Показалец 
 Назад 
 Напред 
 Пълен текст 
Разисквания
Сряда, 16 януари 2008 г. - Страсбург Редактирана версия

11. Време за въпроси (въпроси към Съвета)
PV
MPphoto
 
 

  Presidente. − Segue-se o período de perguntas (B6-00001/2008).

Foram apresentadas as seguintes perguntas ao Conselho.

Pergunta nº 1 do Deputado Marian Harkin (H-0961/2007)

Assunto: Grupo "Juventude" do Conselho

Como tenciona o Conselho implementar as suas prioridades no domínio da juventude apresentadas ao grupo “Juventude” do Conselho em Dezembro de 2007, nomeadamente no que respeita ao papel do voluntariado?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Z vašo pomočjo nam bo zagotovo lažje uspelo. Glede odgovora na vprašanje spoštovane poslanke Harkin - želel bi najprej opozoriti na najnovejšo pobudo Sveta, ki je povezana z njenim vprašanjem, in sicer gre za resolucijo o prostovoljni dejavnosti mladih, ki jo je Svet sprejel 16. novembra 2007.

Namen te zadnje pobude je potrditi in utrditi ustreznost in veljavnost skupnih ciljev glede prostovoljnih dejavnosti mladih, ki so bile določene že v letu 2004. Poleg tega je v tej pobudi poudarjen medsektorski in transverzalni značaj prostovoljnih dejavnosti ter pomen spodbujanja podjetij k podpori tovrstni dejavnosti mladih.

V resoluciji so bile načeloma potrjene smernice ukrepanja, v skladu s katerimi naj bi države članice okrepile izvajanje skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih. Resolucija tako poziva države članice, naj do septembra letos med omenjenimi priporočenimi smernicami ukrepanja izberejo tiste, na katere se nameravajo še posebej osredotočiti ter opredelijo nacionalne strategije in konkretne ukrepe za izvajanje teh smernic.

Predsedstvo je v skladu s tem prepričano, da bo vprašanje prostovoljnih dejavnosti mladih ostalo med prednostnimi političnimi nalogami tako Sveta kot Parlamenta in računamo na to, da bodo države članice v skladu s to resolucijo v danem roku, to je do septembra letos, opravile predvidene dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Mr President, my thanks to the Slovenian Presidency for its answer. President-in-Office, I too wish you well at the start of your Presidency. I am pleased to see that you are following on from the Portuguese Presidency – and indeed into the French Presidency – with your emphasis on volunteering, and in particular on youth volunteering.

I hear what you say about Member States responding by September, but in the mean time, throughout the next six months of your Presidency, I believe you are looking at issues like youth inclusion and education to improve the employability of young people through volunteering, and looking at intercultural exchange. I just wanted to ask specifically if you have any plans at all to further inter-generational volunteering. Older people have a lot more time on their hands – we are living longer – and the whole aspect of inter-generational volunteering offers many positive opportunities. Do you have any initiatives on that?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ta trenutek vam ne morem postreči, spoštovana gospa Harkin, s konkretnejšimi, bolj specifičnimi pobudami. Osredotočili smo se na to, na izvajanje sprejetih resolucij. Morda bo primerno, da v ustreznem trenutku pozovemo, oziroma spomnimo države članice na omenjeni rok. Imate pa prav, vsekakor bo vrsta dejavnosti na drugih področjih ponudila priložnosti za dodatne teme, za dodatno vključevanje problematike prostovoljnih dejavnosti, tudi v medgeneracijskem smislu, in eden od teh kanalov dejavnosti je prav gotovo medkulturni dialog.

Vsekakor bomo vašo pripombo upoštevali oziroma jo vzeli v ozir v načrtovanju naših dejavnosti v naslednjih šestih mesecih.

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – Norėjau pasiteirauti apie kitas priemones jaunimui, kurios atitrauktų jaunimą nuo žalingų įpročių. Mes Parlamente diskutavome strategiją, parengtą Europos Komisijos dėl kovos su alkoholio daroma žala. Ypatingai ta didelė žala yra jaunimui. Kokios priemonės šalia savanoriškos veiklos galėtų tą žalą mažinti, atitraukti jaunimą nuo blogų įpročių? Ar turi Slovėnija kokios patirties?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Prav gotovo bo skrb za mlade ena od pomembnih tem v času slovenskega predsedstva, zlasti v okviru lizbonske strategije, strategije za povečevanje rasti in delovnih mest.

Tam bo posebno pozornost slovensko predsedstvo posvetilo tudi vprašanju mladih, še posebej v kontekstu izobraževanja in njihovega usposabljanja za učinkovitejše vstopanje v trg delovne sile. To je, kar mi je znano, osebno, podrobneje, o bolj specifičnih pobudah, ki jih načrtuje Slovenija v času predsedovanja.

Po drugi strani pa bo tudi cela vrsta dejavnosti na področju zdravja, tudi vprašanje boja proti zlorabi alkohola, in prepričan sem, da se bo v tem okviru našla ustrezna pozornost tudi za varovanje mladih pred zlorabo alkohola.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 2 do Deputado Manuel Medina Ortega (H-0963/2007)

Assunto: Multilateralismo e acordos bilaterais

Considera o Conselho que a multiplicação de acordos bilaterais em matéria comercial por parte dos Estados Unidos, da União Europeia e de outros actores internacionais é compatível com os princípios do multilateralismo que inspiram a Organização Mundial do Comércio?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Evropska unija je zavezana multilateralizmu vključno v obliki Svetovno trgovinske organizacije, ki je po našem mnenju zgleden primer multilateralne organizacije. Evropa je namreč že več desetletij pred dejanskim nastankom Svetovne trgovinske organizacije pozivala k vzpostavitvi takšne organizacije, organizacije za trgovino. Kasneje je Evropska unija odločilno pripomogla k vzpostavitvi Svetovne trgovinske organizacije v okviru urugvajskega kroga pogajanj. Pravzaprav je imela v tem zadnjem krogu pogajanj ključno vlogo, če se smem tako izraziti, tako da o podpori Evropske unije multilateralizmu na področju trgovine ne gre dvomiti.

EU je podobno imela ključno vlogo pri sprejetju razvojne agende iz Dohe na 4. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije leta 2001. Med pogajanji, ki so sledila, se je Evropska unija namenoma odločila, da vsa sredstva in politično voljo usmeri v sklenitev kroga pogajanj. Pred tem krogom pogajanj ali v času samih pogajanj ni bilo nobenih vzporednih pogajanj o dvostranskih trgovinskih sporazumih.

Evropska komisija je oktobra 2006 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo z naslovom „Globalna Evropa, konkurenčna v svetu”. To sporočilo obravnava nedavne spremembe, ki so posledica procesa globalizacije, v sporočilu pa so podani tudi predlogi, kako bi se Evropska unija na podlagi prenovljene lizbonske strategije lahko odzvala na ta proces, posebej kar zadeva trgovinsko politiko. Evropski parlament je na podlagi tega sporočila sprejel resolucijo, Svet pa sklepe.

Iz sklepov Sveta je jasno razvidno, da bodo vsi prihodnji dvostranski sporazumi o prosti trgovini podlaga za prihodnja večstranska pogajanja in, kar je morda še bolj pomembno, komplementarni s platformo Svetovne trgovinske organizacije. Po sprejetju teh sklepov so se na podlagi pogajalskih direktiv, ki jih je Svet sprejel spomladi 2007, začela pogajanja glede sporazumov o prosti trgovini z državami skupine ASEAN, z Indijo in s Korejo. Ta pogajanja še potekajo in vsak posamezen sklop bo zaključen v ustreznem času.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Medina Ortega (PSE). – Señor Presidente, yo creo que la Presidencia eslovena ha respondido con corrección a la pregunta que le hice, con la claridad que le caracteriza, y agradezco la atención que ha mostrado.

Mi pregunta complementaria se refiere al relativo fracaso de la Cumbre de Lisboa con los países africanos. Al parecer, hay países africanos que estaban de acuerdo con las propuestas de la Unión Europea y otros países que no estaban de acuerdo.

A partir de estos desacuerdos que se registraron en Lisboa, ¿cree la Presidencia del Consejo que será necesario continuar con esa política diferencial? Es decir, ¿vamos a insistir en el multilateralismo o cree que la Cumbre de Lisboa nos va a obligar a seguir todavía más por la vía de los acuerdos bilaterales, dirigidos a diferentes países, por ejemplo, el continente africano?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Še naprej bomo zavezani multilateralizmu. V kolikor prihaja do bilateralnih sporazumov, bi poudaril dvoje. Prvič, da gre za sporazume, ki so komplementarni z multilateralno platformo in drugič, gre za sporazume, ki so po naravi stvari premostitvenega značaja, za čas dokler ne uspemo teh vprašanj rešiti v multilateralnem okviru, v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ki ostaja za Evropsko unijo preferenčni okvir za reševanje tovrstnih vprašanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE). – Herr Präsident! Meine Frage geht dahin: Wie werden sich die gestiegenen Lebensmittel- und Energiepreise auf die WTO-Verhandlungen auswirken? Wir wissen ja, dass der größte Hemmschuh bis jetzt die Subventionen und die farm bill in Amerika waren und dass natürlich Europa unter den gestiegenen Weltmarktpreisen gelitten hat. Gibt es hier neue Möglichkeiten, Quoten und Zölle dementsprechend zu adjustieren? Plant die slowenische Präsidentschaft eine Initiative, um die WTO-Verhandlungen zu beenden?

 
  
MPphoto
 
 

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – Señor Presidente, comparto el criterio de la Presidencia de priorizar o dar más importancia a los acuerdos multilaterales que a los bilaterales, pero, entretanto, muchos años hace ya que empezaron las Rondas de Uruguay y la Ronda de Doha, anteriormente, y no concluye nada serio la Organización Mundial del Comercio, o por lo menos lo está aplazando demasiado.

Entretanto, Estados Unidos, por ejemplo, ha cerrado acuerdos de libre comercio con distintos países de Sudamérica. Quisiera preguntarle a ese respecto: ¿cuál es la visión del Consejo con respecto al acuerdo entre la Unión Europea y Mercosur, que lleva tantos años esperando?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naraščajoče cene energije, predvsem goriv in hrane, so problem globalnega značaja in v tem okviru seveda tudi za Evropsko unijo.

Zelo verjetno utegnejo vplivati na razmerja med udeleženci pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije in v tem smislu bi utegnile tudi vplivati na adaptacijo, se pravi na prilagajanje določenih stališč. V tem trenutku, s perspektive slovenskega predsedstva, je težko špekulirati kakšni bodo ti učinki, so pa zelo verjetni in jih je za pričakovati.

Slovensko predsedstvo ne načrtuje nobene lastne pobude, bomo pa podprli, preučili in podprli, ustrezne pobude, ki bodo prišle s strani Komisije, ki je seveda odgovorna za operativno vodenje tega procesa.

Glede dosedanje usode multilateralnih pogajanj je slovensko predsedstvo eno od tistih, ki obžalujejo, da še vedno ni prišlo do multilateralnega dogovora v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Še naprej si bomo prizadevali, da do tega pride. V tem kontekstu bomo seveda obravnavali tudi vprašanje trgovinskega sporazuma z državami Mercosur, o čemer bo priložnost za pogovor tudi ob robu vrha med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike in Karibov. Načrtujemo poseben sestanek med trojko Evropske unije in državami Mercosur, to bo maja, ob robu vrha EU-LAK v Limi, v Peruju.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. −

Pergunta nº 3 da Deputada Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0967/2007)

Assunto: Promoção de políticas favoráveis à família

Pergunta-se ao Conselho que medidas tenciona tomar para promover políticas favoráveis à família e como tenciona reforçar a aliança europeia em prol da família, decidida pelo Conselho em Março de 2007?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Evropska unija bi morala ob dejstvu, da so države članice tiste, ki so odgovorne za oblikovanje primerne in vzdržne družinske politike, izkoristiti odločilen prispevek evropskih izmenjav dobrih praks. Te namreč lahko okrepijo socialno kohezijo in s tem prispevajo tudi k uresničevanju ciljev lizbonske strategije, med drugim.

Zato predsedstvo meni, da je zveza za družino zelo koristen forum za izmenjavo mnenj in dobrih praks, kot omenjeno. Predsedstvo tudi izraža prepričanje, da ta zveza za družino odraža zavezo Evropske unije in njenih držav članic, da bodo v luči demografskih sprememb obravnavale vprašanja, povezana z družinam prijaznimi politikami.

Zveza državam članicam omogoča, da izmenjujejo znanje in izkušnje in si s tem pri iskanju ustreznih političnih odzivov medsebojno pomagajo. Ob tem predsedstvo meni, da na evropski ravni ni potrebno vzpostavljati nekih novih struktur, ampak se zavzemamo predvsem za izkoriščanje obstoječih instrumentov in struktur.

Lani maja je Svet sprejel obsežne sklepe o delovanju zveze za družino v praksi. Te sklepe je Svet pripravil skupaj s predstavniki držav članic in s tem upošteval pomembno vlogo, ki jo imajo države članice na tem področju. Svojo zavezanost zvezi za družino (Alliance for Families) je Svet ponovno poudaril v sklepih o uravnoteženi vlogi žensk in moških, ki so bili sprejeti nedavno, 5. decembra 2007.

 
  
MPphoto
 
 

  Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θα ήθελα να ευχαριστήσω τη Σλοβενική Προεδρία για την απάντηση και θα επιθυμούσα να ερωτήσω συμπληρωματικά, ποιες συγκεκριμένες ανταλλαγές τεχνολογικών εμπειριών έχει διαπιστώσει μέχρι σήμερα και ποιός είναι ο υπεύθυνος για τη διαχείριση αυτών των παροχών τεχνικής βοήθειας.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Te izmenjave ne izvaja predsedstvo, ampak se izvajajo skozi zvezo za družine, zato tudi nimam podrobnosti za katere sprašujete, se pa lahko pozanimam in vam jih javim naknadno.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN). – Mr President, I would like to wish the Slovenian Presidency the best of luck at the start of their Presidency and their first Question Time. Concerning the question raised by my colleague, three things immediately arise with regard to family friendly policies.

Firstly, children and the rights of children too often are seen as separate from what should be family policy.

Secondly, the whole issue with regard to how we actually encourage – we all have the idea of balancing work and family life – greater participation within family life.

Thirdly, most importantly of all, those people that are forced out of their homes because of migration or being refugees and also the issue of family reunifications.

Are there any proposals coming from the Slovenian Presidency with regard to that?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam, da slovensko predsedstvo na področju družinske politike namenja poseben poudarek zaposlovanju mladih, predvsem mladih staršev - to je del odgovora na vprašanje.

Posvečalo bo posebno pozornost odpiranju novih možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja - skrajšan delovni čas, fleksibilne oblike dela, koriščenje pravic s strani očetov in podobno.

Posebno poglavje je tudi spodbujanje medgeneracijske solidarnosti. To je posebej aktualna sintagma zlasti v prostoru, kjer že prevladuje starejša generacija, in Evropa, večji del Evrope, pripada temu prostoru Seveda bo takšno spodbujanje učinkovito le, če bo podprto s politikami različnih resorjev, ki bodo spodbujale pozitivne aspekte družbenega življenja.

Skratka cela vrsta ukrepov je, ki jih načrtujemo na raznih področjih delovanja Unije, in ki imajo pomen tudi za spodbujanje politike, ki je prijazna družinam. Težko bi sedaj opravil celoten pregled teh dejavnosti, jih je pa najti v več področjih dela, ki ga načrtuje slovensko predsedstvo. Nekaj teh področij sem ravnokar omenil.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Thank you for your reply. I am really pleased to hear that the Slovenian Presidency is particularly interested in putting forward family-friendly policies. You yourself mentioned demographic changes. Of course, because of the fact that we are living longer, it will mean an increased need for carers. Most carers tend to be family carers.

You spoke about exchange of best practice. We have competence in the area of employment, for example. While most carers are unpaid, in that particular area, does the Slovenian Presidency have any initiatives to put forward on the issue of carers and, in that context, family-friendly policies?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne, ta trenutek mislim, da ne razmišljamo o konkretnem predlogu, ki bi šel ravno v smer zaščite interesov te kategorije oseb, ki jih omenjate, ampak je pa vaše vprašanje tudi vzpodbuda za razmislek, ali morda ne bi bilo tudi to eno od področji. Pripravljeni smo seveda o tem razmisliti kot predsedstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 4 do Deputado Georgios Papastamkos (H-0969/2007)

Assunto: Iniciativas da Presidência eslovena relativas à nova abordagem da política de vizinhança e a energia

Entre as iniciativas da Presidência eslovena figura a nova abordagem da política de vizinhança e a energia. Dado que estes dois temas estão intimamente relacionados, principalmente no que diz respeito à estratégia da União para a autonomia energética e de independência dos países vizinhos, pode o Conselho informar como tenciona como tenciona estruturar o programa das iniciativas da Presidência? Concretamente, como antevê o futuro das relações energéticas na grande região dos Balcãs?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Pri odgovoru na to vprašanje se bom osredotočil na energetske vidike, ker smo tako razumeli tudi vprašanje.

Evropski svet je marca 2006 sprejel energetsko politiko za Evropo. Trije glavni politični cilji te politike so: prvič, povečati zanesljivost oskrbe, zagotoviti konkurenčnost evropskih gospodarstev in razpoložljivost cenovno dostopne oskrbe z energijo in tretjič, spodbujati okoljsko trajnost in reševati problem podnebnih sprememb. V skladu s temi tremi političnimi cilji, Svet v okviru zunanje razsežnosti energetske politike, tesno sodeluje s tretjimi državami pri izvajanju in nadaljnjem razvijanju svojega energetskega programa.

Mednarodna energetska politika je tudi eno od prednostnih področij, ki jih je opredelil Evropski svet v svojih sklepih marca 2007. Evropski svet je tedaj, v zvezi s tem poudaril, da je treba polno izkoristiti obstoječe instrumente za krepitev dvostranskega sodelovanja Evropske unije z vsemi dobavitelji.

Kar zadeva zahodni Balkan, je glavni obstoječi instrument na področju energetskega sodelovanja pogodba o energetski skupnosti. Namen te pogodbe je razširiti energetski trg, ki že obstaja v Evropski skupnosti, na države te regije, se pravi na države zahodnega Balkana.

Poleg tega vsak stabilizacijsko pridružitveni sporazum, ki ga sklene Evropska unija z državami zahodnega Balkana, predvideva tesno sodelovanje na področju energije. Svet si prav tako prizadeva polno izkoristiti obstoječe instrumente evropske sosedske politike.

Skratka, pri razvijanju novih pobud na področju energije, v okviru odnosov Evropske unije s tretjimi državami, si prizadevamo v polni meri izkoristiti obstoječe mehanizme, tako glede držav zahodnega Balkana, kjer sem omenil pogodbo o energetski skupnosti, kot tudi obstoječe mehanizme, ki so nam na voljo v okviru evropske sosedske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Γεώργιος Παπαστάμκος (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε εκπρόσωπε του Συμβουλίου, στην αλυσίδα των ευχών προσθέστε και τις δικές μου για επιτυχή προγραμματική περίοδο της Σλοβενικής Προεδρίας.

Θα συζητήσουμε σήμερα για το Νότιο Καύκασο και τον Εύξεινο Πόντο. Θα ήθελα να ρωτήσω την Προεδρία αν προτίθεται να δώσει προτεραιότητα στη θεσμοθέτηση της διαπεριφερειακής συνεργασίας μεταξύ της Ευρωπαϊκής Ένωσης και του Οργανισμού Οικονομικής Συνεργασίας Ευξείνου Πόντου, ειδικότερα δε θα ήθελα να ρωτήσω εάν αυτή η συνεργασία πρόκειται να εντατικοποιηθεί στον τομέα της ενέργειας, έναν τομέα ο οποίος έχει ζωτική σημασία για την Νότιο Ευρώπη.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za dodatno vprašanje in hvala za vaše dobre želje.

Prvič, povsem se strinjamo z oceno, da gre pri črnomorskem bazenu za zelo pomembno regijo z vidika energetske politike in predvsem njene zunanje dimenzije Evropske unije in drugič, odgovor na vaše vprašanje, ali je v prihodnosti možna institucionalizacija odnosov s tem območjem, je odgovor da, je možna. Morda na podoben način, kot je bilo to narejeno z državami zahodnega Balkana, s pogodbo o energetski skupnosti, morda na kakšen drug način, vsekakor pa slovensko predsedstvo uvršča črnomorski bazen, črnomorsko območje, črnomorsko sinergijo kot eno od pomembnih prioritet v okviru evropske sosedske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Mr President, may I complement the President-in-Office on the start of the Slovenian Presidency – and of course on the Slovenian Presidency tie, which is actually quite trendy. My congratulations on that. My question is more broadly on energy and that is, firstly, what is the Slovenian position on increasing nuclear inside the borders of Europe? Secondly, what is the position of the Slovenian Presidency on increasing nuclear power on the neighbourhood side?

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – Mr President, I would also like to congratulate Slovenia on this day and to ask a question about this so-called North Stream gas pipeline. As you know, this pipeline will connect Russia with Germany and some other European states; as you know, there are some problems concerning the environment, among others.

How does the Presidency evaluate this project?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dopolnilna vprašanja. Glede rabe jedrske energije predsedstvo trdno zastopa stališče, da je odločitev o uvedbi, nadaljnji rabi in morda povečevanju rabe jedrske energije v celoti prepuščena državam članicam in to linijo bo predsedstvo dosledno zavzemalo.

Drugi del vašega vprašanja, gospod Stubb, je bil glede Slovenije. Slovenija, kot je znano, je ena od držav, ki uporabljajo jedrsko energijo, in obstaja možnost, ni pa odločitve o tem, da se ta raba energije povečuje oziroma da se k njej Slovenija zateka tudi v prihodnosti.

Glede projekta North Stream, ne gre za projekt Unije, gre za projekt držav, ki pri tem projektu sodelujejo neposredno, tako da Unija, oziroma Svet in tudi predsedstvo, seveda nima stališča do tega konkretnega primera. Ima pa načelno stališče do projektov, ki jih želimo realizirati kot Unija, in v tej zvezi bi omenil predvsem projekt plinovoda Nabucco.

Se pravi, do tega, kar je projekt Unije, imamo vsekakor stališče in to je pozitivno stališče; stališče, da s takimi projekti Evropska unija, ki želi razvijati svojo energetsko politiko na ravni Unije, mora nadaljevati in jih bomo kot predsedstvo podpirali.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Dado referirem-se ao mesmo assunto, as perguntas que se seguem serão chamadas em conjunto:

Pergunta nº 5 do Deputado Colm Burke (H-0971/2007)

Assunto: Missão de manutenção da paz da UE no Chade e na República Centro-Africana (RCA) - carência de helicópteros e de equipamento médico

Pode o Conselho informar se os Estados-Membros já providenciaram a disponibilização de meios suplementares destinados à missão de manutenção da paz da UE, nomeadamente helicópteros e equipamento médico, a fim de evitar toda e qualquer demora desnecessária na instalação das tropas irlandesas e de outros Estados-Membros da UE na região em causa? Atendendo ao facto de, segundo o General Henri Bentégeat, presidente do Comité Militar da UE, a missão em apreço continuar a carecer de certos meios no local das operações, nomeadamente helicópteros, equipamento médico e recursos logísticos, foi efectivamente proposta, na sequência da conferência de "geração de forças" que teve lugar em Bruxelas, no mês de Novembro, por parte dos Estados-Membros participantes e outros, a disponibilização de tropas e equipamentos suplementares?

Está o Conselho disposto a reforçar a vontade dos Estados-Membros de assegurar, ao nível da UE, um incremento da ajuda humanitária destinada à região em questão? Quais são as medidas que estão a ser adoptadas pelo Conselho no que respeita ao clima de instabilidade interna que reina no Chade, na sequência dos recentes confrontos armados que tiveram lugar em 26 de Novembro de 2007, nos quais, segundo consta, o exército do Chade matou centenas de combatentes rebeldes? De que maneira tenciona o Conselho fazer com que seja assegurado o restabelecimento do cessar-fogo e do acordo de paz entre os grupos rebeldes chadianos e o governo do Presidente Idriss Deby?

Pergunta nº 6 do Deputado Liam Aylward (H-1016/2007)

Assunto: Missão de manutenção da paz da União Europeia no Chade

Poderá o Conselho dar a conhecer, por um lado, o calendário exacto para o envio geral das forças da missão de manutenção da paz da União Europeia para o Chade e, por outro, a composição desse contingente de tropas?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − V Bruslju je potekalo že pet konferenc o oblikovanju sil. Tri novembra lani, ena decembra lani ter zadnja pred dnevi, 11. januarja letos.

Kot pri vsaki tovrstni operaciji, se je tudi pri tej izkazalo, da je postopek oblikovanja sil težaven, vendar vam z veseljem sporočam, da je bila peta, se pravi zadnja konferenca o oblikovanju sil, uspešna in Evropska unija ima zdaj na voljo vse potrebne zmogljivosti.

Odločitev o začetku misije bo predvidoma sprejeta na seji Sveta Evropske unije za splošne zadeva in zunanje odnose konec tega meseca, 28. januarja 2008. Začetna operativna zmogljivost bo po pričakovanjih dosežena konec januarja ali v začetku februarja letos. Ta bo vključevala posebne enote z nekaterimi pehotnimi elementi ter razporeditev tehničnih, logističnih in medicinskih sredstev, da se pripravi teren za glavno namestitev.

Splošna namestitev mirovnih sil bo predvidoma potekala maja, pred začetkom deževne dobe. V tej fazi naj bi enote EUFOR v Čadu štele približno 4.000 pripadnikov. Kar se tiče nedavnih vojaških spopadov med uporniškimi skupinami in čadskimi vladnimi silami na vzhodu Čada, Svet globoko obžaluje napade upornikov, ki so privedli do sedanjega bojevanja.

Svet je v sklepih z dne 10. decembra izrazil globoko zaskrbljenost in pozval čadsko vlado, naj v sodelovanju s Sudanom in Libijo ustvari potrebne pogoje za dosego trajne politične rešitve na osnovi mirovnega dogovora iz Sirte. Svet je tudi pozval čadsko in sudansko vlado, naj izpolnita svoje obveznosti, ki sta jih sprejeli s sporazumom iz Tripolija in naj zlasti prenehata podpirati oborožena gibanja, zaradi katerih je to območje nestabilno.

Glede na to, da uporniške skupine izvajajo svoje akcije tudi iz Darfurja, Svet opozarja sudansko vlado, da je odgovorna za preprečevanje prehoda oboroženih skupin preko čadske meje. Svet se zaveda, da se trajni rezultati lahko dosežejo samo s politično rešitvijo, in zato poudarja pomen političnega sporazuma o utrditvi demokratičnega procesa v Čadu, ki je bil podpisan 13. avgusta lani.

 
  
MPphoto
 
 

  Colm Burke (PPE-DE). – I would just like to wish the Slovenians well in their Presidency over the next six months and to thank them for the reply.

In relation to the decision which was taken in mid-September by the EU Council to make an EU force available, I am a bit concerned that the timescale has been allowed to lapse. I am just wondering whether there is a lesson that we should learn from this: that, before we give a commitment, we have the operation ready to move, because of certain things that have occurred since.

The second part of my question was in relation to humanitarian aid. We gave humanitarian aid to Chad in 2007. Are we going to increase that level of aid for 2008 now that we have a direct involvement in it over the next 12 months?

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN). – Mr President, I would like to wish the Slovenian Presidency every success for its term over the next six months, and also to wish a safe and successful peace-keeping mission to the EU forces that are going to Chad. I am very proud to say that this mission is being headed by a fellow Irishman, Lieutenant-General Patrick Nash, and I wish him well also.

Does the Council agree that the EU peacekeeping missions must continue to cooperate fully with the United Nations and that the deployment of EU peacekeeping forces should take place only when a United Nations resolution supports such a mission?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej vprašanje gospoda Burka. Prav gotovo je še ena lekcija v dolgi seriji lekcij, morda, ki učijo pred vsem eno - da je lažje sprejeti odločitev na načelni ravni, kot pa potem tudi zagotoviti izvedbo. No, vendarle smo v tem postopku bili uspešni. Trajalo je nekaj časa, vendar mislim, da je bil pravočasno dosežen ne le dogovor, temveč tudi dogovor glede same izvedbe.

Glede drugega vprašanja bi pa rad rekel, da gre za načelno vprašanje, ki seveda se rešuje v skladu z mednarodnim pravom in ustanovno listino Združenih narodov. Seveda je primerno, kadar gre za operacije za ohranjanje miru, mirovne operacije, da gre za sodelovanje pod okriljem Združenih narodov, to pa ne pomeni, da Evropska unija ni zmožna sprejemati odločitev o svojih misijah drugačne vrste tudi samostojno.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! To będzie raczej pewna opinia. Polska zapewnia 10% wojsk w Czadzie, czyli około 400 żołnierzy, dlatego chciałbym zaapelować do przedstawicielstwa Słowenii, aby dołożyła wszelkich starań, aby ta misja zakończyła się powodzeniem. To musi być dobrze przygotowana misja, wyposażona bardzo dobrze i wiadomo, że inicjatorem tej misji była Francja. Dlatego proszę Słowenię, jako przewodniczącego, żeby była bardzo wymagająca wobec Francji, która jest liderem w tej misji. To musi być logistycznie, jeszcze raz podkreślam, Europa nie może się skompromitować.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Samo, da bi izrazil zahvalo Poljski in seveda drugim državam, ki prispevajo sile za to pomembno operacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 7 do Deputado Gay Mitchell (H-0973/2007)

Assunto: Protecção dos cidadãos da UE em países muçulmanos

Em Novembro do ano transacto, uma professora britânica foi acusada de insulto ao Islão no Sudão por ter permitido que a sua turma, constituída por crianças de sete anos, atribuísse a um urso de peluche o nome Mohammed. Em caso de condenação, pode-lhe ser aplicada uma pena de 40 chicotadas, uma importante multa ou pena de prisão.

Como pode a UE proceder para melhor proteger cidadãos da UE inocentes que, em países muçulmanos, se encontrem em situações terríveis como a supramencionada?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Primer, na katerega se nanaša vprašanje gospoda Mitchella, je primer, ko gre za položaj britanske državljanke, ki se je nahajala v tretji državi in je bila pod jurisdikcijo nacionalnega prava te tretje države. Zagotovljena je bila, omenjeni državljanki, konzularna zaščita s strani države njenega državljanstva. Kot je znano, je bila britanska državljanka med tem izpuščena in se je že vrnila v Združeno kraljestvo.

Iz tega sledi, da se tovrstni primeri torej pretežno rešujejo v dvostranskih odnosih med zadevno državo članico in tretjo državo. Seveda pa lahko pride do primerov, ko se zdijo ustrezni dodatni politični ukrepi in ko se prosi predstavnike EU, da se vključijo v reševanje takšnega bilateralnega vprašanja in takšen angažma. Seveda lahko v posameznih primerih vodi tudi do uradnih izjav in pobud Evropske unije.

Ponavljam pa, načeloma, tako kot je tudi bilo v tem konkretnem primeru, gre za vprašanje, ki se običajno rešuje, in v tem konkretnem primeru, se je rešilo na ravni odnosov med tretjo državo in državo državljanstva, članico Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – I thank the President-in-Office for the reply and wish him well in his Presidency.

The President-in-Office will no doubt be aware that every citizen of an EU Member State is also a citizen of the Union. My expectation would be that, if an EU citizen was visiting some state where he or she could have his arm or leg amputated, then the Union would see the horror in such a thing. Does the Union not also see the horror in somebody being treated in this way, potentially sentenced to 40 lashes and also perhaps a jail sentence?

Will the President-in-Office take steps to try to ensure that EU citizens visiting these regions are aware of the sort of cultural change they are entering into, and will the Presidency also try to ensure that the states we do business with expect us to expect of them better treatment for our citizens and for them not to be treated in this way?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za dodatno vprašanje gospod Mitchell. Gre za vprašanje konzularne zaščite državljanov. Ta zaščita je še vedno v domeni držav članic in zato je na državah članicah, da svoje državljane opozorijo, preden potujejo v tretje države, na nevarnosti in pasti, ki jih naj upoštevajo pri tem.

Po drugi strani imamo že zdaj po načelu solidarnosti zagotovljeno pomoč držav članic, ki imajo v določeni tretji državi diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo, da zagotavljajo konzularno zaščito državljanom drugih držav članic Evropske unije, ki tam nimajo svojega lastnega konzularnega predstavništva. Mislim, da je to že ena od pomembnih pridobitev naše unije.

Povedal pa sem že prej, da je v primeru potrebe vsekakor zelo verjetno, precej verjetno, možno, da se v reševanje primerov, kakršen je bil ta, vključi tudi unija. V tem primeru to ni bilo potrebno, k sreči, k sreči je bila zadeva rešena na ravno dveh držav in to nas seveda veseli.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Ratspräsident! Sie haben zu Recht darauf hingewiesen, dass bilaterale Kontakte helfen können, solche Problemfälle zu lösen. Der Rat hat allerdings gemeinsam mit dem Präsidenten dieses Hauses und dem Kommissionspräsidenten die Charta der Grundrechte der Europäischen Union unterschrieben. Dort reden wir von der Menschenwürde und vom Verbot menschenunwürdiger und grausamer Bestrafung. Wäre es nicht daher auch Aufgabe des Rates, im Namen der Union weltweit diesen Anspruch zu erheben?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam, še vedno je to naloga držav članic, ki imajo vzvode konzularne zaščite. Jasno pa je, da je Evropska unija okvir, v katerem si države, spet omenjam načelo solidarnosti, si države po načelu solidarnosti pomagajo tudi na tem območju.

Vsekakor pa se Svet, tako kot, prepričan sem, druge inštitucije, ne bi obotavljal, če bi bilo potrebno kaj storiti tudi na njihovi ravni. Se pravi, to ne izključuje zadeve, ne izključuje dejstva, da ta zaščita za enkrat poteka v okviru držav članic, ne izključuje dodatne akcije, dopolnilne akcije s strani posamezne inštitucije Evropske unije.

Kar izhaja iz primera, o katerem je zastavil vprašanje gospod Mitchell, je le to, da je bil ta primer rešen na ravni dveh držav, to pa ne pomeni, da se ne bi bil reševal tudi na višji, tudi na evropski ravni, če bi bilo to potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 8 da Deputada Avril Doyle (H-0975/2007)

Assunto: Biodiversidade e alterações climáticas

Segundo o quarto relatório de avaliação do Grupo Intergovernamental de Peritos sobre a Evolução do Clima (IPCC, na sigla inglesa), da ONU, durante este século «é provável que a resiliência de muitos ecossistemas seja ultrapassada devido a uma combinação sem precedentes de alterações climáticas e outros factores globais» (por exemplo, a propagação de doenças infecciosas). O IPCC calcula que aproximadamente 60% dos ecossistemas avaliados estão actualmente a ser utilizados de um modo insustentável e apresentam cada vez mais sinais de degradação. Por si só, isto pode ser a causa de uma perda generalizada de biodiversidade.

A nível da União Europeia, o Livro Verde da Comissão sobre a adaptação às alterações climáticas recorda que «cerca de 20%-30% das espécies animais e vegetais até agora identificadas encontrar-se-ão muito possivelmente sob um risco acrescido de extinção se as temperaturas médias globais ultrapassarem 1,5º-2,5ºC».

Que medidas concretas pensa tomar a Presidência eslovena para dar prioridade ao objectivo de Gotemburgo de suster a perda de biodiversidade até 2010 e lutar contra a perda generalizada de biodiversidade devida às alterações climáticas e a outros factores globais?

 
  
MPphoto
 
 

  Lenarčič Janez, predsedujoči Svetu. − Spoštovana poslanka Doylova, sem prepričan, je seznanjena z namero Evropske unije, da prispeva k ambicioznemu izidu 9. srečanja konference pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti. Ta bo potekala maja 2008, torej v času slovenskega predsedstva, in sicer v Bonnu v Nemčiji.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je visoko na seznamu prioritetnih področij našega predsedstva. Svet je že v preteklosti poudaril nujnost stalnih in poglobljenih prizadevanj na vseh ravneh, da bi do leta 2010 dosegli cilj občutne upočasnitve upada biotske raznovrstnosti ter da bi hkrati dosegli tudi cilj, ki si ga je EU zastavila na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu in ga v svojem vprašanju omenja poslanka Doyle.

Poleg tega države članice uvajajo konkretne ukrepe za izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje upada biotske raznovrstnosti do leta 2010 in naprej, ki predvideva ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami tako na ravni Evropske unije kot na globalni ravni.

Pri doseganju cilja upočasnitve upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010 bo predsedstvo poudarilo potrebo po sinergiji med politikami in dejavnostmi na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti, zlasti glede biotske raznovrstnosti v sladkovodnem in morskem okolju, kakor tudi biotske raznovrstnosti gozdov.

Ti cilji so z ostalimi cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti opredeljeni v deklaraciji z naslovom „Odštevanje do leta 2010”. Med slovenskim predsedovanjem bodo organizirana skupna srečanja delovnih skupin Sveta. Eno bo potekalo med strokovnjaki za gozdarstvo, podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, drugo pa med strokovnjaki za mednarodno pomorsko politiko, za ribištvo in za biotsko raznovrstnost.

Hkrati bo na aprilskem neformalnem srečanju okoljskih ministrov, to srečanje bo v Sloveniji, biotska raznovrstnost gozdov predstavljena kot izziv in priložnost, da se na evropski ravni pripravijo ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagoditev nanje. Slovensko predsedstvo si bo tudi prizadevalo za izboljšanje sodelovanja in izvajanja ustreznih določb iz različnih okoljskih sporazumov na nacionalnih in regionalnih ravneh.

Evropska komisija je v svoje sporočilo „Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje” dodala zavezo o vključitvi zasebnega sektorja v partnerstva za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V tem okviru je nedavno, novembra 2007, v Lizboni potekala konferenca na visoki ravni o gospodarstvu in biotski raznovrstnosti. Izid te konference, vključno z lizbonskim sporočilom v zvezi z gospodarstvom in biotsko raznovrstnostjo, bo obravnavan na omenjeni 9. konferenci držav pogodbenic, ki bo med slovenskim predsedovanjem potekala v Nemčiji, pa tudi na 5. svetovnem kongresu mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov, ki bo potekal v času francoskega predsedovanja v Barceloni.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Thank you, President-in-Office, and best wishes for a very successful Presidency.

It is the countdown to 2010 that concerns me. There is plenty of talk but no action in this area, and it is one of the great deceptions we have that we are actually going to show any change or any impact on the ground by 2010. I mean, I agree with synergies between different policies, but protection of biodiversity can help limit atmospheric greenhouse gas concentrations because forests, peat lands and other man-made ecosystems and habitats store carbon.

Do you think that monitoring change needs the best data available? We need better information on the whole effects that climate change is having on Europe’s biodiversity. If we make any progress towards 2010 we have to improve the indicators and measurements we use to know exactly how serious the situation is.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dodatni komentar, gospa Doyle. Vsekakor se strinjam, da moramo za ugotovitev v kakšnem stanju je biotska raznovrstnost imeti čim boljše indikatorje in predsedstvo bo upoštevalo vašo pripombo, da je potrebno razmisliti in bo razmislilo o potrebi po izboljšanju teh indikatorjev.

Leto 2010 je res blizu, ostalo je manj kot dve leti do tedaj. Imate prav, da na področju, kakršno je biotska raznovrstnost, si je težko predstavljati, da bi v tako kratkem času, zlasti po obdobju, ki kot kaže ni bilo najbolje izkoriščeno, da bi v tako kratkem obdobju, ki je preostalo, lahko dosegli zastavljene cilje, se pravi upočasnitev upada biotske raznovrstnosti.

Vendar s tem ne želim reči, da se to ne da. Mi bomo dali od sebe vse. Slovenija je ena izmed držav, ki ji biotska raznovrstnost pomeni ogromno, med drugim tudi zato, ker je še vedno stopnja biotske raznovrstnosti pri nas precej visoka, kar je znano, če ne zaradi drugega, tudi zaradi naših medvedov, ki jih izvažamo v kar lep del Evrope.

Skratka, lahko računate pri slovenskem predsedstvu, da bo naredilo vse napore, da bi bil dosežen cilj, ne glede na to, da je časa že zelo malo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Could I just ask the Council to comment on the fact that the Commission is now reviewing the targets for biofuels, because what we thought might be good for climate change is now having unintended consequences when it comes to global food security, and indeed biodiversity.

Is this not one of the difficulties for us human beings in tackling climate change: that we may get it wrong?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − To je eden od dokazov, da določene stvari morda niso bile predmet naše pozornosti v preteklosti. Jasno je, da povsem nenadzorovana in nebrzdana proizvodnja biogoriv ima prav gotovo lahko negativne posledice za okolje, za biološko raznolikost, za cene hrane, če želite, in tako naprej.

Mislim, da je primerno, da se tudi temu vidiku posveti posebna pozornost. Se pravi, spodbujati bi morali takšno pridelavo in porabo biogoriv, ki zmanjšuje obremenitev okolja, ne pa ga povečuje. Mislim, da bi to moralo biti kardinalno vodilo za Unijo pri politiki spodbujanja uporabe biogoriv.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 9 do Deputado Jim Higgins (H-0977/2007)

Assunto: Ir além do PIB

O Conselho pode indicar como tenciona trabalhar com a proposta da Comissão para ir além do PIB como indicador de coesão regional e indicar também se chegou a quaisquer medidas definitivas a incluir no futuro, para fornecer uma medida mais exacta do desempenho de uma região?

A Sra. Deputada McGuinness assume a responsabilidade pela questão que foi colocada inicialmente pelo Deputado Jim Higgins.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vnaprej se opravičujem gospodu Higginsu in gospe McGuinness za odgovor, ki ne more biti drugačen kot zelo kratek, namreč o teh zadevah lahko Svet razpravlja samo na podlagi predloga Komisije.

Takega predloga ni bilo, kakor tudi ne predloga za kakšne drugačne spremembe glede kazalnikov regionalne kohezije, tako da, dokler do takšnega predloga seveda ne pride, Svet ne bo mogel razpravljati in zavzeti stališča do morebitnih drugih kazalnikov regionalne kohezije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Mr President, can I apologise on behalf of Mr Higgins, who is unwell this evening and cannot be here. I thank you for your short answer. I presume this will be linked with plans to redefine disadvantaged areas in Member States as well. Could I just suggest that, when you do have some information on some of the indicators, you might supply it to Mr Higgins.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, Predsedujoči Svetu. − Lahko poskusim, hvala. Morda, morda, ampak res samo morda, to je predvsem, ponavljam, odvisno od Komisije, bo priložnost za razmislek o kazalnikih tudi pregled kohezijske politike, ki ga načrtuje slovensko predsedstvo v tem času, ni pa nujno. To ni odvisno od Sveta, ampak od Komisije. Nas bo seveda zanimalo, s čim vse bo Komisija sodelovala pri razpravi o pregledu kohezijske politike, ki je eno od pomembnih nalog našega predsedstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Präsident! Auch das Europäische Parlament respektiert das Initiativrecht der Kommission, so wie es der Rat gerade zum Ausdruck gebracht hat. Wir lassen die Kommission dann aber doch immer wissen, was für uns besonders wichtig ist. Kriterien wie Arbeitslosigkeit oder verstärkte Abwanderung wären sicher Themen, die hier in das Gespräch eingebracht werden können. Nachdem Sie in der vorhergehenden Frage über die slowenischen Braunbären gesprochen haben: Als Steirer bedanke ich mich für diesen Export und hoffe, dass die offene Schengen-Grenze zu noch mehr Zuwanderung führen wird.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – In terms of more accurate measurements of a region’s performance, one must seriously question whether GDP is the right measurement of performance. Has any consideration been given, or will you be giving consideration (as you have only been in office for a week), to measuring GDP versus GNP versus GNI? The big difficulty at the moment is that we are not measuring like with like, so it is very hard to measure performance across different regions – and across different countries, it is not just across regions alone – because the bases or indicators are not standardised at the moment.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Težko govorim v imenu Komisije in nimam nobene ambicije to početi, ker temu ne bi bil kos. Zdi pa se, da zaenkrat, vsaj zaenkrat, boljšega indikatorja kot je BDP, Komisija še ni našla. Verjamem, da če bi ga, bi ga že predlagala. In ponavljam svojo prejšnjo opombo, namreč, da bo pregled kohezijske politike ena od priložnosti, da se pogleda tudi to vprašanje. Še več priložnosti pa bo prišlo kasneje, ko bo tudi govora o celoviti reformi proračuna Evropske unije, ki bo, kot je znano, potekal na podlagi celovite analize, ki jo mora opraviti prav Evropska komisija, in sicer v letih 2008 in 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 10 da Deputada Mairead McGuinness (H-0979/2007)

Assunto: Investigação sobre as instituições de acolhimento na Bulgária

A BBC transmitiu recentemente um documentário intitulado "As crianças abandonadas da Bulgária" que descreve as condições chocantes em que se encontram as crianças que vivem numa instituição de acolhimento em Mogilino, na Bulgária. O produtor do programa declarou publicamente que esta instituição não é o pior caso na Bulgária. Tem-se a percepção de que, apesar de ser evidente que existe um problema relativamente ao acolhimento em instituição das crianças e jovens com deficiência, este problema não parece ter sido encarado de um forma eficaz.

Tendo em conta a Carta dos Direitos Fundamentais da UE e o facto de que acabou de terminar o Ano Europeu da Igualdade de Oportunidades para Todos, o Conselho pode fazer uma declaração sobre esta tão sensível questão?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet ni sprejel nikakršnega stališča o konkretnem primeru, ki ga navaja spoštovana poslanka McGuinness. Vseeno pa lahko omenim, in to z zadovoljstvom, da je 5. decembra 2007 Svet sprejel resolucijo o nadaljnjem spremljanju evropskega leta enakih možnostih za vse. To je bilo leto 2007, lansko leto, ki po tem sklepu, oziroma po tej resoluciji, ne bo ostalo samo dogajanje enega leta, temveč se bo nadaljevalo.

Omenjena resolucija države članice in Evropsko komisijo poziva, da okrepijo prizadevanja za preprečevanje diskriminacije zaradi invalidnosti in drugih vzrokov, da okrepijo boj proti tovrstni diskriminaciji, da vprašanje invalidnosti še naprej pospešeno vključujejo v vse relevantne politike ter da nadaljujejo postopek sklenitve, podpisa ter ratifikacije konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. S to resolucijo Svet države članice in Komisijo poziva tudi k sodelovanje pri skupnih izzivih in pri iskanju rešitev v okviru izvajanja omenjene konvencije, konvencije Združenih narodov.

Ob tem mi dovolite, da poudarim še, da je Svet, tako kot Evropski parlament, nedavno prejel sporočilo Komisije o položaju invalidnih oseb v Evropski uniji, ki vsebuje evropski akcijski načrt za leti 2008 in 2009. Slovensko predsedstvo meni, da bo ta dokument prinesel dragocene smernice za nadaljnja prizadevanja za uveljavljanje pravic invalidov, zlasti invalidnih otrok in Svet trenutno ta predlog Komisije še preučuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – President-in-Office, thank you for your diplomacy. I hope you will understand if I am not diplomatic, because I do not think you realise the extent of anger and upset, particularly in the UK and Ireland, when this documentary was shown.

I think – and I regret to say this – that if this was an animal welfare issue the Council would have a position on it. We are talking about children who have no voice. I really believe that it makes the EU look bad in the eyes of Member States and citizens of the European Union that we are slow to act when it comes to cases like this.

I think it would be wonderful and we would get a great reaction from our citizens if we were more swift to act, because this is an unforgivable story. The pictures spoke for themselves.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne morem in ne želim iti v vsebino te zadeve, o kateri imate prav gotovo upravičeno ostro mnenje. Poudaril pa bi, da je s stališča Sveta vendarle pomembno spoštovanje, oziroma upoštevanje razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, in v tem okviru se lahko kot predstavnik Sveta tudi izražam in to ni v smislu diplomacije, temveč v smislu spoštovanja mojih pristojnosti, pristojnosti Sveta in seveda gibanja v teh okvirih.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – President-in-Office, can I join in expressing disappointment at the inadequacy of your reply?

When Bulgaria was being considered for accession, the treatment of people in institutions was made a live issue. But the mistake that was made was that, when in December 2006 we came to set the benchmarks – looking back upon how Bulgaria had matched its undertakings – mysteriously, this item was omitted from the benchmarks.

Why was that? And can it now be reinstated? If not, what other steps can you realistically take so that the Council and the Community quite properly can look at the flagrant breaches which are afflicting this sector?

 
  
MPphoto
 
 

  Elizabeth Lynne (ALDE). – The speaker is absolutely right: I thought the answer from the Council was not sufficient. Before accession, we called on all Member States who wanted to come into the European Union to abide by European Union rules. I know Bulgaria has signed up to the UN Convention on the Rights of People with Disabilities, but it has not ratified it. Can you put pressure on those countries that have not ratified that Convention to do just that? I know the Bulgarian authorities are trying to address this problem, but we need to keep up the pressure.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam in z vso odločnostjo ponavljam, ni v pristojnosti Sveta, ali pa celo v navadi Sveta, da bi sprejemal stališče glede na ali komentarje posameznih televizijskih oddaj - kar ne zmanjšuje teže problema, o katerem govorite, prav gotovo ne.

Pač pa osebno vidim rešitve v smeri, ki izhaja iz vašega vprašanja, in sicer v ratifikaciji konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. In ravno iz tega razloga sem v svojem uvodnem odgovoru omenil resolucijo, ki jo je Svet sprejel decembra 2007, in ki poziva države članice k ratifikaciji omenjene konvencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − Pergunta nº 11 do Deputado Bernd Posselt (H-0982/2007)

Assunto: Data das negociações com a Macedónia

Considera o Conselho ser possível indicar, ainda este ano, isto é, durante a Presidência eslovena ou francesa, uma data para o início das negociações com a Macedónia na perspectiva da adesão?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Še vedno ne vem, včasih se običajno sam vključi, včasih pa ne, zato se opravičujem za te vrzeli, časovne.

Svet seveda ne izključuje in tudi ne more izključiti možnosti, ki jo navaja spoštovani poslanec Posselt v svojem vprašanju.

Kot je znano, je Evropski svet decembra 2005 sklenil, da Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podeli status kandidatke. V skladu s sklepi Sveta z dne 12. decembra 2005, se pravi nekaj dni pred zasedanjem Evropskega sveta, pa mora ta država učinkovito izvajati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Na tej podlagi je Komisija tudi pripravljala poročila o napredku in omenjena poročila za leto 2006 in za leto 2007 ne vsebujejo priporočila za začetek pristopnih pogajanj - z argumentom, da ustrezna merila še niso bila izpolnjena.

Predsedstvo pričakuje, da bo v letu 2008 vodstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, in sicer iz celotnega političnega spektra, s skupnimi močmi okrepilo prizadevanja doseči rezultate na vseh raznovrstnih področjih, kjer je potreben napredek in, glede na dogajanje v državi, zlasti glede na napredek v zadnjem mesecu dni, ocenjujem, da je možno narediti v letošnjem letu korak naprej pri določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj.

Slovensko predsedstvo si tega zelo želi, si takega napredka zelo želi, je pa seveda odvisno od države same in njene uspešnosti pri doseganju meril in napredku na področju reform.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Vielen Dank für die sehr gute Antwort. Erlauben Sie mir ausnahmsweise eine persönliche Vorbemerkung: Ich war 1991, als Slowenien unabhängig wurde, bei der Unabhängigkeitsfeier in Ljubljana – ich glaube, als einziger EU-Bürger. Ich war auch während des Gott sei Dank kurzen Krieges in Ljubljana und später Berichterstatter dieses Hauses für das Assoziierungsabkommen.

Ich möchte einfach sagen, dass heute für mich ein historischer Tag ist. Ich bin sehr glücklich. Entschuldigen Sie die persönliche Vorbemerkung.

Jetzt dafür eine umso kürzere Frage: Glauben Sie, dass die Namensfrage zwischen Mazedonien und Griechenland eine bilaterale Frage ist, und kann sich eine bilaterale Frage auf die Beitrittsverhandlungen auswirken?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospodu Posseltu za njegovo podporo vse od dni našega osamosvajanja. Dejansko je Slovenija prehodila dolgo pot, kot je govoril tudi predsednik Evropskega sveta danes dopoldne.

Glede vašega vprašanja - v osnovi gre za bilateralno vprašanje imena. Vendar vsi vemo, da je za reševanje tega, v osnovi bilateralnega vprašanja, vzpostavljen mehanizem, mehanizem pod okriljem Združenih narodov, s posebnim predstavnikom, gospodom Nimecom, ki si prizadeva posredovati med obema stranema za to, da pride do rešitve.

Slovenija, slovensko predsedstvo podpira ta prizadevanja in pričakuje od obeh strani, da konstruktivno sodelujeta v tem procesu, dokler ne bo ustrezne rešitve. V vmesnem času pa to vprašanje, po našem mnenju, ne bi smelo vplivati, predvsem ne bi smelo ovirati integracije Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodne organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – I have a question for the Slovenian Presidency. I know it supports the view that we need long-term peace and stability in south-east Europe and the Balkans as a priority, and indeed economic development goes hand-in-hand with it, but in terms of Macedonia reaching the line to open negotiations on accession – the issue of the name apart (important though it is) – how does the Slovenian Presidency consider Macedonia would rate in comparison with other countries in that immediate area in reaching the accession line? We want them all in, but some will be more prepared than others. How do you rate Macedonia’s chances for priority accession?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa spoštovana poslanka Doyle za to dodatno vprašanje. Mi razvrščamo, slovensko predsedstvo, države v regije zahodnega Balkana glede na stadij, ki so ga dosegle. In v tem primeru - če se izvzame Hrvaška, ki itak sodi v drugo kategorijo, v kategorijo širitve, ker se že pogaja za članstvo -, je v regiji zahodnega Balkana najdlje prišla Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija s tem, ker je edina država, ki ji je podeljen status države kandidatke.

Ponavljam, mi bi si želeli in slovensko predsedstvo je to uvrstilo med najvišje prioritete predsedovanja, želeli bi si napredek vsake izmed držav, tudi omenjene, v času našega predsedovanja na njihovi poti proti članstvu v Evropski uniji, ki ne bo prišlo kmalu, v letu ali dveh, temveč bo potrebno dalj časa in več naporov.

Vendar, pomembno je, da se vzdržuje evropska perspektiva teh držav in da se vzdržuje tudi tempo njihovega napredovanja proti temu cilju, in mi bi bili, ponavljam, kot predsedstvo zelo veseli, če bi do takšnega napredka prišlo tudi v času našega predsedovanja. Ponavljam pa tudi, da je to odvisno tudi od držav regije oziroma predvsem od držav regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Νικόλαος Βακάλης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θα ήθελα να συγχαρώ τον εκπρόσωπο της Σλοβενικής Προεδρίας για την πολύ προσεγμένη απάντηση που έδωσε και θα ήθελα να πω ως Έλληνας ευρωβουλευτής ότι έχουμε ιδιαίτερο ενδιαφέρον, όλα τα Δυτικά Βαλκάνια να γίνουν το συντομότερο δυνατόν μέλη της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Όμως πρέπει να λυθεί το πρόβλημα. Επιθυμώ, επιπλέον, να πω ότι η Ελλάδα έδειξε την καλή της διάθεση και τη δείχνει καθημερινά με το να συζητά ένα συμβιβαστικό όνομα. Με αυτήν την έννοια λοιπόν, θα έλεγα ότι πρέπει να ληφθεί υπόψη η θέση ενός κράτους μέλους το οποίο δείχνει πολύ καλή διάθεση προς αυτήν την κατεύθυνση.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta komentar. Že predsednik Evropskega sveta je danes dopoldne omenil pomemben dosežek grškega predsedstva v letu 2003, ko je bila sprejeta solunska agenda za države zahodnega Balkana. Ta solunska agenda ostaja temelj tudi za naša prizadevanja, za prizadevanja slovenskega predsedstva pri naporih za integracijo držav zahodnega Balkana. Mi zato še posebej računamo tudi na podporo Grčije glede vseh držav zahodnega Balkana v tem prizadevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − A pergunta nº 12 é retirada.

Pergunta nº 13 do Deputado Nikolaos Vakalis (H-0990/2007)

Assunto: Redução da taxa de IVA para as técnicas e produtos energéticos amigos do ambiente

Não concorda o Conselho que é necessário adaptar a legislação comunitária relativa ao imposto sobre o valor acrescentado (IVA) de modo a também permitir a utilização da taxa reduzida de IVA às tecnologias e aplicações das energias renováveis e da melhoria da eficiência energética, para além do que se prevê actualmente para consumo de gás e de electricidade? Há um calendário para a tomada das medidas nesse sentido? Que acções poderemos esperar por parte do Conselho neste domínio e quando?

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot je znano, je Svet na svoji seji 4. decembra 2007 sprejel odločitev, da bo organiziral razpravo o gospodarskem učinku uporabe znižanih stopenj in o tem, ali so znižane stopnje davka na dodano vrednost primeren instrument za doseganje ciljev sektorske politike. Sprejet je bil dogovor, da bo to vprašanje ponovno obravnavano v letu 2008, ne nujno v prvi polovici, ampak v letu 2008.

Ta čas slovensko predsedstvo intenzivno išče pristop, ki bi bil najbolj učinkovit za nadaljevanje razprave o stopnjah davka na dodano vrednost, ki niso splošne. Ta razprava, kot je znano, se je na podlagi sporočila Komisije začela med portugalskim predsedovanjem. V tem obdobju razmisleka, ki bo, upam, čim krajše, pa še zato ne moremo dati natančnejšega odgovora na vprašanje spoštovanega poslanca Vakalisa. Poudaril bi le, da gre za pomembno vprašanje, ki se ga predsedstvo loteva z dolžno pozornostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Νικόλαος Βακάλης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θεωρώ ότι η απάντηση είναι ικανοποιητική, απλώς με την ευκαιρία αυτή, επιθυμώ και εγώ να συγχαρώ τη Σλοβενική Προεδρία για το πετυχημένο ξεκίνημα και να της ευχηθώ καλή συνέχεια.

 
  
MPphoto
 
 

  Presidente. − As perguntas que, por falta de tempo, não obtiveram resposta obtê-la-ão ulteriormente por escrito (ver Anexo).

O período de perguntas está encerrado.

(A sessão é suspensa às 19H30 e reiniciada às 21H00.)

 
  
  

PRESIDENZA DELL'ON. LUIGI COCILOVO
Vicepresidente

 
Правна информация - Политика за поверителност