Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 16. januar 2008 - Strasbourg

10. Razmere v Pakistanu po umoru Benazir Buto (razprava)

  Predsednica. – (FR) Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Pakistanu po umoru Benazir Buto.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Umor nekdanje predsednice vlade in glavne voditeljice opozicije Benazir Buto je seveda otežil že tako ali tako zapletene razmere pred volitvami v Pakistanu. Poleg tega je seveda zelo negativno vplival na postopek postopnega prehoda k bolj demokratičnemu sistemu v Pakistanu. Umorjena Benazir Buto je prav gotovo bila ena tistih, ki bi lahko prispevali k napredku na področjih, kot so gospodarski razvoj, zmanjšanje korupcije in večja svoboda medijev.

Vse od uvedbe izrednih razmer 3. novembra lani smo v Evropski uniji, vključno v Evropskem parlamentu, poudarjali potrebo po stabilnosti in pozivali k spravi ter ponovni vzpostavitvi demokracije. Stabilnost v Pakistanu je prav gotovo v našem strateškem interesu. To pomeni, da podpiramo boj pakistanske zmerne večine v njihovem boju proti nasilni manjšini skrajnežev.

Naši interesi, interesi Evropske unije v Pakistanu, so tesno povezani tudi z našimi prednostnimi nalogami glede Afganistana in širše regije. Povezani so z našim bojem proti terorizmu, bojem proti neširjenju orožja za množično uničevanje, v našem boju za spoštovanje človekovih pravic, in vse to je bilo v naših sporočilih pakistanskim oblastem večkrat poudarjeno.

Predsednik Mušaraf predvidoma naslednji teden prihaja v Bruselj. To bo enkratna priložnost za posredovanje naših sporočil. Stik z ostalimi glavnimi stranmi v Pakistanu je prav tako vzpostavljen, vključno z našimi mednarodnimi partnerji.

Ključno sporočilo Sveta Evropske unije je tako naslednje – da je izvedba svobodnih, poštenih in za vse odprtih volitev v Pakistanu naslednji mesec odločilnega pomena. Pakistanska vlada si mora prizadevati za zagotovitev ustreznih političnih in varnostnih razmer za izvedbo takšnih volitev. Poleg tega bi morale vse strani upoštevati sklep volilne komisije, da se volitve 18. februarja izvedejo z dostojanstvom in zadržanostjo.

Pakistanske oblasti tudi vabimo, da podaljšano obdobje do volitev izkoristijo za izboljšanje razmer za volitve v skladu z mednarodnimi standardi. Predvsem bi morale storiti vse v njihovi moči za preprečitev volilnih goljufij, ustrahovanja in za zagotovitev preglednosti za svobodno delovanje medijev in izpustitev političnih zapornikov. Vse to bi prispevalo k demokratičnemu in preglednemu volilnemu procesu pod ustreznimi varnostnimi pogoji. Kot je znano, bo Evropska unija v Pakistan napotila celotno misijo za opazovanje volitev. Upamo, da bodo volitve celovito spremljane na mednarodni ravni.

Na prvem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose konec tega meseca bodo ministri za zunanje zadeve temeljito obravnavali položaj v Pakistanu in razpravljali o možnostih, kako bi lahko EU pripomogla k uspešnemu nadaljevanju in krepitvi demokratičnih procesov v tej državi.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, umor Benazir Buto je nacionalna tragedija, ki nas je pretresla. Mislim, da je gospa Buto za vse nas predstavljala simbol zmernega in liberalnega Pakistana. Uživala je široko javno podporo ter bila dovolj pogumna, da je kritizirala ekstremizem in terorizem. Na žalost je verjetno prav ta pogum na koncu plačala s svojim življenjem. Njena smrt pomeni izgubo za več milijonov Pakistancev, ki so upali, da jim bo prinesla več demokracije in boljšo prihodnost. Njena smrt je izguba tudi za Evropo in svet.

Žalostno je, da prepogosto, skoraj vsak dan, iz Pakistana prihajajo slabe novice. Skoraj vsak teden se zgodi večji teroristični napad in v zadnjih šestih mesecih so samomorilski napadalci ubili približno 700 Pakistancev. Menim, da se lahko iz smrti gospe Buto naučimo, da Pakistan potrebuje delujočo demokracijo, pravno državo in močno civilno družbo, da bi lahko obvladali naraščajoče težave v državi.

Verjetno se spominjate, da je bilo 3. novembra v tej državi uvedeno izredno stanje. To seveda resno ogroža zaupanje v demokratični postopek pred parlamentarnimi volitvami. Izredno stanje je bilo 15. decembra ukinjeno, vendar šele po vzpostavitvi novih omejitev medijske svobode in zamenjavi večine višjih sodnikov. Več sodnikov in odvetnikov je še vedno v priporu. Nemudoma bi jih bilo treba izpustiti.

Izbruhi jeze po umoru gospe Buto so povzročili civilne nemire in nazadnje odločitev o preložitvi volitev z 8. januarja na 18. februar. Te volitve je zdaj treba izvesti, kot je bilo načrtovano in brez dodatnih zamud. Mislim, da mora Pakistan napredovati in to lahko doseže z izvedbo demokratičnih in preglednih volitev, ki bodo zagotovile široko in verodostojno podporo ljudstva za nove vlade na zvezni ravni in ravni provinc. To sporočilo moramo vsi skupaj posredovati predsedniku Mušarafu, ko bo naslednji teden obiskal Evropo.

Nekateri akterji želijo umor gospe Buto izkoristiti za pridobitev političnega kapitala. Ne pozabimo, da so ekstremistične sile tiste, ki želijo destabilizirati Pakistan in so odgovorne za to obžalovanja vredno dejanje. Ne smemo dovoliti, da bi jim to uspelo. Verodostojna preiskava v zvezi z umorom lahko prispeva k pomiritvi razmer, vendar le, če se ohrani razumnost. Naj pohvalim prispevek Scotland Yarda na tem področju.

Predsednik Mušaraf je 2. januarja, ko je nagovoril državljane, govoril o potrebi po nacionalni spravi. Mislim, da je potrebno prav to. Pri obvladovanju sedanjega stanja je treba upoštevati opozicijo. Pomembno je, da se bodo prihajajočih volitev udeležile vse glavne opozicijske stranke. Vendar v Pakistanu že od nekdaj obstaja nezaupanje v volilne rezultate, kar bi lahko povzročilo dodatno politično polarizacijo. Možnosti za nacionalno spravo se bodo seveda znatno razširile, če bodo predsednik Mušaraf in pristojni organi storili vse potrebno za zagotovitev, da bodo volitve potekale na pošten in pregleden način.

Ker so te volitve tako pomembne, ne le za Pakistan, ampak za celotno regijo, sem se odločila za napotitev misije za opazovanje volitev, s čimer želim prispevati k demokraciji in stabilnosti v državi. Če bi volitve dejansko potekale 8. januarja, kot je bilo prvotno načrtovano, bi lahko zagotovili le majhno opazovalno misijo. Vendar sem se glede na čas, ki je zdaj na voljo do volitev, po posvetovanju z vodjo misije, gospodom Michaelom Gahlerjem, ki je poslanec tega Parlamenta, odločila, da misiji dodelim status polnopravne misije za opazovanje volitev. Vsi se močno zavedamo pomembne vloge, ki jo bo imela ta misija v naslednjih tednih.

Še vedno sem zelo zaskrbljena zaradi razmer, v katerih potekajo te volitve, in možnosti, da to povzroči kritično izjavo misije za opazovanje volitev, če se ne sprejmejo takojšnji ukrepi za odpravljanje težav. V Pakistanu se pojavljajo vse bistvene težave, vključno s pomanjkanjem zaupanja v volilne organe, pomanjkanjem preglednosti v postopku sporočanja rezultatov ter pomanjkanjem učinkovitega postopka za vlaganje tožb in pritožb, v katerega bi zainteresirane strani zaupale.

Država in volilni organi bi lahko sprejeli več konkretnih ukrepov za izboljšanje pogojev za volitve. Seznanjena sem, da sta tako vodja misije EU v Islamabadu kot misija za opazovanje volitev na terenu že pripravila seznam ključnih izboljšav, ki so potrebne. Mislim, da si je treba na vse načine prizadevati, da te točke predstavimo pakistanskim organom, vključno s predsednikom, ko bo v kratkem obiskal Bruselj.

Prav tako sem še vedno zaskrbljena zaradi varnostnih razmer v Pakistanu, zlasti zaradi umora Benazir Buto, pa tudi zaradi nedavnih bombnih napadov v Lahoreju, Karačiju in seveda severozahodni mejni provinci. Od pakistanskih oblasti zahtevamo, da si na vse možne načine prizadevajo za zagotovitev varnejšega okolja, v katerem lahko potekajo volitve, pozneje pa bomo na podlagi napotitve opazovalcev EU natančno ocenili varnostne razmere.

Predsednik Mušaraf se je odpovedal položaju poveljnika vojske, kot je obljubil. Upam, da bo to povzročilo napredek k močnejšim civilnim institucijam in trajnostni demokraciji v Pakistanu. Pomembno pa je tudi, da se Pakistan še naprej bori proti revščini. Zato je Komisija znatno povečala obseg finančnih sredstev za razvojno sodelovanje, namenjenih Pakistanu za naslednjih nekaj let, tudi na področju izobraževanja. Še naprej podpiram ta pristop, ki prispeva tudi k boju proti ekstremizmu.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, po razpravi in resoluciji, ki smo jo sprejeli decembra, v tem Parlamentu ponovno obravnavamo razmere v Pakistanu. Kot sta opozorila Komisija in Svet, se je od takrat zgodilo veliko.

Najprej je bilo odpravljeno izredno stanje, nato pa je bilo izpuščenih več odvetnikov, sodnih uradnikov, sodnikov, novinarjev in predstavnikov civilne družbe, čeprav ta proces še ni dokončan, kot nas je opozorila komisarka. Temu je sledil umor nekdanje predsednice vlade gospe Buto, ki je povzročil precejšnjo nestabilnost v procesu preoblikovanja družbe v Pakistanu, ter posledična odložitev volilnega postopka na poznejši čas v februarju. Seveda je treba omeniti tudi bližajoči se obisk pakistanskega predsednika, ki se bo v ponedeljek srečal z odborom Parlamenta za zunanje zadeve.

Gospa predsednica, najprej želim v imenu svoje politične skupine, skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov odločno obsoditi ta grozovit teroristični napad, ki dejansko potrjuje besede prejšnjega poročevalca, gospoda Díaza de Mere: terorizem je pojav, ki enako vpliva na nas vse.

Gospa predsednica, preden zaključim, želim Komisiji in Svetu zastaviti dve vprašanji.

Pozdravljam prizadevanja komisarke Ferrero-Waldner, ki se je ob upoštevanju teh razmer pozitivno odzvala na zahtevo Parlamenta za misijo za opazovanje volitev. Vendar pa je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih potekajo volitve. Gospa komisarka, ali mislite, da glede na raven nasilja, strahu in nestabilnosti v tej državi, ki je ključna za stabilnost Srednje Azije, med drugim tudi, ker je edina muslimanska država z jedrskim orožjem, na voljo najboljši možni pogoji za izvedbo tega procesa?

Gospa predsednica, komisarka je govorila tudi o verodostojni preiskavi. Družina Benazir Buto, njen mož in sin, Pakistanska ljudska stranka in sama gospa Buto pred svojo smrtjo v sporočilu britanskemu ministru za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha so izrazili željo, da to preiskavo vodijo Združeni narodi. Ali se Komisija in Svet strinjata, da je treba opraviti neodvisno preiskavo za dokončno ugotovitev okoliščin tega strašnega umora?

  Robert Evans, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, kot predsednik delegacije za odnose z južnoazijskimi državami se pridružujem Svetu in Komisiji pri njihovi obsodbi umora Benazir Buto. Ta Parlament je vedno obsojal terorizem, kjer koli se je pojavil, in še naprej si bomo prizadevali za pravico politikov, da izražajo svoja stališča in organizirajo kampanje, ne da bi bili zaradi tega v nevarnosti.

Če se vrnem k vprašanju Pakistana, se je Benazir Buto zavedala nevarnosti, zato je treba spoštovati njeno pripadnost stranki in državi, ne glede na to, ali njena dejanja obravnavate kot pogumna ali nepremišljena. Menim, da si moramo v njen spomin in spomin ostalih, ki so izgubili življenje med tem volilnim obdobjem, vsi v Evropi in Pakistanu, vključno s predsednikom Mušarafom in oblastmi, prizadevati za zagotovitev pomoči Pakistanu.

Kot je navedel gospod Lenarčič, je v zvezi s tem bistveno nadaljevanje boja proti terorizmu. Očitno je, da je terorizem v Pakistanu prav tako resna grožnja kot v Evropi ali Združenih državah. Komisarka Ferrero-Waldner nas je spomnila, da je bilo med streljanjem in samomorilskimi napadi v Pakistanu ubitih več sto nedolžnih civilistov, zato mora Evropa še naprej pomembno pomagati in podpirati protiteroristične dejavnosti v Pakistanu.

Nekateri prisotni kolegi bi morda predlagali, naj se ne vmešavamo v zadeve Pakistana, vendar sem osebno prepričan v nasprotno. Kot 27 močnih demokratičnih držav si moramo skupaj prizadevati, da bi pripomogli h gospodarskemu, socialnemu in političnemu razvoju v Pakistanu. S Svetom se strinjam tudi glede točke, da bo izpustitev vseh preostalih političnih zapornikov bistvena za ta postopek, prav tako pa bo ključna izvedba svobodnih, pravičnih, preglednih in varnih volitev 18. februarja 2008 ter varnih in ustreznih priprav, ki bodo potekale do tega datuma.

Poleg tega, kar je navedla komisarka, menim, da te volitve pomenijo, da je treba 90 milijonom volivcev zagotoviti ustrezen dostop do medijskih sporočil vseh strani v razpravi. To pomeni ustvarjanje okolja, ki je varnejše za medije. Pakistan je postal najnevarnejša azijska država, kar zadeva medije: leta 2007 je bilo ubitih vsaj šest novinarjev, 30 jih je bilo huje poškodovanih, več kot 100 aretiranih in nešteto preganjanih. Odpraviti je treba cenzuro tiskanih, radijskih in televizijskih medijev, omejitve njihove svobode izražanja in delovanja ter vmešavanje s strani vojaških ali civilnih organov. Odpraviti je treba prepoved delovanja televizijske postaje GEO News, poleg tega pa mora vladni televizijski program PTV bolj uravnoteženo izbirati novice in informacije, ki jih posreduje javnosti.

Celotna ureditev za dejansko glasovanje, štetje in sporočanje glasov mora biti pregledna in razumljiva vsem, zlasti volivcem v Pakistanu. Demokracija se kaže tudi v tem, ali predhodniki sprejmejo poraz in politični prehod od ene vladne stranke k drugi poteka brez težav, če do tega pride. Vsi ti dejavniki bodo bistveno vplivali na to, ali se lahko volitve obravnavajo kot resnični izraz volje ljudstva in ali se lahko Pakistan reši negativnega vpliva atentata z dne 27. decembra 2007.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod predsedujoči Svetu, tudi sama želim svoj govor začeti z globokim obžalovanjem tragične smrti Benazir Buto. Benazir Buto je bila dobitnica mednarodne nagrade Liberalcev za svobodo, ki smo ji jo podelili, ko je prvič postala predsednica vlade.

Res je, da je bila le človek in kot taka ni bila popolna. Pozneje smo se dejansko spraševali, ali smo se odločili pravilno. Takrat sem to vprašanje zastavila Asmi Jahangir, pakistanski aktivistki za človekove pravice, ki ji je bila zaupana posebna misija v imenu generalnega sekretarja Združenih narodov. Zagotovila mi je, da smo se odločili popolnoma pravilno, ker je Benazir Buto v Pakistanu v številnih pogledih pomenila edinstven vzgled, zlasti kar zadeva vlogo žensk v pakistanski družbi.

Znano je, da so Benazir Buto umorili nasilni teroristi, vendar identiteta njihovih podpornikov ostaja neodgovorjeno vprašanje. Prepričana sem, da je sprava v Pakistanu mogoča le, če se to vprašanje razreši z nepristransko preiskavo. Ne vem, ali to pomeni uresničitev zahteve družine za preiskavo Združenih narodov, vendar je treba v vsakem primeru zagotoviti nepristranskost, ker predsednik Mušaraf ni izkazal zadostnega spoštovanja sodnih organov v državi, niti najvišjih.

Poleg tega sporočam, da sem iz Pakistana prejel več poročil o nedavnih racijah, aretacijah in obsodbah več tisočih zagovornikov iz stranke PPP. Če želimo, da volitve potekajo v sprejemljivih razmerah, se mora prekiniti tudi takšno delovanje.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, pridružujem se mnenju kolegov ter se zahvaljujem Svetu in zlasti Komisiji za praktične ukrepe, ki so bili sprejeti za podporo volilnemu upravnemu postopku ter izboljšanje kakovosti in po možnosti tudi rezultatov teh volitev, ko bodo potekale.

Prav tako pozdravljamo zavezo za nadaljnje financiranje razvojnega sodelovanja, tudi na področju izobraževanja, saj veliko poslancev v tem Parlamentu verjame, da bodo vlaganja v izobraževanje vsaj tako vplivna, če ne celo bolj, kot vlaganja v oboroževanje, ki so bila v zadnjih nekaj letih prednostna naloga nekaterih zunanjih organov pri njihovi pomoči Pakistanu. Upamo, da bo mednarodna skupnost na splošno podprla prizadevanja Evropske unije na teh področjih.

Kot ostali govorniki sočustvujemo z družino Benazir Buto in žalujočimi družinami vseh, ki so bili umorjeni v Pakistanu v nasilnih napadih in dejansko z uporabo vojaške sile. Strinjamo se glede potrebe po stabilnosti, tako za državljane Pakistana kot za mednarodno skupnost, ker je Pakistan jedrska država.

Vendar enako kot ostali govorniki menim, da prizadevanje za povečanje zaupanja ljudi v volilni sistem in njegove rezultate ni dovolj. Sodišča so še ena ključna demokratična institucija, ki mora delovati in biti neodvisna. Ljudje morajo verjeti, da jim bo zagotovljena pravica do poštenega sojenja, da se bo odpravilo zapiranje brez obtožnic in tajni zapori ter da se bodo ne glede na vlado, ki bo prevzela oblast po volitvah, nadaljevale preiskave v zvezi z izginotji v tej državi.

Strinjamo se tudi, da je svoboda tiska bistvena, poleg tega pa zahtevamo, da nekatere države članice prenehajo z izročitvami Pakistanu, dokler se ne prepričamo, da v državi obstaja pravično in neodvisno delujoče sodstvo.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospa predsednica, umor Benazir Buto pomeni tragedijo za Pakistan in izraža resnost težav, s katerimi se srečuje ta država. Gre za državo s 165 milijoni prebivalcev, ki ima jedrsko orožje in sodeluje v boju proti terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida in Talibani. Zato je seveda izjemno pomembno, da se v Pakistanu čim prej doseže politična stabilnost, pri čemer mora zdaj glavno vlogo prevzeti predsednik Mušaraf.

Kljub temu ne smemo prezreti številnih velikih pomanjkljivosti v politiki gospoda Mušarafa. Na primer, pristop njegove vlade k težavi terorizma je bil pretirano popustljiv. V več delih obmejne regije z Afganistanom na primer Talibani in Al Kaida prosto delujejo, v zvezi s čimer se ne sprejemajo ustrezni ukrepi. Gospod Mušaraf je z razglasitvijo izrednega stanja 3. novembra izrazil tudi svoj precej ravnodušen odnos do demokracije.

Razen tega je zaskrbljujoče, da se je o njegovi morebitni krivdi namigovalo že po prvem napadu na Benazir Buto 18. oktobra. To se je nadaljevalo tudi po njenem umoru. Čim prej je treba ugotoviti njegovo morebitno udeležbo pri tem, sicer se bo zaupanje javnosti v vlado zelo zmanjšalo, kar lahko koristi le islamskim skrajnežem.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, v reviji The Economist je bilo pred kratkim zapisano, da je Pakistan najnevarnejša jedrska država na svetu. Po mojem mnenju je bila zaveza predsednika Mušarafa, da v celoti izkorenini islamistično nasilje, žal vedno precej nezanesljiva, prav tako pa slabo izvaja tudi nadzor nad pakistansko tajno obveščevalno službo (ISI), ki naj bi bila povezana z islamisti. Če k temu dodamo pereča vprašanja Kašmirja, separatizma Balučija, dejavnosti Al Kaide in Talibanov v severozahodni mejni provinci in na plemenskih območjih, ki povzročajo nezadovoljstvo organizacije NATO in Afganistana, ugotovimo, da gre za državo na robu propada.

Medtem ko je vrnitev Benazir Buto v Pakistan državi ponudila kanček upanja, je njen preziranja vreden umor, katerega krivce je treba poiskati in kaznovati, državo ponovno pripeljal na rob katastrofe. Vrnitev k demokraciji je spet postala zelo težavna. V EU in Združenih državah se pojavljajo domneve, da Mušaraf kljub težnjam k avtokraciji predstavlja varnejšo možnost v vojni proti terorizmu.

Izkušnje Pakistana z demokracijo v zadnjih 60 letih niso bile brez težav. Morda je zdaj čas, da opustimo upanje, da bi se lahko v Pakistanu, ki mu je vedno vladala elitna manjšina, uspešno uporabil model zahodne večstrankarske demokracije. Pakistan je mogoče ustrezneje povezati s fevdalno dedno monarhijo, kar je potrdilo takojšnje povišanje 19-letnega sina Benazir Buto na položaj vodje Pakistanske ljudske stranke, ki bo na bližajočih se volitvah 18. februarja nedvomno zelo uspešna.

Očitna izbira za Zahod med Pakistanom in Indijo pomeni zmotno ločevanje. Gre za ostanek iz hladne vojne. Indija kot strateška zaveznica je najboljša možnost za napredek, blaginjo, mir in stabilnost v Južni Aziji. Vrednote Indije so enake vrednotam EU: sekularna demokracija, človekove pravice in pravna država. Najprej je treba podpreti tiste, s katerimi si delimo iste vrednote, šele nato pa poskušati prepričati tiste z drugačnimi vrednotami.

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, delegacija Evropskega parlamenta za odnose z državami južne Azije je pakistansko vlado že novembra opozorila na pomanjkljivosti varnostnih ukrepov za Benazir Buto. Žal se je naš strah pred terorističnimi napadi izkazal za utemeljenega. Benazir Buto bo še naprej junakinja tako za pakistansko ljudstvo kot za mednarodno skupnost. Dejstvo, da je ne bo med kandidati, povzroča dvome v legitimnost prihajajočih volitev.

Kriza v Pakistanu je tudi priložnost, da se državo usmeri na pot k demokraciji. Pakistansko ljudstvo ni izvolilo generala Mušarafa za predsednika. Vendar ima zdaj možnost izbire, ali se bo v zgodovino zapisal kot vojaški diktator ali kot demokratični predsednik.

Gospod Mušaraf kot državnik gotovo razume, da mora na volitvah zmagati demokracija, tudi če bo sam izgubil oblast. Na sestanku v mednarodnem odboru v Bruslju naslednji teden mu bomo to sporočili tudi osebno.

Evropska unija mora vztrajati v našem dialogu s Pakistanu. Kot je ustrezno ugotovil odbor, moramo torej odposlati opazovalce, ki bodo 18. februarja spremljali volitve. Dogodki v Pakistanu ne smejo zanimati le Združenih držav Amerike.

Pregledna mednarodna preiskava umora gospe Buto, ponovna vzpostavitev popolne svobode tiska ter svobodne in pravične volitve v Pakistanu so bistvena vprašanja tudi za Evropsko unijo. Naših ciljev ne bomo dosegli, če bomo le opazovalci. Zato nimamo druge možnosti, kot da v odnosih s Pakistanom izvajamo dejavno politiko.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Gospa predsednica, v celoti se strinjam z izjavami kolegov, vendar želim dodati nekaj pripomb o ljudeh in ne o samem stanju. Obstaja finski pregovor, ki pravi, da vojna ni odvisna od enega samega človeka. Čeprav to morda drži, pa je vojna med demokracijo in ekstremizmom odvisna zlasti od ene ženske.

Razmišljam o nekdanji in zdaj umorjeni predsednici vlade Pakistana, gospe Benazir Buto. V veliko zadovoljstvo mi je bilo, da sem se srečala in delala z njo; s svojo toplino, inteligenco in pogumom je name naredila velik vtis. S ponosom lahko rečem, da je bila moja prijateljica in politična zaveznica. O njej je bilo zapisanega in povedanega že toliko, da se lahko vprašamo, kaj se sploh še da izreči. Zaupam vam lahko stvar, ki je o njej morda niste vedeli. Njen zadnji večji projekt za demokracijo, človekove pravice in pravice žensk je bila ustanovitev organizacije z imenom Muslimanske ženske za demokracijo in človekove pravice. Skupaj z ostalimi pogumnimi ženskami, kot sta Asma Jehangir iz Pakistana in dr. Shrin Ebadi iz Irana, je ustanovila organizacijo, ki muslimanske ženske po vsem svetu spodbuja, da se zavzamejo za pravice žensk, ki jim jih po mnenju Benazir Buto dodeljuje Koran, vendar so bile več stoletij zanikane.

Maja 2007 so jo vodilne svetovne muslimanske aktivistke za demokracijo izvolile za prvo predsednico te nove organizacije. Benazir Buto je želela ustanoviti organizacijo, ki bi olajšala življenje muslimanskim ženskam, jim zagotovila pravno svetovanje in praktično pomoč ter jim predvsem pomagala pri oblikovanju svetovne mreže muslimanskih žensk za izgrajevanje miru v svetu, da bi različne vere lahko sobivale v miru in medsebojnem spoštovanju. Njene besede so bile: „Želim izgraditi Pakistan, v katerem lahko brez kakršnega koli strahu židje obiskujejo sinagoge, kristjani cerkve in muslimani mošeje.“ Njene sanje so bile, da bi ta nova organizacija pripomogla k doseganju tega ideala po vsem svetu, tako na Zahodu kot v muslimanskem svetu. Mislim, da je najboljši način za počastitev spomina te pogumne borke za demokracijo zagotovitev podpore za to organizacijo, ki jo je ustanovila kot simbol upanja, ki ostaja tudi po njeni smrti.

PREDSEDUJOČI: Gospod DOS SANTOS
Podpredsednik

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, Benazir Buto naj bi svojemu sinu rekla: vzpostavitev demokracije v Pakistanu je naše maščevanje vojaški vladavini. Gospe in gospodje, zagotoviti moramo, da dediščina Benazir Buto ne bo le pooblastilo njenemu sinu, ampak vsem nam in mednarodni skupnosti, da zagotovimo in prispevamo k vzpostavitvi pogojev za demokracijo v Pakistanu.

Kot je navedlo že več govornikov, so razmere v Pakistanu slabe. Tudi način, na katerega se je obravnaval ta napad na Benazir Buto, je resnično zaskrbljujoč. Pozivam tudi, da zagotovimo izvedbo mednarodne preiskave o tem umoru. Scotland Yard sicer že opravlja nekatera pripravljalna dela v zvezi s tem, vendar mislim, da bi bilo ustrezno, če bi ta preiskava potekala na zahtevo Združenih narodov.

Gospa komisarka in predsedujoči Svetu, navedla sta, da je stabilnost v Pakistanu v našem interesu. To je sicer res, vendar kot običajno upoštevamo le manjšino teroristov. V Pakistanu boste slišali, da nestabilnost povzroča vojaški sistem in da predsednik Mušaraf pomembno prispeva k slabšanju razmer.

Lani je obiskal naš Parlament in posredovali smo mu vse naše glavne kritike. Do izboljšav ni prišlo, ampak celo do nekaterih poslabšanj, zato ne razumem, kako se bo lahko naslednji teden ponovno vrnil v Parlament. Civilna družba v Pakistanu to vidi kot prikrito sodelovanje, saj v samem bistvu Zahod sprejema vojaški sistem in samega gospoda Mušarafa. Mislim, da je treba naslednji teden to zelo jasno poudariti.

  Giulietto Chiesa (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Pakistan je trenutno dejansko izjemno nevaren kraj, ki predstavlja osrednji vozel, v katerega so spletene vse niti terorizma. Vendar je ta država hkrati glavna zaveznica Zahoda v boju proti terorizmu. Temu nasprotju se ni mogoče izogniti, kakor tudi ne bo mogoče ustaviti vojne v Afganistanu, ne da bi razrešili spore.

Sedanja evropska politika lahko le malo pripomore k reševanju te težave, vsaj dokler bo podpirala politiko Združenih držav. Predsednika Mušarafa lahko pozovemo in ga tudi moramo pozvati, naj ponovno uveljavi ustavo in organizira ustrezne volitve. Čuden in tragičen umor Benazir Buto nam sporoča, da smo brez moči, ker se terorizem v Pakistanu skriva za državnimi strukturami in dejansko izhaja iz tajnih služb, ki so, česar ne smemo pozabiti, oblikovale Talibane ter jih še danes podpirajo in jim pomagajo.

Zdaj pa je čas, da od predsednika Mušarafa zahtevamo, da izvede čistko, Združene države, ki imajo zelo tesen odnos s temi tajnimi službami, pa pozovemo, da nam pojasnijo ta odnos, ker bi bile te službe odgovorne, če bi bil Osama bin Laden še vedno živ. Poleg tega želim poudariti, da je Benazir Buto o tem govorila v intervjuju za Al Jazeero 2. novembra 2007 in imenovala morilca bin Ladena, Omara Šejka, za katerega predsednik Mušaraf v svoji zadnji knjigi trdi, da je bil nekdanji agent britanske službe MI6.

V tem smislu sem prepričan, da bi bilo ustrezno, da Evropa zahteva mednarodno preiskovalno komisijo v zvezi s smrtjo Benazir Buto.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, najprej želim izreči sožalje družini in prijateljem Benazir Buto. Njena izguba ni le izguba Pakistana, ampak celotnega sveta.

Ponosna sem, da sem jo poznala tudi osebno. Povabila me je, naj se ji pridružim ob njeni vrnitvi v Pakistan, in trenutek, ko sem prejela njeno novoletno voščilnico le nekaj dni po njenem umoru, je bil srce trgajoč.

Benazir se bom spominjala kot zelo močne karizmatične ženske, ki je branila svojo pravico do vladanja kot prva izvoljena ženska voditeljica muslimanske države pri starosti 35 let. Prepričana sem, da se je bomo spominjali kot ene velikih osebnosti našega stoletja – kot voditeljice, ki je navdihnila ženske in moške tudi zunaj južne Azije, predvsem pa je pomenila upanje za boljšo prihodnost Pakistana.

Njena smrt je povzročila nemire v državi in prepričana sem, da je edina pot k stabilnosti zagotovitev odgovorov na vprašanja v zvezi z njenim umorom. Veliko ljudi, ne le v Pakistanu, ampak tudi moji volivci v West Midlandsu, želi poiskati resnične krivce. Zato pozivam Svet, naj odločno podpre zahteve Združenih narodov za mednarodno preiskavo v zvezi z umorom, ter Svet in Komisijo pozivam, da Parlament obvestita o svojem stališču v zvezi s tem vprašanjem.

Benazir Buto se je borila za demokratični Pakistan in miren prehod k civilni vladi. Zaradi tega boja je izgubila svoje življenje. Naj njena smrt ne bo zaman. S tem prizadevanjem moramo nadaljevati, zato pozdravljam dejstvo, da se je komisarka odločila za napotitev številčne misije za opazovanje volitev. Vendar je za zagotovitev verodostojnosti te opazovalne misije treba pakistanske organe obvestiti o merilih, ki jih bo uporabljala ta misija za presojo, ali bodo prihajajoče volitve svobodne in poštene, kar vključuje sodelovanje vseh strank pri pregledu volilnih pravil in postopkov ter nepristranski in popolnoma pregleden sistem vodenja volitev in preverjanja volilnih rezultatov. Predvsem pa želim resnično poudariti potrebo po odpravljanju vseh omejitev svobode tiska in svobode združevanja za politična zborovanja in kampanje, ki so bili v zadnjih nekaj tednih prepovedani.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospod predsednik, tragična smrt Benazir Buto je za sabo pustila pomembno zapuščino: da je treba verjeti v vse, kar je verjela ona, in da je bila to moč pakistanskega ljudstva, da vlada demokratično.

V nedavni anketi iz lanskega novembra je 70 % pakistanskih državljanov potrdilo, da želijo ukinitev vseh omejitev v zvezi s političnimi zborovanji, da nasprotujejo prepovedovanju političnih dogodkov in se ne strinjajo s pridržanjem predsednika vrhovnega sodišča.

To je tiha večina Pakistancev, ki želi živeti v miru in demokraciji. Če si prizadevamo za stabilnost v tako nepredvidljivi državi, jo lahko dosežemo le na podlagi političnega procesa sprave in demokracije.

Pozdravljam poziv Komisije, da se v Pakistan napoti misija za opazovanje volitev, vendar imam za gospo komisarko dve vprašanji: prvič, slišali smo več poročil o uničevanju volilnih seznamov v državi, zato me zanima, kako lahko volitve v takšnem okolju sploh potekajo?

Drugič, predsednik Mušaraf je prepovedal tudi neodvisne vzporedne volitve. Komisijo pozivam, da od pakistanskih organov odločno zahteva, da dovolijo neodvisno potrditev rezultatov teh volitev.

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, tarča morilcev ni bila le Benazir Buto, ampak vsi ljudje, ki so zavezani načelu demokracije. Podpreti moramo zmerno večino v Pakistanu, ki si prizadeva za ohranjanje demokracije, in gospod Tannock se moti, ko pravi, da vsi ljudje v Pakistanu zavračajo evropske vrednote, kar bi mu lahko povedalo 800 000 Britancev s pakistanskim poreklom.

Pozdravljam okrepitev misije EU za opazovanje volitev, za katero se je odločila komisarka Ferrero-Waldner, ter se zavedam pomembne vloge, ki jo imamo pri izgrajevanju zaupanja v volilni postopek. Prek komisarke in današnje razprave pozivam Pakistan, da odpravi vse omejitve političnih kampanj, da izpusti vse preostale politične zapornike, da vnaprej objavi kraje vseh volišč in da zagotovi, da se vsi rezultati takoj javno objavijo.

Pozdraviti moramo ukinitev izrednega stanja, odstop predsednika Mušarafa s položaja vojaškega poveljnika in prošnjo moji državi, Združenemu kraljestvu, za pomoč pri preiskavi smrti gospe Buto. Bojeviti skrajneži ne ogrožajo le Pakistana, ampak tudi vse nas.

  Sajjad Karim (PPE-DE). – Gospod predsednik, 14. novembra sem v tem Parlamentu izjavil, da je največja notranja grožnja Pakistana terorizem. Obžalovanja vreden umor Benazir Buto to dokazuje, če je dokaz sploh potreben.

Skrajneži so tisti dan napadli, vendar jim ne smemo dovoliti, da tudi zmagajo. Predsednika Mušarafa smo takrat pozvali, naj ukine izredno stanje, ponovno uveljavi ustavo, ponovno vzpostavi vrhovno sodišče ter si prizadeva za svobodne in poštene volitve.

Vse to je storil, čeprav ne vedno popolnoma vzorno, in se poleg tega odpovedal svojemu vojaškemu položaju. Pakistanske politike moramo pozivati, da se združijo in prispevajo k temu postopku. Pakistan se je znašel v nemirnih okoliščinah in moramo mu pomagati.

Dodati želim še naslednje. Resnično sem zaskrbljen zaradi popačenega poročanja nekaterih pakistanskih medijev, zlasti informativnega programa GEO, o dogajanju v tem Parlamentu. Ta Parlament je vedno zagovarjal svobodne in poštene medije. Pri tem vztrajamo in jih pozivamo, naj ne žalijo svoboščin, ki jih globoko cenimo.

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, zelo dobro razumem prizadevanje mnogih, vključno z vami in Bernardom Kouchnerjem, za napotitev opazovalne misije v Pakistan.

Dejansko je to eden od redkih načinov, na katerega še lahko vplivamo na gospoda Mušarafa, vendar se je treba zavedati, da bo ta opazovalna misija potekala v zelo posebnih okoliščinah.

Običajno preučujemo in komentiramo preteklo, sedanje in prihodnje stanje. Kar zadeva preteklo stanje, je že znano, koliko nepoštenosti je bilo prisotne. Benazir Buto je skupaj z gospodom Latifom Koso pripravila 160-stransko poročilo o morebitni nepošteni izvedbi teh volitev, zlasti z uporabo računalnikov, poročilo, ki ga je nameravala predložiti dvema ameriškima kongresnikoma na večer dneva, v katerem je izgubila svoje življenje.

Ali imamo v misiji za opazovanje volitev trenutno na voljo sredstva za preverjanje računalniških goljufij? Če ta sredstva niso na voljo, bi lahko zaključili, da je kljub precej dvomljivemu stanju v preteklosti sedanje stanje ustrezno, čeprav je morda prišlo do goljufije. Zato pozivam k zelo posebni opazovalni misiji in zahtevam, da se teh volitev ne razglasi za demokratične, če tega dejansko ne moremo preveriti.

  Sorin Frunzăverde (PPE-DE). – (RO) Benazir Buto je doživela enako tragično usodo kot njen oče, Zulfikar Ali Buto. Umor gospe Buto naj bi ustavil demokratizacijo Pakistana in ogrozil stabilnost te države, ki je naša glavna zaveznica v vojni proti terorizmu v Afganistanu, česar ne smemo zanemariti. Naj vas spomnim, da so v Afganistanu trenutno civilni ali vojaški predstavniki 25 evropskih držav članic. Pakistanska vojska sodeluje v pomembnih operacijah za ohranjanje vojaškega ravnovesja na afganistanski meji, zlasti v provincah Zabol in Helmand, kjer so prisotne predvsem britanske, litovske in romunske čete.

V zvezi s tem je zelo pomembna razprava o odgovornosti za umor gospe Buto, o procesu demokratizacije in njegovem nadaljevanju ter o vprašanju ohranjanja vojaškega ravnovesja na afganistanski meji in določitvi tistih, ki lahko to ravnovesje zagotavljajo, ker bi kakršen koli neuspeh v Afganistanu zaradi nestabilnosti v Pakistanu pomenil sramoto za svobodni in demokratični svet, ki ga zagovarjamo.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka se želim prijaviti k razpravi in se odzvati na izjavo gospoda Howitta, ki je bila nepravilna. Govoril sem o indijski in pakistanski državi ter vladah obeh držav in ne o državljanih teh držav ali ljudeh indijskega ali pakistanskega porekla, ki živijo v državah članicah Evropske unije. Govoril sem o politiki, ne o ljudeh, zato gospoda Howitta pozivam, naj prekliče svojo izjavo.

  Predsednik. − Za zaključek imate na voljo trideset sekund.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Hvala za vašo prijaznost, vendar mislim, da sem povedal vse. Povedati sem želel le, da sem v svojem govoru navedel dejstvo, da je Indija sekularna demokracija, ki spoštuje človekove pravice, ne prepoveduje delovanja medijev, ne preganja kristjanov ali ahmadijskih muslimanov ter državljanom dovoljuje izražanje svojih stališč in prakticiranje svoje vere. V Pakistanu so se v približno zadnjih 50 letih žal pojavljala nemirna obdobja vojaške diktature ter zatiranja verskih in etničnih manjšin. To je stvar države in vlad, ne pa ljudi v kateri koli državi. Prav tako nikakor ne dvomim, da imajo ljudje pakistanskega in indijskega porekla v Londonu, ki ga zastopam, evropske vrednote.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Povsem na kratko. Bilo je nekaj vprašanj, povezanih s preiskavo, nekaj pozivov k neodvisni ali mednarodni preiskavi in nekaj vprašanj Svetu glede mnenja. Naj poudarim, da Svet o tem vprašanju ni razpravljal, tako da ne moremo govoriti o stališču Sveta, lahko pa seveda izrazim trdno upanje, trdno upanje predsedstva, da bo preiskava opravljena v skladu z mednarodnimi standardi. In v tej zvezi nas veseli, da vsaj ena država članica, Združeno kraljestvo, že sodeluje s posredovanjem ustrezne ekspertize pakistanskim pristojnim oblastem.

Glede volitev bi želel spomniti na izjavo predsedstva, izdano 3. januarja letos, v katerem je bila posebej poudarjena potreba, da je treba v tem času storiti vse, da se proces demokratizacije, demokracije, demokratični proces v Pakistanu obdrži in okrepi ter nadaljuje.

V tej zvezi bi želel ponovno pozdraviti sklep Evropske komisije za okrepitev misije za opazovanje volitev v Pakistanu in ponoviti bi želel naš poziv pakistanskim oblastem, da preostalo obdobje do volitev čim bolj izkoristijo za izboljšanje razmer za izvedbo volitev.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, na začetku želim navesti nekaj splošnih pripomb v zvezi s to zelo zanimivo razpravo.

Vedno bodo obstajala mnenja, da sta stabilnost in demokracija v Pakistanu na nek način nezdružljivi. Mislim, da brez vrnitve k demokratičnemu vladanju in konsolidacije v celoti odgovornih civilnih institucij ni mogoče doseči trajne stabilnosti v državi, kar bo najbolj koristilo skrajnežem. Zato je zelo pomembno, da tej državi pomagamo pri njenem napredku. Kljub grozoviti tragični smrti Benazir Buto in mnogih drugih žrtev še vedno verjamem, da ima Pakistan možnosti za resnični napredek k stabilnosti in bolj vključujoči demokraciji na podlagi volitev in sestave nove vlade, ki bo imela širšo podporo javnosti.

Da bi se to uresničilo, morajo biti volitve demokratične in pregledne. Za Pakistan je to obdobje odločilnega pomena, ko mora predsednik Mušaraf svojim državljanom in svetu dokazati, da si bo prizadeval za zagotovitev demokratičnih in preglednih volitev v skladu z mednarodnimi standardi.

Kakšni so najboljši pogoji za izvedbo volitev? Poleg političnih in varnostnih pogojev, ki sem jih navedla že v uvodu, so za ustrezno volilno okolje potrebni naslednji ključni elementi.

Prvič, volilni organi morajo delovati pregledno in posvetovalno ter s tem spodbujati zaupanje volivcev; drugič, rezultate iz vseh volišč in vseh ravni potrjevanja rezultatov je treba objaviti javno; tretjič, postopek štetja in tabeliranja rezultatov je mogoče kadar koli pregledati; četrtič, treba je zagotoviti medijsko svobodo in petič, vzpostaviti neodvisen okvir za postopek za vlaganje tožb in pritožb.

Kar zadeva javno objavo volilnih enot, je splošno znano, da bodo enake kot med zadnjimi volitvami. To je torej jasno.

Kar zadeva uničenje nekaterih volilnih seznamov, smo bili seznanjeni z nekaj posameznimi primeri, vendar so bili vsi ti podatki na srečo shranjeni na zgoščenkah v volilni komisiji in se bodo obnovili. Tako bodo vseeno na voljo.

Neodvisne vzporedne volitve niso bistven element volitev. Vendar se v vse več državah to uporablja kot sestavni del volitev.

To so nekatera od bolj podrobnih vprašanj.

Naj povem še nekaj besed o preiskavi. Kot sem navedla že v uvodu, v moji državi poteka preiskava, pri kateri sodeluje Scotland Yard. Počakati moramo na rezultate te preiskave in verjeti, da bo Scotland Yard na podlagi svojih izkušenj lahko pomagal pakistanskim organom. Pri tem jim bo seveda treba zagotoviti popoln dostop in podporo.

Po volitvah bi morda obstajala možnost vzpostavitve mednarodne skupine uglednih oseb, vendar moramo najprej počakati na rezultate preiskave. Mislim, da je še prezgodaj za sprejemanje odločitev. V delovni skupini Sveta se je o tem le na kratko razpravljalo in končni sklep ni bil sprejet.

V zvezi s tem ugotavljam tudi, da je zelo pomembno podpirati Pakistan pri njegovem boju proti terorizmu, prav tako pa bo ključno izpolnjevanje drugih zahtev, navedenih med razpravo, kot je izpustitev vseh pripornikov.

Prav tako sem bila zelo jasna, da je za državo, kot je Pakistan, pomembno večje osredotočanje na izobraževanje. To počnemo že nekaj časa, vendar nas čaka še dolga pot. Vseeno je to področje, na katerem so resnično potrebne spremembe, če želimo doseči demokracijo, zato želim vzdrževati svoje projekte sodelovanja, zlasti na najtežavnejših območjih, kot so severozahodna mejna provinca, Balučistan, Vaziristan itd.

Ponavljam, da je gospod Gahler, vaš kolega in vodja misije za opazovanje volitev, oseba, ki je v najtežjih dnevih v Pakistanu dokazala odgovorno obvladovanje položaja, skupaj z 52 dolgoročnimi opazovalci in 11 ožjimi sodelavci, ki obravnavajo vsa podrobna vprašanja, povezana z misijo za opazovanje volitev. Ta misija bo zelo posebna in vam bo omogočila, da svoje mnenje posredujete predsedniku Mušarafu. Zato je priporočljivo, da se z njim srečate v okviru odbora za zunanje zadeve.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, kako naj ženska opozori nase na podlagi postopka prijave k razpravi, če sedi na najbolj oddaljenem koncu sejne dvorane? Zanima me, če ste me vključili na seznam oziroma kako naj kot ženska delujem v tej razpravi.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede pravilnosti postopka poudarjam, da sem se to popoldne k razpravi prijavil prvi. Ne razumem, zakaj ste mi odrekli možnost replike. Na drugi strani pa ste ponovno sprejeli enega od mojih kolegov, ki je med razpravo že imel priložnost govoriti. Nato pa ste mu dovolili še dodaten čas.

Ne gre za to, da se ne bi strinjal z njegovimi besedami. Gre le za postopek, ki ste ga uporabili, in menim, da ni bilo primerno, da mi niste dovolili replike.

Želel sem poudariti, da je v Pakistanu treba vzpostaviti stabilno in zanesljivo vlado.

  Predsednik. ?– Gospod Van Orden, obveščen sem bil, da ste danes že govorili na podlagi postopka prijave k razpravi, zato sem svojo odločitev sprejel ob upoštevanju pravil, pripravljenih za zagotovitev, da govori poslancev zajamejo čim širši spekter, kar vam je tokrat onemogočilo repliko. Vseeno pa vas želim opozoriti, da bo še več priložnosti, ko boste lahko govorili. Kakor koli že, vključeni ste bili na seznam in to se bo zagotovo upoštevalo. Zdaj moramo nadaljevati, sicer ne bomo imeli časa za vprašanja. Žal mi je, vendar s tem dialogom ne moremo nadaljevati. Naslednja točka so vprašanja za Svet.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospod predsednik, vaše zadnje besede so netočne. Prejšnja priložnost za prijavo k razpravi se je zdela kot možnost, ker se ni želel prijaviti nihče drug.

Za sodelovanje v razpravi o Pakistanu sem posebej zaprosil. To sem zapisal in tudi med razpravo večkrat nakazal, da želim govoriti. Zato ni opravičila za to, da ste mi odrekli to možnost, saj sem želel navesti nekaj pomembnih pripomb.

Zelo sem razočaran nad vašim načinom vodenja tega zasedanja.

  Predsednik. – Gospod Van Orden, vaš ugovor smo zabeležili.