Razprave

Sreda, 16. januar 2008 - Strasbourg

14. Evropska strategija za Rome (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o:

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki so ga predložili Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda, Katalin Lévai, Adrian Severin in Jan Andersson v imenu skupine PSE, o evropski strategiji za Rome (O-0081/2007/rev. 1 - B6-0389/2007)

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki ga je predložila Viktória Mohácsi v imenu skupine ALDE, o evropski strategiji za Rome (O-0002/2008 - B6-0003/2008)

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki ga je predložila Lívia Járóka v imenu skupine PPE-DE, o akcijskem načrtu Evropske skupnosti o Romih (O-0003/2008 - B6-0004/2008)

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki ga je predložila Roberta Angelilli v imenu skupine UEN, o evropski strategiji za Rome (O-0004/2008 - B6-0005/2008)

  Lívia Járóka, avtorica. − (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, predsedujoči, za reševanje nevzdržnega položaja evropskih Romov je bilo pripravljenih več dokumentov, vključno s sklepom Evropskega parlamenta o Romih iz leta 2005, poročilom o romskih ženskah, ki ga je pripravil odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, ter akcijskim načrtom Eurostata iz leta 2003.

Kljub temu niti države članice niti evropske institucije niso dosegle znatnega napredka pri spodbujanju vključevanja Romov, čeprav je uspešno vključevanje najštevilčnejše in najhitreje rastoče evropske manjšine tako v interesu evropskega trga dela kot evropske družbe.

Priporočilo iz poročila, ki ga je lani decembra predstavila svetovalna skupina na visoki ravni, ki jo je ustanovil komisar Špidla, navaja, da je treba pripraviti akcijski načrt Skupnosti. Ta akcijski načrt je nujen, vendar je za sprejetje učinkovitih in čim prejšnjih ukrepov potrebna večja in odločnejša pripravljenost Komisije. To velja tudi za Evropski parlament in civilno družbo na več področjih, ki zadevajo Rome.

Evropska komisija in države članice morajo spodbujati, financirati, spremljati in izvajati pomoč, ki izhaja neposredno iz sredstev Skupnosti, za najbolj prikrajšane skupine. Če se uporabljajo finančna sredstva Evropske unije, mora biti razviden vpliv zadevne naložbe na enakost možnosti kot materialno in odgovorno merilo; če se torej razvoj financira s sredstvi Unije, morajo ponudniki izvajati analizo enakih možnosti in načrt ukrepov.

Če bi načrt ukrepov postal obvezni element razpisov v različnih razvojnih sektorjih in nekaterih regijah, bi to pomembno prispevalo k zagotavljanju in spodbujanju enakih možnosti za prikrajšane socialne skupine in tiste, ki zaostajajo.

Oblikovati je treba tudi vseevropski zemljevid kriznih območij, na podlagi katerega je mogoče ocenjevati tista območja Evropske unije, kjer skrajna revščina in socialna izključenost najbolj vplivata na Rome in neromske skupnosti, ter s katerim si lahko Evropska komisija, ki podpira države članice, začne prizadevati za odpravljanje segregacije, kar so vlade več desetletij odlagale zaradi različnih političnih obveznosti.

Pomembno je, da komisarji, ki so neposredno ali posredno odgovorni za vključevanje manjšin, usklajujejo svoje dejavnosti prek izobraževanja, zaposlovanja, enakih možnosti, regionalnih in razvojnih področij ter v okviru tehnične delovne skupine pripravijo akcijski načrt za zadeve Romov za leto 2008 v sodelovanju s Parlamentom in civilno družbo ter ga začnejo čim prej izvajati.

Razen sprejetja resolucije leta 2005, ki je imela dejansko zanemarljiv vpliv, mislim, da je treba čim prej začeti dialog med stranmi z vključevanjem Komisije in civilne družbe.

Mislim tudi, da morajo v letu 2008 vse strani sprejeti ukrepe in organizirati pogajanja v zvezi z Romi. Mislim, da je to pomembno, in v imenu Ljudske stranke se zavezujem, da se bom v letu 2008 zavzemal za to. Hvala.

  Roberta Angelilli, avtorica. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zjutraj je bilo sprejeto poročilo o strategiji EU o otrokovih pravicah. Ena od njenih prednostnih nalog je boj proti revščini in diskriminaciji. V tem smislu smo se odločili, da poseben odstavek namenimo romskim otrokom, ki pogosto nimajo na voljo zdravstvene in socialne oskrbe ter so izključeni iz izobraževanja.

Znano je, da zelo visok odstotek romskih otrok ne obiskuje pouka ali v šolo hodi le občasno. Veliko romskih otrok mora dejansko obiskovati posebne šole ali celo ustanove za invalidne osebe. Razpoložljivi podatki kažejo, da v nekaterih državah članicah stopnja osipa pri romskih otrocih presega 60 %. Očitno je, da otroci, ki ne hodijo v šolo, ki so nepismeni ali imajo na splošno neustrezno stopnjo izobrazbe ali poklicnega usposabljanja, nimajo prihodnosti in morajo prosjačiti ali delati na črnem trgu. V vsakem primeru je njihova usoda zapečatena; v najboljšem primeru jih čakata revščina in socialna izključenost, v najslabšem pa bodo postali žrtve organiziranega kriminala.

Upoštevati je treba, da je romsko prebivalstvo zelo mlado, saj je približno 45 % posameznikov mlajših od 16 let; zato je zelo koristno in pomembno, da Komisija določi posebne in konkretne ukrepe za romske otroke, zlasti v zvezi s preprečevanjem osipa v šolah in spodbujanjem ustreznega in visoko kakovostnega izobraževanja. Brez pravice do izobraževanja ni mogoče zagotoviti enakega obravnavanja in zlasti pravice do prihodnosti.

  Jan Marinus Wiersma, avtor. − (NL) Gospod predsednik, tudi mi smo Komisiji zastavili vprašanja in upam, da bo komisar odgovoril nanje. Danes zvečer razpravljamo predvsem o prizadevanjih Evropske unije – Evropske komisije – za obvladovanje težav Romov, velike skupnosti, katere pripadniki so pred nekaj leti, nekateri pa lani, dobili državljanstvo EU. Ti državljani živijo v razmerah, ki so v večini primerov nesprejemljive. Veseli nas, da bomo danes v tej sejni dvorani slišali odgovor Evropske komisije.

Veseli nas tudi, da je Evropski svet na vrhu v Bruslju namenil posebno pozornost položaju Romov in Komisijo pozval, da pripravi bolj specifične predloge, kako lahko Evropska unija dopolni politiko držav članic v zvezi z večjimi romskimi skupnosti, kako lahko usklajujemo in izmenjujemo najboljše prakse ter kako lahko bolje uporabimo razpoložljiva sredstva EU v teh državah za izboljšanje položaja Romov.

To pravim predvsem zato, ker smo pred pristopom več držav lani in leta 2004 izjavili, da je ena od stvari, ki jih moramo izvajati skupaj, obvladovanje težav Romov. Sam sem bil takrat poročevalec za Slovaško in spomnim se različnih obljub slovaške vlade, vendar dvomim v učinkovito izpolnitev teh obljub. To je še vedno pomembno vprašanje.

Prav tako lahko rečemo, da Rome ni mogoče obravnavati kot tipično nacionalno manjšino, kot so Madžari na Slovaškem ali Rusi v baltiških državah. So tipična evropska manjšina, za katero bi bilo treba skupaj z zadevnimi državami članicami razviti posebno evropsko politiko z ločeno odgovornostjo za Evropsko unijo, kot je v svoji izjavi priznal tudi Evropski svet v Bruslju.

Zlasti Komisijo pozivamo, naj zagotovi boljše usklajevanje v sami Komisiji. Kako je mogoče izboljšati sodelovanje? Kako lahko nekomu, ki je po možnosti komisar, dodelimo osrednjo pristojnost za romsko politiko? Morda bi morali razmisliti tudi o možnosti, da se Rome prizna kot neke vrste evropsko manjšino, da bi se do neke mere izognili načelu subsidiarnosti, ki se zdaj uporablja za manjšinsko politiko držav članic.

Skratka, verjamem, da so nameni vseh vpletenih strani dobri, vendar je treba zagotoviti boljše usklajevanje in več ukrepov.

  Viktória Mohácsi, avtorica. − (HU) Najlepša hvala. Gospod predsednik, gospe in gospodje, naj vas spomnim, da je ta Parlament neustrezno vključevanje Romov obravnaval že leta 1983. Prav tako je v resoluciji iz leta 1994 pozval Komisijo, Svet in vlade držav članic, da si na vse možne načine prizadevajo za socialno, gospodarsko in politično vključevanje Romov.

Kot se verjetno spomnite, smo v resoluciji, ki jo je Parlament sprejel aprila 2005, Komisijo pozvali, naj sprejme akcijski načrt z jasnimi priporočili za države članice in države kandidatke v zvezi z gospodarskim, socialnim in političnim vključevanjem Romov.

Prav tako je bilo novembra 2007 vprašanje socialnega vključevanja Romov vključeno v besedilo resolucije Parlamenta o prostem pretoku, po mojem priporočilu, kot evropska strategija za Rome. Komisijo smo ponovno pozvali, naj takoj pripravi evropsko strategijo za socialno vključevanje Romov z uporabo sklada za vključevanje in strukturnih skladov.

V zvezi s tem smo prepričani, da so v vsaj desetih državah članicah Unije romski otroci še vedno prisiljeni k pouku v ločenih razredih in v ločenih ustanovah ter da se nas Rome neupravičeno označuje kot nezmožne, pripisujejo se nam nekateri poklici in se nas stigmatizira.

Žal je v vsaki državi članici dobro znano, v kakšnih predelih in groznih razmerah živijo Romi. Obžalujem, da je dobro znano tudi, da je povprečna življenjska doba Romov v vseh državah članicah za 15 let krajša kot pričakovana življenjska doba državljanov Unije. Poudariti je treba, da Romi v vseh državah članicah predstavljajo velik delež brezposelnih oseb.

Poleg tega se žal v državah članicah vsak mesec pojavljajo rasistični napadi na Rome. V novicah smo slišali, sicer za to ne bi vedeli, da je bil ponoči 4. januarja 2008 podtaknjen požar v predelu rimskega okrožja Marconi, kjer živi približno 250 Romov, tri dni pozneje pa se je prav tako v Italiji zgodil napad z molotovkami na lokalno cigansko naselje v Aprilii, ki je neposredno ogrozil življenja več sto ljudi. V obeh primerih je bil vzrok za napad rasizem.

Nobenega dvoma ni, da je treba ugotoviti odgovorne za te napade, da je treba pripraviti predlog resolucije in evropsko strategijo ter da mora vsaka država članica pripraviti akcijski načrt za vključevanje Romov. Izjem pri tem ni, nobena država ne more delovati, kot da Romov na njenem ozemlju ni – ne glede na to, ali jih priznavajo ali ne – in da izrečeno ne bi veljalo za nobeno državo članico Unije, brez izjeme. Hvala.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem gospe Járóka, gospe Angelilli, gospodu Wiersmi in gospe Mohácsi za obravnavo teh vprašanj, s katerimi se ukvarjam v imenu kolega Vladimírja Špidle, ki je trenutno na Kitajskem, in to pomeni priložnost, da natančno preučimo to zelo pomembno vprašanje.

V zadnjem letu se je dejansko pokazalo, da organi Evropske unije in tudi same države članice krepijo svoja prizadevanja za trajno izboljšanje položaja Romov v Evropski uniji. Strinjam se, da je to nujno. V zvezi s tem je že bilo sprejeti nekaj pomembnih ukrepov. Na eni strani imamo sklep Evropskega parlamenta iz leta 2005 o začetku evropskega leta enakih možnosti za vse, na drugi strani pa delo skupine strokovnjakov na visoki ravni za vključevanje etničnih manjšin in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter zaključke, ki so bili sprejeti pred kratkim na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, ki je bilo pravkar omenjeno.

Reči moram, da težavnega vprašanja diskriminacije, ki jo doživljajo pripadniki romskih skupnosti, ter njihove izključenosti iz družbe in trga dela ni mogoče zanemariti. Zato smo odločeni, da bomo uporabili vse instrumente, ki jih imamo na voljo, kot so zakonodaja, strukturni skladi ter kampanje za obveščanje in ozaveščanje, za izboljšanje tega položaja. Očitno je, da se programi in ukrepi za zaposlovanje in socialno politiko ne uporabljajo ustrezno za spodbujanje socialnega vključevanja Romov. Zato moramo vsa naša prizadevanja osredotočiti predvsem na izboljšanje dostopa do teh ukrepov z usmerjenim načrtom. Ni treba posebej omenjati, da mora takšen načrt temeljiti na odločni in dolgoročni zavezanosti držav članic ter učinkoviti rabi instrumentov in politik Skupnosti.

Zato mi dovolite, da na kratko in praktično odgovorim na vaša vprašanja in opredelim naše predloge za leto 2008. Komisija bo letos poleti sprejela smernice za spremenjeno strategijo za boj proti diskriminaciji, ki bo pomenila nadaljevanje evropskega leta enakih možnosti za vse. V skladu z zaključki z zasedanja Evropskega sveta decembra 2007 bodo te smernice obravnavale predvsem romsko vprašanje in priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni za vključevanje etničnih manjšin. Te smernice bo dopolnil delovni dokument služb Komisije, ki bo analiziral napredek in učinkovitost teh ukrepov v korist Romom na politični in zakonodajni ravni ter pri načrtovanju programov za strukturne sklade.

Hkrati predlagamo organizacijo foruma na visoki ravni o Romih, katerega cilj je sodelovanje predstavnikov nacionalnih vlad in parlamentov, Evropskega parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter vodilnih osebnosti iz romske družbe in ostalih pomembnih akterjev. Prepričani smo, da je pravice Romov mogoče okrepiti z odprto razpravo na visoki ravni ter da je mogoče doseči veliko bolj usmerjeno uporabo sredstev za Rome.

Osebje mojega kolega Vladimírja Špidle bo pripravilo omenjene pobude ter se osredotočilo na vprašanje Romov na področjih nediskriminacije, Evropskega socialnega sklada, zaposlovanja in socialnega vključevanja. Ker položaj Romov zadeva več področij delovanja Komisije, kot so regionalna politika, izobraževanje, javno zdravje in sodstvo, bo posebna medinstitucionalna skupina za vprašanja Romov, ki je bila ustanovljena leta 2004, zagotovila izmenjavo informacij. Poleg tega je Komisija pred nekaj tedni sklenila okvirni sporazum o partnerstvu z Evropskim informacijskim uradom za Rome. To partnerstvo bo zagotovilo stalne in neposredne stike med evropskimi organi in romsko civilno družbo.

Med drugim je treba spomniti tudi, da se na nacionalni in evropski ravni izvaja več pobud kot del evropskega leta medkulturnega dialoga, ki se je pravkar začelo. Cilj teh pobud je opozarjanje in s tem ozaveščanje ljudi o pomenu dialoga med kulturami ter predvsem o prednostih kulturne raznolikosti za našo družbo.

Spomladi 2008 bo Komisija objavila zeleno knjigo o izobraževanju učencev s priseljenskim ozadjem ali učencev, ki pripadajo prikrajšani manjšini. Obravnavala bo tudi glavne težave, ki prizadenejo Rome, kot je na primer segregacija v izobraževanju. Ta zelena knjiga mora spodbuditi obsežno razpravo o tem vprašanju in morda povzročiti celo akcijski načrt na evropski ravni.

Kot neposredni odgovor na vprašanje gospe Mohácsi naj dodam, da namerava Komisija leta 2008 predložiti predlog direktive o uporabi načela enakega obravnavanja zunaj področja zaposlovanja, tj. horizontalno direktivo, kot smo napovedali v našem delovnem programu.

To so zdaj temeljna vprašanja, ki jih obravnavamo, in z zanimanjem pričakujem razpravo, na koncu katere bom morda dodala nekaj svojih pripomb.

  Roberta Alma Anastase, v imenu skupine PPE-DE. – (RO) Mislim, da je organizacija te razprave na plenarnem zasedanju izjemno pomembna, ker je nujna za ugotovitev stanja evropskih ukrepov v zvezi z romskim prebivalstvom in analizo metod za spodbujanje učinkovitosti teh ukrepov.

Več nedavnih dogodkov dokazuje, da na ravni evropske politike na tem področju še vedno obstaja več pomanjkljivosti ter da sta potrebni posodobitev in prilagoditev te politike sedanjim izzivom.

Medsebojna strpnost in večetnično vključevanje sta temeljni načeli Evropske unije, Romi pa predstavljajo pomembno skupnost na evropski ravni, ki pomembno vpliva na socialno, politično in gospodarsko življenje v več državah članicah Evropske unije. Zato je nujno, da se na evropski ravni razvije skladen pogled na vprašanje Romov, ki se osredotoča na njihovo vključevanje ter zagotavljanje skupnih osnovnih pravic in obveznosti.

Čeprav sem že novembra Evropski komisiji zastavila vprašanje v zvezi s tem in prejela odgovor, da se bodo pripravili novi predlogi za vključevanje Romov, Komisijo zdaj pozivam, da natančneje pojasni te svoje namere. Prvič, zanima me, kako bo Komisija pristopila k temu vprašanju z institucionalnega vidika, da bi zagotovila učinkovito usklajevanje in spremljanje evropskih ukrepov za zaščito in vključevanje Romov.

Vloga izobraževanja in izobraževanja za strpnost je pomembna, kot so poudarili kolegi poslanci. Takšno izobraževanje bi koristilo vsem državljanom EU; izobraževanje za strpnost bi spodbujalo vključevanje Romov, njihovo interakcijo in družbene odnose v Evropski uniji. Njihov razvoj bi olajšal družbeno vključevanje Romov, na drugi strani pa omejil stigmatizacijo in diskriminacijo proti njim. Zato Komisijo pozivam, da nas obvešča o obstoju takšnih programov in njihovem izvajanju ter zlasti, ali namerava to vprašanje upoštevati pri oblikovanju nadaljnjih evropskih politik v zvezi z Romi.

Zahvaljujem se vam in upam, da bo ta razprava privedla do odločnih in konkretnih odločitev za izboljšanje evropske politike o Romih.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, hvala za vaš odgovor, ki je vsaj delno odgovoril na naše vprašanje. Razumeti morate, da smo v zvezi s to zadevo nestrpni, ker so nedavni dogodki znova pokazali, kako pereče je to vprašanje.

Prvič, kar zadeva forum o Romih, ga podpiramo. Mislim, da je to dobra ideja, zlasti ker vključuje same Rome. Kljub temu pa je pomembno hitro delovanje, ker sem zaskrbljen, da se bo zdaj o predlogu le na široko razpravljalo in ne bo dovolj odločnosti. Mislim, da je treba forum o Romih čim prej ustanoviti, in sicer še letos. Parlament bo gotovo zagotovil svojo pomoč.

Drugič, seveda je pomembno vključiti tudi lokalne organe, ker so vlade pogosto dobronamerne in veliko obljubljajo, nato pa se težave pojavijo pri županih ali drugje v regiji ter se dejansko ne rešuje.

Tretjič, zahvaljujem se za vaše prizadevanje v zvezi s predlogi za enako obravnavanje zunaj delovnega mesta. To je na splošno zelo pomembno vprašanje, ki ga moja skupina odločno podpira.

Gospa komisarka, v imenu svoje skupine lahko rečem, da so te interdisciplinarne skupine, ki jih poznamo iz lastnih uprav, vse vztrajne in koristne. Po našem mnenju bi bilo koristno, če bi bil za usklajevanje na tem področju odgovoren en komisar ali da bi bil med komisarji, katerih naloga je izvajanje, vsaj en pooblaščen predstavnik.

Še vedno ne razumem, zakaj romunski komisar zaseda ta položaj. Če bi vsaj bil sposoben za to delo, bi bilo dobro, ne vem.

Želimo si, da bi se tem vprašanjem dalo prednost. Stvari potekajo v pravi smeri. Hvala, gospa komisarka, za vaše poročilo, vendar bi v korist Romov bilo potrebno nekoliko več odločnosti in hitrejše delovanje.

  Alfonso Andria , v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, čeprav so to razpravo sprožila ustna vprašanja za Komisijo, je v samem bistvu naravno nadaljevanje pobude, ki jo je Parlament začel že v preteklosti in jo pred kratkim ponovno poudaril. Očitno je, da potrebujemo akcijski načrt za izboljšanje položaja Romov, ker je vključevanje te manjšine v socialni in civilni okvir držav Evropske unije zelo slabo.

Nadnacionalni značaj romske skupnosti, ki je ena od njihovih posebnih značilnosti, povzroča zahtevo, ki jo osebno podpiram, da se pripravi evropska strategija, ki bo omogočila odpravljanje zaskrbljujočih in ponižujočih razmer, v katerih živijo, ter ki so v veliko primerih skoraj nečloveške, kar je brez dvoma posledica socialne izključenosti, poleg tega pa povzroča različne negativne vplive: od odtujitve od države gostiteljice do nasilja, ali v vlogi storilca ali žrtve.

Poleg smernic, ki lahko pomagajo lokalnim in nacionalnim organom, da omejijo število manjšin v državah članicah, ki zapadejo v socialno stisko, je treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva za ukrepe, ki se bodo sprejeli. Vendar ne gre le za težavo financiranja. Resnični cilj je zagotoviti enak dostop do dela, izobraževanja, stanovanja, zdravstvenega varstva, socialnih storitev in okolja, potrebnega za uresničevanje državljanskih pravic, zlasti s postopki sprejemanja odločitev. Vse to vključuje celovit pristop k združevanju ukrepov za doseganje teh ciljev. Zato osebno nasprotujem temu, da se odgovornost za romsko vprašanje zaupa enemu samemu evropskemu komisarju.

Dve leti po začetku Desetletja vključevanja Romov (20052015) obstaja še veliko obveznosti, ki jih morajo vlade še uresničiti. Kakšne pobude namerava Komisija sprejeti v zvezi s tem vprašanjem? Upam, da se bo to začelo čim prej, takoj po evropskem letu enakih možnosti za vse, in sicer v tem evropskem letu medkulturnega dialoga.

  Elly de Groen-Kouwenhoven, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, glede na sedanji položaj Romov moram svoj govor začeti s kritiko Evropske komisije, ki je bila pri obravnavanju vprašanj Romov v Evropi počasna in neprizadevna.

Na drugi strani sta Svet Evrope in OVSE v zadnjih dveh desetletjih romska vprašanja obravnavala v okviru posebnih služb. Svet Evrope je pripravil več posebnih priporočil v zvezi z Romi, OVSE pa je razvil akcijski načrt za izboljšanje položaja Romov na območju OVSE. Sprašujem se, koliko pozornosti so Komisija in države članice EU namenile tem dokumentom ter če so resno upoštevale skupno resolucijo Evropskega parlamenta o Romih ali akcijske načrte za izvajanje pobude Desetletje vključevanja Romov.

Vendar samo kritiziranje ni moj politični slog, poleg tega pa mi je gospa Ferrero-Waldner dala nekaj razlogov za optimizem. Zato gospo komisarko prosim, da ob srečanju s predsednikom Barrosom in kolegijem posreduje naslednje sporočilo.

Prvič, čim prej je treba pripraviti evropsko strategijo za Rome, ki se mora osredotočiti zlasti na izboljšanje življenjskih pogojev za Rome v Evropi, ustvarjanje delovnih mest za približno 90 % brezposelnih Romov, boj proti diskriminaciji Romov, spodbujanje njihovega izobraževanja, izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja in pospeševanje političnega vključevanja Romov.

Drugič, za lažje izvajanje takšne strategije Evropska komisija potrebuje stalen romski oddelek, ki zaposluje romsko osebje. Iskreno upam, da bo Komisija romsko osebje zaposlovala na podlagi njihovih sposobnosti in ne barve kože, kot se je zgodilo v preteklosti v nekaterih državah članicah.

Tretjič, prednostna naloga Evropske komisije mora biti poseben evropski sklad za romske projekte. Evropski parlament mora seveda prispevati tudi k doseganju skupne evropske „delavske unije“ za izboljšanje položaja Romov. Na tej točki želim ponovno izpostaviti predlog za imenovanje stalnega poročevalca EU o romskih vprašanjih, ki bi zagotavljal dober pregled stanja in pripravljal priporočila za ta Parlament, druge institucije EU in države članice.

Razen tega si želim večje udeležbe Romov v tem Parlamentu. Njihove interese morajo predstavljati njihovi poslanci v Evropskem parlamentu.

Nenazadnje želim poudariti, da mora evropska strategija za Rome izražati skupne politične vrednote, kar zadeva prihodnji proces širitve ter boj proti ultranacionalizmu in skrajni desnici v Evropi.

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisarki se zahvaljujem za njene besede in sprejete obveznosti, za katere se mi zdi, da so v skladu z izjavami Evropskega parlamenta iz več resolucij, vendar same obljube o ukrepanju niso dovolj.

Zanima me, kakšna orodja uporablja Komisija in kaj nam lahko pove o uporabi sredstev, ki so se na podlagi različnih proračunskih postavk do zdaj dodelila državam članicam za vključevanje Romov. Drugič, kakšen nadzor Komisija opravlja nad konkretnim izvajanjem sprejetih direktiv na nacionalni ravni? Tretjič, pridružujem se pozivom, naj se v Komisiji z vsemi vprašanji Romov ukvarja le ena oseba.

Kar zadeva mojo državo, moram poudariti, da se srečujemo z zelo velikim rasizmom in stigmatizacijo, usmerjenima predvsem proti Romom, zlasti ker Italija ni v celoti prenesla direktive 43/2000/ES proti etnični diskriminaciji v svojo zakonodajo. Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti v zvezi s tem? Italijanska zakonodaja ni vključila koncepta nadlegovanja na podlagi rase, ki pomeni vprašanje delitve dokaznega bremena ali zaščite pred zlorabami, ki jih povzroča rasna diskriminacija.

Poleg tega me zanima, ali je Komisija seznanjena z dejstvom, da v eni od največjih italijanskih mestnih občin, v Milanu, otroci migrantov, ki so v tem primeru predvsem Romi, katerih starši tam ne prebivajo zakonito in nimajo dovoljenja za prebivanje, ne morejo obiskovati državnih šol. Zdi se mi, da je to v celoti v nasprotju z vsemi dokumenti EU, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in resolucijo o otrokovih pravicah, ki smo jo sprejeli danes zjutraj.

Končno, poudariti želim, da je italijanska vlada razpravljala že o neštetih zakonskih odlokih v zvezi z vprašanjem, ki dejansko zadeva Rome, in sicer, če se lahko med razloge, s katerimi je mogoče upravičiti izgon državljana druge države članice iz Italije, vključi sklicevanje na gospodarske cilje. Čeprav ta odlok obravnava splošno vprašanje priseljevanja, je dejansko usmerjen neposredno k Romom. Zanima me vaše stališče v zvezi s tem.

  Desislav Chukolov (NI). – (BG) Spoštovani kolegi, tudi sam želim govoriti v tem Parlamentu, da bi se končno spoznalo realno stanje in bi se vsaj začasno končale hinavske izjave.

Kaj lahko ugotovimo iz dosedanje razprave? Ugotovimo lahko, da ste zaskrbljeni zaradi položaja ciganskega prebivalstva v Evropi, kar vključuje tudi mojo državo Bolgarijo. Ne predstavljam si, da ste zdaj zaskrbljeni zaradi izjemno nizkih pokojnin upokojencev v Bolgariji ali poštenih in delovnih bolgarskih državljanov, ki so vsakodnevno žrtve romskega kriminala.

Spoštovani poslanci Evropskega parlamenta, upoštevajte dejstvo, da Bolgarska socialistična stranka med volitvami v Bolgariji vedno kupuje glasove Ciganov. Upoštevajte tudi, da koalicijski partner bolgarskih socialistov, Gibanje za pravice in svoboščine, ki ga v tem Parlamentu predstavlja skupina ALDE, kupi vse preostale glasove. Tudi tiste, ki jih oddajo Cigani. Vedite tudi, da predsednik Gibanja za pravice in svoboščine, Ahmed Doghan, kupovanje glasov Ciganov imenuje „običajna evropska praksa“.

Bodite zaskrbljeni zaradi dejstva, da je v Bolgariji odstotek ciganskega prebivalstva 3–4 %, medtem ko zločini, ki ji storijo, predstavljajo 30–40 % vseh kriminalnih dejanj. Ti zločini niso le zločini, ki jih povzroča revščina. Gre za izjemno predrzne in okrutne zločine. Posilstvo in umor 79-letne ženske ni zločin zaradi revščine. Prepričan sem, da se strinjate z mano.

Očitno je, da visoki zneski dodeljenih sredstev ne pomagajo dosti. To financiranje ni učinkovito, ker se denar izgublja v sumljivih ustanovah in nevladnih organizacijah. Po našem mnenju, torej mnenju pripadnikov stranke Ataka, je to težavo mogoče rešiti z upoštevanjem vseh zakonov v vsaki posamezni državi. Napredek bo prineslo spoštovanje zakonodaje brez strpnosti do posebne manjšine. V Bolgariji zločini Ciganov niso predmet natančnih preiskav. To je dejstvo. Dejstvo, ki ga lahko vidite tudi sami.

Umor mladoletnih sester Belnejski ni bil raziskan, ampak pometen pod preprogo. To so dogodki, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni. Strpnost do posebne manjšine na račun večine ne bo pripeljala do uspeha, ampak prej obratno. Hvala za vašo pozornost.

  Katalin Lévai (PSE). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z veseljem sem prisluhnila besedam komisarke Ferrero-Waldner in pozdravljam pobude, ki se bodo sprejele v prihodnosti. Mislim, da bo to resnično precej izboljšalo položaj Romov, vendar se moram strinjati z nizozemsko kolegico poslanko, ki je izrazila svojo nestrpnost. Kot več drugih sem tudi sama nestrpna, ker je napredek na tem področju dejansko zelo počasen.

V Evropi živi 7 do 9 milijonov Romov, večina v slabih socialnih razmerah, in še vedno se soočajo z enakimi težavami kot v preteklosti; to so težave izključevanja in vključevanja, nizka stopnja zaposlenosti, vprašanje segregacije v šolah in večkratne diskriminacije proti romskim ženskam.

Večina držav članic Romov ne priznava kot manjšino v svoji državi, ne želijo bistveno spremeniti njihovega položaja, izkušnje iz zadnjih nekaj let pa dejansko kažejo krepitev radikalizma in protiromskega vzdušja tako v novih kot v starih državah članicah.

Zato menim, da ne smemo več zapravljati časa ter da potrebujemo dejanske spremembe in usklajeno evropsko politiko o Romih. Brez te politike niso mogoče nacionalne romske politike; to moramo razumeti in se s tem soočiti. Treba je sprejeti ukrepe za priznanje nadnacionalnega manjšinskega statusa Romov, ker gre dejansko za poseben status.

Evropski parlament in v njegovem okviru skupina socialistov sta že sprejela akcijski načrt, marca pa bomo po vsej Evropi organizirali konference, delavnice in obiske, na katerih bodo vključeni lokalni romski pripadniki, nevladne organizacije in organizacije ter na katerih se bodo izpostavili primeri diskriminacije. Poleg tega bomo pozornost evropskega javnega mnenja usmerili k nesrečnemu položaju Romov in ga poskušali izboljšati. Najlepša hvala.

  Adrian Severin (PSE). – Gospod predsednik, Romi niso nasledniki nekdanjega rimskega cesarstva in niso sedanji prebivalci Rima. Niso narod brez države ali narodna manjšina. Romi so etnično-kulturna skupnost, ki še vedno goji svojo plemensko tradicijo, in vseevropska skupnost, ki je bila v predmoderni in zgodnji moderni Evropi zasužnjena, v času fašističnega režima pa zaprta v koncentracijskih taboriščih in državah, ki jih je komunistična diktatura spremenila v zapore. Po koncu hladne vojne in prvem širjenju Evropske unije po koncu bipolarne delitve so postali svobodni evropski državljani.

Ker so bili Romi več stoletij marginalizirani in izključeni, je bila romska skupnost izključena tudi iz evropske blaginje in se je poskušala zaščititi z ogrožanjem evropskega reda. Ali se mora Evropa zdaj, ko se je pomirila sama s sabo, pomiriti tudi z romskim prebivalstvom ali pa mora Rome razglasiti in obravnavati kot drugorazredne državljane, ki jih je treba zbrati v nekaterih državah članicah, preoblikovanih v romske gete? Odgovor na to vprašanje je samo eden: romsko vprašanje je evropsko vprašanje. Ne gre le za vprašanje, ampak za velik izziv – skupni izziv, ki ga moramo obvladovati skupaj. V nasprotnem primeru romske skupnosti ne bo mogoče vključiti v evropsko družbo in evropski red.

Gre za kulturno in družbeno vprašanje. Evropska unija mora zagotoviti finančna sredstva, razvijati programe in organizirati posebne institucionalne strukture, da bi pomagala nacionalnim organom držav, v katerih stalno prebivajo Romi, in tej skupnosti zagotovila primerno materialno stanje, ustrezno izobrazbo, poštene možnosti za konkurenco z drugimi, odsotnost diskriminacije in zavedanje o njihovem obstoju v evropski civilizaciji. Od Evropske komisije pričakujemo, da bo sprejela ustrezne korake v tej smeri in Evropski parlament izčrpno obveščala o doseženem napredku.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik, gospa komisarka, ko v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve razpravljamo o lizbonski strategiji, govorimo o visoki rasti, visoki stopnji zaposlenosti, dobrih socialnih razmerah, dobrem zdravstvenem varstvu, poleg tega pa vedno omenjamo tudi, da morata biti izobraževalni sistem in razvoj spretnosti gonilni sili za doseganje teh ciljev. Če vse te cilje primerjamo s položajem romske manjšine v Evropi, lahko ugotovimo presenetljivo visoko brezposelnost. Ugotovimo lahko, da njihove socialne razmere in zdravstveno varstvo niso posebej dobri, da so njihovi pogoji bivanja slabi ter da v družbi in celo v izobraževalnem sistemu obstaja segregacija. Za Rome obstajajo posebne določbe, ki jim ne zagotavljajo pravice do ustreznega izobraževanja. Vendar je bila lizbonska strategija oblikovana za vse.

Predstavili ste več dobrih predlogov. Te predloge podpiramo, vendar je pomembno, da strategijo dopolni akcijski načrt. Pomembno je, da izvajamo poenotenje, vendar se je hkrati treba usklajevati s Komisijo. Pomembno je, da prilagodimo naša sredstva, tako da se upošteva romska manjšina. Prav tako je tudi pri pripravi strategij na področju zaposlovanja, izobraževanja in na drugih področjih pomembno, da vedno upoštevamo položaj Romov in jih vključimo v različne strategije.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, Evropska unija nima manjšinske politike za Rome, tradicionalne nacionalne manjšine ali priseljenske manjšine. Sam Rome štejem med tradicionalne nacionalne manjšine, vendar jih je treba zaradi njihovega posebnega položaja socialne prikrajšanosti vseeno obravnavati kot ločeno kategorijo.

Veseli me, da sta med drugim to vprašanje sprožili tudi obe madžarski poslanki romskega porekla, gospa Járóka in gospa Mohácsi, kot živa vest Evropskega parlamenta ter ustrezno obsodili novembrske dogodke v Italiji. Pravilno je, da se vedno znova vračamo k temu vprašanju.

Kakšna je dolžnost Evropske unije? Pozdravljam besede komisarke Ferrero-Waldner. Evropska unija ima svojo dolžnost, vendar mora razlikovati med zadevami, ki so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so v pristojnosti držav članic. Prav tako se v celoti strinjam z gospodom Swobodo, ki sicer ni več prisoten, in sicer ne zaradi nekdanjega Avstro-ogrskega cesarstva, ampak zaradi njegovih pravilnih ugotovitev, da se na lokalni ravni odloča o uspehu ali neuspehu določene zadeve. Natančneje, v državah članicah je treba zagotoviti nacionalne akcijske programe. Ponosen sem, da se je v okviru mojega ministrstva pripravil prvi srednjeročni program za Rome v Evropi. Sredstva je treba dodeliti državam članicam, vendar se o vsem odloča na lokalni ravni.

Kako lahko EU pomaga? EU mora spremljati delovanje držav članic in zagotoviti metodo „najboljše prakse“ za najboljšo rešitev. Ne gre le za financiranje, ampak tudi za vprašanje, ali v večinskem prebivalstvu in romski družbi obstajajo kvalificirani strokovnjaki, ki želijo napredek na tem področju. Prihodnost Evrope je odvisna od manjšin.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej zavračam kritike, da si komisar Špidla ne prizadeva dovolj v zvezi s to težavo. Mislim, da to ni ustrezen način za razpravljanje v tem Parlamentu.

Pomembno je, da se osredotočimo na izboljšanje določb za izobraževanje mladih Romov. Dobro poznamo sistem obveznega izobraževanja, zato menim, da bi morali biti obvezni tudi jezikovno znanje in pismenost ter računanje, ki so v bistvu nujni za dobro življenje.

Na drugi strani pa razumem tudi, da se seveda vsi ne želijo vključiti. Zato moramo vsem tistim, ki se v našo družbo ne želijo vključiti, ponuditi druge pobude. Prepričan sem, da je koncept odprtega pristopa k tem težavam glavna rešitev za prihodnost.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, ta razprava je izpostavila več težav v zvezi z obravnavanim vprašanjem. Gospa komisarka, mislim, da bi bilo morda boljše, če bi, namesto da oblikujemo strategijo in svetujemo, za mnenje vprašali predstavnike romske skupnosti.

V tem trenutku imamo v Evropskem parlamentu dve romski poslanki. Spominjam se tudi zelo znanega španskega socialističnega poslanca v tem Parlamentu, ki se je posebej zavzemal za vprašanje romske kulture in posredoval informacije o tem vprašanju. Ta kultura je del naše kulture in del evropske civilizacije ter izraža, kakšni ljudje smo.

Verjetno bi bilo razumno, če bi se seznanili z zgodovino Romov, se pogovorili s predstavniki romske kulture in jih vprašali, kako lahko izboljšamo njihove razmere, namesto da jim razlagamo, kako se lahko najbolje vključijo v našo družbo in kako lahko najbolje izpolnimo njihove socialne potrebe.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospod predsednik, ponovno poudarjam, da je ta razprava zelo zanimiva in da je potreba po reševanju te težave vsem očitna. Razumem, da vsi želite čim hitrejši odgovor.

Poudariti želim, da na tem področju že obstaja direktiva, to je direktiva 2000/43/ES, ki zagotavlja uporabo načela enakega obravnavanja brez razlikovanja glede na raso ali etnično poreklo pri zaposlovanju, v socialnem in izobraževalnem sektorju ter pri dostopu do blaga in storitev in njihovi dobavi, kar velja tudi za romsko prebivalstvo. Mislim, da je to temeljno. Poleg tega ta direktiva omogoča pozitivne ukrepe v državah članicah. Vendar je res tudi, da države članice niso zavezane k vključevanju teh ukrepov v svoje nacionalne zakonske določbe.

Vseeno je treba izvajati evropske uredbe in povedati moramo, da smo se v Komisiji trdno odločili, da bomo to izvajanje zagotovili. Komisija je lani dejansko sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti 22 državam članicam, ki niso ustrezno izvajale evropskih uredb, vključno z Italijo, gospod Agnoletto.

Kar zadeva vključevanje ljudi na trg dela, je naš zelo pomemben instrument tudi Evropski socialni sklad. Precejšnji delež ukrepov, katerih cilj je izboljšanje zaposljivosti Romov, se lahko financira iz Evropskega socialnega sklada. Med letoma 2000 in 2006 se je za projekte, katerih specifični cilj je bil vključevanje Romov, namenilo približno 275 milijonov EUR.

Skupina strokovnjakov na visoki ravni za vključevanje etničnih manjšin je poudarila, da so nekateri projekti, ki jih financira Evropski socialni sklad, kot je na primer program Acceder v Španiji, odlični vzgledi dejavnega vključevanja Romov. Zato želim ponovno pozvati posamezne države, da uporabijo to možnost. Strinjam se z gospodom Swobodo, da pri tem nimajo pomembne vloge le organi nacionalnih držav, ampak pogosto seveda tudi lokalne organizacije.

Znano je, da je socialna izključenost Romov zapleten pojav, zato je za reševanje te težave nujen usklajen pristop, ki bo zajemal vse pomembne vidike njihovega življenja. To vključuje izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo, stanovanja in infrastrukturo. Ta pristop zahteva učinkovito usklajevanje na ravni evropskih institucij. Prepričana sem, da se bo s pomočjo teh ukrepov v naslednjem letu dosegel znaten napredek.

Seveda pa sem slišala tudi, da nekateri od vas – ne vsi – želite, da bi to zadevo obravnaval določen komisar, zato bom to sporočilo prenesla svojemu kolegu gospodu Špidli. Vendar je v to vprašanje vključenih veliko različnih tem, zato je najpomembnejša stvar učinkovito usklajevanje. Z gospodom Špidlo lahko zagotovo ponovno govorite o drugem vprašanju.

Zelo na kratko želim poudariti nekaj točk, ki so bile med razpravo posebej izpostavljene. Med njimi je vprašanje, kako poteka dialog s civilno družbo in samimi Romi. Prepričana sem, da je takšen dialog, zlasti o ukrepih za Rome in njihove otroke, na eni strani zelo pomemben za zagotovitev izvajanja načela nediskriminacije, na drugi strani pa za boj proti brezposelnosti in spodbujanje socialnega razvoja regij, v katerih živijo Romi, ter odstranjevanje ovir v glavah večinskega prebivalstva, da bi se Romi priznali kot resnični del te evropske kulture.

Strinjam se z vsemi, ki so sprožili to vprašanje.

Sama sem vedno zagovarjala izobraževanje o človekovih pravicah in tisti, ki me poznajo, lahko potrdijo, da je to morda neke vrste konjiček zunaj mojega političnega delovanja. Gre za izobraževanje za strpnost. Rečem lahko le, da bom v te smernice zagotovo vključila vprašanje izobraževanja o človekovih pravicah, ki je zelo pomembno.

Gospa de Groen-Kouwenhoven, poudariti moram, da je Komisija morda počasna, vendar ni neprizadevna. Če pomislite, koliko programov sta vzpostavila Evropski svet in zlasti OVSE, in sicer predvsem ob podpori Evropske komisije, je jasno, da gre za pristop, ki je iz vseh vidikov zelo pozitiven.

Moja zadnja pripomba zadeva vprašanje nadnacionalne manjšine. V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da Evropska unija ni pristojna za opredeljevanje manjšin v samih državah članicah. V tem smislu je treba upoštevati tudi, da se ukrepi socialne politike ne osredotočajo na etnično poreklo, ampak vedno na individualne potrebe. Vendar je znano, da imajo posamezne države članice zelo različne zamisli o tem, kaj je manjšina in kako je opredeljena. Zato rešitev tega vprašanja še vedno ni zelo blizu. Sicer pa bom z veseljem posredovala vaše pripombe in zagotovo boste kmalu prejeli smernice v zvezi s tem vprašanjem.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 31. januarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Jasno je, da so Romi zapostavljena manjšina v Evropski uniji, in tega ne smemo več dovoliti. V celoti se strinjam s kolegi, ki so Komisijo pozvali, naj si bolj prizadeva na tem področju. Znašli smo se v položaju, ko skupina, ki naj bi bila največja etnična manjšina v EU, živi v popolnoma podstandardnih razmerah, mi pa je ne moremo zaščititi in ji pomagati. Nujno so potrebni konkretni in hitri ukrepi Komisije za vključevanje romske skupnosti v vse vidike družbe, torej v gospodarsko, socialno in politično življenje. EU mora prevzeti vodstvo na tem področju.