah članicah s podporo institucij na ravni Evropske unije, kjer izvajanje skupnih politik pomeni dodano vrednost, je ključ za nadaljevanje dosedanje gospodarske rasti. Ta je lahko izzvana s številnimi problemi, zato so stalne reforme in prilagajanje nujnost. Tudi v tem trenutku je pred nami nekaj težjih izzivov, ključni med njimi so povečevanje cen nafte in hrane ter še vedno odmevajoč pretres na finančnih trgih, ki so ga sprožila dogajanja na hipotekarnem trgu v Združenih državah. Slovensko predsedstvo bo umirjanju njenih posledic posvetilo vso potrebno pozornost. V ta namen bo v prvi polovici leta zaokrožen celovit program aktivnosti unije za krepitev stabilnosti finančnih trgov. Potrebni so večja preglednost položaja na trgih, okrepljeni nadzorni mehanizmi ter tudi tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni.

Vlaganje v ljudi, znanje ter raziskave in nove tehnologije ostaja eden izmed temeljev lizbonske strategije. Na ustvarjalnosti in znanju temelječa družba vedno bolj postaja nujnost moderne Evrope. Vendar zgolj vlaganje v znanje ni dovolj. To leto imamo priložnost za temeljito razpravo o tem, kakšen notranji trg unije si želimo. Poskrbeti moramo, da ne bo nikakršnih ovir za pretok idej in znanja. Na spomladanskem Evropskem svetu zato želimo štirim svoboščinam Evropske unije, kjer je unija doslej dosegla izjemen napredek, dodati še peto - prost pretok znanja. K temu bo med drugim prispevala večja mobilnost študentov, raziskovalcev ter profesorjev. Prednosti notranjega trga unije morajo postati bolj dostopne potrošnikom ter majhnim in srednje velikim podjetjem. Za izvajanje strategije reform Evropske unije je ključen nadaljnji hiter napredek na področju dejanskega vzpostavljanja notranjega trga storitev in inovacij. Želimo storiti vse, da dosežemo napredek pri liberalizaciji notranjega energetskega trga. Prav tako bi vam ob koncu našega predsedovanja rad poročal o uspešnem dogovoru na tem področju. Upamo, da nam bo uspelo narediti potrebne korake naprej tudi za boljšo, cenejšo in zanesljivo oskrbo naših državljanov in podjetij z energijo.

Spoštovane poslanke in poslanci, v okviru prihodnosti EU moramo spregovoriti tudi o procesu širitve, ki še ni dokončan. Širitev je ena izmed najuspešnejših politik Evropske unije. Evropska komisija je v letu 2006 s svojim sporočilom Širitev – dve leti kasneje prepričljivo izkazala, da je doslej največja širitev, tista v letu 2004, koristila tako starim kot novim članicam Evropske unije.

Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot o nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo.

Prav posebno poglavje pa so države zahodnega Balkana. Ko je Evropski uniji zadnjič predsedovala država, ki meji na to regijo, Grčija, so bili s solunsko agendo vzpostavljeni temelji za integracijo držav zahodnega Balkana. Menimo, da je zdaj, pet let po tem, primeren čas za potrditev in utrditev evropske perspektive teh držav. Predsedstvo namerava spodbujati njihov napredek na tej poti. Naj poudarim, da se ne zavzemamo za zniževanje meril, niti za kakršnekoli bližnjice. Nikakor. Želimo pa, da Evropska unija aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih.

Ne smemo pozabiti, da je trdna in otipljiva evropska perspektiva nepogrešljiv vzvod potrebnih sprememb in reform v teh državah. Zato želimo to perspektivo okrepiti, tudi s konkretnimi ukrepi na raznih področjih.

V samem jedru Zahodnega Balkana je Kosovo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Kosovo doseglo avtonomijo in postalo del federalnega sistema takratne Jugoslavije. Položaj Kosova je bil praktično izenačen s položajem zveznih republik. Petnajst let kasneje je Milošević ta status najprej enostransko izničil, nato pa izvedel še poskus etničnega čiščenja, ki ga je zaustavila šele mednarodna skupnost. Po intervenciji je bil vzpostavljen mir, vprašanje trajnega statusa Kosova pa je ostalo odprto.

Danes je to eno najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se sooča unija. Bilo bi seveda zaželeno, če bi bilo vprašanje statusa Kosova možno rešiti na način, ki bi bil v celoti sprejemljiv za obe neposredno vpleteni strani. Žal dolgotrajni pogajalski proces kaže, da so možnosti za kaj takega izčrpane. Prav tako ne kaže, da bi bil glede tega vprašanja možen dogovor v okviru Varnostnega sveta OZN v predvidljivi prihodnosti.

Po drugi strani pa vsi vemo, da ponovno odlaganje rešitve lahko drastično destabilizira velik del regije zahodnega Balkana. In to bi bil najslabši možni izid. Kosovo je predvsem evropsko vprašanje. Slovensko predsedstvo bo gradilo na odločitvah decembrskega Evropskega sveta. Imamo temelje, na katerih se je že izoblikoval konsenz, imamo načelno politično soglasje Evropske unije glede napotitve civilne misije na Kosovo, soglašamo, da ohranjanje sedanjega stanja ni vzdržno in da vprašanje Kosova pomeni poseben problem, ki ga ni možno prenesti na nobeno drugo situacijo v svetu. V teh okvirih bo predsedstvo usklajevalo rešitve, ki bodo uživale najširšo možno podporo znotraj Evropske unije ter hkrati zagotovile dolgoročno stabilnost v regiji.

Kosovo pa seveda ni otok v tej regiji. Za Evropo, za Evropsko unijo so pomembne vse države zahodnega Balkana. Za Slovenijo je ta regija še bolj kot za nekatere druge članice Evropske unije naša neposredna soseščina in sedanje razmere na Balkanu predstavljajo nedokončano zgodbo v geopolitični preobrazbi po koncu hladne vojne. Želimo si njen srečen konec, zanj smo kot Evropska unija tudi odgovorni, dolgujemo ga narodom in kulturam te regije. Stabilnost regije je izjemnega pomena za celotno Evropsko unijo, dosegljiva pa samo znotraj evropske perspektive.

Srbija je imela tradicionalno pomembno vlogo na zahodnem Balkanu. Ključno je, da s pravim pristopom in možnim kratkoročnim turbulencam in oklevanjem navkljub spodbudimo njeno evropsko pot.

Bivša jugoslovanska republika Makedonija je dobila status kandidatke že leta 2005, a je še vedno brez datuma za pogajanja. Izvedla je mnoge uspešne reforme, nekatere mora pa še dokončati in pri tem ji moramo pomagati. Ne sme postati nekakšna ujetnica širših razmer v regiji. Čimprejšnja rešitev statusa Kosova je tudi za njeno notranjo stabilnost zelo velikega pomena.

Izpostavljamo tudi vlogo Albanije, ki je po drugi svetovni vojni živela posebno zgodovino, danes pa jo cenimo zaradi njenega prispevka k stabilnosti v regiji in konstruktivnega odnosa pri reševanju vprašanja bodočega statusa Kosova. V isto kategorijo lahko uvrstimo Črno goro, ki je prav tako resno zastavila pot reform s ciljem vključitve v solunsko agendo.

Post-daytonska struktura Bosne in Hercegovine z mednarodno prisotnostjo ter notranjepolitična nestabilnost v preteklih mesecih nam kažeta, da ta država potrebuje posebno pozornost. Veliko je bilo že narejenega, podpora evropski perspektivi se krepi, a potrebna je nadaljnja pomoč. Ne smemo pozabiti beguncev, ki se še niso vrnili na svoje domove, pa tudi velikih zločinov, ki še niso bili kaznovani. Za evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine in celotne regije so prav sankcioniranje zločinov proti človeštvu, mir in sprava temeljnega pomena.

Številni razlogi zahtevajo nadaljnjo krepitev našega sodelovanja s sosedi, strateškimi partnerji in drugimi. Danes sem že omenjal zunanjo mejo Evropske unije. Onkraj nje imamo pomembne in dragocene partnerje, ki jih moramo bolje vpeti v naše raznolike dejavnosti.

Evropska sosedska politika je dobrodošel vzvod krepitve območja stabilnosti in blaginje onkraj naših meja. Pomembna sta tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. Ne smemo pozabiti niti Ukrajine, niti Moldavije, niti južnega Kavkaza, niti severne Afrike. Potrebujemo intenziven dialog in nove razmere vedno znova terjajo tudi nove oblike konkretnega sodelovanja. Te so zelo dobrodošle.

Želimo si krepitev ustanov in procesov kot sta barcelonski proces in Euro-Med. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam Evropske unije konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del Evropske unije in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše.

Krepili bomo tudi sodelovanje z našimi strateškimi partnerji v svetu. V času našega predsedstva bomo organizirali štiri vrhunska zasedanja: z Združenimi državami, Rusko federacijo, Japonsko ter državami Latinske Amerike in Karibov. Z državami Latinske Amerike in Karibov bomo vzpostavljali sodelovanje pri doseganju trajnostnega razvoja in boju proti klimatskim spremembam ter revščini. Želimo si, da bi v času slovenskega predsedovanja utrdili in po možnosti formalizirali partnerstvo in sodelovanje z Rusko federacijo.

V času slovenskega predsedovanja bo Evropska unija zanesljiva opora bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. EU bo sodelovala pri uresničitvi zavez iz Annapolisa in Pariza. Tako Izraelcem kot Palestincem želimo varno, svobodno in uspešno življenje, pri čemer se bomo zavzemali za sožitje dveh miroljubnih držav.

Spoštovani, prihaja čas nove, okrepljene vloge Evropske unije v svetu. Evropa v leto 2008 vstopa s podpisano lizbonsko pogodbo, z razširjenima območjema evra in Schengna, solidno gospodarsko rastjo, trdnim evrom in s preko tri milijone in pol več delovnih mest kot ob začetku preteklega leta. Veliko razlogov torej imamo, da Svet Evropske unije vodimo ambiciozno, z optimizmom in, naj mi prijatelji v Parizu ne zamerijo, tudi z vizijo. Ta je vedno potrebna. Kajti če ne veš, kam naravnati krmilo, je vsak veter napačen. Vetra pa je veliko, še posebej vetra sprememb. Zadnji dve desetletji spremembe niso pretresle le Evrope, spreminjal se je cel svet. In se bo tudi v naslednjih letih še hitreje kot doslej.

Nekaterih, ki so se že zgodile, še nismo v celoti ovrednotili. Veliko govorimo o gospodarskem vzponu Indije in Kitajske. Konec oziroma ob začetku britanskega predsedovanja leta 2005 sem poslušal nastop predsednika britanske vlade Tonyja Blaira v tem visokem domu in ta je opozarjal na te spremembe, opozarjal, da se krepita dve novi gospodarski velesili, Indija in Kitajska. Mimogrede, ravno ta teden sta obe državi podpisali vrsto medsebojnih gospodarskih in trgovinskih sporazumov. Ti novi dejavniki pospešeno vlagajo v znanje, v raziskave in razvoj, v izboljšanje svoje konkurenčnosti. In povsem pravilno je bilo zaključeno, da to Evropsko unijo sili v razmislek in ukrepanje, da se njen konkurenčni položaj ne bo poslabšal. V zadnjih letih smo veliko naštevali naše pomanjkljivosti in govorili o ukrepih, da jih odpravimo. Veliko teh ukrepov je bilo uresničenih, nekateri žal ne, vendar ob tem ne želim ponovno govoriti o ciljih in zavezah iz lizbonske strategije.

Želim povedati ob koncu, da je premalo, da spremembe, s katerimi se sooča Evropska unija v globalnem svetu, nagovarjamo samo z besedami konkurenčnost in boj proti terorizmu. Oba odgovora sta prava, nista pa zadostna.

Na globalni ravni se namreč Evropska unija sooča z naslednjimi ključnimi izzivi, na katere bo prej ali kasneje morala dati tudi dodatne odgovore ob teh, ki smo jih slišali doslej.

Prvi tak izziv je vprašanje reforme OZN in oblikovanje novega svetovnega reda. Evropska unija lahko pri tej reformi odigra ključno vlogo.

Drugi tak izziv je boj proti revščini. To je ena od absolutnih prioritet. Mednarodna razvojna pomoč, ki jo prispeva Evropska unija, je znatna, vendar ne vedno najučinkoviteje uporabljena. Če hočemo, da bo bolj učinkovita, potem potrebujemo predvsem dvoje: osredotočenje na izobraževanje oziroma dvig izobrazbene ravni v revnih okoljih ter, drugič, kupovanje hrane in drugih izdelkov, ki jih podarjamo preko razvojne pomoči, v državah in v regijah, kamor pomoč usmerjamo. Samo na ta način učinkovito pomagamo krepiti njihovo kmetijstvo in gospodarstvo in dolgoročno pomagamo odpravljati vzroke za revščino. Ko gre za mednarodno razvojno pomoč, mora besedo konkurenčnost nadomestiti beseda sodelovanje. Veseliti se moramo dejstva, da nerazviti postajajo bolj razviti in revni bogatejši. Več držav bo razvitih, več jih lahko prispeva večjo pomoč za odpravo revščine.

Tretji tak izziv je boj proti klimatskim spremembam. Evropska unija je z zaključki lanskega Evropskega sveta postala globalni vodja, s povečano kredibilnostjo in tudi veliko močjo vpliva. In to vlogo je potrebno obdržati. To bomo dosegli tudi tako, da bomo ista merila, ki jih uporabljamo navznoter, uporabili tudi navzven, ko gre za delitev bremen pri boju proti klimatskim spremembam, ko se pogajamo z drugimi globalnimi partnerji.

Seveda četrti takšen izziv je medkulturni dialog. Ta je potreben bolj kot kadarkoli doslej. Dolgoročno brez njega ni pogojev za mir v svetu in za odgovor na največje varnostne grožnje sodobnega sveta. Zato smo veseli, da je leto 2008 tudi leto, ko Evropska unija posveča veliko pozornost medkulturnemu dialogu. Veseli smo tudi udeležbe predsednika Evropskega parlamenta na otvoritveni slovesnosti v Ljubljani v začetku meseca in številnih pomembnih dogodkov, ki jih bo v tem sklopu organiziral Evropski parlament. To je vaš zelo velik prispevek k temu, da se, prvič, krepi zavest o potrebi tega dialoga in, drugič, da delamo konkretne korake naprej.

Včasih slišimo, da vse te naštete stvari niso ravno prave prioritete Evropske unije, da bi se morali bolj ukvarjati z domačimi problemi, vendar sem prepričan, da je to preozko gledanje, kajti od tega, kako bomo reševali ta štiri ključna vprašanja v prihodnosti, kako bo Evropska unija zagotovila svojo večjo vlogo in vpliv v globalnem svetu, je najbolj odvisno zagotavljanje miru in varnosti našim državljanom, trajne in varne oskrbe EU z energijo in tudi obvladovanje migracijskih pritiskov na Evropsko unijo.

Bolj bo unija na teh temeljih sposobna delovati kot globalni dejavnik, večje garancije za mirno in varno življenje in stabilen gospodarski in socialni razvoj bodo imeli njeni državljani.

Spoštovani gospe in gospodje, dovolite mi, da zaključim z obljubo, da se bo Slovenija, oziroma da se je Slovenija lotila te naloge, pred katero je, z vso odgovornostjo po treh letih intenzivnih priprav. Mogoče naše predsedovanje ne bo tako velikopotezno kot francosko, ne tako odmevno kot nemško, in morda naše uradništvo nima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Morda bomo kdaj naredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost, morda celo naivno. Obljubljamo pa, da bomo delali odgovorno, da se bomo posvetili vsebinam. Ne bomo tekmovali za prostor pod žarometi, to za nas ni pomembno. Vemo namreč, kje smo začeli pred 20 leti, ko so Slovenijo mnogi podcenjevali. Zavedamo se, kaj je bilo vse treba narediti zato, da smo uspeli in da smo lahko danes tukaj.

In naša največja želja je, da bi bilo tudi zaradi našega prispevka vsak mesec več zadovoljnih Evropejcev. Da bo nekoč vsak slučajni sprehajalec na ulici poljubnega mesta v Evropski uniji na vprašanje, ali ga skrbi prihodnost Evropske unije, lahko brez premisleka odgovoril: »Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da tudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano.«

Spoštovani gospe in gospodje, danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti. Hvala. (Ploskanje)

  Der Präsident. − Herzlichen Dank an den Präsidenten des Europäischen Rates, Ministerpräsident Janša! Es ist wunderbar, dass Slowenien die Präsidentschaft hat. Die Fraktionsvorsitzenden werden gleich ihre Positionen vortragen, doch ich kann wohl schon jetzt für das gesamte Parlament sagen: Das Europäische Parlament steht an der Seite Sloweniens, damit die Europäische Union erfolgreich ist, und deswegen sind wir sicher, dass die slowenische Präsidentschaft ein großer Erfolg sein wird.

Jetzt darf ich den Präsidenten der Kommission bitten, zu uns zu sprechen.

  José Manuel Barroso, President of the Commission. − Mr President, Prime Minister, Members of Parliament, my first word goes to the Slovenian Presidency. Indeed, it is the first time a Member State of the last enlargement has assumed this very important responsibility. Slovenia is a great example of the success of the enlargement. It was the first country to adopt the euro.

The example of Slovenia demonstrates that the Member States which joined the European Union in 2004 and 2007 are now at the core of European integration. It also shows the very important European credentials of Slovenia. I wish to express to Prime Minister Janša my full support for the next six months for the very important task of being President of the European Council. You, Prime Minister, dear friend, and your country, are symbols of the struggle for freedom, a fundamental value for Europe. And thank you for reminding us of these great celebrations of Schengen. I was very moved to be with you and with others on that border between Slovenia and Italy, and I will not forget the words you used at that moment, reminding us that, about 20 years ago, people were killed there by the Yugoslav Army when they were trying to reach freedom, to reach Italy, to reach the European Union.

It was indeed a very impressive journey that I undertook with Prime Minister Socrates and the President of the European Council, and at the end of December we visited Germany, Poland and the Czech Republic; we were also on the border between Estonia and Finland, Slovakia, Hungary and Austria, and we saw the emotion expressed in the eyes of so many people.

I think it is important to remind ourselves about this, from where we are now. Listening to you today, Prime Minister Janša, could only reinforce my firm belief that this enlargement of 2004-2007, which united Europe in peace and democracy, is indeed one of the greatest achievements of European history, and we should be proud of it.

The Commission will work very closely with the Slovenian Presidency on central issues of its programme, such as the stability of the Western Balkans, Kosovo, and Bosnia in particular, but also enlargement, the European neighbourhood policy, asylum and immigration, cooperation with strategic partners and intercultural dialogue.

Let me concentrate on three issues that are very much linked with our responsibility. I would like to focus on three priorities: the Treaty of Lisbon, the package on energy and climate change, and the renewed Lisbon Strategy.

The year 2007 leaves the European Union in good shape. Progress towards the conclusion of a new Treaty met our expectations. The Union followed the roadmap that was presented by the Commission in May 2006: first the Berlin Declaration, which celebrated the 50th anniversary of the Treaty of Rome and outlined a vision for the future of the Union; then the June European Council, where we agreed – under the German Presidency – on a precise mandate for the IGC; and finally, the signature of the Treaty of Lisbon in December.

The process of reaching agreement showed a remarkable degree of consensus between Member States and European institutions on the way forward.

We have a credible and balanced Treaty, and I believe that it provides strong foundations for the future. We have avoided much of the disunity and disagreements of previous institutional debates. This leaves the Union in good shape to ensure we deliver our political priority for this year. The political priority for this year is the successful ratification of the Lisbon Treaty. I call on all Member States to proceed swiftly and decisively to ensure ratification of this European Treaty.

Next week, the Commission will adopt the climate change and renewable energy package. Our proposals meet the ambition set by all Heads of State and Government in last year’s Spring European Council, who called for precise and legally binding targets.

The Commission is now acting on that mandate. I see with great satisfaction that this is also a priority, both for the Slovenian Presidency of the Council and for Parliament. We will have to work hard to have the package adopted by the end of 2008. Our package will complement the proposals presented last year on the energy internal market. A European energy market will give more options and better prices to European citizens, and it is essential to meet the three central challenges which the European Union faces in energy: competitiveness, sustainability and security of supply.

We knew from the very beginning that transforming Europe into a low-carbon economy is not an easy task. But this is the moment to be serious, responsible and coherent with our commitment. The Commission will follow a balanced approach to efforts asked of the Member States. They start from different places; they have different circumstances; some are more able than others to finance investment. We also need to minimise the costs of adaptation for European industry and to address the challenges faced by energy intensive industries. The Commission is well aware of these realities, as our proposals will show.

But do not expect us to compromise on the European interest, which is to lead global efforts to fight climate change, to ensure energy security and to provide a competitive advantage to our economies. Both our international credibility and the credibility before European citizens depend on the fulfilment of the targets established in March 2007.

Bali was a great success in setting out a roadmap to agreement, but our package next week is a clear demonstration of our willingness to put our money where our mouth is.

The energy and climate change package should be seen as an opportunity for Europe in economic terms. It will encourage innovation and it will increase competitiveness. It is a mistake to set the fight against climate change against the competitiveness of European industries. The Union should lead global efforts to tackle climate change, and European industries should continue to be world leaders. At the same time, we will also create new markets and new jobs and will have the ‘first mover’ advantage in many of those sectors.

It is true that our package aims at a more environment-friendly Europe, but it will also contribute to a more industry-friendly, a more job-friendly and a more consumer-friendly Europe. It will be a win-win initiative.

Three years after the relaunch in 2005, the Lisbon Strategy for growth and jobs is working. It has contributed to a better performance of the European economy, in particular to the creation of 6.5 million new jobs over the last two years.

We expect the creation of five million jobs up to 2009. Structural reforms are also helping economic growth and improving the prospects for European long-term prosperity. These are very encouraging achievements.

As we launch the next Lisbon cycle, we need to take ambitious decisions in the Spring Council on areas such as research, innovation, the business environment, professional skills and the qualification of labour.

The Commission is making proposals to turn the fifth freedom – the free movement of knowledge – into a European reality in order to speed up innovation and make it available to a higher number of European citizens.

We also need a Small Business Act for Europe to foster the growth of the small and medium-sized enterprises. Those small and medium-sized enterprises create nine out of ten new jobs. This is a priority for the Commission in 2008.

Last but not least, Europe needs active labour policies: policies that give people the skills to realise their potential, and policies that allow our citizens to secure their employability. Investing in people is the surest way to guarantee our citizens that they will remain employed in spite of moving from job to job. We need to offer prosperity, not just for some, not even only for the majority, but for all. This is why investing in people and modernising labour markets remains one of the four priority areas for the new Lisbon cycle.

We must promote the entrepreneur spirit of Europeans: the creation of jobs, innovation and competition are keys to European success. Economic forecasts for 2008 and 2009 are already slightly less optimistic, and we should take these signals seriously. We know that the cause of this is some financial instability coming from the other side of the Atlantic.

Yet we should fight negative discourses. Our economic fundamentals are sound and solid. We also know that economic downturn could blunt the readiness to pursue economic and social reforms. It may be a natural reaction, but it would be the wrong lesson to draw from past experience.

Global competition and the prosperity of our citizens require that Europe continue its reform process to be a more competitive economy. This is the only way to keep our model, our European model of social cohesion.

One of the keys to success in 2007 was the Commission’s ability to work well with Parliament and the Council. We would never have had agreement on the Lisbon Treaty or solutions for difficult dossiers like the European Institute of Technology and Galileo without this partnership approach.

The triangular institutional partnership between Parliament, the Slovenian Presidency of the Council and the Commission will be crucial to our success in 2008. With a ratified Treaty, an agreed energy and climate change package, and a delivering Lisbon Strategy of growth and jobs, we will certainly have in 2009 a more confident and a better prepared Europe to face the future.

Finally, let me thank President Pöttering for his congratulations on the 50th anniversary of the first meeting of the European Commission. Indeed, it has been a long journey since 1958 for this institution. The European Commission has been at the centre of the European integration process as a source of dynamism and ambition, as a reference for all those who believe in the European project. Today I am proud to be leading this institution at the beginning of the 21st century as we face new challenges and require new solutions.

The European Commission will remain loyal to Walter Hallstein and all the founding fathers who, 50 years ago, launched this great institution as a central player in our common project. In close cooperation with Parliament and with the Council, we will continue to promote our common goals: a strong Europe, an open Europe, a Europe of freedom, prosperity and solidarity. And we are quite sure that, working hand-in-hand with the Slovenian Presidency and with Prime Minister Janša, we will achieve concrete results for our citizens.

  Der Präsident. − Vielen Dank, Herr Präsident der Kommission! Walter Hallstein hat am 16. Januar 1958 gesagt – ich zitiere, es ist ein kurzer Satz, adressiert an die Mitglieder der Kommission: „Ihre Arbeit wird aber nur Früchte tragen können, wenn sie mit den anderen Organen, besonders dem Ministerrat und der Parlamentarischen Versammlung, gut zusammenarbeitet“. Soweit das Zitat.

Heute sind wir das Europäische Parlament, und was damals galt, 1958, gilt auch im Jahre 2008, und ich habe keinen Zweifel daran: Gemeinsam werden die Europäischen Institutionen, wenn sie zusammenarbeiten, auch erfolgreich sein!

  Joseph Daul, au nom du groupe PPE-DE. – Monsieur le Président, Monsieur le Président en exercice du Conseil européen, Monsieur le Président de la Commission, chers collègues, il est heureux que le souhait du groupe PPE-DE pour une Europe 2008 performante, une Europe capable de répondre aux inquiétudes de ses citoyens, coïncide avec la présidence slovène de l'Union européenne.

La Slovénie, votre cher pays, Janez Janša, est bien un pays de performances. Les indicateurs macroéconomiques et la nature du débat politique le prouvent. Les Slovènes se trouvent dans le peloton de tête de ceux qui nous donnent un fort sentiment d'appartenance à l'Union.

Les Slovènes sont parmi les plus performants quant à la réalisation des objectifs de Lisbonne. Pendant son parcours vers l'adhésion et depuis 2004, la Slovénie a accumulé les succès.

Ce que nous avons fait, ou pas tout à fait fait, en cinquante ans, vous l'avez accompli en dix ans. Mieux encore, vous avez réussi à faire la difficile transition du socialisme à l'économie de marché sans désorganiser votre société.

Une économie privatisée forte, une inflation stable, des salaires en hausse, un taux de chômage relativement faible et surtout une monnaie forte qui vous a permis de passer à l'euro en 2007. Vous avez aussi rejoint l'espace Schengen et vous êtes à présent le tout premier des nouveaux États membres à prendre les rênes de l'Union.

Indéniablement, la présidence slovène marque l'intégration des nouveaux États membres au sein de l'Union européenne. En prenant la responsabilité d'accompagner le processus de ratification du traité de Lisbonne, en dirigeant les travaux des 27 afin de répondre aux défis auxquels doit faire face l'Europe en matière énergétique et climatique de croissance et d'emploi, en poursuivant le processus d'intégration des Balkans occidentaux, en contribuant par vos initiatives à l'Année européenne du dialogue interculturel, qui sera l'occasion de réaffirmer les valeurs d'ouverture, de tolérance et de dialogue qui sont au cœur du projet européen, la présidence slovène montre que les pays qui ont rejoint l'Union depuis 2004 sont familiarisés non seulement avec les affaires institutionnelles de l'Union, mais aussi avec son fonctionnement interne et la manière dont l'Europe fait valoir ses intérêts au niveau international.

Monsieur le Président du Conseil, le groupe du PPE-DE sera à vos côtés pour soutenir la réalisation de vos objectifs prioritaires. Concernant l'avenir de l'Europe, il se joue avec l'entrée en vigueur du traité de Lisbonne. Il faudra donc être performant pour que la ratification se poursuive en vue de disposer de nouveaux outils avant les élections du Parlement européen de 2009. Notre groupe appuiera également vos efforts pour un lancement efficace du nouveau cycle de la stratégie de Lisbonne et pour assurer à l'Europe un avenir à la fois prospère, équitable et respectueux de l'environnement ainsi que pour faire en sorte que notre économie se trouve en bonne position pour tirer parti des possibilités offertes par la mondialisation.

Aussi, pour créer des conditions favorables à la croissance sociale, faire de la connaissance et de l'innovation des moteurs de croissance et trouver les réponses aux enjeux démographiques, à l'approvisionnement énergétique et au changement climatique, l'Europe doit avoir un rôle dominant lors des négociations avec ses partenaires mondiaux sur un système post-Kyoto.

Monsieur le Président du Conseil, concernant les Balkans et les perspectives européennes dans les Balkans occidentaux, nous soutiendrons vos efforts pour favoriser la stabilité et la coopération dans la région, car il y va de la sécurité et de la prospérité de l'ensemble de l'Union.

L'Union et votre présidence doivent jouer leur rôle dans la résolution du statut du Kosovo. Ce rôle de pont entre l'Orient et l'Occident que la Slovénie a souvent tenu dans l'histoire et la géographie de l'Europe est un atout pour l'Union et ses membres. Au carrefour de toutes les influences qui ont marqué l'histoire de notre continent, la Slovénie est un lieu de passage permanent des personnes, des biens et de tous les courants culturels. La Slovénie sera le promoteur idéal du dialogue entre les différentes cultures, croyances et traditions religieuses et spirituelles dans le contexte de l'Année européenne du dialogue interculturel et pluriel.

Messieurs les Présidents, chers collègues, je vous l'ai dit en prenant la parole au nom du groupe PPE-DE, je souhaite une Europe 2008 performante, une Europe des performances, et la présidence de l'Union constitue incontestablement un défi considérable pour un pays comme la Slovénie, particulièrement au regard de ses ressources humaines et de la taille de son administration gouvernementale ainsi que vous l'avez rappelé. Mais, Monsieur le Président, d'autres membres de notre Union –le Luxembourg, l'Autriche – ont maintes fois apporté la preuve que la conviction, la tradition et la performance européennes ne se mesurent pas à la taille des pays.

Bon vent à la Présidence slovène!

(Applaudissements)

  Martin Schulz, im Namen der PSE-Fraktion. – Herr Präsident, meine sehr geehrten Damen und Herren! Ich unterstreiche im Namen meiner Fraktion noch einmal, Herr Ministerpräsident Janša, was ich Ihnen bei zwei Gelegenheiten in Ljubljana gesagt habe: Wir sind als Sozialistische Fraktion des Europäischen Parlaments bereit, Ihre Präsidentschaft mit all unseren Mitteln zu unterstützen. Es ist – und das haben Sie zu Recht gesagt – eine historische Präsidentschaft. Der Vorsitz eines Staates, der – und das darf man nicht geringschätzen – aus der Diktatur der kommunistischen Parteien hervorgegangen ist, mit einem Ministerpräsidenten, der selbst Opfer dieser Diktatur war, ist in der Tat eine Präsidentschaft, die nicht nur der vollen Unterstützung aller Demokratinnen und Demokraten bedarf, sondern die die große Chance hat, die Herzen der Menschen wieder zurückzugewinnen, weil sie zum wiederholten Male für uns hier im Parlament, aber auch für alle in Europa die Chance gibt, zu zeigen, der Wandel ist möglich und auf Dauer siegt immer die Freiheit und siegt auch immer die Demokratie!

Auch Ihr Land ist ein Beweis dafür: Keine Diktatur der Welt wird auf Dauer überleben, das kann 10 Jahre dauern, das kann 30 oder 100 Jahre dauern. Am Ende siegt immer die Demokratie, und das ist ein positives Zeichen.

Ihre wohltuenden Einführungen in ihrer großen Sachlichkeit sollten für das gesamte Jahr 2008 stilbildend sein. Ich weiß nicht, was uns in der zweiten Jahreshälfte erwarten wird, aber wenigstens haben wir heute über Politik geredet, und das ist etwas, was uns sehr freut.

Das ist vielleicht der erste Unterschied zur zweiten Hälfte dieses Jahres, dass wir heute über Politik und nicht über Privates geredet haben. Aber es war schon auffällig, dass wir ein paar Unterschiede festgestellt haben. Ein Unterschied, auf den ich eingehen will ist: Ja, die Erweiterung der Europäischen Union ist nicht abgeschlossen. Ja, die Erweiterung der Europäischen Union ist auf dem Verhandlungsweg. Ja, sie ist auf dem Verhandlungsweg mit Mazedonien, ja, sie ist auf dem Verhandlungsweg mit Kroatien, ja, sie ist auf dem Verhandlungsweg mit der Türkei.

Sie haben sich dazu bekannt, dass Sie mit der Türkei Verhandlungen mit dem Ziel der Mitgliedschaft anstreben wollen. Die Ratspräsidentschaft im zweiten Halbjahr 2008 will das nicht. Was wir aber wollen, ist Klarheit vom Rat. Gibt es jetzt Verhandlungen mit der Türkei mit dem Ziel des Beitritts oder nicht? Das ist einer der entscheidenden Punkte, den Sie in Ihrer Ratspräsidentschaft am besten im Rahmen der Troika zunächst einmal klären.

Der zweite Unterschied ist – auch das haben wir mit großer Aufmerksamkeit gehört –, dass Sie die Institutionen der Europäischen Union für stark genug halten, selbst aus eigener Kraft auch die Nachbarschaftspolitik zu organisieren. Bravo! Das ist eine klare Absage an eigene Institutionen der Mittelmeerunion Ihres präsumtiven Nachfolgers im Amt des Ratsvorsitzenden. Sehr gut, auch da unterstützen wir Sie!

(Beifall)

Wir sehen also, es drohen ein paar Brüche im Rat, aber Sie können sich darauf verlassen, dass zumindest die Sozialdemokratische Fraktion auf Ihrer Seite ist, Herr Janša.

Der Ratspräsident hat über die Öffnung der Schengen-Grenzen gesprochen. Auch das ist ein wichtiger Punkt, und ich danke Ihnen für dieses Bekenntnis zu der großen Chance, die die damit verbundene Freizügigkeit für unsere Bürgerinnen und Bürger bietet. Ich danke Ihnen auch für das klare Bekenntnis – gerade eines Staates wie Slowenien, gerade eines Staates mit der Geschichte Ihres Landes – dass Sie das als eine Chance für die Freiheit Ihrer Menschen begreifen. Denn damit setzen Sie auch ein Signal gegen die extreme Rechte in Europa, die jede dieser Freiheiten mit ihrer Angstrhetorik gegen Europa missbraucht, den Menschen Angst macht vor irgendwelchen unwägbaren Entwicklungen, anstatt Mut zu machen für die Chancen, die die Freiheit für die Menschen mit sich bringt.

(Beifall)

Ich habe eine Bitte an Sie, Herr Kommissionspräsident. In der Bundesrepublik läuft zur Zeit eine große Debatte über eine Betriebsverlagerung der Firma Nokia. Sie haben gerade gesagt, die Kraft der Wirtschaft Europas kommt aus den kleinen und mittleren Unternehmen. Das ist richtig, aber wir haben auch immer noch einen enormen Anteil an industriellen Arbeitsplätzen. Jetzt wird in meinem Lande von immerhin der Wirtschaftsministerin des Landes Nordrhein-Westfalen behauptet, diese Betriebsverlagerung von Nokia von Bochum in Deutschland nach Rumänien würde mit Mitteln der Europäischen Union finanziert. Ich glaube das nicht, aber ich bitte Sie, es zu überprüfen und klarzustellen, dass das nicht so ist, weil auch eine solche Rhetorik, so bitter und schmerzhaft das ist, wenn sie nicht stimmt, nur Wasser auf die Mühlen derer ist, die gegen das europäische Einigungswerk sind. Deshalb ist die Klarstellung hier sehr wichtig.

(Beifall)

Eine letzte Bemerkung an den Präsidenten des Europäischen Parlaments und an den Präsidenten der Kommission. Ja, Walter Hallstein war ein großer Mann. Er hat als einer der Gründerväter der Europäischen Union, als einer der Präsidenten der Kommission einen großen Beitrag dazu geleistet, aber wie weit sich die Epigonen Hallsteins von seinem Gründungswerk schon entfernen, kann man an Ihnen sehen, Herr Präsident, 50 Jahre später. Herr Hallstein war ein glühender Befürworter des Beitritts der Türkei zur Europäischen Gemeinschaft. Sie sind ja da eher skeptisch und ihre gesamten Kolleginnen und Kollegen auch. Insofern, ja, Walter Hallstein war ein großer Europäer!

(Beifall)

  Der Präsident. − Vielen Dank, Kollege Martin Schulz! Die Gebräuche des Hauses ermöglichen es nicht – oder es ist jedenfalls nicht üblich –, dass man auch humorvoll gemeinten Beiträgen von Fraktionsvorsitzenden an den Präsidenten eine angemessene Antwort erteilt. Wenn ich in einer anderen Funktion wäre, wäre es eine Freude gewesen, Ihnen zu antworten, aber ich bedanke mich für die freundliche Kommentierung von Walter Hallstein.

  Graham Watson, on behalf of the ALDE Group. – Mr President, I should like to address some remarks to Prime Minister Janša. President-in-Office, my group comes to you with one simple message: ‘Europe expects’. It expects 2008 to be a year of progress. We expect that progress to start now. And we expect your Presidency to rise to the challenge.

I have no doubts you will. Was it not a feisty Slovene who, raising his fist against a mighty empire, first declared: ‘All roads do not lead to Rome!’? Well, neither do they lead to Paris, and this is not the start of the French Presidency. It is an historic first for the countries which entered our Union in 2004.

President-in-Office, your country may be small in size but we know that it is mighty in spirit, and we know too that Europe’s Davids often make better presidencies than its Goliaths. True to form, your Presidency’s programme combines quiet ambition and a consensual style, which have the potential to unite our continent. Such unity will be vital to the early ratification of the Lisbon Treaty and to mustering support for an interinstitutional agreement on how to govern Europe under that new Treaty.

On interinstitutional cooperation, we would welcome much dialogue with you and a greater presence of your Government in this Chamber. We regret that your seat was empty yesterday when we heard from the first guest in our Year of Intercultural Dialogue.

Your programme speaks of the importance of internal dynamism – and that, Mr Schulz, is the way to create jobs and to maintain jobs in this continent: internal dynamism. We rely on you, President-in-Office, to push forward the single market in energy, in telecoms, in health-care services. The European Union has a hard enough time convincing its citizens that it adds value to their daily lives, so, in a clear-cut case for faster medical care, for lower bills, for greater consumer choice, we would be mad to push proposals for patients’ rights off the table just because they are controversial.

In other areas, you will have to flex your muscles a great deal more – particularly with your presidential counterparts who have a vested interest in promoting nuclear energy as the panacea of climate change. Solidarity and burden-sharing are the key to success in cutting emissions and meeting renewable energy targets. In 2008, our Union must show, as President Barroso said, that it can turn fine words about combating climate change into action.

Progress in the Western Balkans is rightly one of your priorities and your experience and understanding of the area will be a bonus to our Union. Nonetheless, I suspect that maintaining, as you do, that the situation in Bosnia-Herzegovina is worse than that in Kosovo does not reflect majority opinion in the Union. Nor am I sure it is a good way to motivate the people of Bosnia-Herzegovina. If it is designed to appease Serbia, it will not work. Sweetening the pill of Kosovo’s independence with a Stabilisation and Association Agreement may be a way forward. But, while Mr Đelić readies his pen to come to Brussels, my group reiterates – in the strongest possible terms – that there can be no Stabilisation and Association Agreement without Serbia’s full cooperation with the ICTY.

(Applause)

Serge Brammertz, the new Chief Prosecutor, has yet to see fresh evidence of cooperation. None of us, President-in-Office, wish to see Serbia remain on Europe’s sidelines, and your Presidency’s courteous and constructive attitude may well bring it in from the cold and deliver Ratko Mladić.

But in the mean time, as you say in Slovenia, ‘pray for a good harvest, but keep on hoeing’.

(Applause)

  Brian Crowley, thar ceann an Ghrúpa UEN. – A Uachtaráin, tá Rialtas na Slóivéine ag glacadh le cúram Uachtaránacht an Aontais Eorpaigh in am seo an iliomad dúshlán. Tá tíortha na hEorpa ag tabhairt aghaidh ar dhaingniú an Chonartha, tá ceantar na mBalcán faoi spotsholas, is gá teacht ar shocrú faoi phacáiste fuinnimh ar leibhéal an Aontais agus tá spreagadh nua ann réiteach a fháil ar an gcoimhlint idir an Phalaistín agus Iosrael.

As has rightly been commented on by colleagues already, the list of what Europe needs to be doing is endless. The range of topics and decisions and the areas of interest and of conflict that have to be dealt with are enormous.

Rather than give lectures to you on what you fail to do or on what others may fail to do in the future, I shall focus briefly on three areas.

Firstly, the Reform Treaty, the Lisbon Treaty: its ratification is essential for the onward development of the European Union.

Secondly, with regard to future enlargements: we must ensure that candidate countries feel they have an opportunity and a chance to become members of the European Union in the near future.

Thirdly and, in my opinion, most importantly, Kosovo and what is happening there, and a peaceful transition from its present status to whatever future status may emerge. We have already seen tremendous success in Kosovo where joint police forces from both ethnic groups are patrolling jointly in each other’s areas, where there is no longer that idea of a single police force for a single people, but a joint police force for all the people of Kosovo.

Your experience, Mr Prime Minister, as a rebel in one sense, as an intellectual but, most importantly of all, as a democrat and as the voice of reason that could lead your country from the dark ages of Communism into the bright lights – sometimes dimmed because of energy crises – and future of the European Union, that kind of image and that kind of imagery is what is most important to the people of Bosnia, Serbia, Kosovo and, indeed, Turkey.

I look forward to working with you and with your Government. Despite the fact that you may be small as a country, not only are you big in spirit but there is also great quality there. As has already been proven by your own starting of this process, you are not afraid to stand up to the ‘big boys’ when they try to bully you around the place. But, most importantly of all, what you bring is the moral certainty of where you have come from.

What the European Union needs today is new heroes – heroes who know what it is like not to have freedom; heroes who know what it is like not to have the freedom of speech, liberty and democracy. That is the best light that we can shine in the dark corners of the European continent today.

  Monica Frassoni, a nome del gruppo Verts/ALE. – Signor presidente, onorevoli colleghi, signor Presidente del Consiglio, noi siamo abbastanza sentimentali per quanto riguarda l'Europa e al valore che questa ha avuto come elemento di pace e democrazia e per quello che potrebbe avere nel rafforzamento della libertà e del benessere delle persone e nel rappresentare un polo di innovazione e coerenza nel governo delle sfide ambientali globali.

Quindi siamo sinceramente contenti di accoglierla qui oggi e ci dispiace un po' che questa esperienza potrebbe rimanere in qualche modo unica, perché fra le riforme del trattato di Lisbona come lei sa c'è anche l'elezione del Presidente del Consiglio europeo e questa cosa ci preoccupa, anche perché tra i candidati che sono stati nominati ce ne sono alcuni che non mi pare porterebbero molto avanti la causa dell'Europa.

Comunque detto questo, io vorrei toccare alcuni punti specifici che sono particolarmente rilevanti per i Verdi/Alleanza libera europea. Durante la sua Presidenza, e questo fatto l'ha anche citato il Presidente della Commissione, verrà presentato il cosiddetto pacchetto energia: la concretizzazione degli impegni presi da tutti l'anno scorso e sui quali sappiamo esistere un fuggi fuggi generale ed essere già in atto manovre e pressioni per diminuirne il valore e l'impatto. Noi crediamo che la sua Presidenza avrà come ruolo fondamentale quella di resistere a queste pressioni dei grandi e dei piccoli per limitare e indebolire l'impatto di queste normative.

Noi continueremo anche la nostra battaglia sul merito, sul quale credo che saremo in disaccordo. Secondo noi una low carbon economy – anche al Presidente della Commissione mi sto rivolgendo – non è un'economia nucleare; finanziare e perdere tempo per un nuovo nucleare che ancora non esiste o per delle tecniche costose di incerta applicazione come il sequestro e lo stoccaggio di carbonio sono in realtà in diretta competizione con le vere energie rinnovabili che devono essere spinte e finanziate: il sole e il vento e con il più promettente cantiere per l'innovazione e l'occupazione che è rappresentato dal risparmio energetico.

Un'altra importante questione durante la sua Presidenza sarà quella del coordinamento fra lo sviluppo territoriale ed urbano, che avranno veramente un valore importante in vista del vertice di primavera e che fanno riferimento al follow-up della carta di Leipzig: la difesa della qualità delle nostre città e il rafforzamento della coesione territoriale sono forse degli elementi meno di moda che altri, ma noi li riteniamo assolutamente cruciali per la battaglia contro i cambiamenti climatici.

Nella sua Presidenza si concluderà probabilmente anche la legislazione sulla questione dei rifiuti. Noi siamo molto preoccupati, non soltanto da quello che succede nel mio paese, a Napoli, ma anche perché ci sembra che il lip service prestato alla gerarchia, che fa della prevenzione, del riuso e del riutilizzo la priorità, è in realtà smentita dal testo di questa normativa che mette ancora una volta sugli altari gli inceneritori, che secondo noi non sono sicuramente l'unico modo per risolvere il problema dei rifiuti.

Due importanti temi in materia di commercio e la questione della protezione dei dati, presidente, sulla quale vorrei veramente vedere se la sua Presidenza sarà veramente amica di questa istituzione oppure no. Lei dovrà scontrarsi duramente con alcuni dei suoi colleghi sulla questione del parere conforme del Parlamento europeo sugli accordi di partenariato economico con i paesi ACP, che dopo i forti contrasti con i paesi africani emersi a Lisbona ci sembra più che mai indispensabile. Poi la libertà di accesso ai documenti di negoziato per gli accordi di partenariato e cooperazione con paesi come la Cina. Pensi un po', il Parlamento europeo non ha ancora ricevuto assolutamente niente che ci dica come stanno andando questi negoziati. Tutto si fa nel massimo segreto! Noi crediamo che invece su questo ci debba essere un dibattito aperto e questo Parlamento debba almeno essere informato su quello che succede.

Infine, Presidente, sulla questione della protezione dai dati. Noi sappiamo che il Consiglio pensa di prendere una decisione ancora nel suo semestre di Presidenza, ma noi le chiediamo un atto di coraggio, e cioè quello di chiedere di posporre l'applicazione di questa decisione quadro a dopo l'entrata in vigore del trattato di Lisbona, perché questo permetterebbe al Parlamento di entrare direttamente nella riforma e la mia collega gliene parlerà più tardi ancora una volta, Presidente faccia durante la sua Presidenza la prima conferenza nazionale sui Rom. Questo sarebbe un contributo importante per il dialogo interculturale.

  Francis Wurtz, au nom du groupe GUE/NGL. – Monsieur le Président, Monsieur le Président du Conseil européen, Monsieur le Président de la Commission, pour cette première présidence d'un nouveau pays membre, la Slovénie hérite de ses prédécesseurs d'un certain nombre de dossiers plutôt ingrats. Ainsi, concernant la ratification du traité de Lisbonne, êtes-vous tenus de vous assurer qu'aucun État, hormis l'Irlande, ne donne le mauvais exemple en organisant un référendum, y compris dans les pays où des engagements fermes avaient été pris dans ce sens. C'est en quelque sorte entrer à reculons dans l'ère des rapprochements entre les citoyens et les institutions de l'Union. Franchement, vous méritiez de servir une plus noble ambition.

Sur le plan social, la Présidence aura tout d'abord la lourde tâche de débloquer deux projets de directive emblématiques, d'une part sur le temps de travail et le tristement fameux opt-out, de l'autre, sur le travail intérimaire et l'égalité de traitement des salariés. Elle n'échappera pas non plus à un débat de fond sur les suites à donner aux récents arrêts de la Cour dans les affaires Laval/Vaxholm et Viking Line, qui légitiment le dumping social. Mon groupe a d'ailleurs demandé l'inscription d'un débat sur cette question à l'ordre du jour d'une prochaine session du Parlement. En effet, toute la problématique de la directive Bolkestein et des dispositions du traité sur lesquelles elle est fondée est ainsi relancée. En pleine ratification d'un nouveau texte reprenant l'intégralité de ces dispositions, cela fait plutôt désordre.

Enfin, toujours sur le plan social, l'Europe est confrontée à l'exigence croissante d'une augmentation des salaires. En effet, leur part dans la valeur ajoutée recule depuis des décennies. Elle n'a même jamais été aussi faible, souligne la presse économique elle-même. Or, la Banque centrale européenne vient de menacer de remonter les taux si cette exigence pourtant si légitime était satisfaite et ce, reconnaissent les experts, bien que les profits n'aient jamais été aussi élevés. Si nous ne mettons pas cette question à l'ordre du jour, elle s'y imposera d'elle-même sous peu. Je rappelle que le document commun aux présidences allemande, portugaise et slovène souligne à son point 68 que ces présidents, je cite, "s'efforceront en priorité de renforcer le modèle social européen qui fait partie intégrante de la stratégie de Lisbonne". Comme dit l'adage: la preuve du pudding, c'est qu'on le mange!

Un mot également à propos d'un autre sujet sensible, celui des migrants en situation irrégulière. À son stade actuel, le projet de directive sur leur retour mérite le qualificatif de directive de la honte que lui ont donné les organisations de défense des droits humains. Son adoption en l'état éclairerait d'un jour cruel les belles intentions affichées par l'Union dans le cadre du dialogue interculturel.

Je voudrais, en conclusion, évoquer le problème du Kosovo. Avant toute décision, ne serait-il pas justifié d'avoir quelques éclairages sur une triple question? D'abord, comment expliquer que deux milliards d'euros d'aide de la communauté internationale y aient abouti en l'espace de sept ans à l'inexistence d'un développement économique, à une pauvreté endémique, à un chômage d'un habitant sur deux, à la prolifération de la corruption et des réseaux mafieux? Ensuite, comment expliquer que dix-sept mille soldats de l'OTAN se soient montrés incapables d'empêcher la destruction de dizaines d'édifices orthodoxes, l'enlèvement ou l'assassinat de centaines de citoyens kosovars de communautés minoritaires et l'exil forcé de milliers d'autres? Enfin, en quoi la proclamation unilatérale de l'indépendance du Kosovo et le remplacement de la MINUK par l'Union européenne résoudront-ils ces problèmes vitaux tout en assurant la stabilité des Balkans? Je serais curieux d'entendre votre réponse.

  Jens-Peter Bonde, on behalf of the IND/DEM Group. – Mr President, I should like to thank the President-in-Office for the nice visit we had to Slovenia before Christmas. President-in-Office, I hope you will lead the European Council better than you led the meeting group leaders had with you: you took most of the speaking time yourself and you said nothing we did not know in advance; you did not allow your ministers, whom I would expect to know their subjects, to answer most of our questions; and you did not send the answers in writing afterwards. A parliament also contains an opposition with certain rights.

Yesterday I received a petition from 571 Slovenian journalists criticising you for not respecting their press freedom. Will you allow an independent investigation?

Last week you were reported to have asked Portugal to cancel the possible referendum supported by most Portuguese voters. May I remind you of the existing Nice Treaty, which requires you to take all decisions as close to citizens as possible? To cancel a referendum is a violation of this article. Member States can be criticised but not punished, because ratification is still a national competence. The behaviour of a presidency and the European Commission is a Community affair. You have to respect the national ratification procedures. If you say something, you should remind Member States of the joint legal obligation to legislate as close to the citizens as possible.

You violate the Treaty, and so does the European Commission when it does not behave as guardian of this Treaty article. You are part of a political agreement among prime ministers to avoid a referendum. This agreement is a violation of the Treaty. The Commission should have protested it instead of supporting the attempt to avoid the peoples of Europe. Read Article 1 of the Treaty on European Union once more: ‘Decisions are taken as openly as possible and as closely as possible to the citizen’. What a wonderful sentence that would be, if it were implemented!

The Lisbon Treaty was decided in as closed a way as possible and as far away as possible from the voters. Now it seems that only Ireland can save our European democracy. But the Council could at least publish a consolidated version of the Lisbon Treaty, so that you would be able to read what you have signed. On 17 December 2007, Hungary signed a text it had not even received! This is not a way to decide close to the citizens or the Members of Parliament.

  Der Präsident. − Herr Kollege Bonde! Wir haben an Sie als Vorsitzenden Ihrer Fraktion die Erwartung, dass Ihre Kolleginnen und Kollegen sich hier im Haus parlamentarisch verhalten. Stellen Sie sich auch selber Forderungen und richten Sie sie nicht nur an andere!

(Beifall)

  Andreas Mölzer (NI). – Herr Präsident, Herr Ratspräsident, Herr Kommissionspräsident! Als ein Abgeordneter aus einem unmittelbaren Nachbarland Sloweniens, aus Kärnten, ist es für mich beeindruckend und eine Freude, dass nunmehr eine Nation, die noch vor 20 Jahren unter dem Joch des Kommunismus gestöhnt hat, für ein halbes Jahr in der Europäischen Union federführend ist. Das ist für mich ein Beweis, dass der Weg der europäischen Integration aus den Katastrophen des 20. Jahrhunderts hin zu Freiheit und Einheit an sich ein richtiger ist.

Wenn ich höre, dass das Ziel Sloweniens in dieser Ratspräsidentschaft in erster Linie auch darin besteht, alle Staaten des ehemaligen Jugoslawien an die Europäische Union heranzuführen, so glaube ich, dass das richtig ist und dass es wichtig ist, um diesen europäischen Integrationsprozess sozusagen territorial abzurunden. Ich glaube, dass dies auch wesentlich wichtiger ist als etwa die Beitrittsverhandlungen mit einem Land wie der Türkei, dessen primäres Territorium sich in Asien, in Anatolien befindet.

Ich glaube, dass dieser Prozess der Heranführung der ehemaligen Staaten Jugoslawiens an die EU in erster Linie auf eine Art und Weise erfolgen müsste, die es den Europäern ermöglicht, ohne den Einfluss außereuropäischer Mächte, etwa der USA und Russlands, zu agieren. Ich hoffe, dass Slowenien in der Lage ist, zuallererst die kroatischen Wünsche auf eine EU-Mitgliedschaft zu berücksichtigen, und dass Konflikte wie etwa jener um die Fischereizone zwischen Kroaten und Slowenen hier kein Hinderungsgrund sein können. Denn von den ehemaligen Territorien Jugoslawiens ist Kroatien neben Slowenien zweifellos das am stärksten europareife Land und ein demokratisch reifes, mitteleuropäisches Land.

In der Frage des Kosovo, die zweifellos die Ratspräsidentschaft Sloweniens am stärksten belasten wird, ist es doch so, dass wir einerseits das Selbstbestimmungsrecht der Völker, das Recht der Mehrheit der albanischen Kosovaren berücksichtigen müssen, andererseits aber auch die historischen Rechte der Serben ins Auge fassen müssen. Es darf nicht sein, dass mit dem Kosovo so etwas wie ein US-Satellitenstaat entsteht, und Serbien darf auf der anderen Seite nicht in die Arme Moskaus, in die Arme des Kreml getrieben werden. Die Selbständigkeit des Kosovo sollte nicht zu einem Präzedenzfall für das türkische Nord-Zypern werden. Das Ziel sollte sein: Stabilität am Balkan und die territoriale Abrundung der europäischen Integration.

Lassen Sie mich noch in aller Kürze auf ein bilaterales Problem zwischen Slowenien und Österreich zu sprechen kommen: die Frage der topografischen Aufschriften in Kärnten. Ich hoffe, dass die österreichische Bundesregierung bald eine faire Lösung finden wird, die für die an sich hervorragend geschützte slowenische Minderheit in Österreich zufriedenstellend ist. Umgekehrt hoffe ich, dass auch Slowenien in Sachen der deutschsprachigen österreichischen Restminderheit in Slowenien eine vernünftige Lösung findet und diese als autochthone Minderheit anerkennt und dass das österreichisch-slowenische Kulturabkommen in diesem Sinne mit Inhalt gefüllt werden kann.

  Mihael Brejc (PPE-DE). – Spoštovani, program slovenskega predsedovanja vsebuje vse pomembne in aktualne teme tega časa in je dobra osnova za delo v tem polletju. Dve minuti mi omogočata, da se omejim le na eno od področij, to so državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in tu pričakujem, da bo slovensko predsedstvo namenilo ustrezno pozornost spremljanju delovanja informacijskega sistema „SIS 1 for all” in pospešilo implementacijo „SIS 2”.

Oblikovanju skupne azilne in migracijske politike, ki mora temeljiti na tesnem sodelovanju z državami tranzita in izvora. Trenutno obstaja 27 različnih režimov in pristopov k reševanju te problematike in seveda si ne delamo utvar, da bi bilo mogoče tako zapleteno vprašanje urediti v tako kratkem času, vendar pa se je treba lotiti te težavne naloge.

Tretje področje je sodelovanje s Frontexom, kjer naj slovensko predsedstvo na osnovi analize poročila Komisije pripravi smernice za prihodnje delovanje te agencije. Četrto področje zadeva nujno harmonizacijo evropske vizumske politike in oblikovanje pravnih podlag za začetek delovanja evropskega vizumskega informacijskega sistema.

Rdeča nit vseh dosedanjih predsedovanj je boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Podpiram predlagane ukrepe in predlagam, da se končno začnemo ukvarjati tudi z vzroki terorizma.

Slovenija je ena najuspešnejših članic Evropske unije na področju e-uprave in tudi odstranjevanja administrativnih ovir, zato pričakujem, da bo na vsakem od področij predsedovanja drugim članicam ponudila dobre prakse iz slovenskega okolja. Nadejam se tudi dobrega sodelovanja slovenskega predsedstva s Parlamentom in Komisijo in sem prepričan, da bo tudi po slovenskem predsedovanju mogoče reči, da je Evropska unija stopila še en korak naprej.

  Borut Pahor (PSE). – Ponosen sem, da danes predsednik slovenske vlade govori Evropskemu parlamentu kot predsedujoči Evropskega sveta. To ne govori samo o dramatičnih spremembah, ki smo jim bili priča, kot je rekel predsednik vlade, v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih, ampak govori o skoraj nepredstavljivih spremembah, ki smo jim bili priče v sami Evropi, v tem zgoščenem času zgodovine.

Podpredsednica Evropske komisije je v Ljubljani lepo rekla, da pomeni začetek predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu konec ločnice med starimi in novimi članicami Evropske unije.

Jaz bi rad nadgradil to lepo misel in bi rekel naslednje: do nedavnega smo lahko v glavnem poslušali, kaj kandidatke in potem nove članice Evropske unije pričakujejo od Evropske unije. Danes ima Evropa vso pravico vprašati predsednika slovenske vlade in Slovenijo kot predsedujočo državo, kaj lahko Evropa pričakuje od Slovenije. Mislim, da gre za nek izjemen zgodovinski dogodek, ki ima svoje simbolne in stvarne konsekvence.

Po mojem osebnem prepričanju lahko pričakuje največ, kar lahko Slovenija da. Po mojem mnenju je Slovenija dobro pripravljena in je povsem osredotočena na svojo mednarodno vlogo in vlogo predsedujoče v Evropskem svetu.

Rad bi se zahvalil kolegu Schulzu za podporo naše skupine slovenskemu predsedstvu in tudi jaz kot predsednik največje opozicijske stranke v Sloveniji - Socialnih demokratov - bi rad tukaj temu visokemu domu zagotovil, da v luči parlamentarnih volitev, ki bodo sledile takoj koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, evropske politike predsedovanja slovenske vlade Evropski uniji ne bom izkoriščal za to, da bi to postala tarča ali žrtev naših skupnih naporov za to, da Slovenija uspe v svoji pomembni mednarodni nalogi. Uspeh predsednika vlade bo uspeh predsednika slovenske vlade, vse Slovenije in tudi moj uspeh.

Prepričan sem, da bomo po koncu predsedovanja Slovenije lahko ugotovili, kot je nekdo rekel, da ni majhnih in velikih članic Evropske unije, da so samo tiste, ki so malo manj ali pa malo boj uspešne pri predsedovanju Evropske unije. Jaz si želim, da bi ob kančku sreče predsedniku vlade in slovenski vladi uspelo, da bi sodila med tiste, ki so bili bolj uspešni.

  Jelko Kacin (ALDE). – Gospod predsednik, vaš današnji prihod in nagovor je začetek zadnje faze polne integracije Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija je prva država, ki ji je omogočeno predsedovanje, in enajst novih članic bo sledilo. To je velika prednost za Slovenijo in tudi za Evropo in zato vam želim obilo uspeha pri tem predsedovanju.

Ampak predsedovanje je naporna naloga in zato bi vas rad vprašal tudi o krivicah, ki se dogajajo v Evropski uniji. To vprašanje ne gre samo vam, gre tudi predsedniku Parlamenta, gre tudi predsedniku Evropske komisije. Leta 2004 je v Evropsko unijo vstopilo deset držav. Pravzaprav le devet in pol. Ciper je vstopil samo s svojo polovico. Dve leti kasneje smo napovedali prihod Romunije in Bolgarije in spet smo pozabili na severni del Cipra. In potem ko sta Romunija in Bolgarija prišli, spet nismo nič rekli o Cipru.

Vi, gospod predsednik, ste danes govorili o zahodnem Balkanu, govorili ste o Ukrajini, o Moldaviji, o Kavkazu, o severni Afriki, ampak z eno besedo niste omenili vprašanja Severnega Cipra. Kot da so spregledani, kot da so izbrisani. To ni dobro. Prav je, da ste v Ljubljani začeli medkulturni in medreligiozni dialog. In pravo področje, kjer lahko res dosežemo velik uspeh, bi bil prav Ciper. V Cipru je potreben medkulturni, medreligiozni dialog, zato da bi teh 200 000 ljudi, ki niso ničesar krivi, imelo priložnost, da postanejo člani Evropske unije. Tudi zato, ker je Ciper ravno zdaj sprejel evro kot novo valuto. Na severu imajo še vedno liro.

In za konec, gospod predsednik. Vesel bi bil, ko ste govorili o vaši krivici, o tem, da so vam sodili v tujem jeziku, če bi povedali, da so vam sodili v srbsko-hrvaškem, v srbskem jeziku. Kdo v tej dvorani bi lahko pomotoma mislil, da so vam sodili v ruščini. Še enkrat vam želim poln uspeh pri vašem predsedovanju.

  Adam Bielan (UEN). – Panie Przewodniczący! Chciałbym przede wszystkim pogratulować panu premierowi Janše objęcia przewodnictwa we Wspólnocie. To historyczna chwila w historii integracji europejskiej, po raz pierwszy prezydencję obejmuje bowiem nowy kraj członkowski.

Słowenia to kraj wielokrotnie doświadczany przez zachodzące na naszym kontynencie zmiany granic. Jest więc dobrym przykładem pojednania Europy nie tylko pod względem gospodarczym, ale również geopolitycznym.

Dlatego wierzę, że nadchodzące półrocze będzie korzystne dla stabilizacji sytuacji w regionie Bałkanów Zachodnich. Wyrażam nadzieję, że polityka sąsiedztwa i rozszerzenie Unii będą traktowane priorytetowo w tym czasie. Liczę na to, że również aspiracje naszego wschodniego sąsiada, Ukrainy, znajdą teraz lepsze zrozumienie.

Cieszę się, że polityka energetyczna będzie także jednym z priorytetów Słowenii. Wiemy doskonale, że nie będzie bezpiecznej Europy, jeśli nie zapewnimy sobie bezpieczeństwa energetycznego. Unia Europejska nie może być w przyszłości szantażowana w tej sprawie przez kogokolwiek i jestem przekonany, że Słowenia, kraj, który przez ponad 40 lat dźwigał brzemię komunizmu, rozumie to doskonale.

  Elly de Groen-Kouwenhoven (Verts/ALE). – Mr President, my congratulations to Slovenia, and welcome to Prime Minister Janša: only four years a member of the EU and already the European Presidency. It means work and responsibility, but it is also a proof of confidence in your young state, President-in-Office.

What worries and disappoints me – us, I should say – is that an impressive number of MEPs from very different countries and groups have still not received a clear answer to their repeated request as to whether Slovenia is going to host the first annual Roma conference. A big thing, but also a huge challenge – and you are not alone. The European Commission has offered financial support. Moral support comes from the European Council which, in the Conclusions under point 50, underlines that the EU should appear with concrete steps on Roma issues.

Logistical support comes from the European Roma community, who expressed willingness to cooperate closely wherever they can. Political support comes from many MEPs from different groups in this House who are aware of Europe’s forgotten nation, the Roma, many of them still victims of the latest Balkan wars, living as refugees spread all over Europe.

Slovenia had a narrow escape, but it deeply experienced lack of freedom and safety itself. I hope that Slovenia will take it as an honour to host the first annual Roma conference. It knows it has many supporters – and maybe, I should say, fans.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). – Mr President, I too would like to wish the Slovenian Presidency well. Today is indeed a historic day. I do not doubt for a moment Slovenia’s capacity as a small Member State to preside over a successful presidency.

I hope, President-in-Office, that you are really serious when you say that you wish to see a Europe that really cares and a Europe that puts the citizen at the centre. I have to say to you that, if we were serious about making that more than rhetoric – making that reality – it would in fact require a radical step change in our approach and in the content of our policy in this institution and across the institutions of the European Union.

I share the concerns of a previous speaker at the fact that referendums will not be held in Member States on the issue of the Lisbon Treaty. I come from a jurisdiction in which there will be a referendum and the people will have an opportunity to assess, in a real-life way, how they reckon this project is advancing and developing.

President-in-Office, in Ireland you caused something of a stir: you were reported in the media as saying that it is important not to launch some discussions that might cause problems in our country. This indicates to us that you propose postponing controversial or difficult issues. We would like to know what those issues are.

If we are serious about democracy in the Union, if we are serious about a Union that cares, we certainly have to ensure that full information on policy initiatives and direction are given to the people.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – Panie Premierze! Powiedział Pan niedawno, że Unię Europejską łączy nie tylko wspólna gospodarka i polityka, ale także wartości wspólnej pamięci, kultury i twórczości. Zgadzam się.

Pozdrawiam Pana, Panie Premierze, z kraju Adama Mickiewicza, z Polski. Ten prorok, jak mówią o nim Francuzi, pytał kiedyś: Słowianie, co przynosicie nowego? Z czym przybywacie na widownię świata? Tłumaczył, że duch chrześcijański przenika szczególnie niektóre ludy europejskie, a wszelki postęp chrześcijański mieści w sobie i postęp narodów. Europę - tę matkę narodów - łączy kultura chrześcijaństwa na jej zachodzie i wschodzie. Tu, w tym Parlamencie, francuski prezydent Valery Giscard D’Estaing powiedział mi niedawno, że zawsze był za włączeniem odniesienia do chrześcijańskiego Boga do konstytucji Europy.

Panie Premierze! Ma Pan rację, że Europejski Rok Dialogu Międzykulturowego jest okazją dla Europy, aby wzmocniła się przez kulturę. Jean Monnet spoczywający w świeckim panteonie w Paryżu mówił, że gdyby zaczynał raz jeszcze to rozpocząłby od kultury. Kultura chrześcijańska i religia, mówił profesor Tadeusz Zieliński pochowany w Schöndorf koło Monachium, wyraża się w tęsknocie człowieka. Niech więc Słowenia, ten niewielki kraj Unii Europejskiej, wyraża ową tęsknotę poprzez swoje działania na rzecz kultury chrześcijańskiej w Europie. W tym właśnie leży wielkość pańskiego kraju w Unii Europejskiej, w tym leży wielkość naszych słowiańskich krajów Unii Europejskiej.

(Przewodniczący odbiera głos występującemu posłowi)

  Jana Bobošíková (NI). – Dámy a pánové, vítám, že se slovinské předsednictví chce zabývat hrozbami klimatických změn a bezpečnou a udržitelnou energetickou politikou. Myslím, že je nejvyšší čas sundat populistické zelené brýle a zbavit se neopodstatněného strachu z jaderných reaktorů. Máme šanci přestat občanům konečně tahat peníze z kapes nemravným obchodem s emisními povolenkami, které nejsou ničím jiným než odpustkem pro největší znečišťovatele. Máme šanci odhodit nesmyslné daně z palivových článků a technická pseudořešení, jejichž náklady vysoce převyšují jejich přínos.

Dámy a pánové, podle doložených vědeckých závěrů právě jaderná energie neprodukuje CO2 a minimalizuje zhoršování klimatických změn. Zároveň je nejlevnější nízkouhlíkovou technologií, je spolehlivá a bezpečná. Jádro navíc snižuje závislost zemí na dodávkách paliv z nestabilních teritorií. Jsem přesvědčena, že pokud chceme jednat v zájmu občanů Unie a čelit klimatickým změnám, měli bychom investovat do výzkumu, vývoje a osvěty právě v oblasti jaderné energetiky.

  Werner Langen (PPE-DE). – Herr Präsident! Ich möchte der slowenischen Ratspräsidentschaft zu ihrem umfangreichen Programm, zu der Schlussphase des Programms der drei Ratspräsidentschaften, aber auch zur erfolgreichen Entwicklung des eigenen Landes gratulieren.

Sie gehören zu Schengen, Sie gehören zum Euro-Raum, und es ist wirklich eine historische Ratspräsidentschaft, bei der ich die Bitte habe, dass Sie es nicht so machen wie alle anderen vor Ihnen, indem Sie ein Programm präsentieren, das man in einem halben Jahr selbst als großes Land nicht erfüllen kann. Und Sie als kleineres Land haben die Solidarität der Großen, auch des Europäischen Parlaments, aber meine Bitte: Übernehmen Sie sich nicht! Die Reform der UNO wird sicher in diesem halben Jahr unter slowenischer Ratspräsidentschaft nicht möglich sein.

Es gibt ganz dringende Probleme, die anstehen, Sie haben einige genannt. Das Schwierigste wird die Kosovo-Frage sein. Auch dort sind Sie in einer besonders schwierigen Lage. Ein anderes ist die Weiterentwicklung des Energiebinnenmarktes, das Abkommen mit Russland – das sind Prioritäten, denen Sie sich wirklich widmen können. Und wenn es gelingt, die Ratifizierung des Lissabon-Vertrags voranzubringen, dann können Sie am Ende dieser halbjährigen Präsidentschaft sagen: Jawohl, wir haben es als erstes Land aus dem früheren kommunistischen Bereich geschafft, als Vorbild bei Wohlstand, Freiheit und Frieden diese Ratspräsidentschaft positiv zu gestalten.

Zum Schluss eine kleine Anmerkung zum Kollegen Schulz, der nicht mehr da ist: Er hat hier von der sozialistischen Fraktion gesprochen – in Deutschland verschweigt er das –, aber wir wissen, er hat es getan. Am Ende hat er gegen Rechtsradikalismus gemahnt, als ob der Kommunismus ein rechtsradikales System gewesen wäre! Wenn ich ihn richtig zitiere, dann hat er Ihnen noch die Aufgabe übertragen, die Türkei nach vorne zu bringen. Wir beanstanden ja schon bei der Kommission, dass sie Kroatien und die Türkei gleichwertig behandelt. Lassen Sie sich darauf nicht ein! Überlassen Sie das den großen Staaten, die es bisher nicht lösen konnten. Wenn Sie sich auf den Westbalkan konzentrieren, dann tun Sie viel Gutes für Europa, und Sie werden dabei möglicherweise mehr Erfolg haben als dabei, die Probleme der Türkei zu lösen!

  Hannes Swoboda (PSE). – Herr Präsident! Herr Ministerpräsident, lassen Sie sich nicht reduzieren auf Ihre Rolle im Balkan! Bleiben Sie eine europäische Präsidentschaft! Dennoch will ich mit dem Kleinen anfangen, und ich hoffe, dass auch mein Land Österreich eine guten Beitrag zu Ihrer Präsidentschaft leistet, indem es die noch offenen Probleme, was die slowenische Minderheit in Österreich betrifft, löst, und dass die slowenische Minderheit jetzt endlich zu ihrem guten Recht kommt.

Als Berichterstatter für Kroatien hoffe ich, dass Kroatien während Ihrer Präsidentschaft große Fortschritte machen kann. Dazu müssen Sie etwas beitragen, und dazu muss Kroatien etwas beitragen. Von Ihnen erwarte ich, dass Sie auch unter Ihrer Präsidentschaft das Abkommen, das Sie mit Premierminister Sanader geschlossen haben, umsetzen und dass es dann zu einer Lösung der strittigen Grenzfragen durch eine Beurteilung durch Dritte kommt. Von Kroatien erwarte ich verstärkte Anstrengungen und, was die ökologische Fischereizone betrifft, erwarte ich das Einhalten des Versprechens, diese Zone nicht auf Kroatien und Italien auszudehnen und anzuwenden.

Das größte Problem ist sicherlich das Kosovo-Problem, und ich bin der Meinung, dass Sie den richtigen Weg gehen. Sie gehen mit Bedacht, Sie gehen ruhig vor, aber zielgerichtet. Das ist die Lösung, die wir im Kosovo anstreben müssen, denn ein Zusammenleben des Kosovo innerhalb Serbiens – seien wir ehrlich – ist nicht möglich und nicht sinnvoll, weder für den Kosovo noch für Serbien. Das heißt aber nicht, dass wir die Bedenken Serbiens nicht teilen und nicht verstehen können, dass Serbien hier große Probleme hat. Aber eines muss man auch ganz klar an die Adresse Serbiens sagen, insbesondere an Premierminister Koštunica: Wir glauben, dass die Zukunft Serbiens – eines demokratischen Serbiens, eines Serbiens, das auch mit dem ICTY zusammenarbeitet – in Europa liegt! Wenn Herr Koštunica glaubt, Serbiens Zukunft liegt in Russland, ist das sein Problem, aber ich glaube nicht, dass die Bevölkerung Serbiens dem zustimmt.

Daher sollte auch unter Ihrer Präsidentschaft ein klares Signal an Serbien ausgehen: Ihr müsst wählen zwischen Russland und der Europäischen Union, was diese Frage betrifft. Wir machen ein ehrliches Angebot an die gesamte Region, insbesondere auch an Serbien, den Weg in die Europäische Union in angemessener Zeit weiterzugehen. Das ist eine große Aufgabe, die Sie zu erfüllen haben, und ich bin sicher, Sie werden sie gut erfüllen!

(Beifall)

  Lena Ek (ALDE). – Mr President, I want to combine two of the topics for the Spring Summit. Firstly, climate change and the climate and energy package. Of course, it is very difficult when you have to go from targets to tools. This creates a burden on all our Member States. Still, this is something we have to do. I want to point out two areas where we have to be very cautious when we enter negotiations on this green package.

The first one is the social issues. In this Chamber we have had a lot of debate when it comes to the Lisbon Strategy and to adding economic development to sustainable social development and environmental issues. It is very important that sustainable economic development is reflected in the green package when it is delivered next week.

The second thing is technology neutrality. Slovenia is a forestry country, as is my own country, Sweden, and I think it is very important that you have all the different alternative fuels on the table so that you can pick and choose and let innovation get the full potential of the whole thing. Do not forget methanol and cellulose!

Finally, the Lisbon Strategy has to be a combination of climate and economic development. Look at the transport sector, which is a perfect example of how trains and cars can achieve not only economic development and a better internal market, but also the goals of the energy package. It is only by starting that the unachievable can become achievable. I wish you all the best luck in the world, President-in-Office.

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – Panie Przewodniczący! Słowenia to pierwszy z nowych krajów członkowskich obejmujący przewodnictwo w Unii Europejskiej. Prezydencja ta przypada w roku 2008 ustanowionym rokiem dialogu międzykulturowego, dlatego jest on jednym z głównych założeń jej programu. Trzeba jednak pamiętać, że dialog taki możliwy jest wówczas, gdy strony mają silne poczucie kulturowej tożsamości i chcą się tym bogactwem dzielić z innymi.

Fundamentem kulturowym Europy jest chrześcijaństwo, dlatego też wartości chrześcijańskie trzeba promować i wzmacniać a nie podkopywać. Trudno dostrzec takie pozytywne podejście w uchwalanych najważniejszych unijnych dokumentach, jak Karcie praw podstawowych i Traktacie Reformującym. Brak w nich odniesień do chrześcijańskich korzeni Europy. Zabrakło na ten temat poważnej debaty także na forum Parlamentu Europejskiego.

W tym kontekście budzą się wątpliwości, czy zaniedbując, a wręcz podmywając własne korzenie, Unia Europejska jest dostatecznie przygotowana do dialogu międzykulturowego z silnymi partnerami z innych regionów świata.

  Roberto Musacchio (GUE/NGL). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, come diceva il Presidente Barroso, la Presidenza slovena rappresenta in sé un fatto storico e ciò ci consente di riflettere sul rapporto tra l'Europa e l'area dei Balcani. Non c'è dubbio che esso non sia immune da critiche anche per gli elementi di disgregazione che ha comportato, ora l'Europa deve avere una funzione opposta favorendo processi di pacificazione e riavvicinamento, favoriti proprio dal rapporto con l'Europa.

Per questo bisogna evitare atti unilaterali sul Kovoso, su cui ci deve essere una politica comune europea, come dice del resto anche il nuovo trattato. Bisogna affrontare i problemi posti dalle nuove frontiere che l'ingresso in Europa di alcuni ha determinato verso altri. Occorre una politica attiva all'integrazione sociale, economica e ambientale che guardi a tutta l'area e francamente non vedo nel nucleare una soluzione ai problemi energetici.

Da ultimo, voglio ricordare alla Presidenza slovena il problema dei cosiddetti cancellati, cioè di coloro che ex cittadini iugoslavi hanno ora problemi di cittadinanza in Slovenia, affinché venga risolta definitivamente.

  Hans-Peter Martin (NI). – Herr Präsident, werte Ratspräsidentschaft! Als Kinder haben wir sehr intensiv vermittelt bekommen, wie Generalmarschall Tito durch die Straßen von Belgrad geprescht ist, Menschen auf die Seite gesprungen sind, gesperrt wurde, keine Verkehrsregeln galten. Für uns war das, in diesem jugendlich-kindlichen Verständnis der Inbegriff von Willkür und von Rücksichtslosigkeit eines bestimmten Systems.

Später haben wir dann noch mitbekommen, wie willkürlich Verfahren angestrengt werden gegen Andersdenkende, gegen Kritiker in dem Land, von dem Sie sich befreien konnten. Jetzt sind Sie hier, und Ihre Freude ist nachvollziehbar, aber seien Sie wachsam! Der Tito hier, in seinem Verhalten, ist beispielsweise unser Generalsekretär Rømer, der durch diese Stadt, Straßburg, prescht und keinerlei Konsequenzen zu befürchten hat, wenn es mit 100 Stundenkilometern geht und Leute auch auf die Seite springen müssen. Und willkürliche Verfahren gibt es leider in dieser EU auch gegen unliebsame Kritiker.

  Der Präsident. − Ich weise diese Angriffe gegen den Generalsekretär des Europäischen Parlaments mit aller Entschiedenheit zurück.

  Giles Chichester (PPE-DE). – Mr President, may I warmly welcome the Prime Minister to Parliament and wish him well in his period as President-in-Office of the Council. I feel sure that Slovenia will carry out the task ahead with great competence.

I welcome the emphasis given to the next stage in the Lisbon Strategy. There remains much to be done to persuade Member States to reform their economies and I hope that the Presidency will advocate greater liberalisation, reforms to labour markets and ensure European business benefits from globalisation. Europe needs to be more competitive, more focused on creating new jobs and less concerned with protecting a social model that hampers employment growth.

I want to see action on completing the internal market and, in particular, the telecoms sector. I welcomed the announcement by the Commissioner last year on further liberalising the telecoms market. We now have the opportunity to reassess the existing framework to get rid of bottlenecks and to map out a more competitive future for this crucial industry.

I look forward to hearing in the Committee on Industry, Research and Energy, where I am also the PPE-DE Group spokesman, how the Presidency intends to take matters forward. I also welcome the commitment to pursue vigorously the energy and climate change agenda. The EU has established tough carbon emissions targets and it is now incumbent upon Member States to follow through with real action, and not just words, to ensure burden sharing does not just end up as load shedding.

I read with concern in the press this week that some Member States are trying to undermine the EU agreement of last year on climate change, and we will pay particular attention to see that the British Government lives up to the commitments it has entered into.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – Voorzitter, ik wil graag terugkomen op de situatie met betrekking tot Servië. Ik denk dat het een goed voorstel is van het Sloveens voorzitterschap om naar analogie van Kroatië een taakgroep in te stellen die het land kan helpen te komen tot volledige en goede samenwerking met het Tribunaal in Den Haag; dat zal dan ook de weg kunnen vrijmaken - wat mij betreft - voor het ondertekenen van een stabilisatie- en associatieovereenkomst. Ik doe ook een beroep op mijn eigen regering, de Nederlandse regering, om daaraan mee te werken en het voorstel van de Sloveense regering te volgen en ook te kijken naar hoe goed dat gewerkt heeft met Kroatië in het verleden.

Een tweede opmerking wil ik graag maken over het nabuurschapsbeleid. We hebben nu een nieuwe regering in Oekraïne en er komt een start van onderhandelingen over een vervolg op de partnerschaps- en samenwerkingsovereenkomst met dat land. We zouden graag willen weten wat de voorstellen en ideeën van de Sloveense regering zijn, wat het karakter van die onderhandelingen zou moeten zijn en waar deze in zouden moeten uitmonden. Wij zijn niet voor het aanbieden van lidmaatschap aan Oekraïne op dit moment; dat is totaal niet aan de orde. Maar het is wel van belang om dat land iets concreters te bieden als het gaat om de verbinding tussen dat land en de Europese Unie.

Dan wil ik nog graag iets zeggen over de situatie met betrekking tot Georgië, een ander land dat opgenomen is in het nabuurschapsbeleid van de Europese Unie. Ik vond zelf de reactie van de Europese Unie op de uitslag van de verkiezingen en de verkiezingen zelf wat te snel en wat té positief. Daarna zijn er grote demonstraties geweest. Er is nog steeds een discussie gaande over de onregelmatigheden die hebben plaatsgevonden tijdens die verkiezingen. Wat ik nu van belang vind, is dat zowel de Europese Unie als het voorzitterschap initiatieven nemen om in ieder geval een brug te slaan tussen de oppositie in dat land en president Saakasjvili.

Tenslotte wil ik nog een aantal opmerkingen maken over de situatie met betrekking tot Rusland. Binnenkort zijn er presidentsverkiezingen. Het ziet ernaar uit dat de weg is vrijgemaakt voor de start van onderhandelingen over een nieuwe partnerschapsovereenkomst met dat land. Wij denken dat met name het hele punt van energietransparantie, in de onderhandelingen in voorbereiding van de nieuwe overeenkomst, van groot belang is.

Maar we willen ook een dialoog met Rusland over de kwaliteit van de democratie in het land, met name ook over de problemen die we recentelijk hebben gehad met de verkiezingswaarneming en de manier waarop wíj daar tegenaan kijken en de manier waarop de Russen daar tegenaan kijken. Ik hoop dat ook dat een thema zal zijn tijdens het voorzitterschap van Slovenië.

  Bronisław Geremek (ALDE). – Panie Przewodniczący! Myślę, że oczekujemy, iż w roku 2008 prezydencja słoweńska pozwoli Unii Europejskiej rozwiązać sprawę traktatu konstytucyjnego i przygotować jego ratyfikację, że pozwoli również rozwiązać jeden z trudnych problemów sytuacji europejskiej – problem Kosowa. Ale myślę, że obok priorytetów ważne jest, ażeby powiedzieć, że są pewne zadania, które tym priorytetom sprzyjają. Upominałbym się o to, żeby za takie zadanie uważać dialog międzykulturowy. Uważam, że leży on w kręgu wartości, które tworzą jedność europejską, i że on także stanowi o pewnej wartości geopolitycznej, jaką polityka Unii Europejskiej może mieć.

Wydaje mi się, że w tym właśnie kontekście Europa może pełnić rolę nosiciela pokoju w sytuacji, w której świat wydaje się być w stanie międzynarodowego nieporządku. Dodam także, że w kwestii Kosowa niezwykłe znaczenie ma, żeby jej kontekstem był problem międzykulturowego dialogu. To będzie problem przyszłości Kosowa.

Panie Premierze, życzę sukcesu prezydencji słoweńskiej.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). – Panie Przewodniczący! Panie Przewodniczący Rady Unii Europejskiej! Gratuluję Słowenii przewodnictwa w Unii i życzę sukcesów, zwłaszcza w ratyfikacji nowego traktatu.

Mała Słowenia wyprzedziła wielką Polskę i niech ten przykład da nam, Polakom, do myślenia. Może za jej przykładem obniży się nasz lęk przed Unią i zwiększy wiara w jej sens. Jest pan chyba drugim Słowianinem po Janie Pawle II, któremu przyszło przewodniczyć kulturze całej Europy, w tym jej zachodniej części. Unia oczekiwała po rozszerzeniu w 2004 r. dopływu świeżej krwi, nowych mózgów i nowego sposobu myślenia, i spełnia pan to oczekiwanie proponując piątą swobodę Unii – swobodę przepływu wiedzy.

Wreszcie pana kraj, członek byłej Jugosławii, znający problemy świata chrześcijan i islamu przyczyni się z pewnością do sprawiedliwego rozwiązania dla Kosowa z poszanowaniem praw Serbów.

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Z veseljem in ponosom delim z vami praznične občutke, ki jih spremlja seveda močan občutek odgovornosti in velikih priložnosti. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi s predsedovanjem dokazala, da nam pred leti ni šlo samo za pravo geopolitično umestitev ampak, da hočemo odgovorno soustvarjati svobodno, demokratično in uspešno združeno Evropo.

Močno podpiram ambicijo pri izvajanji lizbonske strategije, ki je za našo prihodnost bistvena. V tem duhu pričakujem, da bo Slovenija storila tudi vse za napredek skupne politike na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije. To je za izvajanje lizbonske strategije bistveno ne samo zaradi prispevka k nujnemu dvigu konkurenčnosti, ampak tudi zaradi bližine državljanom. Državljani Evropske zveze radi čutijo skupne politike v žepih in uspešni smo bili z direktivo o gostovanju, ki nam omogoča cenejše telefoniranje po Evropi in gotovo nam skupna politika na tem področju omogoča še nove take občutke.

Drugi poudarek bi rad dal na področju zdravja. Zelo me veseli in ne edinega v tem Parlamentu, da je med prioritetami slovenskega predsedovanja tudi boj proti raku. To bi moralo postati stalna točka dnevnega reda Evropskega sveta.

Rak ni samo zadeva ministrov za zdravje, to bolezen lahko pričakuje vsak tretji državljan Evropske zveze in trendi niso obetavni. Gre za širše družbeno in politično vprašanje, ki je tudi povezano z izvajanjem lizbonske strategije. Če bo vse več bolnih, ne bomo dosegali višje produktivnosti in konkurenčnosti. Zdravje je vidik, je dimenzija, ni samo sektor, in vesel bom če bomo v času slovenskega predsedovanja dosegli dvoje. Prvič, večjo pozornost preventivi v boju proti raku, drugič ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za boj proti raku. Ta boj zahteva enotno dobro koordinacijo med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo.

Gospod predsednik Sveta, želim vam čim bolj uspešno predsedovanje.

  Magda Kósáné Kovács (PSE). – Köszönöm, elnök úr. Miniszterelnök úr, az önök elnökségével az új tagországok egy újabb lépést tettek a nagykorúvá válásuk útján. Valószínű, hogy az önök elnöksége hozzájárul majd ahhoz, hogy oldódjanak a fenntartások, amelyek soha nem az európai intézményekben éltek, de jelen voltak az Európai Unió hétköznapjaiban.

Önök az első elnökség a kultúrák közötti párbeszéd európai évében. A mi térségünk tudja, hogy a földgömb nagy vörös foltja mellett egy egyenrózsaszínűre festett folt lett Kelet-Közép-Európából, de ez a térség soha nem volt egyszínű. Ez a térség mindig megőrizte történelmi sokszínűségét és sokféleségét. Különösen tudják ezt a nyugat-balkáni térségben, hiszen Jugoszlávia elfedte a törésvonalakat, de nem tudta áthidalni őket.

Ezért nem véletlen, hogy mi kínlódunk legtöbbet a nemzeti, nyelvi, kulturális identitásunk újragondolásával és újramegerősítésével, és várjuk ebben a segítséget önöktől, hiszen az önök elnöksége segíthet az identitás újraépítésében, amely ma már elválaszthatatlan az európai polgári tudattól.

A szlovén elnökség lehetősége és feladata a térségi európai küldetés, a bővítés további lépéseinek új szakaszba lépése. A Nyugat-Balkán kapuja Szlovénia, és ezen a kapun vezet át Európa útja. A tagállamok bővítési fáradtsága nem válhat ebben a térségben reformfáradtsággá, hiszen ez térségünk stabilitását veszélyeztetné.

És végül a Reformszerződésről. Büszke vagyok arra, hogy Magyarország elsőként ratifikálta a Reformszerződést, pedig ma Magyarországon nagyon kevés dologban lehet politikai egyetértést elérni, Európa ügyében lehetett. Térségünknek több és jobban működő Európára van szüksége, és biztosak vagyunk a szlovén elnökség közreműködésében és segítségében.

Želim veliko uspeha pri predsedovanju.

  Alexander Lambsdorff (ALDE). – Herr Präsident! Die Alpen sind dieses Jahr wichtig für Europa. Slowenien hat die Ratspräsidentschaft in der EU, die Schweiz und Österreich haben die Fußball-Europameisterschaft – alles blickt in die Berge. Ich gratuliere der Präsidentschaft zur Übernahme der Amtsgeschäfte.

Es ist eine wichtige Präsidentschaft. Der Ratifizierungsprozess von Lissabon ist völlig zu Recht Ihre erste Priorität. Im Kosovo wird die ESVP auf eine Probe gestellt. Wir erwarten im Parlament, dass Sie uns darlegen – wenn es nicht gelingt, eine Sicherheitsratsresolution zu bekommen –, dass die Resolution 1244 eine wasserdichte Rechtsgrundlage für alle ESVP-Maßnahmen ist. Mein Fraktionsvorsitzender hat es gesagt: Wir sind gegen ein beschleunigtes Stabilisierungs- und Assoziierungsabkommen für Serbien ohne Zusammenarbeit mit ICTY.

Wir feiern die Tatsache, dass Slowenien der erste Mitgliedstaat aus den Beitrittsländern ist, der die Präsidentschaft übernimmt. Wir Liberale haben immer sehr stark für diese Erweiterung gestritten. Wir haben sie auch dann verteidigt, wenn wir bei uns zu Hause Gegenwind hatten.

Uns ist allerdings im Moment nicht sehr zum Feiern zumute. Ich bin aus Nordrhein-Westfalen, und in Bochum haben gestern 2 300 Menschen erfahren, dass Nokia seine Produktionsstätte schließen und nach Rumänien verlagern wird. Dann wurde der Eindruck erweckt, das geschehe mit EU-Geldern. Ich sage für die FDP glasklar: Arbeitsplatzverlagerung innerhalb der Europäischen Union darf nicht mit EU-Mitteln gefördert werden! Wir werden alles dafür tun, sicherzustellen, dass in diesem Fall keine EU-Subventionen fließen. Ich sehe, dass der Kommissionspräsident nickt. Ich hoffe, dass wir dazu eine klare Stellungnahme der Kommission bekommen. Das ist ein ganz wichtiges Thema, das den Menschen Angst macht, Angst vor Europa. Das darf nicht sein! Wir werden auch dafür sorgen, dass beihilferechtlich geprüft wird, wenn in Rumänien nationale Subventionen fließen sollten. Das ist ein Problem, und wir hoffen, dass die qualifizierten und motivierten Menschen in Bochum bald wieder Arbeit finden werden!

  Ryszard Czarnecki (UEN). – Panie Premierze! Wyrazy i sympatii i współczucia. Pański kraj po wejściu do strefy euro ma inflację o 100% wyższą niż rok temu. Wbrew temu, co mówił 2 miesiące temu, panie przewodniczący Komisji, pański komisarz Almunia, pan premier przyznał, że ten wzrost inflacji jest skutkiem także akcesu do Eurolandu.

Wśród priorytetów umieszczacie państwo sprawę Kosowa. Proszę pamiętać, że jego niepodległość byłaby pierwszą po drugiej wojnie światowej jednostronną zmianą granic w Europie. Tylko na to czekają Osetia i Abchazja w Gruzji, ale też Moskwa jest zainteresowana destabilizacją sytuacji na Południowym Kaukazie. Może to grozić nawet wojną w tym regionie i największym konfliktem militarnym w Europie od bałkańskiego kotła na początku lat 90. Oczywiście musimy respektować prawo do samostanowienia narodu Kosowarów.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). – Señor Presidente, deseo mucha suerte a la Presidencia eslovena, un excelente símbolo de la transformación de la Unión Europea. Se trata de seis meses en los que abordarán asuntos muy importantes. Me referiré a algunos.

En primer lugar, el Consejo Europeo de primavera, que se centrará en la Estrategia de Lisboa. La verdad es que estamos en una situación económica difícil: se rebajan las previsiones de crecimiento como fruto de la crisis financiera, una inflación creciente, la fortaleza del euro y un dólar muy débil, y el elevadísimo precio del petróleo. Los alimentos también suben.

Los ciudadanos esperan decisiones eficaces que sirvan para recuperar la confianza en un momento de incertidumbre.

En el plano exterior está la cuestión de Kosovo, que afecta a principios tan importantes como la estabilidad de las fronteras en la integridad territorial. No se precipiten. El Consejo Europeo de diciembre, me parece, actuó con alguna precipitación. Tomó decisiones como la de enviar una misión civil, pero sin acuerdo, al parecer, sobre la base jurídica. Es paradójico que esto ocurra en la Unión Europea, que es una comunidad de Derecho.

La cuestión de Kosovo es delicada, requiere prudencia. Esfuércense en que se alcance una nueva resolución del Consejo de Seguridad.

En mayo, como usted mencionó, tendrá lugar la importante Cumbre de Lima con los países latinoamericanos, tan cercanos a los europeos en principios y valores. Lima también debería aprovecharse como palanca para el desbloqueo de las negociaciones con Mercosur y para impulsar las negociaciones con los países andinos y con Centroamérica de sus respectivos acuerdos de asociación.

Por otra parte, en marzo, la ampliación del espacio Schengen será realidad en los aeropuertos. Son momentos decisivos para las fronteras exteriores de la Unión y esto me lleva a la lucha contra la inmigración ilegal. Está prevista una reunión de los ministros responsables del control de fronteras. Me parece muy oportuna. Es necesario incrementar la cooperación entre éstos y que los agentes que se ocupan de las fronteras exteriores sean plenamente conscientes de que desempeñan una labor no sólo nacional, sino también europea y de que son corresponsables de lo que ocurra en todo el espacio Schengen.

Finalmente, les pido que trabajen también en la lucha contra el terrorismo. Los ciudadanos esperan que la Unión Europea produzca resultados en ese ámbito tan trascendental, tan importante, para sus vidas.

  Кристиан Вигенин (PSE). – Уважаеми г-н Председател, уважаеми г-н Barroso, уважаеми г-н Janša, не мога да не започна с това, че председателството на Словения е много важен знак към европейските граждани и особено към тези от Централна и Източна Европа.

Словения има шанс да даде на всички тях самочувствието, че наистина са равноправни участници в европейския процес. Познаваме Словения като страна, която без много шум, упорито и последователно решаваше големите въпроси на прехода и днес с пълно основание е наричана "отличничката на Източна Европа". Това стана възможно благодарение на политическия консенсус в страната. От председателството на Словения очакваме точно това: без фанфари и големи обещания да успее да придвижи реализацията на ключови за бъдещето на Европейския съюз въпроси, очертани в представената програма. Имате всички шансове да го постигнете, защото в дискусията днес пролича и политически, и институционален консенсус във ваша подкрепа.

Мисля, че председателството на Словения идва точно навреме, особено заради предизвикателствата свързани със Западните Балкани. Историческият и политическият опит на Словения ще дадат възможност Европейският съюз да бъде по ефективен в политиката си към тези страни. Те имат нужда от нов импулс, за да продължат реформите и да ускорят пътя си към Европейския съюз. Една напълно постижима цел, доказана на практика от Словения — една бивша съставна република на Югославия.

Вярвам, че чрез Словения, Европейският съюз ще говори на по-разбираем език за много от народите от Западните Балкани. И в пряк, и в преносен смисъл. Не мога да не отбележа, че за пръв път Съветът ще говори на един славянски език. Струва ми се, че никой друг не би могъл да се справи по-успешно от Словения с проблема "Косово". Рисковете пред целия регион са огромни, затова и очакванията ни към вас, г-н Janša, са високи. Очакваме да успеете да съхраните единството на Европейския съюз, както по отношение на решението за статута на провинцията, така и по отношение на ангажимента на Съюза в трудния период след това.

Г-н Janša, за нас, социалистите, е важно председателството на Словения да бъде успешно и ние не просто ще наблюдаваме отстрани, а реално ще подпомагаме усилията ви според нашите възможности и правомощия, за да реализирате така очертаната програма. Пожелавам Ви успех, за да докажете, че една малка страна може да бъде голяма в Европа.

  Marco Pannella (ALDE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, signor Presidente Janez, benvenuto a nome di quel partito radicale e di quei compagni che accorsero per la sua liberazione, con i compagni e gli amici della rivista Mladina alla fine del 1988. Lei era in carcere per due nomi: democrazia ed Europa. Oggi lei si trova a presiedere un'Unione europea che cassa e abolisce l'inno e la bandiera, falsifica – stia attento Presidente – con l'eurogruppo perfino i confini geopolitici tradizionali sulle nostre monete dell'Europa. Lei è per l'allargamento, questa è la stessa Europa che era insensibile rispetto al dramma iugoslavo, oggi lo è per la Turchia e tutti gli allargamenti che auspichiamo.

Eravamo ed ero a Lubiana anche quando ci sono state le incursioni aeree della Serbia. In quel periodo ci vedevamo con tale Skolk, con i giovani della AZMSS, con il presidente Kučer e perfino con l'amico Kačin Allora lottavate per un'Europa diversa da quella che vi tradiva, che voleva un'Iugoslavia neutrale perché gli faceva comodo.

Benvenuto, se lei sarà quello che è stato, a nome della sua Slovenia, ebbene lei sarà qui l'Europa di Spinelli, non noi che ne rappresentiamo l'Europa, non noi che spesso ne rappresentiamo il rottame.

(Il Presidente toglie la parola all'oratore)

  Othmar Karas (PPE-DE). – Herr Präsident, meine Damen und Herren! In der Nacht vom 20. auf den 21. Dezember 2007 haben wir die Schengen-Grenze erweitert. Wir haben wieder ein Stück mehr Freiheit gewonnen und sind uns einen weiteren Schritt näher gekommen. Der Stacheldraht ist endgültig beseitigt, und Slowenien hat am 1. Jänner die Ratspräsidentschaft des wiedervereinten Europa übernommen. Ich freue mich als Europäer — vor allem aber als Österreicher, als Freund, als Nachbar, als Verbündeter — sehr darüber.

Sehr geehrter Herr Ratspräsident! Es geht mir in dieser Debatte um sechs Punkte: Erstens: Die Tatsache, dass Sie die Präsidentschaft innehaben, hat nicht nur symbolischen Wert. Es macht uns historische Entwicklungen bewusst, die für viele entweder schon selbstverständlich geworden sind oder leider als Bedrohung empfunden werden.

Zweitens: Der Ratifizierungsprozess hat in Ungarn begonnen. Sie müssen den Prozess strukturieren, dynamisieren und für eine koordinierte ausreichende Information der Bürger Europas sorgen.

Drittens: Bitte nutzen Sie die Klimaziele und die Stärkung der europäischen Energieunabhängigkeit für einen neuen Schwung bei der Umsetzung der Lissabon-Strategie für Wachstum, Beschäftigung und sozialen Zusammenhalt.

Viertens: Ihre geographische Lage, historische Erfahrung und der Zeitpunkt ihrer Präsidentschaft verleihen Ihnen eine besondere Verantwortung im Zusammenhang mit dem Beitritt Kroatiens, der Freiheit für den Kosovo und dem Abkommen mit Serbien.

Fünftens: Wir starten mit Ihnen das Europäische Jahr des interkulturellen Dialogs und interreligiösen Dialogs. Lassen Sie diese Präsidentschaft zu einer Präsidentschaft des Miteinander, des Respekts voreinander, der Rücksichtnahme aufeinander und des Verständnisses füreinander werden!

Der sechste und letzte Punkt: Verwechseln Sie Ihre europäische Verantwortung nicht mit den zu lösenden bilateralen Fragen oder der Verpflichtung Österreichs gegenüber der slowenischen Minderheit in Österreich. Bilaterale völkerrechtliche Verträge zwischen zwei Mitgliedstaaten fallen nicht in den Zuständigkeitsbereich der Europäischen Union.

  Bernard Poignant (PSE). – Monsieur le Président, vous vous présentez devant nous avec modestie. Vous avez même évoqué d'éventuelles erreurs, confessé une possible naïveté. Dans le cadre de la troïka, je vous suggère de transmettre au Président français qui vous succédera ce sens de l'humilité.

J'ai un seul message à vous transmettre: donnez à l'Europe les meilleures leçons de votre histoire. Vous êtes des Celtes, moi aussi! Vous avez été dominés par la Bavière, aspirés par la République de Venise, intégrés dans l'empire austro-hongrois, occupés par Napoléon – acceptez mes excuses –, partagés entre l'Allemagne, l'Italie et la Hongrie, intégrés dans la Fédération yougoslave et vous êtes indépendants depuis votre référendum de 1990.

Quelle histoire! Qui mieux que vous peut parler du dialogue interculturel? Qui mieux que vous a du crédit pour le faire? Donc, mettez plus haut cette priorité. Vous l'avez mise en quatrième position, je vous suggère de lui faire monter un ou deux escaliers!

Cela dit, ne limitez pas le dialogue interculturel au dialogue interreligieux. Pensez aussi à l'apport à l'Europe de ceux qui considèrent que la religion et la politique ne doivent pas être mêlées car l'histoire a montré que quand l'une s'occupe de l'autre, cela donne toujours de mauvais résultats.

Pour conclure, je voudrais, si vous le permettez, et toujours dans l'esprit de ce que je viens de dire, lire à nos collègues un petit passage de votre hymne national, car il est beau! "Vivent tous les peuples qui aspirent à voir le jour. Là où le soleil suit son cours, la querelle du monde sera bannie. Tout citoyen sera libre enfin, et pas un ennemi, et le frontalier, le frontalier sera son voisin". C'est cela l'esprit de votre présidence, c'est cela l'esprit de l'Europe. Alors, je suis Français, je ne vais pas lâcher ma "Marseillaise", mais pendant six mois, je veux bien être Slovène!

(Applaudissements)

  Der Präsident. − Herr Kollege Poignant! Es wäre sicher eines der schönsten Ereignisse, Ihnen zuzuhören, wenn Sie die Marseillaise und auch die Europahymne singen.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – Panie Premierze! Do celów, jakie Pan sobie postawił przed prezydencją należą traktat, strategia, klimat, energia, Zachodnie Bałkany, i jeżeli jeszcze dodamy dialog interkulturowy to będzie dosyć dużo, jak na ten mały kraj, po ogromnym sukcesie, którego Panu gratuluję i całemu narodowi słoweńskiemu.

Minister Spraw Zagranicznych Amado na ostatnim posiedzeniu Komisji Spraw Zagranicznych w ogóle nie wspomniał o wymiarze wschodnim, Pan natomiast bardzo ogólnikowo, a ja uważam, że jest to jedno z zadań, a tym bardziej, że Pan jako przedstawiciel krajów słowiańskich, powinien wymiar wschodni krajów słowiańskich lepiej rozumieć aniżeli może nawet Portugalczycy, nie mając do nich o to pretensji. Pytanie, czy rozszerzenie, tak jak w zapowiedzi Francuzów już teraz do ich prezydencji będzie dotyczyło głównie Bałkanów Zachodnich, czy może czegoś więcej. Chciałem, żeby Pan takie zdanie sobie sprecyzował.

Druga sprawa to jest to, że prezydencja pańskiego państwa przypada na okres przedwyborczy do Parlamentu Europejskiego i jak wiemy, że dwadzieścia kilka procent uczestnictwa mieszkańców Europy to nie jest wiele i tendencja jest spadkowa. Czy coś w tej sprawie mają państwo do zaoferowania? Jak będziecie przekonywać Europejczyków, że ten twór jest dobry i warto w nim partycypować?

I ostatnia sprawa, wiążąca się z pierwszą, mianowicie ambasador waszego kraju na Ukrainie powiedział, że Ukraina powinna, albo ma wstąpić do strefy wolnego handlu w czasie tej prezydencji. Oczywiście byłoby to dobre; potrzeba tam jeszcze kilka warunków spełnić, mianowicie, uchwała Dumy i dobrze działające granice. W jaki sposób prezydencja będzie wspomagać Ukrainę w tym procesie?

I Panie Przewodniczący na koniec chciałem powiedzieć, że;

Sie haben die Macht und die Verantwortlichkeit, die Redezeit zu kontrollieren, ich bitte darum für die Zukunft.

  Véronique De Keyser (PSE). – Monsieur le Président, dans une présidence, il y a des sujets que l'on peut choisir et d'autres qui, par effraction, s'invitent eux-mêmes à la table, comme la sécurité au Moyen-Orient ou le dossier iranien. À ce propos, et je cite, le dossier nucléaire iranien est une partie d'un processus complexe qui touche à la sécurité du Moyen-Orient et du monde musulman. Pour rétablir la confiance, il faut parler de l'Irak, de la Palestine, du Liban, des extrémistes, des droits de l'homme, de la pauvreté.

Beaucoup d'habitants de la région vivent avec moins de deux dollars par jour. Est-ce acceptable? Je ne parle pas d'un point de vue moral mais sécuritaire. Ces gens finissent par devenir des extrémistes parce qu'ils n'ont rien à perdre et se sentent humiliés. Personne ne naît kamikaze, personne ne naît terroriste. Nous devons créer un environnement qui permettra à chacun de vivre avec dignité, en paix et en liberté. Ces mots ne sont pas les miens, ce sont ceux de Mohamed El Baradei, à la tête de l'Agence internationale de l'énergie atomique et prix Nobel de la Paix. Ils impliquent qu'une amorce de relation de confiance s'établisse avec le monde arabe, et en particulier avec l'Iran, qu'elle n'exclue aucun sujet qui fâche - ni le négationnisme choquant de ce pays vis-à-vis de la shoah, ni la sécurité d'Israël - et qu'elle se fasse dans le respect mutuel et la dignité.

La Présidence slovène veut-elle bien reprendre ces mots à son compte? Pense-t-elle surtout qu'il soit possible un jour de dénucléariser cette région en évitant de parler d'un sujet tabou, à savoir le nucléaire israélien?

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – Domnule Prim-ministru, vă felicit pentru calitatea în care ne vorbiţi azi, şi anume aceea de Preşedinte al Consiliului Uniunii Europene.

Slovenia are admiraţia celorlalte naţiuni europene pentru parcursul său remarcabil din 1990 până astăzi şi pentru întâietatea sa în atingerea reperelor integrării - fie că vorbim de încheierea negocierilor de aderare, de adoptarea monedei euro sau de asumarea Preşedinţiei Consiliului.

Vă felicit, de asemenea, pentru modul în care aţi stabilit, împreună cu guvernul german şi cel portughez, priorităţile Uniunii Europene pentru aceste 6 luni.

Fără îndoială, este de dorit ca Tratatul de la Lisabona, care pune capăt unei lungi crize identitare a Uniunii, să fie ratificat cât mai repede şi primit ca un act democratic autentic de către toţi cetăţenii europeni.

În aceeaşi măsură, este de dorit ca şi obiectivele Strategiei de la Lisabona să fie puse în practică cât mai curând, întrucât ne confruntăm cu un val de pesimism al cetăţenilor în privinţa acestei politici. Ultimul Eurobarometru al Comisiei Europene din decembrie 2007 indică o scădere relativă a încrederii europenilor în ambele componente ale strategiei: creşterea economică şi ocuparea forţei de muncă.

Şomajul rămâne principala temere a cetăţenilor europeni, deşi, faţă de 2006, acesta s-a atenuat semnificativ. Odată cu noul ciclu care începe în 2008 pentru Strategia de la Lisabona, Parlamentul European va adopta un plan de acţiune privind mobilitatea forţei de muncă, tocmai pentru a revigora nivelul ocupării în Europa.

O problemă în acest sens rămâne în continuare accesul restricţionat pe piaţa europeană a muncii pentru mai bine de 100 de milioane de cetăţeni ai Uniunii.

De aceea, vă adresez, domnule Prim-ministru, rugămintea de a sprijini iniţiativele Parlamentului şi ale Comisiei Europene pentru accesul liber pe piaţa muncii.

Sunt convinsă că Europa îşi asigură astfel viitorul economic prin garantarea libertăţilor fundamentale programate de tratat.

  Claudio Fava (PSE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, signor Presidente del Consiglio, come italiano voglio salutare con particolare piacere il fatto che la Slovenia abbia la Presidenza del Consiglio, che sia la Slovenia cui spetta il compito di inaugurare le presidenze dei paesi appena entrati nell'Unione europea e che la Slovenia sia adesso nello spazio comune di Schengen insieme ad altri paesi europei.

Voi avete come Presidenza un compito fondamentale che è quello di dare un impulso forte al processo di ratifica del trattato di Lisbona. È una trattato che permetterà a questo Parlamento di avere maggiori poteri di codecisione, che permetterà di poter decidere a maggioranza qualificata alcuni temi assolutamente strategici e tutto questo in settori in cui i diritti fondamentali dei cittadini avranno maggiore attenzione e maggiore tutela: penso alla cooperazione giudiziaria, penso all'immigrazione legale.

In questo senso è il nostro suggerimento e dovremo sforzarci di trovare nei prossimi mesi lo spazio per un accordo interistituzionale che possa governare la fase di transizione su alcuni dossier: penso, ad esempio, al dossier su Europol che si voterà domani e domani questo Parlamento le chiederà di impegnarsi a riconsultare come Consiglio il Parlamento europeo entro sei mesi dall'entrata in vigore dei trattati alla luce delle nuove norme giuridiche che questi trattati ci offriranno.

E ancora sulla politica comune di immigrazione vorrei chiederle l'impegno ad un quadro certo, la lotta all'immigrazione illegale si può fare soltanto dentro il rispetto tenace, convinto e puntuale dei diritti fondamentali, anche per evitare che accada ciò che è accaduto pochi mesi fa e cioè che centinaia di esseri umani restino appesi alle reti dei tonni tentando vanamente di attraversare il Mediterraneo per arrivare in Europa.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – Priekšsēdētāja kungs, godātie kolēģi! Vispirms es vēlējos apsveikt Slovēniju kā pirmo jauno dalībvalsti, kas ir kļuvusi par ES prezidējošo valsti. Domāju, ka citas jaunās dalībvalstis, gatavojoties savām prezidentūrām, varēs daudz mācīties no Slovēnijas pieredzes.

Protams, viens no svarīgākajiem Slovēnijas prezidentūras uzdevumiem ir veicināt sekmīgu Lisabonas līguma ratifikācijas procesu. No savas puses varu paziņot, ka Latvija plāno ratificēt Lisabonas līgumu maijā, tas ir Slovēnijas prezidentūras laikā. Apsveicama ir Slovēnijas prezidentūras apņemšanās nostiprināt ES kā globālā līdera lomu attiecībā uz klimata izmaiņu ierobežošanu un atjaunojamo energoresursu izmantošanu. Klimata izmaiņas un enerģētikas problēmas jau vairākus gadus ir sabiedrības un politiķu uzmanības degpunktā. Tomēr ir svarīgi, lai minētā prioritāte izpaustos ne tikai kā skaļa apņemšanās, bet arī atspoguļotos kā prioritāte ES budžetā. Ņemot vērā, ka šogad vajadzētu sākt darbu pie finanšu perspektīvas vidus termiņa pārskata, būtu svarīgi dzirdēt Slovēnijas prezidentūras domas par iespējamām ES budžeta prioritātēm vidus termiņa pārskata kontekstā. Domāju, ka klimata izmaiņu un enerģētikas jautājumiem ir jābūt šo prioritāšu skaitā, tai skaitā novirzot lielāku ES struktūrfondu un kohēzijas fondu daļu energoefektivitātes paaugstināšanai un atjaunojamo energoresursu izmantošanas veicināšanai.

Saprotama ir Slovēnijas prezidentūras apņemšanās pievērst lielāku uzmanību Rietumbalkāniem, tai skaitā Kosovas jautājumam. Tomēr Slovēnijas premjera paustais viedoklis, ka drošības situācija Bosnijā-Hercegovinā varētu būt sliktāka nekā Kosovā, ir radījis neviennozīmīgu reakciju. Tāpēc būtu svarīgi precīzi izprast Slovēnijas prezidentūras viedokli par stāvokli Balkānos un priekšlikumus situācijas stabilizācijai. Paldies par uzmanību un novēlu Slovēnijas prezidentūrai sekmīgu darbu!

  Anne Van Lancker (PSE). – Raadsvoorzitter, u hebt de belangrijke verantwoordelijkheid om op de komende Lentetop een nieuwe cyclus van het Lissabon-proces te lanceren. Eerlijk gezegd, Commissievoorzitter, mijn Socialistische Fractie is van oordeel dat de voorstellen die u ons in december hebt gedaan, aan ambitie missen.

Het klopt natuurlijk dat de vorige cyclus van de Lissabon-strategie gezorgd heeft voor groei en jobs, maar het is ook waar dat Europa nu moet functioneren in een context van versnelde globalisering met nieuwe spelers van wereldformaat. De Socialistische Fractie is er dan ook van overtuigd dat Europa alleen dán haar rol kan blijven spelen, als we volop inzetten op duurzame ontwikkeling, op research en innovatie, op investeringen in mensen. Kortom, op kwaliteit dus en niet op lage kosten of lage standaarden.

Het is voor ons ook duidelijk dat we daarvoor iedereen in Europa nodig hebben. Lissabon heeft niet belet dat 78 miljoen mensen in armoede dreigen te leven en dat een groot deel van de gecreëerde jobs vaak precaire jobs zijn die geen waardig inkomen opleveren. Daarom kan Lissabon alleen lukken als de sociale dimensie serieus versterkt wordt.

Niet alleen in de commentaren, Commissievoorzitter, maar ook zichtbaar en prominent in de richtsnoeren en in een ambitieuze sociale agenda. Raadsvoorzitter, wij rekenen op het Sloveens voorzitterschap om dat op de Lentetop duidelijk te maken.

  Elmar Brok (PPE-DE). – Herr Präsident, Herr Ratspräsident, Herr Kommissionspräsident! Auch ich bin froh darüber, dass Slowenien die Ratspräsidentschaft übernimmt. Ich war Generalberichterstatter dieses Parlaments für die Erweiterungsrunde um die zwölf Länder, und jetzt erstmals ein Land aus dieser Reihe die Präsidentschaft übernehmen zu sehen, bereitet mir persönlich große Freude.

Slowenien ist auch der erfolgreichste der neuen Mitgliedstaaten– sowohl Schengen-Mitglied als auch Euro-Land – und hat bewiesen, dass diese neuen Länder in Europa sehr gut klarkommen. Und man muss sagen, kleine Länder sind im Hinblick auf die Ratspräsidentschaft oft am erfolgreichsten, weil sie mit vollem Einsatz in dieses Geschäft hineingehen. Dafür wünsche ich Ihnen auch viel Erfolg.

Sie haben vielfältige Aufgabenstellungen: Sie müssen die Ratifikation des entscheidenden Vertrags von Lissabon begleiten und fördern und schon die Umsetzung dieses Vertrags vorbereiten, was mindestens genau so wichtig ist. Sie haben mit dem Kosovo ein schweres Problem vor sich, wo Sie, weil Sie sich in der Region auskennen, besondere Chancen haben, das für uns zu bewerkstelligen. Aber dies zeigt auch, dass die Europäische Union in außenpolitischen Fragen oftmals der Getriebene ist, dass wir zwischen Amerikanern und Russen ausgespielt werden.

Wenn ich sehe, dass zur gleichen Zeit, zu der wir über Strategien für Zentralasien sprechen, Gasprom Verträge mit Kasachstan über Gas schließt, dann muss ich feststellen, dass wir in für uns entscheidenden Zukunftsfragen nicht wirklich strategisch vorgehen, und ich meine, dass wir hier vielleicht etwas verbessern müssen.

Gestatten Sie mir eine letzte Bemerkung. Auch ich – aus Nordrhein-Westfalen kommend – wäre dem Kommissionspräsidenten dankbar, wenn er zu dem Thema Nokia eine Klarstellung vornehmen könnte. Natürlich können Verlagerungen stattfinden. Deutschland hat – wie kaum ein anderes Land – erheblichen Nutzen vom europäischen Binnenmarkt oder vom erweiterten europäischen Binnenmarkt, damit das klargestellt ist. Aber es ist sehr schwer, den Betroffenen das klarzumachen, wenn der Verlust ihres Arbeitsplatzes mit europäischen Geldern gefördert worden wäre oder wenn unstatthafte nationale Subventionen dafür benutzt worden wären. Da bitten wir um Klarstellung, denn wenn sich diese Gerüchte weiterverbreiten sollten, würde der europäische Gedanke großen Schaden nehmen.

  Ιωάννης Βαρβιτσιώτης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, η Σλοβενική Προεδρία έχει τη μεγάλη τύχη να διαδέχεται δύο επιτυχημένες προεδρίες. Ακόμη, είναι η πρώτη από τις 12 νέες χώρες που αναλαμβάνει την Προεδρία, έτσι η ευθύνη της είναι ακόμη μεγαλύτερη.

Το πρόγραμμα της Σλοβενικής Προεδρίας περιέχει, αναμφισβήτητα, αξιόλογα στοιχεία. Προσωπικά, όμως, εκτιμώ ότι θα έπρεπε να δοθεί μεγαλύτερο βάρος στην προσπάθεια καλύτερης κατανοήσεως και αποδοχής από την κοινή γνώμη τόσο της μεταρρυθμιστικής Συνθήκης όσο και του Χάρτη των Θεμελιωδών Δικαιωμάτων.

Η Σλοβενική Προεδρία υποστηρίζει την ενταξιακή προοπτική των Δυτικών Βαλκανίων. Αυτή είναι η θέση και της δικής μου αντιπροσωπείας, όμως θα πρέπει να ληφθεί υπόψη -όπως το παρελθόν μας έχει διδάξει- ότι ένας πρόωρος καθορισμός ημερομηνίας έναρξης ενταξιακών διαπραγματεύσεων μπορεί να οδηγήσει σε αδιέξοδα. Ακόμα, θα πρέπει να ληφθεί υπόψη και να ληφθεί υπόψη σοβαρά, ότι η μεγάλη πλειοψηφία της ευρωπαϊκής κοινής γνώμης εμφανίζεται ιδιαίτερα επιφυλακτική σε κάθε περαιτέρω διεύρυνση, γεγονός το οποίο δεν μπορούμε να αγνοούμε.

Ιδιαίτερα προσεκτικοί πρέπει να είμαστε όλοι μας στο θέμα του Κοσσυφοπεδίου. Θα πρέπει να αντιληφθούμε ότι στην περιοχή παίζεται ένα παιχνίδι ισχύος. Η μεν αμερικανική πολιτική επιδιώκει να έχει υπό τον πλήρη έλεγχό της ολόκληρη την περιοχή, ενώ αντίθετα η Ρωσία επιθυμεί να διατηρήσει την επαφή με μια περιοχή με την οποίαν παραδοσιακά -εδώ και αιώνες- διατηρούσε ειδικές σχέσεις. Και σ’ αυτό το παιχνίδι το Κοσσυφοπέδιο έχει γίνει το μπαλάκι του πινγκ-πονγκ.

Στη πρόσφατη Σύνοδο Κορυφής οι Ευρωπαίοι ηγέτες δεν έλαβαν απόφαση για το αν θα αναγνωρίσουν μια μονομερή ανεξαρτησία του Κοσσυφοπεδίου. Ας ελπίσουμε ότι όλοι μας θα εκτιμήσουμε τους κινδύνους που περικλείει η μονομερής αναγνώριση και θα επιδείξουμε ιδιαίτερη σύνεση, διότι άστοχοι χειρισμοί μπορεί να πυροδοτήσουν αλυσιδωτές εντάσεις σε μια ευρύτερη περιοχή με απρόβλεπτες συνέπειες.

  John Bowis (PPE-DE). – Mr President, I am told that, when Slovenia opened its borders recently, the crowd there compared notes on how much they had smuggled across during the Communist days, even to the extent of having a model confessional box there for anyone who confessed their sins, who was then rewarded with coffee and brandy, so I can understand why President Barroso rushed to be part of these celebrations!

But, Prime Minister, you gave us, initially, a moving account of your country and indeed your own history. You talked with pride of Slovenia and you talked with some emotion of your experience in the prison cell. I hope that those are the emotions you will bring to the Presidency – the belief in human rights and the determination that Europe shall have that pride too.

There are two areas that I want to raise with you as you do that. One is on our environment, because alongside human rights and our Lisbon Agenda goes a clean environment, a healthy environment and, indeed, a healthy people. That environment needs to move on from Bali, which was a great talking shop. We now need the action. We need real action, realistic action, and that must start next week with our climate change package.

On the health field, we need legal certainty on cross-border health. There is a great new opportunity for Europe’s citizens – its patients – if we get this right. We waited and had this delayed. That must wait no longer. We must make sure, please, that it now comes forward. If we do not, it is not an option to do nothing. The alternative is that the lawyers go on making policy for us.

Thirdly, on that, I ask you to pay particular attention to mental health. If there is any criticism of Slovenia I have, it is the slowness with which it has enacted its mental health laws. Now you have an opportunity to lead on mental health following the Green Paper and I hope you will take that up.

You are a small country, a proud country, and the small countries of Europe are usually the best Presidents of the European Union. I wish you success in that. I have confidence that Slovenia, under your leadership, will meet that pride in success and achievement by the time you finish in six months’ time.

  Der Präsident. − Wir haben jetzt noch zehn Minuten catch the eye — jeweils eine Minute höchstens.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – Mnogokrat izrečene čestitke Sloveniji kot prvi novi državi članici, ki predseduje Svetu, kažejo, da bo delu Slovenije namenjena posebna pozornost. Velika so pričakovanja in velika je tudi odgovornost.

A izven političnih institucij je v mlajših državah članicah med ljudmi pogosto mnenje, da vodi unijo le nekaj velikih držav. Prav tu ima Slovenija izjemno priložnost, da dokaže, da je unija sestavljena iz 27 držav, ki odgovorno sooblikujejo skupne politike. Pričakujem, da bo pri izvajanju prioritet in podedovane agende namenila veliko pozornosti koheziji ter zmanjšanju razlik v Evropi.

V tej skromni minuti pa bi želela spregovoriti še o podnebnih spremembah in energetiki, saj si je Evropa zastavila izredno ambiciozne cilje, razvoj v družbo z nizkimi izpusti ogljika, in prav to je tisto, kar je pomembno: družba z nizkimi izpusti ogljika. Sloveniji želim, da bi na tem področju prikazala konkretne predloge, projekte in rezultate.

  Genowefa Grabowska (PSE). – Panie Przewodniczący! Panie Premierze! Przed prezydencją Słowenii wiele ambitnych zadań. Te ambitne zadania to przede wszystkim ratyfikacja traktatu. Państwo będziecie strażnikiem, będziecie mieli w ręku całą procedurę. Dlatego mam prośbę, proszę pomyśleć o tych państwach, które nie przyjęły Karty Praw Podstawowych, które złożyły opt-out.

Opt-out ze strony polskiej, Wielkiej Brytanii jest faktem, ale jestem pewna, że te dwa państwa zreflektują się, iż popełniły błąd i zechcą Kartę przyjąć. Zechcą Kartę dać swoim obywatelom. Trzeba im w tym pomóc, dlatego apeluję, aby państwo przewidzieli uproszczoną procedurę powrotu, taką procedurę, która będzie łatwa i szybka, która będzie opt-in i nie będzie wymagała kolejnych ratyfikacji.

Sukces prezydencji, Panie Premierze, jest na ogół odwrotnie proporcjonalny do wielkości państwa. Jestem pewna, że państwo tę zasadę zastosujecie.

  Mojca Drčar Murko (ALDE). – Gospod predsednik vlade, pozdravljam poudarke, ki ste jih danes namenili človekovim pravicam. Kot liberalna poslanka iz Slovenije in nekdanja novinarka menim, da sta svoboda izražanja in svoboda tiska najpomembnejši človekovi pravici. Prav zato bi želela ob tej priložnosti, svečani priložnosti, opozoriti, da je peticija, s katero zdaj kar četrtina vseh slovenskih novinarjev protestira proti odkritim in prikritim pritiskom nanje, zelo resna stvar.

Diskreditiranje podpisnikov v javnosti s pomočjo njihovih, iz konteksta iztrganih izjav, s katerim se jih želi predstaviti kot neverodostojne osebe, pa je neposrečeno dejanje. Mislim, da je dolžnost predsedujoče države Evropski uniji, da se njeni predstavniki soočijo, vsebinsko, s trditvami in dokazi iz peticije.

  Αδάμος Αδάμου (GUE/NGL). – Κύριε Πρόεδρε, η μεγαλύτερη ανησυχία μας σχετικά με τα μοντέλα λύσης για το Κοσσυφοπέδιο άπτεται της προσπάθειας νομιμοποίησης μιας μονομερούς δήλωσης ανεξαρτησίας που θα έχει βαρυσήμαντες συνέπειες για τη διεθνή νομιμότητα.

Η αναγνώριση της ανεξαρτησίας του Κοσσυφοπεδίου έξω από το πλαίσιο του Οργανισμού Ηνωμένων Εθνών, μέσω μιας μονομερούς δήλωσης, θα αποτελέσει μια επικίνδυνη εξέλιξη που ίσως οδηγήσει σε περαιτέρω αιματοχυσίες και επαναχάραξη συνόρων. Είναι μια ξεκάθαρη παραβίαση του διεθνούς δικαίου που θεωρούμε ότι θα χρησιμοποιηθεί και σε άλλες περιπτώσεις όπου υπάρχουν συγκρούσεις σαν τρόπος επίλυσης διαφορών. Ίσως, και στην περίπτωση κρατών μελών της Ευρωπαϊκής Ένωσης όπως είναι η Κύπρος.

Η κατάσταση στο Κοσσυφοπέδιο αποτελεί συνέχεια και συνέπεια επεμβατικών πολιτικών και είναι ένα πρόβλημα που μπορεί να λυθεί μόνον μέσα στα πλαίσια του ΟΗΕ, της υφιστάμενης διεθνούς νομιμότητας, χωρίς εξωτερικές παρεμβάσεις και παραβιάσεις των αρχών του ίδιου του καταστατικού χάρτη.

Οι επιπτώσεις μέτρων που λαμβάνονται μονομερώς είναι αυτές που διαβιούμε στο Ιράκ. Μόνο με νόμιμες, συμφωνημένες πολιτικές λύσεις μπορεί να διασφαλισθεί η ειρήνη.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Mr President, I join my colleagues in welcoming the Prime Minister here today. President-in-Office, what a journey in 20 years: from languishing in jail to Prime Minister of the Republic of Slovenia, to President-in-Office of the European Council, and now a member, as you tell us, of the EU, NATO, the euro zone and the Schengen area.

It is true that the current Balkan situation represents unfinished business; peace in the region is very important to all of us. Thank you particularly for your sensitive handling of the forthcoming Irish referendum needed for the ratification of the Lisbon Treaty.

Perhaps I could add to our referendum slogan your words in your concluding remarks when you said: ‘I care about Europe because Europe cares about me’. What better slogan for the Irish referendum! We can take nothing for granted – it will be hard to deliver – but, believe you me, the Fine Gael Party, of which I am a member, our leader and all the Members of the European Parliament will leave no stone unturned to ensure a ‘yes’ outcome to the referendum of the Lisbon Treaty in Ireland. Thank you, and we look forward to delivering it to you during your Presidency.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Mr President, as a Finn I am a big fan of ski-jumping, and – to use an allegory – I would say to the Prime Minister that the task of the Slovenian Presidency is like the Planica hill, the instruments that you have are like Elan skis and I hope you have the willpower of Primož Peterka.

I think that this is going to be a successful Presidency for three reasons: one, you have prepared extremely well; two – and we heard it in your speech today – you are extremely humble; and three, you are very businesslike. That is a recipe for success.

You have three big tasks. If you can pull them off at the end of the Presidency, I think you have done it. One, the Treaty: if you have got a lot of Member States to ratify without problems, you have done a great job; two, the energy package: if you have got some of that done, you have done a great job; and three, if you have succeeded with Kosovo, you have done it.

I think the Slovenian Presidency is going to be one of the best ones that we have seen for a long time. Good luck!

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Mr President, Slovenia is the first Member State which, having suffered under totalitarian Communism, can now take the lead in Europe as a whole. Therefore it is your historic challenge and chance, Prime Minster, to take the lead also in promoting integration of different historic experiences, to create a united and balanced perception of our history as a common European history.

I think you, and all of us, need to be confident that the mass murders which happened under Communism will never be repeated again. This can only happen if, in Europe as a whole, we pass the same moral and political verdict on totalitarian Communism as was passed on Nazism.

  Der Präsident. − Es haben sich noch zwei Redner gemeldet, beide aus der EVP-ED-Fraktion, die am meisten gegen das catch the eye-System war. Insofern ist es interessant, wer am meisten davon Gebrauch macht.

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – Herr talman! Först vill jag framföra mina innersta gratulationer till Slovenien och önska allt gott inför ordförandeskapet. Janez Janša, en kollega till mig har redan ställt frågan angående ert uttalande om att säkerhetssituationen i Bosnien är värre än den i Kosovo. Jag vill vara säker på att ni verkligen svarar på denna fråga. Därför ställer jag den en gång till: Vad grundar ni detta påstående på? Det stämmer nämligen helt enkelt inte.

Genom detta uttalande visade ni inte bara brist på information utan även brist på diplomati. Om situationen hade varit så komplicerad i Bosnien och värre än i Kosovo, så hade ert uttalande nämligen varit direkt farligt. Jag förväntar mig därför ett svar.

  Paul Rübig (PPE-DE). – Herr Präsident, sehr geehrter Ministerpräsident Janez Janša! Wir haben verschiedene Dossiers, die für uns sehr wichtig sind, unter anderem das Dossier „Forschung für kleine und mittlere Betriebe“. Ich würde bitten, dass man in den Schlussfolgerungen des Rates darauf dringt, dass wir das in der ersten Lesung abschließen können, weil ich glaube, dass das ein dringendes Anliegen für unsere kleinen und mittleren Betriebe ist.

Der zweite Punkt ist, dass die Energieeffizienz bei der Produktion und beim Verbrauch für uns im Mittelpunkt der Debatten stehen sollte. Hier kann sehr viel Beschäftigung geschaffen werden. Die Lissabon-Agenda für neue Jobs und Beschäftigung ist für uns alle sehr wichtig.

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. − Hvala spoštovani poslanke in poslanci za zelo živahno vsebinsko in zanimivo razpravo, vprašanja, predloge, sugestije. Zelo veliko tega, kar ste povedali bo predsedstvo lahko z veseljem upoštevalo v naslednjega pol leta. Vesel sem bil vaše podpore našim prioritetam, še posebej ganjen, ko sem slišal, da se je tukaj citirala celo slovenska himna, in to ne od mojih kolegov, ki prihajajo iz Slovenije, ampak od kolega iz Francije, ali ko so se omenjali slovenski izdelki, kot so smuči Elan in tako naprej. Skratka, bilo mi je v veliko zadovoljstvo spremljati to razpravo in z veseljem bom odgovoril na nekatera vprašanja, žal čas ne dopušča, da bi odgovoril na vse.

Ratifikacija lizbonske pogodbe je zagotovo ena izmed ključnih političnih prioritet Evropske unije v letu 2008. Da je ta pogodba pomembna, smo se zavedali predvsem v tistem času, preden je bila podpisana. Takrat so vsi govorili o krizi. Pomen te pogodbe je zdaj, ko jo imamo podpisano, ostal enak, seveda pa še ni ratificirana in tukaj je zdaj naša odgovornost. Konkretneje rečeno, konkretna odgovornost vsake države članice, da izvede ratifikacijo v skladu s postopki, ki jih določa ustava oziroma nacionalna zakonodaja, in da to, če je možno, naredimo v roku, ki smo si ga določili.

Ne kot ena od držav članic, niti kot predsedujoča država v teh šestih mesecih, se ne želimo vmešavati v notranje razmere katerekoli države članice. Bilo je nekaj napačnih interpretacij nekaterih izjav, še posebej v nekaterih državah. Nikoli nismo trdili drugače, vedno smo pozivali tudi na solidarnost vseh ostalih pri obravnavi občutljivih vprašanj, ki lahko vplivajo na proces ratifikacije v tistih državah članicah, kjer je ta tema včasih tudi kontroverzna.

Napredek Evropske unije se ne začenja s slovenskim predsedovanjem, prepričani pa smo, da se bo nadaljeval na vseh področjih. Prioritete, ki so navedene, niso navedene po vrstnem redu v tem smislu, da se bomo naslednje lotili potem, ko bo prva opravljena. Skušali bomo narediti kar največ na vseh področjih, ki smo jih navedli kot prioritetna, in tudi na drugih.

Veseli me, da je predsednik Evropske komisije bil nekoliko bolj specifičen tam, kjer je meni zmanjkalo časa. Zagotovo bo okoljsko-energetski paket eden od ključnih izzivov v naslednjih mesecih in tudi vse do konca tega leta. Dokazati moramo zdaj v praksi, da resno mislimo s cilji, ki smo si jih zastavili marca lani.

Poudarjam še enkrat, da nimam nikakršnih dvomov v zvezi s tem, da je lahko samo zdrava gospodarska rast realna osnova blaginje, to zagotovo mora biti prioriteta, lizbonska strategija je v zvezi s tem jasna, poudarjam pa tudi to, da se zgodba tukaj ne konča. Od tukaj naprej se začne zgodba o socialni pravičnosti in oboje je pomembno. Je pa treba vedeti, da je treba najprej ustvariti in potem pravično lahko delimo.

Ko gre za vprašanja, ki so bila največkrat omenjena, vezana na situacijo na zahodnem Balkanu, bi rad odgovoril na nekaj zelo specifičnih vprašanj. Najprej glede pravnih osnov za reševanje tega vprašanja. Ne bi želeli, da zdaj Evropska unija začne neko dolgo razpravo o tem, kakšne so pravne osnove, katere so močnejše, katere so šibkejše, potem ko smo na koncu nekega dolgega obdobja iskanja soglasnih rešitev.

Ni nobene potrebe, da je Evropa razdeljena zaradi tega, ker so razdeljeni drugi na tem vprašanju, in enotnost Evropske unije pri reševanju tega vprašanja bo ena od naših prioritet.

Opozarjam na to, da je neko podobno vprašanje in razprave o legalnih osnovah sredi 90-ih let prejšnjega stoletja povzročilo več kot 100.000 mrtvih v Bosni in Hercegovini, milijon razseljenih oseb in ta izgubljen čas je težko nadoknaditi, lahko se pa iz tega nekaj naučimo.

Ko gre za Bosno in Hercegovino nikoli ni bilo rečeno, da je v varnostnem smislu to večji problem od Kosova, je pa bilo rečeno, da je v nekaterih točkah to zelo resen problem, recimo vračanje beguncev. V Bosni in Hercegovini je še vedno zelo veliko beguncev, ki se niso mogli vrniti na svoje domove. In na tem, da se begunci vrnejo na svoje domove, je načrtovanih veliko potez, ki jih je v tej državi potrebno storiti in jih ni možno realizirati brez tega, da se to zgodi. To je eden od izzivov, ki nas čaka, in se bojim, da so bile nekatere besede v zvezi s tem slabo interpretirane.

Torej spoštovani poslanke in poslanci, predsednik Parlamenta, predsednik Komisije, prioritete, ki so bile predstavljene, so naš skupen izziv, jaz sem vesel te vaše podpore, da jih skupaj uresničimo. Še enkrat poudarjam pomen sodelovanja in sinergije, ki jo lahko dosežemo s sodelovanjem vseh treh ključnih institucij Evropske unije - Evropskega parlamenta, Evropske komisije in seveda Sveta.

Vse kar je v naši moči, da bo ta sinergija čim večja, bomo storili. Z veseljem bom tukaj še večkrat med vami v času slovenskega predsedovanja in veselim se te plodne in, kot se je pokazalo, tudi zelo živahne diskusije z vami. (Ploskanje)

  Der Präsident. − Herr Präsident des Europäischen Rates! Ich danke Ihnen herzlich für die überzeugende Präsentation Ihres Programms für die slowenische Präsidentschaft. Alle Debattenbeiträge der verantwortlichen Fraktionsvorsitzenden und auch der weiteren Mitglieder des Europäischen Parlaments haben zum Ausdruck gebracht, dass Sie auf die große, vorbehaltlose Unterstützung des Europäischen Parlaments zählen können. Ich wünsche Ihnen in unser aller Namen von Herzen Erfolg für Ihre Arbeit.

  José Manuel Barroso, President of the Commission. − Mr President, thank you for this very interesting debate, where I think there was a very large consensus supporting the priorities that were presented by the Slovenian Presidency. During my first statement I highlighted some – because I could not go into detail on all aspects – of the priorities for our work during these six months: the ratification of the Lisbon Treaty, the new cycle of the Lisbon Strategy and also our climate and energy package. Specifically on this point, I was very encouraged by the support that many of you gave to our work on this matter. It is very important that we now deliver on our commitments.

The Heads of State and Government agreed on ambitious targets – a 20% reduction in the emission of greenhouse gases and 20% for renewables. We cannot have the targets and then not deliver on the means of achieving those targets. It is a question of coherence and of credibility, and I was very encouraged by the support given to this during today’s debate.

I would like just to answer one question that was brought to the debate by Mr Schulz, Mr Lambsdorff and Mr Brok regarding a specific problem that is now being discussed in Germany – the question of possible funding for relocation of a company in Europe. I can tell you that the operational programme on competitiveness for Romania has a specific clause banning the use of Structural Funds for the cofinancing of delocalisation. The European Commission has not received any project relevant to this issue, so the Commission can confirm that no European regional development funding is implicated in this relocation. Of course we consider that it would be unacceptable to use funding from European Union funds for relocation inside the European Union.

(Applause)

At the same time it is true that the European Union, through the PHARE programme, has funded an industrial park in Romania where several companies are now investing. This is important and I will draw the attention of all my colleagues here, especially our German friends, to this debate and how important it is to have a responsibility in this debate.

We have to make a distinction between delocalisation outside the European Union and relocation in Europe. If investment goes from Finland to Germany, it can also go from Germany to Romania. Let us be honest about it. We have to make clear that this is not delocalisation outside the European Union. As you remember, the Commission and I have proposed a Globalisation Adjustment Fund that is already working precisely for cases where some jobs could be affected by delocalisations outside the European Union. It is very important that European leaders at all levels in the European Union – in the Commission, in the European Parliament, but also at national level – also have the courage to explain the benefits of enlargement.

(Applause)

Germany is the country that is now exporting more to the new Member States. The enlargement of the European Union is creating jobs in Germany too. German companies are also investing a lot in the new Member States. So it very important from a European perspective that we all explain that enlargement of the European Union is not only good for the new Members but it is also an opportunity for the European Union as a whole.

(Applause)

At the same time, I agree that we have to check that no Structural Funds money is used to finance a specific delocalisation of a company. That would be unfair competition. But I call on all those who are pro-European to stand up and defend this united enlarged Europe, and also to exploit the benefits that we all, in all the new Member States, are getting from this more dynamic Europe that we can build today.

(Applause)

  Der Präsident. − Vielen Dank, Herr Kommissionspräsident, für diese Klarstellung. Wir wünschen der slowenischen Präsidentschaft allen Erfolg. Wir gehen jetzt gemeinsam zur Pressekonferenz. Hier finden nun die Abstimmungen statt. Ich bedanke mich für die sehr intensive und gute Debatte.

Schriftliche Erklärungen (Artikel 142)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), par écrit. – Bravo ! cher monsieur le premier ministre Janez Jansa pour votre intervention devant notre Parlement européen. Vous êtes le premier Président du Conseil européen dirigeant l’une des nations libérée du joug communiste et ayant adhéré à l’Union européenne en 2004.

C’est pour vous un défi, pour votre peuple et votre administration. Il n’y a pas de grand et de petit pays : il y a les bons et les mauvais. Vos résultats économiques, votre qualification récente dans la zone euro, la prospérité de votre peuple font de vous un exemple dont devraient s’inspirer bien des pays qui donnent des leçons aux autres.

Vous allez terminer la « troïka » débutée avec l’Allemagne et continuée par le Portugal et permettre la réussite des présidences de la prochaine « troïka » : France, Tchéquie et Suède. Au moment d’écrire ces lignes, j’ai une pensée pour le Kosovo, vos frères des Balkans occidentaux et leur avenir européen.

  Alessandro Battilocchio (PSE), per iscritto. – Grazie Presidente, questo semestre di Presidenza slovena si apre in una fase in cui, sull'Europa, torna a spirare un vento di moderato ottimismo sul futuro dell'Unione. È giunto davvero il momento, dopo qualche anno di imbarazzi ed incertezze, di far decollare il progetto dell'Europa a 27. Su un punto torno a chiedere una riflessione alla Presidenza di turno: la doppia sede del Parlamento europeo.

In questo momento, in cui stiamo di continuo chiedendo sacrifici ai cittadini dei nostri rispettivi Paesi, daremmo davvero un segnale forte decidendo di concentrare tutti i nostri lavori a Bruxelles. La spesa, in termini di risorse economiche ed incombenze organizzative, che l'Europa sostiene per questo "trasloco mensile" sta diventando davvero insopportabile agli occhi dei cittadini, i quali non si spiegano le ragioni di tale assurda situazione. La sede di Strasburgo, che pure è una splendida cittadina, potrebbe essere utilizzata per altri prestigiosi scopi in seno alle attività dell'UE. Diamo il buon esempio e, su questo tema, passiamo dalle parole ai fatti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. – A Presidência eslovena vai continuar a seguir de perto a agenda da Presidência alemã, dando prioridade à ratificação do Tratado de Lisboa, como ficou claro no debate, e como é expressamente referido no seu programa. Sabemos que as elites políticas da União Europeia querem que o Tratado seja ratificado por todos os Estados-Membros antes das eleições de 2009. Por isso mantêm uma forte pressão para que não haja referendos, com excepção da Irlanda, onde é constitucionalmente obrigatório, tornando claro o seu entendimento sobre democracia e a aproximação dos cidadãos: só quando não correm riscos de os cidadãos se pronunciarem contra as suas opiniões e os seus interesses.

Depois, aparece como grande prioridade aquilo a que chamam o "segundo ciclo da Estratégia de Lisboa", para aprofundar as liberalizações e os ataques aos serviços públicos, aos direitos sociais e laborais. De igual modo, receamos que a evolução na situação do Kosovo seja mais uma ameaça à paz e ao desenvolvimento da Europa com uma eventual declaração unilateral de independência.

Entretanto, continuam sem resposta os graves problemas sociais de desemprego, trabalho precário, pobreza e agravamento das desigualdades sociais e territoriais.

Continuaremos a lutar por uma ruptura com estas políticas neoliberais e por uma outra Europa de justiça social, paz e progresso social.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), por escrito. – Com a Presidência eslovena do Conselho inicia-se o terceiro acto na farsa orquestrada pelas forças que promovem a integração federalista, neoliberal e militarista na Europa, que é a UE - com a Alemanha na liderança - para impor um tratado anteriormente rejeitado, evitando a realização de referendos nacionais.

Dizem que não se justifica a realização de referendos:

- Porque existem "consensos alargados" em cada país quanto à proposta de Tratado, nomeadamente nos parlamentos nacionais. Mas uma das principais lições dos referendos na França e na Holanda não foi ter colocado em evidência a profunda contradição entre a vontade popular e as ditas "maiorias parlamentares"?

- Porque a ratificação pelos parlamentos é tão legítima e democrática como a ratificação referendária. Mas como compreender então que se afirme que fazer um referendo em Portugal agravaria os riscos do Tratado não entrar em vigor? O que temem é que o resultado de um referendo seja diferente daquele que desejam, por isso não os realizam.

- Porque a proposta de Tratado é diferente do anteriormente rejeitado e que há uma "mudança substancial". No entanto não dizem qual. Mas não são os seus próprios promotores que afirmam que a substância se mantém? Leiam-se as declarações de Giscard D'Estaing.

É o medo que os move...

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), na piśmie. – Program prezydencji słoweńskiej spełnia wszystkie wymagania osoby zainteresowanej ekonomią i przekonanej, że to właśnie dobra kondycja gospodarcza jest jednym z kluczy do sukcesu Unii.

W programie prezydencji znalazłam bardzo dużo ważnych odniesień do strategii lizbońskiej i do roli rynku wewnętrznego w procesie umacniania UE na arenie międzynarodowej.

Unia XXI wieku powinna skupiać się na edukacji, na kształceniu. Dobrze wyszkolone społeczeństwo to największy potencjał, który z kolei musi znaleźć swoje zastosowanie w gospodarce, a ta bazuje głównie na prężnych małych i średnich przedsiębiorstwach, które można łatwo założyć, bez zbędnych formalności i kosztów. Firmy te muszą mieć dostęp do dobrze wyszkolonych pracowników oraz do zasobów badawczych, nowych technologii etc. Prezydencja zwraca na to dużą uwagę.

Ważnym sygnałem dla przedsiębiorstw jest deklaracja prezydencji, że zajmie się eliminacją barier i skoncentruje się na lepszej regulacji. Wiemy bowiem, że nie ma nic gorszego niż złe prawo.

Szczególnie ważne wydaje mi się połączenie inicjatywy znoszenia barier administracyjnych dla przedsiębiorstw z otwieraniem nowych dróg do nowych technologii.

Prezydencja nie zapomina także o konsumentach; interesy konsumentów są tak samo ważne jak i biznesu, i powinny być w taki sam sposób reprezentowane i chronione.

Program prezydencji jest bardzo ambitny, ale też jasno wyznacza swoje priorytety, z którymi się zgadzam.

Pozostaje mi jedynie pogratulować i życzyć sukcesu.

  Gábor Harangozó (PSE), írásban. – Mindenekelőtt szeretném üdvözölni a szlovén elnökség ambiciózus programját, amely kiemelt kérdésként kezeli az EU egésze számára fontos nyugat-balkáni térség felzárkóztatását.

A Bizottság 2006. évi jelentése szerint a 2004-es bővítés kiváló eredmény a régi és az új tagállamok számára, de a folyamat gördülékeny menedzselése a siker kulcseleme.

Jelenleg az EU-nak olyan új kihívásokkal kell szembenéznie, amelyek fokozott erőfeszítést igényelnek. Ezen kérdések megfelelő kezeléséhez elengedhetetlen a szlovén elnökség maximális támogatása minden programprioritás megvalósításában, beleértve a horvát, török csatlakozási folyamat előfeltételeinek megteremtését.

Az EU alapvető érdeke a nyugat-balkáni reformfolyamatok támogatása, az Európai Perspektíva keretében a koszovói helyzet mindenki számára elfogadható rendezése. A bővítés az EU stratégiai és biztonságpolitikai érdeke, amely hatékony fejlesztéspolitikát és partnerségi együttműködést igényel.

Továbbra is kiemelten kell kezelni azon nyugat-balkáni programokat, amelyek a fejlettségbeli különbségek csökkentését, a szociális, gazdasági és területi kohézió erősítését szolgálják. Azonban a versenyképesség-növelés és a felzárkóztatás közötti egyensúly biztosításához, a nyugat-balkáni fejlődés előmozdításához elengedhetetlen a humán erőforrásba történő befektetés ösztönzése, a tudásalapú, kreatív társadalom fejlődésének támogatása. Az európai szolidaritás elvének megfelelően törekedni kell a szegénység felszámolására, a „közvetett segítségnyújtás” biztosítására a nyugat-balkáni országok tekintetében is. A fő uniós célok megvalósításához a szlovén elnökségi program támogatása együttes felelősségünk.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), na piśmie. – Wszystkie kraje, które dołączyły do Unii Europejskiej od roku 2004 odczuwają dumę z faktu, iż jeden z nich - Słowenia - przejmuje prezydencję. Z życzliwością patrzymy na zapowiedzi i pierwsze kroki nowej prezydencji. Priorytety pierwszego półrocza 2008 roku w dużej mierze są świadectwem kontynuacji pracy poprzedników, przede wszystkim w zakresie ożywienia agendy strategii lizbońskiej, ratyfikacji nowego traktatu oraz przeciwdziałania ociepleniu klimatu. Ciągłość pracy jest pożądaną cechą w Unii Europejskiej, zważywszy na półroczny cykl prezydencji.

Niezależnie od deklarowanych priorytetów, Słowenia, z uwagi na geografię i historię, jest postrzegana jako kraj łącznikowy z Bałkanami. Tu zaś kryją się zarówno szanse na dalsze rozszerzenie Unii, jak i poważne problemy z kwestią niepodległości Kosowa na czele. Rozumienie tej problematyki jest oczywistym atutem nowej prezydencji.

Mamy też nadzieję, że kraj, który ma za sobą trudy transformacji i dostosowania do standardów Unii, wykaże zrozumienie dla problemów, jakie dla nowych krajów członkowskich stwarzają wygórowane zobowiązania w zakresie energii odnawialnej i emisji gazów cieplarnianych. Należy znaleźć równowagę pomiędzy troską o ochronę środowiska naturalnego a potrzebą wspomagania konkurencyjności europejskiej gospodarki w przekroju globalnym. Życząc powodzenia, dziękuję za uwagę.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), písomne. – Začiatok roka 2008 – Európskeho roka interkultúrneho dialógu: Spolu v rozmanitosti je významným obdobím pre EÚ. Umocňuje ho hlavne skutočnosť, že predsednícky post v jeho prvom polroku po prvýkrát bude patriť novej členskej krajine, Slovinsku.

Štyri prioritné oblasti s dôrazom na implementáciu nového lisabonského cyklu pre rast a zamestnanosť, energetiku, klimatické zmeny a vzťahy so západným Balkánom môžu prispieť k súčinnosti Európy. Slovinsko má šancu stať sa architektom svetového líderstva EÚ v boji proti globálnemu otepľovaniu.

Prijatie eura je v súčasnosti horúcou témou na Slovensku. O prijatí Slovenska do eurozóny sa bude rozhodovať práve počas slovinského predsedníctva Európskej únie. Slovinsko je príkladom pre Slovensko, pretože ako prvá z krajín EÚ-10 a trinásty člen zo všetkých členských štátov Únie zaviedla euro už v roku 2007. Z mnohých slovinských skúseností sa môže Slovensko poučiť a využiť ich pri vlastnej príprave na zavedenie eura. Očakávam, že Slovinsko urobí všetko pre to, aby bolo rozhodnutie zaviesť euro na Slovensku v plánovanom termíne 1. januára 2009 pozitívne.

Prajem slovinskému predsedníctvu, aby svojimi aktivitami dokázalo presvedčiť 500 miliónov európskych občanov, že aj malá 2-miliónová krajina je schopná úspešne viesť EÚ počas svojho šesťmesačného predsedníctva. Verím, že odhodlanie byť úspešným sa Slovinsku podarí naplniť.

  Margie Sudre (PPE-DE), par écrit. – Je souhaite adresser mes vœux les plus chaleureux de succès à la présidence slovène, qui représente une forme de consécration de la réunification de l'Europe divisée par la guerre froide.

La Slovénie, qui a coopéré avec l'Allemagne et le Portugal pour élaborer un programme de dix-huit mois, clôt un cycle de présidences marqué par le succès de la relance institutionnelle, avec la lourde responsabilité d'accompagner le processus de ratification du traité de Lisbonne.

C'est un défi majeur auquel nous devons tous contribuer, chacun dans nos États membres respectifs, afin que la prochaine présidence française puisse mettre définitivement en place ce nouveau socle commun avant les élections européennes de 2009.

La présidence slovène doit également poursuivre et compléter la stratégie de Lisbonne pour répondre aux enjeux auxquels doit faire face l'Europe en matière énergétique et climatique, de croissance et d'emploi.

J'espère sincèrement que la présidence slovène parviendra à garantir la paix et la stabilité des Balkans occidentaux et à faire émerger une approche unifiée de l'Union face à la question du statut final du Kosovo afin que 2008, année européenne du dialogue interculturel, puisse être véritablement l'occasion pour tous les Européens de réaffirmer leurs valeurs de tolérance et de compréhension mutuelle.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), írásban. – Történelmi jelentőségű, hogy az Uniót egy 2004-ben csatlakozott új tagállam vezeti 2008 első félévében. Ez komoly előrelépés abban, hogy az újonnan csatlakozott tagállamok elfoglalhassák méltó helyüket az uniós asztalnál.

Az első új tagállami elnökségnek óriási a tétje, kulcsidőszakban vezeti Szlovénia az uniót. A szlovén elnökség legfontosabb feladatai a Lisszaboni Szerződés ratifikációs folyamatának segítése, a Lisszaboni Stratégia új hároméves ciklusának dinamikus elindítása, és az integrált energia- és klímavédelmi politika kialakításának folytatása.

A szlovén elnökség prioritásként kezeli a Nyugat-Balkán integrációját, kiemelten Koszovó jövőbeni státuszának kérdését. Szlovénia érzékenysége, térségismerete valamelyest megkönnyítheti a bonyolult rendezést, és elősegítheti a 2007. decemberi Európai Tanácson elért uniós egység fenntartását a Koszovóba küldendő missziókat illetően.

A szlovén elnökség alatt, márciusban teszi meg jogszabályjavaslatát az Európai Bizottság a közös agrárpolitika egészségügyi felülvizsgálatára, amely a KAP átfogó koncepcionális és finanszírozási reformjának nyitánya lesz. Az elnökség kiemelten kezeli a 2008-as kultúrák közti párbeszéd évének programjait is.

Szurkolunk szlovén barátainknak, hogy eredményes elnökségi periódust vezessenek. Biztos vagyok benne, hogy a szlovén politika és diplomácia sikerrel oldja meg a nehéz feladatokat, és új tagállamként is büszkék lehetünk szomszédunkra.

IN THE CHAIR: Diana WALLIS
Vice-President