Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 16. januar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

2. Predstavitev programa predsedovanja Slovenije (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospe in gospodje, današnji dan je zelo poseben. Poseben dan je, ker Evropski uniji prvič v njeni zgodovini predseduje predsednik vlade Slovenije. Slovenija je skupaj z devetimi drugimi državami pristopila k Evropski uniji 1. maja 2004. Prav tako je prvič, da Evropski uniji predseduje Slovenija, ki kot ena od nekdanjih komunističnih držav zdaj sledi osnovnim načelom svobode, demokracije in parlamentarizma. Zato toplo pozdravljam predsedujočega Svetu, predsednika vlade, Janeza Janšo. Dobrodošli v Evropskem parlamentu.

(Ploskanje.)

Današnji dan je poseben tudi iz drugih razlogov, zato toplo pozdravljam tudi predsednika Evropske komisije, Joséja Manuela Durăa Barrosa, ker je točno pred 50 leti prvi predsednik Evropske komisije, Walter Hallstein, sklical prvo zasedanje Komisije. Druga priložnost za praznovanje je 50. obletnica Evropske komisije. Čeprav je kontekst te razprave formalen, čestitam Komisiji ob tej posebni obletnici.

(Ploskanje.)

Gospe in gospodje, z veseljem bom prisluhnil poročilu predsedujočega Svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Janša , predsedujoči Svetu. − V čast in zadovoljstvo mi je, da sem danes tukaj med vami, in seveda tudi v ponos. V ponos kot Slovencu, čigar državi je kot prvi novi državi članici Evropske unije zaupano vodenje Sveta Unije. In v ponos kot Evropejcu, čigar Unija vstopa v leto 2008 s podpisano lizbonsko pogodbo z razširjenim območjem evra in Schengna.

In obljubljam vam, da bom v mesecih do poletja, če me boste povabili, z veseljem prišel še večkrat med vas, zagotovo po vsaki seji Evropskega sveta. Želim si namreč tesnega in konstruktivnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, in to skozi celotno šestmesečno obdobje.

Danes je v mnogih ozirih zgodovinski dan. Slovenija predstavlja prioritete predsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica, kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prva slovanska država, ki vodi Svet Evropske unije.

To ne bi bilo mogoče, če na evropski celini v zadnjega četrt stoletja ne bi prišlo do tektonskih sprememb. Te so omogočile, da je Evropa danes v veliki meri združena, in sicer v unijo miru, svobode, solidarnosti in napredka. Vse to je bilo za milijone Evropejcev še 20 let nazaj nepredstavljivo.

Maja letos bo minilo natančno 20 let od neke moje prav posebne osebne izkušnje. Ker je v njej veliko simbolike omenjenih sprememb, dovolite, da jo podelim tudi z vami.

Leta 1988 smo bili trije publicisti in en podčastnik zaradi kritike takratnega totalitarnega komunističnega režima v Jugoslaviji in še posebej militarističnih teženj takratne jugoslovanske armade aretirani, zaprti, sojeni in obsojeni pred vojaškim sodiščem. Brez osnovnih pravic obrambe, brez pravice do odvetnika in brez navzočnosti javnosti. Sodili so nam sredi Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, takrat še jugoslovanske republike in sodili so nam v tujem jeziku.

Kljub tajnemu sojenju in grožnjam s posredovanjem jugoslovanske armade je več deset tisoč ljudi prišlo mirno protestirat na ulice in trge, zahtevali so spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Dosegli so začetek sprememb.

Po skoraj natančno 20 letih stojim danes tukaj pred vami, v tem visokem domu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez zaustavljanj na mejah. Kot predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojem maternem jeziku.

Če bi mi pred 20 leti v zaporniški celici vojaškega zapora kdor koli napovedal takšno možnost, mu seveda ne bi verjel niti stavka. Vendar se je vse to res zgodilo. Po samo 20 letih življenja ene same generacije.

Slovenija je v tem času vzpostavila demokratičen parlamentarni sistem in tržno gospodarstvo, postala je samostojna, mednarodno priznana država, danes je članica Evropske unije in zveze NATO, evro območja in del schengenskega prostora. Leta 1988, pred 20 leti, smo imeli približno 4 000 evrov dohodka po kupni moči na prebivalca, leta 2007 pa več kot 22 000 evrov. Dosegamo 91 % povprečja Evropske unije, naša gospodarska rast v lanskem letu je presegla 6 %, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najnižjih v Evropski uniji. Stopnja revščine je druga najnižja v evro območju, smo tretja najmanj zadolžena članica evro območja, na reformnem barometru Evropske unije se uvrščamo med prvih 6 držav članic.

Podoben oziroma zelo velik napredek so po padcu berlinskega zidu in demokratičnih spremembah dosegle tudi ostale nekdanje komunistične države srednje in vzhodne Evrope, ki so danes članice Evropske unije.

Po odstranitvi schengenske meje med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo decembra lani je več deset tisoč ljudi v Sloveniji in tudi na drugi strani nekdanje meje spontano proslavilo to simbolično dejanje. Tisti, ki ste bili takrat z nami, gospod predsednik Evropske komisije je bil, pa tudi drugod, kljub hladnemu vremenu, je bilo veliko veselja, ste videli, da so bile reakcije ljudi zelo emocionalne. In tako je bilo povsod na bivših mejah nekdanje železne zavese od Baltika do Jadrana.

Ob tej priložnosti sem na nekdanjem mejnem prehodu med drugimi veselimi udeleženci srečal tudi starejši par iz Slovenije. Oba sta imela solze v očeh. Pripovedovala sta o desetletjih težav življenja ob trdi meji in kasneje o poniževanjih ob skoraj vsakem prestopu meje. Gospa je dejala, da si komaj upa verjeti, da se vse to res dogaja in da meje praktično ne bo več. Da nastaja nekaj, o čemer si ni upala pred 20 ali tudi še 15 leti niti sanjati.

Želel bi si, da bi bili člani Evropskega parlamenta, ki ste podpirali širitev unije in tudi schengenskega prostora, tistega decembrskega večera tam prisotni. Doživeli bi veliko zadoščenje. Ker to za vse ni bilo mogoče, mi dovolite, da vam vsaj tu rečem hvala.

Hvala v imenu tistega starejšega para ob izginjajoči meji na bivšem mejnem prehodu, v imenu več tisoč, deset tisoč, milijonov, v imenu več kot 100 milijonov Evropejcev srednje in vzhodne Evrope, ki smo bili pred 20 leti še na drugi strani železne zavese, tudi v zaporih, brez političnih in mnogih človekovih pravic, danes pa smo skupaj v združeni Evropi. Z realnimi možnostmi za lepo življenje, z možnostmi, kakršnih ne mi ne naši predniki prej nikoli niso imeli. (Ploskanje.)

Mogoče se niti ne zavedate, kako mogočne posledice so imele vaše odločitve, da podpirate težnje k svobodi in da ste z nami solidarni. V vsej znani zgodovini človeštva najbrž ni podobne odločitve. Odločitve, ki bi tako veliko ljudem prinesla toliko dobrega. Zahvala v imenu tistih, ki smo tu tudi zato, ker sta pri vas, ki niste bili z ničimer prisiljeni v takšne nesebične odločitve, zmagali svoboda in solidarnost – ker vam ni bilo vseeno.

Pripadniki tistih generacij, ki se nismo rodili v Evropsko unijo, imamo verjetno nekoliko bolj čustven odnos do vsega, kar se je dogajalo v zadnjih letih in desetletjih. Za nas Evropska unija ni samoumevno dejstvo, vemo, da obstaja tudi drugačna, bistveno slabša alternativa, in tudi zato smo pripravljeni narediti vse, da se unija ohrani, razvija in krepi.

Naš glavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih. Ta ključna področja smo opredelili že pred časom, ko smo skupaj z Nemčijo in Portugalsko oblikovali 18-mesečni program predsedovanja. To je bila enkratna izkušnja, sodelovanje v triu je bilo odlično, prav tako prispevek evropskih institucij. Ta parlament je bil s tem programom že seznanjen, prav tako je seznanjen s pomembnim napredkom, ki sta ga pri uresničevanju tega skupnega programa v lanskem letu dosegli naši partnerici v triu.

Slovenija si bo prizadevala dokončati vse tisto, kar še ni bilo opravljeno. Naše izhodišče torej ostaja omenjeni program, saj želimo ohraniti kontinuiteto politik Evropske unije. Hkrati se bomo posvetili tudi morebitnim novim izzivom. Kot zadnja država v triu bomo poskrbeli, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.

Poglavitni dosežek pri dosedanjem uresničevanju programa je bil dogovor o novi pogodbi Evropske unije, ki je bila podpisana decembra lani v Lizboni. Dovolite, da izrazim svoje priznanje zvezni kanclerki Angeli Merkel in premieru Sócratesu za njun osebni angažma, ki je privedel do tega rezultata. Spomnimo se, v kako negotovih in težavnih okoliščinah se je tega projekta pred enim letom lotilo nemško predsedstvo. Berlinska deklaracija in v njej vsebovani načelni dogovor, naj Evropska unija dobi nov pogodbeni temelj, je bil prvi preboj na poti do Lizbone. Po uspešnem dogovoru o mandatu za medvladno konferenco na junijskem Evropskem svetu so uspešno delo nemškega predsedstva nadaljevali naši portugalski kolegi. Pod njihovim vodstvom se je medvladna konferenca uspešno končala in dobili smo novo lizbonsko pogodbo.

Ob tej priložnosti bi želel poudariti pomembno vlogo in prispevek Evropskega parlamenta, zlasti vaših predstavnikov na medvladni konferenci pri oblikovanju nove pogodbe. Prav tako želim poudariti pomembno vlogo Evropske komisije pri doseganju soglasja o novi pogodbi. To delo sem od blizu spremljal, poznam, zato lahko govorim iz prve roke. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta z velikim osebnim angažiranjem nudila strateško pomoč obema predsedujočima državama v lanskem letu. Sinergija naporov vseh treh ključnih institucij Evropske unije je omogočila uspeh in podpis lizbonske pogodbe.

Z njo bo zagotovljena večja učinkovitost in demokratičnost delovanja razširjene Evropske unije. Sprejemanje odločitev bo olajšano na mnogih novih področjih, vloga evropskega in nacionalnih parlamentov bo okrepljena.

S podpisom pogodbe pa naša naloga še ni končana. Stopili smo v obdobje ratifikacij, ki je – tako nas uči izkušnja iz leta 2005 – najbolj občutljiva faza uveljavljanja nove pogodbe. Naj poudarim, da je ratifikacija izključna pristojnost in odgovornost vsake države članice. Pri tem bi želel posebej čestitati Madžarski, ki je ta postopek že opravila. Upamo, da bo do konca našega predsedstva temu zgledu sledila večina držav članic. Slovenski parlament bo o ratifikaciji odločal še ta mesec.

Cilj je uveljavitev pogodbe s 1. januarjem 2009. To med drugim pomeni, da bomo morali veliko postoriti glede vseh potrebnih pripravljalnih dejanj. Z naslednjo predsedujočo, Francijo, zato tesno sodelujemo, da bi bilo vse pravočasno nared za uveljavitev pogodbe. Ob tem bomo tesno sodelovali tudi z Evropskim parlamentom.

Spoštovani gospe in gospodje, napredek Evropske unije na področju gospodarskih reform v državah članicah in izgradnje notranjega trga je bil v zadnjih letih vzpodbuden. V tem času se je gospodarstvo Unije okrepilo, znatno sta se povečali produktivnost in zaposlenost.

V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje je potrebno predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh in osrednjo pozornost namenjati vlaganju v ljudi, moderniziranju trgov dela, povečevanju podjetniškega potenciala, zagotavljanju cenovno dostopnih in zanesljivih virov energije ter varovanju okolja. Za učinkovit zagon novega triletnega cikla na spomladanskem Evropskem svetu je nujen pravočasen sprejem integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU. Spoštovani poslanci, na tem mestu bi želel ponovno izpostaviti pomen konstruktivnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Izvajanje dobro zastavljenih reform v državah članicah s podporo institucij na ravni Evropske unije, kjer izvajanje skupnih politik pomeni dodano vrednost, je ključ za nadaljevanje dosedanje gospodarske rasti. Ta je lahko izzvana s številnimi problemi, zato so stalne reforme in prilagajanje nujnost. Tudi v tem trenutku je pred nami nekaj težjih izzivov, ključni med njimi so povečevanje cen nafte in hrane ter še vedno odmevajoč pretres na finančnih trgih, ki so ga sprožila dogajanja na hipotekarnem trgu v Združenih državah. Slovensko predsedstvo bo umirjanju njenih posledic posvetilo vso potrebno pozornost. V ta namen bo v prvi polovici leta zaokrožen celovit program aktivnosti unije za krepitev stabilnosti finančnih trgov. Potrebni so večja preglednost položaja na trgih, okrepljeni nadzorni mehanizmi ter tudi tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni.

Vlaganje v ljudi, znanje ter raziskave in nove tehnologije ostaja eden izmed temeljev lizbonske strategije. Na ustvarjalnosti in znanju temelječa družba vedno bolj postaja nujnost moderne Evrope. Vendar zgolj vlaganje v znanje ni dovolj. To leto imamo priložnost za temeljito razpravo o tem, kakšen notranji trg unije si želimo. Poskrbeti moramo, da ne bo nikakršnih ovir za pretok idej in znanja. Na spomladanskem Evropskem svetu zato želimo štirim svoboščinam Evropske unije, kjer je unija doslej dosegla izjemen napredek, dodati še peto – prost pretok znanja. K temu bo med drugim prispevala večja mobilnost študentov, raziskovalcev ter profesorjev. Prednosti notranjega trga unije morajo postati bolj dostopne potrošnikom ter majhnim in srednje velikim podjetjem. Za izvajanje strategije reform Evropske unije je ključen nadaljnji hiter napredek na področju dejanskega vzpostavljanja notranjega trga storitev in inovacij. Želimo storiti vse, da dosežemo napredek pri liberalizaciji notranjega energetskega trga. Prav tako bi vam ob koncu našega predsedovanja rad poročal o uspešnem dogovoru na tem področju. Upamo, da nam bo uspelo narediti potrebne korake naprej tudi za boljšo, cenejšo in zanesljivo oskrbo naših državljanov in podjetij z energijo.

Spoštovane poslanke in poslanci, v okviru prihodnosti EU moramo spregovoriti tudi o procesu širitve, ki še ni dokončan. Širitev je ena izmed najuspešnejših politik Evropske unije. Evropska komisija je v letu 2006 s svojim sporočilom Širitev – dve leti kasneje prepričljivo izkazala, da je doslej največja širitev, tista v letu 2004, koristila tako starim kot novim članicam Evropske unije.

Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot o nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo.

Prav posebno poglavje pa so države zahodnega Balkana. Ko je Evropski uniji zadnjič predsedovala država, ki meji na to regijo, Grčija, so bili s solunsko agendo vzpostavljeni temelji za integracijo držav zahodnega Balkana. Menimo, da je zdaj, pet let po tem, primeren čas za potrditev in utrditev evropske perspektive teh držav. Predsedstvo namerava spodbujati njihov napredek na tej poti. Naj poudarim, da se ne zavzemamo za zniževanje meril, niti za kakršne koli bližnjice. Nikakor. Želimo pa, da Evropska unija aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih.

Ne smemo pozabiti, da je trdna in otipljiva evropska perspektiva nepogrešljiv vzvod potrebnih sprememb in reform v teh državah. Zato želimo to perspektivo okrepiti, tudi s konkretnimi ukrepi na raznih področjih.

V samem jedru Zahodnega Balkana je Kosovo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Kosovo doseglo avtonomijo in postalo del federalnega sistema takratne Jugoslavije. Položaj Kosova je bil praktično izenačen s položajem zveznih republik. Petnajst let kasneje je Milošević ta status najprej enostransko izničil, nato pa izvedel še poskus etničnega čiščenja, ki ga je zaustavila šele mednarodna skupnost. Po intervenciji je bil vzpostavljen mir, vprašanje trajnega statusa Kosova pa je ostalo odprto.

Danes je to eno najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se sooča Unija. Bilo bi seveda zaželeno, če bi bilo vprašanje statusa Kosova možno rešiti na način, ki bi bil v celoti sprejemljiv za obe neposredno vpleteni strani. Žal dolgotrajni pogajalski proces kaže, da so možnosti za kaj takega izčrpane. Prav tako ne kaže, da bi bil glede tega vprašanja možen dogovor v okviru Varnostnega sveta OZN v predvidljivi prihodnosti.

Po drugi strani pa vsi vemo, da ponovno odlaganje rešitve lahko drastično destabilizira velik del regije zahodnega Balkana. In to bi bil najslabši možni izid. Kosovo je predvsem evropsko vprašanje. Slovensko predsedstvo bo gradilo na odločitvah decembrskega Evropskega sveta. Imamo temelje, na katerih se je že izoblikoval konsenz, imamo načelno politično soglasje Evropske unije glede napotitve civilne misije na Kosovo, soglašamo, da ohranjanje sedanjega stanja ni vzdržno in da vprašanje Kosova pomeni poseben problem, ki ga ni možno prenesti na nobeno drugo situacijo v svetu. V teh okvirih bo predsedstvo usklajevalo rešitve, ki bodo uživale najširšo možno podporo znotraj Evropske unije ter hkrati zagotovile dolgoročno stabilnost v regiji.

Kosovo pa seveda ni otok v tej regiji. Za Evropo, za Evropsko unijo so pomembne vse države zahodnega Balkana. Za Slovenijo je ta regija še bolj kot za nekatere druge članice Evropske unije naša neposredna soseščina in sedanje razmere na Balkanu predstavljajo nedokončano zgodbo v geopolitični preobrazbi po koncu hladne vojne. Želimo si njen srečen konec, zanj smo kot Evropska unija tudi odgovorni, dolgujemo ga narodom in kulturam te regije. Stabilnost regije je izjemnega pomena za celotno Evropsko unijo, dosegljiva pa samo znotraj evropske perspektive.

Srbija je imela tradicionalno pomembno vlogo na zahodnem Balkanu. Ključno je, da s pravim pristopom in možnim kratkoročnim turbulencam in oklevanjem navkljub spodbudimo njeno evropsko pot.

Bivša jugoslovanska republika Makedonija je dobila status kandidatke že leta 2005, a je še vedno brez datuma za pogajanja. Izvedla je mnoge uspešne reforme, nekatere mora pa še dokončati in pri tem ji moramo pomagati. Ne sme postati nekakšna ujetnica širših razmer v regiji. Čimprejšnja rešitev statusa Kosova je tudi za njeno notranjo stabilnost zelo velikega pomena.

Izpostavljamo tudi vlogo Albanije, ki je po drugi svetovni vojni živela posebno zgodovino, danes pa jo cenimo zaradi njenega prispevka k stabilnosti v regiji in konstruktivnega odnosa pri reševanju vprašanja bodočega statusa Kosova. V isto kategorijo lahko uvrstimo Črno goro, ki je prav tako resno zastavila pot reform s ciljem vključitve v solunsko agendo.

Post-daytonska struktura Bosne in Hercegovine z mednarodno prisotnostjo ter notranjepolitična nestabilnost v preteklih mesecih nam kažeta, da ta država potrebuje posebno pozornost. Veliko je bilo že narejenega, podpora evropski perspektivi se krepi, a potrebna je nadaljnja pomoč. Ne smemo pozabiti beguncev, ki se še niso vrnili na svoje domove, pa tudi velikih zločinov, ki še niso bili kaznovani. Za evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine in celotne regije so prav sankcioniranje zločinov proti človeštvu, mir in sprava temeljnega pomena.

Številni razlogi zahtevajo nadaljnjo krepitev našega sodelovanja s sosedi, strateškimi partnerji in drugimi. Danes sem že omenjal zunanjo mejo Evropske unije. Onkraj nje imamo pomembne in dragocene partnerje, ki jih moramo bolje vpeti v naše raznolike dejavnosti.

Evropska sosedska politika je dobrodošel vzvod krepitve območja stabilnosti in blaginje onkraj naših meja. Pomembna sta tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. Ne smemo pozabiti niti Ukrajine, niti Moldavije, niti južnega Kavkaza, niti severne Afrike. Potrebujemo intenziven dialog in nove razmere vedno znova terjajo tudi nove oblike konkretnega sodelovanja. Te so zelo dobrodošle.

Želimo si krepitev ustanov in procesov kot sta barcelonski proces in Euro-Med. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam Evropske unije konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del Evropske unije in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše.

Krepili bomo tudi sodelovanje z našimi strateškimi partnerji v svetu. V času našega predsedstva bomo organizirali štiri vrhunska zasedanja: z Združenimi državami, Rusko federacijo, Japonsko ter državami Latinske Amerike in Karibov. Z državami Latinske Amerike in Karibov bomo vzpostavljali sodelovanje pri doseganju trajnostnega razvoja in boju proti klimatskim spremembam ter revščini. Želimo si, da bi v času slovenskega predsedovanja utrdili in po možnosti formalizirali partnerstvo in sodelovanje z Rusko federacijo.

V času slovenskega predsedovanja bo Evropska unija zanesljiva opora bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. EU bo sodelovala pri uresničitvi zavez iz Annapolisa in Pariza. Tako Izraelcem kot Palestincem želimo varno, svobodno in uspešno življenje, pri čemer se bomo zavzemali za sožitje dveh miroljubnih držav.

Spoštovani, prihaja čas nove, okrepljene vloge Evropske unije v svetu. Evropa v leto 2008 vstopa s podpisano lizbonsko pogodbo, z razširjenima območjema evra in Schengna, solidno gospodarsko rastjo, trdnim evrom in s preko tri milijone in pol več delovnih mest kot ob začetku preteklega leta. Veliko razlogov torej imamo, da Svet Evropske unije vodimo ambiciozno, z optimizmom in, naj mi prijatelji v Parizu ne zamerijo, tudi z vizijo. Ta je vedno potrebna. Kajti če ne veš, kam naravnati krmilo, je vsak veter napačen. Vetra pa je veliko, še posebej vetra sprememb. Zadnji dve desetletji spremembe niso pretresle le Evrope, spreminjal se je cel svet. In se bo tudi v naslednjih letih še hitreje kot doslej.

Nekaterih, ki so se že zgodile, še nismo v celoti ovrednotili. Veliko govorimo o gospodarskem vzponu Indije in Kitajske. Konec oziroma ob začetku britanskega predsedovanja leta 2005 sem poslušal nastop predsednika britanske vlade Tonyja Blaira v tem visokem domu in ta je opozarjal na te spremembe, opozarjal, da se krepita dve novi gospodarski velesili, Indija in Kitajska. Mimogrede, ravno ta teden sta obe državi podpisali vrsto medsebojnih gospodarskih in trgovinskih sporazumov. Ti novi dejavniki pospešeno vlagajo v znanje, v raziskave in razvoj, v izboljšanje svoje konkurenčnosti. In povsem pravilno je bilo zaključeno, da to Evropsko unijo sili v razmislek in ukrepanje, da se njen konkurenčni položaj ne bo poslabšal. V zadnjih letih smo veliko naštevali naše pomanjkljivosti in govorili o ukrepih, da jih odpravimo. Veliko teh ukrepov je bilo uresničenih, nekateri žal ne, vendar ob tem ne želim ponovno govoriti o ciljih in zavezah iz lizbonske strategije.

Želim povedati ob koncu, da je premalo, da spremembe, s katerimi se sooča Evropska unija v globalnem svetu, nagovarjamo samo z besedami konkurenčnost in boj proti terorizmu. Oba odgovora sta prava, nista pa zadostna.

Na globalni ravni se namreč Evropska unija sooča z naslednjimi ključnimi izzivi, na katere bo prej ali kasneje morala dati tudi dodatne odgovore ob teh, ki smo jih slišali doslej.

Prvi tak izziv je vprašanje reforme OZN in oblikovanje novega svetovnega reda. Evropska unija lahko pri tej reformi odigra ključno vlogo.

Drugi tak izziv je boj proti revščini. To je ena od absolutnih prioritet. Mednarodna razvojna pomoč, ki jo prispeva Evropska unija, je znatna, vendar ne vedno najučinkoviteje uporabljena. Če hočemo, da bo bolj učinkovita, potem potrebujemo predvsem dvoje: osredotočenje na izobraževanje oziroma dvig izobrazbene ravni v revnih okoljih ter, drugič, kupovanje hrane in drugih izdelkov, ki jih podarjamo preko razvojne pomoči, v državah in v regijah, kamor pomoč usmerjamo. Samo na ta način učinkovito pomagamo krepiti njihovo kmetijstvo in gospodarstvo in dolgoročno pomagamo odpravljati vzroke za revščino. Ko gre za mednarodno razvojno pomoč, mora besedo konkurenčnost nadomestiti beseda sodelovanje. Veseliti se moramo dejstva, da nerazviti postajajo bolj razviti in revni bogatejši. Več držav bo razvitih, več jih lahko prispeva večjo pomoč za odpravo revščine.

Tretji tak izziv je boj proti klimatskim spremembam. Evropska unija je z zaključki lanskega Evropskega sveta postala globalni vodja, s povečano kredibilnostjo in tudi veliko močjo vpliva. In to vlogo je potrebno obdržati. To bomo dosegli tudi tako, da bomo ista merila, ki jih uporabljamo navznoter, uporabili tudi navzven, ko gre za delitev bremen pri boju proti klimatskim spremembam, ko se pogajamo z drugimi globalnimi partnerji.

Seveda četrti takšen izziv je medkulturni dialog. Ta je potreben bolj kot kadar koli doslej. Dolgoročno brez njega ni pogojev za mir v svetu in za odgovor na največje varnostne grožnje sodobnega sveta. Zato smo veseli, da je leto 2008 tudi leto, ko Evropska unija posveča veliko pozornost medkulturnemu dialogu. Veseli smo tudi udeležbe predsednika Evropskega parlamenta na otvoritveni slovesnosti v Ljubljani v začetku meseca in številnih pomembnih dogodkov, ki jih bo v tem sklopu organiziral Evropski parlament. To je vaš zelo velik prispevek k temu, da se, prvič, krepi zavest o potrebi tega dialoga in, drugič, da delamo konkretne korake naprej.

Včasih slišimo, da vse te naštete stvari niso ravno prave prioritete Evropske unije, da bi se morali bolj ukvarjati z domačimi problemi, vendar sem prepričan, da je to preozko gledanje, kajti od tega, kako bomo reševali ta štiri ključna vprašanja v prihodnosti, kako bo Evropska unija zagotovila svojo večjo vlogo in vpliv v globalnem svetu, je najbolj odvisno zagotavljanje miru in varnosti našim državljanom, trajne in varne oskrbe EU z energijo in tudi obvladovanje migracijskih pritiskov na Evropsko unijo.

Bolj bo Unija na teh temeljih sposobna delovati kot globalni dejavnik, večje garancije za mirno in varno življenje in stabilen gospodarski in socialni razvoj bodo imeli njeni državljani.

Spoštovani gospe in gospodje, dovolite mi, da zaključim z obljubo, da se bo Slovenija, oziroma da se je Slovenija lotila te naloge, pred katero je, z vso odgovornostjo po treh letih intenzivnih priprav. Mogoče naše predsedovanje ne bo tako velikopotezno kot francosko, ne tako odmevno kot nemško, in morda naše uradništvo nima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Morda bomo kdaj naredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost, morda celo naivno. Obljubljamo pa, da bomo delali odgovorno, da se bomo posvetili vsebinam. Ne bomo tekmovali za prostor pod žarometi, to za nas ni pomembno. Vemo namreč, kje smo začeli pred 20 leti, ko so Slovenijo mnogi podcenjevali. Zavedamo se, kaj je bilo vse treba narediti zato, da smo uspeli in da smo lahko danes tukaj.

In naša največja želja je, da bi bilo tudi zaradi našega prispevka vsak mesec več zadovoljnih Evropejcev. Da bo nekoč vsak slučajni sprehajalec na ulici poljubnega mesta v Evropski uniji na vprašanje, ali ga skrbi prihodnost Evropske unije, lahko brez premisleka odgovoril: „Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da tudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano.“

Spoštovani gospe in gospodje, danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti. Hvala. (Ploskanje.) <BRK>

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Zahvaljujem se predsedujočemu Svetu, predsedniku vlade, Janezu Janši. Čudovito je, da predseduje Slovenija. Predsedniki skupin bodo kmalu izrazili svoje mnenje, vendar lahko že zdaj v imenu celega Parlamenta rečem, da Evropski parlament podpira Slovenijo pri ustvarjanju uspešne Evropske unije, zato smo prepričani, da bo slovensko predsedstvo uspešno.

Zdaj pa bi rad pozval predsednika Komisije, naj nas nagovori.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospod predsednik, predsednik vlade, poslanci, najprej želim nagovoriti slovensko predsedstvo. Država članica zadnje širitve je prvič prevzela tako pomembno odgovornost. Slovenija je dober primer uspešnosti širitve. Bila je prva država, ki je prevzela euro.

Primer Slovenije kaže, da so zdaj države članice, ki so pristopile k Evropski uniji leta 2004 in 2007, jedro evropskega povezovanja. Kaže tudi zelo pomembna evropska pooblastila, ki jih ima Slovenija. Predsedniku vlade Janšu zagotavljam svojo popolno podporo pri zelo pomembni nalogi predsednika Evropskega sveta v naslednjih šestih mesecih. Dragi predsednik vlade, vi in vaša država sta simbol boja za svobodo, kar je bistvena vrednota Evrope. Zahvaljujem se vam, da ste nas opozorili na veliko praznovanje schengenske širitve. Zelo sem bil ganjen, ko sem bil z vami in drugimi na meji med Slovenijo in Italijo, in ne bom pozabil vaših takratnih besed, s katerimi ste nas spomnili, da je tam pred približno 20 leti jugoslovanska vojska pobijala ljudi, ki so stremeli k svobodi, Italiji in Evropski uniji.

To je bilo izjemno potovanje, na katerega sem se odpravil s portugalskim predsednikom vlade Socratesom in predsednikom Evropskega sveta, in sicer smo konec decembra obiskali Nemčijo, Poljsko in Češko republiko, prav tako pa smo bili na meji med Estonijo in Finsko ter na meji s Slovaško, Madžarsko in Avstrijo, kar je sprožilo čustva v veliko ljudeh.

Mislim, da se moramo tega spominjati glede na sedanje razmere. Predsednik vlade Janša, vaš današnji govor le potrjuje moje trdno prepričanje, da je ta širitev 2004–2007, ki je Evropo združila v miru in demokraciji, dejansko eden od največjih dosežkov v evropski zgodovini, na katerega moramo biti ponosni.

Komisija bo zelo tesno sodelovala s slovenskim predsedstvom v zvezi z osrednjimi vprašanji tega programa, kot je stabilnost Zahodnega Balkana, Kosova in zlasti Bosne, pa tudi v zvezi s širitvijo, evropsko sosedsko politiko, azilom in priseljevanjem, sodelovanjem s strateškimi partnerji in medkulturnim dialogom.

Osredotočil se bom na tri vprašanja, ki so zelo povezana z našo odgovornostjo. Poudaril bi rad tri prednostne naloge: lizbonska pogodba, paket o energiji in podnebnih spremembah ter prenovljena lizbonska strategija.

Leto 2007 je dobro oblikovalo Evropsko unijo. Napredek pri sklenitvi nove pogodbe je izpolnil naša pričakovanja. Unija je upoštevala načrt, ki ga je maja 2006 predložila Komisija: najprej Berlinska izjava, ki je slavila petdeseto obletnico podpisa Rimske pogodbe in oblikovala vizijo za prihodnost Unije; nato junijsko zasedanje Evropskega sveta, na katerem smo se pod nemškim predsedstvom dogovorili o posebnem mandatu medvladne konference; in nazadnje decembrski podpis lizbonske pogodbe.

Postopek doseganja sporazuma je pokazal veliko soglasje držav članic in evropskih institucij o prihodnjem ukrepanju.

Oblikovali smo verodostojno in uravnoteženo pogodbo, ki je po mojem mnenju močna podlaga za prihodnost. Odpravili smo večino neenotnosti in nesoglasij iz prejšnjih institucionalnih razprav. Zato lahko Unija zagotovi uresničitev naše politične prednostne naloge za to leto. Letošnja politična prednostna naloga je uspešna ratifikacija lizbonske pogodbe. Pozivam vse države članice, naj to evropsko pogodbo hitro in odločno ratificirajo.

Komisija bo naslednji teden sprejela paket o podnebnih spremembah in obnovljivih virih energije. Naši predlogi upoštevajo nalogo, ki so si jo zadali vsi predsedniki držav in vlad na lanskem spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, ki so pozvali k natančnim in pravno zavezujočim ciljem.

Komisija zdaj opravlja to nalogo. Z zadovoljstvom opažam, da je to tudi prednostna naloga slovenskega predsedstva Svetu in Parlamenta. Vendar bomo morali trdo delati, da bo paket sprejet do konca leta 2008. Naš paket bo dopolnil predloge, ki so bili lansko leto pripravljeni v zvezi z notranjim trgom z energijo. Evropski energetski trg bo zagotovil več možnosti in boljše cene za evropske državljane, pri čemer je treba izpolniti tri osrednje cilje Evropske unije v zvezi z energijo: konkurenčnost, trajnost in varnost oskrbe.

Že na začetku smo vedeli, da preoblikovanje Evrope v gospodarstvo z majhno proizvodnjo ogljika ni lahka naloga. Vendar moramo zdaj svoje obveznosti obravnavati resno, odgovorno in usklajeno. Komisija bo uravnotežila prizadevanja, ki se zahtevajo od držav članic. Te imajo različna izhodišča, izhajajo iz različnih okoliščin, nekatere so sposobnejše financirati naložbe od drugih. Zmanjšati moramo tudi stroške prilagoditve evropske industrije in obravnavati izzive, s katerimi se srečujejo energetsko intenzivne industrije. Komisija se dobro zaveda teh razmer, kar bodo pokazali naši predlogi.

Vendar od nas ne pričakujte, da bomo zanemarili evropski interes, ki vključuje spodbujanje globalnega prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje varnosti oskrbe z energijo in ustvarjanje konkurenčne prednosti naših gospodarstev. Naša mednarodna verodostojnost in verodostojnost pred evropskimi državljani sta odvisni od uresničitve ciljev, ki so bili določeni marca 2007.

Velik uspeh je bila določitev časovnega načrta za sporazum, vendar naš paket, ki ga bomo obravnavali naslednji teden, jasno izraža našo pripravljenost, da svoje besede podpremo tudi z dejanji.

Paket o energiji in podnebnih spremembah je treba obravnavati kot priložnost Evrope na področju gospodarstva. Spodbudil bo inovativnost in povečal konkurenčnost. Boj proti podnebnim spremembam ne sme ovirati konkurenčnosti evropskih industrij. Unija mora spodbujati globalno prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam, vendar morajo evropske industrije ostati vodilne v svetu. Hkrati bomo ustvarili tudi nove trge in nova delovna mesta ter imeli prednost prvega akterja v veliko navedenih sektorjih.

Čeprav je naš paket namenjen okolju prijaznejši Evropi, bo prispeval tudi k Evropi, ki je prijazna do industrije, zaposlovanja in potrošnikov. Ta pobuda bo koristila vsem stranem.

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta tri leta po ponovnem zagonu leta 2005 spet deluje. Prispevala je k boljšem delovanju evropskega gospodarstva, zlasti k zagotovitvi 6,5 milijona novih delovnih mest v zadnjih dveh letih.

Pričakujemo, da bo do leta 2009 ustvarjenih še pet milijonov delovnih mest. Strukturne reforme prispevajo tudi h gospodarski rasti in k izboljšanju možnosti za evropsko dolgoročno blaginjo. To so zelo spodbudni dosežki.

Pri sprožitvi novega lizbonskega cikla na spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta moramo sprejeti ambiciozne odločitve na področjih raziskav, inovacij, poslovnega okolja, strokovnega znanja in poklicne usposobljenosti.

Komisija pripravlja predloge za vključitev pete svoboščine, tj. prostega pretoka znanja, v evropsko stvarnost, da se spodbudijo inovacije, ki se zagotovijo večjemu številu evropskih državljanov.

Potrebujemo tudi Akt o malem gospodarstvu za spodbujanje rasti malih in srednje velikih podjetij. Ta mala in srednje velika podjetja ustvarijo devet od desetih novih delovnih mest. To je prednostna naloga Komisije za leto 2008.

Evropa ne nazadnje potrebuje aktivne politike trga dela: politike, ki ljudem omogočajo uresničevanje svojega potenciala, in politike, ki državljanom zagotavljajo zaposljivost. Vlaganje v ljudi je najzanesljivejši način za zagotavljanje našim državljanom, da bodo ostali zaposleni ne glede na menjavo delovnih mest. Zagotoviti moramo blaginjo ne samo za nekatere ali za večino, ampak za vse. Zato ostajata vlaganje v ljudi in posodabljanje trgov dela eno od štirih prednostnih področjih novega lizbonskega cikla.

Spodbujati moramo podjetniški duh Evropejcev: ustvarjanje delovnih mest, inovativnost in konkurenčnost so namreč ključni za evropski uspeh. Gospodarske napovedi za leti 2008 in 2009 so že malo manj optimistične, zato moramo te znake obravnavati resno. Zavedamo se, da je vzrok za to finančna nestabilnost na drugi strani Atlantika.

Vendar se moramo boriti proti negativnim učinkom. Naši gospodarski temelji so dobri in trdni. Zavedamo se tudi, da bi lahko gospodarska recesija zmanjšala pripravljenost za dosego gospodarskih in družbenih reform. Napačno bi bilo sklepati iz preteklih izkušenj, čeprav je to morda naravni odziv.

Svetovna konkurenca in blaginja naših državljanov zahtevata, da Evropa nadaljuje svoj proces reforme, da bo postala konkurenčnejše gospodarstvo. To je edini način za ohranjanje našega evropskega modela socialne kohezije.

Eden od ključev za uspeh leta 2007 je bilo učinkovito sodelovanje Komisije s Parlamentom in Svetom. Brez tega partnerskega pristopa se ne bi nikoli sporazumeli o lizbonski pogodbi ali rešitvi zahtevne dokumentacije, kot sta Evropski tehnološki inštitut in program Galileo.

Tristransko institucionalno partnerstvo med Parlamentom, slovenskim predsedstvom Svetu in Komisijo bo ključno za uspeh leta 2008. Ratificirana Pogodba, usklajen paket o energiji in podnebnih spremembah ter izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta bodo zagotovo prispevali k temu, da bo leta 2009 Evropa samozavestnejša in bolje pripravljena na obvladovanje izzivov.

Nazadnje se želim zahvaliti predsedniku Pötteringu za njegove čestitke ob petdeseti obletnici prvega zasedanja Evropske komisije. Za to institucijo je bilo potovanje od leta 1958 zagotovo dolgo. Evropska komisija je bila v središču evropskega procesa združevanja kot vir dinamike in ambicij za vse, ki verjamejo v evropski projekt. Ponosen sem, da to institucijo vodimo na začetku 21. stoletja, ko se srečujemo z novimi izzivi in potrebujemo nove rešitve.

Evropska komisija bo ostala zvesta Walterju Hallsteinu in vsem ustanovnim očetom, ki so pred 50 leti ustanovili to veliko institucijo kot osrednjo akterko v našem skupnem projektu. V tesnem sodelovanju s Parlamentom in Svetom bomo še naprej spodbujali svoje skupne cilje: močno in odprto Evropo ter Evropo svobode, blaginje in solidarnosti. Trdno smo prepričani, da bomo v sodelovanju s slovenskim predsedstvom in predsednikom vlade Janšem dosegli konkretne rezultate za naše državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Komisije. Citiral bom izjavo Walterja Hallsteina z dne 16. januarja 1958, s katero je naslovil komisarje: „Vaše delo bo obrodilo sadove, vendar le v tesnem sodelovanju z drugimi organi, zlasti s Svetom ministrov in parlamentarno skupščino.“ Konec navedka.

Danes se ta skupščina imenuje Evropski parlament in to, kar je veljalo za leto 1958, velja tudi za leto 2008, zato ne dvomim, da bodo evropske institucije uspešne, če bodo sodelovale.

 
  
MPphoto
 
 

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Evropskemu svetu, predsednik Komisije, gospe in gospodje, vesel sem, da si Skupina Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) in Evropskih demokratov želi, da bi bila Evropa leta 2008 učinkovita in sposobna obvladovati zaskrbljenosti svojih državljanov, kar je tudi želja slovenskega predsedstva Evropski uniji.

Predsednik vlade Janša, Slovenija, vaša ljubljena država je država, ki dejansko deluje. To dokazujejo makroekonomski kazalci in narava politične razprave. Slovenija si najbolj prizadeva za to, da bi se ljudje počutili kot del Evrope.

Slovenci so med najučinkovitejšimi pri doseganju lizbonskih ciljev. Slovenija je bila na poti od pristopa k EU leta 2004 zelo uspešna.

Slovenija je to, kar smo mi dosegli ali skoraj dosegli v petdesetih letih, dosegla v desetih, hkrati pa je morala izvesti težek prehod s socializma na tržno gospodarstvo, ne da bi škodovala družbi.

Močno privatizirano gospodarstvo, stabilna inflacija, povišanje plač, sorazmerno nizka stopnja brezposelnosti in predvsem močna valuta so vam leta 2007 omogočili vstop v euroobmočje. Vstopili ste tudi v schengensko območje, zdaj pa ste prva do novih držav članic, ki predsedujejo EU.

Slovensko predsedstvo nedvomno zaznamuje povezovanje novih držav članic z Evropsko unijo. Prevzeli ste odgovornost izvajanja postopka ratifikacije lizbonske pogodbe z usmerjanjem prizadevanj 27 držav članic za obvladovanje izzivov glede energije in podnebnih sprememb ter rasti in zaposlovanja, s katerimi se srečuje Evropa, z nadaljevanjem procesa vključevanja Zahodnega Balkana, z zagotavljanjem svojega prispevka prek pobud za Evropsko leto medkulturnega dialoga, ki bo zagotovil možnost spodbujanja vrednot odprtosti, tolerantnosti in dialoga, ki so središče evropskega projekta, zato slovensko predsedstvo kaže, da zdaj države, ki so vstopile v EU od leta 2004, poznajo institucionalne zadeve EU ter tudi notranje delovanje in način zagovarjanja evropskih interesov na mednarodni ravni.

Predsednik Sveta, skupina PPE-DE bo podpirala vas in uresničevanje vaših prednostnih ciljev. Prihodnost Evrope bo odvisna od začetka veljavnosti lizbonske pogodbe. Zato je treba učinkovito izvesti ratifikacijo, da bodo novi instrumenti na voljo do volitev v Evropski parlament leta 2009. Naša skupina bo tudi podprla vaša prizadevanja za sprožitev novega cikla lizbonske strategije ter zagotovitev uspešne, uravnotežene in okolju prijazne prihodnosti za Evropo ter gospodarstva, ki bo lahko izkoristil priložnosti, ki jih zagotavlja globalizacija.

Zato mora Evropa za zagotovitev ugodnih pogojev za socialno rast, oblikovanje znanstvenih in inovacijskih smernic za rast ter iskanje rešitev na področju demografskih izzivov, oskrbe z energijo in podnebnih sprememb imeti vodilno vlogo pri pogajanjih s svetovnimi partnerji o sistemu po Kjotu.

Predsedujoči Svetu, v zvezi z Balkanom in možnostjo vključitve Zahodnega Balkana v Evropo bomo podprli vaša prizadevanja za spodbujanje stabilnosti in sodelovanja v regiji, ker je od tega odvisna varnost in uspešnost celotne EU.

EU in vaše predsedstvo morata opraviti svoj del naloge pri reševanju vprašanja statusa Kosova. Slovenija je pogosto opravljala vlogo povezovalke med vzhodom in zahodom Evrope v zgodovinskem in geografskem smislu, kar je pridobitev za EU in njene države članice. Slovenija je kot križišče vseh vplivov, ki so zaznamovali zgodovino naše celine, ter stalni prehod za ljudi, blago in vse vrste kulturnih tokov. Slovenija bo v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga celovito spodbujala dialog med različnimi kulturami, verami ter verskimi in duhovnimi tradicijami.

Gospod predsednik, predsedujoči, gospe in gospodje, to izjavljam v imenu skupine PPE-DE, saj se veselim učinkovite in uspešne Evrope leta 2008. Predsedstvo EU je, kot ste dejali, nedvomno precejšen izziv za državo, kot je Slovenija, zlasti glede na njene človeške vire in obseg državne uprave. Predsedujoči, druge države članice EU, npr. Luxembourg in Avstrija, so večkrat dokazale, da evropsko prepričanje, tradicija in delovanje niso odvisni od velikosti držav.

Slovenskemu predsedstvu želim veliko sreče.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu svoje skupine želim ponovno poudariti, kar sem dejal vam, predsedniku vlade, ob dveh priložnostih v Ljubljani: kot skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo pripravljeni podpirati vaše predsedovanje po vseh svojih močeh. Kot ste upravičeno dejali, ima to predsedovanje zgodovinske razsežnosti. Predsedstvo države, ki se je razvila iz komunističnega diktatorstva, česar se ne sme podcenjevati, in katere predsednik vlade je bil sam žrtev tega diktatorstva, si zasluži popolno podporo vseh demokratov in pomeni veliko priložnost za ponovno osvojitev src ljudi, ker Parlamentu in Evropi ponovno zagotavlja priložnost, da spoznata, da je sprememba mogoča ter da svoboda dolgoročno vedno prevlada in demokracija vedno zmaga.

Vaša država dokazuje tudi naslednje: nobeno diktatorstvo na svetu dolgoročno ne bo uspevalo. Obstaja lahko le 10, 30 ali 100 let, vendar na koncu vedno zmaga demokracija, kar je pozitiven znak.

Vaše uvodne izjave, ki izražajo objektivnost, morajo zaznamovati celotno leto 2008. Ne vem, kaj nas čaka v drugi polovici leta, ampak danes smo vsaj razpravljali o politiki, kar zelo cenimo.

Dejstvo, da smo danes razpravljali o politiki in ne o osebnih zadevah, je morda prva razlika v primerjavi z drugo polovico tega leta. Zanimivo je, da nam je že zdaj uspelo doseči nekaj razlik. Ena razlika, ki bi jo rad poudaril, je, da širitev Evropske unije ni končana. Širitev Evropske unije je zdaj v fazi pogajanj. Pogajanja potekajo z Makedonijo, Hrvaško in Turčijo.

Razkrili ste, da je cilj pogajanj s Turčijo njeno članstvo. Predsedstvo Sveta si tega v drugi polovici leta 2008 ne želi. Od Sveta zahtevamo pojasnitev. Ali je cilj tekočih pogajanj s Turčijo njeno članstvo ali ne? To je eno od najpomembnejših vprašanj, ki jih morate med svojim predsedovanjem Svetu v okviru trojke najprej in čim bolje pojasniti.

Druga razlika, ki smo ji pozorno prisluhnili, je, da so evropske institucije po vašem mnenju dovolj močne, da lahko s svojimi prizadevanji oblikujejo sosedsko politiko. To ste dobro povedali. To jasno zavrača ločene institucije Sredozemske unije, ki jih je predlagal naslednik mandata predsednika Sveta. Zelo dobro, tudi v zvezi s tem vas podpiramo.

(Ploskanje.)

Vidimo lahko torej, da v Svetu obstaja nekaj razpok, vendar se lahko zanesete, gospod Janša, da vas podpira skupina socialdemokratov.

Predsedujoči Svetu je govoril o odprtju schengenskih mej. Tudi to je pomembno vprašanje, zato se vam zahvaljujem za izjemno priložnost, ki jo svoboda gibanja zagotavlja našim državljanom. Zahvaljujem se vam tudi za jasno izjavo, ki prihaja iz države, kot je Slovenija, države z zgodovino, ki jo obravnavate kot priložnost za svobodo vašega naroda, ker se s tem borite tudi proti skrajni desnici v Evropi, ki zlorablja svobodo vseh s širjenjem strahu pred Evropo, zaradi česar se ljudje bojijo kakršnega koli nepredvidljivega razvoja, namesto da bi jim predstavila priložnosti, ki jih zagotavlja svoboda.

(Ploskanje.)

Predsednik Komisije, za vas imam prošnjo. V Nemčiji je zdaj v središču razprave selitev podjetja Nokia. Pravkar ste dejali, da je gospodarstvo Evrope zelo odvisno od malih in srednje velikih podjetij. To je res, vendar je še vedno zelo veliko število delovnih mest v industriji. V moji državi minister za gospodarstvo za zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija zdaj trdi, da naj bi se selitev podjetja Nokia iz Bochuma v Nemčiji v Romunijo financirala s sredstvi EU. Tega ne verjamem, vendar bi vas prosil, če lahko to preverite in pojasnite, da to ni res; če ta retorika ni resnična, bo to, čeprav je neprijetno in boleče, le voda na mlin tistih, ki nasprotujejo gradnji enotne Evrope. Zato je zelo pomembno, da se to vprašanje pojasni.

(Ploskanje.)

Imam še zadnjo pripombo za predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Komisije. Walter Hallstein je bil zagotovo velik mož. Kot eden od ustanovnih očetov Evropske unije in eden od predsednikov Komisije je veliko prispeval, vendar so se nasledniki Hallsteina v 50 letih že oddaljili od njegovih ustanovnih načel, kar lahko vidimo v vašem primeru, gospod predsednik. Gospod Hallstein je bil goreč zagovornik članstva Turčije v Evropski uniji. Vi in vaši kolegi pa ste v zvezi s tem nekoliko skeptični. S tega vidika je bil Walter Hallstein zagotovo pomemben Evropejec.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Najlepša hvala kolegu, Martinu Schulzu. Konvencije tega parlamenta mi onemogočajo oziroma navajajo, da je neobičajno, da bi ustrezno odgovoril predsedniku v zvezi z ironičnimi pripombami predsednikov skupin. Če bi opravljal drugo vlogo, bi vam z veseljem odgovoril, vsekakor pa se vam zahvaljujem za prijazne besede o Walterju Hallsteinu.

 
  
MPphoto
 
 

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, rad bi komentiral nekaj pripomb predsednika vlade Janše. Predsedujoči, moja skupina se obrača na vas z enostavnim sporočilom: „Evropa pričakuje“. Pričakuje, da bo leto 2008 leto napredka. Napredek pa pričakujemo zdaj. Zato pričakujemo od vašega predsedstva, da bo ta izziv obvladalo.

Ne dvomim, da ga ne bo. Ali ni odločen Slovenec dvignil svojo pest proti mogočemu cesarstvu in najprej izjavil: „Vse poti ne vodijo v Rim!“? Prav tako ne vodijo v Pariz in to ni začetek francoskega predsedstva. To je zgodovinski začetek za države, ki so pristopile k Uniji leta 2004.

Predsedujoči, vaša država je morda majhna, vendar vemo, da je mogočnega duha in da evropski Davidi pogosto bolje opravljajo predsedovanje kot njeni Golijati. Program vašega predsedstva kot običajno združuje tiho ambicijo in sporazumnost, ki lahko združita našo celino. Taka enotnost bo bistvena za zgodnjo ratifikacijo lizbonske pogodbe in zagotovitev podpore za medinstitucionalni sporazum o načinu upravljanja Evrope v skladu z novo Pogodbo.

V zvezi z medinstitucionalnim sodelovanjem si želimo intenzivnejšega dialoga z vami in večjo prisotnost vaše vlade v tej sejni dvorani. Obžalujemo, da je bil včeraj vaš sedež prazen, saj smo poslušali prvega gosta v našem letu medkulturnega dialoga.

Vaš program poudarja pomen notranje dinamike, ki je, gospod Schulz, način ustvarjanja delovnih mest in njihovega ohranjanja na tej celini: notranja dinamika. Predsedujoči, na vas se zanašamo, da boste okrepili enotni trg za energijo, telekomunikacije in zdravstvene storitve. Evropska unija težko prepričuje svoje državljane, da dodaja vrednost vsakdanjemu življenju, zato bi bilo na podlagi jasnih primerov hitrejše zdravniške oskrbe, nižjih računov in večje izbire potrošnikov nespametno zanemariti predloge v zvezi z s pravicami bolnikov le zaradi tega, ker so sporni.

Na drugih področjih se boste morali bolj potruditi, zlasti z vašimi predsedniškimi kolegi, ki si osebno prizadevajo za spodbujanje jedrske energije kot rešitev za podnebne spremembe. Solidarnost in delitev bremena sta bistvena za uspešno zmanjševanje emisij in doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije. Kot je dejal predsednik Barroso, mora Unija leta 2008 pokazati, da lahko lepe besede o boju proti podnebnim spremembam spremeni v dejanja.

Napredek na Zahodnem Balkanu je upravičeno ena od vaših prednostnih nalog, vaše izkušnje in razumevanje v zvezi s tem območjem pa bodo pomagale naši Uniji. Vendar domnevam, da vaše mišljenje, da so razmere v Bosni in Hercegovini resnejše kot na Kosovu, ne izraža večinskega mnenja Unije. Poleg tega tudi nisem prepričan, da je to dober način spodbujanja prebivalcev Bosne in Hercegovine. Če želite s tem pomiriti Srbijo, vam ne bo uspelo. Napredek bi lahko zagotovila omilitev razmer v zvezi z neodvisnostjo Kosova s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom. Vendar medtem, ko gospod Đelić načrtuje obisk v Bruslju, moja skupina zelo močno poudarja, da podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ni mogoč brez popolnega sodelovanja Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

(Ploskanje.)

Serge Brammertz, novi glavni tožilec, mora videti sveže dokaze o sodelovanju. Predsedujoči, nihče od nas ne želi, da bi Srbija ostala na robu Evrope, vendar bi jo lahko vljuden in konstruktiven odnos vašega predsedstva vključil v dogajanje, kar bi tudi prispevalo k temu, da bi predala Ratka Mladića.

Do takrat pa, kot pravite v Sloveniji, „molite za dobro žetev, vendar še naprej okopavajte“.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley , v imenu skupine UEN.(GA) Gospod predsednik, Slovenija je prevzela odgovornost predsedovanja EU v času velikih izzivov. Evropske države morajo ratificirati Pogodbo; v središču so razmere na Balkanu; na ravni EU je treba doseči sporazum o energetskem svežnju; poiskati je treba novo rešitev spora med Palestino in Izraelom.

v imenu skupine UEN. – (EN) Kot so upravičeno komentirali že kolegi, je seznam nalog Evrope neskončen. Obseg tem in odločitev ter pomembnih in spornih področij, ki jih je treba obravnavati, je velik.

Namesto, da vam pridigam o tem, česa niste storili ali česa morda drugi ne bodo storili v prihodnosti, se bom na kratko osredotočil na tri področja.

Prvič, ratifikacija reformne pogodbe, lizbonske pogodbe, je bistvena za nadaljnji razvoj Evropske unije.

Drugič, v zvezi s prihodnjo širitvijo moramo zagotoviti državam kandidatkam možnost in priložnost, da v bližnji prihodnosti postanejo članice Evropske unije.

Tretje in po mojem mnenju najpomembnejše vprašanje pa je Kosovo in tamkajšnje razmere, zato je treba zagotoviti miren prehod z njegovega sedanjega statusa na prihodnji status, kakršen koli že bo. Že zdaj smo videli precejšen napredek Kosova, kjer skupne policijske enote iz obeh etničnih skupin skupaj patruljirajo na svojih območjih in kjer ne obstaja več pojem ene policijske enote za posamezne ljudi, ampak skupna policijska enota za vse prebivalce Kosova.

Predsednik vlade, kot upornik in intelektualec hkrati, še zlasti pa kot demokrat in razumen človek, ste s svojimi izkušnjami svojo državo privedli iz mračnega obdobja komunizma v svetlejšo prihodnost, ki je včasih zatemnjena zaradi energetske krize, in prihodnost Evropske unije; taka podoba in predstava sta bistveni za prebivalce Bosne, Srbije, Kosova in seveda Turčije.

Veselim se dela z vami in vašo vlado. Čeprav je vaša država majhna, je mogočnega duha in visokih vrednot. Kot ste že dokazali na začetku tega procesa, se ne bojite večjih od sebe in zavzamete svoje stališče,. ko vas skušajo zatreti. Najpomembnejše pa je, da vaše delo izraža moralno gotovost v razmerju do države, iz katere prihajate.

Evropska unija zdaj potrebuje nove junake, tj. junake, ki vedo, kako je biti nesvoboden, brez svobode govora in demokracije. Ti lahko spremenijo tok mračne zgodovine evropske celine v pozitivno smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, zelo smo čustveni, ko govorimo o Evropi in o tem, kar je dosegla kot model miru in demokracije ter kaj lahko doseže pri spodbujanju svobode in blaginje ljudi ter kot središče inovacij in doslednosti pri obvladovanju globalnih okoljskih izzivov.

Zato vas danes z veseljem pozdravljamo, vendar obžalujemo, da je ta izkušnja na nek način osamljen primer, saj so, kot veste, ena od reform lizbonske pogodbe volitve za predsednika Evropskega sveta. To nas skrbi, delno tudi zaradi tega, ker nobeden od kandidatov, ki so se predstavili, po mojem mnenju ne bi veliko prispeval k uresničevanju cilja Evrope.

Pri tem bi rada omenila nekatera vprašanja, ki so zlasti pomembna za skupino Verts/ALE. Kot je omenil predsednik Komisije, mora biti v času vašega predsedovanja predložen „energetski sveženj“: to je rezultat dela celotnega lanskega leta in vemo, da v zvezi s tem vlada splošen nemir, prav tako pa se že izvajajo ukrepi in pritisk, da se zmanjšata njegova vrednost in vpliv. Verjamemo, da bo glavni cilj vašega predsedstva zatreti pritisk velikih in majhnih akterjev, da bi se omejil in zmanjšal vpliv teh ureditev.

Poleg tega se bomo še naprej borili proti načelom, za katere menimo, da bodo sporni. Po našem mnenju gospodarstvo, ki temelji na nizkih emisijah ogljika, pri čemer naslavljam tudi predsednika Komisije, ne more biti jedrsko gospodarstvo; financiranje in zapravljanje časa za novo jedrsko prihodnost, ki še ne obstaja, ali za drage tehnologije z neznano uporabo, kot sta sekvestacija in shranjevanje ogljika, dejansko neposredno konkurirajo pravim obnovljivim virom energije, ki jih moramo financirati in spodbujati: sončna in vetrna energija ter varčevanje z energijo, pri čemer je slednja možnost najbolj obetavna na področju inovacij in zaposlovanja.

Druga pomembna naloga med vašim predsedovanjem bo usklajevanje ozemeljskega razvoja in razvoja mest, ki bo zlasti pomembno vprašanje za spomladanski vrh in spremljanje leipziške listine: varovanje kakovosti naših mest in krepitev ozemeljske kohezije morda nista tako pomembna kot druga vprašanja, vendar menimo, da sta bistvena za boj proti podnebnim spremembam.

Med vašim predsedovanjem bo verjetno oblikovana tudi zakonodaja o odpadkih. Izredno zaskrbljeni smo nad tem, kar se dogaja v naši državi, v Neaplju, ter nad tem, da je navidezno podpiranje hierarhije strategij za odpadke, ki dajejo prednost preprečevanju in ponovni uporabi, dejansko v nasprotju z besedilom te zakonodaje, ki daje prednost sežigalnicam, kar pa po našem mnenju vsekakor ni način reševanja težave odpadkov.

Zelo radi bi videli, ali vaše predsedstvo dejansko podpira to institucijo, kar bo razvidno iz obravnavanja dveh področij, tj. trgovine in varstva podatkov. Močno se boste morali boriti z nekaterimi vašimi kolegi o vprašanju privolitve Parlamenta v sporazume o gospodarskem partnerstvu z državami AKP, ki so po našem mnenju po močnih razhajanjih z afriškimi državami, ki so se pojavila v Lizboni, tako pomembni kot še nikoli. Poleg tega obstaja vprašanje svobode dostopa do pogajalskih dokumentov v zvezi s sporazumi o partnerstvu in sodelovanju z državami, kot je Kitajska. Pomislite, da Evropski parlament še ni bil obveščen o poteku teh pogajanj. Vse se izvaja popolnoma diskretno. Menimo, da bi bilo treba o tem vprašanju sprožiti javno razpravo in da je treba Parlament vsaj obvestiti, kako pogajanja potekajo.

Predsedujoči, nazadnje bi rada izpostavila vprašanje varstva podatkov. Zavedamo se, da Svet načrtuje sprejetje sklepa v zvezi s tem med vašim predsedovanjem, vendar vas prosimo, da ste pogumni in zahtevate, da se izvajanje tega okvirnega sklepa preloži na čas po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe, ker bi to Parlamentu omogočilo neposredno sodelovanje pri reformi; poslanec iz moje vrste vas bo pozneje v zvezi s tem ponovno nagovoril, jaz pa vas prosim, da med vašim predsedovanjem organizirate prvo nacionalno konferenco o Romih. To bo bistveno prispevalo k medkulturnemu dialogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, predsedstvu Slovenije kot novi državi članici so predhodniki naložili precej nehvaležne naloge. Vendar morate v zvezi z ratifikacijo lizbonske pogodbe zagotoviti, da nobena država članica, razen Irske, ne doživi neuspeha pri organizaciji referenduma, vključno z državami, ki so se temu trdno zavezale. To bi bil korak nazaj v času, ko naj bi se državljani EU in institucije zbliževali. Odkrito povedano bi si zaslužili, da vam zastavijo plemenitejše cilje.

Predsedstvo bo moralo na socialni ravni najprej izpolniti težko nalogo ponovnega obravnavanja dveh simboličnih osnutkov direktiv; eden obravnava delovni čas in znane nehvaležne izključitve, drugi pa začasno delo in enako obravnavanje zaposlenih. Prav tako se predsedstvo ne bo moglo izogniti bistveni razpravi o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z nedavnima sodbama Sodišča Evropskih skupnosti v primerih Laval/Vaxholm in Viking Line, ki zagotavljata legitimnost socialnega dampinga. Poleg tega je moja skupina zahtevala, da se razprava o tem vprašanju vključi v dnevni red prihodnjega parlamentarnega zasedanja. To pa ponovno izpostavlja težavo Bolkensteinove direktive in določb pogodbe, na kateri temelji. Tako nastane zmeda, saj zdaj poteka ratifikacija novega besedila, ki vključuje vse te določbe.

Na družbeni ravni se Evropa zdaj srečuje tudi z vedno večjimi zahtevami za višje plačilo. Njen delež dodane vrednosti se dejansko zmanjšuje že nekaj desetletij. Še nikoli ni bil tako majhen, kot poudarja tudi finančni tisk. Vendar je Evropska centralna bank zagrozila, da bo zvišala obrestne mere, če se izpolni ta, sicer zakonita, zahteva, kljub dejstvu, da dobiček po ugotovitvah strokovnjakov še nikoli ni bil tako visok. Če tega vprašanja ne bomo vključili v dnevni red, se bo kmalu samo uveljavilo. Opozarjam, da skupni dokument nemškega, portugalskega in slovenskega predsedstva v točki 68 poudarja, da bo „splošni cilj treh predsedstev krepitev evropskega socialnega modela kot sestavnega dela lizbonske strategije“. Kot pravi star rek, kakovost spoznamo šele, ko se o njej sami prepričamo.

Poudaril bi rad še eno občutljivo vprašanje: vprašanje nezakonitih priseljencev. Sedanji osnutek direktive o vračanju priseljencev označujejo organizacije, ki ščitijo človekove pravice, kot „sramotno direktivo“. Sprejetje sedanjega osnutka direktive bi izničilo dobre namene, ki jih je izrazila EU v okviru medkulturnega dialoga.

Za konec bi rad omenil vprašanje Kosova. Preden se sprejme kakršna koli odločitev, bi bilo zagotovo primerno pojasniti tridelno vprašanje. Prvo vprašanje je, kako je mogoče razložiti dejstvo, da je pomoč mednarodne skupnosti v višini dveh milijard eurov v sedmih letih povzročila neobstoječi gospodarski razvoj, endemično revščino, 50-odstotno stopnjo brezposelnosti ter širitev korupcije in mafijskih mrež? Drugo vprašanje je, kako je mogoče razložiti dejstvo, da 17 000 vojakom Nata ni uspelo preprečiti uničenja na ducate pravoslavnih objektov, ugrabitev ali umorov na stotine prebivalcev Kosova iz manjšinskih skupnosti ter prisiljenih izgnanstev več tisoč drugih? Zadnje vprašanje pa je, kako bosta enostranska izjava o neodvisnosti Kosova in nadomestitev Unmika z Evropsko unijo rešila te bistvene težave, hkrati pa zagotovila stabilnost Balkana? Zelo me zanima vaš odgovor.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil predsedujočemu za prijeten obisk v Sloveniji pred božičem. Predsedujoči, upam da boste vodili Evropski svet bolje, kot ste vodili vodje skupin na seji: večino časa ste porabili za svoj govor, rekli pa niste nič, kar ne bi vedeli že prej, ministrom, od katerih bi pričakoval, da poznajo svoja področja, pa niste dovolili, da odgovorijo na večino naših vprašanj, nato pa niste poslali odgovorov v pisni obliki. Parlament ima tudi opozicijo z določenimi pravicami.

Včeraj sem prejel peticijo 571 slovenskih novinarjev, ki vas obtožujejo, da niste spoštovali njihove svobode tiska. Ali boste odobrili neodvisno raziskavo?

Prejšnji teden je bilo poročano, da ste zahtevali od Portugalske, da prekliče morebitni referendum, ki ga je podprla večina portugalskih volivcev. Ali vas lahko spomnim na obstoječo Pogodbo iz Nice, ki od vas zahteva, da vse odločitve sprejemate čim bližje državljanom? Preklic referenduma krši ta člen. Države članice lahko kritizirate, vendar jih ne smete kaznovati, ker so za ratifikacijo še vedno pristojne države članice. Vedenje predsedstva in Evropske komisije je zadeva Skupnosti. Spoštovati morate nacionalne postopke ratifikacije. Ko nekaj rečete, morate države članice opomniti, da imajo skupno pravno obveznost, da oblikujejo svojo zakonodajo čim bližje državljanom.

Če vi in Evropska komisija kršite ta člen Pogodbe, kršite Pogodbo. S predsedniki vlade sodelujete v političnem sporazumu za preprečitev referenduma. Ta sporazum krši Pogodbo. Komisija mora to preprečiti, namesto da podpira poskus neupoštevanja evropskega naroda. Še enkrat preberite člen 1 Pogodbe o Evropski uniji: „Odločitve se sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“. Kako lepa poved bi to bila, če bi se dejansko uporabljala.

Lizbonska pogodba je bila sklenjena v najbolj zaprtem krogu in najdlje od volivcev. Zdaj se zdi, da lahko le Irska reši našo evropsko demokracijo. Vendar bi lahko Svet objavil vsaj prečiščeno različico lizbonske pogodbe, da bi lahko prebrali, kar ste podpisali. Madžarska je 17. decembra 2007 podpisala besedilo, ki ga še niti ni prejela. Tako sprejemanje odločitev ni v tesni povezavi z državljani ali poslanci.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Bonde, od vas kot predsednika vaše skupine in od vaših kolegov pričakujemo, da boste izpolnili svoje dolžnosti kot poslanci Parlamenta. Obvladajte svoje izzive, namesto da obsojate druge.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, kot poslanec iz Koroške, ki je neposredna soseda Slovenije, mi je v navdih in veselje, da bo zdaj država, ki je še pred 20 leti trpela pod jarmom komunizma, šest mesecev vodila Evropsko unijo. Meni to pomeni dokaz, da bo pot evropskega združevanja, ki je ne ovirajo več katastrofe 20. stoletja, prinesla svobodo in enotnost.

Glavni cilj slovenskega predsedstva Svetu je vključiti v Evropsko unijo vse države nekdanje Jugoslavije, kar je po mojem mnenju pravilno in pomembno, da se ozemeljsko zaključi ta proces evropskega združevanja. Menim, da je to veliko bolj pomembno kot na primer pristopna pogajanja z državo, kot je Turčija, katere osnovno ozemlje je v Anatoliji v Aziji.

Menim, da bi moral ta proces vključevanja držav nekdanje Jugoslavije v EU potekati zlasti tako, da lahko Evropejci delujejo brez vpliva oblasti zunaj Evrope, na primer Združenih držav Amerike in Rusije. Upam, da bo lahko Slovenija upoštevala predvsem željo Hrvaške po članstvu v EU, in da na primer spori v zvezi z ribolovnimi območji med Hrvaško in Slovenijo tega ne bodo ovirali, ker je Hrvaška kot ena od držav nekdanje Jugoslavije poleg Slovenije nedvomno srednjeevropska država, ki je najbolj pripravljena za Evropo in demokratično zrela.

Pri vprašanju Kosova, ki bo nedvomno najbolj obremenil slovensko predsedstvo Svetu, je treba na eni strani upoštevati pravico vseh skupin ljudi do samoodločbe in pravico večine albanskih Kosovčanov, na drugi strani pa je treba upoštevati tudi zgodovinske pravice Srbov. Kosovo ne sme postati satelitska država Združenih držav, prav tako pa se Srbija ne sme zateči pod okrilje Kremlina v Moskvi. Neodvisnost Kosova ne sme postati model za turški Severni Ciper. Doseči je treba stabilnost na Balkanu in zaključiti proces evropskega združevanja v ozemeljskem smislu.

Na kratko bi rad izpostavil tudi dvostransko vprašanje med Slovenijo in Avstrijo: vprašanje topografskih znakov na Koroškem. Upam, da bo avstrijska zvezna vlada kmalu našla pravično rešitev, ki bo predvsem ustrezala dobro zaščiteni slovenski manjšini v Avstriji. Iz istega razloga upam, da bo tudi Slovenija našla razumno rešitev v zvezi z nemško govorečo preostalo avstrijsko manjšino v Sloveniji in jo bo priznala kot prvotno manjšino ter da bodo kulturne konvencije med Avstrijo in Slovenijo celovito obravnavale ta vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Mihael Brejc (PPE-DE). – Spoštovani, program slovenskega predsedovanja vsebuje vse pomembne in aktualne teme tega časa in je dobra osnova za delo v tem polletju. Dve minuti mi omogočata, da se omejim le na eno od področij, to so državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in tu pričakujem, da bo slovensko predsedstvo namenilo ustrezno pozornost spremljanju delovanja informacijskega sistema „SIS 1 for all” in pospešilo implementacijo „SIS 2”.

Oblikovanju skupne azilne in migracijske politike, ki mora temeljiti na tesnem sodelovanju z državami tranzita in izvora. Trenutno obstaja 27 različnih režimov in pristopov k reševanju te problematike in seveda si ne delamo utvar, da bi bilo mogoče tako zapleteno vprašanje urediti v tako kratkem času, vendar pa se je treba lotiti te težavne naloge.

Tretje področje je sodelovanje s Frontexom, kjer naj slovensko predsedstvo na osnovi analize poročila Komisije pripravi smernice za prihodnje delovanje te agencije. Četrto področje zadeva nujno harmonizacijo evropske vizumske politike in oblikovanje pravnih podlag za začetek delovanja evropskega vizumskega informacijskega sistema.

Rdeča nit vseh dosedanjih predsedovanj je boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Podpiram predlagane ukrepe in predlagam, da se končno začnemo ukvarjati tudi z vzroki terorizma.

Slovenija je ena najuspešnejših članic Evropske unije na področju e-uprave in tudi odstranjevanja administrativnih ovir, zato pričakujem, da bo na vsakem od področij predsedovanja drugim članicam ponudila dobre prakse iz slovenskega okolja. Nadejam se tudi dobrega sodelovanja slovenskega predsedstva s Parlamentom in Komisijo in sem prepričan, da bo tudi po slovenskem predsedovanju mogoče reči, da je Evropska unija stopila še en korak naprej.

 
  
MPphoto
 
 

  Borut Pahor (PSE). – Ponosen sem, da danes predsednik slovenske vlade govori Evropskemu parlamentu kot predsedujoči Evropskega sveta. To ne govori samo o dramatičnih spremembah, ki smo jim bili priča, kot je rekel predsednik vlade, v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih, ampak govori o skoraj nepredstavljivih spremembah, ki smo jim bili priče v sami Evropi, v tem zgoščenem času zgodovine.

Podpredsednica Evropske komisije je v Ljubljani lepo rekla, da pomeni začetek predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu konec ločnice med starimi in novimi članicami Evropske unije.

Jaz bi rad nadgradil to lepo misel in bi rekel naslednje: do nedavnega smo lahko v glavnem poslušali, kaj kandidatke in potem nove članice Evropske unije pričakujejo od Evropske unije. Danes ima Evropa vso pravico vprašati predsednika slovenske vlade in Slovenijo kot predsedujočo državo, kaj lahko Evropa pričakuje od Slovenije. Mislim, da gre za nek izjemen zgodovinski dogodek, ki ima svoje simbolne in stvarne konsekvence.

Po mojem osebnem prepričanju lahko pričakuje največ, kar lahko Slovenija da. Po mojem mnenju je Slovenija dobro pripravljena in je povsem osredotočena na svojo mednarodno vlogo in vlogo predsedujoče v Evropskem svetu.

Rad bi se zahvalil kolegu Schulzu za podporo naše skupine slovenskemu predsedstvu in tudi jaz kot predsednik največje opozicijske stranke v Sloveniji, tj. Socialnih demokratov, bi rad tukaj temu visokemu domu zagotovil, da v luči parlamentarnih volitev, ki bodo sledile takoj koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, evropske politike predsedovanja slovenske vlade Evropski uniji ne bom izkoriščal za to, da bi to postala tarča ali žrtev naših skupnih naporov za to, da Slovenija uspe v svoji pomembni mednarodni nalogi. Uspeh predsednika vlade bo uspeh predsednika slovenske vlade, vse Slovenije in tudi moj uspeh.

Prepričan sem, da bomo po koncu predsedovanja Slovenije lahko ugotovili, kot je nekdo rekel, da ni majhnih in velikih članic Evropske unije, da so samo tiste, ki so malo manj ali pa malo boj uspešne pri predsedovanju Evropske unije. Jaz si želim, da bi ob kančku sreče predsedniku vlade in slovenski vladi uspelo, da bi sodila med tiste, ki so bili bolj uspešni.

 
  
MPphoto
 
 

  Jelko Kacin (ALDE). – Gospod predsednik, vaš današnji prihod in nagovor je začetek zadnje faze polne integracije Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija je prva država, ki ji je omogočeno predsedovanje, in enajst novih članic bo sledilo. To je velika prednost za Slovenijo in tudi za Evropo in zato vam želim obilo uspeha pri tem predsedovanju.

Ampak predsedovanje je naporna naloga in zato bi vas rad vprašal tudi o krivicah, ki se dogajajo v Evropski uniji. To vprašanje ne gre samo vam, gre tudi predsedniku Parlamenta, gre tudi predsedniku Evropske komisije. Leta 2004 je v Evropsko unijo vstopilo deset držav. Pravzaprav le devet in pol. Ciper je vstopil samo s svojo polovico. Dve leti kasneje smo napovedali prihod Romunije in Bolgarije in spet smo pozabili na severni del Cipra. In potem ko sta Romunija in Bolgarija prišli, spet nismo nič rekli o Cipru.

Vi, gospod predsednik, ste danes govorili o zahodnem Balkanu, govorili ste o Ukrajini, o Moldaviji, o Kavkazu, o severni Afriki, ampak z eno besedo niste omenili vprašanja Severnega Cipra. Kot da so spregledani, kot da so izbrisani. To ni dobro. Prav je, da ste v Ljubljani začeli medkulturni in medreligiozni dialog. In pravo področje, kjer lahko res dosežemo velik uspeh, bi bil prav Ciper. V Cipru je potreben medkulturni, medreligiozni dialog, zato da bi teh 200 000 ljudi, ki niso ničesar krivi, imelo priložnost, da postanejo člani Evropske unije. Tudi zato, ker je Ciper ravno zdaj sprejel evro kot novo valuto. Na severu imajo še vedno liro.

In za konec, gospod predsednik. Vesel bi bil, ko ste govorili o vaši krivici, o tem, da so vam sodili v tujem jeziku, če bi povedali, da so vam sodili v srbsko-hrvaškem, v srbskem jeziku. Kdo v tej dvorani bi lahko pomotoma mislil, da so vam sodili v ruščini. Še enkrat vam želim poln uspeh pri vašem predsedovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN). – (PL) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital predsedniku vlade Janši za prevzem predsedstva Unije. To je pomemben dogodek v zgodovini evropskega združevanja, saj je to prvič, da je nova država članica prevzela predsedovanje.

Slovenija je država, ki so jo mnogokrat prizadele mejne spremembe na naši celini. Zato je Slovenija dober primer evropskega poenotenja na gospodarskem in geopolitičnem področju.

Zato verjamem, da bo v naslednjih šestih mesecih uspešna pri stabilizaciji razmer na Zahodnem Balkanu. Izrazil bi rad tudi upanje, da bosta imeli v tem obdobju prednost sosedska politika in politika širitve Unije. Pričakujem tudi sodelovanje in večje razumevanje naše vzhodne sosede Ukrajine.

Vesel sem tudi, da bo ena od prednostnih nalog Slovenije tudi energetska politika. Zavedamo se namreč, da varna Evropa ne more obstajati brez varnosti oskrbe z energijo. Evropske unije v prihodnosti ne sme nihče izsiljevati in prepričan sem, da Slovenija, ki je bila več kot 40 let podjarmljena komunizmu, to dobro razume.

 
  
MPphoto
 
 

  Elly de Groen-Kouwenhoven (Verts/ALE). – Gospod predsednik, Sloveniji izrekam čestitke in pozdravljam predsednika vlade Janšo: šele štiri leta ste vključeni v EU in že predsedujete Evropski uniji. Predsedujoči, to pomeni delo in obveznost, hkrati pa upravičuje zaupanje v vašo mlado državo.

Vendar nas skrbi in razočarani smo, ker veliko število poslancev iz različnih držav in skupin še ni prejelo jasnega odgovora na ponovno vprašanje o tem, ali bo Slovenija organizirala prvo letno konferenco o Romih. To je velika naloga in precejšen izziv, vendar niste sami. Finančno podporo je zagotovila Evropska komisija. Moralno podporo zagotavlja Evropski svet, ki v sklepih pod točko 50 poudarja, da mora EU predstaviti konkretne ukrepe v zvezi z vprašanjem Romov.

Logistično podporo zagotavlja evropska romska skupnost, ki je izrazila pripravljenost za tesno sodelovanje, kadar koli bo to mogoče. Politično podporo zagotavlja veliko poslancev iz različnih skupin v tem Parlamentu, ki se zavedajo evropskega pozabljenega naroda, Romov, od katerih je veliko žrtev zadnje balkanske vojne in živijo kot begunci po vsej Evropi.

Slovenija se je vojni na srečo izognila, vendar je kljub temu doživela pomanjkanje svobode in varnosti. Upam, da si bo Slovenija organizacijo prve letne konference o Romih štela v čast. Zavedati se mora, da ima veliko zagovornikov in privržencev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). – Gospod predsednik, tudi jaz bi slovenskemu predsedstvu zaželela vse najboljše. Danes je zagotovo zgodovinski dan. Tudi za trenutek ne dvomim v sposobnost Slovenije, da bo kljub svoji majhnosti uspešno opravljala predsedovanje.

Predsedujoči, upam da ste resno mislili, ko ste izjavili, da si želite Evrope, ki ji ni vseeno, in Evrope, ki postavlja državljane v središče. Če bi hoteli besede spremeniti v dejanja, bi morali zagotovo radikalno spremeniti pristop in vsebino politike v tej instituciji in drugih institucijah Evropske unije.

Strinjam se z zaskrbljenostjo prejšnjega govorca v zvezi z dejstvom, da se v državah članicah ne bo izvajal referendum o lizbonski pogodbi. Prihajam iz države, v kateri se bo izvajal referendum in bodo lahko ljudje izrazili mnenje o tem, kako ta projekt napreduje in se razvija.

Predsedujoči, na Irskem ste povzročili razburjenje: mediji so poročali o vaši izjavi, da je pomembno, da se ne sme sprožiti razprav, ki bi lahko povzročile težave v naši državi. S tem predlagate preložitev obravnavanja spornih ali težavnih vprašanj. Radi bi vedeli, katera so ta vprašanja.

Če želimo resnično doseči demokracijo v Uniji in oblikovati Unijo, ki ji ni vseeno, moramo ljudem vsekakor zagotoviti popolne informacije o političnih pobudah in usmeritvah.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Predsednik vlade, pred kratkim ste dejali, da Evropske unije nista združila le skupno gospodarstvo in politika, ampak tudi vrednote skupne zgodovine, kulture in ustvarjalnosti. Strinjam se z vami.

Predsednik vlade, pozdravljam vas v imenu Poljske, dežele Adama Mickiewicza. Ta prerok, kot mu pravijo Francozi, je nekoč vprašal: „Slovani, kaj novega lahko ponudite? Kaj boste prinesli na svetovni oder?“ Njegovo sporočilo je bilo, da je krščanski duh zajel predvsem nekatere evropske narode in da krščanski napredek vključuje tudi napredek narodov. Evropo, mati narodov, združuje krščanska kultura na zahodu in vzhodu. Pred kratkim mi je v tem parlamentu francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing dejal, da je vedno zagovarjal, da se v evropsko ustavo vključi sklicevanje na krščanskega boga.

Predsednik vlade, upravičeno ste dejali, da je evropsko leto medkulturnega dialoga priložnost, da se okrepi evropska kultura. Jean Monnet, ki zdaj počiva v posvetnem Panteonu v Parizu, je nekoč dejal, da bi, če bi bilo treba začeti znova, začel s kulturo. Kot je nekoč dejal profesor Tadeusz Zieliński, pokopan v Schöndorfu blizu Münchna, se krščanska kultura in vera izražata v željah ljudi. Zato pustimo, da Slovenija kot majhna država v EU izpolni svoje želje z ukrepi, ki spodbujajo krščansko kulturo v Evropi. To je odlika vaše države v EU; to je odlika naših slovanskih držav v EU.

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Bobošíková (NI).(CS) Gospe in gospodje, vesela sem, da želi slovensko predsedstvo obravnavati vprašanje podnebnih sprememb ter politiko varne in trajnostne energije. Menim, da je skrajni čas, da snamemo zelena populistična očala in se osvobodimo neupravičenega strahu pred jedrskimi reaktorji. Priložnost imamo, da prenehamo jemati denar od državljanov prek nemoralne trgovine z dovoljenji za emisije, s katerimi le popuščamo največjim onesnaževalcem. Priložnost imamo, da odpravimo nesmiselne davke na delce goriva ter lažne tehnične rešitve, katerih stroški so veliko večji od koristi.

Gospe in gospodje, jedrska energija je po dokumentiranih znanstvenih ugotovitvah oblika energije, ki ne proizvaja CO2 in preprečuje slabšanje podnebnih sprememb. Prav tako je najcenejša energija z majhnimi emisijami ogljika ter je zanesljiva in varna. Poleg tega jedrska energija zmanjšuje odvisnost države od dobave goriva iz nestabilnih območij. Prepričana sem, da moramo vlagati v raziskave, razvoj in izobraževanje na področju jedrske energije, če želimo ravnati v interesu državljanov Unije in obvladati podnebne spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi čestital slovenskemu predsedstvu Svetu za obsežen program, ki je zadnja faza programa treh predsedstev Svetu, in za uspešen razvoj države.

Ste del schengenskega območja in eurobmočja, zato je to predsedovanje Svetu res zgodovinsko, saj sem od njega pričakoval, da bo drugačno od drugih, še preden ste pripravili in predložili program, ki ga tudi velika država ne bi mogla pripraviti v šestih mesecih. Kot manjša država premorete solidarnost večjih držav ter Evropskega parlamenta. Vendar vas prosim, da ne pretiravate. Reforma Združenih narodov zagotovo ne bo izvedljiva v šestih mesecih slovenskega predsedovanja Svetu.

Rešiti je treba zelo resna vprašanja, od katerih ste nekatere našteli. Najtežje bo vprašanje Kosova. Tudi to vprašanje vas postavlja v težek položaj. Drugo vprašanje je stalen razvoj notranjega trga z energijo in sporazum z Rusijo, kar je prednostna naloga, ki jo boste lahko dejansko izpolnili. Če boste uspešno spodbujali ratifikacijo lizbonske pogodbe, boste lahko ob koncu šestmesečnega predsedovanja dejali: da, kot prvi državi nekdanjega komunističnega bloka nam je uspelo oblikovati to predsedstvo Svetu v pozitiven model uspeha, svobode in miru.

Na koncu pa bi izrazil manjšo pripombo za kolega gospoda Schulza, ki ga ni več tu. Govoril je o skupini socialdemokratov; čeprav je v Nemčiji to zamolčal, vemo, da je to res. Na koncu je opozarjal pred desno usmerjenim radikalizmom, kot da bi bil komunizem desno usmerjen ekstremistični sistem. Če so moji navedki pravilni, vam je naložil tudi nalogo spodbujanja članstva Turčije. Komisija je že potrdila, da obravnava pristop Hrvaške in Turčije nepristransko. Ne vmešavajte se. To prepustite večjim državam, ki tega vprašanja niso mogle pravočasno rešiti. Evropi boste zelo koristili, če se boste osredotočili na Zahodni Balkan, prav tako pa boste pri tem veliko bolj uspešni, kot če boste poskušali rešiti vprašanje Turčije.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, ne omejite se na vašo vlogo pri balkanskem vprašanju. Nadaljujte evropsko predsedovanje. Vendar bom najprej začel pri lažjih vprašanjih in upam, da bo tudi moja država Avstrija učinkovito prispevala k vašemu predsedstvu, tako da bo rešila odprta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji, in da bo slovenski manjšini zdaj končno zagotovljena samoodločba.

Kot poročevalec za Hrvaško upam, da bo lahko Hrvaška med vašim predsedovanjem dosegla velik napredek. To morata spodbujati vi in Hrvaška. Od vas pričakujem, da boste med predsedovanjem izvajali Pogodbo, ki ste jo sklenili s predsednikom vlade Sanaderjem, in da boste nato na podlagi ocene tretje strani našli rešitev v zvezi z mejnimi spori. Od Hrvaške pričakujem večje prizadevanje, v zvezi z ekološkim ribolovnim območjem pa pričakujem, da bo izpolnjena obljuba, da se to območje ne bo razširilo ter uporabljalo za Hrvaško in Italijo.

Najpomembnejše pa je zagotovo vprašanje Kosova, pri čemer menim, da ste na pravi poti. Ravnate pazljivo, mirno, vendar odločno. To je rešitev, ki si jo želi Kosovo, ker iskreno povedano obstoj Kosova v Srbiji ni mogoč in ni razumen ne za Kosovo ne za Srbijo. Vendar to ne pomeni, da s Srbijo ne delimo zaskrbljenosti in ne moremo razumeti, zakaj ima Srbija velike težave v zvezi s tem. Vendar je treba tudi Srbiji, zlasti predsedniku vlade Koštunici, zelo jasno povedati naslednje: menimo, da je v prihodnosti mesto Srbije, demokratične Srbije in Srbije, ki sodeluje tudi z Mednarodnim kazenskim, sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v Evropi. Gospod Koštunica meni, da je mesto Srbije v prihodnosti v Rusiji, vendar je to njegova težava, saj ne verjamem, da bi se prebivalci Srbije strinjali z njim.

Zato je treba Srbiji med vašim predsedovanjem posredovati jasno sporočilo: v zvezi s tem vprašanjem se morate odločiti med Rusijo in Evropsko unijo. Celotni regiji, zlasti Srbiji, jasno zagotavljamo, da lahko nadaljuje pot k Evropski uniji v razumnem časovnem obdobju. To je zelo težka naloga, vendar sem prepričan, da jo boste dobro opravili.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE). – Gospod predsednik, združiti želim dve temi pomladanskega vrha. Najprej podnebne spremembe ter paket o energiji in podnebju. Seveda je prehod s ciljev na instrumente težak. To obremenjuje vse države članice. Vendar to moramo storiti. Izpostaviti želim dve področji, ki zahtevata veliko previdnost, ko se bodo začela pogajanja o tem zelenem paketu.

Prvo je socialno vprašanje. V tej sejni dvorani smo veliko razpravljali o lizbonski strategiji ter vključevanju gospodarskega razvoja v trajnostni socialni razvoj in okoljska vprašanja. Zelo je pomembno, da se trajnostni gospodarski razvoj upošteva v zelenem paketu, ki bo predložen prihodnji teden.

Drugo vprašanje je tehnološka nevtralnost. Slovenija je gozdarska država, tako kot moja država Švedska, zato menim, da je zelo pomembna razpoložljivost različnih nadomestnih vrst goriva, med katerimi lahko izbirate, pri čemer lahko v celoti izkoristite inovativno zmogljivost na tem področju. Ne pozabite na metanol in celulozo.

Nazadnje mora biti lizbonska strategija kombinacija razvoja na področju podnebja in gospodarstva. Za primer vzemite transportni sektor, ki dobro kaže, kako lahko železniški in cestni promet prispevata h gospodarskemu razvoju in boljšim razmeram na notranjem trgu ter uresničevanju ciljev paketa o energiji. Nemogoče lahko postane mogoče le, če začnemo delati v tej smeri. Predsedujočemu želim vso srečo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Slovenija je prva od novih držav članic prevzela predsedovanje Evropski uniji. To predsedovanje poteka leta 2008, ki je bilo določeno za leto medkulturnega dialoga, zato je to eden od temeljev programa predsedstva. Vendar je treba opozoriti, da je tak dialog mogoč le, če se strani dobro zavedajo kulturne identitete in želijo to vrednoto deliti z drugimi.

Kulturni temelj Evrope je krščanstvo, zato je treba krščanske vrednote spodbujati in krepiti ter jih ne ogrožati. Ta pozitivni pristop je težko zaznati v najpomembnejših dokumentih EU, ki so bili sprejeti, na primer v Listini Evropske unije o temeljih pravicah in reformni pogodbi. Ne vsebujejo sklicevanja na evropske krščanske korenine. Prav tako o tem vprašanju ni potekala resna razprava na forumu Evropskega parlamenta.

Glede na to je treba podvomiti, ali je Evropska unija dovolj pripravljena na medkulturni dialog z močnimi partnerji iz drugih delov sveta, saj zanemarja in spodkopava lastne korenine.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberto Musacchio (GUE/NGL).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot je rekel gospod Barosso, je slovensko predsedstvo zgodovinski dosežek, ki nam omogoča razumevanje razmerja med Evropo in balkanskim območjem. To je bilo zagotovo predmet kritike, delno iz vidika razpada, do katerega je prišlo, zato se mora Evropa zdaj proti temu boriti s spodbujanjem miru in približevanja, k čemur prispeva razmerje med Evropo in balkanskim območjem.

Zato se moramo izogniti enostranskim ukrepom v zvezi s Kosovom, saj je treba na tem področju razviti skupno evropsko politiko, kot navaja nova pogodba. Rešiti moramo težave novih zunanjih meja, ki so nastale zaradi pristopa nekaterih držav k Evropski uniji. Potrebujemo dejavno politiko za družbeno, gospodarsko in okoljsko združevanje, ki zajema celotno območje, vendar, če sem iskren, ne verjamem, da je jedrska energija rešitev težav v zvezi z energijo.

Nazadnje pa bi rad opozoril slovensko predsedstvo na vprašanje „izbrisanih“, tj. tistih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki imajo v Sloveniji še vedno težave v zvezi z državljanstvom, kar je treba dokončno rešiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, kot otrokom so nam zelo nazorno prikazali, kako je general Tito dirjal po beograjskih ulicah, ljudje pa so se umikali – vse je bilo zaprto, veljali pa niso nobeni prometni predpisi. Za našo mlado naivno miselnost je bilo to bistvo samovoljnosti in brezobzirnosti posebnega sistema.

Pozneje smo spoznali, kako samovoljno so se izvajali ukrepi zoper disidente in kritike v državi, iz katere bi lahko zbežali. Zdaj ste tu in vaše veselje je razumljivo, vendar bodite pazljivi. Tito današnjega časa je glede na njegov odnos na primer naš generalni sekretar Harald Rřmer, ki dirja skozi Strasbourg in se ne boji posledic, tudi če vozi 100 kilometrov na uro in se mu morajo ljudje umikati. Žal se tudi v Evropski uniji izvajajo samovoljni ukrepi zoper neželene kritike.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Odločno obsojam te napade na generalnega sekretarja Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Giles Chichester (PPE-DE). – Gospod predsednik, pozdravljam predsednika vlade v Parlamentu in mu želim vse najboljše pri opravljanju naloge predsedujočega Svetu. Prepričan sem, da bo Slovenija opravila nalogo z veliko odgovornostjo.

Pozdravljam poudarek na naslednji stopnji lizbonske strategije. Veliko je treba še storiti, da se države članice prepriča v gospodarske reforme in upam, da bo predsedstvo zagotovilo večjo liberalizacijo, reforme trga dela in poslovne ugodnosti globalizacije za Evropo. Evropa mora biti konkurenčnejša, bolj osredotočena na ustvarjanje novih delovnih mest in manj zaskrbljena glede zaščite socialnega modela, ki ovira rast zaposlovanja.

Videti želim ukrepe za vzpostavitev notranjega trga, zlasti v sektorju telekomunikacij. Pozdravil sem lansko sporočilo komisarja o nadaljnji liberalizaciji sektorja telekomunikacij. Zdaj imamo priložnost, da ponovno ocenimo obstoječi okvir, da odpravimo ozka grla in oblikujemo konkurenčnejšo prihodnost te pomembne industrije.

Veselim se predstavitve v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, v katerem sem tudi predstavnik skupine PPE-DE, o tem, kako namerava predsedstvo nadaljevati delo. Pozdravljam tudi zavezanost k dejavnemu upoštevanju agende za energijo in podnebne spremembe. EU je določila stroge cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij ogljika, zdaj pa je naloga držav članic, da izvajajo dejanske ukrepe namesto obljub, da se porazdelitev obremenitve ne reši le z razbremenitvijo.

Ta teden sem v tisku z zaskrbljenostjo prebral, da nekatere države članice poskušajo izpodbiti lanski sporazum EU o podnebnih spremembah, zato bomo posebno pozornost namenili spremljanju, ali britanska vlada izpolnjuje obveznosti, ki si jih je naložila.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Marinus Wiersma (PSE).(NL) Gospod predsednik, rad bi se vrnil k vprašanju Srbije. Po mojem mnenju bi bilo dobro oblikovati delovno skupino, ki je podobna skupini za Hrvaško, kot je predlagalo slovensko predsedstvo, da se Srbiji omogoči celovito in učinkovito sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Po mojem mnenju bi lahko to omogočilo tudi podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Prav tako bi rad pozval vlado svoje države Nizozemske, naj prispeva k predlogu slovenskega predsedstva in ga podpira ter naj oceni, kako učinkovit je bil v preteklosti na Hrvaškem.

V zvezi z našo sosedsko politiko imam še eno pripombo. Ukrajina ima zdaj novo vlado, prav tako pa so se začela pogajanja o naslednjem sporazumu za partnerstvo in sodelovanje s to državo. Od slovenske vlade bi radi izvedeli predloge in ideje, potek pogajanj ter želen rezultat. Čeprav članstvo Ukrajine zdaj zagotovo ni na dnevnem redu, je treba državi zagotoviti konkretnejše povezave z Evropsko unijo.

Prav tako bi rad opozoril na vprašanje Gruzije, ki je ena od držav, ki jih pokriva evropska sosedska politika. Osebno mislim, da je odziv Evropske unije na rezultate volitev ter na same volitve malo prenagljen in preveč pozitiven. Te odzive so spremljale velike demonstracije. Še vedno potekajo razprave o nepravilnostih, ki so se pojavile med volitvami. Mislim, da je zdaj pomembno, da Evropska unija in predsedstvo sprejmeta vsaj pobude za krepitev povezav med opozicijo in predsednikom Sakašvilijem te države.

Nazadnje bi rad komentiral vprašanje Rusije. Kmalu bodo potekale predsedniške volitve. Zdi se, da je zdaj primeren čas za sprožitev pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z državo. Menim, da je celotno vprašanje preglednosti energetskega sektorja zlasti pomembno pri pripravljalnih pogajanjih v zvezi z novim sporazumom.

Prav tako se želimo vključiti v dialog z Rusijo o kakovosti demokracije v državi in zlasti o težavah pri nedavnem spremljanju volitev ter o tem, kako to obravnavamo mi v primerjavi z Rusijo. Upam, da bo slovensko predsedstvo obravnavalo tudi to vprašanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Bronisław Geremek (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, mislim, da vsi pričakujemo, da bo slovensko predsedstvo leta 2008 pomagalo Evropski uniji rešiti vprašanje ustavne pogodbe in se pripravilo na njeno ratifikacijo ter da bo našlo rešitev enega od najbolj nehvaležnih vprašanj, ki ga obravnava Evropa, tj. vprašanjem Kosova. Vendar menim, da je treba poudariti, da poleg teh prednostnih nalog obstajajo nekatere naloge, ki jih spodbujajo. Zahtevam, da se medkulturni dialog šteje za eno od teh nalog. Menim, da je to ena od vrednot, ki ustvarjajo evropsko enotnost, prav tako pa je temelj za določeno geopolitično vrednost, ki jo lahko ima politika EU.

Menim, da bo morala Evropa v tem okviru imeti vlogo prinašalke miru v razmerah, v katerih se zdi, da je svet zaznamovan z mednarodno zmedo. Poleg tega bi rad dodal, da je izredno pomembno, da se medkulturni dialog osredotoči na vprašanje Kosova. To bo vprašanje prihodnosti Kosova.

Predsednik vlade, slovenskemu predsedstvu želim veliko uspeha.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). – (PL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, čestitam Sloveniji za njeno predsedovanje Uniji in ji želim veliko uspeha, zlasti pri ratifikaciji nove pogodbe.

Majhna Slovenija si je zadala cilj velike Poljske, nad čimer se moramo Poljaki zamisliti. Morda nam bo slovenski primer zmanjšal strah pred Unijo in povečal zaupanje v to, da je članstvo smiselno. Navsezadnje ste po papežu Janezu Pavlu II drugi Slovan, ki vodi kulturo celotne Evrope, vključno z zahodnim delom. Unija si je po razširitvi leta 2004 prizadevala za novo moč, novo znanje in nov pogled, zato z vašim predlogom uvedbe pete svoboščine za Unijo, tj. prostega pretoka znanja, izpolnjujete ta pričakovanja.

Vaša država, ki je bila del nekdanje Jugoslavije, bo s svojo ozaveščenostjo o težavah svetov krščanstva in islama ob upoštevanju pravic Srbije vsekakor pravično rešila vprašanje Kosova.

 
  
MPphoto
 
 

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Z veseljem in ponosom delim z vami praznične občutke, ki jih spremlja seveda močan občutek odgovornosti in velikih priložnosti. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi s predsedovanjem dokazala, da nam pred leti ni šlo samo za pravo geopolitično umestitev, ampak da hočemo odgovorno soustvarjati svobodno, demokratično in uspešno združeno Evropo.

Močno podpiram ambicijo pri izvajanju lizbonske strategije, ki je za našo prihodnost bistvena. V tem duhu pričakujem, da bo Slovenija storila tudi vse za napredek skupne politike na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije. To je za izvajanje lizbonske strategije bistveno ne samo zaradi prispevka k nujnemu dvigu konkurenčnosti, ampak tudi zaradi bližine državljanom. Državljani Evropske zveze radi čutijo skupne politike v žepih in uspešni smo bili z direktivo o gostovanju, ki nam omogoča cenejše telefoniranje po Evropi in gotovo nam skupna politika na tem področju omogoča še nove take občutke.

Drugi poudarek bi rad dal področju zdravja. Zelo me veseli in ne edinega v tem Parlamentu, da je med prioritetami slovenskega predsedovanja tudi boj proti raku. To bi moralo postati stalna točka dnevnega reda Evropskega sveta.

Rak ni samo zadeva ministrov za zdravje, to bolezen lahko pričakuje vsak tretji državljan Evropske zveze in trendi niso obetavni. Gre za širše družbeno in politično vprašanje, ki je tudi povezano z izvajanjem lizbonske strategije. Če bo vse več bolnih, ne bomo dosegali višje produktivnosti in konkurenčnosti. Zdravje je vidik, je dimenzija, ni samo sektor, in vesel bom če bomo v času slovenskega predsedovanja dosegli dvoje. Prvič, večjo pozornost preventivi v boju proti raku, in drugič, ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za boj proti raku. Ta boj zahteva enotno dobro koordinacijo med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo.

Gospod predsednik Sveta, želim vam čim bolj uspešno predsedovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Magda Kósáné Kovács (PSE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Predsednik vlade, nove države članice so z vašim predsedovanjem naredile nov korak na poti k dozorevanju. Vaše predsedovanje bo verjetno prispevalo k odpravi zadržkov, s katerimi se zdaj srečujemo v vsakdanjem življenju Evropske unije, čeprav nikoli prej niso obstajali v evropskih institucijah.

Svoje prvo predsedovanje opravljate v evropskem letu medkulturnega dialoga. Naša regija se zaveda, da je srednjevzhodna Evropa postala rožnata packa poleg velike rdeče packe na globusu, vendar ta regija nikoli ni bila cela enake barve. Ta regija je vedno ohranila svojo zgodovinsko večbarvnost in raznolikost. To je zlasti značilno za Zahodni Balkan, kjer je Jugoslavija sicer zabrisala meje, vendar jih ni mogla premostiti.

Ni naključje, da se najbolj zavzemamo za obnovo in krepitev svoje nacionalne, jezikovne in kulturne identitete, zato od vas pričakujemo, da nam boste v okviru svojega predsedovanja pomagali pri ponovni izgradnji identitete, ki je zdaj neločljiv del zavesti evropskih državljanov.

Priložnost in dolžnost slovenskega predsedstva je sprejemati nadaljnje ukrepe, da evropska misija in širitev v regiji doseže novo fazo. Slovenija je za Zahodni Balkan prehod, skozi katerega vodi evropska pot. Širitvena utrujenost držav članic se ne sme razviti v reformno utrujenost v tej regiji, ker bi ogrozila stabilnost naše regije.

Ponosna sem, da je Madžarska prva ratificirala reformno pogodbo. Čeprav je zdaj na Madžarskem mogoče doseči politični sporazum le za zelo majhno število področij, je bila Evropa ena od njih. Naša regija potrebuje Evropo, ki dela več in bolje, in prepričani smo v sodelovanje in pomoč slovenskega predsedstva.

Želim vam veliko uspeha pri predsedovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, letos so za Evropo pomembne Alpe. Slovenija predseduje Evropskemu Svetu, Švica in Avstrija gostita evropska prvenstva v nogometu, zato je pozornost usmerjena v gorata območja. Predsedstvu čestitam za prevzem uradnih dolžnosti.

To je pomembna naloga predsedstva. Postopek ratifikacije lizbonske pogodbe je popolnoma upravičeno vaša prva prednostna naloga. Na Kosovu se preizkuša evropska varnostna in obrambna politika. V Parlamentu pričakujemo vašo zagotovitev, da bo Resolucija 1244 nepropustna pravna podlaga za vse ukrepe evropske varnostne in obrambne politike, če ne bomo mogli doseči resolucije Varnostnega sveta. Predsednik moje skupine je dejal, da nasprotujemo pospešeni sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo brez sodelovanja z http://evrokorpus.gov.si/svez_slovar4.php?beseda=Mednarodno kazensko sodišèe za vojne zloèine na obmoèju nekdanje Jugoslavije&jezik=slov&drugi=E".

Pozdravljamo dejstvo, da je Slovenija prva država članica iz držav pristopnic, ki je prevzela predsedovanje. Liberalci smo si vedno močno prizadevali za to širitev. Zagovarjali smo jo tudi takrat, ko smo se morali boriti z nasprotovanjem v domači državi.

Vendar zdaj nimamo razloga za veselje. Prihajam iz zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija in včeraj sem od 2 300 ljudi v Bochumu izvedel, da podjetje Nokia zapira svoje proizvodne zmogljivosti in se bo preselilo v Romunijo. Nato je veljalo prepričanje, da se bo ta preselitev financirala s sredstvi EU. FDP želim jasno zagotoviti, da se selitev podjetij v Evropski uniji ne sme financirati s sredstvi EU. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo preprečili uporabo subvencij EU v te namene. Vidim, da predsednik Komisije prikimava. Upam, da bomo od Komisije dobili jasen odgovor o tem. To je zelo pomembno vprašanje, ki ljudem vzbuja strah do Evrope. To je treba preprečiti. Če bodo državne subvencije prenesene v Romunijo, je treba preveriti upravičenost do pomoči. To je težava in upam, da bodo usposobljeni in motivirani prebivalci Bochuma kmalu našli delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Predsednik vlade, imate moje sočutje in razumevanje. Po vstopu v euroobmočje je inflacija v vaši državi 100 % višja kot preteklo leto. Predsednik Komisije, kljub temu ste, kot je pred dvema mesecema dejal komisar Almunia, priznali, da je ta dvig inflacije ena od posledic vstopa v Euroland.

Ena od navedenih prednostnih nalog je vprašanje Kosova. Pozivam vas, da upoštevate, da bo osamosvojitev Kosova prva enostranska sprememba meja v Evropi od druge svetovne vojne. Prav to hočeta doseči Osetija in Abhazija v Gruziji, vendar želi Moskva destabilizirati tudi razmere na južnem Kavkazu. To bi lahko dejansko povzročilo vojno v tej regiji, ki bi bila največji vojaški spopad v Evropi od širjenja Balkana v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Zagotovo moramo spoštovati pravico Kosovčanov do samoodločbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE).(ES) Gospod predsednik, slovenskemu predsedstvu želim vse najboljše. Je odličen simbol preoblikovanja Evropske unije. V naslednjih šestih mesecih bodo obravnavana nekatera zelo pomembna vprašanja, od katerih jih bom nekaj poudaril.

Prvo vprašanje je spomladansko zasedanje Evropskega sveta, ki bo osredotočeno na lizbonsko strategijo. Dejstvo je, da so gospodarske razmere težke: napovedi rasti upadajo zaradi finančne krize, povišane inflacije, močnega eura in zelo slabega dolarja ter izredno visokih cen nafte. Tudi cene hrane naraščajo.

Javnost pričakuje učinkovite odločitve, ki bodo pomagale vzpostaviti zaupanje v času negotovosti.

Zunanje vprašanje je vprašanje Kosova, ki vpliva na pomembna načela, kot so stabilnost meja v Evropi. Ne prenaglite se. Po mojem mnenju je decembrsko zasedanje Evropskega sveta potekalo malo prenagljeno. Na njem so se sprejemale odločitve, kot je izvajanje civilne misije, vendar ni bilo sprejetega nobenega sporazuma na pravni podlagi. Zanimivo je, da se to dogaja v EU, v skupnosti, ki temelji na pravni državi.

Vprašanje Kosova je občutljivo in zahteva pazljivost. Močno se potrudite za dosego nove resolucije Varnostnega sveta.

Kot ste omenili, bo maja potekal pomemben vrh v Limi z državami Latinske Amerike, ki imajo podobna načela in vrednote kot Evropa. Vrh v Limi je treba uporabiti kot vzvod za odpravo zastoja pogajanj z Mercosurjem ter pospešitev pogajanj z andskimi državami in Srednjo Ameriko o ustreznih pridružitvenih sporazumih z njimi.

Marca se bodo letališča srečala z izzivom širitve schengenskega območja. To je odločilni čas za zunanje meje EU, pri čemer bi rad poudaril boj proti nezakonitemu priseljevanju. Načrtovan je sestanek med ministri, pristojnimi za mejno kontrolo, ki je po mojem mnenju zelo ustrezen. Povečati se mora sodelovanje med temi ministri, uradniki, ki nadzorujejo zunanje meje, pa se morajo dobro zavedati, da ne opravljajo le državne službe, ampak tudi evropsko, prav tako pa si delijo odgovornost za dogajanje v schengenskem območju.

Za konec bi vas rad pozval, da si prizadevate za boj proti terorizmu. Javnost pričakuje, da bo Evropska unija dosegla rezultate na tem področju, ki je tako pomembno za življenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristian Vigenin (PSE). – (BG) Gospod predsednik, gospod Barroso, gospod Janša, moram dejati, da ima slovensko predsedstvo zelo velik pomen za evropske državljane ter zlasti za državljane v srednji in vzhodni Evropi.

Slovenija ima priložnost, da jim zagotovi samozavest, ki jo potrebujejo, če želijo biti dejansko enakovredne zainteresirane strani v evropskem procesu. Slovenijo poznamo kot državo, ki je brez večjega truda vztrajno in dosledno obravnavala pomembna vprašanja svojega prehoda, zato jo lahko danes utemeljeno obravnavamo kot „najboljšo izvajalko vzhodne Evrope“. To je omogočilo politično soglasje v tej državi. Točno to pričakujemo od slovenskega predsedstva: da brez večjega pompa ali velikih obljub pospeši obravnavanje vprašanj, ki so bistvena za prihodnost Evropske unije, kot je poudarjeno v predloženem programu. Za dosego tega imate dobre možnosti, saj je današnja razprava pokazala politično in institucionalno soglasje v vašo korist.

Menim, da je za slovensko predsedstvo pravi čas, zlasti glede izzivov Zahodnega Balkana. Zgodovinska in politična izkušnja bo zagotovila večjo učinkovitost Evropske unije pri oblikovanju politike za te države. Te potrebujejo novo spodbudo za nadaljevanje reform in pospešitev njihovega približevanja Evropski uniji. Kot je v praksi pokazala Slovenija, nekdanja jugoslovanska republika, je ta cilj uresničljiv.

Mislim, da bo Evropska unija prek Slovenije razumljivejša za veliko narodov na Zahodnem Balkanu. V dobesednem in prenesenem pomenu. Moram poudariti, da bo Svet prvič govoril v slovanskem jeziku. Mislim, da nobena država ne bi mogla bolj uspešno obravnavati vprašanja Kosova kot Slovenija. V celotni regiji je tveganje veliko, zato so naša pričakovanja do vas, gospod Janša, visoka. Pričakujemo, da boste uspešni pri ohranjanju enotnosti Evropske unije z vidika rešitve statusa tega območja in sodelovanja z Unijo v težkem obdobju, ki bo sledil.

Gospod Janša, za nas socialiste je uspeh slovenskega predsedstva pomemben, zato ne bomo le opazovali, ampak bomo po svojih najboljših močeh in glede na obseg naših pristojnosti dejansko podpirali vaše prizadevanje za izvajanje programa. Želim vam veliko uspeha, da boste dokazali, da je majhna država v Evropi lahko velika.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Pannella (ALDE). (IT) Gospod predsednik, predsednik vlade Janša, gospe in gospodje, predsednik vlade, pozdravljeni v imenu radikalne stranke in soborcev, skupaj s soborci in prijatelji revije Mladina, ki so nestrpno pričakovali vašo izpustitev ob koncu leta 1988. Zaprti ste bili, ker ste zagovarjali demokracijo in Evropo. Zdaj predsedujete Evropski uniji, ki odpravlja in razveljavlja himno in zastavo ter z euroskupino celo izkrivlja – zapomnite si to, predsednik vlade – tradicionalne geopolitične meje na naših evropskih kovancih. Zagovarjate širitev, vendar je to ista Evropa, ki je ni ganila tragedija v Jugoslaviji, zdaj pa zanemarja Turčijo in vse zaželene nadaljnje širitve.

Tudi mi smo bili v Ljubljani, ko so Srbi izvajali zračne napade. Takrat smo se sestali z gospodom Skolkom in mladimi iz AZMSS ter s predsednikom Kučanom in celo s prijateljem gospodom Kacinom. Takrat ste se borili za Evropo, ki je bila drugačna od Evrope, ki vas je izdala, saj si je prizadevala za nevtralno Jugoslavijo, ker se ji je to zdelo ustrezneje.

Dobrodošli. Če boste v imenu svoje države Slovenije ostali to, kar ste, boste vi zagovarjali Evropo Altiera Spinellija in ne mi, ki predstavljamo Evropo in pogosto povzročamo njen razpad.

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v noči z 20. na 21. december 2007 smo razširili schengensko mejo. Ponovno smo si pridobili malo več svobode in se ponovno zbližali. Bodeča žica je bila končno odstranjena, Slovenija pa je 1. januarja prevzela predsedovanje Svetu ponovno združene Evrope. Kot Evropejec, vendar zlasti kot Avstrijec, prijatelj, sosed in zaveznik, sem tega zelo vesel.

Predsedujoči Svetu, ta razprava obravnava šest vprašanj. Prvič, vaše predsedovanje ima več kot le simbolično vrednost. Omogoča nam, da se zavedamo zgodovinskega razvoja, ki je za mnoge že postal očiten ali pa ga obravnavajo kot grožnjo.

Drugič, na Madžarskem se je začel postopek ratifikacije. Postopek morate strukturirati in spodbuditi ter evropskim državljanom zagotoviti zadostne usklajene informacije.

Tretjič, prizadevajte si za dosego ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in večjo energetsko neodvisnost Evrope, da se dodatno spodbudi rast, zaposlovanje in socialna kohezija pri izvajanju lizbonske strategije.

Četrtič, geografska lega, zgodovinske izkušnje in čas vašega predsedovanja vam nalagajo posebno odgovornost glede pristopa Hrvaške, neodvisnosti Kosova in sporazuma s Srbijo.

Petič, sodelujemo z vami v evropskem letu medkulturnega dialoga. To predsedovanje bo zaznamovano s sodelovanjem ter z medsebojnim spoštovanjem, sočutjem in razumevanjem.

Šestič in zadnjič, svoje evropske odgovornosti ne zamenjujte z dvostranskimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, ali z avstrijsko odgovornostjo do slovenske manjšine v Avstriji. Za dvostranske pogodbe med dvema državama članicama ni pristojna Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Poignant (PSE).(FR) Predsedujoči, k nam ste prišli skromni. Omenili ste celo mogoče napake in priznali mogočo naivnost. Predlagam, da ta občutek ponižnosti v okviru trojke pokažete francoskemu predsedujočemu, ki vas bo nasledil.

Za vas imam le eno sporočilo: Evropo naučite najpomembnejše lekcije iz vaše zgodovine. Tudi vi ste Kelti, tako kot mi. Bili ste pod oblastjo Bavarske in Beneške republike, bili ste del avstroogrskega cesarstva, osvojil vas je Napoleon, za kar se vam opravičujem, razmejeni ste bili z Nemčijo, Italijo in Madžarsko in vstopili v jugoslovansko federacijo, neodvisni pa ste postali po referendumu leta 1990.

To je bogata zgodovina. Kdo je bolj primeren za izvajanje medkulturnega dialoga kot vi? Kdo je bolj usposobljen za to kot vi? Zato mu dajte prednost pred drugimi prednostnimi nalogami. Medkulturni dialog ste postavili na četrto mesto, zato predlagam, da ga premaknete za eno mesto ali dve višje na lestvici.

Zato medkulturnega dialoga ne omejujte na medverski dialog. Pomislite tudi na prispevek k Evropi, ki ga zagotavljajo tisti, ki verjamejo, da se vere in politike ne sme združevati, saj je zgodovina pokazala, da to vedno povzroča težave.

Če mi dovolite, bi rad za zaključek našim poslancem prebral kratek odlomek iz vaše državne himne, ker je čudovita. „Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak“. To je duh vašega predsedstva in Evrope. Sem Francoz in ne bom se odpovedal marseljezi, vendar bom šest mesecev z veseljem Slovenec.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Poignant, zagotovo bi nam bilo v veselje, če bi zapeli marseljezo ali celo evropsko himno.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Predsednik vlade, cilji vašega predsedstva, ki ste jih navedli, vključujejo lizbonsko pogodbo in strategijo, podnebje, energijo, Zahodni Balkan, če k temu dodamo še medkulturni dialog, pa je to zelo veliko za to majhno državo, vendar je bila pri doseganju ciljev zelo uspešna, za kar čestitam vam in vsem Slovencem.

Zunanji minister Luís Amado na zadnjem zasedanju odbora za zunanje zadeve ni omenil vzhodne dimenzije, vi pa ste jo na splošno obravnavali, po mojem mnenju pa je ta eden od ciljev, zato morate zlasti kot predstavnik slovanskih držav bolje upoštevati njihovo vzhodno dimenzijo kot Portugalci, čeprav v zvezi s tem nimam nobenih pripomb. Vprašanje je, ali bo širitev, kot napovedujejo Francozi pred svojim predsedovanjem, vključevala predvsem Zahodni Balkan ali kaj več. Rad bi, da pojasnite svoje stališče v zvezi s tem.

Drugo vprašanje je, da predsedovanje vaše države poteka hkrati s predvolilnim obdobjem za Evropski parlament, in kot vemo, dobra 20-odstotna volilna udeležba evropskih državljanov ni zelo velika, glede na sedanji trend pa se bo še dodatno zmanjšala. Ali lahko kaj storite v zvezi s tem? Kako boste Evropejce prepričali, da je ta institucija dobra in da se udeležba v njej splača?

Nazadnje pa želim izpostaviti težavo, ki je povezana s prvim vprašanjem, in sicer da je slovenski veleposlanik v Ukrajini dejal, da mora Ukrajina med tem predsedovanjem vstopiti v območje proste trgovine. To bi bilo zagotovo dobro; izpolniti bi bilo treba le nekaj pogojev, kot sta odobritev dume in ustrezno delovanje meja. Kako bo predsedstvo pomagalo Ukrajini v tem postopku?

Gospod predsednik, zaključil bi rad z naslednjim:

Vaša naloga in odgovornost je, da nadzorujete časa govora, zato vas prosim, da to v prihodnosti upoštevate.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique De Keyser (PSE).(FR) Predsedujoči, med vašim predsedovanjem lahko nekaj tem izberete, nekatere pa so nepredvidene, na primer Bližnji vzhod ali Iran. V zvezi s tem so iranske jedrske raziskave del kompleksnejšega procesa, ki se navezuje na varnost na Bližnjem vzhodu in v muslimanskem svetu. Za pridobitev zaupanja moramo obravnavati vprašanja Iraka, Palestine, Libanona, ekstremizma, človekovih pravic in revščine.

Veliko prebivalcev regije živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Ali je to sprejemljivo? Tega ne govorim z moralnega stališča, ampak z varnostnega. Ti ljudje postanejo ekstremisti, ker nimajo kaj izgubiti in se počutijo ponižane. Nihče se ne rodi kot samomorilski napadalec ali terorist. Ustvariti moramo okolje, ki bo vsem zagotovil dostojanstveno, mirno in svobodno življenje. Vendar to niso moje besede, ampak je to dejal Mohamed El Baradei, direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo in prejemnik nobelove nagrade. Te besede izražajo, da je treba vzpostaviti odnos zaupanja z arabskim svetom, zlasti z Iranom, ki ne sme izključevati kakršna koli pomembna vprašanja, npr. presenetljiv revizionizem države v zvezi s holokavstom ali varnost Izraela, ter da ga je treba ohranjati na podlagi medsebojnega spoštovanja in dostojanstva.

Ali želi slovensko predsedstvo slediti tem besedam? Predvsem pa, ali dejansko verjame, da bo nekoč mogoča denuklearizacija regije, ne da bi se obravnavalo prepovedano vprašanje izraelskega jedrskega programa?

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Predsednik vlade, rada bi vam čestitala, ker ste nas danes naslovili kot predsedujoči Svetu.

Drugi evropski narodi občudujejo Slovenijo zaradi njenega izjemnega razvoja po letu 1990 in ker je izpolnila pogoje za pristop, tj. v zvezi s pogajalskimi poglavji, prevzemom enotne valute in predsedovanjem Svetu.

Prav tako bi vam rada čestitala za opredelitev prednostnih nalog EU v naslednjih šestih mesecih v sodelovanju z nemško in portugalsko vlado.

Nedvomno je zaželeno, da se lizbonska pogodba, ki zaključuje dolgo obdobje krize identitete v Evropski uniji, čim prej ratificira in prizna kot verodostojen demokratičen akt vseh evropskih državljanov.

Zaželeno je tudi, da se čim prej uresničijo cilji lizbonske strategije, ker državljani vedno bolj dvomijo v to politiko. Po zadnji raziskavi Eurobarometra Evropske komisije iz decembra 2007 se je zmanjšalo zaupanje državljanov v oba sestavna dela strategije: gospodarsko rast in zaposlovanje.

Brezposelnost ostaja glavna skrb evropskih državljanov, čeprav je bilo doseženo veliko izboljšanje v primerjavi z letom 2006. Evropski parlament bo v novem ciklu lizbonske strategije leta 2008 sprejel akcijski načrt v zvezi z mobilnostjo delavcev, da se izboljša zaposlovanje na evropski ravni.

Vendar ostaja nerešeno vprašanje v zvezi z omejenim dostopom do evropskega trga dela, ki vpliva na več kot 100 milijonov evropskih državljanov.

Zato vas pozivam, predsednik vlade, da podprete pobude Parlamenta in Evropske komisije v zvezi s prostim dostopom do trga dela.

Trdno sem prepričana, da si bo Evropa z varstvom temeljnih svoboščin iz Pogodbe zagotovila gospodarsko prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Fava (PSE).(IT) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, kot Italijan bi rad zlasti toplo pozdravil dejstvo, da Slovenija predseduje Svetu; da je bila Slovenija od držav, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji, prva izbrana za predsedovanje, in da je zdaj skupaj z drugimi evropskimi državami vstopila v schengensko območje.

Vaša glavna naloga kot predsedujoče je močno spodbujati postopek ratifikacije lizbonske pogodbe. Ta pogodba bo Parlamentu zagotovila večje pristojnosti soodločanja, ki bo omogočila sprejemanje odločitev o nekaterih povsem strateških vprašanjih s kvalificirano večino in o vseh vprašanjih v sektorjih, v katerih bosta večja pozornost in varstvo namenjena osnovnim pravicam državljanov: pri tem mislim na pravosodno sodelovanje in zakonito priseljevanje.

Naš predlog to podpira in v naslednjih mesecih bomo morali poskusiti sprejeti medinstitucionalni sporazum, ki bo uredil prehodno obdobje za različna vprašanja: pri tem imam v mislih na primer paket Europola, o katerem bo jutri potekalo glasovanje, jutri pa vas bo ta parlament tudi pozval, da sprejmete dogovor, da se bo Svet ponovno posvetoval z Evropskim parlamentom v zvezi z novimi predpisi iz pogodb v šestih mesecih po začetku njihove veljavnosti.

V zvezi s skupno politiko priseljevanja bi vas ponovno pozval, da se zavzamete za varni okvir, saj se je mogoče z nezakonitim priseljevanjem boriti le ob zanesljivem, prepričljivem in ustreznem upoštevanju osnovnih pravic, delno za preprečitev ponovnega pojava dogodkov pred nekaj meseci, ko je bilo v mreže za lov tunov ulovljenih več sto ljudi, ker so neuspešno prečkali Sredozemlje, da bi prišli v Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej čestitam Sloveniji, ker je prva od novih držav članic prevzela predsedovanje EU. Po mojem mnenju se bodo lahko nove države članice veliko naučile iz izkušenj Slovenije, na podlagi katerih se bodo pripravile na svoje predsedovanje.

Najpomembnejša naloga slovenskega predsedstva je zagotovo spodbujanje postopka ratifikacije lizbonske pogodbe. Osebno lahko potrdim, da Latvija načrtuje ratifikacijo lizbonske pogodbe maja med slovenskim predsedovanjem. Pozdraviti je treba prizadevanje slovenskega predsedstva za krepitev vloge EU kot svetovne voditeljice pri boju proti podnebnim spremembam in uporabi obnovljivih virov energije. Že nekaj let so podnebne spremembe in energetske težave v središču pozornosti za javnost in politike. Zato je pomembno, da se ta prednostna naloga ne obravnava le kot prizadevanje, vendar se lahko izraža tudi kot prednostna naloga v proračunu EU. Glede na dejstvo, da je treba letos izvesti vmesni pregled finančne perspektive, mora slovensko predsedstvo izraziti mnenje o mogočih prednostnih nalogah proračuna EU v okviru vmesnega pregleda. Po mojem mnenju morajo te prednostne naloge vključevati podnebne spremembe in energetska vprašanja, poleg tega pa je treba večji delež sredstev iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU nameniti povečanju energetske učinkovitosti in spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije.

Razumljivo je, da želi slovensko predsedstvo nameniti večjo pozornost Zahodnemu Balkanu, vključno z vprašanjem Kosova. Vendar je stališče, ki ga je izrazil slovenski predsednik vlade, da so varnostne razmere v Bosni in Hercegovini morda težje kot na Kosovu, povzročilo dvoumnost. Zato je treba dobro razumeti stališče slovenskega predsedstva glede razmer na Balkanu in njegove predloge za stabilizacijo teh razmer. Hvala za pozornost, slovenskemu predsedstvu pa želim veliko uspeha pri delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Van Lancker (PSE).(NL) Predsedujoči Svetu ima pomembno odgovornost sprožitve novega cikla lizbonskega procesa na prihodnjem spomladanskem vrhu. Odkrito povedano, moja skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu meni, da so predlogi, ki jih je decembra predstavil predsednik Komisije, premalo ambiciozni.

Sicer je res, da je prejšnji cikel lizbonske strategije spodbudil rast in delovna mesta, vendar mora Evropa zdaj delovati v okviru pospešene globalizacije in novih svetovnih udeležencev. Zato je skupina socialdemokratov prepričana, da bo lahko Evropa opravljala to nalogo le, če se bo čim bolj osredotočila na trajnostni razvoj, raziskave in inovacije ter vlaganje v ljudi, tj. na kakovost namesto na nizke stroške ali nizke standarde.

Zavedamo se, da morajo pri tem sodelovati vsi Evropejci. Lizbonska pogodba ni preprečila nastanka razmer, v katerih je 78 milijonov ljudi tvegalo, da bodo zapadli v revščino, in v katerih je velik delež ustvarjenih delovnih mest negotov in ne zagotavlja spodobnega dohodka. Zato lizbonska pogodba ne more biti uspešna brez ustrezne okrepitve socialne razsežnosti.

Predsednik Komisije, pri tem pripombe ne zadostujejo; oblikovati je treba vidno in pomembno stališče v zvezi s smernicami ter ambiciozen socialni program. Predsedujoči Svetu, od slovenskega predsedstva pričakujemo, da bo to pojasnilo na spomladanskem vrhu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elmar Brok (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, tudi jaz sem vesel, da je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu. Bil sem splošni poročevalec tega parlamenta v krogu širitve 12 držav in vesel sem, da je zdaj država iz tega kroga širitve prvič prevzela predsedovanje.

Slovenija je tudi najuspešnejša nova država članica ter je kot članica schengenskega območja in euroobmočja dokazala, da so nove države uspešne v Evropi. Majhne države pogosto najuspešnejše vodijo predsedovanje Svetu, ker se popolnoma vključijo v delovanje. Zato vam pri tem želim veliko uspeha.

Pred vami so raznolike naloge. Izvesti in zagotoviti morate ratifikacijo pomembne lizbonske pogodbe, hkrati pa se morate pripraviti na njeno izvajanje, ki je tudi pomembno. Čaka vas težko vprašanje Kosova, za rešitev te težave pa imate izjemno priložnost, saj to območje zelo dobro poznate. Vendar to tudi kaže, da Evropska unija pogosto rešuje tudi zunanjepolitična vprašanja, zato sodelujemo z Američani in Rusi.

Medtem ko razpravljamo o strategijah za Srednjo Azijo, Gazprom sklepa pogodbe za plin s Kazahstanom, zato moram dejati, da dejansko ne izvajamo strateških ukrepov v zvezi z vprašanji, ki so bistvena za prihodnost, zato se mora to področje izboljšati.

Dovolite mi še zadnjo pripombo. Tudi jaz, ki prihajam iz zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, bi bil hvaležen predsedniku Komisije, če bi pojasnil primer podjetja Nokia. Selitve podjetij se vsekakor lahko izvajajo. Nemčija bolj kot katera koli druga država pridobi veliko ugodnosti na evropskem notranjem trgu ali razširjenem evropskem notranjem trgu, vendar je prizadetim zelo težko pojasniti, ali je izgubo njihovih delovnih mest povzročila uporaba evropskih sredstev ali nezakonitih državnih subvencij. Zato zahtevamo pojasnitev v zvezi s tem, saj bo ponovna pojavitev teh govoric zelo škodovala evropskemu konceptu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, zelo ugodno je, da slovensko predsedovanje poteka po dveh uspešnih predsedovanjih. Slovenija je prva od 12 novih držav članic prevzela predsedovanje, zato je odgovornost toliko večja.

Program slovenskega predsedstva nedvomno zajema pomembne naloge. Po mojem mnenju bi bilo treba večjo pozornost nameniti poskusu doseganja večjega razumevanja in priznavanja javnosti v zvezi z reformno pogodbo in Listino o temeljnih pravicah.

Slovensko predsedstvo podpira načrte za pristop držav Zahodnega Balkana. Enako je tudi mnenje moje delegacije, vendar bi bilo treba na podlagi izkušenj upoštevati, da lahko prezgodnji datum za začetek pristopnih pogajanj povzroči zastoj. Poleg tega moramo resno upoštevati, da evropska javnost v velikem obsegu namenja pozornost zlasti prihodnji širitvi, česar ne smemo zanemariti.

Prav tako moramo biti pazljivi pri vprašanju Kosova. Zavedati se moramo, da na tem območju poteka boj za prevlado. Na eni strani si politika Združenih držav prizadeva za celovit nadzor celotnega območja, medtem ko želi Rusija na drugi strani ohraniti stik z območjem, s katerim je bila tradicionalno več stoletij v posebnem razmerju. V tem boju za prevlado je Kosovo le igračka.

Evropski voditelji na zadnjem srečanju na vrhu niso sprejeli odločitve o tem, ali bodo priznali enostransko izjavo o neodvisnosti Kosova. Upajmo, da bomo lahko vsi preprečili nevarnosti, ki jih povzroča enostransko priznanje, in ravnali zelo pazljivo, saj lahko neuspešni ukrepi sprožijo verižno reakcijo na širšem območju z nepredvidenimi posledicami.

 
  
MPphoto
 
 

  John Bowis (PPE-DE). – Gospod predsednik, slišal sem, da je ob nedavnem odprtju meja v Sloveniji množica ljudi med seboj primerjala, koliko so pretihotapili v komunizmu, na voljo pa je bila celo škatla izpovedi za vse, ki so priznali svoje grehe, nato pa so bili nagrajeni s kavo in žganjem, zato razumem predsednika Barrosa, da se je udeležil tega praznovanja.

Predsednik vlade, že na začetku ste nam ganljivo predstavili vašo državo in tudi vašo zgodovino. O Sloveniji ste govorili s ponosom in čustveno pripovedovali o vaših izkušnjah v zaporu. Upam, da boste v predsedovanje vnesli enaka čustva, tj. vero v človekove pravice in odločenost, da bo tudi Evropa tako ponosna.

V zvezi s tem bi rad izpostavil dve področji. Prvo področje je naše okolje, ker je z vprašanjem človekovih pravic in programom lizbonske strategije povezano čisto in zdravo okolje, drugo področje pa je zdravje ljudi. Okolje se mora oddaljiti od konference o podnebnih spremembah na Baliju, na kateri je sicer potekala dobra razprava. Vendar zdaj potrebujemo ukrepe. Potrebujemo prave, realne ukrepe, ki jih je treba sprejeti naslednji teden z našim paketom za podnebne spremembe.

Na področju zdravja potrebujemo pravno varnost pri čezmejnih zdravstvenih storitvah. Če bo to področje urejeno, bo zagotovilo evropskim državljanom, tj. bolnikom, izjemno novo priložnost. Čakali smo in to prelagali. Ne smemo več čakati. Zagotoviti moramo, da se to področje začne urejati. Tudi če tega ne storimo, ne smemo počivati. Namesto nas lahko politiko oblikujejo tudi odvetniki.

V zvezi s tem področjem moramo posebno pozornost nameniti tudi duševnemu zdravju. Slovenijo lahko negativno ocenim le v zvezi s počasnim sprejemanjem zakonodaje o duševnem zdravju. Zdaj imate priložnost za urejanje področja duševnega zdravja na podlagi zelene knjige in upam, da jo boste upoštevali.

Ste majhna in ponosna država, majhne evropske države pa običajno najučinkovitejše predsedujejo Evropski uniji. Pri tem vam želim veliko uspeha. Verjamem, da bo Slovenija pod vašim vodstvom pridobila zaupanje v uspeh in učinkovitost vašega šestmesečnega predsedovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Na voljo je še 10 minut za prijavo k razpravi, vsak ima na voljo največ minuto.

 
  
MPphoto
 
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – Mnogokrat izrečene čestitke Sloveniji kot prvi novi državi članici, ki predseduje Svetu, kažejo, da bo delu Slovenije namenjena posebna pozornost. Velika so pričakovanja in velika je tudi odgovornost.

A izven političnih institucij je v mlajših državah članicah med ljudmi pogosto mnenje, da vodi unijo le nekaj velikih držav. Prav tu ima Slovenija izjemno priložnost, da dokaže, da je unija sestavljena iz 27 držav, ki odgovorno sooblikujejo skupne politike. Pričakujem, da bo pri izvajanju prioritet in podedovane agende namenila veliko pozornosti koheziji ter zmanjšanju razlik v Evropi.

V tej skromni minuti pa bi želela spregovoriti še o podnebnih spremembah in energetiki, saj si je Evropa zastavila izredno ambiciozne cilje, razvoj v družbo z nizkimi izpusti ogljika, in prav to je tisto, kar je pomembno: družba z nizkimi izpusti ogljika. Sloveniji želim, da bi na tem področju prikazala konkretne predloge, projekte in rezultate.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, slovensko predsedstvo se srečuje z veliko zahtevnimi nalogami. V središču teh nalog je ratifikacija Pogodbe. Kot nadzornik boste spremljali celoten postopek. Zato prosim, da upoštevate tiste države, ki niso sprejele Listine o temeljnih pravicah, tiste, ki so se izključile.

Dejstvo je, da sta se Poljska in Velika Britanija izključili, vendar sem prepričana, da bosta ti dve državi spoznali, da sta naredili napako in bosta hoteli sprejeli Listino. Listino bosta hoteli zagotoviti svojim državljanom. Pri tem jima je treba pomagati, zato vas pozivam, da zagotovite poenostavljen postopek vračanja, postopek, ki bo enostaven in hiter ter bo omogočal vključitev in ne bo zahteval dodatne ratifikacije.

Predsednik vlade, uspeh predsedstva je na splošno obratno sorazmeren z velikostjo države. Prepričana sem, da boste uporabljali to načelo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mojca Drčar Murko (ALDE). – Gospod predsednik vlade, pozdravljam poudarke, ki ste jih danes namenili človekovim pravicam. Kot liberalna poslanka iz Slovenije in nekdanja novinarka menim, da sta svoboda izražanja in svoboda tiska najpomembnejši človekovi pravici. Prav zato bi želela ob tej priložnosti, svečani priložnosti, opozoriti, da je peticija, s katero zdaj kar četrtina vseh slovenskih novinarjev protestira proti odkritim in prikritim pritiskom nanje, zelo resna stvar.

Diskreditiranje podpisnikov v javnosti s pomočjo njihovih, iz konteksta iztrganih izjav, s katerim se jih želi predstaviti kot neverodostojne osebe, pa je neposrečeno dejanje. Mislim, da je dolžnost predsedujoče države Evropski uniji, da se njeni predstavniki soočijo, vsebinsko, s trditvami in dokazi iz peticije.

 
  
MPphoto
 
 

  Adamos Adamou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, naša največja zaskrbljenost v zvezi s predlogi za rešitev vprašanja Kosova je povezana s poskusom zagotovitve pravne podlage za enostransko izjavo o neodvisnosti, kar bi imelo velike posledice za mednarodno pravo.

Priznavanje neodvisnosti Kosova zunaj okvira Združenih narodov z enostransko izjavo bi imelo nevarno posledice; morda bi povzročilo dodatno prelivanje krvi in ponovno postavitev meja. Menimo, da bi se ta zelo očitna kršitev mednarodnega prava uporabila tudi v drugih konfliktnih razmerah kot način reševanja sporov. Morda bi se to lahko zgodilo tudi v primeru držav članic EU, kot je Ciper.

Razmere na Kosovu so nadaljevanje in rezultat intervencijskih politik ter pomenijo težavo, ki jo je mogoče rešiti le v okviru Združenih narodov in obstoječega mednarodnega prava brez zunanjega posredovanja in kršitev načel Listine Združenih narodov.

Vpliv ukrepov, ki se sprejemajo enostransko, je zdaj mogoče videti v Iraku. Mir je mogoče zagotoviti le z zakonitimi in sprejetimi političnimi rešitvami.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, skupaj z mojimi kolegi danes pozdravljam predsednika vlade. Predsedujoči, kaj vse ste doživeli v 20 letih: od prestajanja kazni v zaporu, do predsednika vlade Republike Slovenije in predsedujočega Evropskemu svetu ter člana EU, NATA ter euro- in schengenskega območja.

Res je, da sedanje razmere na Balkanu niso rešene; mir na tem območju je za vse nas zelo pomemben. Zlasti se vam zahvaljujem za vaše pazljivo ravnanje pri prihodnjem irskem referendumu, ki je potreben za ratifikacijo lizbonske pogodbe.

Morda bi lahko k našemu referendumskemu sloganu dodala vaše sklepne besede: „Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da Evropi ni vseeno, kaj bo z mano“. Za irski referendum ni boljšega slogana. Ničesar ne smemo obravnavati kot samoumevno, saj bo ta naloga težka, vendar morate verjeti stranki Fine Gael, katere članica sem, našemu vodju in vsem poslancem, da bomo storili vse, da bo referendum v zvezi z lizbonsko pogodbo na Irskem dosegel pozitiven rezultat. Hvala vam in veselim se, da vam bom lahko te rezultate posredovala med vašim predsedovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot Finec sem velik ljubitelj smučarskih skokov in predsedniku vlade bi rad v metaforičnem smislu dejal, da je slovensko predsedstvo kot Planica, vaši instrumenti kot Elanove smuči in upam, da je vaša zagnanost enaka zagnanosti Primoža Peterke.

Menim, da bo slovensko predsedstvo uspešno iz treh razlogov: prvič, zelo dobro ste se pripravili; drugič, ste izredno skromni, kar smo lahko slišali v vašem današnjem govoru, in tretjič, vaše razprave so zelo ciljno usmerjene. To je recept za uspeh.

Imate tri velike naloge. Če jih opravite do konca predsedovanja, ste na dobri poti. Prvič, Pogodba: uspešni boste, če jo bo brez težav ratificiralo veliko držav članic; drugič, energetski sveženj: uspešni boste, če boste opravili le nekaj od tega; in tretjič, uspešni boste, če boste učinkovito rešili razmere na Kosovu.

Mislim, da bo slovensko predsedovanje eno od najboljših, kar smo jih kdaj doživeli. Veliko sreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, Slovenija je prva država članica pod nekdanjim totalitarnim komunizmom, ki je zdaj lahko na čelu celotne Evrope. Predsednik vlade, zato je to vaš zgodovinski izziv in priložnost, da spodbujate tudi povezovanje različnih zgodovinskih izkušenj, da ustvarite enotno in uravnoteženo dojemanje naše zgodovine kot skupne evropske zgodovine.

Mislim, da vsi potrebujemo zagotovilo, da se množični poboji v času komunizma ne bodo več ponovili. To se lahko zgodi le, če celotna Evropa enako moralno in politično obsodi totalitarni komunizem, kot je nacizem.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Za besedo sta prosila še dva govornika, oba iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ki je najbolj nasprotovala sistemu prijave k razpravi. Glede na to je zanimivo, komu to najbolj koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, najprej bi iskreno čestitala Sloveniji in ji zaželela veliko sreče pri predsedovanju. Moj kolega, Janez Janša, je že zastavil vprašanje v zvezi z vašo izjavo, da so varnostne razmere v Bosni slabše kot na Kosovu. Želim, da res odgovorite na to vprašanje. Zato vas ponovno sprašujem: na podlagi česa utemeljujete to izjavo? To dejansko ni utemeljeno.

S to izjavo ste pokazali nepoznavanje informacij in diplomacije. Če bi bile razmere v Bosni tako zapletene in težje kot na Kosovu, bi bila vaša izjava zagotovo nevarna. Zato pričakujem odgovor.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, za nas je pomembnih veliko projektov, vključno s projektom „Raziskava v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji“. Pozivam k temu, da sklepi Sveta vztrajajo pri zaključku tega projekta na prvi obravnavi, ker menim, da je to največja skrb naših malih in srednje velikih podjetij.

Druga pripomba je, da je treba razpravo osredotočiti na energetsko učinkovitost pri proizvodnji in potrošnji. Na tem področju je mogoče ustvariti veliko delovnih mest. Program lizbonske strategije za nova delovna mesta in zaposlovanje je zelo pomemben za vse nas.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. − Hvala spoštovani poslanke in poslanci za zelo živahno vsebinsko in zanimivo razpravo, vprašanja, predloge, sugestije. Zelo veliko tega, kar ste povedali bo predsedstvo lahko z veseljem upoštevalo v naslednjem polletju. Vesel sem bil vaše podpore našim prioritetam, še posebej ganjen, ko sem slišal, da se je tukaj citirala celo slovenska himna, in to ne od mojih kolegov, ki prihajajo iz Slovenije, ampak od kolega iz Francije, ali ko so se omenjali slovenski izdelki, kot so smuči Elan in tako naprej. Skratka, bilo mi je v veliko zadovoljstvo spremljati to razpravo in z veseljem bom odgovoril na nekatera vprašanja, žal čas ne dopušča, da bi odgovoril na vse.

Ratifikacija lizbonske pogodbe je zagotovo ena izmed ključnih političnih prioritet Evropske unije v letu 2008. Da je ta pogodba pomembna, smo se zavedali predvsem v tistem času, preden je bila podpisana. Takrat so vsi govorili o krizi. Pomen te pogodbe je zdaj, ko jo imamo podpisano, ostal enak, seveda pa še ni ratificirana in tukaj je zdaj naša odgovornost. Konkretneje rečeno, konkretna odgovornost vsake države članice, da izvede ratifikacijo v skladu s postopki, ki jih določa ustava oziroma nacionalna zakonodaja, in da to, če je možno, naredimo v roku, ki smo si ga določili.

Ne kot ena od držav članic, niti kot predsedujoča država v teh šestih mesecih, se ne želimo vmešavati v notranje razmere katerekoli države članice. Bilo je nekaj napačnih interpretacij nekaterih izjav, še posebej v nekaterih državah. Nikoli nismo trdili drugače, vedno smo pozivali tudi k solidarnosti vseh ostalih pri obravnavi občutljivih vprašanj, ki lahko vplivajo na proces ratifikacije v tistih državah članicah, kjer je ta tema včasih tudi kontroverzna.

Napredek Evropske unije se ne začenja s slovenskim predsedovanjem, prepričani pa smo, da se bo nadaljeval na vseh področjih. Prioritete, ki so navedene, niso navedene po vrstnem redu v tem smislu, da se bomo naslednje lotili potem, ko bo prva opravljena. Skušali bomo narediti čim več na vseh področjih, ki smo jih navedli kot prioritetna, in tudi na drugih.

Veseli me, da je bil predsednik Evropske komisije nekoliko bolj specifičen tam, kjer je meni zmanjkalo časa. Zagotovo bo okoljsko-energetski paket eden od ključnih izzivov v naslednjih mesecih in tudi vse do konca tega leta. Dokazati moramo zdaj v praksi, da resno mislimo s cilji, ki smo si jih zastavili marca lani.

Poudarjam še enkrat, da nimam nikakršnih dvomov v zvezi s tem, da je lahko samo zdrava gospodarska rast realna osnova blaginje, to zagotovo mora biti prioriteta, lizbonska strategija je v zvezi s tem jasna, poudarjam pa tudi to, da se zgodba tukaj ne konča. Od tukaj naprej se začne zgodba o socialni pravičnosti in oboje je pomembno. Je pa treba vedeti, da je treba najprej ustvariti in potem lahko pravično delimo.

Ko gre za vprašanja, ki so bila največkrat omenjena, vezana na situacijo na zahodnem Balkanu, bi rad odgovoril na nekaj zelo specifičnih vprašanj. Najprej glede pravnih osnov za reševanje tega vprašanja. Ne bi želeli, da zdaj Evropska unija začne neko dolgo razpravo o tem, kakšne so pravne osnove, katere so močnejše, katere so šibkejše, potem ko smo na koncu nekega dolgega obdobja iskanja soglasnih rešitev.

Ni nobene potrebe, da je Evropa razdeljena zaradi tega, ker so razdeljeni drugi na tem vprašanju, in enotnost Evropske unije pri reševanju tega vprašanja bo ena od naših prioritet.

Opozarjam na to, da je neko podobno vprašanje in razprave o legalnih osnovah sredi 90-ih let prejšnjega stoletja povzročilo več kot 100 000 mrtvih v Bosni in Hercegovini, milijon razseljenih oseb in ta izgubljen čas je težko nadoknaditi, lahko se pa iz tega nekaj naučimo.

Ko gre za Bosno in Hercegovino nikoli ni bilo rečeno, da je v varnostnem smislu to večji problem od Kosova, je pa bilo rečeno, da je v nekaterih točkah to zelo resen problem, recimo vračanje beguncev. V Bosni in Hercegovini je še vedno zelo veliko beguncev, ki se niso mogli vrniti na svoje domove. In na tem, da se begunci vrnejo na svoje domove, je načrtovanih veliko potez, ki jih je v tej državi potrebno storiti in jih ni možno realizirati brez tega, da se to zgodi. To je eden od izzivov, ki nas čaka, in se bojim, da so bile nekatere besede v zvezi s tem slabo interpretirane.

Torej spoštovani poslanke in poslanci, predsednik Parlamenta, predsednik Komisije, prioritete, ki so bile predstavljene, so naš skupen izziv, jaz sem vesel te vaše podpore, da jih skupaj uresničimo. Še enkrat poudarjam pomen sodelovanja in sinergije, ki jo lahko dosežemo s sodelovanjem vseh treh ključnih institucij Evropske unije – Evropskega parlamenta, Evropske komisije in seveda Sveta.

Vse kar je v naši moči, da bo ta sinergija čim večja, bomo storili. Z veseljem bom tukaj še večkrat med vami v času slovenskega predsedovanja in veselim se te plodne in, kot se je pokazalo, tudi zelo živahne diskusije z vami. (Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Predsedujoči Svetu, iskreno se vam zahvaljujem za pomembno predstavitev programa predsedovanja Slovenije. Vsi prispevki pristojnih predsednikov skupin in drugih poslancev k razpravi so pokazali, da se lahko zanesete na veliko in neomejeno podporo Evropskega parlamenta. V imenu vseh nas vam iskreno želim veliko uspeha pri delu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za to zelo zanimivo razpravo, na kateri se je pokazala velika podpora prednostnih nalog, ki jih je predstavilo slovensko predsedstvo. V svoji prvi izjavi sem poudaril le nekatere prednostne naloge v teh šestih mesecih, ker nisem želel natančno opisovati vseh vidikov, in sicer: ratifikacijo lizbonske pogodbe, nov cikel lizbonske strategije in tudi naš paket o podnebju in energiji. Zlasti v zvezi s tem sem bil zelo presenečen nad vašo podporo našega dela na tem področju. Zdaj je zelo pomembno, da izpolnimo svoje obveznosti.

Predsedniki držav in vlad so sprejeli ambiciozne cilje, tj. 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in 20-odstotno povečanje obnovljivih virov energije. Ne smemo določiti ciljev in potem zanemariti njihovo uresničitev. Biti moramo dosledni in verodostojni, zato sem bil zelo vesel vaše podpore v zvezi s tem na današnji razpravi.

Rad bi odgovoril le na eno vprašanje, ki so ga na razpravi postavili gospod Schulz, gospod Lambsdorff in gospod Brok v zvezi s posebnim vprašanjem, ki se zdaj obravnava v Nemčiji, tj. vprašanjem morebitnega financiranja selitve podjetja v Evropi. Operativni program za konkurenčnost za Romunijo vsebuje posebno klavzulo, ki prepoveduje uporabo strukturnih skladov za sofinanciranje selitve. Evropska komisija ni prejela nobenega projekta v zvezi s tem vprašanjem, zato lahko Komisija potrdi, da se ta selitev ne financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zagotovo menimo, da je nesprejemljivo financiranje selitev podjetij v Evropski uniji iz skladov Evropske unije.

(Ploskanje.)

Hkrati je Evropska unija s programom PHARE financirala industrijski park v Romuniji, v katerega zdaj vlaga več podjetij. To je pomembno, zato k tej razpravi pozivam vse prisotne kolege, zlasti kolege iz Nemčije, ter poudarjam, kako pomembno je odgovorno vodenje te razprave.

Razlikovati moramo selitev proizvodnje zunaj Evropske unije in v njej. Če se naložbe izvajajo med Finsko in Nemčijo, se lahko tudi med Nemčijo in Romunijo. Bodimo pošteni. Pojasniti moramo, da tu ne gre za selitev proizvodnje zunaj Evropske unije. Kot veste, sva Komisija in jaz predlagala sklad za prilagoditev globalizaciji, ki že deluje za primere selitve nekaterih delovnih mest zunaj Evropske unije. Evropski voditelji morajo na vseh ravneh Evropske unije, tj. v Komisiji, Evropskemu parlamentu in na nacionalni ravni, pojasniti koristi širitve.

(Ploskanje.)

Nemčija je zdaj povečala izvoz v nove države članice. Širitev Evropske unije ustvarja delovna mesta tudi v Nemčiji. Nemška podjetja tudi veliko vlagajo v nove države članice. Zato je treba z evropskega gledišča jasno poudariti, da širitev Evropske unije ne koristi le novim članicam, ampak zagotavlja priložnost celotni Evropski uniji.

(Ploskanje.)

Hkrati se strinjam, da moramo preprečevati uporabo sredstev strukturnih skladov za financiranje določene selitve proizvodnje podjetja. To bi bila nepoštena konkurenca. Zato pozivam vse, ki podpirajo Evropo, da se izpostavijo in branijo to združeno razširjeno Evropo ter izkoristijo ugodnosti, ki jih vsem v novih državah članicah zagotavlja ta bolj dinamična Evropa, ki jo zdaj gradimo.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Predsednik Komisije, zelo se vam zahvaljujem za to izjavo. Slovenskemu predsedstvu želimo veliko uspeha. Zdaj bomo šli skupaj na tiskovno konferenco. Nato bo tu potekalo glasovanje. Hvala vam za zelo intenzivno in zanimivo razpravo.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Gospod predsednik vlade, čestitam vam za vaš govor v Evropskem parlamentu. Ste prvi voditelj, ki je prevzel odgovornost predsednika Evropskega sveta kot predstavnik enega od narodov, ki so bili v preteklosti podjarmljeni komunizmu, leta 2004 pa pristopili k Evropski uniji.

To je izziv za vas, vaš narod in vašo vlado. Ne obstajajo velike in majhne države, le dobre in slabe. Zaradi gospodarskega razvoja, nedavnega vstopa v euroobmočje in blaginje vašega naroda ste dober zgled, ki mora spodbuditi veliko držav, da vaše izkušnje prenesejo na druge države.

Ste zadnji del trojke, ki se je začela z Nemčijo in nadaljevala s Portugalsko, ki bo zagotovil uspeh predsedstev v naslednji trojki: Francija, Češka republika in Švedska. Ko to pišem, mislim na Kosovo, vaše brate na Zahodnem Balkanu in njihovo prihodnost v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Hvala, gospod predsednik. Slovensko predsedovanje se začenja v času, ko se v Evropo vrača občutek zmernega optimizma v zvezi s prihodnostjo EU. Po nekaj letih zmede in negotovosti je končno prišel čas za razcvet projekta EU-27. Ponovno bi rad pozval predsedujočega, naj razmisli o posebnem vprašanju, in sicer o dveh krajih delovanja Evropskega parlamenta.

Zdaj, ko stalno prosimo državljane različnih držav, da se žrtvujejo, bomo posredovali zelo močno sporočilo, če se bomo odločili, da bomo vse delo opravljali v Bruslju. Stroški glede finančnih sredstev in organizacijskih težav, ki jih povzroča Evropa zaradi vsakomesečne spremembe lokacije, so postali popolnoma nesprejemljivi za državljane, ki ne morejo razumeti razlogov za te absurdne razmere. Sedež v Strasbourgu, ki je seveda veličastno mesto, se lahko uporablja za druge ugledne namene v okviru dejavnosti EU. Bodimo dober zgled in spremenimo besede v dejanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot je bilo razvidno iz razprave in je izrecno navedeno v tem programu, bo slovensko predsedstvo še naprej natančno upoštevalo program nemškega predsedstva, vendar bo dalo prednost ratifikaciji lizbonske pogodbe. Zavedamo se, da politična elita Evropske unije želi, da Pogodbo ratificirajo vse države članice pred volitvami leta 2009. Zato ne popuščamo njenemu močnemu pritisku za preprečitev izvajanja referendumov, razen na Irskem, katere ustava zahteva referendum, s čimer razkriva svoj odnos do demokracije in se približuje svojim državljanom: le takrat, ko ne obstaja tveganje, da bodo državljani glasovali proti njenemu mnenju in interesom.

Zdi se, da je glavna prednostna naloga politične elite t.i. „drugi cikel lizbonske strategije“ za povečanje liberalizacije, s čimer napada javne storitve ter socialne pravice in pravice delavcev. Prav tako se bojimo, da bo enostranska izjava o neodvisnosti povzročila, da bodo razmere na Kosovu še bolj ogrozile mir in razvoj v Evropi.

Pri tem pa ostajajo nerešena resna socialna vprašanja, in sicer brezposelnost, negotova zaposlitev, revščina ter naraščajoča družbena in ozemeljska neenakost.

Še naprej se bomo borili za odpravo teh neoliberalnih politik ter vzpostavitev drugačne Evrope, ki zagotavlja socialno pravičnost, mir in družbeni napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) S slovenskim predsedovanjem Svetu se je začelo tretje dejanje burke, ki jo igrajo sile, ki spodbujajo federalistično, neoliberalno in militaristično združevanje Evrope, ki z Nemčijo na čelu vsiljuje pogodbo, ki je bila prej zavrnjena, brez izvedbe nacionalnih referendumov.

Pravijo, da referendumi niso potrebni:

– Ker v vsaki državi, zlasti v nacionalnih parlamentih, obstaja „splošno soglasje“ o predlogih Pogodbe. Ena od najpomembnejših lekcij referendumov v Franciji in na Nizozemskem je bila zagotovo to, da se je pokazalo veliko nasprotovanje med željo ljudi in „parlamentarno večino“.

– Ker je ratifikacija v parlamentih prav tako legitimna in demokratična kot ratifikacija z referendumom. Kako lahko potem razumemo ugotovitev, da bi izvedba referenduma na Portugalskem povečala tveganje, da Pogodba ne bi stopila v veljavo? Bojijo se, da bi se rezultati referenduma razlikovali od njihovih želja, zato jih ne izvajajo.

– Ker se predlog Pogodbe razlikuje od predloga, ki je bil prej zavrnjen, in vključuje „bistvene spremembe“. Vendar ne navajajo, katere. Ali podporniki ne trdijo, da je vsebina enaka? Preberite izjave Giscarda d’Estainga.

Spodbuja jih strah.

 
  
MPphoto
 
 

  Malgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Program slovenskega predsedstva izpolnjuje vse zahteve, saj se zanima za gospodarstvo in je prepričano, da je dober gospodarski položaj bistven za uspeh Unije.

V programu predsedstva sem zasledila veliko pomembnih sklicevanj na lizbonsko strategijo in vlogo notranjega trga v postopku krepitve EU v mednarodnem prostoru.

Unija 21. stoletja se mora osredotočiti na izobraževanje in usposabljanje. Dobro izobražena družba ima veliko možnosti, to pa se mora izražati v gospodarstvu, ki načeloma temelji na razvoju malih in srednje velikih podjetij, ki ji je mogoče brez težav ustanoviti brez nepotrebnih formalnosti in stroškov. Ta podjetja morajo imeti dostop do dobro usposobljenih zaposlenih ter do sredstev za raziskave, novih tehnologij itd. Predsedstvo temu namenja veliko pozornosti.

Izjava predsedstva, da si bo prizadevalo za odpravo ovir in se bo osredotočilo na boljšo ureditev, posreduje podjetjem pomembno sporočilo. Vemo le, da nič ni slabšega kot slaba zakonodaja.

Po mojem mnenju je zlasti pomembna povezava pobude za odpravo upravnih ovir za podjetja z odprtjem novih poti do novih tehnologij.

Predsedstvo bo upoštevalo tudi potrošnike; interesi potrošnikov so enako pomembni kot interesi podjetij, zato jih je treba zastopati in ščititi na enak način.

Program predsedstva je zelo ambiciozen, vendar tudi jasno določa prednostne naloge, ki jih podpiram.

Za konec bi rad vam rada čestitala in zaželela veliko uspeha.

 
  
MPphoto
 
 

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. (HU) Preden začnem, bi rad pozdravil ambiciozen program slovenskega predsedstva, ki kohezijo Zahodnega Balkana obravnava kot pomembno vprašanje za celotno EU.

Na podlagi letnega poročila Komisije za leto 2006 je bil pristop leta 2004 velik uspeh za stare in nove države članice, vendar je bilo za uspeh bistveno nemoteno upravljanje procesa.

EU mora zdaj obvladovati nove izzive, ki zahtevajo večji trud. Čim večja podpora slovenskega predsedstva pri izpolnjevanju vseh prednostnih nalog programa je bistvena za ustrezno obravnavanje teh vprašanj, vključno z zagotavljanjem pogojev za pristop Hrvaške in Turčije.

EU si najbolj prizadeva za spodbujanje reformnega procesa na Zahodnem Balkanu in rešitev razmer na Kosovu na evropski ravni, ki bo vsem ustrezala. Širitev je strateškega in varnostnopolitičnega pomena za EU ter zahteva učinkovito razvojno politiko in sodelovanje v partnerstvu.

Poleg tega je treba stalno poudarjati oblikovanje programov za Zahodni Balkan, ki so namenjeni zmanjševanju razlik v stopnji razvoja ter krepitvi socialne, gospodarske in regionalne kohezije. Vendar sta spodbujanje naložb v človeške vire in spodbujanje na znanju temelječe in ustvarjalne družbe bistvena za zagotavljanje ravnovesja med povečano konkurenčnostjo in kohezijo ter spodbujanje razvoja Zahodnega Balkana. V skladu z načelom evropske solidarnosti si moramo prizadevati za odpravo revščine in zagotovitev „neposredne pomoči“ tudi za države Zahodnega Balkana. Naša skupna odgovornost je, da podpremo program slovenskega predsedstva za uresničitev glavnih ciljev Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Vse države, ki so pristopile k Evropski uniji od leta 2004, so ponosne na dejstvo, da predseduje ena od njih, in sicer Slovenija. Pozdravljamo izjave novega predsedstva in njegove prve korake. Prednostne naloge za prvo polovico leta 2008 so v veliki meri dokaz, da se nadaljuje delo predhodnikov Slovenije, zlasti na področju prenovitve programa lizbonske strategije, ratifikacije nove Pogodbe in ukrepov za preprečevanje globalnega segrevanja. Evropska unija si prizadeva za nadaljevanje dela v okviru polletnega cikla predsedovanja.

Slovenija se ne glede na zastavljene prednostne naloge zaradi svoje geografske lege in zgodovine obravnava kot država, ki je povezana z Balkanom. To zagotavlja možnost dodatne širitve Unije, predvsem pa resne težave v zvezi z vprašanjem neodvisnosti Kosova. Jasno je, da novo predsedstvo najbolj razume to težavno področje.

Upamo tudi, da bo država, ki se je morala preoblikovati in prilagoditi standardom EU, razumela težave novih držav članic, ki jih povzročajo nerazumne obveznosti glede obnovljivih virov energije in emisij toplogrednih plinov. Vzpostaviti je treba ravnovesje med varstvom in zaščito naravnega okolja ter potrebo po zagotavljanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetovnem merilu. Želim vam veliko uspeha in se vam zahvaljujem za pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Začetek leta 2008, zaznamovan s sloganom „Skupaj v drugačnosti: evropsko leto medkulturnega dialoga“, je za EU pomembno obdobje, zlasti zaradi dejstva, da bo v prvi polovici leta EU predsedovala nova država članica, Slovenija.

K sinergiji v Evropi lahko prispevajo štiri prednostna področja, ki poudarjajo pomen izvajanja nove lizbonske strategije, in sicer rast in zaposlovanje, energija, podnebne spremembe in odnosi z državami Zahodnega Balkana. Slovenija ima možnost, da zagotovi svetovno vodstvo EU na področju boja proti globalnemu segrevanju.

Na Slovaškem je zdaj pereče vprašanje prevzem eura. O vstopu Slovaške v euroobmočje bo sprejeta odločitev med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Slovenija je za Slovaško zgled: bila je prva od držav EU-10 in trinajsta od vseh držav članic EU, ki je prevzela euro, in sicer leta 2007. Slovaška se lahko uči iz mnogih izkušenj Slovenije in jih lahko uporabi pri pripravi na prevzem eura. Pričakujem, da bo Slovenija storila vse, kaj je v njeni moči, da bo odločitev o uvedbi eura na Slovaškem do načrtovanega roka 1. januarja 2009 pozitivna.

Upam, da lahko slovensko predsedstvo s svojimi dejanji prepriča 500 milijonov evropskih državljanov, da lahko celo majhna država z 2 milijoni ljudi uspešno vodi EU med šestmesečnim predsedovanjem. Mislim, da bo Slovenija zagotovo uspešna.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Slovenskemu predsedstvu želim veliko uspeha, saj na nek način pomeni ponovno združitev Evrope, ki jo je razdelila hladna vojna.

Slovenija, ki je pri pripravi 18-mesečnega programa sodelovala z Nemčijo in Portugalsko, zaključuje krog predsedstev, za katera je bilo značilno uspešno povezovanje institucij in veliko prizadevanje za izvedbo procesa ratifikacije lizbonske pogodbe.

To je velik izziv, h kateremu moramo prispevati vsi, v vsaki državi članici, da lahko prihodnje francosko predsedstvo vzpostavi to novo podlago pred evropskimi volitvami leta 2009.

Tudi slovensko predsedstvo si mora prizadevati, da lizbonska strategija izpolni zahteve Evrope v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami ter rastjo in zaposlovanjem.

Iskreno upam, da bo slovenskemu predsedstvu uspelo oblikovati enoten pristop EU k vprašanju končnega statusa Kosova, da bo lahko leto 2008, evropsko leto medkulturnega dialoga, resnično omogočilo vsem Evropejcem, da ponovno pokažejo svoje vrednote strpnosti in medsebojnega razumevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Vodstvo nove države članice, ki je pristopila k Uniji leta 2004, v prvi polovici leta 2008 je zgodovinskega pomena. To je velik korak naprej za nedavno priključene države, ki so si v Uniji pridobile položaj, ki si ga zaslužijo.

Prvo predsedovanje je za nove države članice velika odgovornost, Slovenija pa zdaj predseduje Uniji v ključnem času. Najpomembnejše naloge slovenskega predsedstva so prispevanje k procesu ratifikacije lizbonske pogodbe, dinamično spodbujanje novega triletnega cikla lizbonske strategije ter nadaljnje razvijanje celostne politike za energijo in varovanje podnebja.

Slovensko predsedstva obravnava proces povezovanja Zahodnega Balkana in zlasti prednostno vprašanje prihodnjega statusa Kosova. Slovensko razumevanje in poznavanje območja lahko malo olajša zapleten organizacijski postopek ter spodbudi ohranjanje enotnosti z misijami, ki bodo razporejene na Kosovu na podlagi sklepa zasedanja Evropskega sveta decembra 2007.

Evropska komisija bo marca med slovenskim predsedovanjem predlagala zakonodajo za pregled stanja skupne kmetijske politike, ki bo uvod v celovite vsebinske in finančne reforme skupne kmetijske politike. Predsedstvo bo tudi spodbujalo programe za evropsko leto medkulturnega dialoga 2008.

Slovenskim kolegom želimo, da bi bilo njihovo predsedovanje uspešno. Prepričan sem, da bosta slovenska politika in diplomacija uspešno opravili težke naloge in da bomo kot nova država članica ponosni na našo sosedo.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov