Rapporti verbatim tad-dibattiti

L-Erbgħa, 16 ta' Jannar 2008 - Strasburgu

1. Ftuħ tas-seduta

VORSITZ: HANS-GERT PÖTTERING
Präsident

(Die Sitzung wird um 9.05 Uhr eröffnet.)

2. Preżentazzjoni tal-programm tal-Presidenza Slovena (dibattitu)

  Der Präsident. − Liebe Kolleginnen und Kollegen! Heute ist ein sehr besonderer Tag. Es ist ein besonderer Tag, weil erstmalig in der Geschichte der Europäischen Union der Repräsentant, der Ministerpräsident dieses Landes, nämlich Sloweniens, den Vorsitz hat in der Europäischen Union — ein Land, das am 1. Mai 2004 mit neun anderen Ländern der Europäischen Union beigetreten ist. Und es ist das erste Mal, dass eines der früher kommunistischen, jetzt auf der Grundlage der Freiheit, der Demokratie, des Parlamentarismus lebenden Länder, nämlich Slowenien, die Präsidentschaft in der Europäischen Union hat. Ich begrüße deswegen sehr herzlich den Präsidenten des Europäischen Rates, den Ministerpräsidenten Sloweniens, Janez Janša. Herzlich willkommen im Europäischen Parlament!

(Beifall)

Aber es ist auch in anderer Weise ein besonderer Tag heute, und deswegen begrüße ich heute besonders freundlich den Präsidenten der Europäischen Kommission, José Manuel Dourão Barroso, denn es ist heute genau vor 50 Jahren gewesen, dass der erste Präsident der Europäischen Kommission, Walter Hallstein, seine Kommission zusammengerufen hat. Deswegen ist die Erinnerung 50 Jahre Europäische Kommission auch ein Ereignis, über das wir uns freuen. Und deshalb sage ich ausnahmsweise heute auch einmal in diesem etwas feierlichen Rahmen der Kommission gute Wünsche zu diesem besonderen Geburtstag.

(Beifall)

Liebe Kolleginnen und Kollegen! Es ist eine Freude, den Bericht des Präsidenten des Europäischen Rates zu hören!

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. − V čast in zadovoljstvo mi je, da sem danes tukaj med vami, in seveda tudi v ponos. V ponos kot Slovencu, čigar državi je kot prvi novi državi članici Evropske unije zaupano vodenje Sveta unije. In v ponos kot Evropejcu, čigar unija vstopa v leto 2008 s podpisano lizbonsko pogodbo z razširjenim območjem evra in Schengna.

In obljubljam vam, da bom v mesecih do poletja, če me boste povabili, z veseljem prišel še večkrat med vas, zagotovo po vsaki seji Evropskega sveta. Želim si namreč tesnega in konstruktivnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, in to skozi celotno šestmesečno obdobje.

Danes je v mnogih ozirih zgodovinski dan. Slovenija predstavlja prioritete predsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica, kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prva slovanska država, ki vodi Svet Evropske unije.

To ne bi bilo mogoče, če na evropski celini v zadnjega četrt stoletja ne bi prišlo do tektonskih sprememb. Te so omogočile, da je Evropa danes v veliki meri združena, in sicer v unijo miru, svobode, solidarnosti in napredka. Vse to je bilo za milijone Evropejcev še 20 let nazaj nepredstavljivo.

Maja letos bo minilo natančno 20 let od neke moje prav posebne osebne izkušnje. Ker je v njej veliko simbolike omenjenih sprememb, dovolite, da jo podelim tudi z vami.

Leta 1988 smo bili trije publicisti in en podčastnik zaradi kritike takratnega totalitarnega komunističnega režima v Jugoslaviji in še posebej militarističnih teženj takratne jugoslovanske armade aretirani, zaprti, sojeni in obsojeni pred vojaškim sodiščem. Brez osnovnih pravic obrambe, brez pravice do odvetnika in brez navzočnosti javnosti. Sodili so nam sredi Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, takrat še jugoslovanske republike in sodili so nam v tujem jeziku.

Kljub tajnemu sojenju in grožnjam s posredovanjem jugoslovanske armade je na desettisoče ljudi prišlo mirno protestirat na ulice in trge, zahtevali so spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Dosegli so začetek sprememb.

Po skoraj natančno 20 letih stojim danes tukaj pred vami, v tem visokem domu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez zaustavljanj na mejah. Kot predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojem maternem jeziku.

Če bi mi pred 20 leti v zaporniški celici vojaškega zapora kdorkoli napovedal takšno možnost, mu seveda ne bi verjel niti stavka. Vendar se je vse to res zgodilo. Po samo 20 letih življenja ene same generacije.

Slovenija je v tem času vzpostavila demokratičen parlamentarni sistem in tržno gospodarstvo, postala je samostojna, mednarodno priznana država, danes je članica Evropske unije in zveze NATO, evro območja in del schengenskega prostora. Leta 1988, pred 20 leti, smo imeli približno 4000 evrov dohodka po kupni moči na prebivalca, leta 2007 pa več kot 22.000 evrov. Dosegamo 91 % povprečja Evropske unije, naša gospodarska rast v lanskem letu je presegla 6 %, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najnižjih v Evropski uniji. Stopnja revščine je druga najnižja v evro območju, smo tretja najmanj zadolžena članica evro območja, na reformnem barometru Evropske unije se uvrščamo med prvih 6 držav članic.

Podoben oziroma zelo velik napredek so po padcu berlinskega zidu in demokratičnih spremembah dosegle tudi ostale nekdanje komunistične države srednje in vzhodne Evrope, ki so danes članice Evropske unije.

Po odstranitvi schengenske meje med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo decembra lani je na desettisoče ljudi v Sloveniji in tudi na drugi strani nekdanje meje spontano proslavilo to simbolično dejanje. Tisti, ki ste bili takrat z nami, gospod predsednik Evropske komisije je bil, pa tudi drugod, kljub hladnemu vremenu, je bilo veliko veselja, ste videli, da so bile reakcije ljudi zelo emocionalne. In tako je bilo povsod na bivših mejah nekdanje železne zavese od Baltika do Jadrana.

Ob tej priložnosti sem na nekdanjem mejnem prehodu med drugimi veselimi udeleženci srečal tudi starejši par iz Slovenije. Oba sta imela solze v očeh. Pripovedovala sta o desetletjih težav življenja ob trdi meji in kasneje o poniževanjih ob skoraj vsakem prestopu meje. Gospa je dejala, da si komaj upa verjeti, da se vse to res dogaja in da meje praktično ne bo več. Da nastaja nekaj, o čemer si ni upala pred 20 ali tudi še 15 leti niti sanjati.

Želel bi si, da bi bili člani Evropskega parlamenta, ki ste podpirali širitev unije in tudi schengenskega prostora, tistega decembrskega večera tam prisotni. Doživeli bi veliko zadoščenje. Ker to za vse ni bilo mogoče, mi dovolite, da vam vsaj tu rečem hvala.

Hvala v imenu tistega starejšega para ob izginjajoči meji na bivšem mejnem prehodu, v imenu tisoče, deset tisoče, milijonov, v imenu več kot 100 milijonov Evropejcev srednje in vzhodne Evrope, ki smo bili pred 20 leti še na drugi strani železne zavese, tudi v zaporih, brez političnih in mnogih človekovih pravic, danes pa smo skupaj v združeni Evropi. Z realnimi možnostmi za lepo življenje, z možnostmi, kakršnih ne mi ne naši predniki prej nikoli niso imeli. (Ploskanje)

Mogoče se niti ne zavedate, kako mogočne posledice so imele vaše odločitve, da podpirate težnje k svobodi in da ste z nami solidarni. V vsej znani zgodovini človeštva najbrž ni podobne odločitve. Odločitve, ki bi tako veliko ljudem prinesla toliko dobrega. Zahvala v imenu tistih, ki smo tu tudi zato, ker sta pri vas, ki niste bili z ničimer prisiljeni v takšne nesebične odločitve, zmagali svoboda in solidarnost - ker vam ni bilo vseeno.

Pripadniki tistih generacij, ki se nismo rodili v Evropsko unijo, imamo verjetno nekoliko bolj čustven odnos do vsega, kar se je dogajalo v zadnjih letih in desetletjih. Za nas Evropska unija ni samoumevno dejstvo, vemo, da obstaja tudi drugačna, bistveno slabša alternativa, in tudi zato smo pripravljeni narediti vse, da se unija ohrani, razvija in krepi.

Naš glavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih. Ta ključna področja smo opredelili že pred časom, ko smo skupaj z Nemčijo in Portugalsko oblikovali 18-mesečni program predsedovanja. To je bila enkratna izkušnja, sodelovanje v triu je bilo odlično, prav tako prispevek evropskih institucij. Ta parlament je bil s tem programom že seznanjen, prav tako je seznanjen s pomembnim napredkom, ki sta ga pri uresničevanju tega skupnega programa v lanskem letu dosegli naši partnerici v triu.

Slovenija si bo prizadevala dokončati vse tisto, kar še ni bilo opravljeno. Naše izhodišče torej ostaja omenjeni program, saj želimo ohraniti kontinuiteto politik Evropske unije. Hkrati se bomo posvetili tudi morebitnim novim izzivom. Kot zadnja država v triu bomo poskrbeli, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.

Poglavitni dosežek pri dosedanjem uresničevanju programa je bil dogovor o novi pogodbi Evropske unije, ki je bila podpisana decembra lani v Lizboni. Dovolite, da izrazim svoje priznanje zvezni kanclerki Angeli Merkel in premieru Sócratesu za njun osebni angažma, ki je privedel do tega rezultata. Spomnimo se, v kako negotovih in težavnih okoliščinah se je tega projekta pred enim letom lotilo nemško predsedstvo. Berlinska deklaracija in v njej vsebovani načelni dogovor, naj Evropska unija dobi nov pogodbeni temelj, je bil prvi preboj na poti do Lizbone. Po uspešnem dogovoru o mandatu za medvladno konferenco na junijskem Evropskem svetu so uspešno delo nemškega predsedstva nadaljevali naši portugalski kolegi. Pod njihovim vodstvom se je medvladna konferenca uspešno končala in dobili smo novo lizbonsko pogodbo.

Ob tej priložnosti bi želel poudariti pomembno vlogo in prispevek Evropskega parlamenta, zlasti vaših predstavnikov na medvladni konferenci pri oblikovanju nove pogodbe. Prav tako želim poudariti pomembno vlogo Evropske komisije pri doseganju soglasja o novi pogodbi. To delo sem od blizu spremljal, poznam, zato lahko govorim iz prve roke. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta z velikim osebnim angažiranjem nudila strateško pomoč obema predsedujočima državama v lanskem letu. Sinergija naporov vseh treh ključnih institucij Evropske unije je omogočila uspeh in podpis lizbonske pogodbe.

Z njo bo zagotovljena večja učinkovitost in demokratičnost delovanja razširjene Evropske unije. Sprejemanje odločitev bo olajšano na mnogih novih področjih, vloga evropskega in nacionalnih parlamentov bo okrepljena.

S podpisom pogodbe pa naša naloga še ni končana. Stopili smo v obdobje ratifikacij, ki je – tako nas uči izkušnja iz leta 2005 – najbolj občutljiva faza uveljavljanja nove pogodbe. Naj poudarim, da je ratifikacija izključna pristojnost in odgovornost vsake države članice. Pri tem bi želel posebej čestitati Madžarski, ki je ta postopek že opravila. Upamo, da bo do konca našega predsedstva temu zgledu sledila večina držav članic. Slovenski parlament bo o ratifikaciji odločal še ta mesec.

Cilj je uveljavitev pogodbe s 1. januarjem 2009. To med drugim pomeni, da bomo morali veliko postoriti glede vseh potrebnih pripravljalnih dejanj. Z naslednjo predsedujočo, Francijo, zato tesno sodelujemo, da bi bilo vse pravočasno nared za uveljavitev pogodbe. Ob tem bomo tesno sodelovali tudi z Evropskim parlamentom.

Spoštovani gospe in gospodje, napredek Evropske unije na področju gospodarskih reform v državah članicah in izgradnje notranjega trga je bil v zadnjih letih vzpodbuden. V tem času se je gospodarstvo unije okrepilo, znatno sta se povečali produktivnost in zaposlenost.

V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje je potrebno predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh in osrednjo pozornost namenjati vlaganju v ljudi, moderniziranju trgov dela, povečevanju podjetniškega potenciala, zagotavljanju cenovno dostopnih in zanesljivih virov energije ter varovanju okolja. Za učinkovit zagon novega triletnega cikla na spomladanskem Evropskem svetu je nujen pravočasen sprejem integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU. Spoštovani poslanci, na tem mestu bi želel ponovno izpostaviti pomen konstruktivnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Izvajanje dobro zastavljenih reform v državah članicah s podporo institucij na ravni Evropske unije, kjer izvajanje skupnih politik pomeni dodano vrednost, je ključ za nadaljevanje dosedanje gospodarske rasti. Ta je lahko izzvana s številnimi problemi, zato so stalne reforme in prilagajanje nujnost. Tudi v tem trenutku je pred nami nekaj težjih izzivov, ključni med njimi so povečevanje cen nafte in hrane ter še vedno odmevajoč pretres na finančnih trgih, ki so ga sprožila dogajanja na hipotekarnem trgu v Združenih državah. Slovensko predsedstvo bo umirjanju njenih posledic posvetilo vso potrebno pozornost. V ta namen bo v prvi polovici leta zaokrožen celovit program aktivnosti unije za krepitev stabilnosti finančnih trgov. Potrebni so večja preglednost položaja na trgih, okrepljeni nadzorni mehanizmi ter tudi tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni.

Vlaganje v ljudi, znanje ter raziskave in nove tehnologije ostaja eden izmed temeljev lizbonske strategije. Na ustvarjalnosti in znanju temelječa družba vedno bolj postaja nujnost moderne Evrope. Vendar zgolj vlaganje v znanje ni dovolj. To leto imamo priložnost za temeljito razpravo o tem, kakšen notranji trg unije si želimo. Poskrbeti moramo, da ne bo nikakršnih ovir za pretok idej in znanja. Na spomladanskem Evropskem svetu zato želimo štirim svoboščinam Evropske unije, kjer je unija doslej dosegla izjemen napredek, dodati še peto - prost pretok znanja. K temu bo med drugim prispevala večja mobilnost študentov, raziskovalcev ter profesorjev. Prednosti notranjega trga unije morajo postati bolj dostopne potrošnikom ter majhnim in srednje velikim podjetjem. Za izvajanje strategije reform Evropske unije je ključen nadaljnji hiter napredek na področju dejanskega vzpostavljanja notranjega trga storitev in inovacij. Želimo storiti vse, da dosežemo napredek pri liberalizaciji notranjega energetskega trga. Prav tako bi vam ob koncu našega predsedovanja rad poročal o uspešnem dogovoru na tem področju. Upamo, da nam bo uspelo narediti potrebne korake naprej tudi za boljšo, cenejšo in zanesljivo oskrbo naših državljanov in podjetij z energijo.

Spoštovane poslanke in poslanci, v okviru prihodnosti EU moramo spregovoriti tudi o procesu širitve, ki še ni dokončan. Širitev je ena izmed najuspešnejših politik Evropske unije. Evropska komisija je v letu 2006 s svojim sporočilom Širitev – dve leti kasneje prepričljivo izkazala, da je doslej največja širitev, tista v letu 2004, koristila tako starim kot novim članicam Evropske unije.

Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot o nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo.

Prav posebno poglavje pa so države zahodnega Balkana. Ko je Evropski uniji zadnjič predsedovala država, ki meji na to regijo, Grčija, so bili s solunsko agendo vzpostavljeni temelji za integracijo držav zahodnega Balkana. Menimo, da je zdaj, pet let po tem, primeren čas za potrditev in utrditev evropske perspektive teh držav. Predsedstvo namerava spodbujati njihov napredek na tej poti. Naj poudarim, da se ne zavzemamo za zniževanje meril, niti za kakršnekoli bližnjice. Nikakor. Želimo pa, da Evropska unija aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih.

Ne smemo pozabiti, da je trdna in otipljiva evropska perspektiva nepogrešljiv vzvod potrebnih sprememb in reform v teh državah. Zato želimo to perspektivo okrepiti, tudi s konkretnimi ukrepi na raznih področjih.

V samem jedru Zahodnega Balkana je Kosovo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Kosovo doseglo avtonomijo in postalo del federalnega sistema takratne Jugoslavije. Položaj Kosova je bil praktično izenačen s položajem zveznih republik. Petnajst let kasneje je Milošević ta status najprej enostransko izničil, nato pa izvedel še poskus etničnega čiščenja, ki ga je zaustavila šele mednarodna skupnost. Po intervenciji je bil vzpostavljen mir, vprašanje trajnega statusa Kosova pa je ostalo odprto.

Danes je to eno najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se sooča unija. Bilo bi seveda zaželeno, če bi bilo vprašanje statusa Kosova možno rešiti na način, ki bi bil v celoti sprejemljiv za obe neposredno vpleteni strani. Žal dolgotrajni pogajalski proces kaže, da so možnosti za kaj takega izčrpane. Prav tako ne kaže, da bi bil glede tega vprašanja možen dogovor v okviru Varnostnega sveta OZN v predvidljivi prihodnosti.

Po drugi strani pa vsi vemo, da ponovno odlaganje rešitve lahko drastično destabilizira velik del regije zahodnega Balkana. In to bi bil najslabši možni izid. Kosovo je predvsem evropsko vprašanje. Slovensko predsedstvo bo gradilo na odločitvah decembrskega Evropskega sveta. Imamo temelje, na katerih se je že izoblikoval konsenz, imamo načelno politično soglasje Evropske unije glede napotitve civilne misije na Kosovo, soglašamo, da ohranjanje sedanjega stanja ni vzdržno in da vprašanje Kosova pomeni poseben problem, ki ga ni možno prenesti na nobeno drugo situacijo v svetu. V teh okvirih bo predsedstvo usklajevalo rešitve, ki bodo uživale najširšo možno podporo znotraj Evropske unije ter hkrati zagotovile dolgoročno stabilnost v regiji.

Kosovo pa seveda ni otok v tej regiji. Za Evropo, za Evropsko unijo so pomembne vse države zahodnega Balkana. Za Slovenijo je ta regija še bolj kot za nekatere druge članice Evropske unije naša neposredna soseščina in sedanje razmere na Balkanu predstavljajo nedokončano zgodbo v geopolitični preobrazbi po koncu hladne vojne. Želimo si njen srečen konec, zanj smo kot Evropska unija tudi odgovorni, dolgujemo ga narodom in kulturam te regije. Stabilnost regije je izjemnega pomena za celotno Evropsko unijo, dosegljiva pa samo znotraj evropske perspektive.

Srbija je imela tradicionalno pomembno vlogo na zahodnem Balkanu. Ključno je, da s pravim pristopom in možnim kratkoročnim turbulencam in oklevanjem navkljub spodbudimo njeno evropsko pot.

Bivša jugoslovanska republika Makedonija je dobila status kandidatke že leta 2005, a je še vedno brez datuma za pogajanja. Izvedla je mnoge uspešne reforme, nekatere mora pa še dokončati in pri tem ji moramo pomagati. Ne sme postati nekakšna ujetnica širših razmer v regiji. Čimprejšnja rešitev statusa Kosova je tudi za njeno notranjo stabilnost zelo velikega pomena.

Izpostavljamo tudi vlogo Albanije, ki je po drugi svetovni vojni živela posebno zgodovino, danes pa jo cenimo zaradi njenega prispevka k stabilnosti v regiji in konstruktivnega odnosa pri reševanju vprašanja bodočega statusa Kosova. V isto kategorijo lahko uvrstimo Črno goro, ki je prav tako resno zastavila pot reform s ciljem vključitve v solunsko agendo.

Post-daytonska struktura Bosne in Hercegovine z mednarodno prisotnostjo ter notranjepolitična nestabilnost v preteklih mesecih nam kažeta, da ta država potrebuje posebno pozornost. Veliko je bilo že narejenega, podpora evropski perspektivi se krepi, a potrebna je nadaljnja pomoč. Ne smemo pozabiti beguncev, ki se še niso vrnili na svoje domove, pa tudi velikih zločinov, ki še niso bili kaznovani. Za evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine in celotne regije so prav sankcioniranje zločinov proti človeštvu, mir in sprava temeljnega pomena.

Številni razlogi zahtevajo nadaljnjo krepitev našega sodelovanja s sosedi, strateškimi partnerji in drugimi. Danes sem že omenjal zunanjo mejo Evropske unije. Onkraj nje imamo pomembne in dragocene partnerje, ki jih moramo bolje vpeti v naše raznolike dejavnosti.

Evropska sosedska politika je dobrodošel vzvod krepitve območja stabilnosti in blaginje onkraj naših meja. Pomembna sta tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. Ne smemo pozabiti niti Ukrajine, niti Moldavije, niti južnega Kavkaza, niti severne Afrike. Potrebujemo intenziven dialog in nove razmere vedno znova terjajo tudi nove oblike konkretnega sodelovanja. Te so zelo dobrodošle.

Želimo si krepitev ustanov in procesov kot sta barcelonski proces in Euro-Med. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam Evropske unije konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del Evropske unije in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše.

Krepili bomo tudi sodelovanje z našimi strateškimi partnerji v svetu. V času našega predsedstva bomo organizirali štiri vrhunska zasedanja: z Združenimi državami, Rusko federacijo, Japonsko ter državami Latinske Amerike in Karibov. Z državami Latinske Amerike in Karibov bomo vzpostavljali sodelovanje pri doseganju trajnostnega razvoja in boju proti klimatskim spremembam ter revščini. Želimo si, da bi v času slovenskega predsedovanja utrdili in po možnosti formalizirali partnerstvo in sodelovanje z Rusko federacijo.

V času slovenskega predsedovanja bo Evropska unija zanesljiva opora bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. EU bo sodelovala pri uresničitvi zavez iz Annapolisa in Pariza. Tako Izraelcem kot Palestincem želimo varno, svobodno in uspešno življenje, pri čemer se bomo zavzemali za sožitje dveh miroljubnih držav.

Spoštovani, prihaja čas nove, okrepljene vloge Evropske unije v svetu. Evropa v leto 2008 vstopa s podpisano lizbonsko pogodbo, z razširjenima območjema evra in Schengna, solidno gospodarsko rastjo, trdnim evrom in s preko tri milijone in pol več delovnih mest kot ob začetku preteklega leta. Veliko razlogov torej imamo, da Svet Evropske unije vodimo ambiciozno, z optimizmom in, naj mi prijatelji v Parizu ne zamerijo, tudi z vizijo. Ta je vedno potrebna. Kajti če ne veš, kam naravnati krmilo, je vsak veter napačen. Vetra pa je veliko, še posebej vetra sprememb. Zadnji dve desetletji spremembe niso pretresle le Evrope, spreminjal se je cel svet. In se bo tudi v naslednjih letih še hitreje kot doslej.

Nekaterih, ki so se že zgodile, še nismo v celoti ovrednotili. Veliko govorimo o gospodarskem vzponu Indije in Kitajske. Konec oziroma ob začetku britanskega predsedovanja leta 2005 sem poslušal nastop predsednika britanske vlade Tonyja Blaira v tem visokem domu in ta je opozarjal na te spremembe, opozarjal, da se krepita dve novi gospodarski velesili, Indija in Kitajska. Mimogrede, ravno ta teden sta obe državi podpisali vrsto medsebojnih gospodarskih in trgovinskih sporazumov. Ti novi dejavniki pospešeno vlagajo v znanje, v raziskave in razvoj, v izboljšanje svoje konkurenčnosti. In povsem pravilno je bilo zaključeno, da to Evropsko unijo sili v razmislek in ukrepanje, da se njen konkurenčni položaj ne bo poslabšal. V zadnjih letih smo veliko naštevali naše pomanjkljivosti in govorili o ukrepih, da jih odpravimo. Veliko teh ukrepov je bilo uresničenih, nekateri žal ne, vendar ob tem ne želim ponovno govoriti o ciljih in zavezah iz lizbonske strategije.

Želim povedati ob koncu, da je premalo, da spremembe, s katerimi se sooča Evropska unija v globalnem svetu, nagovarjamo samo z besedami konkurenčnost in boj proti terorizmu. Oba odgovora sta prava, nista pa zadostna.

Na globalni ravni se namreč Evropska unija sooča z naslednjimi ključnimi izzivi, na katere bo prej ali kasneje morala dati tudi dodatne odgovore ob teh, ki smo jih slišali doslej.

Prvi tak izziv je vprašanje reforme OZN in oblikovanje novega svetovnega reda. Evropska unija lahko pri tej reformi odigra ključno vlogo.

Drugi tak izziv je boj proti revščini. To je ena od absolutnih prioritet. Mednarodna razvojna pomoč, ki jo prispeva Evropska unija, je znatna, vendar ne vedno najučinkoviteje uporabljena. Če hočemo, da bo bolj učinkovita, potem potrebujemo predvsem dvoje: osredotočenje na izobraževanje oziroma dvig izobrazbene ravni v revnih okoljih ter, drugič, kupovanje hrane in drugih izdelkov, ki jih podarjamo preko razvojne pomoči, v državah in v regijah, kamor pomoč usmerjamo. Samo na ta način učinkovito pomagamo krepiti njihovo kmetijstvo in gospodarstvo in dolgoročno pomagamo odpravljati vzroke za revščino. Ko gre za mednarodno razvojno pomoč, mora besedo konkurenčnost nadomestiti beseda sodelovanje. Veseliti se moramo dejstva, da nerazviti postajajo bolj razviti in revni bogatejši. Več držav bo razvitih, več jih lahko prispeva večjo pomoč za odpravo revščine.

Tretji tak izziv je boj proti klimatskim spremembam. Evropska unija je z zaključki lanskega Evropskega sveta postala globalni vodja, s povečano kredibilnostjo in tudi veliko močjo vpliva. In to vlogo je potrebno obdržati. To bomo dosegli tudi tako, da bomo ista merila, ki jih uporabljamo navznoter, uporabili tudi navzven, ko gre za delitev bremen pri boju proti klimatskim spremembam, ko se pogajamo z drugimi globalnimi partnerji.

Seveda četrti takšen izziv je medkulturni dialog. Ta je potreben bolj kot kadarkoli doslej. Dolgoročno brez njega ni pogojev za mir v svetu in za odgovor na največje varnostne grožnje sodobnega sveta. Zato smo veseli, da je leto 2008 tudi leto, ko Evropska unija posveča veliko pozornost medkulturnemu dialogu. Veseli smo tudi udeležbe predsednika Evropskega parlamenta na otvoritveni slovesnosti v Ljubljani v začetku meseca in številnih pomembnih dogodkov, ki jih bo v tem sklopu organiziral Evropski parlament. To je vaš zelo velik prispevek k temu, da se, prvič, krepi zavest o potrebi tega dialoga in, drugič, da delamo konkretne korake naprej.

Včasih slišimo, da vse te naštete stvari niso ravno prave prioritete Evropske unije, da bi se morali bolj ukvarjati z domačimi problemi, vendar sem prepričan, da je to preozko gledanje, kajti od tega, kako bomo reševali ta štiri ključna vprašanja v prihodnosti, kako bo Evropska unija zagotovila svojo večjo vlogo in vpliv v globalnem svetu, je najbolj odvisno zagotavljanje miru in varnosti našim državljanom, trajne in varne oskrbe EU z energijo in tudi obvladovanje migracijskih pritiskov na Evropsko unijo.

Bolj bo unija na teh temeljih sposobna delovati kot globalni dejavnik, večje garancije za mirno in varno življenje in stabilen gospodarski in socialni razvoj bodo imeli njeni državljani.

Spoštovani gospe in gospodje, dovolite mi, da zaključim z obljubo, da se bo Slovenija, oziroma da se je Slovenija lotila te naloge, pred katero je, z vso odgovornostjo po treh letih intenzivnih priprav. Mogoče naše predsedovanje ne bo tako velikopotezno kot francosko, ne tako odmevno kot nemško, in morda naše uradništvo nima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Morda bomo kdaj naredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost, morda celo naivno. Obljubljamo pa, da bomo delali odgovorno, da se bomo posvetili vsebinam. Ne bomo tekmovali za prostor pod žarometi, to za nas ni pomembno. Vemo namreč, kje smo začeli pred 20 leti, ko so Slovenijo mnogi podcenjevali. Zavedamo se, kaj je bilo vse treba narediti zato, da smo uspeli in da smo lahko danes tukaj.

In naša največja želja je, da bi bilo tudi zaradi našega prispevka vsak mesec več zadovoljnih Evropejcev. Da bo nekoč vsak slučajni sprehajalec na ulici poljubnega mesta v Evropski uniji na vprašanje, ali ga skrbi prihodnost Evropske unije, lahko brez premisleka odgovoril: »Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da tudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano.«

Spoštovani gospe in gospodje, danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti. Hvala. (Ploskanje)

  Der Präsident. − Herzlichen Dank an den Präsidenten des Europäischen Rates, Ministerpräsident Janša! Es ist wunderbar, dass Slowenien die Präsidentschaft hat. Die Fraktionsvorsitzenden werden gleich ihre Positionen vortragen, doch ich kann wohl schon jetzt für das gesamte Parlament sagen: Das Europäische Parlament steht an der Seite Sloweniens, damit die Europäische Union erfolgreich ist, und deswegen sind wir sicher, dass die slowenische Präsidentschaft ein großer Erfolg sein wird.

Jetzt darf ich den Präsidenten der Kommission bitten, zu uns zu sprechen.

  José Manuel Barroso, President of the Commission. − Mr President, Prime Minister, Members of Parliament, my first word goes to the Slovenian Presidency. Indeed, it is the first time a Member State of the last enlargement has assumed this very important responsibility. Slovenia is a great example of the success of the enlargement. It was the first country to adopt the euro.

The example of Slovenia demonstrates that the Member States which joined the European Union in 2004 and 2007 are now at the core of European integration. It also shows the very important European credentials of Slovenia. I wish to express to Prime Minister Janša my full support for the next six months for the very important task of being President of the European Council. You, Prime Minister, dear friend, and your country, are symbols of the struggle for freedom, a fundamental value for Europe. And thank you for reminding us of these great celebrations of Schengen. I was very moved to be with you and with others on that border between Slovenia and Italy, and I will not forget the words you used at that moment, reminding us that, about 20 years ago, people were killed there by the Yugoslav Army when they were trying to reach freedom, to reach Italy, to reach the European Union.

It was indeed a very impressive journey that I undertook with Prime Minister Socrates and the President of the European Council, and at the end of December we visited Germany, Poland and the Czech Republic; we were also on the border between Estonia and Finland, Slovakia, Hungary and Austria, and we saw the emotion expressed in the eyes of so many people.

I think it is important to remind ourselves about this, from where we are now. Listening to you today, Prime Minister Janša, could only reinforce my firm belief that this enlargement of 2004-2007, which united Europe in peace and democracy, is indeed one of the greatest achievements of European history, and we should be proud of it.

The Commission will work very closely with the Slovenian Presidency on central issues of its programme, such as the stability of the Western Balkans, Kosovo, and Bosnia in particular, but also enlargement, the European neighbourhood policy, asylum and immigration, cooperation with strategic partners and intercultural dialogue.

Let me concentrate on three issues that are very much linked with our responsibility. I would like to focus on three priorities: the Treaty of Lisbon, the package on energy and climate change, and the renewed Lisbon Strategy.

The year 2007 leaves the European Union in good shape. Progress towards the conclusion of a new Treaty met our expectations. The Union followed the roadmap that was presented by the Commission in May 2006: first the Berlin Declaration, which celebrated the 50th anniversary of the Treaty of Rome and outlined a vision for the future of the Union; then the June European Council, where we agreed – under the German Presidency – on a precise mandate for the IGC; and finally, the signature of the Treaty of Lisbon in December.

The process of reaching agreement showed a remarkable degree of consensus between Member States and European institutions on the way forward.

We have a credible and balanced Treaty, and I believe that it provides strong foundations for the future. We have avoided much of the disunity and disagreements of previous institutional debates. This leaves the Union in good shape to ensure we deliver our political priority for this year. The political priority for this year is the successful ratification of the Lisbon Treaty. I call on all Member States to proceed swiftly and decisively to ensure ratification of this European Treaty.

Next week, the Commission will adopt the climate change and renewable energy package. Our proposals meet the ambition set by all Heads of State and Government in last year’s Spring European Council, who called for precise and legally binding targets.

The Commission is now acting on that mandate. I see with great satisfaction that this is also a priority, both for the Slovenian Presidency of the Council and for Parliament. We will have to work hard to have the package adopted by the end of 2008. Our package will complement the proposals presented last year on the energy internal market. A European energy market will give more options and better prices to European citizens, and it is essential to meet the three central challenges which the European Union faces in energy: competitiveness, sustainability and security of supply.

We knew from the very beginning that transforming Europe into a low-carbon economy is not an easy task. But this is the moment to be serious, responsible and coherent with our commitment. The Commission will follow a balanced approach to efforts asked of the Member States. They start from different places; they have different circumstances; some are more able than others to finance investment. We also need to minimise the costs of adaptation for European industry and to address the challenges faced by energy intensive industries. The Commission is well aware of these realities, as our proposals will show.

But do not expect us to compromise on the European interest, which is to lead global efforts to fight climate change, to ensure energy security and to provide a competitive advantage to our economies. Both our international credibility and the credibility before European citizens depend on the fulfilment of the targets established in March 2007.

Bali was a great success in setting out a roadmap to agreement, but our package next week is a clear demonstration of our willingness to put our money where our mouth is.

The energy and climate change package should be seen as an opportunity for Europe in economic terms. It will encourage innovation and it will increase competitiveness. It is a mistake to set the fight against climate change against the competitiveness of European industries. The Union should lead global efforts to tackle climate change, and European industries should continue to be world leaders. At the same time, we will also create new markets and new jobs and will have the ‘first mover’ advantage in many of those sectors.

It is true that our package aims at a more environment-friendly Europe, but it will also contribute to a more industry-friendly, a more job-friendly and a more consumer-friendly Europe. It will be a win-win initiative.

Three years after the relaunch in 2005, the Lisbon Strategy for growth and jobs is working. It has contributed to a better performance of the European economy, in particular to the creation of 6.5 million new jobs over the last two years.

We expect the creation of five million jobs up to 2009. Structural reforms are also helping economic growth and improving the prospects for European long-term prosperity. These are very encouraging achievements.

As we launch the next Lisbon cycle, we need to take ambitious decisions in the Spring Council on areas such as research, innovation, the business environment, professional skills and the qualification of labour.

The Commission is making proposals to turn the fifth freedom – the free movement of knowledge – into a European reality in order to speed up innovation and make it available to a higher number of European citizens.

We also need a Small Business Act for Europe to foster the growth of the small and medium-sized enterprises. Those small and medium-sized enterprises create nine out of ten new jobs. This is a priority for the Commission in 2008.

Last but not least, Europe needs active labour policies: policies that give people the skills to realise their potential, and policies that allow our citizens to secure their employability. Investing in people is the surest way to guarantee our citizens that they will remain employed in spite of moving from job to job. We need to offer prosperity, not just for some, not even only for the majority, but for all. This is why investing in people and modernising labour markets remains one of the four priority areas for the new Lisbon cycle.

We must promote the entrepreneur spirit of Europeans: the creation of jobs, innovation and competition are keys to European success. Economic forecasts for 2008 and 2009 are already slightly less optimistic, and we should take these signals seriously. We know that the cause of this is some financial instability coming from the other side of the Atlantic.

Yet we should fight negative discourses. Our economic fundamentals are sound and solid. We also know that economic downturn could blunt the readiness to pursue economic and social reforms. It may be a natural reaction, but it would be the wrong lesson to draw from past experience.

Global competition and the prosperity of our citizens require that Europe continue its reform process to be a more competitive economy. This is the only way to keep our model, our European model of social cohesion.

One of the keys to success in 2007 was the Commission’s ability to work well with Parliament and the Council. We would never have had agreement on the Lisbon Treaty or solutions for difficult dossiers like the European Institute of Technology and Galileo without this partnership approach.

The triangular institutional partnership between Parliament, the Slovenian Presidency of the Council and the Commission will be crucial to our success in 2008. With a ratified Treaty, an agreed energy and climate change package, and a delivering Lisbon Strategy of growth and jobs, we will certainly have in 2009 a more confident and a better prepared Europe to face the future.

Finally, let me thank President Pöttering for his congratulations on the 50th anniversary of the first meeting of the European Commission. Indeed, it has been a long journey since 1958 for this institution. The European Commission has been at the centre of the European integration process as a source of dynamism and ambition, as a reference for all those who believe in the European project. Today I am proud to be leading this institution at the beginning of the 21st century as we face new challenges and require new solutions.

The European Commission will remain loyal to Walter Hallstein and all the founding fathers who, 50 years ago, launched this great institution as a central player in our common project. In close cooperation with Parliament and with the Council, we will continue to promote our common goals: a strong Europe, an open Europe, a Europe of freedom, prosperity and solidarity. And we are quite sure that, working hand-in-hand with the Slovenian Presidency and with Prime Minister Janša, we will achieve concrete results for our citizens.

  Der Präsident. − Vielen Dank, Herr Präsident der Kommission! Walter Hallstein hat am 16. Januar 1958 gesagt – ich zitiere, es ist ein kurzer Satz, adressiert an die Mitglieder der Kommission: „Ihre Arbeit wird aber nur Früchte tragen können, wenn sie mit den anderen Organen, besonders dem Ministerrat und der Parlamentarischen Versammlung, gut zusammenarbeitet“. Soweit das Zitat.

Heute sind wir das Europäische Parlament, und was damals galt, 1958, gilt auch im Jahre 2008, und ich habe keinen Zweifel daran: Gemeinsam werden die Europäischen Institutionen, wenn sie zusammenarbeiten, auch erfolgreich sein!

  Joseph Daul, au nom du groupe PPE-DE. – Monsieur le Président, Monsieur le Président en exercice du Conseil européen, Monsieur le Président de la Commission, chers collègues, il est heureux que le souhait du groupe PPE-DE pour une Europe 2008 performante, une Europe capable de répondre aux inquiétudes de ses citoyens, coïncide avec la présidence slovène de l'Union européenne.

La Slovénie, votre cher pays, Janez Janša, est bien un pays de performances. Les indicateurs macroéconomiques et la nature du débat politique le prouvent. Les Slovènes se trouvent dans le peloton de tête de ceux qui nous donnent un fort sentiment d'appartenance à l'Union.

Les Slovènes sont parmi les plus performants quant à la réalisation des objectifs de Lisbonne. Pendant son parcours vers l'adhésion et depuis 2004, la Slovénie a accumulé les succès.

Ce que nous avons fait, ou pas tout à fait fait, en cinquante ans, vous l'avez accompli en dix ans. Mieux encore, vous avez réussi à faire la difficile transition du socialisme à l'économie de marché sans désorganiser votre société.

Une économie privatisée forte, une inflation stable, des salaires en hausse, un taux de chômage relativement faible et surtout une monnaie forte qui vous a permis de passer à l'euro en 2007. Vous avez aussi rejoint l'espace Schengen et vous êtes à présent le tout premier des nouveaux États membres à prendre les rênes de l'Union.

Indéniablement, la présidence slovène marque l'intégration des nouveaux États membres au sein de l'Union européenne. En prenant la responsabilité d'accompagner le processus de ratification du traité de Lisbonne, en dirigeant les travaux des 27 afin de répondre aux défis auxquels doit faire face l'Europe en matière énergétique et climatique de croissance et d'emploi, en poursuivant le processus d'intégration des Balkans occidentaux, en contribuant par vos initiatives à l'Année européenne du dialogue interculturel, qui sera l'occasion de réaffirmer les valeurs d'ouverture, de tolérance et de dialogue qui sont au cœur du projet européen, la présidence slovène montre que les pays qui ont rejoint l'Union depuis 2004 sont familiarisés non seulement avec les affaires institutionnelles de l'Union, mais aussi avec son fonctionnement interne et la manière dont l'Europe fait valoir ses intérêts au niveau international.

Monsieur le Président du Conseil, le groupe du PPE-DE sera à vos côtés pour soutenir la réalisation de vos objectifs prioritaires. Concernant l'avenir de l'Europe, il se joue avec l'entrée en vigueur du traité de Lisbonne. Il faudra donc être performant pour que la ratification se poursuive en vue de disposer de nouveaux outils avant les élections du Parlement européen de 2009. Notre groupe appuiera également vos efforts pour un lancement efficace du nouveau cycle de la stratégie de Lisbonne et pour assurer à l'Europe un avenir à la fois prospère, équitable et respectueux de l'environnement ainsi que pour faire en sorte que notre économie se trouve en bonne position pour tirer parti des possibilités offertes par la mondialisation.

Aussi, pour créer des conditions favorables à la croissance sociale, faire de la connaissance et de l'innovation des moteurs de croissance et trouver les réponses aux enjeux démographiques, à l'approvisionnement énergétique et au changement climatique, l'Europe doit avoir un rôle dominant lors des négociations avec ses partenaires mondiaux sur un système post-Kyoto.

Monsieur le Président du Conseil, concernant les Balkans et les perspectives européennes dans les Balkans occidentaux, nous soutiendrons vos efforts pour favoriser la stabilité et la coopération dans la région, car il y va de la sécurité et de la prospérité de l'ensemble de l'Union.

L'Union et votre présidence doivent jouer leur rôle dans la résolution du statut du Kosovo. Ce rôle de pont entre l'Orient et l'Occident que la Slovénie a souvent tenu dans l'histoire et la géographie de l'Europe est un atout pour l'Union et ses membres. Au carrefour de toutes les influences qui ont marqué l'histoire de notre continent, la Slovénie est un lieu de passage permanent des personnes, des biens et de tous les courants culturels. La Slovénie sera le promoteur idéal du dialogue entre les différentes cultures, croyances et traditions religieuses et spirituelles dans le contexte de l'Année européenne du dialogue interculturel et pluriel.

Messieurs les Présidents, chers collègues, je vous l'ai dit en prenant la parole au nom du groupe PPE-DE, je souhaite une Europe 2008 performante, une Europe des performances, et la présidence de l'Union constitue incontestablement un défi considérable pour un pays comme la Slovénie, particulièrement au regard de ses ressources humaines et de la taille de son administration gouvernementale ainsi que vous l'avez rappelé. Mais, Monsieur le Président, d'autres membres de notre Union –le Luxembourg, l'Autriche – ont maintes fois apporté la preuve que la conviction, la tradition et la performance européennes ne se mesurent pas à la taille des pays.

Bon vent à la Présidence slovène!

(Applaudissements)

  Martin Schulz, im Namen der PSE-Fraktion. – Herr Präsident, meine sehr geehrten Damen und Herren! Ich unterstreiche im Namen meiner Fraktion noch einmal, Herr Ministerpräsident Janša, was ich Ihnen bei zwei Gelegenheiten in Ljubljana gesagt habe: Wir sind als Sozialistische Fraktion des Europäischen Parlaments bereit, Ihre Präsidentschaft mit all unseren Mitteln zu unterstützen. Es ist – und das haben Sie zu Recht gesagt – eine historische Präsidentschaft. Der Vorsitz eines Staates, der – und das darf man nicht geringschätzen – aus der Diktatur der kommunistischen Parteien hervorgegangen ist, mit einem Ministerpräsidenten, der selbst Opfer dieser Diktatur war, ist in der Tat eine Präsidentschaft, die nicht nur der vollen Unterstützung aller Demokratinnen und Demokraten bedarf, sondern die die große Chance hat, die Herzen der Menschen wieder zurückzugewinnen, weil sie zum wiederholten Male für uns hier im Parlament, aber auch für alle in Europa die Chance gibt, zu zeigen, der Wandel ist möglich und auf Dauer siegt immer die Freiheit und siegt auch immer die Demokratie!

Auch Ihr Land ist ein Beweis dafür: Keine Diktatur der Welt wird auf Dauer überleben, das kann 10 Jahre dauern, das kann 30 oder 100 Jahre dauern. Am Ende siegt immer die Demokratie, und das ist ein positives Zeichen.

Ihre wohltuenden Einführungen in ihrer großen Sachlichkeit sollten für das gesamte Jahr 2008 stilbildend sein. Ich weiß nicht, was uns in der zweiten Jahreshälfte erwarten wird, aber wenigstens haben wir heute über Politik geredet, und das ist etwas, was uns sehr freut.

Das ist vielleicht der erste Unterschied zur zweiten Hälfte dieses Jahres, dass wir heute über Politik und nicht über Privates geredet haben. Aber es war schon auffällig, dass wir ein paar Unterschiede festgestellt haben. Ein Unterschied, auf den ich eingehen will ist: Ja, die Erweiterung der Europäischen Union ist nicht abgeschlossen. Ja, die Erweiterung der Europäischen Union ist auf dem Verhandlungsweg. Ja, sie ist auf dem Verhandlungsweg mit Mazedonien, ja, sie ist auf dem Verhandlungsweg mit Kroatien, ja, sie ist auf dem Verhandlungsweg mit der Türkei.

Sie haben sich dazu bekannt, dass Sie mit der Türkei Verhandlungen mit dem Ziel der Mitgliedschaft anstreben wollen. Die Ratspräsidentschaft im zweiten Halbjahr 2008 will das nicht. Was wir aber wollen, ist Klarheit vom Rat. Gibt es jetzt Verhandlungen mit der Türkei mit dem Ziel des Beitritts oder nicht? Das ist einer der entscheidenden Punkte, den Sie in Ihrer Ratspräsidentschaft am besten im Rahmen der Troika zunächst einmal klären.

Der zweite Unterschied ist – auch das haben wir mit großer Aufmerksamkeit gehört –, dass Sie die Institutionen der Europäischen Union für stark genug halten, selbst aus eigener Kraft auch die Nachbarschaftspolitik zu organisieren. Bravo! Das ist eine klare Absage an eigene Institutionen der Mittelmeerunion Ihres präsumtiven Nachfolgers im Amt des Ratsvorsitzenden. Sehr gut, auch da unterstützen wir Sie!

(Beifall)

Wir sehen also, es drohen ein paar Brüche im Rat, aber Sie können sich darauf verlassen, dass zumindest die Sozialdemokratische Fraktion auf Ihrer Seite ist, Herr Janša.

Der Ratspräsident hat über die Öffnung der Schengen-Grenzen gesprochen. Auch das ist ein wichtiger Punkt, und ich danke Ihnen für dieses Bekenntnis zu der großen Chance, die die damit verbundene Freizügigkeit für unsere Bürgerinnen und Bürger bietet. Ich danke Ihnen auch für das klare Bekenntnis – gerade eines Staates wie Slowenien, gerade eines Staates mit der Geschichte Ihres Landes – dass Sie das als eine Chance für die Freiheit Ihrer Menschen begreifen. Denn damit setzen Sie auch ein Signal gegen die extreme Rechte in Europa, die jede dieser Freiheiten mit ihrer Angstrhetorik gegen Europa missbraucht, den Menschen Angst macht vor irgendwelchen unwägbaren Entwicklungen, anstatt Mut zu machen für die Chancen, die die Freiheit für die Menschen mit sich bringt.

(Beifall)

Ich habe eine Bitte an Sie, Herr Kommissionspräsident. In der Bundesrepublik läuft zur Zeit eine große Debatte über eine Betriebsverlagerung der Firma Nokia. Sie haben gerade gesagt, die Kraft der Wirtschaft Europas kommt aus den kleinen und mittleren Unternehmen. Das ist richtig, aber wir haben auch immer noch einen enormen Anteil an industriellen Arbeitsplätzen. Jetzt wird in meinem Lande von immerhin der Wirtschaftsministerin des Landes Nordrhein-Westfalen behauptet, diese Betriebsverlagerung von Nokia von Bochum in Deutschland nach Rumänien würde mit Mitteln der Europäischen Union finanziert. Ich glaube das nicht, aber ich bitte Sie, es zu überprüfen und klarzustellen, dass das nicht so ist, weil auch eine solche Rhetorik, so bitter und schmerzhaft das ist, wenn sie nicht stimmt, nur Wasser auf die Mühlen derer ist, die gegen das europäische Einigungswerk sind. Deshalb ist die Klarstellung hier sehr wichtig.

(Beifall)

Eine letzte Bemerkung an den Präsidenten des Europäischen Parlaments und an den Präsidenten der Kommission. Ja, Walter Hallstein war ein großer Mann. Er hat als einer der Gründerväter der Europäischen Union, als einer der Präsidenten der Kommission einen großen Beitrag dazu geleistet, aber wie weit sich die Epigonen Hallsteins von seinem Gründungswerk schon entfernen, kann man an Ihnen sehen, Herr Präsident, 50 Jahre später. Herr Hallstein war ein glühender Befürworter des Beitritts der Türkei zur Europäischen Gemeinschaft. Sie sind ja da eher skeptisch und ihre gesamten Kolleginnen und Kollegen auch. Insofern, ja, Walter Hallstein war ein großer Europäer!

(Beifall)

  Der Präsident. − Vielen Dank, Kollege Martin Schulz! Die Gebräuche des Hauses ermöglichen es nicht – oder es ist jedenfalls nicht üblich –, dass man auch humorvoll gemeinten Beiträgen von Fraktionsvorsitzenden an den Präsidenten eine angemessene Antwort erteilt. Wenn ich in einer anderen Funktion wäre, wäre es eine Freude gewesen, Ihnen zu antworten, aber ich bedanke mich für die freundliche Kommentierung von Walter Hallstein.

  Graham Watson, on behalf of the ALDE Group. – Mr President, I should like to address some remarks to Prime Minister Janša. President-in-Office, my group comes to you with one simple message: ‘Europe expects’. It expects 2008 to be a year of progress. We expect that progress to start now. And we expect your Presidency to rise to the challenge.

I have no doubts you will. Was it not a feisty Slovene who, raising his fist against a mighty empire, first declared: ‘All roads do not lead to Rome!’? Well, neither do they lead to Paris, and this is not the start of the French Presidency. It is an historic first for the countries which entered our Union in 2004.

President-in-Office, your country may be small in size but we know that it is mighty in spirit, and we know too that Europe’s Davids often make better presidencies than its Goliaths. True to form, your Presidency’s programme combines quiet ambition and a consensual style, which have the potential to unite our continent. Such unity will be vital to the early ratification of the Lisbon Treaty and to mustering support for an interinstitutional agreement on how to govern Europe under that new Treaty.

On interinstitutional cooperation, we would welcome much dialogue with you and a greater presence of your Government in this Chamber. We regret that your seat was empty yesterday when we heard from the first guest in our Year of Intercultural Dialogue.

Your programme speaks of the importance of internal dynamism – and that, Mr Schulz, is the way to create jobs and to maintain jobs in this continent: internal dynamism. We rely on you, President-in-Office, to push forward the single market in energy, in telecoms, in health-care services. The European Union has a hard enough time convincing its citizens that it adds value to their daily lives, so, in a clear-cut case for faster medical care, for lower bills, for greater consumer choice, we would be mad to push proposals for patients’ rights off the table just because they are controversial.

In other areas, you will have to flex your muscles a great deal more – particularly with your presidential counterparts who have a vested interest in promoting nuclear energy as the panacea of climate change. Solidarity and burden-sharing are the key to success in cutting emissions and meeting renewable energy targets. In 2008, our Union must show, as President Barroso said, that it can turn fine words about combating climate change into action.

Progress in the Western Balkans is rightly one of your priorities and your experience and understanding of the area will be a bonus to our Union. Nonetheless, I suspect that maintaining, as you do, that the situation in Bosnia-Herzegovina is worse than that in Kosovo does not reflect majority opinion in the Union. Nor am I sure it is a good way to motivate the people of Bosnia-Herzegovina. If it is designed to appease Serbia, it will not work. Sweetening the pill of Kosovo’s independence with a Stabilisation and Association Agreement may be a way forward. But, while Mr Đelić readies his pen to come to Brussels, my group reiterates – in the strongest possible terms – that there can be no Stabilisation and Association Agreement without Serbia’s full cooperation with the ICTY.

(Applause)

Serge Brammertz, the new Chief Prosecutor, has yet to see fresh evidence of cooperation. None of us, President-in-Office, wish to see Serbia remain on Europe’s sidelines, and your Presidency’s courteous and constructive attitude may well bring it in from the cold and deliver Ratko Mladić.

But in the mean time, as you say in Slovenia, ‘pray for a good harvest, but keep on hoeing’.

(Applause)

  Brian Crowley, thar ceann an Ghrúpa UEN. – A Uachtaráin, tá Rialtas na Slóivéine ag glacadh le cúram Uachtaránacht an Aontais Eorpaigh in am seo an iliomad dúshlán. Tá tíortha na hEorpa ag tabhairt aghaidh ar dhaingniú an Chonartha, tá ceantar na mBalcán faoi spotsholas, is gá teacht ar shocrú faoi phacáiste fuinnimh ar leibhéal an Aontais agus tá spreagadh nua ann réiteach a fháil ar an gcoimhlint idir an Phalaistín agus Iosrael.

As has rightly been commented on by colleagues already, the list of what Europe needs to be doing is endless. The range of topics and decisions and the areas of interest and of conflict that have to be dealt with are enormous.

Rather than give lectures to you on what you fail to do or on what others may fail to do in the future, I shall focus briefly on three areas.

Firstly, the Reform Treaty, the Lisbon Treaty: its ratification is essential for the onward development of the European Union.

Secondly, with regard to future enlargements: we must ensure that candidate countries feel they have an opportunity and a chance to become members of the European Union in the near future.

Thirdly and, in my opinion, most importantly, Kosovo and what is happening there, and a peaceful transition from its present status to whatever future status may emerge. We have already seen tremendous success in Kosovo where joint police forces from both ethnic groups are patrolling jointly in each other’s areas, where there is no longer that idea of a single police force for a single people, but a joint police force for all the people of Kosovo.

Your experience, Mr Prime Minister, as a rebel in one sense, as an intellectual but, most importantly of all, as a democrat and as the voice of reason that could lead your country from the dark ages of Communism into the bright lights – sometimes dimmed because of energy crises – and future of the European Union, that kind of image and that kind of imagery is what is most important to the people of Bosnia, Serbia, Kosovo and, indeed, Turkey.

I look forward to working with you and with your Government. Despite the fact that you may be small as a country, not only are you big in spirit but there is also great quality there. As has already been proven by your own starting of this process, you are not afraid to stand up to the ‘big boys’ when they try to bully you around the place. But, most importantly of all, what you bring is the moral certainty of where you have come from.

What the European Union needs today is new heroes – heroes who know what it is like not to have freedom; heroes who know what it is like not to have the freedom of speech, liberty and democracy. That is the best light that we can shine in the dark corners of the European continent today.

  Monica Frassoni, a nome del gruppo Verts/ALE. – Signor presidente, onorevoli colleghi, signor Presidente del Consiglio, noi siamo abbastanza sentimentali per quanto riguarda l'Europa e al valore che questa ha avuto come elemento di pace e democrazia e per quello che potrebbe avere nel rafforzamento della libertà e del benessere delle persone e nel rappresentare un polo di innovazione e coerenza nel governo delle sfide ambientali globali.

Quindi siamo sinceramente contenti di accoglierla qui oggi e ci dispiace un po' che questa esperienza potrebbe rimanere in qualche modo unica, perché fra le riforme del trattato di Lisbona come lei sa c'è anche l'elezione del Presidente del Consiglio europeo e questa cosa ci preoccupa, anche perché tra i candidati che sono stati nominati ce ne sono alcuni che non mi pare porterebbero molto avanti la causa dell'Europa.

Comunque detto questo, io vorrei toccare alcuni punti specifici che sono particolarmente rilevanti per i Verdi/Alleanza libera europea. Durante la sua Presidenza, e questo fatto l'ha anche citato il Presidente della Commissione, verrà presentato il cosiddetto pacchetto energia: la concretizzazione degli impegni presi da tutti l'anno scorso e sui quali sappiamo esistere un fuggi fuggi generale ed essere già in atto manovre e pressioni per diminuirne il valore e l'impatto. Noi crediamo che la sua Presidenza avrà come ruolo fondamentale quella di resistere a queste pressioni dei grandi e dei piccoli per limitare e indebolire l'impatto di queste normative.

Noi continueremo anche la nostra battaglia sul merito, sul quale credo che saremo in disaccordo. Secondo noi una low carbon economy – anche al Presidente della Commissione mi sto rivolgendo – non è un'economia nucleare; finanziare e perdere tempo per un nuovo nucleare che ancora non esiste o per delle tecniche costose di incerta applicazione come il sequestro e lo stoccaggio di carbonio sono in realtà in diretta competizione con le vere energie rinnovabili che devono essere spinte e finanziate: il sole e il vento e con il più promettente cantiere per l'innovazione e l'occupazione che è rappresentato dal risparmio energetico.

Un'altra importante questione durante la sua Presidenza sarà quella del coordinamento fra lo sviluppo territoriale ed urbano, che avranno veramente un valore importante in vista del vertice di primavera e che fanno riferimento al follow-up della carta di Leipzig: la difesa della qualità delle nostre città e il rafforzamento della coesione territoriale sono forse degli elementi meno di moda che altri, ma noi li riteniamo assolutamente cruciali per la battaglia contro i cambiamenti climatici.

Nella sua Presidenza si concluderà probabilmente anche la legislazione sulla questione dei rifiuti. Noi siamo molto preoccupati, non soltanto da quello che succede nel mio paese, a Napoli, ma anche perché ci sembra che il lip service prestato alla gerarchia, che fa della prevenzione, del riuso e del riutilizzo la priorità, è in realtà smentita dal testo di questa normativa che mette ancora una volta sugli altari gli inceneritori, che secondo noi non sono sicuramente l'unico modo per risolvere il problema dei rifiuti.

Due importanti temi in materia di commercio e la questione della protezione dei dati, presidente, sulla quale vorrei veramente vedere se la sua Presidenza sarà veramente amica di questa istituzione oppure no. Lei dovrà scontrarsi duramente con alcuni dei suoi colleghi sulla questione del parere conforme del Parlamento europeo sugli accordi di partenariato economico con i paesi ACP, che dopo i forti contrasti con i paesi africani emersi a Lisbona ci sembra più che mai indispensabile. Poi la libertà di accesso ai documenti di negoziato per gli accordi di partenariato e cooperazione con paesi come la Cina. Pensi un po', il Parlamento europeo non ha ancora ricevuto assolutamente niente che ci dica come stanno andando questi negoziati. Tutto si fa nel massimo segreto! Noi crediamo che invece su questo ci debba essere un dibattito aperto e questo Parlamento debba almeno essere informato su quello che succede.

Infine, Presidente, sulla questione della protezione dai dati. Noi sappiamo che il Consiglio pensa di prendere una decisione ancora nel suo semestre di Presidenza, ma noi le chiediamo un atto di coraggio, e cioè quello di chiedere di posporre l'applicazione di questa decisione quadro a dopo l'entrata in vigore del trattato di Lisbona, perché questo permetterebbe al Parlamento di entrare direttamente nella riforma e la mia collega gliene parlerà più tardi ancora una volta, Presidente faccia durante la sua Presidenza la prima conferenza nazionale sui Rom. Questo sarebbe un contributo importante per il dialogo interculturale.

  Francis Wurtz, au nom du groupe GUE/NGL. – Monsieur le Président, Monsieur le Président du Conseil européen, Monsieur le Président de la Commission, pour cette première présidence d'un nouveau pays membre, la Slovénie hérite de ses prédécesseurs d'un certain nombre de dossiers plutôt ingrats. Ainsi, concernant la ratification du traité de Lisbonne, êtes-vous tenus de vous assurer qu'aucun État, hormis l'Irlande, ne donne le mauvais exemple en organisant un référendum, y compris dans les pays où des engagements fermes avaient été pris dans ce sens. C'est en quelque sorte entrer à reculons dans l'ère des rapprochements entre les citoyens et les institutions de l'Union. Franchement, vous méritiez de servir une plus noble ambition.

Sur le plan social, la Présidence aura tout d'abord la lourde tâche de débloquer deux projets de directive emblématiques, d'une part sur le temps de travail et le tristement fameux opt-out, de l'autre, sur le travail intérimaire et l'égalité de traitement des salariés. Elle n'échappera pas non plus à un débat de fond sur les suites à donner aux récents arrêts de la Cour dans les affaires Laval/Vaxholm et Viking Line, qui légitiment le dumping social. Mon groupe a d'ailleurs demandé l'inscription d'un débat sur cette question à l'ordre du jour d'une prochaine session du Parlement. En effet, toute la problématique de la directive Bolkestein et des dispositions du traité sur lesquelles elle est fondée est ainsi relancée. En pleine ratification d'un nouveau texte reprenant l'intégralité de ces dispositions, cela fait plutôt désordre.

Enfin, toujours sur le plan social, l'Europe est confrontée à l'exigence croissante d'une augmentation des salaires. En effet, leur part dans la valeur ajoutée recule depuis des décennies. Elle n'a même jamais été aussi faible, souligne la presse économique elle-même. Or, la Banque centrale européenne vient de menacer de remonter les taux si cette exigence pourtant si légitime était satisfaite et ce, reconnaissent les experts, bien que les profits n'aient jamais été aussi élevés. Si nous ne mettons pas cette question à l'ordre du jour, elle s'y imposera d'elle-même sous peu. Je rappelle que le document commun aux présidences allemande, portugaise et slovène souligne à son point 68 que ces présidents, je cite, "s'efforceront en priorité de renforcer le modèle social européen qui fait partie intégrante de la stratégie de Lisbonne". Comme dit l'adage: la preuve du pudding, c'est qu'on le mange!

Un mot également à propos d'un autre sujet sensible, celui des migrants en situation irrégulière. À son stade actuel, le projet de directive sur leur retour mérite le qualificatif de directive de la honte que lui ont donné les organisations de défense des droits humains. Son adoption en l'état éclairerait d'un jour cruel les belles intentions affichées par l'Union dans le cadre du dialogue interculturel.

Je voudrais, en conclusion, évoquer le problème du Kosovo. Avant toute décision, ne serait-il pas justifié d'avoir quelques éclairages sur une triple question? D'abord, comment expliquer que deux milliards d'euros d'aide de la communauté internationale y aient abouti en l'espace de sept ans à l'inexistence d'un développement économique, à une pauvreté endémique, à un chômage d'un habitant sur deux, à la prolifération de la corruption et des réseaux mafieux? Ensuite, comment expliquer que dix-sept mille soldats de l'OTAN se soient montrés incapables d'empêcher la destruction de dizaines d'édifices orthodoxes, l'enlèvement ou l'assassinat de centaines de citoyens kosovars de communautés minoritaires et l'exil forcé de milliers d'autres? Enfin, en quoi la proclamation unilatérale de l'indépendance du Kosovo et le remplacement de la MINUK par l'Union européenne résoudront-ils ces problèmes vitaux tout en assurant la stabilité des Balkans? Je serais curieux d'entendre votre réponse.

  Jens-Peter Bonde, on behalf of the IND/DEM Group. – Mr President, I should like to thank the President-in-Office for the nice visit we had to Slovenia before Christmas. President-in-Office, I hope you will lead the European Council better than you led the meeting group leaders had with you: you took most of the speaking time yourself and you said nothing we did not know in advance; you did not allow your ministers, whom I would expect to know their subjects, to answer most of our questions; and you did not send the answers in writing afterwards. A parliament also contains an opposition with certain rights.

Yesterday I received a petition from 571 Slovenian journalists criticising you for not respecting their press freedom. Will you allow an independent investigation?

Last week you were reported to have asked Portugal to cancel the possible referendum supported by most Portuguese voters. May I remind you of the existing Nice Treaty, which requires you to take all decisions as close to citizens as possible? To cancel a referendum is a violation of this article. Member States can be criticised but not punished, because ratification is still a national competence. The behaviour of a presidency and the European Commission is a Community affair. You have to respect the national ratification procedures. If you say something, you should remind Member States of the joint legal obligation to legislate as close to the citizens as possible.

You violate the Treaty, and so does the European Commission when it does not behave as guardian of this Treaty article. You are part of a political agreement among prime ministers to avoid a referendum. This agreement is a violation of the Treaty. The Commission should have protested it instead of supporting the attempt to avoid the peoples of Europe. Read Article 1 of the Treaty on European Union once more: ‘Decisions are taken as openly as possible and as closely as possible to the citizen’. What a wonderful sentence that would be, if it were implemented!

The Lisbon Treaty was decided in as closed a way as possible and as far away as possible from the voters. Now it seems that only Ireland can save our European democracy. But the Council could at least publish a consolidated version of the Lisbon Treaty, so that you would be able to read what you have signed. On 17 December 2007, Hungary signed a text it had not even received! This is not a way to decide close to the citizens or the Members of Parliament.

  Der Präsident. − Herr Kollege Bonde! Wir haben an Sie als Vorsitzenden Ihrer Fraktion die Erwartung, dass Ihre Kolleginnen und Kollegen sich hier im Haus parlamentarisch verhalten. Stellen Sie sich auch selber Forderungen und richten Sie sie nicht nur an andere!

(Beifall)

  Andreas Mölzer (NI). – Herr Präsident, Herr Ratspräsident, Herr Kommissionspräsident! Als ein Abgeordneter aus einem unmittelbaren Nachbarland Sloweniens, aus Kärnten, ist es für mich beeindruckend und eine Freude, dass nunmehr eine Nation, die noch vor 20 Jahren unter dem Joch des Kommunismus gestöhnt hat, für ein halbes Jahr in der Europäischen Union federführend ist. Das ist für mich ein Beweis, dass der Weg der europäischen Integration aus den Katastrophen des 20. Jahrhunderts hin zu Freiheit und Einheit an sich ein richtiger ist.

Wenn ich höre, dass das Ziel Sloweniens in dieser Ratspräsidentschaft in erster Linie auch darin besteht, alle Staaten des ehemaligen Jugoslawien an die Europäische Union heranzuführen, so glaube ich, dass das richtig ist und dass es wichtig ist, um diesen europäischen Integrationsprozess sozusagen territorial abzurunden. Ich glaube, dass dies auch wesentlich wichtiger ist als etwa die Beitrittsverhandlungen mit einem Land wie der Türkei, dessen primäres Territorium sich in Asien, in Anatolien befindet.

Ich glaube, dass dieser Prozess der Heranführung der ehemaligen Staaten Jugoslawiens an die EU in erster Linie auf eine Art und Weise erfolgen müsste, die es den Europäern ermöglicht, ohne den Einfluss außereuropäischer Mächte, etwa der USA und Russlands, zu agieren. Ich hoffe, dass Slowenien in der Lage ist, zuallererst die kroatischen Wünsche auf eine EU-Mitgliedschaft zu berücksichtigen, und dass Konflikte wie etwa jener um die Fischereizone zwischen Kroaten und Slowenen hier kein Hinderungsgrund sein können. Denn von den ehemaligen Territorien Jugoslawiens ist Kroatien neben Slowenien zweifellos das am stärksten europareife Land und ein demokratisch reifes, mitteleuropäisches Land.

In der Frage des Kosovo, die zweifellos die Ratspräsidentschaft Sloweniens am stärksten belasten wird, ist es doch so, dass wir einerseits das Selbstbestimmungsrecht der Völker, das Recht der Mehrheit der albanischen Kosovaren berücksichtigen müssen, andererseits aber auch die historischen Rechte der Serben ins Auge fassen müssen. Es darf nicht sein, dass mit dem Kosovo so etwas wie ein US-Satellitenstaat entsteht, und Serbien darf auf der anderen Seite nicht in die Arme Moskaus, in die Arme des Kreml getrieben werden. Die Selbständigkeit des Kosovo sollte nicht zu einem Präzedenzfall für das türkische Nord-Zypern werden. Das Ziel sollte sein: Stabilität am Balkan und die territoriale Abrundung der europäischen Integration.

Lassen Sie mich noch in aller Kürze auf ein bilaterales Problem zwischen Slowenien und Österreich zu sprechen kommen: die Frage der topografischen Aufschriften in Kärnten. Ich hoffe, dass die österreichische Bundesregierung bald eine faire Lösung finden wird, die für die an sich hervorragend geschützte slowenische Minderheit in Österreich zufriedenstellend ist. Umgekehrt hoffe ich, dass auch Slowenien in Sachen der deutschsprachigen österreichischen Restminderheit in Slowenien eine vernünftige Lösung findet und diese als autochthone Minderheit anerkennt und dass das österreichisch-slowenische Kulturabkommen in diesem Sinne mit Inhalt gefüllt werden kann.

  Mihael Brejc (PPE-DE). – Spoštovani, program slovenskega predsedovanja vsebuje vse pomembne in aktualne teme tega časa in je dobra osnova za delo v tem polletju. Dve minuti mi omogočata, da se omejim le na eno od področij, to so državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in tu pričakujem, da bo slovensko predsedstvo namenilo ustrezno pozornost spremljanju delovanja informacijskega sistema „SIS 1 for all” in pospešilo implementacijo „SIS 2”.

Oblikovanju skupne azilne in migracijske politike, ki mora temeljiti na tesnem sodelovanju z državami tranzita in izvora. Trenutno obstaja 27 različnih režimov in pristopov k reševanju te problematike in seveda si ne delamo utvar, da bi bilo mogoče tako zapleteno vprašanje urediti v tako kratkem času, vendar pa se je treba lotiti te težavne naloge.

Tretje področje je sodelovanje s Frontexom, kjer naj slovensko predsedstvo na osnovi analize poročila Komisije pripravi smernice za prihodnje delovanje te agencije. Četrto področje zadeva nujno harmonizacijo evropske vizumske politike in oblikovanje pravnih podlag za začetek delovanja evropskega vizumskega informacijskega sistema.

Rdeča nit vseh dosedanjih predsedovanj je boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Podpiram predlagane ukrepe in predlagam, da se končno začnemo ukvarjati tudi z vzroki terorizma.

Slovenija je ena najuspešnejših članic Evropske unije na področju e-uprave in tudi odstranjevanja administrativnih ovir, zato pričakujem, da bo na vsakem od področij predsedovanja drugim članicam ponudila dobre prakse iz slovenskega okolja. Nadejam se tudi dobrega sodelovanja slovenskega predsedstva s Parlamentom in Komisijo in sem prepričan, da bo tudi po slovenskem predsedovanju mogoče reči, da je Evropska unija stopila še en korak naprej.

  Borut Pahor (PSE). – Ponosen sem, da danes predsednik slovenske vlade govori Evropskemu parlamentu kot predsedujoči Evropskega sveta. To ne govori samo o dramatičnih spremembah, ki smo jim bili priča, kot je rekel predsednik vlade, v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih, ampak govori o skoraj nepredstavljivih spremembah, ki smo jim bili priče v sami Evropi, v tem zgoščenem času zgodovine.

Podpredsednica Evropske komisije je v Ljubljani lepo rekla, da pomeni začetek predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu konec ločnice med starimi in novimi članicami Evropske unije.

Jaz bi rad nadgradil to lepo misel in bi rekel naslednje: do nedavnega smo lahko v glavnem poslušali, kaj kandidatke in potem nove članice Evropske unije pričakujejo od Evropske unije. Danes ima Evropa vso pravico vprašati predsednika slovenske vlade in Slovenijo kot predsedujočo državo, kaj lahko Evropa pričakuje od Slovenije. Mislim, da gre za nek izjemen zgodovinski dogodek, ki ima svoje simbolne in stvarne konsekvence.

Po mojem osebnem prepričanju lahko pričakuje največ, kar lahko Slovenija da. Po mojem mnenju je Slovenija dobro pripravljena in je povsem osredotočena na svojo mednarodno vlogo in vlogo predsedujoče v Evropskem svetu.

Rad bi se zahvalil kolegu Schulzu za podporo naše skupine slovenskemu predsedstvu in tudi jaz kot predsednik največje opozicijske stranke v Sloveniji - Socialnih demokratov - bi rad tukaj temu visokemu domu zagotovil, da v luči parlamentarnih volitev, ki bodo sledile takoj koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, evropske politike predsedovanja slovenske vlade Evropski uniji ne bom izkoriščal za to, da bi to postala tarča ali žrtev naših skupnih naporov za to, da Slovenija uspe v svoji pomembni mednarodni nalogi. Uspeh predsednika vlade bo uspeh predsednika slovenske vlade, vse Slovenije in tudi moj uspeh.

Prepričan sem, da bomo po koncu predsedovanja Slovenije lahko ugotovili, kot je nekdo rekel, da ni majhnih in velikih članic Evropske unije, da so samo tiste, ki so malo manj ali pa malo boj uspešne pri predsedovanju Evropske unije. Jaz si želim, da bi ob kančku sreče predsedniku vlade in slovenski vladi uspelo, da bi sodila med tiste, ki so bili bolj uspešni.

  Jelko Kacin (ALDE). – Gospod predsednik, vaš današnji prihod in nagovor je začetek zadnje faze polne integracije Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija je prva država, ki ji je omogočeno predsedovanje, in enajst novih članic bo sledilo. To je velika prednost za Slovenijo in tudi za Evropo in zato vam želim obilo uspeha pri tem predsedovanju.

Ampak predsedovanje je naporna naloga in zato bi vas rad vprašal tudi o krivicah, ki se dogajajo v Evropski uniji. To vprašanje ne gre samo vam, gre tudi predsedniku Parlamenta, gre tudi predsedniku Evropske komisije. Leta 2004 je v Evropsko unijo vstopilo deset držav. Pravzaprav le devet in pol. Ciper je vstopil samo s svojo polovico. Dve leti kasneje smo napovedali prihod Romunije in Bolgarije in spet smo pozabili na severni del Cipra. In potem ko sta Romunija in Bolgarija prišli, spet nismo nič rekli o Cipru.

Vi, gospod predsednik, ste danes govorili o zahodnem Balkanu, govorili ste o Ukrajini, o Moldaviji, o Kavkazu, o severni Afriki, ampak z eno besedo niste omenili vprašanja Severnega Cipra. Kot da so spregledani, kot da so izbrisani. To ni dobro. Prav je, da ste v Ljubljani začeli medkulturni in medreligiozni dialog. In pravo področje, kjer lahko res dosežemo velik uspeh, bi bil prav Ciper. V Cipru je potreben medkulturni, medreligiozni dialog, zato da bi teh 200 000 ljudi, ki niso ničesar krivi, imelo priložnost, da postanejo člani Evropske unije. Tudi zato, ker je Ciper ravno zdaj sprejel evro kot novo valuto. Na severu imajo še vedno liro.

In za konec, gospod predsednik. Vesel bi bil, ko ste govorili o vaši krivici, o tem, da so vam sodili v tujem jeziku, če bi povedali, da so vam sodili v srbsko-hrvaškem, v srbskem jeziku. Kdo v tej dvorani bi lahko pomotoma mislil, da so vam sodili v ruščini. Še enkrat vam želim poln uspeh pri vašem predsedovanju.

  Adam Bielan (UEN). – Panie Przewodniczący! Chciałbym przede wszystkim pogratulować panu premierowi Janše objęcia przewodnictwa we Wspólnocie. To historyczna chwila w historii integracji europejskiej, po raz pierwszy prezydencję obejmuje bowiem nowy kraj członkowski.

Słowenia to kraj wielokrotnie doświadczany przez zachodzące na naszym kontynencie zmiany granic. Jest więc dobrym przykładem pojednania Europy nie tylko pod względem gospodarczym, ale również geopolitycznym.

Dlatego wierzę, że nadchodzące półrocze będzie korzystne dla stabilizacji sytuacji w regionie Bałkanów Zachodnich. Wyrażam nadzieję, że polityka sąsiedztwa i rozszerzenie Unii będą traktowane priorytetowo w tym czasie. Liczę na to, że również aspiracje naszego wschodniego sąsiada, Ukrainy, znajdą teraz lepsze zrozumienie.

Cieszę się, że polityka energetyczna będzie także jednym z priorytetów Słowenii. Wiemy doskonale, że nie będzie bezpiecznej Europy, jeśli nie zapewnimy sobie bezpieczeństwa energetycznego. Unia Europejska nie może być w przyszłości szantażowana w tej sprawie przez kogokolwiek i jestem przekonany, że Słowenia, kraj, który przez ponad 40 lat dźwigał brzemię komunizmu, rozumie to doskonale.

  Elly de Groen-Kouwenhoven (Verts/ALE). – Mr President, my congratulations to Slovenia, and welcome to Prime Minister Janša: only four years a member of the EU and already the European Presidency. It means work and responsibility, but it is also a proof of confidence in your young state, President-in-Office.

What worries and disappoints me – us, I should say – is that an impressive number of MEPs from very different countries and groups have still not received a clear answer to their repeated request as to whether Slovenia is going to host the first annual Roma conference. A big thing, but also a huge challenge – and you are not alone. The European Commission has offered financial support. Moral support comes from the European Council which, in the Conclusions under point 50, underlines that the EU should appear with concrete steps on Roma issues.

Logistical support comes from the European Roma community, who expressed willingness to cooperate closely wherever they can. Political support comes from many MEPs from different groups in this House who are aware of Europe’s forgotten nation, the Roma, many of them still victims of the latest Balkan wars, living as refugees spread all over Europe.

Slovenia had a narrow escape, but it deeply experienced lack of freedom and safety itself. I hope that Slovenia will take it as an honour to host the first annual Roma conference. It knows it has many supporters – and maybe, I should say, fans.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). – Mr President, I too would like to wish the Slovenian Presidency well. Today is indeed a historic day. I do not doubt for a moment Slovenia’s capacity as a small Member State to preside over a successful presidency.

I hope, President-in-Office, that you are really serious when you say that you wish to see a Europe that really cares and a Europe that puts the citizen at the centre. I have to say to you that, if we were serious about making that more than rhetoric – making that reality – it would in fact require a radical step change in our approach and in the content of our policy in this institution and across the institutions of the European Union.

I share the concerns of a previous speaker at the fact that referendums will not be held in Member States on the issue of the Lisbon Treaty. I come from a jurisdiction in which there will be a referendum and the people will have an opportunity to assess, in a real-life way, how they reckon this project is advancing and developing.

President-in-Office, in Ireland you caused something of a stir: you were reported in the media as saying that it is important not to launch some discussions that might cause problems in our country. This indicates to us that you propose postponing controversial or difficult issues. We would like to know what those issues are.

If we are serious about democracy in the Union, if we are serious about a Union that cares, we certainly have to ensure that full information on policy initiatives and direction are given to the people.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – Panie Premierze! Powiedział Pan niedawno, że Unię Europejską łączy nie tylko wspólna gospodarka i polityka, ale także wartości wspólnej pamięci, kultury i twórczości. Zgadzam się.

Pozdrawiam Pana, Panie Premierze, z kraju Adama Mickiewicza, z Polski. Ten prorok, jak mówią o nim Francuzi, pytał kiedyś: Słowianie, co przynosicie nowego? Z czym przybywacie na widownię świata? Tłumaczył, że duch chrześcijański przenika szczególnie niektóre ludy europejskie, a wszelki postęp chrześcijański mieści w sobie i postęp narodów. Europę - tę matkę narodów - łączy kultura chrześcijaństwa na jej zachodzie i wschodzie. Tu, w tym Parlamencie, francuski prezydent Valery Giscard D’Estaing powiedział mi niedawno, że zawsze był za włączeniem odniesienia do chrześcijańskiego Boga do konstytucji Europy.

Panie Premierze! Ma Pan rację, że Europejski Rok Dialogu Międzykulturowego jest okazją dla Europy, aby wzmocniła się przez kulturę. Jean Monnet spoczywający w świeckim panteonie w Paryżu mówił, że gdyby zaczynał raz jeszcze to rozpocząłby od kultury. Kultura chrześcijańska i religia, mówił profesor Tadeusz Zieliński pochowany w Schöndorf koło Monachium, wyraża się w tęsknocie człowieka. Niech więc Słowenia, ten niewielki kraj Unii Europejskiej, wyraża ową tęsknotę poprzez swoje działania na rzecz kultury chrześcijańskiej w Europie. W tym właśnie leży wielkość pańskiego kraju w Unii Europejskiej, w tym leży wielkość naszych słowiańskich krajów Unii Europejskiej.

(Przewodniczący odbiera głos występującemu posłowi)

  Jana Bobošíková (NI). – Dámy a pánové, vítám, že se slovinské předsednictví chce zabývat hrozbami klimatických změn a bezpečnou a udržitelnou energetickou politikou. Myslím, že je nejvyšší čas sundat populistické zelené brýle a zbavit se neopodstatněného strachu z jaderných reaktorů. Máme šanci přestat občanům konečně tahat peníze z kapes nemravným obchodem s emisními povolenkami, které nejsou ničím jiným než odpustkem pro největší znečišťovatele. Máme šanci odhodit nesmyslné daně z palivových článků a technická pseudořešení, jejichž náklady vysoce převyšují jejich přínos.

Dámy a pánové, podle doložených vědeckých závěrů právě jaderná energie neprodukuje CO2 a minimalizuje zhoršování klimatických změn. Zároveň je nejlevnější nízkouhlíkovou technologií, je spolehlivá a bezpečná. Jádro navíc snižuje závislost zemí na dodávkách paliv z nestabilních teritorií. Jsem přesvědčena, že pokud chceme jednat v zájmu občanů Unie a čelit klimatickým změnám, měli bychom investovat do výzkumu, vývoje a osvěty právě v oblasti jaderné energetiky.

  Werner Langen (PPE-DE). – Herr Präsident! Ich möchte der slowenischen Ratspräsidentschaft zu ihrem umfangreichen Programm, zu der Schlussphase des Programms der drei Ratspräsidentschaften, aber auch zur erfolgreichen Entwicklung des eigenen Landes gratulieren.

Sie gehören zu Schengen, Sie gehören zum Euro-Raum, und es ist wirklich eine historische Ratspräsidentschaft, bei der ich die Bitte habe, dass Sie es nicht so machen wie alle anderen vor Ihnen, indem Sie ein Programm präsentieren, das man in einem halben Jahr selbst als großes Land nicht erfüllen kann. Und Sie als kleineres Land haben die Solidarität der Großen, auch des Europäischen Parlaments, aber meine Bitte: Übernehmen Sie sich nicht! Die Reform der UNO wird sicher in diesem halben Jahr unter slowenischer Ratspräsidentschaft nicht möglich sein.

Es gibt ganz dringende Probleme, die anstehen, Sie haben einige genannt. Das Schwierigste wird die Kosovo-Frage sein. Auch dort sind Sie in einer besonders schwierigen Lage. Ein anderes ist die Weiterentwicklung des Energiebinnenmarktes, das Abkommen mit Russland – das sind Prioritäten, denen Sie sich wirklich widmen können. Und wenn es gelingt, die Ratifizierung des Lissabon-Vertrags voranzubringen, dann können Sie am Ende dieser halbjährigen Präsidentschaft sagen: Jawohl, wir haben es als erstes Land aus dem früheren kommunistischen Bereich geschafft, als Vorbild bei Wohlstand, Freiheit und Frieden diese Ratspräsidentschaft positiv zu gestalten.

Zum Schluss eine kleine Anmerkung zum Kollegen Schulz, der nicht mehr da ist: Er hat hier von der sozialistischen Fraktion gesprochen – in Deutschland verschweigt er das –, aber wir wissen, er hat es getan. Am Ende hat er gegen Rechtsradikalismus gemahnt, als ob der Kommunismus ein rechtsradikales System gewesen wäre! Wenn ich ihn richtig zitiere, dann hat er Ihnen noch die Aufgabe übertragen, die Türkei nach vorne zu bringen. Wir beanstanden ja schon bei der Kommission, dass sie Kroatien und die Türkei gleichwertig behandelt. Lassen Sie sich darauf nicht ein! Überlassen Sie das den großen Staaten, die es bisher nicht lösen konnten. Wenn Sie sich auf den Westbalkan konzentrieren, dann tun Sie viel Gutes für Europa, und Sie werden dabei möglicherweise mehr Erfolg haben als dabei, die Probleme der Türkei zu lösen!

  Hannes Swoboda (PSE). – Herr Präsident! Herr Ministerpräsident, lassen Sie sich nicht reduzieren auf Ihre Rolle im Balkan! Bleiben Sie eine europäische Präsidentschaft! Dennoch will ich mit dem Kleinen anfangen, und ich hoffe, dass auch mein Land Österreich eine guten Beitrag zu Ihrer Präsidentschaft leistet, indem es die noch offenen Probleme, was die slowenische Minderheit in Österreich betrifft, löst, und dass die slowenische Minderheit jetzt endlich zu ihrem guten Recht kommt.

Als Berichterstatter für Kroatien hoffe ich, dass Kroatien während Ihrer Präsidentschaft große Fortschritte machen kann. Dazu müssen Sie etwas beitragen, und dazu muss Kroatien etwas beitragen. Von Ihnen erwarte ich, dass Sie auch unter Ihrer Präsidentschaft das Abkommen, das Sie mit Premierminister Sanader geschlossen haben, umsetzen und dass es dann zu einer Lösung der strittigen Grenzfragen durch eine Beurteilung durch Dritte kommt. Von Kroatien erwarte ich verstärkte Anstrengungen und, was die ökologische Fischereizone betrifft, erwarte ich das Einhalten des Versprechens, diese Zone nicht auf Kroatien und Italien auszudehnen und anzuwenden.

Das größte Problem ist sicherlich das Kosovo-Problem, und ich bin der Meinung, dass Sie den richtigen Weg gehen. Sie gehen mit Bedacht, Sie gehen ruhig vor, aber zielgerichtet. Das ist die Lösung, die wir im Kosovo anstreben müssen, denn ein Zusammenleben des Kosovo innerhalb Serbiens – seien wir ehrlich – ist nicht möglich und nicht sinnvoll, weder für den Kosovo noch für Serbien. Das heißt aber nicht, dass wir die Bedenken Serbiens nicht teilen und nicht verstehen können, dass Serbien hier große Probleme hat. Aber eines muss man auch ganz klar an die Adresse Serbiens sagen, insbesondere an Premierminister Koštunica: Wir glauben, dass die Zukunft Serbiens – eines demokratischen Serbiens, eines Serbiens, das auch mit dem ICTY zusammenarbeitet – in Europa liegt! Wenn Herr Koštunica glaubt, Serbiens Zukunft liegt in Russland, ist das sein Problem, aber ich glaube nicht, dass die Bevölkerung Serbiens dem zustimmt.

Daher sollte auch unter Ihrer Präsidentschaft ein klares Signal an Serbien ausgehen: Ihr müsst wählen zwischen Russland und der Europäischen Union, was diese Frage betrifft. Wir machen ein ehrliches Angebot an die gesamte Region, insbesondere auch an Serbien, den Weg in die Europäische Union in angemessener Zeit weiterzugehen. Das ist eine große Aufgabe, die Sie zu erfüllen haben, und ich bin sicher, Sie werden sie gut erfüllen!

(Beifall)

  Lena Ek (ALDE). – Mr President, I want to combine two of the topics for the Spring Summit. Firstly, climate change and the climate and energy package. Of course, it is very difficult when you have to go from targets to tools. This creates a burden on all our Member States. Still, this is something we have to do. I want to point out two areas where we have to be very cautious when we enter negotiations on this green package.

The first one is the social issues. In this Chamber we have had a lot of debate when it comes to the Lisbon Strategy and to adding economic development to sustainable social development and environmental issues. It is very important that sustainable economic development is reflected in the green package when it is delivered next week.

The second thing is technology neutrality. Slovenia is a forestry country, as is my own country, Sweden, and I think it is very important that you have all the different alternative fuels on the table so that you can pick and choose and let innovation get the full potential of the whole thing. Do not forget methanol and cellulose!

Finally, the Lisbon Strategy has to be a combination of climate and economic development. Look at the transport sector, which is a perfect example of how trains and cars can achieve not only economic development and a better internal market, but also the goals of the energy package. It is only by starting that the unachievable can become achievable. I wish you all the best luck in the world, President-in-Office.

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – Panie Przewodniczący! Słowenia to pierwszy z nowych krajów członkowskich obejmujący przewodnictwo w Unii Europejskiej. Prezydencja ta przypada w roku 2008 ustanowionym rokiem dialogu międzykulturowego, dlatego jest on jednym z głównych założeń jej programu. Trzeba jednak pamiętać, że dialog taki możliwy jest wówczas, gdy strony mają silne poczucie kulturowej tożsamości i chcą się tym bogactwem dzielić z innymi.

Fundamentem kulturowym Europy jest chrześcijaństwo, dlatego też wartości chrześcijańskie trzeba promować i wzmacniać a nie podkopywać. Trudno dostrzec takie pozytywne podejście w uchwalanych najważniejszych unijnych dokumentach, jak Karcie praw podstawowych i Traktacie Reformującym. Brak w nich odniesień do chrześcijańskich korzeni Europy. Zabrakło na ten temat poważnej debaty także na forum Parlamentu Europejskiego.

W tym kontekście budzą się wątpliwości, czy zaniedbując, a wręcz podmywając własne korzenie, Unia Europejska jest dostatecznie przygotowana do dialogu międzykulturowego z silnymi partnerami z innych regionów świata.

  Roberto Musacchio (GUE/NGL). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, come diceva il Presidente Barroso, la Presidenza slovena rappresenta in sé un fatto storico e ciò ci consente di riflettere sul rapporto tra l'Europa e l'area dei Balcani. Non c'è dubbio che esso non sia immune da critiche anche per gli elementi di disgregazione che ha comportato, ora l'Europa deve avere una funzione opposta favorendo processi di pacificazione e riavvicinamento, favoriti proprio dal rapporto con l'Europa.

Per questo bisogna evitare atti unilaterali sul Kovoso, su cui ci deve essere una politica comune europea, come dice del resto anche il nuovo trattato. Bisogna affrontare i problemi posti dalle nuove frontiere che l'ingresso in Europa di alcuni ha determinato verso altri. Occorre una politica attiva all'integrazione sociale, economica e ambientale che guardi a tutta l'area e francamente non vedo nel nucleare una soluzione ai problemi energetici.

Da ultimo, voglio ricordare alla Presidenza slovena il problema dei cosiddetti cancellati, cioè di coloro che ex cittadini iugoslavi hanno ora problemi di cittadinanza in Slovenia, affinché venga risolta definitivamente.

  Hans-Peter Martin (NI). – Herr Präsident, werte Ratspräsidentschaft! Als Kinder haben wir sehr intensiv vermittelt bekommen, wie Generalmarschall Tito durch die Straßen von Belgrad geprescht ist, Menschen auf die Seite gesprungen sind, gesperrt wurde, keine Verkehrsregeln galten. Für uns war das, in diesem jugendlich-kindlichen Verständnis der Inbegriff von Willkür und von Rücksichtslosigkeit eines bestimmten Systems.

Später haben wir dann noch mitbekommen, wie willkürlich Verfahren angestrengt werden gegen Andersdenkende, gegen Kritiker in dem Land, von dem Sie sich befreien konnten. Jetzt sind Sie hier, und Ihre Freude ist nachvollziehbar, aber seien Sie wachsam! Der Tito hier, in seinem Verhalten, ist beispielsweise unser Generalsekretär Rømer, der durch diese Stadt, Straßburg, prescht und keinerlei Konsequenzen zu befürchten hat, wenn es mit 100 Stundenkilometern geht und Leute auch auf die Seite springen müssen. Und willkürliche Verfahren gibt es leider in dieser EU auch gegen unliebsame Kritiker.

  Der Präsident. − Ich weise diese Angriffe gegen den Generalsekretär des Europäischen Parlaments mit aller Entschiedenheit zurück.

  Giles Chichester (PPE-DE). – Mr President, may I warmly welcome the Prime Minister to Parliament and wish him well in his period as President-in-Office of the Council. I feel sure that Slovenia will carry out the task ahead with great competence.

I welcome the emphasis given to the next stage in the Lisbon Strategy. There remains much to be done to persuade Member States to reform their economies and I hope that the Presidency will advocate greater liberalisation, reforms to labour markets and ensure European business benefits from globalisation. Europe needs to be more competitive, more focused on creating new jobs and less concerned with protecting a social model that hampers employment growth.

I want to see action on completing the internal market and, in particular, the telecoms sector. I welcomed the announcement by the Commissioner last year on further liberalising the telecoms market. We now have the opportunity to reassess the existing framework to get rid of bottlenecks and to map out a more competitive future for this crucial industry.

I look forward to hearing in the Committee on Industry, Research and Energy, where I am also the PPE-DE Group spokesman, how the Presidency intends to take matters forward. I also welcome the commitment to pursue vigorously the energy and climate change agenda. The EU has established tough carbon emissions targets and it is now incumbent upon Member States to follow through with real action, and not just words, to ensure burden sharing does not just end up as load shedding.

I read with concern in the press this week that some Member States are trying to undermine the EU agreement of last year on climate change, and we will pay particular attention to see that the British Government lives up to the commitments it has entered into.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – Voorzitter, ik wil graag terugkomen op de situatie met betrekking tot Servië. Ik denk dat het een goed voorstel is van het Sloveens voorzitterschap om naar analogie van Kroatië een taakgroep in te stellen die het land kan helpen te komen tot volledige en goede samenwerking met het Tribunaal in Den Haag; dat zal dan ook de weg kunnen vrijmaken - wat mij betreft - voor het ondertekenen van een stabilisatie- en associatieovereenkomst. Ik doe ook een beroep op mijn eigen regering, de Nederlandse regering, om daaraan mee te werken en het voorstel van de Sloveense regering te volgen en ook te kijken naar hoe goed dat gewerkt heeft met Kroatië in het verleden.

Een tweede opmerking wil ik graag maken over het nabuurschapsbeleid. We hebben nu een nieuwe regering in Oekraïne en er komt een start van onderhandelingen over een vervolg op de partnerschaps- en samenwerkingsovereenkomst met dat land. We zouden graag willen weten wat de voorstellen en ideeën van de Sloveense regering zijn, wat het karakter van die onderhandelingen zou moeten zijn en waar deze in zouden moeten uitmonden. Wij zijn niet voor het aanbieden van lidmaatschap aan Oekraïne op dit moment; dat is totaal niet aan de orde. Maar het is wel van belang om dat land iets concreters te bieden als het gaat om de verbinding tussen dat land en de Europese Unie.

Dan wil ik nog graag iets zeggen over de situatie met betrekking tot Georgië, een ander land dat opgenomen is in het nabuurschapsbeleid van de Europese Unie. Ik vond zelf de reactie van de Europese Unie op de uitslag van de verkiezingen en de verkiezingen zelf wat te snel en wat té positief. Daarna zijn er grote demonstraties geweest. Er is nog steeds een discussie gaande over de onregelmatigheden die hebben plaatsgevonden tijdens die verkiezingen. Wat ik nu van belang vind, is dat zowel de Europese Unie als het voorzitterschap initiatieven nemen om in ieder geval een brug te slaan tussen de oppositie in dat land en president Saakasjvili.

Tenslotte wil ik nog een aantal opmerkingen maken over de situatie met betrekking tot Rusland. Binnenkort zijn er presidentsverkiezingen. Het ziet ernaar uit dat de weg is vrijgemaakt voor de start van onderhandelingen over een nieuwe partnerschapsovereenkomst met dat land. Wij denken dat met name het hele punt van energietransparantie, in de onderhandelingen in voorbereiding van de nieuwe overeenkomst, van groot belang is.

Maar we willen ook een dialoog met Rusland over de kwaliteit van de democratie in het land, met name ook over de problemen die we recentelijk hebben gehad met de verkiezingswaarneming en de manier waarop wíj daar tegenaan kijken en de manier waarop de Russen daar tegenaan kijken. Ik hoop dat ook dat een thema zal zijn tijdens het voorzitterschap van Slovenië.

  Bronisław Geremek (ALDE). – Panie Przewodniczący! Myślę, że oczekujemy, iż w roku 2008 prezydencja słoweńska pozwoli Unii Europejskiej rozwiązać sprawę traktatu konstytucyjnego i przygotować jego ratyfikację, że pozwoli również rozwiązać jeden z trudnych problemów sytuacji europejskiej – problem Kosowa. Ale myślę, że obok priorytetów ważne jest, ażeby powiedzieć, że są pewne zadania, które tym priorytetom sprzyjają. Upominałbym się o to, żeby za takie zadanie uważać dialog międzykulturowy. Uważam, że leży on w kręgu wartości, które tworzą jedność europejską, i że on także stanowi o pewnej wartości geopolitycznej, jaką polityka Unii Europejskiej może mieć.

Wydaje mi się, że w tym właśnie kontekście Europa może pełnić rolę nosiciela pokoju w sytuacji, w której świat wydaje się być w stanie międzynarodowego nieporządku. Dodam także, że w kwestii Kosowa niezwykłe znaczenie ma, żeby jej kontekstem był problem międzykulturowego dialogu. To będzie problem przyszłości Kosowa.

Panie Premierze, życzę sukcesu prezydencji słoweńskiej.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). – Panie Przewodniczący! Panie Przewodniczący Rady Unii Europejskiej! Gratuluję Słowenii przewodnictwa w Unii i życzę sukcesów, zwłaszcza w ratyfikacji nowego traktatu.

Mała Słowenia wyprzedziła wielką Polskę i niech ten przykład da nam, Polakom, do myślenia. Może za jej przykładem obniży się nasz lęk przed Unią i zwiększy wiara w jej sens. Jest pan chyba drugim Słowianinem po Janie Pawle II, któremu przyszło przewodniczyć kulturze całej Europy, w tym jej zachodniej części. Unia oczekiwała po rozszerzeniu w 2004 r. dopływu świeżej krwi, nowych mózgów i nowego sposobu myślenia, i spełnia pan to oczekiwanie proponując piątą swobodę Unii – swobodę przepływu wiedzy.

Wreszcie pana kraj, członek byłej Jugosławii, znający problemy świata chrześcijan i islamu przyczyni się z pewnością do sprawiedliwego rozwiązania dla Kosowa z poszanowaniem praw Serbów.

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Z veseljem in ponosom delim z vami praznične občutke, ki jih spremlja seveda močan občutek odgovornosti in velikih priložnosti. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi s predsedovanjem dokazala, da nam pred leti ni šlo samo za pravo geopolitično umestitev ampak, da hočemo odgovorno soustvarjati svobodno, demokratično in uspešno združeno Evropo.

Močno podpiram ambicijo pri izvajanji lizbonske strategije, ki je za našo prihodnost bistvena. V tem duhu pričakujem, da bo Slovenija storila tudi vse za napredek skupne politike na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije. To je za izvajanje lizbonske strategije bistveno ne samo zaradi prispevka k nujnemu dvigu konkurenčnosti, ampak tudi zaradi bližine državljanom. Državljani Evropske zveze radi čutijo skupne politike v žepih in uspešni smo bili z direktivo o gostovanju, ki nam omogoča cenejše telefoniranje po Evropi in gotovo nam skupna politika na tem področju omogoča še nove take občutke.

Drugi poudarek bi rad dal na področju zdravja. Zelo me veseli in ne edinega v tem Parlamentu, da je med prioritetami slovenskega predsedovanja tudi boj proti raku. To bi moralo postati stalna točka dnevnega reda Evropskega sveta.

Rak ni samo zadeva ministrov za zdravje, to bolezen lahko pričakuje vsak tretji državljan Evropske zveze in trendi niso obetavni. Gre za širše družbeno in politično vprašanje, ki je tudi povezano z izvajanjem lizbonske strategije. Če bo vse več bolnih, ne bomo dosegali višje produktivnosti in konkurenčnosti. Zdravje je vidik, je dimenzija, ni samo sektor, in vesel bom če bomo v času slovenskega predsedovanja dosegli dvoje. Prvič, večjo pozornost preventivi v boju proti raku, drugič ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za boj proti raku. Ta boj zahteva enotno dobro koordinacijo med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo.

Gospod predsednik Sveta, želim vam čim bolj uspešno predsedovanje.

  Magda Kósáné Kovács (PSE). – Köszönöm, elnök úr. Miniszterelnök úr, az önök elnökségével az új tagországok egy újabb lépést tettek a nagykorúvá válásuk útján. Valószínű, hogy az önök elnöksége hozzájárul majd ahhoz, hogy oldódjanak a fenntartások, amelyek soha nem az európai intézményekben éltek, de jelen voltak az Európai Unió hétköznapjaiban.

Önök az első elnökség a kultúrák közötti párbeszéd európai évében. A mi térségünk tudja, hogy a földgömb nagy vörös foltja mellett egy egyenrózsaszínűre festett folt lett Kelet-Közép-Európából, de ez a térség soha nem volt egyszínű. Ez a térség mindig megőrizte történelmi sokszínűségét és sokféleségét. Különösen tudják ezt a nyugat-balkáni térségben, hiszen Jugoszlávia elfedte a törésvonalakat, de nem tudta áthidalni őket.

Ezért nem véletlen, hogy mi kínlódunk legtöbbet a nemzeti, nyelvi, kulturális identitásunk újragondolásával és újramegerősítésével, és várjuk ebben a segítséget önöktől, hiszen az önök elnöksége segíthet az identitás újraépítésében, amely ma már elválaszthatatlan az európai polgári tudattól.

A szlovén elnökség lehetősége és feladata a térségi európai küldetés, a bővítés további lépéseinek új szakaszba lépése. A Nyugat-Balkán kapuja Szlovénia, és ezen a kapun vezet át Európa útja. A tagállamok bővítési fáradtsága nem válhat ebben a térségben reformfáradtsággá, hiszen ez térségünk stabilitását veszélyeztetné.

És végül a Reformszerződésről. Büszke vagyok arra, hogy Magyarország elsőként ratifikálta a Reformszerződést, pedig ma Magyarországon nagyon kevés dologban lehet politikai egyetértést elérni, Európa ügyében lehetett. Térségünknek több és jobban működő Európára van szüksége, és biztosak vagyunk a szlovén elnökség közreműködésében és segítségében.

Želim veliko uspeha pri predsedovanju.

  Alexander Lambsdorff (ALDE). – Herr Präsident! Die Alpen sind dieses Jahr wichtig für Europa. Slowenien hat die Ratspräsidentschaft in der EU, die Schweiz und Österreich haben die Fußball-Europameisterschaft – alles blickt in die Berge. Ich gratuliere der Präsidentschaft zur Übernahme der Amtsgeschäfte.

Es ist eine wichtige Präsidentschaft. Der Ratifizierungsprozess von Lissabon ist völlig zu Recht Ihre erste Priorität. Im Kosovo wird die ESVP auf eine Probe gestellt. Wir erwarten im Parlament, dass Sie uns darlegen – wenn es nicht gelingt, eine Sicherheitsratsresolution zu bekommen –, dass die Resolution 1244 eine wasserdichte Rechtsgrundlage für alle ESVP-Maßnahmen ist. Mein Fraktionsvorsitzender hat es gesagt: Wir sind gegen ein beschleunigtes Stabilisierungs- und Assoziierungsabkommen für Serbien ohne Zusammenarbeit mit ICTY.

Wir feiern die Tatsache, dass Slowenien der erste Mitgliedstaat aus den Beitrittsländern ist, der die Präsidentschaft übernimmt. Wir Liberale haben immer sehr stark für diese Erweiterung gestritten. Wir haben sie auch dann verteidigt, wenn wir bei uns zu Hause Gegenwind hatten.

Uns ist allerdings im Moment nicht sehr zum Feiern zumute. Ich bin aus Nordrhein-Westfalen, und in Bochum haben gestern 2 300 Menschen erfahren, dass Nokia seine Produktionsstätte schließen und nach Rumänien verlagern wird. Dann wurde der Eindruck erweckt, das geschehe mit EU-Geldern. Ich sage für die FDP glasklar: Arbeitsplatzverlagerung innerhalb der Europäischen Union darf nicht mit EU-Mitteln gefördert werden! Wir werden alles dafür tun, sicherzustellen, dass in diesem Fall keine EU-Subventionen fließen. Ich sehe, dass der Kommissionspräsident nickt. Ich hoffe, dass wir dazu eine klare Stellungnahme der Kommission bekommen. Das ist ein ganz wichtiges Thema, das den Menschen Angst macht, Angst vor Europa. Das darf nicht sein! Wir werden auch dafür sorgen, dass beihilferechtlich geprüft wird, wenn in Rumänien nationale Subventionen fließen sollten. Das ist ein Problem, und wir hoffen, dass die qualifizierten und motivierten Menschen in Bochum bald wieder Arbeit finden werden!

  Ryszard Czarnecki (UEN). – Panie Premierze! Wyrazy i sympatii i współczucia. Pański kraj po wejściu do strefy euro ma inflację o 100% wyższą niż rok temu. Wbrew temu, co mówił 2 miesiące temu, panie przewodniczący Komisji, pański komisarz Almunia, pan premier przyznał, że ten wzrost inflacji jest skutkiem także akcesu do Eurolandu.

Wśród priorytetów umieszczacie państwo sprawę Kosowa. Proszę pamiętać, że jego niepodległość byłaby pierwszą po drugiej wojnie światowej jednostronną zmianą granic w Europie. Tylko na to czekają Osetia i Abchazja w Gruzji, ale też Moskwa jest zainteresowana destabilizacją sytuacji na Południowym Kaukazie. Może to grozić nawet wojną w tym regionie i największym konfliktem militarnym w Europie od bałkańskiego kotła na początku lat 90. Oczywiście musimy respektować prawo do samostanowienia narodu Kosowarów.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). – Señor Presidente, deseo mucha suerte a la Presidencia eslovena, un excelente símbolo de la transformación de la Unión Europea. Se trata de seis meses en los que abordarán asuntos muy importantes. Me referiré a algunos.

En primer lugar, el Consejo Europeo de primavera, que se centrará en la Estrategia de Lisboa. La verdad es que estamos en una situación económica difícil: se rebajan las previsiones de crecimiento como fruto de la crisis financiera, una inflación creciente, la fortaleza del euro y un dólar muy débil, y el elevadísimo precio del petróleo. Los alimentos también suben.

Los ciudadanos esperan decisiones eficaces que sirvan para recuperar la confianza en un momento de incertidumbre.

En el plano exterior está la cuestión de Kosovo, que afecta a principios tan importantes como la estabilidad de las fronteras en la integridad territorial. No se precipiten. El Consejo Europeo de diciembre, me parece, actuó con alguna precipitación. Tomó decisiones como la de enviar una misión civil, pero sin acuerdo, al parecer, sobre la base jurídica. Es paradójico que esto ocurra en la Unión Europea, que es una comunidad de Derecho.

La cuestión de Kosovo es delicada, requiere prudencia. Esfuércense en que se alcance una nueva resolución del Consejo de Seguridad.

En mayo, como usted mencionó, tendrá lugar la importante Cumbre de Lima con los países latinoamericanos, tan cercanos a los europeos en principios y valores. Lima también debería aprovecharse como palanca para el desbloqueo de las negociaciones con Mercosur y para impulsar las negociaciones con los países andinos y con Centroamérica de sus respectivos acuerdos de asociación.

Por otra parte, en marzo, la ampliación del espacio Schengen será realidad en los aeropuertos. Son momentos decisivos para las fronteras exteriores de la Unión y esto me lleva a la lucha contra la inmigración ilegal. Está prevista una reunión de los ministros responsables del control de fronteras. Me parece muy oportuna. Es necesario incrementar la cooperación entre éstos y que los agentes que se ocupan de las fronteras exteriores sean plenamente conscientes de que desempeñan una labor no sólo nacional, sino también europea y de que son corresponsables de lo que ocurra en todo el espacio Schengen.

Finalmente, les pido que trabajen también en la lucha contra el terrorismo. Los ciudadanos esperan que la Unión Europea produzca resultados en ese ámbito tan trascendental, tan importante, para sus vidas.

  Кристиан Вигенин (PSE). – Уважаеми г-н Председател, уважаеми г-н Barroso, уважаеми г-н Janša, не мога да не започна с това, че председателството на Словения е много важен знак към европейските граждани и особено към тези от Централна и Източна Европа.

Словения има шанс да даде на всички тях самочувствието, че наистина са равноправни участници в европейския процес. Познаваме Словения като страна, която без много шум, упорито и последователно решаваше големите въпроси на прехода и днес с пълно основание е наричана "отличничката на Източна Европа". Това стана възможно благодарение на политическия консенсус в страната. От председателството на Словения очакваме точно това: без фанфари и големи обещания да успее да придвижи реализацията на ключови за бъдещето на Европейския съюз въпроси, очертани в представената програма. Имате всички шансове да го постигнете, защото в дискусията днес пролича и политически, и институционален консенсус във ваша подкрепа.

Мисля, че председателството на Словения идва точно навреме, особено заради предизвикателствата свързани със Западните Балкани. Историческият и политическият опит на Словения ще дадат възможност Европейският съюз да бъде по ефективен в политиката си към тези страни. Те имат нужда от нов импулс, за да продължат реформите и да ускорят пътя си към Европейския съюз. Една напълно постижима цел, доказана на практика от Словения — една бивша съставна република на Югославия.

Вярвам, че чрез Словения, Европейският съюз ще говори на по-разбираем език за много от народите от Западните Балкани. И в пряк, и в преносен смисъл. Не мога да не отбележа, че за пръв път Съветът ще говори на един славянски език. Струва ми се, че никой друг не би могъл да се справи по-успешно от Словения с проблема "Косово". Рисковете пред целия регион са огромни, затова и очакванията ни към вас, г-н Janša, са високи. Очакваме да успеете да съхраните единството на Европейския съюз, както по отношение на решението за статута на провинцията, така и по отношение на ангажимента на Съюза в трудния период след това.

Г-н Janša, за нас, социалистите, е важно председателството на Словения да бъде успешно и ние не просто ще наблюдаваме отстрани, а реално ще подпомагаме усилията ви според нашите възможности и правомощия, за да реализирате така очертаната програма. Пожелавам Ви успех, за да докажете, че една малка страна може да бъде голяма в Европа.

  Marco Pannella (ALDE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, signor Presidente Janez, benvenuto a nome di quel partito radicale e di quei compagni che accorsero per la sua liberazione, con i compagni e gli amici della rivista Mladina alla fine del 1988. Lei era in carcere per due nomi: democrazia ed Europa. Oggi lei si trova a presiedere un'Unione europea che cassa e abolisce l'inno e la bandiera, falsifica – stia attento Presidente – con l'eurogruppo perfino i confini geopolitici tradizionali sulle nostre monete dell'Europa. Lei è per l'allargamento, questa è la stessa Europa che era insensibile rispetto al dramma iugoslavo, oggi lo è per la Turchia e tutti gli allargamenti che auspichiamo.

Eravamo ed ero a Lubiana anche quando ci sono state le incursioni aeree della Serbia. In quel periodo ci vedevamo con tale Skolk, con i giovani della AZMSS, con il presidente Kučer e perfino con l'amico Kačin Allora lottavate per un'Europa diversa da quella che vi tradiva, che voleva un'Iugoslavia neutrale perché gli faceva comodo.

Benvenuto, se lei sarà quello che è stato, a nome della sua Slovenia, ebbene lei sarà qui l'Europa di Spinelli, non noi che ne rappresentiamo l'Europa, non noi che spesso ne rappresentiamo il rottame.

(Il Presidente toglie la parola all'oratore)

  Othmar Karas (PPE-DE). – Herr Präsident, meine Damen und Herren! In der Nacht vom 20. auf den 21. Dezember 2007 haben wir die Schengen-Grenze erweitert. Wir haben wieder ein Stück mehr Freiheit gewonnen und sind uns einen weiteren Schritt näher gekommen. Der Stacheldraht ist endgültig beseitigt, und Slowenien hat am 1. Jänner die Ratspräsidentschaft des wiedervereinten Europa übernommen. Ich freue mich als Europäer — vor allem aber als Österreicher, als Freund, als Nachbar, als Verbündeter — sehr darüber.

Sehr geehrter Herr Ratspräsident! Es geht mir in dieser Debatte um sechs Punkte: Erstens: Die Tatsache, dass Sie die Präsidentschaft innehaben, hat nicht nur symbolischen Wert. Es macht uns historische Entwicklungen bewusst, die für viele entweder schon selbstverständlich geworden sind oder leider als Bedrohung empfunden werden.

Zweitens: Der Ratifizierungsprozess hat in Ungarn begonnen. Sie müssen den Prozess strukturieren, dynamisieren und für eine koordinierte ausreichende Information der Bürger Europas sorgen.

Drittens: Bitte nutzen Sie die Klimaziele und die Stärkung der europäischen Energieunabhängigkeit für einen neuen Schwung bei der Umsetzung der Lissabon-Strategie für Wachstum, Beschäftigung und sozialen Zusammenhalt.

Viertens: Ihre geographische Lage, historische Erfahrung und der Zeitpunkt ihrer Präsidentschaft verleihen Ihnen eine besondere Verantwortung im Zusammenhang mit dem Beitritt Kroatiens, der Freiheit für den Kosovo und dem Abkommen mit Serbien.

Fünftens: Wir starten mit Ihnen das Europäische Jahr des interkulturellen Dialogs und interreligiösen Dialogs. Lassen Sie diese Präsidentschaft zu einer Präsidentschaft des Miteinander, des Respekts voreinander, der Rücksichtnahme aufeinander und des Verständnisses füreinander werden!

Der sechste und letzte Punkt: Verwechseln Sie Ihre europäische Verantwortung nicht mit den zu lösenden bilateralen Fragen oder der Verpflichtung Österreichs gegenüber der slowenischen Minderheit in Österreich. Bilaterale völkerrechtliche Verträge zwischen zwei Mitgliedstaaten fallen nicht in den Zuständigkeitsbereich der Europäischen Union.

  Bernard Poignant (PSE). – Monsieur le Président, vous vous présentez devant nous avec modestie. Vous avez même évoqué d'éventuelles erreurs, confessé une possible naïveté. Dans le cadre de la troïka, je vous suggère de transmettre au Président français qui vous succédera ce sens de l'humilité.

J'ai un seul message à vous transmettre: donnez à l'Europe les meilleures leçons de votre histoire. Vous êtes des Celtes, moi aussi! Vous avez été dominés par la Bavière, aspirés par la République de Venise, intégrés dans l'empire austro-hongrois, occupés par Napoléon – acceptez mes excuses –, partagés entre l'Allemagne, l'Italie et la Hongrie, intégrés dans la Fédération yougoslave et vous êtes indépendants depuis votre référendum de 1990.

Quelle histoire! Qui mieux que vous peut parler du dialogue interculturel? Qui mieux que vous a du crédit pour le faire? Donc, mettez plus haut cette priorité. Vous l'avez mise en quatrième position, je vous suggère de lui faire monter un ou deux escaliers!

Cela dit, ne limitez pas le dialogue interculturel au dialogue interreligieux. Pensez aussi à l'apport à l'Europe de ceux qui considèrent que la religion et la politique ne doivent pas être mêlées car l'histoire a montré que quand l'une s'occupe de l'autre, cela donne toujours de mauvais résultats.

Pour conclure, je voudrais, si vous le permettez, et toujours dans l'esprit de ce que je viens de dire, lire à nos collègues un petit passage de votre hymne national, car il est beau! "Vivent tous les peuples qui aspirent à voir le jour. Là où le soleil suit son cours, la querelle du monde sera bannie. Tout citoyen sera libre enfin, et pas un ennemi, et le frontalier, le frontalier sera son voisin". C'est cela l'esprit de votre présidence, c'est cela l'esprit de l'Europe. Alors, je suis Français, je ne vais pas lâcher ma "Marseillaise", mais pendant six mois, je veux bien être Slovène!

(Applaudissements)

  Der Präsident. − Herr Kollege Poignant! Es wäre sicher eines der schönsten Ereignisse, Ihnen zuzuhören, wenn Sie die Marseillaise und auch die Europahymne singen.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – Panie Premierze! Do celów, jakie Pan sobie postawił przed prezydencją należą traktat, strategia, klimat, energia, Zachodnie Bałkany, i jeżeli jeszcze dodamy dialog interkulturowy to będzie dosyć dużo, jak na ten mały kraj, po ogromnym sukcesie, którego Panu gratuluję i całemu narodowi słoweńskiemu.

Minister Spraw Zagranicznych Amado na ostatnim posiedzeniu Komisji Spraw Zagranicznych w ogóle nie wspomniał o wymiarze wschodnim, Pan natomiast bardzo ogólnikowo, a ja uważam, że jest to jedno z zadań, a tym bardziej, że Pan jako przedstawiciel krajów słowiańskich, powinien wymiar wschodni krajów słowiańskich lepiej rozumieć aniżeli może nawet Portugalczycy, nie mając do nich o to pretensji. Pytanie, czy rozszerzenie, tak jak w zapowiedzi Francuzów już teraz do ich prezydencji będzie dotyczyło głównie Bałkanów Zachodnich, czy może czegoś więcej. Chciałem, żeby Pan takie zdanie sobie sprecyzował.

Druga sprawa to jest to, że prezydencja pańskiego państwa przypada na okres przedwyborczy do Parlamentu Europejskiego i jak wiemy, że dwadzieścia kilka procent uczestnictwa mieszkańców Europy to nie jest wiele i tendencja jest spadkowa. Czy coś w tej sprawie mają państwo do zaoferowania? Jak będziecie przekonywać Europejczyków, że ten twór jest dobry i warto w nim partycypować?

I ostatnia sprawa, wiążąca się z pierwszą, mianowicie ambasador waszego kraju na Ukrainie powiedział, że Ukraina powinna, albo ma wstąpić do strefy wolnego handlu w czasie tej prezydencji. Oczywiście byłoby to dobre; potrzeba tam jeszcze kilka warunków spełnić, mianowicie, uchwała Dumy i dobrze działające granice. W jaki sposób prezydencja będzie wspomagać Ukrainę w tym procesie?

I Panie Przewodniczący na koniec chciałem powiedzieć, że;

Sie haben die Macht und die Verantwortlichkeit, die Redezeit zu kontrollieren, ich bitte darum für die Zukunft.

  Véronique De Keyser (PSE). – Monsieur le Président, dans une présidence, il y a des sujets que l'on peut choisir et d'autres qui, par effraction, s'invitent eux-mêmes à la table, comme la sécurité au Moyen-Orient ou le dossier iranien. À ce propos, et je cite, le dossier nucléaire iranien est une partie d'un processus complexe qui touche à la sécurité du Moyen-Orient et du monde musulman. Pour rétablir la confiance, il faut parler de l'Irak, de la Palestine, du Liban, des extrémistes, des droits de l'homme, de la pauvreté.

Beaucoup d'habitants de la région vivent avec moins de deux dollars par jour. Est-ce acceptable? Je ne parle pas d'un point de vue moral mais sécuritaire. Ces gens finissent par devenir des extrémistes parce qu'ils n'ont rien à perdre et se sentent humiliés. Personne ne naît kamikaze, personne ne naît terroriste. Nous devons créer un environnement qui permettra à chacun de vivre avec dignité, en paix et en liberté. Ces mots ne sont pas les miens, ce sont ceux de Mohamed El Baradei, à la tête de l'Agence internationale de l'énergie atomique et prix Nobel de la Paix. Ils impliquent qu'une amorce de relation de confiance s'établisse avec le monde arabe, et en particulier avec l'Iran, qu'elle n'exclue aucun sujet qui fâche - ni le négationnisme choquant de ce pays vis-à-vis de la shoah, ni la sécurité d'Israël - et qu'elle se fasse dans le respect mutuel et la dignité.

La Présidence slovène veut-elle bien reprendre ces mots à son compte? Pense-t-elle surtout qu'il soit possible un jour de dénucléariser cette région en évitant de parler d'un sujet tabou, à savoir le nucléaire israélien?

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – Domnule Prim-ministru, vă felicit pentru calitatea în care ne vorbiţi azi, şi anume aceea de Preşedinte al Consiliului Uniunii Europene.

Slovenia are admiraţia celorlalte naţiuni europene pentru parcursul său remarcabil din 1990 până astăzi şi pentru întâietatea sa în atingerea reperelor integrării - fie că vorbim de încheierea negocierilor de aderare, de adoptarea monedei euro sau de asumarea Preşedinţiei Consiliului.

Vă felicit, de asemenea, pentru modul în care aţi stabilit, împreună cu guvernul german şi cel portughez, priorităţile Uniunii Europene pentru aceste 6 luni.

Fără îndoială, este de dorit ca Tratatul de la Lisabona, care pune capăt unei lungi crize identitare a Uniunii, să fie ratificat cât mai repede şi primit ca un act democratic autentic de către toţi cetăţenii europeni.

În aceeaşi măsură, este de dorit ca şi obiectivele Strategiei de la Lisabona să fie puse în practică cât mai curând, întrucât ne confruntăm cu un val de pesimism al cetăţenilor în privinţa acestei politici. Ultimul Eurobarometru al Comisiei Europene din decembrie 2007 indică o scădere relativă a încrederii europenilor în ambele componente ale strategiei: creşterea economică şi ocuparea forţei de muncă.

Şomajul rămâne principala temere a cetăţenilor europeni, deşi, faţă de 2006, acesta s-a atenuat semnificativ. Odată cu noul ciclu care începe în 2008 pentru Strategia de la Lisabona, Parlamentul European va adopta un plan de acţiune privind mobilitatea forţei de muncă, tocmai pentru a revigora nivelul ocupării în Europa.

O problemă în acest sens rămâne în continuare accesul restricţionat pe piaţa europeană a muncii pentru mai bine de 100 de milioane de cetăţeni ai Uniunii.

De aceea, vă adresez, domnule Prim-ministru, rugămintea de a sprijini iniţiativele Parlamentului şi ale Comisiei Europene pentru accesul liber pe piaţa muncii.

Sunt convinsă că Europa îşi asigură astfel viitorul economic prin garantarea libertăţilor fundamentale programate de tratat.

  Claudio Fava (PSE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, signor Presidente del Consiglio, come italiano voglio salutare con particolare piacere il fatto che la Slovenia abbia la Presidenza del Consiglio, che sia la Slovenia cui spetta il compito di inaugurare le presidenze dei paesi appena entrati nell'Unione europea e che la Slovenia sia adesso nello spazio comune di Schengen insieme ad altri paesi europei.

Voi avete come Presidenza un compito fondamentale che è quello di dare un impulso forte al processo di ratifica del trattato di Lisbona. È una trattato che permetterà a questo Parlamento di avere maggiori poteri di codecisione, che permetterà di poter decidere a maggioranza qualificata alcuni temi assolutamente strategici e tutto questo in settori in cui i diritti fondamentali dei cittadini avranno maggiore attenzione e maggiore tutela: penso alla cooperazione giudiziaria, penso all'immigrazione legale.

In questo senso è il nostro suggerimento e dovremo sforzarci di trovare nei prossimi mesi lo spazio per un accordo interistituzionale che possa governare la fase di transizione su alcuni dossier: penso, ad esempio, al dossier su Europol che si voterà domani e domani questo Parlamento le chiederà di impegnarsi a riconsultare come Consiglio il Parlamento europeo entro sei mesi dall'entrata in vigore dei trattati alla luce delle nuove norme giuridiche che questi trattati ci offriranno.

E ancora sulla politica comune di immigrazione vorrei chiederle l'impegno ad un quadro certo, la lotta all'immigrazione illegale si può fare soltanto dentro il rispetto tenace, convinto e puntuale dei diritti fondamentali, anche per evitare che accada ciò che è accaduto pochi mesi fa e cioè che centinaia di esseri umani restino appesi alle reti dei tonni tentando vanamente di attraversare il Mediterraneo per arrivare in Europa.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – Priekšsēdētāja kungs, godātie kolēģi! Vispirms es vēlējos apsveikt Slovēniju kā pirmo jauno dalībvalsti, kas ir kļuvusi par ES prezidējošo valsti. Domāju, ka citas jaunās dalībvalstis, gatavojoties savām prezidentūrām, varēs daudz mācīties no Slovēnijas pieredzes.

Protams, viens no svarīgākajiem Slovēnijas prezidentūras uzdevumiem ir veicināt sekmīgu Lisabonas līguma ratifikācijas procesu. No savas puses varu paziņot, ka Latvija plāno ratificēt Lisabonas līgumu maijā, tas ir Slovēnijas prezidentūras laikā. Apsveicama ir Slovēnijas prezidentūras apņemšanās nostiprināt ES kā globālā līdera lomu attiecībā uz klimata izmaiņu ierobežošanu un atjaunojamo energoresursu izmantošanu. Klimata izmaiņas un enerģētikas problēmas jau vairākus gadus ir sabiedrības un politiķu uzmanības degpunktā. Tomēr ir svarīgi, lai minētā prioritāte izpaustos ne tikai kā skaļa apņemšanās, bet arī atspoguļotos kā prioritāte ES budžetā. Ņemot vērā, ka šogad vajadzētu sākt darbu pie finanšu perspektīvas vidus termiņa pārskata, būtu svarīgi dzirdēt Slovēnijas prezidentūras domas par iespējamām ES budžeta prioritātēm vidus termiņa pārskata kontekstā. Domāju, ka klimata izmaiņu un enerģētikas jautājumiem ir jābūt šo prioritāšu skaitā, tai skaitā novirzot lielāku ES struktūrfondu un kohēzijas fondu daļu energoefektivitātes paaugstināšanai un atjaunojamo energoresursu izmantošanas veicināšanai.

Saprotama ir Slovēnijas prezidentūras apņemšanās pievērst lielāku uzmanību Rietumbalkāniem, tai skaitā Kosovas jautājumam. Tomēr Slovēnijas premjera paustais viedoklis, ka drošības situācija Bosnijā-Hercegovinā varētu būt sliktāka nekā Kosovā, ir radījis neviennozīmīgu reakciju. Tāpēc būtu svarīgi precīzi izprast Slovēnijas prezidentūras viedokli par stāvokli Balkānos un priekšlikumus situācijas stabilizācijai. Paldies par uzmanību un novēlu Slovēnijas prezidentūrai sekmīgu darbu!

  Anne Van Lancker (PSE). – Raadsvoorzitter, u hebt de belangrijke verantwoordelijkheid om op de komende Lentetop een nieuwe cyclus van het Lissabon-proces te lanceren. Eerlijk gezegd, Commissievoorzitter, mijn Socialistische Fractie is van oordeel dat de voorstellen die u ons in december hebt gedaan, aan ambitie missen.

Het klopt natuurlijk dat de vorige cyclus van de Lissabon-strategie gezorgd heeft voor groei en jobs, maar het is ook waar dat Europa nu moet functioneren in een context van versnelde globalisering met nieuwe spelers van wereldformaat. De Socialistische Fractie is er dan ook van overtuigd dat Europa alleen dán haar rol kan blijven spelen, als we volop inzetten op duurzame ontwikkeling, op research en innovatie, op investeringen in mensen. Kortom, op kwaliteit dus en niet op lage kosten of lage standaarden.

Het is voor ons ook duidelijk dat we daarvoor iedereen in Europa nodig hebben. Lissabon heeft niet belet dat 78 miljoen mensen in armoede dreigen te leven en dat een groot deel van de gecreëerde jobs vaak precaire jobs zijn die geen waardig inkomen opleveren. Daarom kan Lissabon alleen lukken als de sociale dimensie serieus versterkt wordt.

Niet alleen in de commentaren, Commissievoorzitter, maar ook zichtbaar en prominent in de richtsnoeren en in een ambitieuze sociale agenda. Raadsvoorzitter, wij rekenen op het Sloveens voorzitterschap om dat op de Lentetop duidelijk te maken.

  Elmar Brok (PPE-DE). – Herr Präsident, Herr Ratspräsident, Herr Kommissionspräsident! Auch ich bin froh darüber, dass Slowenien die Ratspräsidentschaft übernimmt. Ich war Generalberichterstatter dieses Parlaments für die Erweiterungsrunde um die zwölf Länder, und jetzt erstmals ein Land aus dieser Reihe die Präsidentschaft übernehmen zu sehen, bereitet mir persönlich große Freude.

Slowenien ist auch der erfolgreichste der neuen Mitgliedstaaten– sowohl Schengen-Mitglied als auch Euro-Land – und hat bewiesen, dass diese neuen Länder in Europa sehr gut klarkommen. Und man muss sagen, kleine Länder sind im Hinblick auf die Ratspräsidentschaft oft am erfolgreichsten, weil sie mit vollem Einsatz in dieses Geschäft hineingehen. Dafür wünsche ich Ihnen auch viel Erfolg.

Sie haben vielfältige Aufgabenstellungen: Sie müssen die Ratifikation des entscheidenden Vertrags von Lissabon begleiten und fördern und schon die Umsetzung dieses Vertrags vorbereiten, was mindestens genau so wichtig ist. Sie haben mit dem Kosovo ein schweres Problem vor sich, wo Sie, weil Sie sich in der Region auskennen, besondere Chancen haben, das für uns zu bewerkstelligen. Aber dies zeigt auch, dass die Europäische Union in außenpolitischen Fragen oftmals der Getriebene ist, dass wir zwischen Amerikanern und Russen ausgespielt werden.

Wenn ich sehe, dass zur gleichen Zeit, zu der wir über Strategien für Zentralasien sprechen, Gasprom Verträge mit Kasachstan über Gas schließt, dann muss ich feststellen, dass wir in für uns entscheidenden Zukunftsfragen nicht wirklich strategisch vorgehen, und ich meine, dass wir hier vielleicht etwas verbessern müssen.

Gestatten Sie mir eine letzte Bemerkung. Auch ich – aus Nordrhein-Westfalen kommend – wäre dem Kommissionspräsidenten dankbar, wenn er zu dem Thema Nokia eine Klarstellung vornehmen könnte. Natürlich können Verlagerungen stattfinden. Deutschland hat – wie kaum ein anderes Land – erheblichen Nutzen vom europäischen Binnenmarkt oder vom erweiterten europäischen Binnenmarkt, damit das klargestellt ist. Aber es ist sehr schwer, den Betroffenen das klarzumachen, wenn der Verlust ihres Arbeitsplatzes mit europäischen Geldern gefördert worden wäre oder wenn unstatthafte nationale Subventionen dafür benutzt worden wären. Da bitten wir um Klarstellung, denn wenn sich diese Gerüchte weiterverbreiten sollten, würde der europäische Gedanke großen Schaden nehmen.

  Ιωάννης Βαρβιτσιώτης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, η Σλοβενική Προεδρία έχει τη μεγάλη τύχη να διαδέχεται δύο επιτυχημένες προεδρίες. Ακόμη, είναι η πρώτη από τις 12 νέες χώρες που αναλαμβάνει την Προεδρία, έτσι η ευθύνη της είναι ακόμη μεγαλύτερη.

Το πρόγραμμα της Σλοβενικής Προεδρίας περιέχει, αναμφισβήτητα, αξιόλογα στοιχεία. Προσωπικά, όμως, εκτιμώ ότι θα έπρεπε να δοθεί μεγαλύτερο βάρος στην προσπάθεια καλύτερης κατανοήσεως και αποδοχής από την κοινή γνώμη τόσο της μεταρρυθμιστικής Συνθήκης όσο και του Χάρτη των Θεμελιωδών Δικαιωμάτων.

Η Σλοβενική Προεδρία υποστηρίζει την ενταξιακή προοπτική των Δυτικών Βαλκανίων. Αυτή είναι η θέση και της δικής μου αντιπροσωπείας, όμως θα πρέπει να ληφθεί υπόψη -όπως το παρελθόν μας έχει διδάξει- ότι ένας πρόωρος καθορισμός ημερομηνίας έναρξης ενταξιακών διαπραγματεύσεων μπορεί να οδηγήσει σε αδιέξοδα. Ακόμα, θα πρέπει να ληφθεί υπόψη και να ληφθεί υπόψη σοβαρά, ότι η μεγάλη πλειοψηφία της ευρωπαϊκής κοινής γνώμης εμφανίζεται ιδιαίτερα επιφυλακτική σε κάθε περαιτέρω διεύρυνση, γεγονός το οποίο δεν μπορούμε να αγνοούμε.

Ιδιαίτερα προσεκτικοί πρέπει να είμαστε όλοι μας στο θέμα του Κοσσυφοπεδίου. Θα πρέπει να αντιληφθούμε ότι στην περιοχή παίζεται ένα παιχνίδι ισχύος. Η μεν αμερικανική πολιτική επιδιώκει να έχει υπό τον πλήρη έλεγχό της ολόκληρη την περιοχή, ενώ αντίθετα η Ρωσία επιθυμεί να διατηρήσει την επαφή με μια περιοχή με την οποίαν παραδοσιακά -εδώ και αιώνες- διατηρούσε ειδικές σχέσεις. Και σ’ αυτό το παιχνίδι το Κοσσυφοπέδιο έχει γίνει το μπαλάκι του πινγκ-πονγκ.

Στη πρόσφατη Σύνοδο Κορυφής οι Ευρωπαίοι ηγέτες δεν έλαβαν απόφαση για το αν θα αναγνωρίσουν μια μονομερή ανεξαρτησία του Κοσσυφοπεδίου. Ας ελπίσουμε ότι όλοι μας θα εκτιμήσουμε τους κινδύνους που περικλείει η μονομερής αναγνώριση και θα επιδείξουμε ιδιαίτερη σύνεση, διότι άστοχοι χειρισμοί μπορεί να πυροδοτήσουν αλυσιδωτές εντάσεις σε μια ευρύτερη περιοχή με απρόβλεπτες συνέπειες.

  John Bowis (PPE-DE). – Mr President, I am told that, when Slovenia opened its borders recently, the crowd there compared notes on how much they had smuggled across during the Communist days, even to the extent of having a model confessional box there for anyone who confessed their sins, who was then rewarded with coffee and brandy, so I can understand why President Barroso rushed to be part of these celebrations!

But, Prime Minister, you gave us, initially, a moving account of your country and indeed your own history. You talked with pride of Slovenia and you talked with some emotion of your experience in the prison cell. I hope that those are the emotions you will bring to the Presidency – the belief in human rights and the determination that Europe shall have that pride too.

There are two areas that I want to raise with you as you do that. One is on our environment, because alongside human rights and our Lisbon Agenda goes a clean environment, a healthy environment and, indeed, a healthy people. That environment needs to move on from Bali, which was a great talking shop. We now need the action. We need real action, realistic action, and that must start next week with our climate change package.

On the health field, we need legal certainty on cross-border health. There is a great new opportunity for Europe’s citizens – its patients – if we get this right. We waited and had this delayed. That must wait no longer. We must make sure, please, that it now comes forward. If we do not, it is not an option to do nothing. The alternative is that the lawyers go on making policy for us.

Thirdly, on that, I ask you to pay particular attention to mental health. If there is any criticism of Slovenia I have, it is the slowness with which it has enacted its mental health laws. Now you have an opportunity to lead on mental health following the Green Paper and I hope you will take that up.

You are a small country, a proud country, and the small countries of Europe are usually the best Presidents of the European Union. I wish you success in that. I have confidence that Slovenia, under your leadership, will meet that pride in success and achievement by the time you finish in six months’ time.

  Der Präsident. − Wir haben jetzt noch zehn Minuten catch the eye — jeweils eine Minute höchstens.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – Mnogokrat izrečene čestitke Sloveniji kot prvi novi državi članici, ki predseduje Svetu, kažejo, da bo delu Slovenije namenjena posebna pozornost. Velika so pričakovanja in velika je tudi odgovornost.

A izven političnih institucij je v mlajših državah članicah med ljudmi pogosto mnenje, da vodi unijo le nekaj velikih držav. Prav tu ima Slovenija izjemno priložnost, da dokaže, da je unija sestavljena iz 27 držav, ki odgovorno sooblikujejo skupne politike. Pričakujem, da bo pri izvajanju prioritet in podedovane agende namenila veliko pozornosti koheziji ter zmanjšanju razlik v Evropi.

V tej skromni minuti pa bi želela spregovoriti še o podnebnih spremembah in energetiki, saj si je Evropa zastavila izredno ambiciozne cilje, razvoj v družbo z nizkimi izpusti ogljika, in prav to je tisto, kar je pomembno: družba z nizkimi izpusti ogljika. Sloveniji želim, da bi na tem področju prikazala konkretne predloge, projekte in rezultate.

  Genowefa Grabowska (PSE). – Panie Przewodniczący! Panie Premierze! Przed prezydencją Słowenii wiele ambitnych zadań. Te ambitne zadania to przede wszystkim ratyfikacja traktatu. Państwo będziecie strażnikiem, będziecie mieli w ręku całą procedurę. Dlatego mam prośbę, proszę pomyśleć o tych państwach, które nie przyjęły Karty Praw Podstawowych, które złożyły opt-out.

Opt-out ze strony polskiej, Wielkiej Brytanii jest faktem, ale jestem pewna, że te dwa państwa zreflektują się, iż popełniły błąd i zechcą Kartę przyjąć. Zechcą Kartę dać swoim obywatelom. Trzeba im w tym pomóc, dlatego apeluję, aby państwo przewidzieli uproszczoną procedurę powrotu, taką procedurę, która będzie łatwa i szybka, która będzie opt-in i nie będzie wymagała kolejnych ratyfikacji.

Sukces prezydencji, Panie Premierze, jest na ogół odwrotnie proporcjonalny do wielkości państwa. Jestem pewna, że państwo tę zasadę zastosujecie.

  Mojca Drčar Murko (ALDE). – Gospod predsednik vlade, pozdravljam poudarke, ki ste jih danes namenili človekovim pravicam. Kot liberalna poslanka iz Slovenije in nekdanja novinarka menim, da sta svoboda izražanja in svoboda tiska najpomembnejši človekovi pravici. Prav zato bi želela ob tej priložnosti, svečani priložnosti, opozoriti, da je peticija, s katero zdaj kar četrtina vseh slovenskih novinarjev protestira proti odkritim in prikritim pritiskom nanje, zelo resna stvar.

Diskreditiranje podpisnikov v javnosti s pomočjo njihovih, iz konteksta iztrganih izjav, s katerim se jih želi predstaviti kot neverodostojne osebe, pa je neposrečeno dejanje. Mislim, da je dolžnost predsedujoče države Evropski uniji, da se njeni predstavniki soočijo, vsebinsko, s trditvami in dokazi iz peticije.

  Αδάμος Αδάμου (GUE/NGL). – Κύριε Πρόεδρε, η μεγαλύτερη ανησυχία μας σχετικά με τα μοντέλα λύσης για το Κοσσυφοπέδιο άπτεται της προσπάθειας νομιμοποίησης μιας μονομερούς δήλωσης ανεξαρτησίας που θα έχει βαρυσήμαντες συνέπειες για τη διεθνή νομιμότητα.

Η αναγνώριση της ανεξαρτησίας του Κοσσυφοπεδίου έξω από το πλαίσιο του Οργανισμού Ηνωμένων Εθνών, μέσω μιας μονομερούς δήλωσης, θα αποτελέσει μια επικίνδυνη εξέλιξη που ίσως οδηγήσει σε περαιτέρω αιματοχυσίες και επαναχάραξη συνόρων. Είναι μια ξεκάθαρη παραβίαση του διεθνούς δικαίου που θεωρούμε ότι θα χρησιμοποιηθεί και σε άλλες περιπτώσεις όπου υπάρχουν συγκρούσεις σαν τρόπος επίλυσης διαφορών. Ίσως, και στην περίπτωση κρατών μελών της Ευρωπαϊκής Ένωσης όπως είναι η Κύπρος.

Η κατάσταση στο Κοσσυφοπέδιο αποτελεί συνέχεια και συνέπεια επεμβατικών πολιτικών και είναι ένα πρόβλημα που μπορεί να λυθεί μόνον μέσα στα πλαίσια του ΟΗΕ, της υφιστάμενης διεθνούς νομιμότητας, χωρίς εξωτερικές παρεμβάσεις και παραβιάσεις των αρχών του ίδιου του καταστατικού χάρτη.

Οι επιπτώσεις μέτρων που λαμβάνονται μονομερώς είναι αυτές που διαβιούμε στο Ιράκ. Μόνο με νόμιμες, συμφωνημένες πολιτικές λύσεις μπορεί να διασφαλισθεί η ειρήνη.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Mr President, I join my colleagues in welcoming the Prime Minister here today. President-in-Office, what a journey in 20 years: from languishing in jail to Prime Minister of the Republic of Slovenia, to President-in-Office of the European Council, and now a member, as you tell us, of the EU, NATO, the euro zone and the Schengen area.

It is true that the current Balkan situation represents unfinished business; peace in the region is very important to all of us. Thank you particularly for your sensitive handling of the forthcoming Irish referendum needed for the ratification of the Lisbon Treaty.

Perhaps I could add to our referendum slogan your words in your concluding remarks when you said: ‘I care about Europe because Europe cares about me’. What better slogan for the Irish referendum! We can take nothing for granted – it will be hard to deliver – but, believe you me, the Fine Gael Party, of which I am a member, our leader and all the Members of the European Parliament will leave no stone unturned to ensure a ‘yes’ outcome to the referendum of the Lisbon Treaty in Ireland. Thank you, and we look forward to delivering it to you during your Presidency.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Mr President, as a Finn I am a big fan of ski-jumping, and – to use an allegory – I would say to the Prime Minister that the task of the Slovenian Presidency is like the Planica hill, the instruments that you have are like Elan skis and I hope you have the willpower of Primož Peterka.

I think that this is going to be a successful Presidency for three reasons: one, you have prepared extremely well; two – and we heard it in your speech today – you are extremely humble; and three, you are very businesslike. That is a recipe for success.

You have three big tasks. If you can pull them off at the end of the Presidency, I think you have done it. One, the Treaty: if you have got a lot of Member States to ratify without problems, you have done a great job; two, the energy package: if you have got some of that done, you have done a great job; and three, if you have succeeded with Kosovo, you have done it.

I think the Slovenian Presidency is going to be one of the best ones that we have seen for a long time. Good luck!

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Mr President, Slovenia is the first Member State which, having suffered under totalitarian Communism, can now take the lead in Europe as a whole. Therefore it is your historic challenge and chance, Prime Minster, to take the lead also in promoting integration of different historic experiences, to create a united and balanced perception of our history as a common European history.

I think you, and all of us, need to be confident that the mass murders which happened under Communism will never be repeated again. This can only happen if, in Europe as a whole, we pass the same moral and political verdict on totalitarian Communism as was passed on Nazism.

  Der Präsident. − Es haben sich noch zwei Redner gemeldet, beide aus der EVP-ED-Fraktion, die am meisten gegen das catch the eye-System war. Insofern ist es interessant, wer am meisten davon Gebrauch macht.

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – Herr talman! Först vill jag framföra mina innersta gratulationer till Slovenien och önska allt gott inför ordförandeskapet. Janez Janša, en kollega till mig har redan ställt frågan angående ert uttalande om att säkerhetssituationen i Bosnien är värre än den i Kosovo. Jag vill vara säker på att ni verkligen svarar på denna fråga. Därför ställer jag den en gång till: Vad grundar ni detta påstående på? Det stämmer nämligen helt enkelt inte.

Genom detta uttalande visade ni inte bara brist på information utan även brist på diplomati. Om situationen hade varit så komplicerad i Bosnien och värre än i Kosovo, så hade ert uttalande nämligen varit direkt farligt. Jag förväntar mig därför ett svar.

  Paul Rübig (PPE-DE). – Herr Präsident, sehr geehrter Ministerpräsident Janez Janša! Wir haben verschiedene Dossiers, die für uns sehr wichtig sind, unter anderem das Dossier „Forschung für kleine und mittlere Betriebe“. Ich würde bitten, dass man in den Schlussfolgerungen des Rates darauf dringt, dass wir das in der ersten Lesung abschließen können, weil ich glaube, dass das ein dringendes Anliegen für unsere kleinen und mittleren Betriebe ist.

Der zweite Punkt ist, dass die Energieeffizienz bei der Produktion und beim Verbrauch für uns im Mittelpunkt der Debatten stehen sollte. Hier kann sehr viel Beschäftigung geschaffen werden. Die Lissabon-Agenda für neue Jobs und Beschäftigung ist für uns alle sehr wichtig.

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. − Hvala spoštovani poslanke in poslanci za zelo živahno vsebinsko in zanimivo razpravo, vprašanja, predloge, sugestije. Zelo veliko tega, kar ste povedali bo predsedstvo lahko z veseljem upoštevalo v naslednjega pol leta. Vesel sem bil vaše podpore našim prioritetam, še posebej ganjen, ko sem slišal, da se je tukaj citirala celo slovenska himna, in to ne od mojih kolegov, ki prihajajo iz Slovenije, ampak od kolega iz Francije, ali ko so se omenjali slovenski izdelki, kot so smuči Elan in tako naprej. Skratka, bilo mi je v veliko zadovoljstvo spremljati to razpravo in z veseljem bom odgovoril na nekatera vprašanja, žal čas ne dopušča, da bi odgovoril na vse.

Ratifikacija lizbonske pogodbe je zagotovo ena izmed ključnih političnih prioritet Evropske unije v letu 2008. Da je ta pogodba pomembna, smo se zavedali predvsem v tistem času, preden je bila podpisana. Takrat so vsi govorili o krizi. Pomen te pogodbe je zdaj, ko jo imamo podpisano, ostal enak, seveda pa še ni ratificirana in tukaj je zdaj naša odgovornost. Konkretneje rečeno, konkretna odgovornost vsake države članice, da izvede ratifikacijo v skladu s postopki, ki jih določa ustava oziroma nacionalna zakonodaja, in da to, če je možno, naredimo v roku, ki smo si ga določili.

Ne kot ena od držav članic, niti kot predsedujoča država v teh šestih mesecih, se ne želimo vmešavati v notranje razmere katerekoli države članice. Bilo je nekaj napačnih interpretacij nekaterih izjav, še posebej v nekaterih državah. Nikoli nismo trdili drugače, vedno smo pozivali tudi na solidarnost vseh ostalih pri obravnavi občutljivih vprašanj, ki lahko vplivajo na proces ratifikacije v tistih državah članicah, kjer je ta tema včasih tudi kontroverzna.

Napredek Evropske unije se ne začenja s slovenskim predsedovanjem, prepričani pa smo, da se bo nadaljeval na vseh področjih. Prioritete, ki so navedene, niso navedene po vrstnem redu v tem smislu, da se bomo naslednje lotili potem, ko bo prva opravljena. Skušali bomo narediti kar največ na vseh področjih, ki smo jih navedli kot prioritetna, in tudi na drugih.

Veseli me, da je predsednik Evropske komisije bil nekoliko bolj specifičen tam, kjer je meni zmanjkalo časa. Zagotovo bo okoljsko-energetski paket eden od ključnih izzivov v naslednjih mesecih in tudi vse do konca tega leta. Dokazati moramo zdaj v praksi, da resno mislimo s cilji, ki smo si jih zastavili marca lani.

Poudarjam še enkrat, da nimam nikakršnih dvomov v zvezi s tem, da je lahko samo zdrava gospodarska rast realna osnova blaginje, to zagotovo mora biti prioriteta, lizbonska strategija je v zvezi s tem jasna, poudarjam pa tudi to, da se zgodba tukaj ne konča. Od tukaj naprej se začne zgodba o socialni pravičnosti in oboje je pomembno. Je pa treba vedeti, da je treba najprej ustvariti in potem pravično lahko delimo.

Ko gre za vprašanja, ki so bila največkrat omenjena, vezana na situacijo na zahodnem Balkanu, bi rad odgovoril na nekaj zelo specifičnih vprašanj. Najprej glede pravnih osnov za reševanje tega vprašanja. Ne bi želeli, da zdaj Evropska unija začne neko dolgo razpravo o tem, kakšne so pravne osnove, katere so močnejše, katere so šibkejše, potem ko smo na koncu nekega dolgega obdobja iskanja soglasnih rešitev.

Ni nobene potrebe, da je Evropa razdeljena zaradi tega, ker so razdeljeni drugi na tem vprašanju, in enotnost Evropske unije pri reševanju tega vprašanja bo ena od naših prioritet.

Opozarjam na to, da je neko podobno vprašanje in razprave o legalnih osnovah sredi 90-ih let prejšnjega stoletja povzročilo več kot 100.000 mrtvih v Bosni in Hercegovini, milijon razseljenih oseb in ta izgubljen čas je težko nadoknaditi, lahko se pa iz tega nekaj naučimo.

Ko gre za Bosno in Hercegovino nikoli ni bilo rečeno, da je v varnostnem smislu to večji problem od Kosova, je pa bilo rečeno, da je v nekaterih točkah to zelo resen problem, recimo vračanje beguncev. V Bosni in Hercegovini je še vedno zelo veliko beguncev, ki se niso mogli vrniti na svoje domove. In na tem, da se begunci vrnejo na svoje domove, je načrtovanih veliko potez, ki jih je v tej državi potrebno storiti in jih ni možno realizirati brez tega, da se to zgodi. To je eden od izzivov, ki nas čaka, in se bojim, da so bile nekatere besede v zvezi s tem slabo interpretirane.

Torej spoštovani poslanke in poslanci, predsednik Parlamenta, predsednik Komisije, prioritete, ki so bile predstavljene, so naš skupen izziv, jaz sem vesel te vaše podpore, da jih skupaj uresničimo. Še enkrat poudarjam pomen sodelovanja in sinergije, ki jo lahko dosežemo s sodelovanjem vseh treh ključnih institucij Evropske unije - Evropskega parlamenta, Evropske komisije in seveda Sveta.

Vse kar je v naši moči, da bo ta sinergija čim večja, bomo storili. Z veseljem bom tukaj še večkrat med vami v času slovenskega predsedovanja in veselim se te plodne in, kot se je pokazalo, tudi zelo živahne diskusije z vami. (Ploskanje)

  Der Präsident. − Herr Präsident des Europäischen Rates! Ich danke Ihnen herzlich für die überzeugende Präsentation Ihres Programms für die slowenische Präsidentschaft. Alle Debattenbeiträge der verantwortlichen Fraktionsvorsitzenden und auch der weiteren Mitglieder des Europäischen Parlaments haben zum Ausdruck gebracht, dass Sie auf die große, vorbehaltlose Unterstützung des Europäischen Parlaments zählen können. Ich wünsche Ihnen in unser aller Namen von Herzen Erfolg für Ihre Arbeit.

  José Manuel Barroso, President of the Commission. − Mr President, thank you for this very interesting debate, where I think there was a very large consensus supporting the priorities that were presented by the Slovenian Presidency. During my first statement I highlighted some – because I could not go into detail on all aspects – of the priorities for our work during these six months: the ratification of the Lisbon Treaty, the new cycle of the Lisbon Strategy and also our climate and energy package. Specifically on this point, I was very encouraged by the support that many of you gave to our work on this matter. It is very important that we now deliver on our commitments.

The Heads of State and Government agreed on ambitious targets – a 20% reduction in the emission of greenhouse gases and 20% for renewables. We cannot have the targets and then not deliver on the means of achieving those targets. It is a question of coherence and of credibility, and I was very encouraged by the support given to this during today’s debate.

I would like just to answer one question that was brought to the debate by Mr Schulz, Mr Lambsdorff and Mr Brok regarding a specific problem that is now being discussed in Germany – the question of possible funding for relocation of a company in Europe. I can tell you that the operational programme on competitiveness for Romania has a specific clause banning the use of Structural Funds for the cofinancing of delocalisation. The European Commission has not received any project relevant to this issue, so the Commission can confirm that no European regional development funding is implicated in this relocation. Of course we consider that it would be unacceptable to use funding from European Union funds for relocation inside the European Union.

(Applause)

At the same time it is true that the European Union, through the PHARE programme, has funded an industrial park in Romania where several companies are now investing. This is important and I will draw the attention of all my colleagues here, especially our German friends, to this debate and how important it is to have a responsibility in this debate.

We have to make a distinction between delocalisation outside the European Union and relocation in Europe. If investment goes from Finland to Germany, it can also go from Germany to Romania. Let us be honest about it. We have to make clear that this is not delocalisation outside the European Union. As you remember, the Commission and I have proposed a Globalisation Adjustment Fund that is already working precisely for cases where some jobs could be affected by delocalisations outside the European Union. It is very important that European leaders at all levels in the European Union – in the Commission, in the European Parliament, but also at national level – also have the courage to explain the benefits of enlargement.

(Applause)

Germany is the country that is now exporting more to the new Member States. The enlargement of the European Union is creating jobs in Germany too. German companies are also investing a lot in the new Member States. So it very important from a European perspective that we all explain that enlargement of the European Union is not only good for the new Members but it is also an opportunity for the European Union as a whole.

(Applause)

At the same time, I agree that we have to check that no Structural Funds money is used to finance a specific delocalisation of a company. That would be unfair competition. But I call on all those who are pro-European to stand up and defend this united enlarged Europe, and also to exploit the benefits that we all, in all the new Member States, are getting from this more dynamic Europe that we can build today.

(Applause)

  Der Präsident. − Vielen Dank, Herr Kommissionspräsident, für diese Klarstellung. Wir wünschen der slowenischen Präsidentschaft allen Erfolg. Wir gehen jetzt gemeinsam zur Pressekonferenz. Hier finden nun die Abstimmungen statt. Ich bedanke mich für die sehr intensive und gute Debatte.

Schriftliche Erklärungen (Artikel 142)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), par écrit. – Bravo ! cher monsieur le premier ministre Janez Jansa pour votre intervention devant notre Parlement européen. Vous êtes le premier Président du Conseil européen dirigeant l’une des nations libérée du joug communiste et ayant adhéré à l’Union européenne en 2004.

C’est pour vous un défi, pour votre peuple et votre administration. Il n’y a pas de grand et de petit pays : il y a les bons et les mauvais. Vos résultats économiques, votre qualification récente dans la zone euro, la prospérité de votre peuple font de vous un exemple dont devraient s’inspirer bien des pays qui donnent des leçons aux autres.

Vous allez terminer la « troïka » débutée avec l’Allemagne et continuée par le Portugal et permettre la réussite des présidences de la prochaine « troïka » : France, Tchéquie et Suède. Au moment d’écrire ces lignes, j’ai une pensée pour le Kosovo, vos frères des Balkans occidentaux et leur avenir européen.

  Alessandro Battilocchio (PSE), per iscritto. – Grazie Presidente, questo semestre di Presidenza slovena si apre in una fase in cui, sull'Europa, torna a spirare un vento di moderato ottimismo sul futuro dell'Unione. È giunto davvero il momento, dopo qualche anno di imbarazzi ed incertezze, di far decollare il progetto dell'Europa a 27. Su un punto torno a chiedere una riflessione alla Presidenza di turno: la doppia sede del Parlamento europeo.

In questo momento, in cui stiamo di continuo chiedendo sacrifici ai cittadini dei nostri rispettivi Paesi, daremmo davvero un segnale forte decidendo di concentrare tutti i nostri lavori a Bruxelles. La spesa, in termini di risorse economiche ed incombenze organizzative, che l'Europa sostiene per questo "trasloco mensile" sta diventando davvero insopportabile agli occhi dei cittadini, i quali non si spiegano le ragioni di tale assurda situazione. La sede di Strasburgo, che pure è una splendida cittadina, potrebbe essere utilizzata per altri prestigiosi scopi in seno alle attività dell'UE. Diamo il buon esempio e, su questo tema, passiamo dalle parole ai fatti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. – A Presidência eslovena vai continuar a seguir de perto a agenda da Presidência alemã, dando prioridade à ratificação do Tratado de Lisboa, como ficou claro no debate, e como é expressamente referido no seu programa. Sabemos que as elites políticas da União Europeia querem que o Tratado seja ratificado por todos os Estados-Membros antes das eleições de 2009. Por isso mantêm uma forte pressão para que não haja referendos, com excepção da Irlanda, onde é constitucionalmente obrigatório, tornando claro o seu entendimento sobre democracia e a aproximação dos cidadãos: só quando não correm riscos de os cidadãos se pronunciarem contra as suas opiniões e os seus interesses.

Depois, aparece como grande prioridade aquilo a que chamam o "segundo ciclo da Estratégia de Lisboa", para aprofundar as liberalizações e os ataques aos serviços públicos, aos direitos sociais e laborais. De igual modo, receamos que a evolução na situação do Kosovo seja mais uma ameaça à paz e ao desenvolvimento da Europa com uma eventual declaração unilateral de independência.

Entretanto, continuam sem resposta os graves problemas sociais de desemprego, trabalho precário, pobreza e agravamento das desigualdades sociais e territoriais.

Continuaremos a lutar por uma ruptura com estas políticas neoliberais e por uma outra Europa de justiça social, paz e progresso social.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), por escrito. – Com a Presidência eslovena do Conselho inicia-se o terceiro acto na farsa orquestrada pelas forças que promovem a integração federalista, neoliberal e militarista na Europa, que é a UE - com a Alemanha na liderança - para impor um tratado anteriormente rejeitado, evitando a realização de referendos nacionais.

Dizem que não se justifica a realização de referendos:

- Porque existem "consensos alargados" em cada país quanto à proposta de Tratado, nomeadamente nos parlamentos nacionais. Mas uma das principais lições dos referendos na França e na Holanda não foi ter colocado em evidência a profunda contradição entre a vontade popular e as ditas "maiorias parlamentares"?

- Porque a ratificação pelos parlamentos é tão legítima e democrática como a ratificação referendária. Mas como compreender então que se afirme que fazer um referendo em Portugal agravaria os riscos do Tratado não entrar em vigor? O que temem é que o resultado de um referendo seja diferente daquele que desejam, por isso não os realizam.

- Porque a proposta de Tratado é diferente do anteriormente rejeitado e que há uma "mudança substancial". No entanto não dizem qual. Mas não são os seus próprios promotores que afirmam que a substância se mantém? Leiam-se as declarações de Giscard D'Estaing.

É o medo que os move...

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), na piśmie. – Program prezydencji słoweńskiej spełnia wszystkie wymagania osoby zainteresowanej ekonomią i przekonanej, że to właśnie dobra kondycja gospodarcza jest jednym z kluczy do sukcesu Unii.

W programie prezydencji znalazłam bardzo dużo ważnych odniesień do strategii lizbońskiej i do roli rynku wewnętrznego w procesie umacniania UE na arenie międzynarodowej.

Unia XXI wieku powinna skupiać się na edukacji, na kształceniu. Dobrze wyszkolone społeczeństwo to największy potencjał, który z kolei musi znaleźć swoje zastosowanie w gospodarce, a ta bazuje głównie na prężnych małych i średnich przedsiębiorstwach, które można łatwo założyć, bez zbędnych formalności i kosztów. Firmy te muszą mieć dostęp do dobrze wyszkolonych pracowników oraz do zasobów badawczych, nowych technologii etc. Prezydencja zwraca na to dużą uwagę.

Ważnym sygnałem dla przedsiębiorstw jest deklaracja prezydencji, że zajmie się eliminacją barier i skoncentruje się na lepszej regulacji. Wiemy bowiem, że nie ma nic gorszego niż złe prawo.

Szczególnie ważne wydaje mi się połączenie inicjatywy znoszenia barier administracyjnych dla przedsiębiorstw z otwieraniem nowych dróg do nowych technologii.

Prezydencja nie zapomina także o konsumentach; interesy konsumentów są tak samo ważne jak i biznesu, i powinny być w taki sam sposób reprezentowane i chronione.

Program prezydencji jest bardzo ambitny, ale też jasno wyznacza swoje priorytety, z którymi się zgadzam.

Pozostaje mi jedynie pogratulować i życzyć sukcesu.

  Gábor Harangozó (PSE), írásban. – Mindenekelőtt szeretném üdvözölni a szlovén elnökség ambiciózus programját, amely kiemelt kérdésként kezeli az EU egésze számára fontos nyugat-balkáni térség felzárkóztatását.

A Bizottság 2006. évi jelentése szerint a 2004-es bővítés kiváló eredmény a régi és az új tagállamok számára, de a folyamat gördülékeny menedzselése a siker kulcseleme.

Jelenleg az EU-nak olyan új kihívásokkal kell szembenéznie, amelyek fokozott erőfeszítést igényelnek. Ezen kérdések megfelelő kezeléséhez elengedhetetlen a szlovén elnökség maximális támogatása minden programprioritás megvalósításában, beleértve a horvát, török csatlakozási folyamat előfeltételeinek megteremtését.

Az EU alapvető érdeke a nyugat-balkáni reformfolyamatok támogatása, az Európai Perspektíva keretében a koszovói helyzet mindenki számára elfogadható rendezése. A bővítés az EU stratégiai és biztonságpolitikai érdeke, amely hatékony fejlesztéspolitikát és partnerségi együttműködést igényel.

Továbbra is kiemelten kell kezelni azon nyugat-balkáni programokat, amelyek a fejlettségbeli különbségek csökkentését, a szociális, gazdasági és területi kohézió erősítését szolgálják. Azonban a versenyképesség-növelés és a felzárkóztatás közötti egyensúly biztosításához, a nyugat-balkáni fejlődés előmozdításához elengedhetetlen a humán erőforrásba történő befektetés ösztönzése, a tudásalapú, kreatív társadalom fejlődésének támogatása. Az európai szolidaritás elvének megfelelően törekedni kell a szegénység felszámolására, a „közvetett segítségnyújtás” biztosítására a nyugat-balkáni országok tekintetében is. A fő uniós célok megvalósításához a szlovén elnökségi program támogatása együttes felelősségünk.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), na piśmie. – Wszystkie kraje, które dołączyły do Unii Europejskiej od roku 2004 odczuwają dumę z faktu, iż jeden z nich - Słowenia - przejmuje prezydencję. Z życzliwością patrzymy na zapowiedzi i pierwsze kroki nowej prezydencji. Priorytety pierwszego półrocza 2008 roku w dużej mierze są świadectwem kontynuacji pracy poprzedników, przede wszystkim w zakresie ożywienia agendy strategii lizbońskiej, ratyfikacji nowego traktatu oraz przeciwdziałania ociepleniu klimatu. Ciągłość pracy jest pożądaną cechą w Unii Europejskiej, zważywszy na półroczny cykl prezydencji.

Niezależnie od deklarowanych priorytetów, Słowenia, z uwagi na geografię i historię, jest postrzegana jako kraj łącznikowy z Bałkanami. Tu zaś kryją się zarówno szanse na dalsze rozszerzenie Unii, jak i poważne problemy z kwestią niepodległości Kosowa na czele. Rozumienie tej problematyki jest oczywistym atutem nowej prezydencji.

Mamy też nadzieję, że kraj, który ma za sobą trudy transformacji i dostosowania do standardów Unii, wykaże zrozumienie dla problemów, jakie dla nowych krajów członkowskich stwarzają wygórowane zobowiązania w zakresie energii odnawialnej i emisji gazów cieplarnianych. Należy znaleźć równowagę pomiędzy troską o ochronę środowiska naturalnego a potrzebą wspomagania konkurencyjności europejskiej gospodarki w przekroju globalnym. Życząc powodzenia, dziękuję za uwagę.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), písomne. – Začiatok roka 2008 – Európskeho roka interkultúrneho dialógu: Spolu v rozmanitosti je významným obdobím pre EÚ. Umocňuje ho hlavne skutočnosť, že predsednícky post v jeho prvom polroku po prvýkrát bude patriť novej členskej krajine, Slovinsku.

Štyri prioritné oblasti s dôrazom na implementáciu nového lisabonského cyklu pre rast a zamestnanosť, energetiku, klimatické zmeny a vzťahy so západným Balkánom môžu prispieť k súčinnosti Európy. Slovinsko má šancu stať sa architektom svetového líderstva EÚ v boji proti globálnemu otepľovaniu.

Prijatie eura je v súčasnosti horúcou témou na Slovensku. O prijatí Slovenska do eurozóny sa bude rozhodovať práve počas slovinského predsedníctva Európskej únie. Slovinsko je príkladom pre Slovensko, pretože ako prvá z krajín EÚ-10 a trinásty člen zo všetkých členských štátov Únie zaviedla euro už v roku 2007. Z mnohých slovinských skúseností sa môže Slovensko poučiť a využiť ich pri vlastnej príprave na zavedenie eura. Očakávam, že Slovinsko urobí všetko pre to, aby bolo rozhodnutie zaviesť euro na Slovensku v plánovanom termíne 1. januára 2009 pozitívne.

Prajem slovinskému predsedníctvu, aby svojimi aktivitami dokázalo presvedčiť 500 miliónov európskych občanov, že aj malá 2-miliónová krajina je schopná úspešne viesť EÚ počas svojho šesťmesačného predsedníctva. Verím, že odhodlanie byť úspešným sa Slovinsku podarí naplniť.

  Margie Sudre (PPE-DE), par écrit. – Je souhaite adresser mes vœux les plus chaleureux de succès à la présidence slovène, qui représente une forme de consécration de la réunification de l'Europe divisée par la guerre froide.

La Slovénie, qui a coopéré avec l'Allemagne et le Portugal pour élaborer un programme de dix-huit mois, clôt un cycle de présidences marqué par le succès de la relance institutionnelle, avec la lourde responsabilité d'accompagner le processus de ratification du traité de Lisbonne.

C'est un défi majeur auquel nous devons tous contribuer, chacun dans nos États membres respectifs, afin que la prochaine présidence française puisse mettre définitivement en place ce nouveau socle commun avant les élections européennes de 2009.

La présidence slovène doit également poursuivre et compléter la stratégie de Lisbonne pour répondre aux enjeux auxquels doit faire face l'Europe en matière énergétique et climatique, de croissance et d'emploi.

J'espère sincèrement que la présidence slovène parviendra à garantir la paix et la stabilité des Balkans occidentaux et à faire émerger une approche unifiée de l'Union face à la question du statut final du Kosovo afin que 2008, année européenne du dialogue interculturel, puisse être véritablement l'occasion pour tous les Européens de réaffirmer leurs valeurs de tolérance et de compréhension mutuelle.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), írásban. – Történelmi jelentőségű, hogy az Uniót egy 2004-ben csatlakozott új tagállam vezeti 2008 első félévében. Ez komoly előrelépés abban, hogy az újonnan csatlakozott tagállamok elfoglalhassák méltó helyüket az uniós asztalnál.

Az első új tagállami elnökségnek óriási a tétje, kulcsidőszakban vezeti Szlovénia az uniót. A szlovén elnökség legfontosabb feladatai a Lisszaboni Szerződés ratifikációs folyamatának segítése, a Lisszaboni Stratégia új hároméves ciklusának dinamikus elindítása, és az integrált energia- és klímavédelmi politika kialakításának folytatása.

A szlovén elnökség prioritásként kezeli a Nyugat-Balkán integrációját, kiemelten Koszovó jövőbeni státuszának kérdését. Szlovénia érzékenysége, térségismerete valamelyest megkönnyítheti a bonyolult rendezést, és elősegítheti a 2007. decemberi Európai Tanácson elért uniós egység fenntartását a Koszovóba küldendő missziókat illetően.

A szlovén elnökség alatt, márciusban teszi meg jogszabályjavaslatát az Európai Bizottság a közös agrárpolitika egészségügyi felülvizsgálatára, amely a KAP átfogó koncepcionális és finanszírozási reformjának nyitánya lesz. Az elnökség kiemelten kezeli a 2008-as kultúrák közti párbeszéd évének programjait is.

Szurkolunk szlovén barátainknak, hogy eredményes elnökségi periódust vezessenek. Biztos vagyok benne, hogy a szlovén politika és diplomácia sikerrel oldja meg a nehéz feladatokat, és új tagállamként is büszkék lehetünk szomszédunkra.

IN THE CHAIR: Diana WALLIS
Vice-President

3. Aġenda

  President. − We have an announcement before we start with regard to this afternoon’s debates. I should like to propose bringing forward the debate on the report by Díaz de Mera García Consuegra on EUROPOL and taking it as the second item before the Council and Commission statements on the situation in Pakistan.

The order of business this afternoon would, therefore, be as follows: from 15.00 to 18.00: first of all, the Council and Commission statements on the situation in Kenya, then the report by Díaz de Mera García Consuegra on EUROPOL, then the Council and Commission statements on the situation in Pakistan; then at 18.00, as normal, we would go on to Question Time with the Council.

Are there any comments?

  Hannes Swoboda, im Namen der PSE-Fraktion. – Frau Präsidentin! Wir können ausnahmsweise zustimmen, aber ich möchte die Kommission darauf aufmerksam machen, dass es das Parlament ist, das die Tagesordnung bestimmt, und es nur in Ausnahmesituationen so sein kann, dass wir auf die Wünsche einzelner Kommissare eingehen. Aber heute können wir ausnahmsweise zustimmen.

  President. − Thank you for that point, Mr Swoboda; it clearly is an exception. But I thank the House for its agreement.

(Parliament agreed to the request)

4. Ħin tal-votazzjonijiet

  President. − The next item is the vote.

(For the results and other details on the vote: see Minutes)

4.1. (A6-0508/2007, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf) Miżuri li jużaw applikazzjonijiet ta' remote-sensing żviluppati fi ħdan il-qafas tal-PAK (votazzjoni)

4.2. (A6-0504/2007, Kurt Lechner) Kreditu għall-Konsumaturi (votazzjoni)

- Before the vote:

  Meglena Kuneva, Member of the Commission. − Madam President, I would like to take the opportunity to clarify a point which was raised in yesterday’s debate on the proposal for a Consumer Credit Directive. This point concerned the new version of Article 8 concerning the obligation to assess the credit-worthiness of consumers. Both amendments 46 and 45 foresee that Member States whose legislation requires creditors to assess the creditworthiness of consumers on the basis of consultation of the relevant database may retain this requirement. As I understand it, this also means that the sanctions foreseen in this national legislation for a failure of the creditor to fulfil these requirements could also be retained.

  Kurt Lechner, Berichterstatter. − Frau Präsidentin! Nachdem wir sechs Jahre lang in den Gremien diese Richtlinie beraten haben, möchte ich doch einige wenige Bemerkungen machen. Ich will zunächst sagen, dass das nicht zu kritisieren ist, sondern dass diese lange Zeit den großen Ernst zeigt, mit dem sich der europäische Gesetzgeber mit dieser komplizierten Materie beschäftigt hat, und wie sehr uns allen der Schutz der Verbraucher in Europa am Herzen liegt. Ich bin zuversichtlich, dass mit der heutigen Abstimmung das Gesetzgebungsverfahren zu einem Abschluss kommt, was trotz aller Unterschiede da und dort in der Sache auch in meinem Sinne ist. Ich will ausdrücklich festhalten, dass alle gemeinsamen Änderungsanträge, die jetzt vorliegen, ohne Ausnahme aus meiner Sicht den Text des Rates, den Gemeinsamen Standpunkt, verbessern. Sie gehen ja auch zum allergrößten Teil auf meine eigenen Vorschläge zurück.

Der Klarheit halber will ich sagen: Wir haben um des Einvernehmens willen und damit wir hier zu einem Abschluss kommen, auch in Artikel 16 Absatz 2, der bis zuletzt eigentlich nur wegen Formulierungsfragen umstritten war, uns dazu entschlossen, dem Antrag der Sozialisten und Liberalen zuzustimmen, so dass auch diese Frage dann einvernehmlich erledigt ist, wie wir auch einige andere Anträge um des Einvernehmens willen zurückgezogen haben.

Ich will ausdrücklich der Kommission, dem Rat und den Kollegen – wir haben sehr intensiv miteinander diskutiert, auch gestritten – für die kooperative und angenehme Zusammenarbeit danken. Was die noch verbleibenden Anträge von uns anbelangt, lege ich Wert auf die Feststellung, dass sie aus meiner Sicht lediglich eine zusätzliche Verbesserung des Gemeinsamen Standpunkts darstellen und in keiner Weise den Schutz der Verbraucher und den Nutzen, den diese von der Richtlinie hätten, beeinträchtigen würden, weil auch das für uns hohe Priorität genießt.

Ich will abschließend der Hoffnung Ausdruck geben, dass die positiven Erwartungen, die an die Richtlinie gestellt werden, auch in Erfüllung gehen werden.

(Beifall)

  Marios Matsakis (ALDE). – Madam President, yesterday the IND/DEM Group asked for all the votes to be roll-call votes. I note in today’s votes that, again, all the votes are roll-call votes. Yesterday the President said that he was going to examine whether it was in fact possible for the IND/DEM Group to ask for roll-call votes. Am I to understand that it is possible, and that from now on all our votes will be roll-call votes?

  President. − Mr Matsakis, it will be discussed at the Conference of Presidents tomorrow but what I would say is that this is an important vote, so it is probably in all our interests that it is by roll-call vote.

Mr Bonde has asked for the floor.

  Jens-Peter Bonde, on behalf of the IND/DEM Group. – Madam President, I had asked for the floor before.

Our voting yesterday went very well. It was quicker than normal – smooth, calm and there was not a single request for the time-consuming and irritating check. Therefore my group proposes we should continue with electronic voting.

Some six months ago I was promised an exercise where the numbers of the reports and the numbers of the amendments would be shown alongside our voting. The new, much bigger screens can show the full voting list and save us much more time because we can vote immediately when we see the numbers in different colours on the screen. We will not need to wait for the interpretation. We will avoid the situation where those waiting for interpretation through a relay are voting on one issue while those who vote without relay are voting on the next item. We would save a lot of time.

(Applause)

  President. − Thank you, Mr Bonde, we have noted that. Work is ongoing on that project, but now I think the House would like to move on with this morning’s vote.

4.3. (A6-0520/2007, Roberta Angelilli) Lejn strateġija Ewropea dwar id-drittijiet tat-tfal (votazzjoni)

- Before the vote:

  Francesco Enrico Speroni (UEN). – Signor presidente, onorevoli colleghi, è per un richiamo al regolamento: non vorrei interferire con la procedura, ma volevo sapere se esiste una regola che obbliga ogni volta a dire, oltre al risultato, a specificare anche il numero dei votanti, il numero degli astenuti e così via, oppure se è una scelta sua.

  President. − If you do not wish me to tell you I will not, but it is, clearly, good to be certain.

– After the vote on paragraph 60:

  Thomas Wise (IND/DEM). – Madam President, could you at least put the results on the screens in front of us if you are not going to call them out?

  President. − You just have to raise your eyes if you wish to see the result.

- After the vote:

  Robert Evans (PSE). – Madam President, I am advised by the services that each additional roll-call vote costs EUR 400, which makes the cost of yesterday’s escapade in excess of EUR 25 000.

So, I would ask those who are calling for roll-call votes all the time whether they think that is a good use of taxpayers’ money.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Madam President, if the cost of every roll-call vote is really EUR 400, I suggest that this Chamber is running itself with all the efficiency that it also applies to the common agricultural policy, to structural aid, to international development and to the rest of the European Union budget. Surely we can do it more cheaply than that!

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Madam President, here is a practical suggestion. One of the expenses is that we translate votes, but these are only numbers, so we need only one edition of the votes. We do not need to put them into every language because we are dealing with numbers, and the names are the same in every language. So we can cut expense there. I think of all the bits of paper we produce in this Parliament. The most important thing for the citizen is to know how we vote.

(Applause)

4.4. (A6-0502/2007, Doris Pack) Edukazzjoni u taħriġ ta' l-adulti: Qatt m'huwa tard li titgħallem (votazzjoni)

*

* *

  Arlene McCarthy, President of the Committee on the Internal Market and Consumer Protection. – Madam President, I wanted to intervene after the vote on the Lechner report. I did not want to interrupt the voting, but I merely wanted to thank the PPE-DE Group for supporting the common position so that we now have a very strong majority, which will be a very good signal to both consumers and businesses that we intend to open up the market and protect consumers.

Madam President, I know that you have taken a very active role in this dossier and I think it is a credit to all the parties that we just got a tremendous majority in the end after many doubts and reservations.

5. Spjegazzjonijiet tal-vot

Oral explanations of vote

- Report: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0508/2007)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Madam President, as someone who has followed, through the Committee on Budgetary Control, a number of the Court of Auditors’ reports concerning misappropriations and fraudulent spending of monies from the agriculture budget, I must say how pleased I am to see this Parliament welcoming new technology in many different ways, especially in this field of agriculture.

I hope that in future years this information – as one of the amendments in this report suggested – can be spread via the internet to all those people across the European Union who would like to see it, especially to the various national audit authorities in each Member State so they can see, for example, if in Greece they are claiming more acreage for olive-producing land than they actually have.

I am also standing up because I want to talk about the Constitutional Treaty. I want to make sure that this House gets a say and that people get a referendum in the future, and that is why I am giving explanations of votes on all reports.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Madam President, it may not be obvious why, as a representative of London, I am giving an explanation of vote on a matter concerning farming and the common agricultural policy. But we have to recognise that the common agricultural policy also affects consumers right across the EU in the form of higher prices.

Therefore it is incumbent on all of us to make sure that we are monitoring how taxpayers’ money is spent in a number of areas, including the common agricultural policy.

I understand that, in response to the common agricultural policy management needs, there is considerable need for information on land use, and that is why I think we all welcome the use of better technology. I hope that many of my constituents will benefit in terms of providing that technology.

I also have to agree with my colleague that one of the reasons I am giving an explanation of vote is because the people of Europe and the people of Britain should be given a say on the Constitutional Treaty in the form of a referendum.

  President. − I would like to remind colleagues that we are taking explanations of vote on the reports concerned. If anybody tries to speak about anything else, I am afraid I will stop your speech, in accordance with the Rules.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Madam President, I will with pleasure speak on the report itself. The Graefe zu Baringdorf report, explaining as it does the new methods to address fraud and agrarian policy under the common agricultural policy (CAP), is dealing with one of the most inefficient, expensive, wasteful, bureaucratic and amoral systems of farm support known to man, and no amount of agro-meteorological gimmickry can rescue it. Extrapolate from the experience of the CAP; infer from it.

Before handing new powers to any organisation, we should first look at how it exercises the powers it already controls. Agriculture has been, since 1960, the European Union’s chief competence. Look at the mess it has made – the ecological destruction, the destruction of surpluses, the poverty inflicted on Africa. Is this the institution that we now want to put in charge of foreign policy, of criminal justice, of defence, and if it is, should we not consult the people in the referendums that we were promised?

The Elder Cato is supposed to have ended every speech, whatever its subject, with the demand that Carthage be destroyed. I shall end mine with the demand that the Lisbon Treaty be put to the people: Pactio Olisipio censenda est!

  Jim Allister (NI). – Madam President, I do not think any of us should be unduly concerned about new technology, but it is important that it is properly used and not abused.

But there is much abuse, particularly in southern Europe in regard to the common agricultural policy, and I trust this technology may do something towards eliminating this. If it does, we could save much more than the EUR 400 that someone complained about when it comes to bringing transparency to voting.

I note that this report talks about remote sensing. Well, I would also say this: if Europe could get a sense of democratic sensing, then it would sense across Europe a great resentment at the shutting out of citizens and the denying to them of the right to express their opinion on the most important matter, namely the matter of how they should be governed.

  Roger Helmer (NI). – Madam President, the common agricultural policy is a leftover from the 20th century. We are seeing more and more demand for agricultural products driven by demographics and biofuels. The idea that we as the European Union should spend a large part of our budget on subsidising agricultural production is, quite simply, out of date and, therefore, there is no reason why we need better technology to do the wrong thing. We should stop doing the wrong thing.

I have to say that I voted in favour of this measure as a loyal Conservative following the whip, but I did so with great reluctance.

In addition, I have to question the right of this House – the democratic legitimacy of this House – to adopt this measure and any other measure given that we reject the verdict of the people on the Lisbon Treaty.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Madam President, I sense that this measure of remote sensing would actually be very efficient with regard to cutting out the bureaucracy that some of my farmers in the South East of England have to suffer at present with regard to tagging. If this mechanism is to work properly, I recognise that it would be more efficient in the operation of the extremely inefficient bureaucratic system which we recognise as the CAP. So in that regard, as a loyal Conservative, I followed the whip and supported this measure. However, I recognise that an overhaul of the complete CAP system is long overdue and I call upon our colleagues in this Parliament who recognise the same thing to accelerate that process. I do, however, sense – and I feel – that if we can remote sense cows, why do we not remote sense the people’s views about the referendum?

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Madam President, I am very happy to rise to explain my vote on the Graefe zu Baringdorf report, where I voted against it. I did so because any kind of remote-sensing apparatus is bound to lead to longer-distance surveillance. Where will that end? We do not wish the people of Europe to be surveyed by some kind of remote sensor – cameras in the sky – because that is exactly what the Graefe zu Baringdorf report will lead to by extension.

Is this, we have to ask ourselves, an excuse to give work for the Galileo project, the enormous expense of which, if not used there, would have paid for all the roll-call votes in this House for the next ten years?

If the EU wants to survey anything, let it survey the wishes of the people of Europe and hold a referendum on the new Constitution signed in Lisbon, without delay.

  Godfrey Bloom (IND/DEM). – Madam President, I know you actually share our views on this referendum because I know you personally want one yourself, because it would give legitimacy to this place. But leaving that political difference aside, I – happily – am not a Conservative, therefore I do not have to vote blindly for complete nonsense. I can vote with common sense, and I voted against the Baringdorf report because I find the whole idea of the spy in the sky and satellites deeply distasteful and extremely frightening. I think it can only lead to long-term abuse. It is bound to happen – and I know our lady friend down here, who is all motherhood and apple pie, thinks it is absolutely wonderful – but of course we have got to look at the next generation. I am afraid I have a deep distrust of politicians. If they can abuse a power, they always do, and I see this as being absolutely no different, so I voted against.

  Graham Booth (IND/DEM). – Madam President, I should like to explain why I voted against the report by Mr Graefe zu Baringdorf. The CAP has done nothing but ruin our farming industry in the UK for well over 30 years; we do not want interference from the EU; this will extend their interference yet again. So the reason for voting against it is that we would like to get the powers of running our own agriculture back to Britain. However, there is very little chance of that while we ignore the votes of the people in France and Holland in the referendum that we should be given on the Constitution.

- Report: Kurt Lechner (A6-0504/2007)

  Jan Březina (PPE-DE). – Chtěl bych zdůraznit, že jsem hlasoval pro zprávu o spotřebitelských úvěrech, protože se domnívám, že se ubírá správným směrem. Oceňuji, že jsme zkrotili regulativní nadšení Komise a Rady prosazující detailnější právní úpravu, která je podle mého názoru nežádoucí. Mezi členskými státy totiž existují rozdíly vycházející z odlišných právních tradic a kultur financování a snaha násilně tyto rozdíly smazávat by podle mého názoru k úspěchu nevedla. Je proto dobře, že se Evropský parlament soustředil na základní prvky: principy harmonizace spotřebitelských úvěrů, z nichž bych rád vypíchnul právo na zrušení smlouvy a možnost předčasného splacení bez finanční újmy pro spotřebitele. Stanovení dvoutýdenní prekluzivní lhůty pro jednostranné zrušení smlouvy považuji za nezbytné z hlediska právní jistoty všech zúčastněných subjektů. Zároveň je důležité, že u vázaných úvěrů může tato lhůta na žádost spotřebitele být zkrácena na 3 dny, což spotřebiteli umožní dřív převzít koupený výrobek. Myslím si, že bohatě stačí ustanovení garantující, že předčasné splacení úvěru nemůže být pro spotřebitele poškozující. Toto ustanovení budou státy povinny zpracovat do národních legislativ, takže zájem spotřebitele bude chráněn.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – Dámy a pánové, těší mě, že jsme dnes vpustili do Evropy po šesti letech diskuzí společná úvěrová pravidla. Zvýší se ochrana spotřebitele, a to i přeshraničně, a možná to trochu pomůže snížit nechtěnou zadluženost domácností. Pomoci by měla čtrnáctidenní lhůta pro bezplatné odstoupení od smlouvy a hlavně povinnost dát předem kupujícímu standardizované informace o veškerých nákladech na půjčku. Novinkou je právo na její předčasné splacení. To, co nás nejvíce rozdělovalo, bylo jak zajistit, aby si banky za to neúčtovaly nehorázné poplatky. Jejich výše by měla nyní odpovídat jen skutečným nákladům, ale myslím, že je správné, aby jejich výše byla také omezena s ohledem na zbytkovou hodnotu úvěru tak, jak jsme dnes odhlasovali.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – Vážená pani predsedníčka, hlasovala som za spoločnú pozíciu Rady zmenenú správou Kurta Lechnera.

Smernica o zmluvách o spotrebiteľskom úvere po viac ako 6-ročnej legislatívnej práci znamená významný krok vpred v ochrane zmluvnej slobody a posilňovania zodpovedného rozhodnutia spotrebiteľa. Je potrebné mať na mysli, že väčší počet predpisov neznamená automaticky vyššiu ochranu spotrebiteľa. Priveľa informácií môže spôsobiť práve u neskúsených spotrebiteľov väčší zmätok a minie sa účelu jednoduchosti a transparentnosti. Navyše sú s nimi spojené aj zvýšené náklady, ktoré v konečnom dôsledku musí znášať spotrebiteľ.

Aj napriek pretrvávajúcemu záujmu predaja na splátky a využívania produktov spotrebiteľského úveru si málokto zo spotrebiteľov uvedomuje riziká, ktoré sú spojené so spotrebiteľským úverom, napríklad že by ho v dôsledku choroby či straty zamestnania nedokázal splácať. Verím, že táto smernica pomôže spotrebiteľom urobiť dobré rozhodnutia na základe rýchleho a jednoduchého porovnania viacerých ponúk domácich aj cezhraničných poskytovateľov.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Madam President, on the Committee on the Internal Market and Consumer Protection where this report has been gestating for a long period of time in both readings, it is well known that I have had some severe criticism of it from its early stages where it was confusing new products that are available in one market – such as the UK market, such as mortgages where you can offset your credit balance with the same bank against your mortgage – which under initial proposals would have been banned in this report, to where we have now, after six years, new concerns – even though we have been talking about this report for six years – about the early repayment of credit costs.

This is an amazingly important piece of legislation. It will affect huge numbers of people including anyone that owns a home in my constituency. I was talking about it in a Conservative meeting in the village of Harpole at the house of a man called Michael Orton-Jones who raised it with me personally, about the consumer credit directive and the money-laundering directives that are passed in this House.

We have got to be much more careful in the way that we deal with this sort of very important legislation.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Madam President, I represent London, the greatest city in the world, which happens to be home to Europe’s two largest financial districts: firstly, the City of London, which, as we all know, is the pre-eminent financial force in the world, and, secondly, the Docklands – Canary Wharf – which used to trade in all manner of goods all over the world, and now it trades in financial services all over the world.

I think it was that great group of Swedish philosophers who said: ‘Money, money, money, I work all day, I work all night to pay the bills I have to pay, ain’t it sad. But in my dreams I have a plan. I’ll get myself a wealthy man.’

In my case that is not going to be true, because I do not happen to subscribe to that particular taste. But what I will say is that it is important for consumers right across Europe that we continue to look at ways to make it easier to have access to consumer credit, not only for my constituents in London but also for the financial services industry.

  President. − Mr Kamall, I am trying to take this very seriously, but I hope it is not going to degenerate into the radio programme Just a Minute that we know so well in the UK.

(Laughter)

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Madam President, one minute without repetition, deviation or – what was the other one? Hesitation! Quite so.

Let us start, then, from first principles. Why does the European Union need to have a policy on the harmonisation of consumer credit laws? There seems to me to be a contextual misunderstanding behind this report. Free trade and open markets do not require common laws on every aspect of commercial activity. In fact, if anything, the opposite is true. Free markets depend upon diversity, variety, pluralism and, although a degree of light regulation at national level may sometimes be in order, that does not equate to euro-harmonisation of every aspect of market activity.

This is important because it seems to me that the same conceptual error lies behind the extension of EU jurisdiction in the various fields proposed in the Lisbon Treaty. As in the field of consumer protection, so in the fields of justice and home affairs, foreign affairs, defence and all the rest.

If these areas are to be transferred largely or wholly to Brussels, we ought at least to have the courtesy to consult our constituents first. The Treaty of Lisbon should be put to the people: Pactio Olisipio censenda est!

  Jim Allister (NI). – Madam President, harmonisation, as we all know, has been a primary tool of the EU since its inception. It has reached into every facet of our lives and it is quite clear that it is a strategy – a strategy, of course, to diminish the relevance and the import of national decisions and the ability to take national decisions and thereby diminish national institutions.

So it has been the modus operandi of intensifying European integration and it is something therefore which I come to with quite a hostile attitude. Because fundamentally I believe in the right of Member States to govern within their boundaries that which affects their citizens.

There is one aspect of harmonisation we could help on. We could harmonise giving to the citizens of Europe the right to have their say on the Lisbon Treaty.

  Roger Helmer (NI). – Madam President, I think it is relevant when making an explanation of vote actually to say how we voted. In my case I voted in favour of this measure, again as a loyal Conservative, again following the whip and again, had I been left to make my own decision, I would have voted against it, for the reasons very clearly set out by some of my colleagues, particularly Mr Hannon’s reference to free markets requiring diversity.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Madam President, I can ask the honourable Member if he can give way to me. I just wondered if he could maybe re-assess his comments because, this being a second reading report, there was a ...

(The President cut off the speaker)

  President. − Sorry, but we will have the explanation of vote from Mr Helmer. Each speaker has one minute in which to give an explanation of vote. Mr Helmer, please continue.

  Roger Helmer (NI). – Madam President, I agree that credit should be a matter for national governments to decide, subject to local custom and practice. The amount of credit taken across borders is not sufficient to justify harmonisation, but may I suggest that the European Union itself is running out of credit with citizens because it refuses to take the necessary action, through referendums, to legitimise itself?

  Nirj Deva (PPE-DE). – Madam President, this reminds me of my days in the House of Commons. If this report in the slightest way could have helped Mr Brown and this inept Labour Government back home not to have had the Northern Rock crisis, if this report had been in any way useful in teaching this Labour Government back home how to run an economy, well, I might have said this report is a good one.

But, being a loyal Conservative I had to support it; I followed the whip. But if we talk about credit, credit means trust, and if the European Union cannot trust its citizens and the citizens of Europe cannot trust the European institutions, is that why we are not going for a referendum? Because we do not trust our citizens to decide in the right way?

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Madam President, I voted in this report in order to help Member States and I therefore pick out these bits: Amendment 46, split vote – Member States’ own laws may not be waived. I voted for that and I am glad to see that I was supported. I voted for Amendment 9, part 1 – extending areas in which an obligation shall not apply. I am sorry to see that failed. I voted for Amendment 29, where it states that compensation must be according to national law. I am sorry to see that failed as well.

I voted, therefore, in order to help Member State governments, but that should not be read to mean that I want a Member State government to interfere in the affairs of finance houses and banks. As my colleague Mr Deva pointed out, they are signally ill-equipped to do so. In the case of Northern Rock, they have spent half the Treasury money on trying to rescue it, and who knows if that is at an end. What we know is at an end are the referendums on the Lisbon Treaty, and that should not be so.

  Graham Booth (IND/DEM). – Madam President, I have a confession to make. I have absolutely no qualifications whatsoever for this job and yet I find myself sitting here helping to make legislation that affects around 400 million people. When I look around the full Chamber, I fear that very many of the Members share my lack of qualifications, looking at the level of debate we seem to get here. The people, the citizens of the Member States, have an enormous amount of intelligence collectively, yet we deny them the right to make their own decisions. In my view, this is in an area that politicians should keep well out of and give the people their own decisions; in particular, please let them have a referendum on the EU Constitution.

- Report: Roberta Angelilli (A6-0520/2007)

  John Attard-Montalto (PSE). – Jiena xtaqt illi nagħmel dawn iż-żewġ kelmiet u nispjega l-mod kif ivvutajt biex niġbed l-attenzjoni ta' l-awtoritajiet f'Malta. Niġbed l-attenzjoni għal żewġ każijiet partikulari. Wieħed, il-każ ta' dak it-tifel Għawdxi, tas-Sur Attard, li laqat il-midja f'dawn l-aħħar sentejn minħabba l-mod kif qiegħed jiġi preġudikat il-missier milli jottjeni l-paternità tiegħu bħala persuna missieru u jġib lil dan l-istess tifel biex jirriżjedi f'pajjiżu, Għawdex. It-tieni, dan l-aħħar kien hemm każ kriminali ta' tifla ta' tlettax-il sena u l-awtoritajiet ma kenux jafu fejn se jibgħatuha; l-ewwel intbagħtet il-ħabs, imbagħad intbagħtet ‘mental institution’. Dan huwa nuqqas kbir. Nirringrazzjak.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – Frau Präsidentin! Ich spreche im Namen des ÖVP-Europa-Clubs. Wir haben gegen alle Artikel gestimmt, die das Recht auf sexuelle und reproduktive Gesundheit inkludieren, weil in der Interpretation dieses Textes natürlich auch Schwangerschaftsunterbrechungen zu jedem Zeitpunkt gemeint sein können und wir dagegen sind.

Wir haben für Ziffer 127 gestimmt, die sich auf das Kopftuchverbot bezieht, weil Jugendliche nicht dazu verhalten werden sollen, politische Symbole zu tragen, und weil wir garantieren wollen, dass Wahlfreiheit und Entscheidungsfreiheit für Jugendliche gewährleistet bleiben.

Wir haben auch für Ziffer 116 gestimmt, aber das bedeutet nicht, dass daraus zwingend rechtliche Konsequenzen abzuleiten wären.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Madam President, I came to this report actually with some trepidation, because I am always aware that many of these reports call for an extension of powers in this place that we do not actually have already.

In my constituency I represent a town called Rothley in Leicestershire, which is where the McCanns live. They have been very active in calling upon this Parliament to be more active in holding registers of missing children and various other matters.

I also represent in the town of Northampton a new charity called ‘KidsAid’ founded by a gentleman called David Mackintosh, who again had strong opinions that most of this report was actually very, very good.

However, as is always the case in this House, political correctness took over, and you look at amendments 162, 163 and 164 and you see how this place tries to extend its powers.

There is a motto which is used around this place: if you do not succeed, redefine success. It is what you have done on the Lisbon Treaty, and I very much hope that the people in my constituency get to have a say on that.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Madam President, I rise to offer an explanation of vote on the Angelilli report ‘Towards an EU strategy on the rights of the child’. I note in the explanatory statement that the rapporteur says she ‘wishes to point out that the aim of this report is not to draw up a list of problems to be resolved or rights to be taken into account as a matter of priority’.

I represent a constituency, London, the greatest city in the world, capital of the greatest country in the world, and there are a number of children in my constituency. In fact, I am the father of two children and, as the great philosopher once said, I believe that children are our future. Therefore, it is important that we do take account of the rights of children. But I really have to question whether this should be done at EU level.

Let us look, for example, at whether we want young adolescents to be given information and education on that dirty word ‘sexual and reproductive rights’. I think we should be very careful in looking for local solutions – and give the people of Britain a say on a referendum on the Constitution.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Madam President, Disraeli once replied to a delegation with the phrase ‘to the liberalism that they profess, I prefer the liberties we enjoy, to the rights of man, the rights of Englishmen’.

Our national tradition of rights is not merely different from the European conception of universal entitlements; it is incompatible. We point to specific liberties, ones at specific moments guaranteed in specific charters, whether Magna Carta, the Bill of Rights or in simple statute acts; we do not put our faith in universalist human rights codes interpreted by judges for whom we cannot vote.

I have to say, our tradition has had more success than that pursued by some of the continental states which have taken the universalist path. We have not fallen, as other countries have, either to revolution or to dictatorship. We believe that all rights are residual in the individual.

As Aldous Huxley once put it, ‘liberties are not given, they are taken’. That is why I fundamentally oppose the incorporation of the EU Charter in the Lisbon Treaty without a referendum. The people must be consulted: Pactio Olisipio censenda est!

  Jim Allister (NI). – Madam President, there are serious issues here and there are serious moral issues. Certainly my vote was motivated in great measure by consideration of some of those. I find portions of this report offensive. I find it offensive to take the position that one must impose upon children what someone perceives to be, in their view, the reproductive rights for adolescents that we find in recital L and in paragraphs 162, 163 and 164 etc.

It does seem to me wrong and inappropriate to have foisted upon one society ideological and morally prejudicial values which might be at variance with the established ethical outlook of a particular region. It is that which I fundamentally object to and, as Mr Hannan has said, it is that which the Charter will bring to us more and more. That is why I want my citizens to be able to agree or disagree.

  Roger Helmer (NI). – Madam President, I voted against this measure. For the first time we come to an item where the Conservative whip was a free vote and I took advantage of that freedom.

I agree very much with what my colleagues have already said. This measure contains much that I agree with: it contains a great deal of motherhood and apple pie, and we all agree with motherhood and apple pie.

But, on the other hand, it proposes that we provide sex education for children in order to reduce teenage pregnancy and the spread of sexually transmitted diseases. It is my experience that if you tell children about something and teach them how to do it, the first thing is that they want to go out and do it, and we should not be surprised if they do! We hear far too much about adolescent reproductive rights and not about reproductive responsibilities. We should be more responsible in our approach to children, and it should be exercised by parents and locally.

In conclusion, I believe that, before we go ahead with this, we should have a referendum on the Lisbon Treaty.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Madam President, I am very disappointed by this report and I have to say, taking advantage of the free vote, I voted against much of the report. This report is not about the rights of children. It is about the right of children to have sex and the right of children to have abortions, which I find quite difficult to accept.

But what about the rights of children and their parents to decide the future of Europe, and the future of the Lisbon Treaty, and the future of where we are going? After all, all these institutions are not being built for us – they are being built for our children. Are we going to ask what they and their parents feel and want to say about how Europe is going to develop? No. We shall decide, without any rights being conferred on them to tell themselves or us what their own destiny should be. This is all wrong.

(Applause)

  Frank Vanhecke (NI). – Voorzitter, ik wil alleen noteren dat ik tegen het verslag van collega Angelilli heb gestemd. Uiteraard niet omdat ik tegen kinderrechten zou zijn - verre van dat. Ik vind het zelfs positief dat in het verslag eens een paar taboes van dit Huis zijn gesneuveld, bijvoorbeeld het taboe van het structurele geweld tegen meisjes binnen de islamitische gemeenschap. Er wordt zelfs mijns inziens terecht in het verslag gesteld dat het verplicht dragen van een hoofddoek in de islamitische gemeenschap schadelijk is voor de ontplooiing van meisjes binnen die gemeenschap.

Ik ben het daar allemaal mee eens, maar ik heb tegen dit verslag gestemd, omdat hieruit nogmaals een enorme Europese bemoeizucht blijkt. Ik denk dat al die zaken beter op nationaal niveau kunnen worden geregeld en dat Europa daarmee allemaal niet teveel van doen heeft.

Ik geef een enkel voorbeeld: in dit verslag wordt zeer streng gepleit tegen gevangenisstraffen voor minderjarigen. In míjn land is daarentegen sprake van een grote consensus bij de bevolking om ook minderjarige zware criminelen, waarmee wij geconfronteerd worden, met gevangenisstraffen op betere gedachten te brengen.

- Report: Doris Pack (A6-0502/2007)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – Vážená pani predsedníčka, vedomosti je potrebné obnovovať počas celého pracovného života, nielen počas rokov strávených v škole.

Vzdelávanie je dôležité kvôli osobnému rastu a lepším možnostiam zamestnania. Ak podniky odhadnú potreby nových kvalifikácií a požiadaviek pracovného trhu, vzdelávanie dospelých sa týmto požiadavkám prispôsobí, čo pomôže prekonať nesúlady na trhu práce. Toto všetko zohľadňuje návrh Komisie na akčný plán pre vzdelávanie dospelých, a preto som ho v hlasovaní podporil. Som za to, aby členské štáty Európskej únie pomohli vzdelávaniu dospelých aktívnymi opatreniami a tým občanov motivovali k vzdelávaniu a zamestnávateľov k poskytovaniu vhodných podmienok pre vzdelávanie. Malo by ísť o ekonomické stimuly v podobe grantov, daňových úľav, príspevkov či spolufinancovania.

Takisto na tento účel je potrebné aktívnejšie využívať štrukturálne fondy a najmä Európsky sociálny fond. Za mimoriadne dôležité pokladám, aby sa do celoživotného vzdelávania zapojili aj starší ľudia, a takto sa mohli uplatniť na trhu práce.

  Toomas Savi (ALDE). – Madam President, I voted in favour of the Pack report, since one of the purposes of lifelong learning is to increase the flexibility of the labour market. For people over 50, which also concerns me, such a policy creates a wider range of opportunities to react to changes in the labour market and adapt to the situation without major repercussions. The report emphasises the positive effect of lifelong learning on social inclusion and employability, which in any case should not be disregarded in an ageing society, for example in my home country, Estonia.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – Frau Präsidentin! Der Bericht von Frau Pack „Erwachsenenbildung – Man lernt nie aus“ ist meiner Meinung nach eines der wichtigsten Aktionsprogramme der Europäischen Union: die Motivation zur Teilnahme an den Erwachsenenbildungsprogrammen, die Erlernung von Fremdsprachen, die Motivation zum Hochschulabschluss und damit die Chance auf bessere Beschäftigungsmöglichkeiten und damit auch ein besseres Einkommen, sowie die Chance der verbesserten Integration von Zuwanderern. Wichtig ist aber vor allem für die Frauen, dass die entsprechenden Rahmenprogramme zur Kinderbetreuung hier vorhanden sind.

Insbesondere müssen wir auch der Möglichkeit des Wissensaustauschs zwischen den Generationen große Aufmerksamkeit schenken. Daher hat der Europa-Club der österreichischen Volkspartei diesem Bericht gerne zugestimmt.

  Nina Škottová (PPE-DE). – (Začátek vystoupení nebylo slyšet) v úvodu této zprávy o vzdělávání dospělých zcela jasně indikuje pozornost, která je celoživotnímu vzdělávání věnována ve všech institucích Evropské unie. Hromadění dokumentů, pěkných slov, apelů a hlasování pro, jak jsem i já učinila, však nestačí. Motivujme vzdělávací instituce, aby se skutečně koncepčně zapojily do procesu celoživotního vzdělávání. Tento proces nemůže být považován za nějaký přílepek klasického školství, ale měl by se stát součástí vzdělávacích systémů, a to vyžaduje závažné změny. Proto tento proces s sebou ponese v každé zemi výrazné finanční zatížení, které může být limitujícím faktorem rozvoje vzdělávání. Při rozvažování, kam směřovat finance při změnách financování jednotlivých politik EU, by se na tento okruh, a zejména univerzity jako přirozená centra vzdělanosti, nemělo zapomenout.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Madam President, this report is entitled ‘Adult education: it is never too late to learn’. I wish the European Commission and those who want the Lisbon Treaty to go through would learn from that statement themselves.

Adult education is one of the most important parts of the education system. Lifelong learning is something that I think most in this House will agree is a very good thing.

We all had amazing teachers when we were at school and we all remember them. I had a brilliant mathematics teacher who taught me there were three kinds of people: those who can count, and those who cannot.

I had a brilliant science teacher who taught me that radioactive cats had 18 half lives. But the most important thing is, I guess, a phrase that you will recognise, a phrase that the youth of today are using more and more. ‘We don’t need no education; we don’t need no thought control’.

What we are doing with the Lisbon Treaty is putting another ‘brick in the wall’ between the voters who put us here and the European elites who abuse them.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Madam President, I should just like to acknowledge how patient you have been during these explanations of vote. Thank you very much for laughing at some of the jokes as well.

You may be aware that I represent London, the greatest city in the world, capital of the greatest country in the world. In London there are a number of educational institutions. I myself went to school in London; I went to the London School of Economics to do my Master’s course.

However, what I would like to say in regard to this particular explanation of vote is that we should not underestimate the role of the further education sector in lifelong learning. In particular, there are some very excellent institutions: Bromley College, with its excellent head, Peter Jones – I would like to put that on record – and Westminster College. We all deserve a say on the referendum on the Constitution.

  President. − I could return the flattery and say that up until now I thought we were doing quite well, but it is beginning to get a little repetitive.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Madam President, may I add my thanks, alongside those to yourself, to your staff and to the interpreters for patience and good humour.

Let me ask what any of this has to do with Brussels? Under what Treaty article, indeed under what possible consideration of common sense is adult learning an EU competence?

Most of us accept that there is a case for multi-state initiatives to deal with plainly cross-border issues; I can accept that argument – or at least an argument for a coordinated European strategy on, let us say, pollution or tariff reduction, perhaps elements of aviation and so on. Although, even here, European coordination does not equate to EU jurisdiction.

But, adult learning? Surely this, of all fields, is one that ought to be determined by national electorates through their own proper democratic mechanisms and procedures.

Why do we always assume that the gentleman in Brussels knows better than the ordinary voter? That same unlovely assumption lies behind the EU Constitution, now called the Lisbon Treaty, and that is why we should put that Treaty to the people: Pactio Olisipio censenda est!

  Jim Allister (NI). – Madam President, there is much of apple pie and motherhood about this report. But the fundamental importance of it is this: it signifies and typifies a belief that Brussels has a right to set agendas and to dictate to Member States how they should prioritise issues and expenditure that quite patently are within their own domain and should be exclusively so, because any region has the right to decide within its limited budget what its priorities are. If adult learning and increased expenditure is a priority, it should be so decided by that region or that nation, not by Brussels and not because of Brussels but because it is right for those circumstances in itself.

We all learn – I have learnt much since I came here in 2004. What I have learnt most is the utter contempt in which the European elite hold their citizens and that is why they are denying the citizens the fundamental right of a vote.

  Roger Helmer (NI). – Madam President, I can tell you that, on this occasion, I voted against the measure, but I also voted in line with the Conservative whip, and this time I did so with a good will because I would have intended to vote against it anyway for the reasons that have been so clearly set out by my friends and colleagues, especially by Mr Hannan and Mr Allister.

This is nothing to do with the European Union. I am in favour of education. I am in favour of adult education. I am absolutely against Brussels deciding how it should be done. Like Mr Hannan, I am unable to work out any basis in the Treaties on which it should be done. We have no legitimacy in terms of the Treaties for passing a measure like this.

We equally have no legitimacy in the face of the rejection of the Constitution in France and in Holland for passing the same measure. We should now have referendums across the European Union on this question.

  Thomas Wise (IND/DEM). – Madam President, on a point of order, could I, being an adult and having had some education, ask Mr Hannon, who has, obviously, greater education than I, what his Latin expression means?

  President. − I am sure he will tell you after we have closed the sitting!

  Nirj Deva (PPE-DE). – Madam President, this has been one of the liveliest debates in this European Parliament since its inception. Had we done this before we might have had the television cameras here and our constituents might find out what we are doing instead of these boring, turgid things we do day in, day out.

Let me now turn to adult learning. It is never too late to learn, it says. This surely is a matter for subsidiarity: it is up to the nation states to decide what their priorities are. It is surely not for the Brussels Commission, surely not for the European Parliament to decide whether adult learning is imperative or not!

But it also says – does it not? – that it is never too late to learn, and surely one of the things we need to learn very fast is that we cannot divide the people of Europe from their decision-makers. We must enjoin them on how we want to run the European Union and, therefore, we must have a referendum.

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Madam President, I voted against this measure and I did so primarily because, you see, I am a schoolmaster. This measure without doubt leads directly, by linkage, to the European Qualifications Framework, which is a hijack. It is going to get people to study at their traditional universities, take their qualifications there, and then overstamp them with a new document with the EU logo, the EU crest, the EU motto, with no reference to the great university or college from which they got their learning. That is a distinct and very terrible denial of a seat of learning – and I make that remark for all the universities of Europe and not just those famous ones in Britain.

To get back to the question of adult learning, I have a suggestion to make to you. Let us by all means encourage adult learning. Give every adult in the EU a copy of the Lisbon Treaty and then ask them to vote on it.

  Graham Booth (IND/DEM). – Madam President, yes, I voted against this report. My explanation is that the UK Independence Party supports the return of the grants system for the UK, and I would like to point out that it is our membership of the EU that caused it to be abolished in England and Wales in the first place. However, it is up to Member States, and not the EU, to decide on tax incentives and cuts for employers who cooperate with adult learning. As with most things, we need less interference from the EU, not more.

As I see that I am very well within my time, may I add that the coming ratification of the European Constitution, despite its rejection in two referendums, is undemocratic, cowardly and illegitimate.

  President. − Time, but not your subject.

  Philip Claeys (NI). – Voorzitter, ik heb tegen het verslag-Pack gestemd. Uiteraard niet omdat ik tegen levenslang leren ben, integendeel: geen zinnig mens kan het grote belang van volwassenenscholing in onze voortdurend evoluerende wereld ontkennen.

Wel vind ik dat Europa, in de eerste plaats de Europese Commissie, zich niet teveel moet bemoeien met een bevoegdheid die aan de lidstaten toebehoort. Dat is niet alleen een kwestie van gezond verstand; het is ook vervat in het subsidiariteitsbeginsel, dat hier altijd wel gehuldigd wordt, maar in de praktijk meer en meer een dode letter blijkt.

- Report: Roberta Angelilli (A6-0520/2007)

  Milan Horáček (Verts/ALE). – Frau Präsidentin! Ich möchte eine Stimmerklärung zu dem sehr guten Bericht Angelilli über die EU-Kinderrechtsstrategie abgeben. Besonders wichtig ist die gründliche Behandlung der Themen Kinderprostitution und Sextourismus. Die Opfer solcher Straftaten finden sich auch vor der eigenen Haustür. Im Grenzgebiet von Deutschland, Tschechien und Österreich zum Beispiel stieg die Prostitution von Frauen und zunehmend Kindern nach der Öffnung der Grenzen massiv an. Dennoch wurde dieses Thema auf EU-Ebene lange nicht beachtet.

Zentrale Problematiken der Kinderprostitution wie die Vernetzung der Täter durch das Internet sowie die mangelnde Kooperation bei grenzüberschreitender Überwachung und Strafverfolgung können nur auf europäischer Ebene bekämpft werden. Der Bericht nimmt diese Bereiche auf und bettet sie in die umfassende Strategie ein. Auch wenn gegen den Kindermissbrauch noch vieles getan werden muss, ist dies ein ermutigendes Zeichen.

Written explanations of vote

- Report: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0508/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), par écrit. – J’ai voté en faveur de la résolution législative prise sur le rapport de mon collègue allemand Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf et relative à la proposition de règlement portant sur les actions à entreprendre par la Commission européenne, pour la période 2008–2013, par l'intermédiaire des applications de télédétection mises en place dans le cadre de la politique agricole commune.

Je soutiens la proposition que les activités de télédétection doivent être financées par un budget propre et non via le fonds européen agricole de garantie (FEAGA). Même si mes collègues considèrent qu'il vaut mieux s'attacher à améliorer le site internet existant de l'unité agriculture du Centre commun de recherche de l'UE de manière à ce que toutes les données pertinentes collectées dans le cadre de ces recherches puissent être mises librement à la disposition du public, je suis très favorable à la création d'une infrastructure de données spatiales et d'un site informatique tels que le proposent les objectifs de la commission européenne.

Je soutiens les propositions de création d'un inventaire de l'ensemble des données spatiales, des projets de télédétection et d'agro-météorologie, et la consolidation de l'infrastructure et des sites informatiques existants en matière de données spatiales à usage agricole.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. − A Comissão Europeia considera que, para dar resposta às necessidades de gestão da política agrícola comum, interessa dispor de informações sobre a utilização das terras e o estado das terras e das culturas. Por isso apresentou a teledetecção como um método de pesquisa para obter um acesso mais fácil às informações incluídas nos sistemas clássicos de estatísticas e previsões agrícolas.

Nesta proposta teve em conta um projecto-piloto sobre técnicas de teledetecção, ao abrigo da Decisão 1445/2000/CE do Conselho, que se iniciou entretanto. Segundo a Comissão, este projecto permitiu ao sistema agrometeorológico de previsão do rendimento das colheitas e de acompanhamento do estado das terras e das culturas (MARS) alcançar uma fase de desenvolvimento avançado.

Agora, a Comissão propõe a prossecução destas aplicações de teledetecção na agricultura para o período compreendido entre 2008 e 2013 no domínio do acompanhamento dos mercados agrícolas. O projecto seria aplicado a partir de 1 de Janeiro de 2008 por um período de seis anos. As aplicações de teledetecção constituiriam, assim, uma ferramenta ao dispor da Comissão para a execução e o acompanhamento da política agrícola comum, embora com informações que podem ser úteis para os Estados-Membros.

A questão que se coloca é saber como vai ser utilizado e a quem serve. Daí a nossa abstenção.

  Duarte Freitas (PPE-DE), por escrito. − Não deixando de concordar, em traços gerais, com a proposta da Comissão Europeia, voto favoravelmente o relatório Graefe zu Baringdorf uma vez que este introduz algumas considerações pertinentes.

Compreendo, por exemplo, a preocupação do relator relativa à impossibilidade de comparação dos dados entre Estados-Membros diferentes devido a uma diferente frequência de análises.

Aprovo ainda a proposta de criação de um inventário e a consolidação da infraestrutura de dados espaciais e respectivos websites, assim como o melhoramento do website da Unidade de Agricultura no sentido de tornar públicos os dados.

  Hélène Goudin och Nils Lundgren (IND/DEM), skriftlig. − Vi röstar nej till detta betänkande, då Europaparlamentets jordbruksutskott i vanlig ordning lagt fram ändringsförslag som syftar till att mer pengar ska tillföras jordbrukspolitiken ur EU:s budget. I ändringsförslag 4 från jordbruksutskottet föreslås att 9,2 miljoner euro ska upprättas i en egen budget i stället för via Europeiska garantifonden. Vi kan inte tolka det som något annat än att man är ute efter budgetökningar.

  David Martin (PSE), in writing. − I voted in favour of this report. I feel that the prolongation of any proposal seeking to contribute to making the Common Agricultural Policy more precise in its distribution can only be a positive step to ensure a fair deal for Scottish farmers. The ability to more accurately estimate yields and make related information more freely available will allow for the improvement of a policy that so far lacks an image of fairness, transparency and environmental sensitivity.

- Report: Gurt Lechner (A6-0504/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), par écrit. – Sur la base de l’excellent rapport de mon collègue allemand Kurt Lechner, j’approuve l’adoption par le Parlement européen, en 2ème lecture de la procédure de codécision, d’une résolution législative relative à la position commune du Conseil en vue de l’adoption de la directive concernant l’harmonisation des dispositions législatives, réglementaires et administratives des Etats membres en matière de crédit aux consommateurs et remplaçant le cadre communautaire de 1987 modifié à deux reprises. Je salue la volonté de la Commission européenne visant à établir les conditions nécessaires à un véritable marché intérieur du crédit à la consommation, garantir un haut niveau de protection des consommateurs et clarifier la réglementation communautaire en procédant à la refonte des trois directives de 1987, 1990 et 1998, existant sur ce type de crédit.

Je salue l’important travail accompli par mon collègue français Jean-Paul Gauzès qui par la sagesse et la force de ses convictions a largement contribué à cet important compromis utile à la croissance économique, à la protection des consommateurs et aux établissements de crédit.

  Gérard Deprez (ALDE), par écrit. – Après cinq ans de discussions, les consommateurs européens disposeront bientôt d'informations identiques sur les crédits à la consommation, leur permettant de comparer davantage les offres étrangères pour s'acheter une voiture, un lave-vaisselle ou un canapé-lit.

Si les Européens ont déjà la possibilité d'aller contracter à l'étranger des emprunts bancaires pour acquérir des produits de grande consommation, très peu en profitent: moins de 1% du volume total de ce type de crédits est actuellement souscrit hors frontières. Pourtant, les taux peuvent varier actuellement du simple au double (Portugal 12%, Finlande 6%)! Les grands freins identifiés sont le problème linguistique, la distance et le manque de confiance des consommateurs.

La directive, que je soutiens, devrait contribuer à renforcer cette confiance, à mieux informer les consommateurs et à faciliter leurs choix, tout en les faisant bénéficier de règles uniformes de protection (remboursements anticipés, droit de rétractation, etc.).

Deux questions pour conclure:

Ne risque-t-on pas de favoriser le surendettement si on ne renforce pas davantage les conditions de vérification de la solvabilité des clients par les établissements prêteurs? N'est-il pas urgent d'ouvrir le chantier de la concurrence transfrontalière pour les prêts immobiliers?

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. − Esta votação refere-se à segunda leitura da proposta inicialmente avançada pela Comissão Europeia em 2002. Estes compromissos visam o acordo com o Conselho em torno de um texto que pretende revogar a Directiva em vigor 87/102/CEE e introduzir um quadro jurídico comum em matéria de contratos de crédito a consumidores.

Trata-se de facilitar a abertura dos mercados nacionais e de promover a concessão de crédito ao consumo transfronteiriço, em nome do reforço da concorrência e da "melhoria" do mercado interno.

Entre outros aspectos, define a fórmula de cálculo da taxa anual de encargos efectiva global (TAEG), estabelece as condições em caso de reembolso antecipado e as informações a prestar aos consumidores relativas aos contratos de crédito.

Votámos favoravelmente as propostas que procuraram melhorar a defesa dos consumidores, o que é particularmente importante para Portugal, num contexto em que o endividamento das famílias não pára de aumentar, ultrapassando mais de 124% do rendimento disponível, e em que se registam lucros escandalosos dos principais grupos financeiros.

Votámos contra todas as propostas que visam facilitar a abertura dos mercados financeiros e facilitar o crédito transfronteiriço, que pretende eliminar os obstáculos à entrada dos principais grupos financeiros e não proteger os consumidores.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), par écrit. – J'ai voté en faveur du rapport proposant une harmonisation des législations des États membres relative au crédit à la consommation.

Si les ménages européens ont déjà le droit d'aller chercher à l'étranger des emprunts bancaires pour acquérir des produits de grande consommation, très peu en profitent. Les problèmes de langue, la distance ou le manque de confiance constituent les freins les plus puissants.

La nouvelle directive accroîtra la transparence du marché au profit des consommateurs pour des crédits compris entre 200 et 75 000 euros. Les consommateurs disposeront des informations dont ils ont besoin pour choisir en connaissance de cause s'ils décident d’acheter au-delà des frontières.

Dans le cas des offres de crédit, les informations communiquées aux consommateurs seront contenues dans un nouveau formulaire européen d'information sur le crédit. Les consommateurs bénéficieront aussi, à terme, d'un taux annuel effectif global unique et comparable dans toute l'UE.

La directive fournira aux consommateurs des informations de base de bonne qualité et faciles à comparer. Le droit de rétractation et le droit de rembourser par anticipation sans payer de frais excessifs, ainsi qu'une présentation transparente des leurs droits et obligations, leur donneront la confiance nécessaire pour comparer les prix.

  Astrid Lulling (PPE-DE), par écrit. – Le compromis sur lequel le Parlement doit se prononcer est certes une amélioration par rapport à la position du Conseil, mais il demeure déficient sur bon nombre de points essentiels du domaine des contrats de crédit aux consommateurs.

Le plancher de 200 euros, montant du crédit à partir duquel la directive s'applique, est à mon avis beaucoup trop bas vu le niveau de vie dans la plupart des États membres.

De même, il n'y a pas lieu d'harmoniser les dispositions régissant les indemnités en cas de remboursement anticipé. Les divergences entre les États membres sont trop importantes. Le soi-disant compromis négocié par le Conseil n'est que l'addition de différentes dispositions nationales et apporte plus de complications que d'harmonisation.

À mon avis, la directive est beaucoup trop bureaucratique, à la fois pour les entreprises, les établissements de crédit et les consommateurs. La quantité d'informations minimales qu'elle prévoit est trop élevée et indigeste. Cela risque de semer la confusion auprès des consommateurs avertis.

  Toine Manders (ALDE), schriftelijk. − Met de uitkomst van de stemming vandaag in het Europees Parlement is er na ruim vijf jaar een akkoord bereikt over de richtlijn voor consumentenkredieten. Eind vorige week nog mislukte het overleg tussen Europese Commissie, Raad en Parlement, omdat de rapporteur onoverkomelijke bezwaren had tegen een compromisvoorstel aangaande vervroegde aflossing, waarmee alle andere betrokkenen wél konden leven. Het daarop gesloten compromis tussen de onderhandelaars van de PSE en de ALDE, waarmee ook de Europese Commissie en de Raad konden leven, heeft vandaag brede steun gekregen van het Parlement. Ik ben verheugd dat de PPE alsnog heeft besloten het compromis te steunen, omdat ik ervan overtuigd ben dat dit compromis het best haalbare is voor consumenten en bedrijfsleven. Ik zou alle betrokkenen, en in het bijzonder de rapporteur, willen bedanken voor hun inzet gedurende het hele proces.

  Διαμάντω Μανωλάκου (GUE/NGL), γραπτώς. – Τον ετήσιο προϋπολογισμό της ΕΕ πλησιάζουν τα καταναλωτικά και στεγαστικά δάνεια (95 δις ευρώ) στην Ελλάδα, όπου η καταναλωτική πίστη αναπτύσσεται με τους μεγαλύτερους ρυθμούς στην ευρωζώνη, δείγμα της αυξανόμενης φτώχειας.

Δανειολήπτες είναι 2.000.000 νοικοκυριά, όπου το 3-4% αδυνατεί να εξυπηρετήσει το χρέος του. Στο μεγαλύτερο ποσοστό το χρέος ξεπερνά το 40% του εισοδήματος, με αποτέλεσμα συνεχείς κατασχέσεις. Τα ίδια ισχύουν και για τις μικρομεσαίες επιχειρήσεις που αναγκάζονται να προσφύγουν σε δανεισμό.

Οι τράπεζες ληστρικά αποκομίζουν υπέρογκα κέρδη από υψηλά επιτόκια δανεισμού και χαμηλά επιτόκια καταθέσεων, παράνομες και παράτυπες κρατήσεις και έξοδα, παραπλανητικές διαφημίσεις κ.ά., οδηγώντας στην υπερχρέωση των εργαζομένων.

Η ΕΕ στηρίζει τα χρηματοπιστωτικά ιδρύματα εξασφαλίζοντας κέρδη, αλλά και απαλύνοντας τις συνέπειες της αντιλαϊκής πολιτικής της, που περιορίζει την αγοραστική δυνατότητα των εργαζομένων και υποβαθμίζει την ποιότητα ζωής τους.

Η προτεινόμενη οδηγία κατοχυρώνει την αρχή της ελευθερίας των συμβάσεων, παρά την άνιση διαπραγματευτική ικανότητα. Ενισχύει το χρηματοπιστωτικό κεφάλαιο, μεταφέροντας τις ευθύνες στον καταναλωτή. Κατοχυρώνει την αποζημίωση για τα προώρως αποπληρωθέντα ποσά, προωθεί την εναρμόνιση νομοθετικών διατάξεων και το άνοιγμα εθνικών αγορών στον τομέα της καταναλωτικής πίστωσης, είναι ηθελημένα περίπλοκη και ακατανόητη στους δανειολήπτες.

Οι ευρωβουλευτές του ΚΚΕ καταψηφίζουμε την ενίσχυση του χρηματοπιστωτικού κεφαλαίου και παλεύουμε για πραγματική λαϊκή οικονομία προς όφελος των εργαζομένων.

  David Martin (PSE), in writing. − The call for a harmonisation of the laws on consumer credit across Europe is one that I agree with. The report not only creates an internal market in credit for consumers but also outlines a set of requirements to ensure a fair deal for both the consumer and creditors. The rules in this area need to be consumer friendly, especially on the subject of early repayment and compensation, and in my opinion the report adequately addresses these concerns. The harmonisation of advertising will also help ensure that customers across Europe are equally well informed when taking consumer credit related decisions.

  Béatrice Patrie (PSE), par écrit. – J'ai voté en faveur du compromis dégagé par le groupe PSE avec le Conseil (amendement 46), car il permet de maintenir les équilibres atteints au cours de la Présidence allemande au printemps dernier.

Je me réjouis que les crédits à la consommation définis dans ce projet de directive aient un montant minimal de 200 euros et maximal de 75 000 euros. J'aurais toutefois préféré que le plafond soit fixé à 50 000 euros.

Je me réjouis tout particulièrement de la majorité qualifiée obtenue en plénière pour garantir que les intérêts des consommateurs soient clairement préservés en cas de remboursement anticipé du crédit. Les indemnités que la banque pourra demander seront strictement encadrées et pourront être interdites pour les crédits inférieurs à 10 000 euros.

Dans tous les cas de figure, il conviendra que la lutte contre le surendettement reste une priorité et que le retour aux crédits se fasse de façon raisonnable. Il est illusoire de penser que l'on peut relancer la consommation à travers les crédits des familles: une telle approche ne conduit qu'à paupériser les consommateurs les plus fragiles.

L'objectif de la relance de la croissance par la consommation passe par la hausse des salaires et non par la multiplication des crédits!

  Pierre Pribetich (PSE), par écrit. – Le rapport de Kurt Lechner concernant l'ouverture du marché européen des prêts à la consommation a été adopté mercredi 16 janvier.

Il me semble que le passage d'un marché jusqu'à présent fortement national à un cadre européen, tout en maintenant une haute protection du consommateur, est un premier pas vers l'harmonisation des règles du crédit à la consommation.

Le risque d'endettement pour le consommateur demeure bien trop élevé. Un contrôle et une transparence par la mise en place de bases de données de la solvabilité de chaque client apparaissaient indispensables.

J'ai cependant voté en défaveur de l'amendement 29 concernant l'article 16, comme la majorité de mes collègues, et je me félicite qu'il ait été rejeté. À mon sens, ce point pénalisait réellement le consommateur ayant décidé de rembourser son crédit de manière anticipée.

En effet, cette possibilité offerte au consommateur de dénouer un crédit avant échéance constitue une bonne initiative. Elle ne devra pas être entachée par une option permettant au prêteur de réclamer une indemnité pour les coûts éventuels en l'absence de motifs justifiés et équitables.

Il était donc nécessaire de fixer des limites. Le prêteur ne pourra donc pas réclamer une indemnité supérieure à 1% du montant du crédit.

  Luís Queiró (PPE-DE), por escrito. − Um quadro jurídico comum ao nível do crédito ao consumo deve estabelecer normas claras, simples e concisas, de forma a proporcionar as mais-valias europeias em termos de reforço do mercado interno.

Hoje quero, por isso, felicitar este Parlamento pelo acordo positivo alcançado no âmbito desta legislação. Considero da maior relevância a abertura dos mercados nacionais ao sector do crédito ao consumo, reforçando a concorrência, com consequências muito positivas para quem a ele recorre.

Com esta nova proposta a UE favorece claramente a concorrência entre entidades financiadoras e introduz a transparência necessária na divulgação da informação pré-contratual e contratual da oferta de crédito, dados que considero fundamentais para a protecção dos consumidores, permitindo ainda um previsível abaixamento das taxas de juro por via do aumento da oferta existente, sobretudo nos mercados de menor dimensão.

São ainda de referir, como elemento muito positivo para o mercado português, os níveis de plafonds de crédito estabelecidos neste acordo. Estou convencido de que com o novo enquadramento serão facultadas mais oportunidades de crédito, sendo agora necessário assegurar adequadamente a protecção e a solvabilidade dos consumidores, prevenindo a excessiva exposição ao sobreendividamento, num contexto de uma política social sã. As vantagens são para se usufruir e não para tapar problemas com outros problemas.

  Frédérique Ries (ALDE), par écrit. – C'est une directive hautement controversée, "au frigo" depuis presque 6 ans, qu'a votée aujourd'hui le Parlement européen. Pourtant, il s'agit d'un texte très proche des préoccupations des Européens puisqu'il prévoit d'harmoniser le marché du crédit à la consommation.

Un marché de 800 milliards d'euros (deux Européens sur trois ont recours à des crédits pour acheter des meubles, une télévision ou une voiture), des taux qui varient actuellement de 6 % (en Finlande) à plus de 12 % (au Portugal) et pourtant, des transactions jusqu'ici essentiellement nationales, moins de 1 % des crédits étant aujourd'hui transfrontaliers.

La directive ouvre les frontières européennes au consommateur à la recherche du meilleur crédit: il pourra choisir la meilleure offre, tout en se voyant garantir les mêmes droits et les mêmes normes en matière d'information, de comparaison et, surtout, de protection contre le surendettement. Évaluation de la solvabilité de l'emprunteur, information rapide et gratuite en cas de refus et droit de rétractation de 14 jours en principe sont quelques-uns des objectifs principaux de la directive.

Un regret pourtant, et il est de taille, à savoir le flou qui entoure les modalités du remboursement anticipé. Pénaliser lourdement le consommateur qui y aurait recours rendrait les autres avantages de l'harmonisation parfaitement... inutiles!

  Luca Romagnoli (NI), per iscritto. − Signor Presidente, onorevoli colleghi, esprimo il mio voto favorevole alla relazione Lechner sul credito al consumo. Ritengo fondamentale, infatti, che l'Unione Europea si doti di un quadro generale di riferimento volto alla tutela dei cittadini in un settore che negli ultimi anni ha registrato un notevole sviluppo.

In Italia, in particolare, il ricorso allo strumento del credito al consumo ha registrato un aumento esponenziale del giro di affari. E molto spesso i consumatori, anche sulla scia di seducenti campagne pubblicitarie, vi hanno fatto ricorso senza conoscere pienamente i loro diritti e le condizioni contrattuali, ritrovandosi poi vincolati da tutta una serie di clausole e obblighi. In tale contesto sottolineo pertanto l'opportunità di aumentare il livello di tutela dei consumatori, anche attraverso lo strumento della direttiva.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), na piśmie. − Głosuję za przyjęciem raportu posła Kurta Lechnera w sprawie rekomendacji do drugiego czytania odnośnie do wspólnego stanowiska Rady w celu przyjęcia dyrektywy Parlamentu Europejskiego i Rady w sprawie umów o kredyt konsumencki i uchylającej dyrektywę 87/102/EWG.

Uważam, że kompromis wypracowany podczas kolejnych negocjacji jest zadawalający. Zaproponowane rozwiązanie ma na celu uproszczenie procedury przyznawania kredytów oraz ułatwienie dostępu konsumentów do kredytów na całym obszarze Unii Europejskiej. Harmonizacja i ujednolicenie standardów przyczyni się do zwiększenia konkurencyjności między instytucjami udzielającymi kredytów, obniży koszty, a także utworzy prawdziwy rynek wewnętrzny w zakresie kredytów konsumenckich.

  Jacques Toubon (PPE-DE), par écrit. – Le vote du projet de directive sur le crédit aux consommateurs marque un progrès significatif aux yeux des députés français UMP.

En effet, grâce à l'apport du Parlement européen, et en particulier du rapporteur Kurt Lechner, le texte définitif favorise l'ouverture des frontières dans un domaine majeur pour la vie quotidienne tout en préservant le droit acquis des consommateurs, notamment du consommateur français.

La transposition de la directive permettra donc de proposer, à l'avenir, de meilleures conditions de crédit et de limiter les risques de surendettement.

  Bernadette Vergnaud (PSE), par écrit. – Six ans après l'arrivée de l'euro, l'Europe ne disposait pas encore, au niveau bancaire, d'un marché unique bénéficiant aux consommateurs et leur permettant de rendre plus tangibles les avantages de la monnaie unique.

Les informations concernant les taux pratiqués et les conditions d'octroi du crédit seront standardisées afin de mieux comparer les offres. Ainsi, les consommateurs pourront choisir en toute connaissance de cause et obtenir de meilleures conditions de prêt.

Le prêteur devra aussi informer clairement son client des avantages et des inconvénients de son offre de prêt. La question du droit de rétractation en cas de crédit lié (livraison immédiate du bien) et celle du montant des pénalités imposées en cas de remboursement anticipé du prêt sont clairement encadrées. Ces pénalités devront être "équitables et objectivement justifiées". Elles ne pourront excéder 1 % du montant du crédit faisant l'objet d'un remboursement anticipé et ne seront pas autorisées en cas de prêt à taux variable. Je me réjouis d'autant plus que les États membres pourront prévoir, comme cela est actuellement le cas en France, qu'aucune pénalité ne soit demandée pour les crédits de moins de 10 000 euros et c'est pourquoi j'ai voté pour.

- Report: Roberta Angelilli (A6-0520/2007)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark och Anna Ibrisagic (PPE-DE), skriftlig. − Moderaterna har röstat för förslaget om en EU-strategi för barnets rättigheter. Vi anser att barns rättigheter ska respekteras på samma sätt som mänskliga rättigheter och vi stöder naturligtvis kampen mot t.ex. barnpornografi, och sexuellt utnyttjande av barn. Vi vill dock understryka att många av punkterna i betänkandet berör områden som ska regleras på medlemsstatsnivå, t.ex. hanteringen av adoptioner. Dessutom behandlas ämnen som redan regleras i existerande EG-lagstiftning, såsom t.ex. TV-reklam och märkning av varor.

  Proinsias De Rossa (PSE), in writing. − I voted for this report because I believe it makes a good contribution to the fight against all forms of violence and abuse against children, including poverty, discrimination and access to education.

I particularly welcome EP advocacy of a mechanism whereby suppliers of products manufactured with child labour can be prosecuted in Europe. I too urge the Commission to urgently bring forward mechanisms that make the main contractor in a supply-chain liable for violations of UN conventions on child labour.

However, I deplore the attempts to remove references in the report to adolescents' right to sexual and reproductive health and family planning education and services.

  Edite Estrela (PSE), por escrito. − Votei favoravelmente o relatório Roberta Angelilli "Rumo a uma estratégia da UE sobre os direitos da criança" porque é importante chamar a atenção para o facto de que muitos instrumentos adoptados ao nível da União Europeia afectam, directa ou indirectamente, os direitos da criança. Considero, por isso, fundamental a criação de um quadro legislativo que permita reconhecer os direitos da criança e codificá-los do ponto de vista jurídico.

Neste contexto, o presente relatório constitui um importante contributo para a garantia do respeito dos direitos da criança, na medida em que defende uma legislação comunitária, que proíba todas as formas de violência contra as crianças, e sublinha a importância de áreas como a educação, a saúde, a adopção, a luta contra a pobreza e a discriminação. Além disso, importa salientar que o novo Tratado de Lisboa disponibiliza uma base legal para os direitos da criança, agora incluídos nos objectivos da União Europeia.

  Hélène Goudin och Nils Lundgren (IND/DEM), skriftlig. − Barnens rättigheter är utan tvekan en universell och okränkbar rättighet, och det är med glädje som Junilistan konstaterar att samtliga EU-medlemsstater har ratificerat FN:s barnkonvention. Detta innebär att det redan idag finns bindande rättslig internationell lagstiftning som skyddar barn mot barnarbete, trafficking, våld och en rad andra ingrepp i barnens liv. Barnrätten är dessutom ett område inom svensk rätt som kompromisslöst ställer barnets bästa i främsta rummet.

Vi har valt att lägga ner vår röst i omröstningen om betänkandet av den enkla anledningen att föredraganden helt verkar ha tappat fokus på barnens bästa i sitt betänkande. Betänkandet fokuserar nästan uteslutande på vilken specifik social modell som medlemsstaterna bör införa i sina respektive länder för att uppnå vad just Europaparlamentet anser vara den bästa lösningen. Allt från förbud mot våld i TV och försäljning av våldsamma dataspel till tvångsäktenskap, olagliga adoptioner och olaglig verksamhet behandlas i detta betänkande.

Vi har självklart röstat för de ändringsförslag som poängterar vikten av att följa FN:s barnkonvention fullt ut som garant för barnens rättsäkerhet och deras mänskliga universella rättigheter.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), por escrito. − Este relatório com quase duzentos artigos integra aspectos que apoiamos e outros com que discordamos. O nosso voto deve ser entendido com base neste pressuposto.

No entanto, não podemos deixar de apontar que o relatório falha na denúncia das causas de situações que, por vezes, diagnostica.

O relatório não critica as políticas neoliberais da UE - branqueando os seus responsáveis - que estão na causa da pobreza de milhões de pessoas, nomeadamente de crianças. Políticas que estão na origem das profundas e inaceitáveis desigualdades sociais, fruto da exploração e da concentração capitalista. Políticas que promovem a contenção salarial, com a perda do valor dos salários dos trabalhadores; a facilitação dos despedimentos e a precarização dos vínculos laborais; o aumento do tempo de trabalho e da flexibilização do horário de trabalho; ou ainda a liberalização e privatização dos serviços públicos. Políticas que têm profundas e negativas consequências para os rendimentos e as condições de vida dos trabalhadores, das suas famílias, logo, das suas crianças.

O respeito e pleno exercício dos direitos da criança exige, entre outros aspectos, uma justa repartição da riqueza, empregos com direitos, salários dignos, a redução do tempo de trabalho, o desenvolvimento de fortes sistemas públicos de segurança social, de saúde e ensino universais e gratuitos.

  Marian Harkin (ALDE), in writing. − While I voted yes on this, I want to clarify my position on paragraph two of the report. This states that the IGC decision of 19th October 2007 incorporating children's rights as one of the objectives of the EU in the Treaty of Lisbon provides a new legal basis for children's rights. According to Commissioner Fratini’s response to my question on this during the plenary debate, Lisbon does not bring in a specific legal base and it is important to clarify this. Regarding paragraph 127 I am not supporting this as I do not support a ban on headscarves and hijabs.

  Milan Horáček (Verts/ALE), schriftlich. − Ich möchte eine Stimmerklärung zum Bericht Angelilli über die EU-Kinderrechtsstrategie abgeben. Es handelt sich um einen sehr guten Bericht. Besonders wichtig ist die gründliche Behandlung der Themen Kinderprostitution und Sextourismus.

Die Opfer solcher Straftaten finden sich auch vor der eigenen Haustür. Zum Beispiel im Grenzgebiet von Deutschland, Tschechien und Österreich wuchs die Prostitution von Frauen und zunehmend Kindern nach der Öffnung der Grenzen massiv an. Dennoch war dieses Thema auf EU-Ebene lange keine Priorität.

Zentrale Problematiken der Kinderprostitution können nur auf europäischer Ebene bekämpft werden: die Vernetzung der Täter durch das Internet sowie die mangelnde Kooperation bei grenzüberschreitender Überwachung und Strafverfolgung.

Der Bericht nimmt diese Bereiche auf und bettet sie in die umfassende Strategie ein. Auch wenn gegen den Kindermissbrauch noch vieles getan werden muss, ist es ein ermutigendes Zeichen.

  Jean Lambert (Verts/ALE), in writing. − I voted in favour of this report because I believe it to be a comprehensive statement, full of good proposals. I especially welcome the recognition of a child's right to be involved in decisions that concern them directly and for them to be properly represented in legal or administrative hearings. The report is strong on the need for a healthy environment and the right to play. It also recognises that those children with the legal right to work should be paid on a basis of equal pay for equal work: too many young people are used to provide a cheap alternative to other workers when they work as well and as hard in many sectors. I voted to remove the paragraph referring to encouraging states to outlaw the wearing of the hijab for young girls. I believe this to be a misplaced proposal of the Women's Committee, assuming the hijab to be an automatic sign of female subjugation, which it is not. Personally, I am offended by seeing pre-pubescent girls wearing clothes with sexual invitations written on them but I would not seek to ban this via a Parliamentary report. I am pleased the report passed without that paragraph.

  David Martin (PSE), in writing. − I strongly support the idea of a comprehensive and coherent European strategy on the rights of the child. The fight against all forms of violence, poverty and discrimination suffered by children is something that should not simply be treated on a national level. The protection of a child’s right to education, health and adoption are all rights that Europe as a whole should continue to recognise and protect.

  Andreas Mölzer (NI), schriftlich. − In den Parallelgesellschaften mit muslimisch-archaischer Tradition gedeiht Gewalt. Kinder leben den ihnen eingeimpften Hass auf die dekadente abendländische Kultur dann in Gewaltakten auf dem Schulhof und auf der Straße aus oder werden gar zu potenziellen Terror-Aktivisten. Hier hat man aus falsch verstandener Toleranz erste Warnzeichen ignoriert und eine explosive Eigendynamik zugelassen.

Besorgniserregend ist auch der Zuwachs bei Kinderhandel und Pornographie – gerade Triebtäter weisen bekanntlich eine hohe Wiederholungsrate auf. Aufgeflogen sind in diesem Zusammenhang fragwürdige Adoptionsverfahren für Kinder aus Dritte-Welt-Ländern, bei denen auch vor Kinderhandel, Organhandel oder Prostitution nicht zurückgeschreckt wird.

Angesichts einer Vielzahl von Waisenkindern – vor allem im Osten –, die auf Adoption warten, und Millionen ungeborener Kinder in Europa wäre ein striktes Verbot der Adoption nichteuropäischer Kinder ein wichtiger Schlag gegen den Kinderhandel, ebenso wie die Einführung einer europaweiten Sexualstraftäterdatei und die Erhöhung der Strafen für Sexualkontakte mit Kindern sowie für Besitz von Kinderpornos. Nicht zuletzt ist häusliche Gewalt auch in Migrantenfamilien zu bekämpfen und der Ausländeranteil an Schulen zu begrenzen, um die Gewaltspirale zu entschärfen.

  Baronesse Nicholson of Winterbourne (ALDE), in writing. − While the Treaty of Lisbon sets the promotion of children’s rights as a broad EU objective, it does not create new legislative powers for this purpose. I believe that any movement in this field should be within the existing legal framework. There are significant areas in this report which step outside these boundaries. Nor is the report offering feasible solutions to children’s problems. One example is institutionalised care. We have voted to restrict this to a temporary measure. Yet hundreds of thousands of children throughout Europe are born with or acquire such significant physical or intellectual handicaps that it is a medical or social necessity for them to have long-term institutional care. A quadriplegic, spina bifida or hydrocephalus afflicted child can have a life of dignity and happiness with expert staff care and family visits. Strengthening the system is the priority, and not its abolition.

We in Europe are bound to follow the United Nations Convention on the Rights of the Child. This report distorts several important messages contained in the Convention. With regret, therefore, I found myself unable to support this report, though I share the concern for children’s welfare that its supporters expressed.

  Αθανάσιος Παφίλης (GUE/NGL), γραπτώς. – Η πολυσέλιδη, γεμάτη φιλολογικές περιγραφές έκθεση προσπαθεί να κρύψει τις ευθύνες της ΕΕ και των κρατών μελών της για την βάρβαρη πολιτική τους που έχει σαν συνέπεια τις απάνθρωπες συνθήκες που βιώνουν τα παιδιά και οι γονείς των λαϊκών οικογενειών. Αποτελεί μνημείο υποκρισίας το ενδιαφέρον της ΕΕ για τα δικαιώματα των παιδιών, την ίδια στιγμή που η πολιτική της συντρίβει του εργαζόμενους με την ανεργία, την μερική απασχόληση, την πτώση του βιοτικού επιπέδου, την ιδιωτικοποίηση της υγείας, της παιδείας, την εμπορευματοποίηση του αθλητισμού, του πολιτισμού. Οι ηθικοπλαστικές αναφορές ενάντια στη βία σε βάρος των παιδιών, την παιδική πορνογραφία κ.α. δεν μπορούν να κρύψουν ότι το σύστημα -που σαν υπέρτατη αξία του έχει το κέρδος του κεφαλαίου- είναι αυτό που αντιμετωπίζει ακόμη και τα παιδιά σαν πηγή κέρδους. Εμπορευματοποιεί την υιοθεσία, ωθεί στην παιδική εργασία, στην πορνεία, στο εμπόριο οργάνων. Αποτελεί πρόκληση να μιλάνε οι θιασώτες της ΕΕ για τα δικαιώματα των παιδιών, όταν τα αεροπλάνα ΕΕ - ΝΑΤΟ βομβάρδισαν ακόμη και την μαιευτική κλινική του Βελιγραδίου. Όταν τα ευρωνατοϊκά στρατεύματα δολοφονούν χιλιάδες παιδιά στο Αφγανιστάν, στο Ιράκ και αλλού. Όταν καταδικάζουν σε θάνατο, από την πείνα και τις αρρώστιες, εκατοντάδες χιλιάδες παιδιά στην Αφρική, την Ασία, σ' ολόκληρο τον πλανήτη, εγκλήματα που η έκθεση βέβαια αποσιωπά.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), písomne. − Deti sú osobnosti s vlastnými právami už od svojho počatia. Každé dieťa má právo na rodinu, ktorá je základom jeho výchovy. Nesmieme zabudnúť ani na deti ulice a deti migrantov, ktoré sú najviac vystavené násiliu. Práva detí musia byť kľúčovou prioritou EÚ. Vítam iniciatívu na zriadenie horúcej linky dôvery.

V hlasovaní som vyjadrila svoj súhlas stratégii EÚ v oblastí práv dieťaťa, ktorá je predmetom kvalitnej správy kolegyne Angelilli s vypovedacou hodnotou.

Musíme si uvedomiť, že stále nám chýba právny základ, preto popri dlhodobej stratégii je potrebné prijať v oblasti práv dieťaťa konkrétne opatrenia a urýchlene ich zaviesť do praxe. Ratifikáciou Lisabonskej zmluvy sa právne záväznou stane aj Charta základných práv EÚ, v ktorej článok 24 sa odvoláva výslovne na práva dieťaťa.

V nasledovných dňoch stoja pred nami výzvy: čo najrýchlejšie zminimalizovať internetovú kriminalitu, skoncovať s detskou pedofíliou a sexuálnym zneužívaním detí a maloletých, vytvoriť pravidlá pre medzinárodnú adopciu, ktorá musí byť v záujme dieťaťa, a nie v záujme dospelých. Akákoľvek forma násilia musí byť zakázaná.

Nastal čas, aby sme premenili slová na činy. EÚ musí načúvať deťom, ktoré sú základom spoločnosti zajtrajška. Európsky dom musí byť bezpečným domom pre deti. Keď budeme mať šťastné deti, bude šťastná aj spoločnosť.

  Luís Queiró (PPE-DE), por escrito. − No contexto do debate sobre a construção de uma estratégia europeia sobre os direitos da criança, considero prioritário sublinhar o conceito de "interesse da criança", não por oposição à ideia de direitos, mas em complementaridade e também enquanto fio condutor de tal estratégia.

As ameaças aos direitos das crianças são, tanto ao longo do Mundo como por toda a Europa, de diferente natureza e grau. Se nuns lugares é prioritário agir sobre a miséria e as suas causas ou sobre a utilização de meninos soldados e a exploração sexual, noutros casos trata-se de assegurar o direito de acesso à saúde, a protecção contra os abusos sexuais, o tráfico de menores ou o direito a ser adoptado em tempo útil e segundo regras transparentes, e a valorização do papel da família. Nuns casos e noutros, todavia, o critério deve ser o do "superior interesse da criança".

É esse o padrão, o critério, pelo qual se deve aferir da utilidade, necessidade e bondade de qualquer decisão, legislação ou intervenção. Creio, pois, que o mais importante na formulação da referida estratégia é consagrar esta ideia, a que se devem subordinar os elencos de direitos, que nem sempre são razoáveis, realizáveis ou adequados.

  Lydia Schenardi (NI), par écrit. – Ce rapport a le grand mérite de définir avec clarté les droits de l'enfant, mais surtout de dénoncer de façon quasi-exhaustive les dangers auxquels ils sont soumis: de la confrontation, au plus jeune âge, à des images d'horreur, de pornographie et de violence véhiculées par les médias aux crimes d'honneur, mariages forcés et mutilations génitales pour des motifs d'ordre culturel ou religieux.

Sans jamais citer formellement le mot "islam" ou encore "islamisme", termes décidément tabous car le politiquement correct et la peur des représailles interdisent totalement les commentaires sur cette religion et encore moins les critiques, le rapporteur se livre toutefois, sous couvert de propos généralistes, à la condamnation en règle de toutes les discriminations qu'engendre la pratique de l'islam. Ainsi sont dénoncées les interdictions faites aux filles de participer à certains enseignements et aux cours de sport, tels que la natation, ainsi que toutes les pratiques traditionnelles barbares et néfastes pour les jeunes filles de religion musulmane.

Nous nous en félicitons. Ce rapport est un premier pas vers un début de liberté d'expression et de clairvoyance. Nous voterons pour.

  Olle Schmidt (ALDE), skriftlig. − En punkt ställde till bekymmer för samtliga grupper. I punkt 127 i det ursprungliga betänkandet fanns ett förslag som uppmanade samtliga EU:s medlemsstater att förbjuda barn att bära slöja i skolan. Som privatpersoner känner vi sympati för grundidén, dvs. att skydda barns rättigheter att leka fritt, delta i skolgymnastiken och att även som omyndiga åtnjuta ett visst skydd gentemot föräldrars tvångsmakt. En så komplicerad och känslig fråga kan emellertid knappast lösas på EU-nivå. Europas stater viktar barnens, föräldrarnas och statens rättigheter och skyldigheter utifrån sin egen historik och politiska situation. Vi är helt överens om vikten av att EU skapar ett gott ramverk. Punkt 127 ligger rimligtvis utanför ett sådant.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), in writing. − I was pleased that the committee and the ensuing report took on board a strong focus on family and recognised the family’s position in relation to children. I also welcome the strong defence of children in relation to trafficking, institutionalisation, pornography and disability.

However the report ties EU policy into the UN International Convention on the Rights of the Child which changes competence for children from parents to the state. Although not explicitly referred to it is a seismic shift of great concern.

Despite the positive elements of this report, like those mentioned above, the report was regrettably used to promote the sexual and reproductive rights agenda (which for the UN Convention includes abortion) which was particularly incongruous because we are dealing with children and the protection of children. Though I very strongly support all protections for children I found myself unable to support this report.

  Bart Staes (Verts/ALE), schriftelijk. − Ondanks het VN-Verdrag voor de rechten van het kind dat vele lidstaten ondertekenden, worden de basisrechten van jongeren en kinderen nog teveel geschonden.

Dat de Commissie nu met een Europese strategie komt, is daarom een zeer toe te juichen initiatief. Hoewel kinderrechten de bevoegdheid blijven van de nationale staten, duiden zowel de Commissie als rapporteur Angelilli voor het EP op enkele dringende punten, zoals het tegengaan van elke vorm van geweld, het bestrijden van armoede en discriminatie bij kinderen en respect voor de rechten van migrantenkinderen. De Verts/ALE-Fractie heeft aan het verslag nog de volgende punten kunnen toevoegen; meer aandacht voor het recht op participatie van kinderen in beslissingen die hen aanbelangen, erkenning van een ombudsman voor kinderen, verbod op kinderarbeid, gelijk loon voor gelijk werk voor jongeren onder de 18, erkenning van de rechten van vluchtelingenkinderen en het recht op een schoon en beschermd milieu.

Dat het Parlement de tijd uittrekt om hierover te debatteren, verheugt me zeer; ik steun dit verslag overigens ten volle.

  Konrad Szymański (UEN), na piśmie. − Nie mogłem poprzeć raportu o strategii na rzecz praw dzieci, ponieważ na wniosek lewicy umieszczono tam aż pięciokrotne odniesienia do tzw. praw i zdrowia reprodukcyjnego, co implikuje między innymi dostępność aborcji.

  Jeffrey Titford (IND/DEM), in writing. − I am in favour of the EU promoting the rights of the child. One recent example I would again draw to the Commission’s attention is discrimination against children’s right to travel with airlines withdrawing facilities for unaccompanied minors to fly. If they did the same for the disabled or any other similar group there would (properly) be an uproar, but apparently the EU thinks it is perfectly in order to remove children’s rights in this arbitrary way.

At the same time there has been some controversy over paragraph 127 calling for ‘Member States to ban headscarves and the hijab, at least at primary school’. I voted against the paragraph because of both the ambiguous wording and the fact that I believe this is too important an issue to be dealt with as a peripheral part of such a report. Nevertheless I would be disappointed if such a practice was to become common in Europe’s primary schools.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), in writing. − I am the strongest defender of the need to give children a good upbringing in a strong, loving and secure family environment, to protect children from harm and abuse, to give them moral guidance and a first class education, and the best of opportunity in their lives. I believe that the role of the state in this is a limited one – it should not seek to abrogate the rights and duties of parents, of the churches and of schools. I certainly, therefore, see no reason for the EU to get involved. I regret the deletion of the call for a ban on headscarves and the hijab at least at primary school – what hope is there of proper integration into our mainstream western societies if such dress is allowed? I regret also the inclusion of language relating to adolescent sexual ‘rights’ – a further erosion of the very concept of childhood. For these and many other reasons, I voted against the report.

- Report: Doris Pack (A6-0502/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), par écrit. – Sur la base de l’excellent rapport de ma collègue allemande Doris Pack, j’ai voté la résolution du Parlement européen sur l’éducation et la formation des adultes et répondant à la communication de la Commission intitulée « Éducation et formation des adultes : il n’est jamais trop tard pour apprendre ».

L’éducation et la formation, notamment des adultes tout au long de leur vie, sont des facteurs essentiels pour la réalisation des objectifs fixés dans le cadre de la stratégie de Lisbonne, qui consistent à accroître la croissance économique, la compétitivité et le progrès social. Que ce soit en termes de compétitivité, d’inclusion sociale des adultes que des défis liés aux évolutions démographiques, cette démarche, qui date de 2001, est une bonne nouvelle pour l’Union européenne et ses citoyens.

Concernant l’apprentissage et, plus généralement, les sujets liés aux entreprises, je suggère de confier ce sujet aux partenaires sociaux lesquels, il faut sans cesse le rappeler, disposent, dans le cadre des traités actuels avec les articles 137 et suivants du traité instituant la communauté européenne (TCE) et cela a été confirmé par le traité de Lisbonne en cours de ratification, d’instruments juridiques permettant la construction d’un droit social européen.

  Proinsias De Rossa (PSE), in writing. − I voted for this report because the scale of current economic and social change, the rapid transition to a knowledge-based society and demographic changes resulting from the ageing population in Europe are all challenges which demand a new approach to education and training, within the framework of lifelong learning.

  Edite Estrela (PSE), por escrito. − Votei favoravelmente o relatório Doris Pack sobre a "Educação de adultos: nunca é tarde para aprender", porque considero que a educação dos adultos, através da aquisição de competências essenciais, é determinante para atingir os objectivos da Estratégia de Lisboa de mais crescimento económico, mais competitividade e mais inclusão social.

Por outro lado e complementarmente também concordo com a perspectiva de que a aprendizagem ao longo da vida é fundamental para responder aos actuais desafios das mudanças económicas e sociais, da rápida transição para uma sociedade baseada no conhecimento e das mudanças demográficas resultantes do envelhecimento da população.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), por escrito. − É importante dar mais atenção à educação de adultos. A agenda da educação de adultos precisa de receber um novo impulso dado que a sua participação na educação e formação não é suficiente para atingir o objectivo de referência de 12,5% de participação na educação de adultos até 2010.

Mas é preciso assegurar a qualidade da educação dos adultos, dando especial atenção às várias dimensões da qualidade na aprendizagem, principalmente ao desenvolvimento dos educadores, aos mecanismos de garantia de qualidade e aos métodos e materiais de ensino.

Como refere o relatório, a educação de adultos constitui uma componente essencial da aprendizagem ao longo da vida e é um domínio muito complexo. Os adultos precisam de associar a aprendizagem aos seus conhecimentos, experiências e origens culturais.

Por último, é importante que se sublinhe a igualdade de género em relação aos programas de aprendizagem ao longo da vida, para que tanto homens como mulheres possam tirar igual proveito das possibilidades oferecidas por esta aprendizagem, e que se apele para que se utilizem todos os instrumentos disponíveis para velar pela igualdade entre homens e mulheres nas medidas de preparação da política de educação para adultos, em colaboração com o Instituto Europeu para a Igualdade de Género.

  Hélène Goudin och Nils Lundgren (IND/DEM), skriftlig. − Vi hyser ett stort förtroende för medlemsstaternas kompetens att handlägga frågor runt den mycket viktiga vuxenutbildningen. Det är viktigt att utbildningsdepartementen i medlemsstaterna har tillräckliga ekonomiska resurser för att utveckla vuxenutbildningen. Ett sätt att tillföra ekonomiska resurser till dem är att minska medlemsstaternas avgifter till EU:s budget, så att de får ökat utrymme för satsningar inom vård, skola och omsorg.

Vi påpekar än en gång att den federalistiska majoriteten i Europaparlamentet inte respekterar medlemsstaternas exklusiva ansvar för undervisningens organisation och utbildningssystemens innehåll.

Detta ”tyckandebetänkande” från Europaparlamentet hade aldrig behövt utarbetas och kan inte ses som annat än ett sysselsättningsprojekt för Europaparlamentets utskott för kultur och utbildning.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), na piśmie. − Głosowane sprawozdanie dotyczy kształcenia dorosłych, czyli sprawy, która nabiera ogromnego znaczenia w całej Unii Europejskiej, a w moim kraju stało się czymś więcej - pożyteczną modą i pasją tysięcy ludzi. Nie zawsze jest to podyktowane czysto komercyjnymi względami. Pragnę zwrócić uwagę na jeden aspekt ciągłego kształcenia dorosłych, który ma związek zarówno z współczesnymi wyzwaniami demograficznymi i cywilizacyjnymi, jak i z dziedzictwem dawnego ustroju. System socjalistyczny wymuszał szczególny model kształcenia, który w dziedzinach humanistycznych nasycony był propagandą i ideologią, a w innych dziedzinach odzwierciedlał odcięcie od światowych trendów. Z tych powodów kształcenie dorosłych w nowych państwach członkowskich jest zarazem szansą nadrobienia powyższych słabości socjalistycznego modelu szkolnictwa i prawdziwym otwarciem na świat.

W zakresie znajomości języków obcych, gotowości podejmowania ryzyka przekwalifikowania i zmiany pracy oraz upowszechnienia europejskich standardów edukacyjnych jest to oczywista przesłanka mobilności i szansy pozyskania zatrudnienia - co tłumaczy szerokie zainteresowanie dalszym kształceniem wśród moich rówieśników z Europy Środkowo-Wschodniej.

  Bogusław Liberadzki (PSE), na piśmie. − W swoim sprawozdaniu posłanka Pack wzywa do edukowania się przez całe życie zawodowe, a nie ograniczania się do nauki tylko w latach szkolnych.

Zgadzam się ze stwierdzeniem, że obecne tempo zmian gospodarczych i społecznych wymusza potrzebę stałego, długoletniego rozwoju osobistego. Faktem jest również, że kształcenie dorosłych pozytywnie wpływa na ich poczucie własnej wartości, przyczynia się do lepszej integracji społecznej oraz buduje dialog międzykulturowy.

  David Martin (PSE), in writing. − I feel that the report's goal of ensuring Member States reach a 12.5% target for participation in adult learning by 2010 will improve not only the EU's competitiveness, but will also allow for greater social inclusion and intercultural awareness: exactly what is needed for the year of intercultural dialogue. The greater use of technology and proposals to increase childcare facilities will improve opportunities for everyone to truly benefit from education. I therefore voted in favour of this report.

  Andreas Mölzer (NI), schriftlich. − Es ist kontraproduktiv, einerseits das eigene Volk zum Lernen anzuhalten und andererseits aber mit den Blue-Card-Plänen aufzuwarten. Denn durch die Zunahme an atypischen Verhältnissen und dem verstärkten Konkurrenzdruck ist eine gute Grund- und weiterführende Ausbildung jetzt schon kein Schutz mehr vor Arbeitslosigkeit. Es gibt genug gut ausgebildete Leute, die von den Unternehmen nur deshalb abgelehnt werden, weil letztere auf der Suche nach Billigst-Mac-Job-Doktoren oder -Magistern sind, bzw. nur mehr atypische Arbeitsverhältnisse anbieten wollen.

Grundsätzlich ist der als Vorwand genommene Facharbeitermangel durch Ausbildungsoffensiven zu beseitigen. Falls dies unmöglich ist, ist ein Saisoniermodell zu bevorzugen. So wird sichergestellt, dass es zu keiner weiteren Massenzuwanderung kommt.

Den aufgezeigten Widersprüchen in den EU-Zielen zum Trotz sind natürlich Bestrebungen und Programme im Bereich des lebenslangen Lernens unterstützenswert.

6. Korrezzjonijiet u intenzjonijiet tal-vot: ara l-Minuti

  President. − That concludes the vote.

I would like to thank the services, particularly the interpreters, for bearing with us over lunchtime.

(The sitting was suspended at 13.30 and resumed at 15.00)

PRZEWODNICZY: ADAM BIELAN
Wiceprzewodniczący

7. Approvazzjoni tal-Minuti tas-seduta ta' qabel: ara l-Minuti

8. Is-sitwazzjoni fil-Kenja (dibattitu)

  Przewodniczący. − Kolejnym punktem porządku dziennego są oświadczenia Rady i Komisji dotyczące sytuacji w Kenii.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo me veseli, da bo Evropski parlament danes razpravljal o položaju v Keniji in obravnaval tudi predlog resolucije o aktualnih razmerah tam.

Že s tem, ko je Evropski parlament poslal misijo za opazovanje volitev pod vodstvom gospoda Lambsdorffa, kot tudi svojo delegacijo pod vodstvom gospoda Mulderja, je dal že zelo pomemben signal, signal o tem, kako se Evropski parlament zanima za položaj v Keniji.

Volitve v Keniji, kot je znano, so potekale 27. decembra. Zelo visoka udeležba kenijskih volivcev je dokaz predanosti kenijskega ljudstva demokratičnemu procesu in zaupanju v ta proces.

Misija Evropske unije za opazovanje volitev, ki je bila navzoča na kraju samem in jo je vodil cenjeni poslanec gospod Lambsdorff, je opozorila na številne nepravilnosti na področju štetja in popisovanja glasov na teh volitvah. Te nepravilnosti vzbujajo resne dvome o dejanskem izidu teh volitev. Kot je znano, je ob objavi volilnih rezultatov v Nairobiju, glavnem mestu, kot tudi v drugih delih Kenije izbruhnilo nasilje.

Privrženci opozicijskega voditelja gospoda Odinge so se večkrat spopadli z varnostnimi silami, napadli so tudi privržence predsednika Kibakija. Prišlo je do streljanja s strani varnostnih sil v množice. Po besedah Louise Arbour, visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice, so se varnostne sile odzvale, citiram "pretirano nasilno", konec citata.

Vsaj 600 ljudi je izgubilo življenje, skoraj četrt milijona ljudi je bilo razseljenih. In to v Keniji, to je v državi, v katero se ponavadi zatekajo begunci iz soseščine - iz Somalije, iz južnega Sudana.

Prizadeto je tudi gospodarstvo in to ne samo v državi sami, v Keniji, temveč tudi v sosednjih državah, zlasti v tistih, ki nimajo lastnega dostopa do morja. To je tragedija. Hkrati pa je tudi hud udarec procesu demokratizacije, udarec za celotno Afriko, celino, na kateri je Kenija veljala za eno od vzornic.

Evropska unija je obsodila nasilje v Keniji. Politične voditelje v Keniji smo pozvali, naj skušajo odgovoriti na dvome o pravilnosti poteka volitev, predvsem pa, da naj vzpostavijo dialog in najdejo politično rešitev. Seveda smo se odzvali tudi na humanitarne potrebe kenijskega ljudstva. Evropska unija je pozdravila posredovanje ganskega predsednika Kufuorja, ki predseduje Afriški uniji.

Prav tako smo izrazili podporo skupini eminentnih afriških osebnosti, ki jo vodi nekdanji generalni sekretar Združenih narodov gospod Kofi Annan, ki naj bi v kratkem prispela v Nairobi. Medtem je predsednik Kibaki imenoval svojo vlado brez posvetovanja z opozicijskim voditeljem gospodom Odingo. Slednji je pozval k množičnim demonstracijam v Keniji čez tri dni.

Po drugi strani, bolj pozitivno, je včeraj kenijski parlament imel svoje prvo zasedanje. Kandidat opozicije je bil izbran za predsednika parlamenta. To je bilo opogumljajoče v smislu, da so določena demokratična pravila še vedno spoštovana v državi in da ima opozicija svoj glas.

Kar se tiče Evropske unije, je povsem jasno, da posel kot ponavadi (business as usual) glede Kenije ne pride v poštev, dokler ne bo prišlo do političnega kompromisa. Takšnega, ki bi vodil k trajni rešitvi, rešitvi, kakršna bo odražala voljo kenijskega ljudstva. Rešitvi, ki bo uživala zaupanje kenijskega ljudstva, in rešitvi, s katero se bo Kenija vrnila v obdobje stabilnosti.

V imenu Evropske unije lahko rečem še, da je bilo vse tisto, kar je sledilo volitvam v Keniji, veliko razočaranje, in da so razmere še naprej zaskrbljujoče. Ampak vse to sploh ni primerljivo z razočaranjem, ki ga najbrž čutijo prebivalci Kenije sami. Prebivalci, ki so se v upanju na boljšo prihodnost množično udeležili volitev.

  Louis Michel, membre de la Commission. − Monsieur le Président, Mesdames et Messieurs les députés, il va de soi que la Commission européenne est profondément préoccupée par la grave crise que traverse le Kenya. Du reste, dès le lendemain des élections, quand nous avons vu les signes avant-coureurs du risque de chaos suite à ce qui se passait notamment lors du comptage des bulletins de vote, nous nous sommes mobilisés, nous avons pris un certain nombre de contacts avec les autorités de part et d'autre, tant la majorité sortante que l'opposition. Je dois d'ailleurs vous dire à ce propos que je n'ai eu aucune peine à avoir un contact direct et personnel avec M. Odinga. Par contre, depuis lors et malgré des tentatives répétées, je n'ai jamais eu l'occasion d'avoir un contact personnel et direct avec M. Kibaki, ce qui est surprenant dans la mesure où, par le passé, ce contact était facile à obtenir. C'est donc assez significatif du malaise qui régnait.

Les violences post-électorales, qui ont causé la mort de plus de six cents personnes et le déplacement de plus de 250 000 personnes, ont évidemment mis en lumière la frustration et la colère du peuple kényan face aux problèmes profonds d'inégalité socioéconomique et de corruption qui sapent la société kényane, avec le risque d'une confrontation à caractère ethnique. Mais ces élections ont également mis en lumière l'aspiration démocratique du peuple kényan. Cette aspiration a été bafouée par des irrégularités commises le jour du vote et qui jettent malheureusement un sérieux doute sur la validité des résultats officiels. Nous partageons pleinement les conclusions et les déclarations de la mission d'observation électorale de l'Union européenne dirigée par votre collègue Alexander Lambsdorff, que je veux vraiment féliciter pour le remarquable travail qu'il a accompli, au point que des instances internationales, hors Union européenne, qui s'étaient embarquées dans une position un peu moins catégorique, un peu moins objective d'une certaine manière, ont fini par se rallier aux constatations et aux conclusions de M. Lambsdorff et par les endosser.

La position de la Commission face à la situation politique au Kenya est on ne peut plus claire. Il est urgent que les dirigeants politiques kényans prennent la mesure de leurs responsabilités et qu'ils s'engagent immédiatement et sérieusement dans la recherche d'un accord politique. Faute d'un tel engagement, l'Union européenne n'aura sans doute pas d'autre option que de revoir ses relations avec le Kenya qui, jusqu'ici, faut-il le dire, étaient excellentes. Le Kenya est un pays qui était plutôt considéré comme dans la bonne moyenne en termes de gouvernance, en termes de droits de l'homme et en termes démocratiques et il jouait par ailleurs un rôle important pour la stabilité régionale. Ce sont des éléments qu'il faut rappeler.

La recherche d'un accord politique est donc de la responsabilité première des dirigeants kényans. Elle suppose un arrêt immédiat des provocations et des violences dans la rue, mais aussi dans les médias et les prises de position publiques. Il est crucial que le président Mwai Kibaki et le chef de l'opposition Raila Odinga acceptent de faire des compromis en reconnaissant que le résultat des urnes ne s'est pas correctement traduit dans l'exercice du pouvoir et des responsabilités et qu'il doit inévitablement y avoir un partage du pouvoir afin d'éviter une poursuite de la crise politique. Ce partage du pouvoir pourrait être une solution intérimaire dans l'attente, par exemple, de nouvelles élections possibles.

Enfin, il importe que la classe politique kényane reconnaisse l'impérieuse nécessité de résoudre les problèmes de fond qui sont à l'origine de ce déchaînement de violence, qu'il s'agisse de l'organisation constitutionnelle du pouvoir, de la gouvernance politique du pays ou des graves discriminations et inégalités socioéconomiques.

La Commission et l'Union européenne dans son ensemble soutiennent pleinement la médiation africaine engagée par le président Kufuor et poursuivie par M. Kofi Annan grâce à Graça Machel et Benjamin Mkapa. Elles appellent le président Kibaki et Raila Odinga à coopérer pleinement dans le but de trouver un accord politique. Je me suis entretenu longuement avec Desmond Tutu au début de la crise, lors de sa mission de médiation. J'ai eu aussi un très long entretien avec M. Kofi Annan, dont il apparaît que ce qui semble le plus opportun, c'est qu'une médiation africaine accompagne un processus de rapprochement. J'ai promis le soutien de la Commission à cette médiation, que ce soit sur le plan politique ou sur le plan financier.

Quoi qu'il en soit, il faut se féliciter aujourd'hui de l'élection en bon ordre du président du parlement kényan hier soir. Il faut y voir le signe que le cadre constitutionnel est respecté, de ce point de vue-là du moins. Cependant, les prochains jours seront cruciaux. Nous suivrons de près la situation et nous resterons en contact constant avec la médiation africaine. Nous adapterons notre relation avec le Kenya, y compris en matière de coopération, en fonction de l'évolution de la situation et des actes concrets des uns et des autres.

Toutes les options sont aujourd'hui sur la table. Il importe qu'il y ait une concertation européenne et internationale afin d'avoir le maximum d'impact dans notre action. On peut considérer aujourd'hui que cette communauté internationale est sur la même longueur d'onde, qu'il n'y a plus de divergences d'approche, de sensibilité, voire de stratégie. C'est important. Ce n'était pas nécessairement le cas au départ, directement après les élections. Je crois qu'aujourd'hui, c'est une chose acquise et c'est une bonne chose.

Pour ce qui concerne la situation humanitaire, la Commission a réagi très rapidement. Suite aux évaluations des experts d'ECHO et de nos partenaires sur le terrain, la Commission a débloqué une première aide d'urgence de 5,5 millions d'euros pour répondre aux besoins des populations déplacées en matière d'eau, de nourriture, d'abri et de santé.

  Maria Martens, namens de PPE-DE-Fractie. – Voorzitter, het is al gezegd. Sinds 2002 was Kenia een belangrijk voorbeeld voor democratie en stabiliteit in de regio. Het land heeft de laatste jaren politiek en economisch grote stappen gezet. De Keniaanse verkiezingen hebben laten zien dat het overgrote deel van de Kenianen democratie verkiest boven dictatuur. Ze hebben laten zien dat ze meer geloven in volksvertegenwoordigers dan in militairen. Desondanks is het tot deze schrikbarende uitbarstingen van geweld gekomen en is er nu een humanitaire crisis, waarbij al honderden doden zijn gevallen en meer dan 250.000 mensen op de vlucht zijn. Deze zal niet zonder consequenties blijven voor de economische positie.

Wat te doen? Het is belangrijk dat de Europese Unie alle steun geeft aan het team van zogenoemde eminente Afrikaanse personen onder leiding van Kofi Annan, dat door de Afrikaanse Unie is benoemd. Als er één les is uit het verleden, is het dat wij niet moeten denken dat wij als Europa in staat zijn de problemen van Afrika op te lossen. Afrikaanse problemen vragen om Afrikaanse oplossingen en ik ben blij met de steun die de Europese Commissie daaraan geeft.

Voorzitter, onze fractie staat volledig achter de resolutie. Wel moet mij nog één ding van het hart, wat onze fractie buitengewoon betreurt. En dat is dat de Europese Commissie, één dag na de verkiezingen, ruim 40 miljoen euro heeft overgemaakt als begrotingssteun aan de regering. Dus op een moment dat de uitslag werd beslist en op een moment - zoals de commissaris al zei - dat er al volop onregelmatigheden waren. Men heeft zelfs niet eens gewacht op de bevindingen van ons eigen waarnemingsteam, die nota bene slechts drie dagen later zijn gepubliceerd.

Deze politieke beslissing kan niet worden gerechtvaardigd met de technische motivering dat men de betaling al een keer had uitgesteld tot na de verkiezingen en het gewoon de derde tranche is in een betalingsreeks. Uitstel was mogelijk en had gemoeten. Het is een buitengewoon ongelukkige beslissing, te meer daar de lidstaten zelf hun steun al hadden opgeschort. Dit mag niet meer voorkomen.

  Emilio Menéndez del Valle, en nombre del Grupo PSE. – Señor Presidente, prueba adicional de que el pueblo keniano no ha apoyado mayoritamente al Presidente Kibaki es que, en las elecciones legislativas, conjuntamente celebradas con las presidenciales, en esas elecciones el partido del opositor Odinga obtuvo más del doble de escaños que el de Kibaki.

Ello ha permitido, como sabemos, a Odinga hacerse con la presidencia del Parlamento, inaugurado ayer en Nairobi. Por otro lado, veintidos de los ministros del señor Kibaki, que aspiraban a ser diputados, fueron derrotados en los comicios.

La responsabilidad del Presidente Kibaki, es, desde mi punto de vista, enorme, no sólo por el fraude electoral. Sus cinco años de gobierno han desembocado en frustración, desilusión y engaño. La economía, es verdad, ha crecido a un 6 %, pero más de la mitad de la población vive todavía por debajo de la línea de la pobreza. Y varios de los ministros del gabinete que, en un acto claro de provocación, Kibaki ha nombrado, han sido relacionados con casos de corrupción.

Sobre este Presidente, que pretende de forma fraudulenta permanecer en el poder, recae otra grave responsabilidad: su actuación ha provocado el resurgimiento de la confrontación interétnica, una espiral tal vez difícil de contener.

Por si todo esto no bastara –como conocen ustedes– el Presidente de la Comisión Electoral de Kenia, hace dos semanas, declaró, nada menos, que no sabe quién ha ganado los comicios presidenciales.

Ante todo ello, en mi opinión, tiene pleno sentido, como dice el punto 11 de la propuesta de resolución común de este Parlamento, exigir la convocatoria de nuevas elecciones en caso de que sea imposible que una institución independiente organice un recuento limpio y transparente, creíble, de los votos emitidos en los comicios del pasado 27 de diciembre.

  Alexander Lambsdorff, im Namen der ALDE-Fraktion. – Herr Präsident! Ich möchte meine Ausführung mit einem Dank an den Rat, an die Kommission und auch an die Kollegen hier im Europäischen Parlament beginnen. Wir haben eine große Einigkeit unter den Institutionen. Das macht mich persönlich sehr froh, und ich sage das auch im Namen meiner Mannschaft, der über 150 Wahlbeobachter, von denen mehr als 50 über einen Monat lang in Kenia stationiert waren. Diese Einigkeit hier ist ein gutes Signal.

Einige dieser Beobachter – ich will das hier sagen – sind jetzt nach Pakistan unterwegs oder schon dort angekommen, wo die nächste schwierige Wahl ansteht. Wahlbeobachtung ist manchmal eine harte und gefährliche Arbeit. Ich möchte diesen Menschen ganz herzlich dafür danken, dass sie sich dafür einsetzen.

Wofür Sie stehen, ist das Europa der gemeinsamen Werte. Wir können darauf stolz sein – der Kommissar hat es eben angesprochen –, dass sich andere Beobachtermissionen unserem Urteil angeschlossen haben, etwa die Commonwealth-Delegation und das International Republican Institute aus den USA. Ich glaube, die Arbeit der Beobachtungsmission hat damit eine Grundlage für eine gemeinsame Anstrengung geschaffen, bei der die Europäische Union, Afrika und die USA an einem Strang ziehen, um zu einer Lösung der Krise in Kenia zu kommen.

Das Europäische Parlament wird in seiner Entschließung die Wege aufzeigen, die es für geeignet hält. Ich selbst habe mich als Chefbeobachter an diesen Beratungen nicht beteiligt. Die Neutralität unserer Mission muss nach meiner Auffassung bis zum Schluss eindeutig gewahrt werden. Bis zum Schluss heißt bis zur Vorlage unseres Abschlussberichts, den wir gerade erarbeiten.

Diese konsequente Neutralität war unser stärkstes Pfund zusammen mit der professionellen Arbeit unserer Beobachter vor Ort. Zu dieser Neutralität und zur Professionalität gehört auch, dass wir nur auf Basis von Beweisen arbeiten. Wir haben im Ergebnis festgestellt, dass es Zweifel am Ergebnis der Präsidentschaftswahl gibt. Wir haben als Beobachtungsmission nie gesagt, dass ein bestimmter Kandidat die Wahlen gewonnen hat. Was wir gesagt haben, ist, dass es nicht möglich ist festzustellen, wer der Sieger ist.

Ich möchte auf Englisch etwas von den kenianischen Wahlbeobachtern zitieren, die Folgendes schreiben:

‘In our view, considering the entire electoral process, the 2007 general elections were credible in as far as the voting and counting process is concerned. The electoral process lost credibility towards the end with regard to the tallying and announcement of presidential results.’

Das sagen die nationalen kenianischen Beobachter, die 16 000 bis 20 000 Leute stationiert hatten. Das stimmt exakt mit unserem Urteil überein.

Jetzt will ich etwas sagen, das für mich selber, für die Mannschaft und für alle gilt: Wir haben die Hoffnung auf eine rasche Beilegung der Krise, auf ein Ende der Gewalt und eine schnellstmögliche Rückkehr der Flüchtlinge in ihre Heimat!

  Konrad Szymański, w imieniu grupy UEN. – Panie Przewodniczący! Panie Ministrze! Panie Komisarzu! Kenia to nie tylko problem wyborczych nadużyć prezydenta Kibaki. Mamy tam do czynienia z kryzysową sytuacją humanitarną ludności cywilnej.

Najbardziej dramatyczna sytuacja zdaje się mieć miejsce w Eldoret w Parafii pod wezwaniem Ducha Świętego w Langas. Mamy tam do czynienia z licznymi mordami na tle politycznym i etnicznym. Wielu Kenijczyków wypędzono z ich rodzinnych domów, które następnie spalono. W samej parafii w Langas ukrywało się 1 stycznia 2008 r. ponad 3 tysiące osób. Uchodźcy są pozbawieni żywności, czystej wody oraz sanitariatów. Katolicka Misyjna Agencja Informacyjna MISNA 2 stycznia tego roku podała, że w samej katedrze w Langas ukrywa się od 7 do 10 tysięcy osób. Potrzebna jest nie tylko mediacja polityczna, ale także działania gwarancyjne, które nie pozwolą na wybuch nienawiści etnicznej i religijnej.

  Marie-Hélène Aubert, au nom du groupe Verts/ALE. – Monsieur le Président, je crois que vu la situation actuelle, l'Union européenne doit s'efforcer d'asseoir sa crédibilité quant aux missions d'observation qu'elle envoie dans ces pays. Car, s'il est constaté, et c'est le cas, avec un grand sérieux, que le résultat est clairement frauduleux, que le président ne peut pas être considéré comme le président légitiment élu, l'Union européenne doit alors être cohérente dans sa politique en commençant – et c'est vraiment le minimum, par ne pas reconnaître le président, en l'occurrence M. Kibaki. Deuxièmement, l'Union doit proposer et faire en sorte que, le plus rapidement possible, se tiennent de nouvelles élections présidentielles qui permettront d'élire véritablement le président, cette fois-ci dans de bonnes conditions.

Car, hélas, nous avons des précédents, notamment en Éthiopie, où le président a également fait un coup de force pour s'imposer malgré tout, malgré l'évidence qu'il y avait eu fraude, suivie de multiples violences de répression. L'acceptation du fait accompli par l'Union européenne contribue à miner l'intérêt d'envoyer des missions d'observation.

À quoi sert-il d'envoyer des missions d'observation européennes avec le sérieux et l'engagement de tous nos collègues dans ce domaine, avec des conclusions qui sont unanimement reconnues par tous, pour, finalement, accepter après quelques mois, en faisant le gros dos, le coup de force d'un président qui ne veut rien savoir? Accepterait-on une telle situation dans nos pays? À l'évidence, non.

Donc, on ne peut pas, en termes de démocratie et de processus électoraux que nous appuyons, avoir un double standard, l'un qui serait applicable dans l'Union européenne et l'autre qui serait à géométrie variable, en fonction des intérêts des uns et des autres dans ces régions.

Le peuple kényan souhaite, je crois, faire la lumière sur cette situation et réclame de nouvelles élections, afin de rendre les choses parfaitement claires.

  Gabriele Zimmer, im Namen der GUE/NGL-Fraktion. – Herr Präsident, meine Damen und Herren! Wir sind uns sicher alle einig, dass die Vorgänge in Kenia tragisch sind und dass auch die heute fortgesetzte Gewalt unbedingt ein Ende haben muss. Die Krise in Kenia ist tiefgreifend und aus meiner Sicht nicht nur politischer Natur. Sie kann durchaus auch Auswirkungen auf die Situation der afrikanischen Nachbarländer haben.

Es ist wahr, es gibt in Kenia Scharfmacher, die versuchen, zu Hass zwischen den Ethnien aufzustacheln, um an die Macht zu kommen. Aber wenn Sie beispielsweise in diesen Tagen die freie kenianische Presse lesen, so ist es doch sehr ermutigend, wie viele Journalisten sich immer wieder bemühen, für die Einheit des Landes und für die Einheit des kenianischen Volks einzutreten und sich gegen die Zersplitterung der Gesellschaft zu wenden. Das Problem ist vor allem, dass es nicht gelungen ist, breite Teile der kenianischen Bevölkerung am kenianischen Wirtschaftsaufschwung Anteil haben zu lassen und dass sich auf dieser Basis Gewalt ausbreiten kann. Wir müssen im Rahmen unserer Entwicklungskooperation viel mehr Wert darauf legen, dass genau hier versucht wird, Änderungen zu erreichen und insbesondere einen ganz konkreten Kampf gegen die Armut in Kenia zu führen.

Ich halte es auch für problematisch, Diskussionen über die Streichung der Budgethilfe für Kenia zu führen, weil damit Zukunftsängste in Kenia geschürt werden. Ich begrüße es ausdrücklich, Kommissar Michel, dass die EU sich klar an die Seite von Kofi Annan und anderen Vermittlern aus der Afrikanischen Union stellt, um diese Prozesse in Kenia auch durch afrikanische Politikerinnen und Politikern lösen zu helfen.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – Priekšsēdētāja kungs, Komisāra kungs, godātie kolēģi! Vispirms es vēlētos uzteikt Kenijas iedzīvotāju lielo aktivitāti vēlēšanu dienā. Vēlēšanas raksturoja augsts dalības process un iedzīvotāju pacietība, neraugoties uz garām rindām un tehniskām problēmām atsevišķos iecirkņos. Situācija ar prezidenta vēlēšanu rezultātu apkopošanu diemžēl bija gluži citāda. Netika nodrošināta nepieciešamā caurspīdība. Daudzie pārkāpumi un informācijas neatbilstības liek apšaubīt paziņotos vēlēšanu rezultātus. Diemžēl radās iespaids, ka rezultātu apkopošana notika pēc principa - nav svarīgi, kā jūs balsojāt, svarīgi, kā mēs saskaitām. Gadījumā, ja nebūs iespējams veikt ticamu un caurspīdīgu balsu pārskatīšanu, būtu atbalstāmas ārkārtas prezidenta vēlēšanas Kenijā. Pēc vēlēšanu rezultātu paziņošanas jau iepriekš saspringtā gaisotne diemžēl pārauga vardarbībā. Prioritārais uzdevums tagad ir apturēt vardarbību un novērst humanitāro krīzi. Eiropas Savienībai ir jāatbalsta Āfrikas Savienības un Kofi Annan vadītās starpniecības misijas starp prezidentu un opozīciju, lai apturētu vardarbību un atrastu risinājumu politiskajai krīzei. Ja nepieciešams, Eiropas Savienībai jābūt gatavai turpināt šo starpniecību. Protams, Eiropas Savienībai ir jāpiešķir Kenijai nepieciešamā humanitārā palīdzība, lai atvieglotu daudzu tūkstošu bēgļu stāvokli, kuri vardarbības dēļ bija spiesti pamest savas mājas. Tomēr humanitārā palīdzība ir jāsniedz tā, lai tā tiešām sasniegtu bēgļus un nodrošinātu nepieciešamo līdzekļu izlietojuma kontroli. No šā viedokļa ir apšaubāms Eiropas Komisijas lēmums - dienu pēc vēlēšanām, neņemot vērā Eiropas Savienības novērotāju kritiku par vēlēšanu norisi, pārskaitīt EUR 40 miljonus budžeta atbalsta Kenijas valdībai. Budžeta atbalsts diemžēl nenodrošina stingru līdzekļu izlietojuma kontroli, un būtu rūpīgi jāizvērtē šādu atbalstu sniegšana apšaubāmās vēlēšanās pie varas nokļuvušam prezidentam un valdībai. Aicinu Eiropas Komisiju izvērtēt šo gadījumu un informēt Eiropas Parlamentu par pasākumiem, kas veikti, lai novērstu šādu situāciju atkārtošanos.

  Glenys Kinnock (PSE). – Mr President, clearly we need to identify the fact that Kenya is a country where most people are actually subsisting on a couple of dollars a day.

There is massive discontent and deprivation; a whole army of discontented people, as we have seen, has been engendered by the situation there, because what they realise is that the gap between the haves and the have-nots in Kenya has widened – and that in the context of that 6% growth in GDP which others have mentioned.

Kenya is a low-income, low-resource economy. It is also a country which, tragically, is mired in patronage and in corruption. And what we see is that, as we speak here today, people are storing up food, and people are out on the streets again in Nairobi and in other parts of Kenya.

Therefore I would add my voice to those that have said that the EU must suspend budget support to Kenya until a political resolution to the present crisis has been found. Of course, it is unacceptable that that EUR 40.6 million was sent the day after the election criticisms were made.

I am very encouraged that Commissioner Michel intimated in our committee on Monday that budget support would be reviewed immediately. I would like to hear some more detail of that. Instead of channelling money through line ministries in Kenya, we must look at ways of doing it through project support, which also ensures that the poor of Kenya are not damaged by such an action.

In my view we need to be much clearer about the need to place aid conditionality on good governance, as is clearly stated under the Cotonou Partnership Agreements, and we have not done that. We have, I am afraid, turned a blind eye to many of the serious accusations about corruption in that country.

Finally, the perpetrators of those irregular election results that the observers have reported to us must be held to account and must not be allowed to get away with it.

I also say that the European Union must play its part in monitoring the mediation process. We have been at the vanguard of asking for these considerations to be made, and I would like the Council and the European Union to be stronger and more consistent in its approach, and make sure that Kofi Annan is given all the support he needs from Europe, and that a new Election Commission can be put in place as soon as possible.

  Anna Záborská (PPE-DE). – Dovoľte mi niekoľko otázok a niekoľko poznámok.

Ako to bolo s finančnými prostriedkami Európskej únie, ktoré boli od novembra na zastupiteľstve v Nairobi? Prečo sa čakalo s poukázaním do volieb a boli vyplatené deň po voľbách? V tom čase boli len predbežné výsledky a prvé pochybnosti o regulárnosti procedúry. Kto kontroluje využitie finančných prostriedkov daňových poplatníkov Európskej únie na rozvojovú pomoc? Ak boli pochybnosti o priebehu volieb, už dopredu mali platiť jasné regule, že do oficiálneho vyhlásenia výsledkov sa finančné prostriedky nebudú poukazovať.

Keď som bola v Keni mesiac pred voľbami, viacerí ma upozorňovali a pán komisár to tiež naznačil, že situácia môže skončiť násilnosťami. Ak sú to finančné prostriedky určené pre ľudí, nemôžu byť podmienené urovnaním situácie. Inak by sme museli pozastaviť finančnú pomoc vo viacerých krajinách a nielen v Afrike.

Odmietam rozvojovú pomoc ako prostriedok manipulácie. Pozastavenie financií je politický nátlak, na ktorý doplatia tí, ktorým je pomoc určená. Skladajú sa na ňu daňoví poplatníci Európskej únie a ľudia, ktorým pomáhame, sa nemôžu stať rukojemníkmi politických lídrov. Dohody by sa nemali podmieňovať rozvojovou pomocou, keď sa často nepodmieňujú dodržiavaním ľudských práv. Ľudia v Keni našu pomoc potrebujú, či sú stúpencami Kibakiho alebo Odingu. Žijú vedľa seba v slumoch v extrémnej biede.

Vieme, že sa voľby konali v Afrike. Podľa ľudí z Kene, aj keď sčítanie výsledkov nebolo možno celkom presné, na ich výsledku by to aj tak nič nezmenilo. Preto netrestajme ľudí, ktorí sú odkázaní na našu pomoc, a myslíme na Európanov aj na Slovákov, ktorí napriek vážnej situácii zostali na mieste a pokračujú v napĺňaní bilaterálnych projektov. Môžem zaručiť, že finančné prostriedky v týchto projektoch sú využívané efektívne a bez korupcie.

  Josep Borrell Fontelles (PSE). – Señor Presidente, los europeos no podemos limitarnos a decir que estamos muy preocupados, pero que tenemos mucha esperanza de que las cosas vuelvan a la normalidad. Porque una vuelta a una normalidad pagada al precio de aceptar la fraudulenta victoria de Kibaki no es una solución que podamos aceptar.

En demasiados países africanos las elecciones trucadas han quitado a los ciudadanos toda fe y esperanza en el sistema democrático. Un nuevo caso, esta vez en Kenia, sería letal para la esperanza democrática de África.

La solución sólo puede venir de una fuerte presión exterior. Sin una fuerte presión exterior los dos líderes no llegarán a ninguna clase de acuerdo. Y hemos de decirle claramente a Kibaki que su Gobierno es ilegal y actuar en consecuencia. De lo contrario, nuestras misiones de observación electoral carecerían de todo sentido.

Hemos hablado de la responsabilidad de los africanos, pero recordemos también la nuestra. Durante demasiado tiempo hemos cerrado los ojos a lo que pasaba en Kenia. Durante demasiado tiempo hemos cantado las alabanzas de un país, ejemplo de la democracia, olvidando las desigualdades sociales, la corrupción que reinaba en todo el país: 16 000 millones de dólares en ayuda recibidos en este país desde la independencia y sólo cuatro Presidentes.

Kenia paga muy caro la cobertura y el apoyo que hemos dado a sus malos gobiernos, sin denunciarlos. Ahora no podemos cerrar los ojos.

  Thijs Berman (PSE). – Voorzitter, vandaag is er opnieuw zwaar politiegeweld gebruikt tegen demonstranten. Er zijn opnieuw doden gevallen in Kenia. Kan deze spanning eindigen zonder nieuwe presidentsverkiezingen? Ik betwijfel het. Er is in elk geval een onafhankelijk onderzoek nodig naar deze verkiezingsfraudes en alle partijen moeten de uitslag van dat onderzoek respecteren, ook als dat nieuwe verkiezingen zou betekenen.

Kenia loopt enorme risico's. Het is in het belang van alle Kenianen, van de regio en ook van de EU zelf, dat de rust daar terugkeert. Nu de dialoog weigeren, is onverantwoordelijk. En één ding is duidelijk: verdere begrotingssteun voor zo'n ondemocratische regering is ondenkbaar.

Kofi Annan is nu ziek, en zelden kwam een griepje op een slechter moment. Maar de EU moet straks zijn missie voluit steunen en technische en financiële hulp bieden waar nodig. Natuurlijk moeten allereerst de Afrikaanse leiders bemiddelen, maar als de situatie voor de komst van Annan verder dreigt te escaleren, dan zal ook de EU zelf klaar moeten staan om samen met de Afrikaanse Unie snel naar Nairobi te reizen met een hoge delegatie. Kenia mag geen Somalië worden. Het is nog niet te laat.

  David Martin (PSE). – Mr President, I agree with Mr Borrell Fontelles that, if any good has come out of the post-election situation in Kenya, it is that it has revealed that the so-called Kenyan success story is built on a foundation of straw. While it is true that the thirst among ordinary Kenyans for democracy is strong and that Kenya has been going through a great economic boom, it is equally clear that for years a government overseeing that economic boom has failed to ensure that the whole of its population has benefited economically and socially.

We now know that there is deep-rooted social and economic disarray in the country and that for years the Government has operated on a basis of corruption and economic mismanagement. The concept, as Mrs Kinnock rightly says, of good governance and respect for democracy are prerequisites for European Union aid. But, contrary to what other speakers have said, that does not mean that we should abandon the country. It means we should rechannel our aid through agencies and organisations that can get money to the poor, the neediest and the weakest in Kenya. Clearly, if the election results are not properly monitored and respected, we cannot continue to channel money through the Kenyan Government. We have to send a clear message: good governance is a prerequisite for assistance from the European Union.

  Anders Wijkman (PPE-DE). – Mr President, this situation, as all the others have said, is very tragic: it resembles very much what happened a few years ago in Addis Ababa.

I doubt whether a solution can be found without new elections. But, ideally, a solution should now be found through dialogue in Kenya, preferably supported by the African Union. But, so far, we have seen very little progress. Time is short: the fabric of the country is disintegrating as we speak.

We cannot be bystanders if the situation is not resolved. To suspend aid is a must under the present circumstances. Moreover, if reconciliation fails, the EU has to step in to offer its services to mediate. Is the Council, is the Commission prepared to do that? In the longer-term perspective, I would submit that we have to seriously reconsider not only our development cooperation but in particular our governance programme, and in particular help political parties to become real parties and, in addition to that, strengthen the institution of the Kenyan Parliament, because that is a key problem right now.

  Colm Burke (PPE-DE). – Mr President, as someone who has visited Kenya previously and in particular the slum areas in Nairobi, I am familiar with the corruption that was in place even prior to this election. I condemn the tragic loss of up to 600 lives, and the critical humanitarian situation which has ensued after the 27 December elections in Kenya. I call on the relevant authorities and stakeholders to do their utmost to bring peace to Kenya and ensure that human rights and the rule of law are respected.

It is most unfortunate that Kenya, being one of the most stable and economically-developed nations in East Africa, has now descended into such chaos, as this will most likely have detrimental knock-on effects on its neighbouring countries. The EU election observation mission concluded that the lack of transparency and adequate security procedures severely undermined the credibility of the presidential election results.

Today, Mr Odinga’s opposition party has called once again for nationwide protests regarding the outcome of last month’s presidential election. These opposition rallies are due to last for three days, despite a government ban. Such protests could lead to further bloodshed. Many of the killings seem to have been based purely on ethnic differences, the most horrendous of which was the brutal attack on a church near the town of Eldoret, which is thought to have left more than 30 ethnic Kikuyu dead.

I urge Mr Kibaki to respect his country’s democratic commitments as enshrined in Kenya’s national Constitution and the guidelines of the African Charter of Human and People’s Rights. I call on the Presidency of the EU and the European Commission to monitor closely the mediation mission that will be led by Mr Annan later this week and, if required, to ensure an immediate continuation of these mediation efforts by a high-level EU delegation, possibly a joint EU-AU initiative.

  Karin Scheele (PSE). – Herr Präsident! Ich möchte mich der Frage von Kollegin Glenys Kinnock an Kommissar Michel anschließen. Was sind die Hauptpunkte? Wie kann man sich das vorstellen? In welche Richtung wird die Haushaltsunterstützung verändert?

Eine zusätzliche Frage: Ich nehme an, dass es bereits im jetzigen System der Haushaltsunterstützung Vorkehrungen gibt, dass man die Unterstützung in einer Situation, wie sie in Kenia nach den Wahlen herrschte, suspendiert?

  Jan Mulder (ALDE). – Voorzitter, we zijn het er allemaal over eens dat wat duidelijk verkeerd is gegaan in Kenia de procedure bij de presidentsverkiezingen is. Wat echter relatief goed is gegaan, zijn de parlementsverkiezingen, de verkiezingen voor de leden van het parlement.

Ik ben het eens met commissaris Michel, die zegt dat het bemoedigend is wat er gisteren is gebeurd in het parlement, dat de voorzitter gekozen is, dat de partijen en de oppositie voldoende kracht hadden om de verkiezingen van de nieuwe voorzitter door te drukken. Ik denk daarom ook dat wij vanuit dit Parlement al het mogelijke moeten doen om de parlementaire democratie in Kenia te ondersteunen en zo mogelijk te versterken. Van vele kanten in dit Huis is kritiek gekomen op de begrotingssteun die precies één dag na de verkiezingen werd gegeven.

Ik zou de commissaris het volgende willen vragen - ook al is dat formeel waarschijnlijk niet mogelijk. Zou hij een besluit tot toekenning van begrotingssteun in het vervolg willen laten afhangen van de mening van het Europees Parlement terzake? In mijn ogen is het niet aan een groepje ambtenaren in het Europees Ontwikkelingscomité om een dergelijk besluit te nemen, maar zou eerst de opinie van het Europees Parlement door de commissaris moeten worden gevraagd. Ik zou hierop graag een duidelijk antwoord willen hebben.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! Przykład Kenii pokazuje do czego może prowadzić łamanie standardów demokratycznych i jak ważne jest to, aby wybory były wolne, transparentne, uczciwe i sprawiedliwe.

Ci, którzy przegrywają wybory niezależnie od tego, czy przegrali w uczciwej rywalizacji czy zostali oszukani przez tych, którzy organizowali proces wyborczy, nie powinni jednak sięgać po przemoc i gwałt. Krzywdzenie przypadkowych osób, w tym kobiet i dzieci, nie ma nic wspólnego z akceptowalnymi formami walki o swoje prawa. Jedyną nadzieją dla skutecznego rozwiązania tego typu problemów jest przekonanie rządzących i opozycji, że celem nadrzędnym polityki nie jest zdobycie lub utrzymanie władzy, że celem polityki jest dobro ludzi.

Zatem powrót do normalności w Kenii trzeba rozpocząć od powstrzymania przemocy i gwałtu. Rozumiem, że to jest podstawowy cel mediatorów z Unii Afrykańskiej, i Unia Europejska powinna wspierać ten proces. Za taką deklarację chciałem podziękować panu komisarzowi Michelowi.

  Michael Gahler (PPE-DE). – Herr Präsident! Der Umfang der Korruption in Kenia ist ja nicht erst seit kurzem bekannt, und als Konsequenz daraus haben ja viele Mitgliedstaaten — eigentlich alle Mitgliedstaaten — in den vergangenen Jahren die Budgethilfe eingestellt und eben auf Projekthilfe umgestellt. Das ist eigentlich einer der Kritikpunkte, die ich gegenüber der Kommission vorbringen möchte, da die Kommission diese Bedenken der Mitgliedstaaten offenbar nicht zur Kenntnis genommen hat und mit der Budgethilfe fortgefahren ist. Ich bin auch dafür, dass wir jetzt in geeigneter Form die Hilfe fortsetzen, aber eben nicht in der Form, dass die bisherigen Strukturen über Budgethilfe die Möglichkeit bekommen, das Geld zu verwalten.

Ich bin auch sehr dafür, dass wir die Institution, die jetzt legitimiert ist, nämlich das Parlament, in der nächsten Zeit unterstützen. Es ist kein Automatismus, dass alle gewählten Parlamentarier auch sauber sind und keine Korruption herrscht. Da mache ich mir auch keine Illusionen. Aber wir sollten einen beträchtlichen Teil der Unterstützung in die politischen Institutionen Kenias, in die Förderung des Parlamentes und in die Stärkung der Arbeitsfähigkeit unserer Kollegen lenken. Dann haben wir die Chance, dass diese neu legitimierten Kollegen eine Möglichkeit haben, es in Zukunft in Kenia besser zu regeln, als es die bisherige Regierung geschafft hat.

  Eoin Ryan (UEN). – Mr President, I think it is generally accepted that the recent presidential elections in Kenya were flawed. I think that is a great pity because Kenya is a country that has been politically stable for many decades. Sadly that has changed in the last two weeks and we have seen over 600 people killed and 250 000 people have been displaced. Unfortunately, again, that violence is ethnic in nature.

The question now is, what can the international community and ourselves do to bring political stability back to Kenya before the situation deteriorates further? Constructive political dialogue between both sides must be a key priority, and I would agree with other speakers that yesterday was a positive day in the Kenyan Parliament. Without political engagement, however, there will be no agreement, and the European Union is urging its political talks. I am delighted to see that Kofi Annan and the Presidents of Tanzania and Uganda will be there shortly to try and broker some sort of deal.

Many of the people who have been displaced have gone into Uganda, which means there have already been effects on the regions surrounding Kenya. With regard to aid and the European Union increasing its level of financial support for humanitarian programmes in Kenya, I would be interested to hear Commissioner Michel’s answer on how exactly that money will be spent and to make sure it has been spent correctly, as raised by previous speakers.

I think we all should remember – and particularly the Kenyan people and the politicians should remember – that history has shown, time and time again, that, where there is a political vacuum, that vacuum can often be filled by extremists, but the people of Kenya deserve better.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Gospod Borrell je opozoril, da se ne smemo omejiti samo na izražanje zaskrbljenosti. Strinjam se in v tem smislu bi tudi odgovoril na vprašanje gospoda Wijkmana, ali je Evropska unija pripravljena pomagati pri iskanju rešitve. Stališče predsedstva je, da mora biti pripravljena pomagati pri iskanju rešitve, aktivno pomagati. Kakšne rešitve?

Gospa Martens je poudarila potrebo po afriških rešitvah za afriške probleme. Tudi s tem se strinjam. Namreč Evropska unija ni tista, ki bi morala vsiljevati svoje rešitve za tovrstne probleme, nasprotno. Je pa potrebno, da podpre, aktivno podpre iskanje ustrezne rešitve, tako z drugimi akterji v mednarodni skupnosti, zlasti s tistimi, s katerimi delimo skupne vrednote, na katere se je skliceval gospod Lambsdorff. In v tem smislu se bo predsedstvo zavzemalo za trdno podporo prizadevanjem skupine eminentnih afriških osebnosti pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov gospoda Annana. Nadaljevati bo treba po naši presoji tudi s humanitarno pomočjo, na seveda ustrezen način.

Dovolite predsednik, da se zahvalim vsem cenjenim poslancem za prispevke. Vsekakor jih bomo zvesto prenesli našim kolegom v Svetu. Veseli nas, da je generalno stališče institucij zelo podobno. Mi bomo zelo pozorno spremljali nadaljnji razvoj dogodkov v Keniji.

  Louis Michel, membre de la Commission. − Monsieur le Président, j'évoquerai rapidement, tout d'abord, non pas ces 30 millions, mais ces 40,6 millions d'euros qui ont constitué le paiement, il y a plusieurs mois, de la deuxième tranche du programme de 120 millions d'euros intitulé "Poverty reduction budget support programme".

La décision de paiement avait été retardée dans l'attente des résultats et recommandations de la troisième révision de ce programme PRBS par le Fonds monétaire international.

Ces résultats ont été connus début novembre et sur la base de l'avis favorable du Fonds monétaire international, la Commission a approuvé, en novembre, le principe du paiement d'un montant de 40,6 millions d'euros par lettre au ministre des finances kényan.

Cependant, compte tenu du contexte électoral et du risque d'utilisation électoraliste de ce paiement par le gouvernement, il a été décidé par la Commission, en concertation avec les États membres, de ne pas effectuer le paiement avant les élections, mais seulement après celles-ci et avant la date butoir du 31 décembre 2007 pour les engagements financiers, conformément aux procédures applicables. C'est pour cela que, techniquement, le paiement a été effectué le 28 décembre.

Je comprends l'émoi que cela suscite, mais pour rappel, ce n'est qu'à partir du soir du vendredi 28 et du samedi 29 décembre que les irrégularités ont commencé à apparaître, quand la transmission des résultats des 49 dernières circonscriptions électorales, sur un total de 210, a fait l'objet de délais anormaux, et, comme vous le savez, ce n'est que le lundi 1er janvier, sur la base des événements du week-end, que la mission d'observation électorale de l'Union européenne a constaté dans son analyse préliminaire que les élections n'avaient pas répondu aux standards internationaux. Il était donc techniquement trop tard pour empêcher ou bloquer le versement de ce montant de 40,6 millions d'euros.

Deuxièmement, je voudrais rappeler – parce que c'est important sur le plan de l'argumentation – que je suis d'accord avec nombre de choses qui ont été dites, mais qu'il y a également des choses avec lesquelles je ne suis pas d'accord du tout. Quand on laisse entendre que la technique ou la méthode de l'aide budgétaire serait une méthode ou une technique qui ne s'entoure ni de conditions, ni de contrôles, c'est évidemment faux. Je voudrais simplement attirer l'attention sur le fait qu'une suspension brutale de l'aide budgétaire mérite de vérifier d'abord que la proposition, de Mme Kinnock et d'autres, de transformer l'aide budgétaire en aide par projets, soit faisable dans un délai rapide ou aussi rapide que l'aide budgétaire, de manière à ne pas placer les populations dans une situation de dénuement encore plus catastrophique. En effet, il est facile d'affirmer des principes, mais encore faut-il s'assurer que les résultats et les conséquences de leur mise en œuvre ne contribuent pas à aggraver davantage la situation.

Donc, deux réflexions sur l'aide budgétaire. L'aide budgétaire est contrôlée. Il y a des justificatifs à fournir, et ce n'est pas moins transparent que le système de l'aide par projets.

Bien entendu, Mme Kinnock et d'autres, il va de soi que si un accord n'intervient pas rapidement entre les parties pour retourner au calme et, je l'espère, pour se mettre d'accord sur l'organisation éventuelle de nouvelles élections, comme le souhaite M. Wittmann, l'aide budgétaire, qui d'une certaine manière qualifie de façon labellisée le pays avec lequel on pratique cette technique, ne pourra certainement plus être mise en œuvre et il faudra veiller à trouver d'autres moyens pour le faire. Mais je ne suis pas d'accord pour suspendre purement et simplement l'aide au développement vis-à-vis du Kenya. Il faut toujours garder à l'esprit que derrière cette aide, il y a des personnes qui en bénéficient. Je voulais faire cette mise au point et je crois qu'elle était importante.

Une dernière réponse enfin sur deux points. Faut-il organiser des élections tout de suite? Je crois que ce serait souhaitable si les parties se mettent d'accord. On peut exprimer tous les vœux de la terre, mais croire que l'on va organiser des élections tout de suite sans qu'il y ait un accord entre les parties n'est pas réaliste. Il faut aussi faire attention à ne pas favoriser la création de situations qui amplifient la difficulté et le malheur des gens. C'est un élément qu'il ne faut pas perdre de vue et je crois qu'il faut agir avec une grande prudence. Je suis favorable aux élections, à condition qu'elles découlent d'un accord.

Nous soutiendrons pleinement la médiation africaine et bien sûr, comme le Conseil l'a dit, la Commission est disponible pour une mission de médiation. J'ai pris contact avec Kofi Annan et j'ai eu un long entretien avec lui. Je lui ai dit que nous étions à disposition – y compris le Haut-Représentant – pour faire un travail de médiation. Manifestement, ce que l'on souhaite aujourd'hui, c'est qu'il s'agisse d'abord d'une médiation africaine. Il me semble que c'est un élément que nous ne pouvons pas perdre de vue.

Enfin, dernière remarque par rapport à la question de M. Mulder, si le Fonds européen de développement était budgétisé, comme le Parlement et moi-même le demandons, l'aide budgétaire – par exemple en montant, en technique, en contrôle, en vérification, en monitoring – se ferait automatiquement, ce qui simplifierait grandement la procédure.

Vous n'imaginez pas à quel point ma vie serait plus confortable et plus efficace si je dépendais beaucoup plus directement des choix, des options et du contrôle du Parlement sur l'utilisation de mon budget.

Dans l'état actuel des choses, je crains fort que ce ne soit malheureusement pas possible, mais il est évident que je souhaite débattre de ce sujet. La question que vous posez prouve une fois de plus que la budgétisation du Fonds européen de développement serait une avancée considérable au niveau de l'efficacité de notre aide.

  Przewodniczący. − Otrzymałem sześć projektów rezolucji⁽¹⁾złożonych zgodnie z art. 103(2) Regulaminu.

Zamykam debatę.

Głosowanie odbędzie się w czwartek 17 stycznia 2008 r.

Oświadczenia pisemne (art. 142)

  Glyn Ford (PSE). – I contribute to this debate with a degree of sadness. Five years ago in December 2002 I was part of the European Parliament’s Election Observation Mission to Kenya led by Baroness Nicholson. That election was conducted within International Guidelines that gave the result an integrity that validated a result that gave a victory to the opposition. Having had the opportunity to meet with Mwai Kibaki, the incoming President, we all felt, alongside the conviction of the fairness of his election, that Kenya’s future looked brighter with a new era of more efficiency and less corruption beckoning.

Now like at the end of George Orwell’s ‘Animal Farm’ the pigs have become men and the men pigs. The regime that offered so much promise has become as corrupt and inept as its predecessor, in the process destroying the hopes and future of millions of Kenyans. I welcome the robust statements of the EU’s Chief Election Observer. I hope the Commission will encourage reconciliation amongst the disputing factions and threaten strong measures if there is any failure to agree.

  James Nicholson (PPE-DE), in writing. – As a former European Parliament election observer for Kenya, I am deeply concerned by the turn of events following the election in December. The fact that Kenya has for years been seen as the most stable country in that part of the African continent makes developments doubly worrying. Kenya, like my country, is a member of the Commonwealth. I support the proposal put forward by the Commonwealth observation team that independent Commonwealth judges be put in place to review the election results. Our own EU election observation team suggested that an independent audit of the results take place. I am convinced that the Kenyan people would have confidence in such an audit being carried out by Commonwealth judges.

Our immediate priority is to see Kenya return to a state of normality, by which I mean a peaceful society in which the democratic process is not in doubt. The news today that the security forces prevented opposition politicians from staging a protest rally does not bode well. I urge the EU to do all in its power to work with other international organisations to ensure that Kenya can recover both its normality and its democracy.

(1) Patrz protokół.

9. It-twaqqif ta' l-Uffiċċju Ewropew tal-Pulizija (EUROPOL) (dibattitu)

  Przewodniczący. − Kolejnym punktem porządku dziennego jest sprawozdanie sporządzone przez Augustina Diaza de Mera Garcia Consuegrę w imieniu Komisji Wolności Obywatelskich, Sprawiedliwości i Spraw Wewnętrznych w sprawie wniosku dotyczącego decyzji Rady ustanawiającej Europejski Urząd Policji (EUROPOL) (COM(2006)0817 – C6-0055/2007 – 2006/0310(CNS)) (A6-0447/2007).

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Želel bi se najprej zahvaliti za poročilo, ki ga je pripravil poslanec Díaz de Mera García Consuegra glede predloga sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada Europol, ki ga je pripravila Komisija.

Svet ta trenutek o osnutku omenjenega sklepa še razpravlja in predsedstvo se bo pri teh razpravah seveda sklicevalo, oziroma upoštevalo tudi omenjeno poročilo poslanca. Zlasti na področju varstva osebnih podatkov in demokratičnega nadzora, želim tu poudariti, bo predsedstvo upoštevalo, oziroma si prizadevalo za upoštevanje pomislekov, ki jih izraža poročevalec.

Oblikovanje, dokončno oblikovanje sklepa Sveta do junija 2008 je eno od prednostnih nalog našega predsedstva. Cilj sklepa, ki bo nadomestil konvencijo o Europolu, je predvsem izboljšati operativno in upravno delovanje Europola in ga na ta način usposobiti, da se bo hitreje in bolj učinkovito odzival na nove izzive.

Naj poudarim, da sta pomemben napredek na tem dosjeju že dosegli predhodni predsedstvi, se pravi nemško in portugalsko, na podlagi česar so bila dokončno oblikovana poglavja ena, dva, tri, šest, sedem in devet. Se pravi poglavja o ustanovitvi in nalogah, o sistemih za obdelavo podatkov, o skupnih določbah o obdelavi informacij, o organizaciji, o vprašanjih zaupnosti in o drugih določbah.

Zato se bo predsedstvo odslej osredotočilo predvsem na preostala poglavja, ki se nanašajo na odnose s partnerji, na varstvo in varnost podatkov, na proračunske določbe, se pravi spremljanje in ocenjevanje, ter prehodne in končne določbe.

Predsedstvo bo ob razpravah o odprtih poglavjih, v skladu s sklepi Sveta lanskega junija, posebno pozornost posvetilo iskanju zadovoljivih rešitev za naslednja vprašanja. Najprej vprašanje glede odvzema imunitete uradnikom Europola, ki sodelujejo v skupnih preiskovalnih enotah. Drugič načelo rotacije in možnost, da zaposleni v Europolu, ki sodelujejo v skupnih preiskovalnih enotah, dobivajo navodila od vodje enote, in nazadnje tretje vprašanje proračunske nevtralnosti.

Skupine strokovnjakov so že začele razprave o navedenih vprašanjih, nadaljujeta jih tudi delovna skupina za Europol in odbor po členu 36. Ključna elementa vseh teh razprav bosta izboljšanje operativnih zmogljivosti Europola in spoštovanje načela proračunske nevtralnosti.

Predsedstvo namerava doseči dogovor o teh vprašanjih še v prvem četrtletju 2008. Predsedstvo bo tudi natančno spremljalo dogajanje v zvezi z načrtom izvajanja. V tem načrtu so opredeljene vse ključne točke, ki jih je treba zaključiti, če naj se sklep o Europolu začne uporabljati s 1. januarjem 2010. Začetne razprave o vseh teh tovrstnih izvedbenih ukrepih se bodo predvidoma začele v prvi polovici tega leta.

PRÉSIDENCE DE MME MARTINE ROURE
Vice-présidente

  Franco Frattini, vice-président de la Commission. − Madame la Présidente, Mesdames et Messieurs, la Présidence, que je remercie, vient de dire que la proposition de la Commission, de décembre 2006, qui vise à remplacer par une décision du Conseil la Convention Europol, est une de ses priorités et qu'elle souhaite obtenir un accord politique au plus vite. Je lui apporte bien évidemment tout mon soutien parce que je considère que le fonctionnement opérationnel administratif d'Europol s'en trouvera nettement amélioré et que, comme l'a déjà souligné le Conseil des ministres "Justice et affaires intérieures" en juin, la capacité de travailler d'une manière efficace est un but essentiel de la réforme d'Europol.

Je remercie aussi très chaleureusement le rapporteur, M. Díaz de Mera, pour la qualité de son rapport et je souligne la qualité des amendements proposés sur la base de sa proposition, qui a cependant fait l'objet depuis lors de nombreuses modifications, que la Présidence a mentionnées, suite aux discussions au cours des présidences allemande et portugaise. La Commission va examiner la façon dont il est possible de tenir compte de ces amendements.

Parmi les amendements, la Commission relève la proposition de M. Díaz de Mera, qui précise que le contrôle démocratique du Parlement sur Europol pourra s'exercer du fait de son financement par le budget général de l'Union. Je soutiens également l'idée d'un financement communautaire, visé à l'amendement 6, qui porte sur le considérant 5. Je soutiens aussi le fait qu'Europol ait un statut communautaire, demandé à l'amendement 5. D'une manière générale, je considère avec beaucoup d'intérêt les amendements qui ont été présentés sur le rôle du délégué à la protection des données, comme l'amendement 9, ainsi que ceux qui concernent la protection des données. Il y en a beaucoup, mais je tiens à mentionner notamment les amendements 13, 16, 17, 18, 23, 24 et 25, et je peux en partager l'objectif.

Sur le rôle des agents d'Europol dans la coordination des équipes communes d'enquête, je souligne que ce rôle de coordination n'a pas été soutenu par le Conseil. On en a beaucoup discuté et, au vu de la législation applicable aujourd'hui aux équipes communes d'enquête, les États membres peuvent toujours, dans les arrangements qu'ils établissent entre États qui y participent, mettre en place une équipe commune d'enquête, préciser et limiter le rôle des agents d'Europol. Sur ce point, donc, il faut poursuivre la discussion pour aboutir à un bon compromis. Par conséquent, à ce stade, prévoir une telle disposition dans la proposition de décision Europol ne suffirait malheureusement pas à accorder, de droit et systématiquement, un rôle plus large de coordination des enquêtes aux agents d'Europol, rôle, Mesdames et Messieurs, que je souhaiterais personnellement bien sûr. Je suis d'accord avec l'amendement 15, qui propose de spécifier les relations entre l'unité nationale et les autorités compétentes régies par le droit national.

Voici donc les quelques commentaires que je souhaitais faire sur ce rapport et je remercie encore le rapporteur. J'espère que le vote du Parlement pourra se faire cette semaine afin que nous puissions tous donner à Europol une perspective forte pour le proche avenir ainsi que la possibilité de disposer très rapidement d'un nouveau statut lui permettant de mieux fonctionner.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ponente. − Señora Presidenta, señor Presidente del Consejo, señor Vicepresidente de la Comisión, gracias a ustedes también por sus palabras y por su apoyo.

Quiero comenzar mi intervención reclamando el compromiso del Consejo con esta Cámara para que la decisión sobre la que debatiremos sea revisada por el Parlamento Europeo en un periodo máximo de seis meses desde la entrada en vigor del Tratado de Lisboa.

Como diputado europeo defiendo firmemente la ampliación de las competencias del Parlamento, especialmente, aquellas que, en un futuro previsiblemente cercano, otorgarán a esta Cámara la necesaria condición de colegislador en materias tan importantes como son las relativas al Espacio de libertad, seguridad y justicia.

Sin embargo, también creo que el Parlamento no puede condicionar ni suspender su trabajo en función de la previsible entrada en vigor del Tratado de Lisboa. Nuestro trabajo, por tanto, debe continuar. Tenemos que seguir con el procedimiento en curso y utilizarlo en una doble dirección: ser más eficaces en la lucha contra el crimen y reclamar con determinación las competencias del Parlamento Europeo.

El crimen es dinámico y evoluciona constantemente, por ello Europol y los demás instrumentos con los que cuenta la Unión para preservar la seguridad de sus ciudadanos deben adaptarse con más agilidad a los nuevos tiempos. El Convenio de julio de 1995 ha quedado obsoleto. Por ello, es crucial una rápida entrada en vigor de la Decisión Europol con los numerosos avances que la misma contiene y para proteger mejor a los ciudadanos europeos.

Mantener el sistema de protocolos para modificar el Convenio es un procedimiento absolutamente anacrónico. La nueva propuesta que hoy presento a debate introduce cambios sustanciales. Por un lado, se presenta mediante una decisión del Consejo sobre la base del artículo 34.2 del TUE, un instrumento mucho más ágil. Y, por otra parte, la propuesta presenta cambios de fondo tan importantes como la transformación de la Oficina en agencia europea, lo que supondrá la aplicación del Estatuto de los funcionarios de las Comunidades a su personal y, como es deseable, que su financiación sea a cargo del presupuesto comunitario.

Otra modificación destacable es la ampliación del cambio competencial de Europol al crimen no organizado. La figura del responsable independiente para la protección de datos es otro importante avance en términos de control y de garantías.

El trabajo realizado por la Comisión de Libertades ha cumplido un doble objetivo. Primero, enmendar la propuesta del Consejo con la finalidad de dotar a Europol de un marco específico para la protección de datos de carácter personal y, en este sentido, me gustaría destacar la necesidad de que el Consejo, a la mayor brevedad posible, apruebe la propuesta de decisión marco en el referido ámbito. Segundo, dotar al Parlamento de mayor capacidad de control sobre las actividades de Europol; para ello, hemos propuesto la creación de una comisión ad hoc integrada por miembros de esta Cámara y de Parlamentos nacionales, la intervención del Parlamento Europeo en el proceso de nombramiento y destitución del Director, así como otras medidas tendentes a garantizar el control presupuestario de la nueva agencia y de su programa de trabajo.

Creo, sinceramente, que las propuestas aprobadas en nuestra comisión parlamentaria mejoran el documento original, por otra parte tan cambiante, del Consejo. Motivo por el que le solicito, señor Presidente del Consejo en ejercicio, su apoyo a nuestro informe.

Me gustaría finalizar agradeciendo sinceramente a mis colegas de todos los grupos políticos sus valiosas aportaciones, y singularmente quiero destacar los esfuerzos negociadores de los señores Moraes, Alvaro y Fava y las aportaciones de la señora Buitenweg y del señor Catania.

  Jutta Haug, Verfasserin der Stellungnahme des mitberatenden Haushaltsausschusses. − Frau Präsidentin, Herr Ratspräsident, Herr Kommissar! Der Haushaltsausschuss steht dem Vorschlag der Kommission, Europol aus der Zwischenstaatlichkeit in die Vergemeinschaftung zu führen, positiv gegenüber. Soll Europol demnächst also voll aus dem europäischen Haushalt finanziert werden, müssen die Haushaltsrechte des Parlaments auch durch die Strukturen gesichert sein. Der federführende Ausschuss hat dankenswerterweise alle unsere dementsprechenden Änderungsanträge übernommen.

Ich hoffe auch, dass die Liste, die Kommissar Frattini gerade verlesen hat, keine ausschließende Liste ist, denn da fehlen mir noch etliche Änderungsanträge.

Wir sind uns aber auch darüber im Klaren, dass damit wieder ein Teil von Verwaltung durch operationelle Mittel finanziert würde. Wir fordern den Rat nun auf, sich unverzüglich mit uns an einen Tisch zu setzen und sich mit uns über die Finanzierung von Europol zu einigen. Denn eines steht fest: Alles, was wir morgen beschließen, gilt nur unter dem Vorbehalt des Ergebnisses der Verhandlungen mit dem Rat nach Artikel 47 der interinstitutionellen Vereinbarung vom Mai 2006.

  Hubert Pirker, im Namen der PPE-DE-Fraktion. – Frau Präsidentin, Herr Kommissar! Ich befürworte ausdrücklich namens der EVP-ED-Fraktion den vom Rat eingebrachten Vorschlag zur Eingliederung von Europol in den Rahmen der europäischen Institutionen, und zwar aus mehreren Gründen.

Einmal deshalb, weil wir eine neue Rechtsgrundlage bekommen, die uns lange Ratifizierungsverfahren erspart und damit eine flexible und rasche Anpassung von Europol an neue Gegebenheiten ermöglicht, zum anderen weil nicht nur die Protokolle aufgenommen werden, sondern die Zuständigkeit um Vorbereitungsdaten und Daten zur Mittelbeschaffung erweitert wird, weil die operativen Möglichkeiten erweitert werden, weil die Finanzierung aus dem Unionshaushalt erfolgt und damit mehr Unabhängigkeit auch für Europol geschaffen wird sowie für uns als Parlament bessere Kontrollmöglichkeiten vorgesehen werden, und nicht zuletzt deshalb, weil der Datenschutz auch in Zukunft auf einem sehr hohen Niveau gesichert bleibt.

Ich danke dem Berichterstatter für seine sehr realitätsbezogenen Änderungsanträge, insbesondere was die Aufgaben des gemischten Ausschusses betrifft, was die Immunität der Europol-Mitarbeiter bei operativen Einsätzen anlangt, was die Rolle des Parlaments bei der Ernennung des Direktors anbelangt, und insbesondere auch wieder was den Datenschutz betrifft. Er hat hier ausgezeichnete Arbeit im Namen des Parlaments geleistet.

Wenn all diese Vorschläge aufgenommen werden, dann wird Europol schlagkräftiger, dann wird Europol anpassungsfähiger, und Europol wird kontrollierbar.

Ich habe kein Verständnis für den von den Liberalen kommenden Vorschlag, mit all diesen Maßnahmen zur Stärkung von Europol zu mehr Sicherheit im Interesse der Bürger noch bis zum Inkrafttreten des Vertrages zu warten. Denn Sicherheit brauchen wir jetzt, d. h. Europol brauchen wir jetzt. Die Arbeiten haben wir jetzt zu leisten, und wir werden uns dann sicher — sollte es notwendig sein — nach Inkrafttreten des Vertrages noch einmal mit der Thematik befassen.

Ich bitte daher die Liberalen, ihren Vorschlag zu überdenken und nach Möglichkeit den Änderungsantrag ganz zurückzuziehen.

  Claudio Fava, a nome del gruppo PSE. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, il gruppo socialista saluta positivamente l'approvazione sulla relazione di Europol e la proposta di convertire Europol in un agenzia dell'Unione europea, dopo una lunga, lunghissima, vigilia siamo finalmente in condizione di trasformare Europol in uno strumento concreto ed efficace nell'attività di contrasto nei confronti della criminalità organizzata, ma anche contro molte altre pericolose tipologie di reato che si manifestano ormai in una dimensione europea, penso, ad esempio, alle azioni che Europol potrà intraprendere in materia di riciclaggio.

Il nostro gruppo ha voluto rafforzare i poteri di controllo previsti dalla proposta in direzione di un autentico controllo parlamentare, non soltanto limitato ai poteri di bilancio naturalmente, e abbiamo voluto rafforzare disposizioni in materia di protezione dei dati personali e di sicurezza dei dati, in particolare in assenza di una buona decisione quadro sulla protezione dei dati nel terzo pilastro, che ancora tarda a venire.

Ma non possiamo ignorare, com'è stato ricordato dal collega Díaz de Mera García, che nel frattempo il quadro è cambiato: la firma del trattato di Lisbona crea un orizzonte prossimo nel quale la cooperazione di polizia sarà sottoposta a codecisione del Parlamento europeo e quindi a una nostra piena responsabilità, alla maggioranza qualificata in Consiglio e alla giurisdizione della Corte di giustizia. Ed è questa la ragione per cui chiediamo alla Presidenza slovena un impegno formale a sottoporre al Parlamento europeo una revisione del dossier entro sei mesi dall'entrata in vigore del trattato di Lisbona.

Infine, il gruppo socialista continua a ritenere che sarebbe stato più opportuno, su un dossier così delicato, un passo indietro del relatore per le vicende che l'hanno visto coinvolto sul piano politico nel suo paese. Il nostro gruppo ha deciso comunque di non far mancare il proprio contributo su un dossier che consideriamo strategico per il processo di integrazione europea.

  Alexander Alvaro, im Namen der ALDE-Fraktion. – Frau Präsidentin, verehrter Vizepräsident, verehrter Minister! Bevor ich in die Thematik einsteige, möchte ich Herrn Díaz de Mera García Consuegra für die konstruktive und hervorragende Zusammenarbeit danken. Wir haben sehr gut zusammengearbeitet, im Übrigen trotz der Einzelfallkritik der Sozialisten am Berichterstatter auch sehr gut mit den Kollegen der Sozialdemokratischen Fraktion.

Wir haben überhaupt keine Bedenken, dass der Ausbau von Europol, das 1994 als europäische Drogenbehörde gegründet und 1999 in Europol, wie wir es jetzt kennen, umgewandelt worden ist, erfolgt. Dies ist zum Schutz unserer Bevölkerung notwendig zur Bekämpfung der organisierten Kriminalität, die nämlich keinen Halt macht vor Grenzen, sei es auf See, an Land oder in der Luft. Genauso müssen europäische Beamte in der Lage sein, zu agieren und zu handeln. Aber genauso muss auch klar sein, dass es gewisse Grundregeln in der polizeilichen Arbeit gibt.

Immunität von Europol-Beamten, wie sie im Anhang geregelt ist, ist nicht nachvollziehbar. Das muss man so sagen. Es ist nicht festzustellen, warum europäische Polizeibeamte in Form von Europol-Beamten über mehr Befugnisse verfügen können, als andere es tun. Dass es keine parlamentarische Kontrolle der polizeilichen Zusammenarbeit gibt, ist auch nicht nachvollziehbar. Schließlich wollen wir eine funktionierende Behörde kreieren, die auch dann, wenn sie Fehler macht, zur Rechenschaft gezogen werden kann, und nicht den Sheriff von Nottingham.

Das Gleiche gilt für die gerichtliche Überprüfung von Europol. Es ist nicht vorstellbar, dass eine Polizeibehörde in Europa agieren kann, ohne dass ihre Handlungen einer gerichtlichen Kontrolle unterliegen. Demzufolge haben wir als Liberale – das hat vielleicht der Kollege Pirker falsch verstanden – einen Änderungsantrag eingebracht, wonach eine Revisionsklausel aufgenommen werden soll – wie Herr Fava das schon gesagt hat –, damit das Europäische Parlament sechs Monate nach Inkrafttreten des Vertrags von Lissabon noch einmal hiermit befasst werden kann.

Im Übrigen erwarten wir hier – zumindest als liberale Fraktion – auch eine klare Zusage des Rates, dass diese Revisionsklausel in den Verhandlungen berücksichtigt und aufgenommen wird. Wir möchten nicht trotz struktureller Mehrheit von Artikel 53 oder Artikel 168 der Geschäftsordnung – sprich der Rücküberweisung an den Ausschuss – Gebrauch machen, denn auch wir glauben, dass wir diese Behörde jetzt brauchen und dass ihr Ausbau nicht verzögert werden sollte. Wenn man uns aber zwingt, müssen wir so handeln.

  Seán Ó Neachtain, thar ceann an Ghrúpa UEN. – A Uachtaráin, ba mhaith liom ar an gcéad dul síos comhghairdeachas a dhéanamh leis an rapóirtéir, an tUasal Díaz de Mera García Consuegra, as a thuarascáil. Mar atá a fhios againn, tá muid inár gcónaí in Aontas ina bhfuil saorchead taistil ag saoránaigh an Aontais, agus mar sin tá sé tábhachtach go mbeadh ról níos lárnaí, comhordaithe ag an Aontas Eorpach i réimsí Ceartais agus Gnóthaí Baile an Aontais.

Tá claonadh idirnáisiúnta sa choiriúlacht eagraithe, agus mar sin tá dualgas ar an Aontas, le cabhair ó EUROPOL, ról láidir a ghlacadh le dul i ngleic le hiompórtáil drugaí mídhleathacha ó thíortha ón taobh amuigh den Aontas. Caithfidh EUROPOL iarracht a dhéanamh stop a chur leis an ngáinneáil mhídhleathach atá á dhéanamh ar iompar daoine isteach san Aontas Eorpach, go minic in aghaidh a dtola agus go minic sa tionscal gnéis, mar shampla.

Reáchtálfaidh Éire reifreann ar Chonradh an hEorpa go luath agus ba mhaith liom a chur ar an taifead go mbeidh muid go huile agus go hiomlán páirteach i gcúrsaí Ceartais agus Gnóthaí Baile san Eoraip amach anseo – mar a bhí go dtí seo. Agus ní úsáideann muid an rogha diúltaithe atá againn ar na gnóthaí sin ach amháin nuair a chruthaíonn sé fadhb i reachtaíocht dhlíthiúil ag baile.

  Kathalijne Maria Buitenweg, namens de Verts/ALE-Fractie. – Voorzitter, ik wil rapporteur Díaz de Mera García Consuegra hartelijk danken voor zijn werk. Hij had al echt een goed stuk werk geschreven en is ook erg constructief omgegaan met amendementen van de collegae; mijn fractie kan zijn verslag dan ook steunen.

Voor de Raad wil ik wel duidelijk maken dat het steunen van het verslag van de heer Díaz de Mera García Consuegra niet hetzelfde is als het steunen van het besluit van de Raad, want er zitten nog wel wat verschillen tussen die twee, met name wat betreft de gegevensbescherming. In het verslag wordt een ongebreideld gebruik van databanken onmogelijk gemaakt, omdat data alleen voor specifieke doeleinden mogen worden gebruikt, onder gerechtelijke controle van de lidstaten moeten staan en ook uitsluitend van geval tot geval bewerkt mogen worden.

Mijn vraag is of de Raad kan reageren op die amendementen? Commissaris Frattini gaf net het goede voorbeeld door heel specifiek in te gaan op het verslag. Dan kun je precies zien waar de Commissie voor staat en daar dank ik hem hartelijk voor. Maar ik hoop dat de Raad hier nu duidelijk kan maken wat de Raad vindt van de toevoegingen van het Europees Parlement.

Niet iedereen in mijn fractie is een groot voorstander van een sterke politiedienst, maar elke verbetering wat betreft de juridische en democratische controle kan wel op onze warme steun rekenen. Daarom zijn wij voorstander van het omvormen van Europol tot een agentschap, met dus ook meer controle op de begroting. We zijn ook voor meer juridische controle; ik vind het voorstel van de Liberalen dan ook buitengewoon verstandig en zal dat ook steunen.

Collega Alvaro zei zojuist weliswaar enigszins voorzichtig dat we een en ander dan na zes maanden opnieuw kunnen bekijken. Wat mij betreft gaan we het voorstel niet alleen bekijken, maar ook veranderen. Aan de Raad is mijn vraag: gaat u dat overnemen? En, zo ja, wat verandert er dan in uw ogen wat betreft de controle van het Hof van Justitie, ook op Europol?

  Giusto Catania, a nome del gruppo GUE/NGL. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, anch'io penso che noi abbiamo la necessità di avere una polizia transnazionale che possa occuparsi concretamente della lotta alla criminalità internazionale, che ormai ha perso la sua caratteristica di essere limitata in confini nazionali.

È solo di qualche giorno fa la visita della commissione parlamentare antimafia italiana che si è recata in Germania e ha potuto constatare come moltissime delle risorse economiche che sono state investite in Germania sono ricavate attraverso un meccanismo che coinvolge direttamente la criminalità siciliana e calabrese. Allora, io credo che questo sia emblematico di come ci sia una necessità reale di contrastare il fenomeno criminale su base internazionale, anche attivando strumenti di polizia europea.

Io credo che Europol possa svolgere questo lavoro, ma ho qualche dubbio sul fatto che la trasformazione di Europol in agenzia possa assumere immediatamente un valore salvifico. Noi abbiamo l'obbligo di fare un bilancio sulle attività di Europol dal 1994 ad oggi e credo anche che probabilmente ci sia la necessità di rivedere concretamente la mission di Europol, perché credo che debba prioritariamente occuparsi della lotta al narcotraffico, della lotta del riciclaggio di denaro sporco e del contrasto alle mafie transnazionali.

Io credo che ci sia qualche problema anche sulla necessità di riconoscere pienamente i poteri del Parlamento. Il Parlamento deve avere il potere di controllo – avviene così per tutti i parlamenti nazionali che hanno potere di controllo sulle polizie nazionali – e credo che il Parlamento europeo debba avere il controllo su un'agenzia europea che ha prioritariamente compiti di polizia e di contrasto alla criminalità internazionale; credo anche che noi abbiamo la necessità di avere degli elementi chiarificatori sulla protezione dei dati.

Io sono molto preoccupato perché la proposta, così come è stata e probabilmente sarà votata dal Consiglio, presenta delle gravi lacune che rischiano seriamente di fare danno ai dati individuali dei cittadini europei.

  Roger Knapman, on behalf of the IND/DEM Group. – Madam President, the rapporteur was, I understand, the Director-General of Spain’s police between 2002 and 2004. This means, I assume, that one of his last tasks before leaving office was to deal with the immediate aftermath of the terrible bombings in Madrid. I, therefore, accept the sincerity with which he now puts the case for extending the powers of EUROPOL in order to deal with new terrorist threats.

However, I will not need to remind him that my country, too, has had a long history of facing up to terrorism and, like his country, that consisted for many years of a threat from separatists, which, in recent years, has been matched by the new threat of Islamic extremism. What I am saying is that my country is very grateful for help and cooperation from its neighbours where necessary, but, in the final analysis, it must be able to act exactly according to its own methods and procedures and on its own initiative.

But what is being proposed here is not just a further encroachment of EUROPOL into areas that should be left under the control of Member States. Worse still than that, the Commission wants to change the legal framework governing EUROPOL so that any extension of EUROPOL’s powers does not have to be ratified by Member States. The rapporteur concludes his statement by saying that we must ensure EUROPOL enjoys maximum democratic legitimacy. Once again, we see that the EU, as it seeks to take powers from Member States, even in matters of policing, has a very strange idea of democratic legitimacy.

  Jim Allister (NI). – Madam President, whatever the desirability of combating terrorism and organised crime – and it is desirable – it is clear to me that this expansion of the role for EUROPOL and the change in its legal basis and title are about something quite different. They are, in fact, about giving the apparatus of statehood to the EU.

States naturally and properly have police forces. Now the EU is to have its own right to have European police officers, funded from the EU budget and staffed by EU officials. In truth and in fact, they will be EU policemen doing the bidding of the EU and roaming across Europe, meddling in the work of national police forces, particularly since their competence to initiate and lead inquiries is to be extended beyond organised crime into ever increasing areas of criminal law.

Then, to crown what for me is that absurdity, these EU policemen are to have immunity from national constraints and their actions put beyond the reach of judicial review. That causes me to reject these proposals. They are but the latest manifestation of super statehood for the EU – all under the framework of the Constitution and none of it with the consent of the peoples of Europe because of the conspiracy amongst EU leaders to subvert democracy and refuse referendums.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – Senhor Vice-Presidente Frattini, Senhoras e Senhores Deputados, desde 98 que o Parlamento Europeu rejeitou todas as iniciativas que lhe foram apresentadas quando consultado sobre questões de pormenor relativas à Europol. Fê-lo por coerência enquanto a Europol continuou, no âmbito intergovernamental, sem estar sujeita a controlo democrático e jurisdicional. Ora esta iniciativa vem dar resposta ao que temos vindo continuadamente a solicitar neste plenário e pretende converter a Europol numa agência da União, financiada pelo orçamento comunitário, e permitindo reforçar o nosso papel de controlo democrático.

Apesar desta proposta ser alvo de uma enorme controvérsia ao nível do Conselho, penso que não devemos aceitar mais adiamentos. O Parlamento Europeu tem a obrigação de mostrar o seu apoio à iniciativa da Comissão de transformar a Europol numa agência da União. O actual quadro jurídico da Europol, uma convenção internacional, dificulta aliás qualquer processo de actualizar ou alterar as suas competências, demora anos. Com efeito, o aumento de novas ameaças para a segurança, como é o caso do terrorismo, que coloca novos desafios à Europol, exigem uma nova abordagem.

Daí a importância desta decisão que deverá colocar não só a Europol em igualdade de circunstâncias com a Eurojust e a Academia Europeia de Polícia mas também deverá tornar o seu funcionamento mais eficaz, alargando o seu mandato à criminalidade que não esteja estritamente relacionada com o crime organizado e conferindo maior flexibilidade aos seus mecanismos. Ao mesmo tempo que tem de ser garantida uma maior transparência e um controlo democrático e jurisdicional.

Apoio, assim, o excelente relatório apresentado pelo colega Díaz de Mera, bem como as importantes alterações que apresentou designadamente ao nível da protecção de dados. Expresso ao colega Díaz de Mera a minha homenagem e a minha solidariedade pelo excelente relatório que realizou e pela pessoa que é, sobretudo quando alguns deputados tentaram diminuir injustamente o seu trabalho, importando lutas nacionais que já tiveram, aliás, resposta cabal pelo Supremo Tribunal de Justiça espanhol.

  Marek Aleksander Czarnecki (UEN). – Główne zadanie, jakie postawiono przed Europejskim Urzędem Policji to poprawienie efektywności działania i współpracy między władzami krajów członkowskich w zakresie zapobiegania i zwalczania zorganizowanej przestępczości o międzynarodowym charakterze. Misją agencji jest wniesienie wkładu w sferze egzekwowania prawa w Unii Europejskiej odnośnie do tej formy przestępczości. Staje się to coraz istotniejsze w obliczu pojawiających się nieustannie nowych form przestępczości oraz zagrożenia terrorystycznego.

Życie wymusza poszerzenie kompetencji Europolu, a także dostosowanie zasad jego funkcjonowania, poprzez wprowadzenie bardziej elastycznych mechanizmów. Jednak przy takiej agencji, jaką proponuje sprawozdawca, należy koniecznie wprowadzić czytelne zasady demokratycznej kontroli Europolu oraz ochrony danych osobowych.

  Αθανάσιος Παφίλης (GUE/NGL). – Κυρία Πρόεδρε, με την πρόταση της Επιτροπής για ίδρυση της ευρωπαϊκής αστυνομίας επιδιώκεται η μετατροπή της Europol από όργανο διακρατικής σύμβασης σε θεσμικό οργανισμό της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Αυτό, κατά τη γνώμη μου, σηματοδοτεί την ένταση της κατασταλτικής λειτουργίας της Europol, την ενδυνάμωση συνολικά του κατασταλτικού πλαισίου και των μηχανισμών της Ευρωπαϊκής Ένωσης.

Δύο πράγματα αναπτύσσονται γρήγορα στην Ευρωπαϊκή Ένωση: τα κέρδη των εταιρειών και του κεφαλαίου και οι επιθετικοί και κατασταλτικοί μηχανισμοί. Γεμίσαμε αστυνομίες και κατασταλτικούς μηχανισμούς σε όλες τις χώρες και τώρα γίνεται αυτό και σε επίπεδο Ευρωπαϊκής Ένωσης.

Με αυτήν την εξέλιξη διευρύνεται και το πεδίο δράσης της Europol και περιλαμβάνει στις αρμοδιότητές της κάθε αξιόποινη πράξη. Αποκτά το δικαίωμα να επεμβαίνει ακόμη και στα ίδια κράτη μέλη σε σχέση με διεθνή συμβάντα μείζονος σημασίας που έχουν συνέπειες για τη δημόσια τάξη, π.χ. διεθνείς διαδηλώσεις. Ταυτόχρονα με ένα τεράστιο σύστημα παρακολούθησης SIS II, VIS, κλπ., στο σύστημα πληροφοριών Europol θα "φακελλώνονται" τα προσωπικά δεδομένα των εργαζομένων σε όλη την Ευρωπαϊκή Ένωση ακόμα και αυτά που αφορούν την πολιτική, συνδικαλιστική, και κοινωνική δράση καθώς και τις πεποιθήσεις και θα ανταλλάσσονται μεταξύ υπηρεσιών ασφαλείας και μυστικών υπηρεσιών, όχι μόνο των κρατών της Ευρωπαϊκής Ένωσης, αλλά ακόμα και με ιδιώτες, σαν τους ιδιώτες δολοφόνους που είναι στο Ιράκ.

Οι ισχυρισμοί ότι, τάχα, η μετατροπή της Europol αποτελεί δημοκρατική εξέλιξη είναι τουλάχιστον αφελείς ή δημιουργούν αυταπάτες. Γιατί; Διότι δεν υπάρχει καμία ουσιαστική δυνατότητα ελέγχου του άβατου της Europol και περιορισμού της κατασταλτικής δράσης. Άλλωστε πάρα πολλοί αναφέρθηκαν στην ασυλία των ευρω-αστυνομικών και την αδυναμία οποιουδήποτε εθνικού ελέγχου. Γι’ αυτό είμαστε ριζικά αντίθετοι.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – Fru talman! Vi har skapat en inre marknad med fri rörlighet för varor, tjänster, kapital och människor. Nästan alla har gått med i Schengen. I praktiken har all gränskontroll inom EU avskaffats. Detta är från liberal synpunkt ett gigantiskt framsteg. Vi behöver inte längre stå med mössan i hand inför byråkrater när vi vill studera, arbeta, turista eller söka sjukvård i ett annat EU-land.

Friheten har emellertid en baksida. När gränskontrollerna försvann, ökades spelrummet för den organiserade brottsligheten enormt. Detta har underlättat narkotikahandel, häleri och trafficking. Ibland används denna expansion av den organiserade brottsligheten som ett bevis för att EU behövs. Detta är groteskt. Expansionen beror på EU, ett pris vi tvingas betala för ökad frihet och välstånd. Hur högt är det priset? Ja, de polisiära resurserna måste kanske öka med 1-2 procent av BNP på nationell nivå för att rulla tillbaka denna organiserade brottslighet. En sådan nationell resursförstärkning är det viktigaste och kanske det enda medlet för att återställa ett hederligt Europa.

Föredraganden vill flytta makten över polisen till Bryssel. Europol ska bli ett EU-organ som finansieras genom EU-budgeten. Han tar lätt på integritetsfrågorna och den demokratiska legitimiteten. Vi bör därför säga nej till detta betänkande, satsa på utbyggnad av nationella polisiära resurser och låta Europol förbli ett samarbetsorgan mellan stater.

  Fernand Le Rachinel (NI). – Madame le Président, chers collègues, ce rapport nous propose ni plus ni moins que de donner un nouveau statut à l'Office européen de police, l'Europol, en modifiant les bases juridiques existantes.

En effet, il s'agit de remplacer la Convention Europol, conclue en 1995 entre les États membres, par une décision du Conseil transformant cette agence de nature intergouvernementale en agence de l'Union européenne financée par le budget de l'Union et appliquant le statut des fonctionnaires des Communautés. Les raisons invoquées pour ce changement radical de statut sont l'extension du mandat des activités d'Europol au-delà de la seule criminalité organisée et l'impossibilité pour les États membres d'assurer de manière suffisante ces nouveaux objectifs très étendus. Ces objectifs seront évidemment, mieux assurés au niveau de l'Union européenne, nous affirme le Conseil.

Or, tout cela n'est que faux-semblants et tromperies. La réalité, c'est que nous sommes déjà dans la logique et dans l'application du traité de Lisbonne qui transfère la quasi-intégralité de la politique relative au domaine de la justice et des affaires intérieures à la majorité qualifiée au Conseil des ministres. Jusqu'à présent, ces domaines relatifs à la coopération judiciaire et policière relevaient de l'unanimité. La réalité, c'est que nos dirigeants européens et nationaux sont en train de nous imposer des réformes institutionnelles qui vont toutes dans le sens d'un approfondissement du modèle supranational et bureaucratique.

Ce sont ces mêmes réformes, contenues dans le traité de Lisbonne, qui avaient été rejetées par les Français et les Néerlandais lors des référendums de mai et juin 2005. Les peuples sont bernés, trompés, méprisés. L'Europe ne peut pas se construire contre ses peuples et contre les réalités nationales et il est grand temps que notre classe politique européiste s'en rende compte et laisse enfin l'Europe se réaliser à partir des droits à l'identité, à la souveraineté, aux libertés et à la sécurité des nations et des peuples.

  Μαργαρίτης Σχοινάς (PPE-DE). – Κυρία Πρόεδρε, ως μέλος της Επιτροπής Προϋπολογισμών αλλά και ως βουλευτής που προέρχεται από μια περιοχή που είναι στα εξωτερικά σύνορα της Ευρωπαϊκής Ένωσης, θέλω να κάνω τρεις παρατηρήσεις:

Πρώτον, η κοινοτικοποίηση της Europol απαιτεί να έχουμε πια προστιθέμενη αξία (value for money) για τη δουλειά της. Θέλουμε αυτήν την κοινοτική Europol πιο παρούσα εκεί που τη χρειαζόμαστε, στα Βαλκάνια, ενάντια στις οργανωμένες μαφίες, όχι στα σαλόνια ούτε στα γραφεία.

Δεύτερον, στα πλαίσια αυτής κοινοτικής Europol, οι εθνικές αστυνομικές αρχές πρέπει σιγά-σιγά να ξεπεράσουν τη δυσπιστία προς αλλήλους. Πρέπει να μάθουν οι αστυνομικές αρχές των κρατών μελών να συνεργάζονται πέρα και πάνω από τα σύνορα και τις εθνικές προτεραιότητες. Η κοινοτικοποίηση της Europol ανοίγει το δρόμο γι’ αυτό.

Τρίτον και σημαντικότερο, αφιερώσαμε πολύ χρόνο στη θεσμική διάσταση αυτού του φακέλου. Θέλω να δώσω την πλήρη συμπαράστασή μου στον εισηγητή κ. Díaz de Mera García Consuegra, ο οποίος διάλεξε την πρακτική και ρεαλιστική λύση. Δεν μπορούμε να παραλύσουμε την όλη διαδικασία μέχρι το 2009 αναμένοντας την άψογη θεσμική λύση, ούτε μπορούμε να κάνουμε θεολογικές συζητήσεις όταν τα προβλήματα μας πιέζουν. Η ώρα για δράση είναι τώρα και πρέπει να δράσουμε επίσης τώρα. Σ’ αυτό λοιπόν το πλαίσιο εκφράζω την πλήρη υποστήριξή μου στην κατεύθυνση που χαράσσει ο εισηγητής και ελπίζω ότι αυτή η συζήτηση θα είναι το πρώτο στάδιο για τη γέννηση μιας πραγματικής κοινοτικοποιημένης ευρωπαϊκής αστυνομικής υπηρεσίας που θα πολεμά τα προβλήματα.

  Γεώργιος Γεωργίου (IND/DEM). – Κυρία Πρόεδρε, για μια ακόμη φορά πρέπει να χαιρετίσουμε την ανάπτυξη αυτού του μεγάλου αστυνομικού σώματος που λέγεται Europol. Το έχουμε κάνει από το 1992 και εντεύθεν. Δεν έχει αφήσει κακά δείγματα της αποδοτικότητάς του. Η καινούργια μορφή την οποίαν επιχειρούμε να δώσουμε, έχω την εντύπωση ότι θα δημιουργήσει προβλήματα, σκεπτόμενος ότι θα δω Βρετανούς να ενεργούν εις Παρισίους και Έλληνες αστυνομικούς εις Βερολίνο. Θα δούμε πώς θα το παρακάμψουμε αυτό, αλλά πάντως αποτελεί ένα πρόβλημα, ένα πρόβλημα δυσπιστίας μεταξύ των αστυνομικών αρχών.

Χαιρετίζω την πολύ επιμελημένη εργασία του κ. Díaz de Mera García Consuegra. Πρέπει μεταξύ των άλλων αδικημάτων, εάν πρόκειται να περιορίσει τις δραστηριότητές της η Europol στα ζητήματα της τρομοκρατίας, να ψάξει να βρει την πραγματική τρομοκρατία, ώστε να μην αναπτυχθεί ένας μηχανισμός που δεν θα κυνηγά την τρομοκρατία, αλλά θα δημιουργεί βρόγχο και –αν θέλετε- μια ασφυκτική πίεση στα ανθρώπινα και πολιτικά δικαιώματα των Ευρωπαίων πολιτών.

  Hynek Fajmon (PPE-DE). – Vážená paní předsedající, dámy a pánové, jsem přesvědčen o tom, že změna právního postavení EUROPOLU, která je zde právě projednávána, není krokem správným směrem. EUROPOL nyní funguje dobře a žádnou změnu svého statutu nepotřebuje. Činnost policie je doménou národních států a hlavní odpovědnost za ni proto logicky a správně mají národní vlády kontrolované národními parlamenty. Ostatně implicitně tento přístup respektuje i schengenská spolupráce, do níž se Česká republika plně zapojila na konci minulého roku. Na úrovni Evropské unie je proto policejní spolupráce logicky předmětem mezivládního přístupu. Tento správný a logický přístup chce nyní Komise opustit a vytvořit z EUROPOLU de facto novou agenturu podřízenou evropským institucím. Forma agentur je ale pro EUROPOL nevhodná a nic pozitivního nepřinese. Kontrola EUROPOLU se národním ministrům vnitra vzdálí a pro boj se zločinem to nic dobrého nepřinese. Myslím si, že nejprve by měla proběhnout řádná a demokratická ratifikace Lisabonské smlouvy, která s právním základem EUROPOLU rovněž souvisí, a teprve poté se může začít jednat o případné změně právního základu EUROPOLU. Proto budu hlasovat proti této zprávě.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Madam President, just to show that the PPE-DE Group has a lot of diversity, I completely disagree with the previous speaker and would like to start by congratulating the rapporteur on an excellent report.

I think this report is very good and I think it is good for three reasons. The first reason is that it expands the powers of EUROPOL. It brings it into the Community budget, it creates an agency, and it extends its mandate beyond organised crime. I think that is a very important step forward.

The second reason I think it is good is because it calls for more flexibility. You do not have to be Sherlock Holmes to figure out that, if an organisation is established in 1995 and its conventions are amended three times from 2000 to 2003 and those changes enter into force only in the year 2007, the organisation is not working. It is not flexible enough. We need more flexibility and I think that is what this report proposes. There is nothing more conservative in this world than an interior ministry or a police establishment and I think we have seen it with EUROPOL.

The third point is: I think that this is a good report because it increases supranational and communautaire elements and it decreases intergovernmental elements. It increases judicial scrutiny and democracy – and if there is one area where you have to work together, it is this. The more free movement you have, the more Schengen you have, the more international crime you have, the more we need cooperation on a European level and I think this report is a good step in that direction.

  Javier Moreno Sánchez (PSE). – Señora Presidenta, una pequeña aclaración. Como ha dicho nuestro coordinador socialista, seguimos pensando los socialistas que el ponente no es la persona más idónea para llevar a cabo informes de cooperación judicial y policial.

Es verdad, como ha dicho el señor Coelho, que el Tribunal Supremo ha archivado el caso, pero se trata de una cuestión de ética y de dignidad política.

Y me explico: que quede claro que el ponente se negó a colaborar con la justicia española y fue multado por ello. Y no en un tema baladí: en el juicio de los terroristas del mayor atentado que se ha perpetrado en el territorio de la Unión Europea.

Con lo cual pensamos que, por coherencia, no se puede uno negar a colaborar con la justicia en España y luego dar lecciones en Europa de cómo tienen que colaborar los Estados entre ellos en materia policial y judicial.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Madam President, what we have heard in this debate is the usual confusion between cooperation and integration. I very much support those who have expressed concern at the EU efforts to expand EUROPOL’s powers and competence. Of course we need good cooperation between police and security services. I happen to believe that we have always had that good cooperation at the operational level, but it can always be improved. Indeed, in my experience at EUROPOL – and I am probably one of the few Members of this House who has been to EUROPOL on a number of occasions – most of its activity is bilateral, which gives the lie to this idea that it has some other great role.

The need for cooperation is very different to the involvement of the European Union institutions, which is merely part of the EU’s wider agenda of political integration.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Madam President, I wanted to add my voice to that of my colleague, Geoffrey Van Orden, and my previous colleague from the Czech Republic, from the ODS. I disagree with Mr Stubb. I am also nervous – and I do not think it would be supported by many of my constituents in the United Kingdom – about the idea of turning EUROPOL into a kind of supranational fledging European Union FBI-style organisation.

Like all colleagues, I am, of course, in favour of intergovernmental cooperation in police, intelligence and security matters, particularly when we face growing problems from international organised crime, international terrorism etc. EUROPOL already has quite an extensive remit in areas like people trafficking as well, but we do not need to extend the powers of EUROPOL. It should be an agency charged with acting as a gatekeeper in terms of exchange of information and also building up more confidence between our national police forces and our security and intelligence services. There is a lot of mistrust between some of the Member States’ traditional law enforcement agencies. Europol should be acting as a kind of coordinator and not be given special rights. I would particularly object to any idea of EU policemen being able to go into our own Member States with powers of arrest.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Madam President, I cannot resist the temptation of answering my two colleagues Mr Van Orden and Mr Tannock. We are not trying to create some kind of a US FBI type of organisation here, we are simply trying to have police cooperation which works better, which is more effective, which is more transparent, which is more flexible and which simply works. That is what we do not have today, that is what we are trying to do.

I do not want to get into the internal UK debate and scaremongering, that we are creating some kind of FBI with some kind of superpowers, with European police coming into your house to arrest you. That is not what we are trying to do. We are trying to get the third pillar cooperation of police to work better. That is all.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Dovolite mi, da samo podam morda komentar ali dva o tej izredno zanimivi razpravi, ki sem ji imel čast prisostvovati.

Najprej glede stališča Sveta do amandmajev, ki jih ni malo, ni jih malo, vendar tudi stališča Sveta še ne morem tukaj predstavljati. Kot je bilo rečeno v uvodu, Svet o tem sklepu še razpravlja, in bo v tem okviru razpravljal tudi po amandmajih. Lahko pa zatrdim, da si bomo kot predsedstvo prizadevali za podrobno in pozorno obravnavo vseh amandmajev, ki bodo sprejeti, in poleg tega si bomo prizadevali tudi za njihovo vključitev v čim večjem številu v besedilo sklepa. Več od tega seveda zagotoviti ne morem. Kot je znano, je za sprejetje sklepa v tem času še vedno potrebno soglasje vseh držav članic.

In to me napeljuje na naslednji komentar, ki se tiče revizijske klavzule. Tudi o tem ni stališča Sveta, vendar pa mislim, da lahko v imenu predsedstva izrazim določen pomislek do vgrajevanja mehanizmov v besedilo akta, kakršen je ta, mehanizmov, ki bi se avtomatično sprožili v obdobju po uveljavitvi lizbonske pogodbe. Lizbonska pogodba še ne velja. Njena uveljavitev je v rokah nacionalnih parlamentov in, v vsaj v enem primeru, volivcev.

Moje mnenje je, da z vgrajevanjem tovrstnih mehanizmov v akte, kakršen je ta, ne olajšujemo ne le sprejetja aktov, kakršen je ta, temveč tudi ne olajšujemo postopkov ratifikacij, ki ta čas potekajo. Mislim tudi, da je to vprašanje zadovoljivo rešeno v deklaraciji št. 50, ki je pripeta k besedilu lizbonske pogodbe.

  Alexander Alvaro (ALDE). – Frau Präsidentin! Weil ich das Gefühl hatte, dass der Herr Minister das falsch verstanden hatte, wollte ich mir nur ganz kurz erlauben, darauf hinzuweisen, dass die Revisionsklausel die Ratifizierung des Vertrages in keinster Weise gefährdet oder beeinflusst, sondern nur sicherstellt, dass ab der Ratifizierung das Parlament erneut mit dem Europol-Bericht befasst wird. Nach Rücksprache mit anderen ständigen Vertretungen erscheint mir nicht, dass diese Gefahr allgemein gesehen wird.

  Franco Frattini, Vicepresidente della Commissione. − Signor presidente, onorevoli parlamentari, grazie per tutti i contributi che sono stati offerti, sarò molto breve.

In primo luogo darò una risposta generale a tutti coloro che hanno espresso dubbi sulla necessità di rafforzare Europol, a quelli che hanno parlato di una volontà popolare, delle preoccupazioni dei cittadini. Mi permetto di dire che se c'è una materia per la quale la stragrande maggioranza dei cittadini europei esprime paure per la libera circolazione dei criminali e chiede più sicurezza, è proprio quella della cooperazione di polizia. Se c'è una materia in cui si dice tanto più, come ha detto onorevole Stubb, tanto più si liberalizza la circolazione delle persone, tanto più occorre un coordinamento e un'azione europea per la criminalità transnazionale e quindi l'idea di un'agenzia europea non è certo l'idea di un corpo burocratico, è l'idea di uno strumento operativo rapido ed efficace.

Questa è la ragione per cui io sono convinto – e non solo perché ho presentato io la proposta – a favore della necessità di approvare in fretta, come la Presidenza slovena desidera, questa decisione. Sugli emendamenti ho già detto, l'emendamento presentato dall'onorevole Alvaro. Io voglio ricordare che l'idea di sottoporre ad una revisione periodica il buon funzionamento delle iniziative attuali "terzo pilastro" è un qualcosa che già la dichiarazione 50 appena ricordata consente. Lì cosa si dice? Si dice che la Commissione, caso per caso, quando la situazione è appropriata dopo l'entrata in vigore, propone la revisione di strumenti attualmente terzo pilastro per cambiarli in strumenti che abbiano la piena codecisione con il Parlamento e le procedure che questo Parlamento a mio avviso giustamente auspica. Quindi lo strumento già c'è.

È forse il vincolare necessariamente questo strumento ad un momento temporale così ristretto che pone a me personalmente qualche problema, ma in più mi chiedo e non ho pregiudizi su questo: è opportuno pensare ad una revisione di uno strumento quale la decisione Europol non ancora entrato in vigore? Faccio la domanda perché voi sapete che se noi adottassimo entro la Presidenza slovena – giugno 2008 – questa decisione, l'entrata in vigore sarebbe a gennaio 2010. Allora possiamo pensare già ora di impegnarci a rivedere uno strumento quando il suo funzionamento inizierà a gennaio 2010?

Io non sarei contrario a ragionare, quando il funzionamento ci sarà, se emergeranno problemi connessi ad un controllo democratico insufficiente, quella sarà un'ottima ragione per indurre la Commissione europea ad applicare la dichiarazione 50 e a cambiare lo strumento da terzo pilastro al nuovo sistema. Ho fatto l'esempio anche per dire che non possiamo oggi chiudere la porta ad un'esigenza del Parlamento di avere un controllo democratico, è forse la modalità e i tempi di questa stretta obbligatorietà di revisione che ci pongono un problema.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ponente. − Señora Presidenta, antes de que empiece a contar el tiempo, quiero pedirle que tome en consideración lo siguiente: que me dé los dos minutos que me corresponden reglamentariamente para contestar por cortesía a todos mis colegas, al Consejo y a la Comisión, pero también, señora, le ruego encarecidamente que me dé un tiempo aparte para contestar a las gravísimas alusiones, injustificadas alusiones, de las que he sido objeto. ¿Puedo contar con su comprensión, señora? Muchas gracias.

Agradezco mucho las intervenciones de casi todos los colegas —refuerzo el casi— y muy singularmente las tomo en consideración. Quiero decir que las preocupaciones que aquí se han puesto de manifiesto son no las preocupaciones del ponente, que también, son las preocupaciones de la Cámara. Y ha sido muy gratificante para mí, oír la buena disposición del Consejo y las atinadas palabras de compromiso y también aclaratorias del Vicepresidente Frattini.

Así es que gracias a todos los colegas, a los que me han distinguido con su apoyo y también a los que me han distinguido con sus críticas. Porque no deben ustedes olvidar que yo he sido y soy diecisiete años parlamentario y dos años Director General de la Policía del Reino de España. Lo fui. Así es que tengo la capacidad de ver las dos caras de la moneda.

Bien, los problemas que nos preocupan, señor Presidente en ejercicio del Consejo, se los quiero subrayar de nuevo: no podemos luchar solos contra la delincuencia. La delincuencia es transnacional. La delincuencia rebasa fronteras y nuestras policías, que son nacionales, tienen que tener en Europol un instrumento de apoyo y de refuerzo. No de intromisión y no de solapamiento. De apoyo y de refuerzo.

Nos importan mucho las garantías. Nos importa mucho apoyar y reforzar a Europol, pero bajo tres criterios: la confianza, el control y las garantías. Y eso es lo que se pone de manifiesto, naturalmente, en nuestro informe y en las aportaciones de los compañeros.

Nos importa la protección de datos en la decisión marco, tercer pilar, cuanto antes. Nos importa muchísimo el control de este Parlamento y nos importa mucho combatir decidida y determinadamente el crimen organizado entre todos.

Y, ahora, señora Presidenta, quiero, por alusiones, contestar a la segunda cuestión, que es mucho más desagradable. Mire, el señor Moreno no respeta las resoluciones judiciales. El Tribunal Supremo del Reino de España y el Fiscal del Tribunal Supremo del Reino de España han dicho literalmente con referencia a mi asunto, literalmente —no sé si esto se puede traducir bien—, literalmente han dicho «ausencia de ilícito penal alguno».

Pero algunos señores, como el señor Moreno, no han tenido y no tienen la honradez intelectual y moral de pedir disculpas por haber extendido lo que no debieron extender. El señor Moreno lo que ha hecho aquí es intoxicar comme d'habitude al Parlamento con cuestiones que nada tienen que ver ni con el informe ni con el fondo del asunto.

Él habla de moralidad y de indignidad. Es inmoral y es indigno no respetar las resoluciones judiciales y encima echarlas en la cara de un colega que tiene dignidad y que tiene moralidad. No diré que el señor Moreno es indigno y es inmoral, lo que sí diré es que ha tenido un comportamiento indigno y un comportamiento inmoral.

Y lo que añadiré es que, en su descargo, quiero pensar que no son ideas propias, sino que se ha comportado, no como el chico de los recados, sino que ha tenido la desfachatez de actuar, por esta vez, como el chico de los recados. ¿Para qué? Para desprestigiar injustificadamente y para, quizá, —empeño imposible— tener un hueco muy pequeñito en un periódico español.

  La Présidente. – Le débat est clos.

Le vote aura lieu jeudi 17 janvier 2008.

10. Is-sitwazzjoni fil-Pakistan wara l-qtil ta' Benazir Bhutto (dibattitu)

  La Présidente. – L'ordre du jour appelle les déclarations du Conseil et de la Commission sur la situation au Pakistan suite à l'assassinat de Benazir Bhutto.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Umor nekdanje predsednice vlade in glavne voditeljice opozicije Benazir Buto je seveda otežil že tako ali tako zapletene razmere pred volitvami v Pakistanu. Poleg tega je seveda zelo negativno vplival na postopek postopnega prehoda k bolj demokratičnemu sistemu v Pakistanu. Umorjena Benazir Buto je prav gotovo bila ena tistih, ki bi lahko prispevali k napredku na področjih kot so gospodarski razvoj, zmanjšanje korupcije in večja svoboda medijev.

Vse od uvedbe izrednih razmer 3. novembra lani, smo v Evropski uniji, vključno v Evropskem parlamentu, poudarjali potrebo po stabilnosti in pozivali k spravi ter ponovni vzpostavitvi demokracije. Stabilnost v Pakistanu je prav gotovo v našem strateškem interesu. To pomeni, da podpiramo boj pakistanske zmerne večine v njihovem boju proti nasilni manjšini skrajnežev.

Naši interesi, interesi Evropske unije v Pakistanu, so tesno povezani tudi z našimi prednostnimi nalogami glede Afganistana in širše regije. Povezani so z našim bojem proti terorizmu, bojem proti neširjenju orožja za množično uničevanje, v našem boju za spoštovanje človekovih pravic, in vse to je bilo v naših sporočilih pakistanskim oblastem večkrat poudarjeno.

Predsednik Mušaraf predvidoma naslednji teden prihaja v Bruselj. To bo enkratna priložnost za posredovanje naših sporočil. Stik z ostalimi glavnimi stranmi v Pakistanu je prav tako vzpostavljen, vključno z našimi mednarodnimi partnerji.

Ključno sporočilo Sveta Evropske unije je tako naslednje - da je izvedba svobodnih, poštenih in za vse odprtih volitev v Pakistanu naslednji mesec odločilnega pomena. Pakistanska vlada si mora prizadevati za zagotovitev ustreznih političnih in varnostnih razmer za izvedbo takšnih volitev. Poleg tega bi morale vse strani upoštevati sklep volilne komisije, da se volitve 18. februarja izvedejo z dostojanstvom in zadržanostjo.

Pakistanske oblasti tudi vabimo, da podaljšano obdobje do volitev izkoristijo za izboljšanje razmer za volitve v skladu z mednarodnimi standardi. Predvsem bi morale storiti vse v njihovi moči za preprečitev volilnih goljufij, ustrahovanja in za zagotovitev preglednosti za svobodno delovanje medijev in izpustitev političnih zapornikov. Vse to bi prispevalo k demokratičnemu in preglednemu volilnemu procesu pod ustreznimi varnostnimi pogoji. Kot je znano bo Evropska unija v Pakistan napotila celotno misijo za opazovanje volitev. Upamo, da bodo volitve celovito spremljane na mednarodni ravni.

Na prvem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose konec tega meseca, bodo ministri za zunanje zadeve temeljito obravnavali položaj v Pakistanu in razpravljali o možnostih, kako bi lahko EU pripomogla k uspešnemu nadaljevanju in krepitvi demokratičnih procesov v tej državi.

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Madam President, the assassination of Benazir Bhutto is nothing less than a national tragedy and came as a shock to all of us. Mrs Bhutto was, I think for all of us, a symbol of a moderate and liberal Pakistan. She enjoyed popular support and she also had the courage to challenge extremism and terrorism. It was perhaps, unfortunately, this very courage for which she ultimately paid with her life. Her murder is a loss for the millions of Pakistanis who had placed hope in her for democracy and a better future. Her death is also a loss for Europe and the world.

It is unfortunate that disturbing news from Pakistan has become all too common, nearly every day. Hardly a week passes without a major terrorist attack, and some 700 Pakistanis have been killed by suicide bombers over the past six months. I believe we can draw a lesson from Mrs Bhutto’s death, and that is that Pakistan needs a functioning democracy, the rule of law and a strong civil society to address the country’s mounting challenges.

You will recall that the country was placed under emergency rule on 3 November. This, of course, greatly undermined confidence in the democratic process in advance of parliamentary elections. Emergency rule was then lifted on 15 December, but only after new media restrictions had been imposed and most of the senior judiciary replaced. A number of judges and lawyers remain in detention to this day. They should be released without delay.

The outpouring of anger following the murder of Mrs Bhutto led to civil unrest and ultimately the decision to postpone elections from 8 January to 18 February. These elections should now be held as planned, without any further delay. I think Pakistan has to move ahead, and the way forward is to organise democratic and transparent elections which result in a broad and also a credible popular mandate for new governments, both at the federal but also at the provincial level. We should jointly pass this message to President Musharraf when he comes to visit Europe next week.

Some players are trying to draw political capital from the Bhutto assassination. Let us not forget that it is, ultimately, extremist forces who are interested in destabilising Pakistan and who are responsible for this despicable act. They should not be allowed to succeed. A credible investigation into the murder can help to calm the waves, but only if everybody keeps a level head. Let me add that Scotland Yard is doing a commendable job in trying to help in this respect.

President Musharraf spoke of the need for national reconciliation when he addressed the nation on 2 January. I think this is indeed what is required. The opposition has to be taken on board in coping with the current situation. Significantly, all major opposition parties will participate in the forthcoming elections. But, regrettably, Pakistan has a history of lack of trust in electoral outcomes, which could lead to further political polarisation. Naturally, the chances for national reconciliation will greatly improve if President Musharraf and the relevant authorities do whatever is necessary to ensure that these elections are held in a fair and transparent manner.

Because these elections are so important, not only for Pakistan but also for the region, I decided to deploy an election observation mission (EOM) with the aim of contributing to democracy and stability in the country. If the elections had really been held on 8 January as originally planned, we could only have fielded a limited observation mission. However, in view of the time that is now available until the elections, in consultation with the Chief Observer, Mr Michael Gahler, who is a Member of this Parliament, I decided to upgrade the mission to a fully-fledged election observation mission. We are all very much aware of the important role this mission is likely to play in the coming weeks.

I continue to be very concerned about the conditions in which these elections are held and the potential for this to lead to a critical statement from the EOM if steps are not urgently taken to address these concerns. Key problems, including lack of confidence in the election administration, lack of transparency in the results process, and the lack of an effective complaints and appeals process in which stakeholders have confidence, are all present in Pakistan.

Concrete steps could still be taken by the state and the electoral authorities to improve the conditions for elections. I understand that both EU Heads of Mission in Islamabad and the election observation mission on the ground have already outlined the key improvements that are necessary. I think we should make every effort to stress these points with the Pakistani authorities, including with the President, when he visits Brussels soon.

I also remain concerned about the security situation in Pakistan, particularly in the light of the assassination of Benazir Bhutto, but also recent bomb attacks in Lahore, Karachi and, of course, the North-Western Territory frontier province. We urge the Pakistani authorities to do all they can to provide a securer environment in which the elections can be held, and we will carefully then assess the security situation in the light of the deployment of EU observers.

President Musharraf has taken off his uniform as promised. I hope that this will result in progress towards stronger civilian institutions and sustainable democracy in Pakistan. But it is also important that Pakistan continues to make progress in fighting poverty. The Commission has, therefore, significantly increased its development cooperation funding to Pakistan for the coming years, including in the field of education. And I remain committed to this approach, which I also see as a contribution towards fighting extremism.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, en nombre del Grupo PPE-DE. – Señora Presidenta, volvemos a tratar en nuestro Parlamento, después del debate y la resolución que aprobamos en el mes de diciembre, nuevamente la situación en Pakistán. Desde entonces se han producido toda una serie de acontecimientos, como nos han recordado la Comisión y el Consejo.

Primero el levantamiento del estado de emergencia, después la subsiguiente liberación, aunque incompleta –como nos ha recordado la Comisaria– de diferentes abogados, magistrados, jueces, periodistas y representantes de la sociedad civil, el asesinato de la ex-Primera Ministra señora Bhutto, que ha trasladado una dosis considerable de inestabilidad al grave proceso de disolución que está viviendo la sociedad de este país, el subsiguiente retraso del proceso electoral a los próximos días del mes de febrero, y, evidentemente también, la próxima visita y la comparecencia ante la Comisión de Asuntos Exteriores de nuestro Parlamento, el próximo lunes, del Presidente de Pakistán.

Lo primero que quisiera hacer, señora Presidenta, es, en nombre de mi grupo político, el Grupo del Partido Popular Europeo y de los Demócratas Europeos, expresar nuestra más enérgica condena por ese salvaje atentado terrorista, que realmente no hace más que reafirmar lo que nos decía el ponente del informe anterior, señor Díaz de Mera: que el terrorismo es un fenómeno que nos afecta a todos por igual.

Y antes de concluir mi intervención, señora Presidenta, me gustaría dejar dos preguntas encima de la mesa para la Comisión y el Consejo.

Reconozco los esfuerzos de la Comisaria, señora Ferrero, dando una respuesta positiva a la petición del Parlamento de que se pudiese contar, ante esta situación, con una misión de observación electoral. Pero ella se ha referido a las condiciones que le preocupan en las que se va a celebrar este proceso. ¿Piensa, señora Comisaria, que ante los índices de violencia, de miedo y de inestabilidad en este país, que es clave para la estabilidad de Asia Central, entre otras cosas por ser el único país musulmán que se encuentra dotado del arma nuclear, se dan las mejores condiciones para poder realizar este proceso?

Y, última pregunta, señora Presidenta. La Comisaria se ha referido a una investigación creíble. La familia, tanto el viudo, como el hijo, como el Partido Popular de Pakistán y la propia señora Bhutto antes de fallecer, en una comunicación que mantuvo con el Secretario del Foreign Office, expresaron su deseo de que esta investigación sea hecha por las Naciones Unidas. ¿Comparten la Comisión y el Consejo la conveniencia de una investigación independiente que esclarezca definitivamente este terrible asesinato?

  Robert Evans, on behalf of the PSE Group. – Madam President, as Chairman of the Delegation for relations with the countries of South Asia, I join the Council and the Commission in the condemnation of the murder of Benazir Bhutto. This Parliament has always condemned terrorism wherever it occurs and we will continue to fight for the right of politicians to express their views and to campaign in safety.

In going back to Pakistan, Benazir Bhutto knew the risks and, whether you consider her to be brave or foolhardy, you have to respect her commitment to her party and her country. In her memory and the memory of others who have died in this election period, I believe it is beholden on all of us – Europeans and Pakistanis from President Musharraf downwards – to do everything we can to assist Pakistan.

As Mr Lenarčič said, the key to this must be the continuing battle against terrorism. We have seen that terrorism is a threat in Pakistan as much as it is in Europe or the USA. Commissioner Ferrero-Waldner has reminded us that hundreds of innocent civilians have been killed in shootings and suicide bombs in Pakistan, so Europe must continue to fully assist and support the counter-terrorism operations in Pakistan.

Some colleagues here might suggest we should leave Pakistan be and have little to do with it, but I firmly believe the contrary. As 27 strong democratic nations, we need to work collectively to support the economic, social and political developments in Pakistan. Again, I agree with the Council: the release of all remaining political detainees will be crucial to this process, as will ensuring free, fair, transparent and safe elections on 18 February 2008 and a safe and satisfactory run-up to that date.

In addition to what the Commissioner said, I think the election will mean that we need to have 90 million voters with proper access to news coverage of all sides of the debate. It means making a safer environment for the media. Pakistan has become the most dangerous Asian country for the media: at least six journalists were killed in 2007, some 30 seriously injured, over 100 arrested and countless harassed. We need an end to the censorship of the print and broadcast media and to restrictions on what they can say and do without interference from the military or civilian authorities. The ban on the TV news station GEO News needs to be lifted and the government television channel PTV needs to be more balanced in its news and the information it conveys to the public.

All arrangements for the actual voting, the counting and the reporting of the results need to be above board and clear to everyone, but most especially to the voters of Pakistan. A mark of democracy is also whether incumbents can accept defeat and whether political transition from one party of government to another, if it occurs, can go smoothly. All of these will be crucial factors in whether or not the elections can be counted as a true record of the will of the people and whether or not Pakistan can start to emerge from the long shadow cast by that assassin’s bullet on 27 December 2007.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, namens de ALDE-Fractie. – Voorzitter, commissaris, voorzitter van de Raad, ik zou natuurlijk ook willen beginnen met mijn grote droefenis uit te spreken over de tragische dood van Benazir Bhutto. Benazir Bhutto is een laureate geweest van de prijs voor vrijheid van de Liberale Internationale. Wij hebben haar die uitgereikt, de eerste keer dat ze eerste minister was.

Ja, ze is menselijk, ze was menselijk en dus was ze onvolmaakt. Wij hebben ons op een bepaald ogenblik later afgevraagd of we daar eigenlijk wel goed aan hadden gedaan. Ik heb toen die vraag voorgelegd aan Asma Jahangir, een mensenrechtenactiviste uit Pakistan, die nu belast is met een speciale opdracht namens de secretaris-generaal van de Verenigde Naties. Zij heeft mij gezegd dat wij daar absoluut goed aan hebben gedaan, want Benazir Bhutto is om meerdere redenen een echt voorbeeld geweest in Pakistan, zeker voor wat betreft de rol en de functie van de vrouw in de Pakistaanse samenleving.

Dat Benazir Bhutto gedood is door gewelddadige terroristen is een feit, maar wie de commanditeurs zijn van die gewelddadige terroristen blijft een open vraagstuk. Ik geloof dat er geen verzoening mogelijk is in Pakistan, indien niet een onpartijdig onderzoek duidelijkheid en klaarheid brengt in deze zaak. Of daarom moet worden ingegaan op de vraag van de familie om een VN-onderzoek, dat weet ik niet, maar er moeten in elk geval garanties voor onpartijdigheid zijn, want president Musharraf heeft niet bepaald veel blijk gegeven van groot respect voor de gerechtelijke instanties, met inbegrip van de hoogste instantie in zijn land.

Ik wil u ook zeggen dat ik berichten krijg uit Pakistan dat er dezer dagen duizenden militanten van de PPP worden opgepakt, worden gearresteerd, in staat van beschuldiging worden gesteld. Ook dit moet stoppen, wil men dat de verkiezingen in redelijke omstandigheden verlopen.

  Jean Lambert, on behalf of the Verts/ALE Group. – Madam President, I would very much like to join my voice to that of my colleagues in thanking both the Council and, indeed, the Commission in particular, for the practical steps that have been outlined in terms of helping to support the electoral administration process and to try and improve the quality and hopefully the outcome as well, of those elections should they take place.

We also welcome the commitment to further financing for development, not least in education, because there are many of us in this House who believe that investment there will prove at least as powerful, if not more powerful than investment in weapons, which seems to have been a priority for some external bodies in their support for Pakistan over the last few years. We hope that the international community in general will support the efforts of the European Union in these lines.

Like others here, we also want to express our sympathy for the family of Benazir Bhutto, but also for the families of all the bereaved in Pakistan killed in outrageous attacks and indeed through military action. We would agree that we do need stability, both for the people of Pakistan and indeed, given that it is a nuclear state, for the international community as well.

But, as others have said, I do not think it is enough to try and develop people’s confidence in the electoral system and its outcome. The judiciary is another key democratic institution. It needs to be functioning and to be independent. People need to feel that they will have a fair trial, that they will see an end to detention without charge, an end to secret prisons and, indeed, a commitment from whatever government comes into being after the elections, to continue the inquiries into the disappearances that have also taken place in that country.

We also agree that freedom of the press is vital, but we would also ask that some of our Member States cease contemplating extraditions to Pakistan at the moment until we can be sure that there is a fair and independent functioning judiciary.

  Philip Claeys (NI). – Voorzitter, de moord op Benazir Bhutto is een drama voor Pakistan en toont de enormiteit van de problemen aan waarmee Pakistan wordt geconfronteerd. Het gaat om een land met 165 miljoen inwoners, het gaat om een land dat atoomwapens bezit en dat in een strijd verwikkeld is met terreurorganisaties zoals Al-Qaeda en de Taliban. Het is natuurlijk van het grootste belang dat er zo snel mogelijk politieke stabiliteit komt in Pakistan en dat president Musharraf daar op dit moment een belangrijke rol in moet spelen.

Toch moeten we niet blind blijven voor de vele belangrijke tekortkomingen in het beleid van Musharraf. Er is bijvoorbeeld een veel te lakse aanpak geweest van het terrorismeprobleem. In grote delen van het grensgebied met Afghanistan bijvoorbeeld hebben de Taliban en Al-Qaeda vrij spel, en daar wordt veel te weinig aan gedaan. Musharraf heeft met de afkondiging van de noodtoestand op 3 november ook aangetoond dat hij het niet zo nauw neemt met de democratie.

Bovendien waren er ook al onrustwekkende vingers in zijn richting na de eerste aanslag op Benazir Bhutto op 18 oktober. Hetzelfde is gebeurd na de effectieve moord op Benazir Bhutto. Er moet zo snel mogelijk duidelijkheid komen over zijn mogelijke rol hierin, want als dat niet gebeurt, verdwijnt het vertrouwen van de publieke opinie in de overheid en dat kan alleen maar in het voordeel van de moslimextremisten spelen.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Madam President, The Economist stated recently that Pakistan is the world’s most dangerous nuclear arms state. Regrettably, in my view, President Musharraf’s commitment to fully eradicating Islamist terror has always been lukewarm at best, and his control over the ISI or intelligence services, who allegedly are in bed with Islamists, is tenuous as well. Add to that the combustible issues of Kashmir, Baluchi separatism, Al Qa’ida and Taliban activity in the North-West Frontier territories and tribal areas causing mischief for NATO in Afghanistan, and you have a country on the point of implosion.

Just as Benazir Bhutto’s return to Pakistan offered the country a glimmer of hope, so her despicable assassination, whose culprits must be identified and punished, has taken the country back to the brink of catastrophe. A return to democracy is as difficult as ever. The assumption in the EU and the USA is that Musharraf, for all his autocratic tendencies, represents the safer bet in the war on terrorism.

Pakistan’s experience of democracy in the past 60 years has been troubled. Perhaps it is time now to abandon the hope that Western-style multiparty democracy can embed itself successfully in Pakistan, which has always been dominated by a tiny élite. It is more akin to a feudal hereditary monarchy, a fact underlined by the instant elevation of Benazir Bhutto’s 19-year-old son to the leadership of the Pakistani People’s Party, who will no doubt do very well at the imminent 18 February elections.

The apparent choice for the West between Pakistan and India is also a false dichotomy. It is a hangover from the Cold War. India, as a strategic ally, is the best hope for progress, prosperity, peace and stability in South Asia. India’s values are the EU’s values – secular democracy, human rights and the rule of law. Let us start supporting those who share our values before we try to persuade those who do not.

  Marianne Mikko (PSE). – Kallid kolleegid, Euroopa Parlamendi Lõuna-Aasia delegatsioon hoiatas Pakistani valitsust Benazir Bhutto turvameetmete nõrkuse eest juba novembris. Kahjuks osutusid meie terrorismikartused tõeks. Benazir Bhutto jääb kangelaseks nii Pakistani rahva kui rahvusvahelise üldsuse jaoks. Tema puudumine kandidaatide seast seab kahtluse alla eesseisvate valimiste legitiimsuse.

Kriis Pakistanis on aga ühtlasi ka võimalus see riik demokraatia teele suunata. Pakistanlased ei ole kindral Musharrafi presidendiks valinud. Kuid tal on võimalus praegu valida: kas minna ajalukku sõjaväelise diktaatori või demokraatliku presidendina.

Riigimehena peaks Musharraf kindlasti mõistma, et valimistel peab võitma demokraatia, isegi kui ta isiklikult peab võimust loobuma. Ja seda tahame me järgmisel nädalal Musharrafi käest otse küsida Brüsselis väliskomisjoni istungil.

Euroopa Liit peab jätkama dialoogi Pakistaniga. Just sellepärast peame lähetama – nagu komisjongi õigesti ütles – oma vaatlejad 18. veebruari valimistele. Pakistanis toimuv ei saa olla ainult USA asi.

Bhutto mõrva läbipaistev rahvusvaheline uurimine, ajakirjandusvabaduse täielik taastamine ning vabad ja õiglased valimised Pakistanis on ülitähtis küsimus ka Euroopa Liidu jaoks. Me ei saavuta oma eesmärki kõrvalseisjat mängides. Meil ei ole muud valikut kui jätkata aktiivset poliitikat suhetes Pakistaniga.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Madam President, I echo completely the statements made by colleagues, but I want to say something more about the person rather than the situation. There is a saying in Finnish that war is not dependent on one man. That might be so, but the war between democracy and extremism might be very dependent on one woman.

I think of the former, and now murdered, Prime Minister of Pakistan, Mrs Benazir Bhutto. I had the pleasure of meeting her and working with her and was deeply impressed by how warm, intelligent and brave she was. I am so proud to say that, to me, she was a friend and a political ally. So much has now been said and written about her that you might ask what more can be said. I think that I can share something that you did not, perhaps, know. Her last big project for democracy, human rights and women’s rights was the creation of an organisation called Muslim Women for Democracy and Human Rights. Together with other brave women like Asma Jehangir from Pakistan and Dr Shrin Ebadi from Iran, she created an organisation to encourage Muslim women around the world to stand up for the rights that the Koran gives women, according to Benazir Bhutto, but that had been denied for centuries.

She was elected by the world’s leading Muslim women democracy activists in May 2007 to be the first chairwoman of this new organisation. Benazir Bhutto wanted the organisation to comfort Muslim women, to give them legal advice and practical help and, above all, help them to form a network of Muslim women around the world to build a world of peace, where different religions could live in peace and with respect. She said, ‘I want to build a Pakistan where a Jew can go to the synagogue, a Christian to the church and a Muslim to the mosque, all without any fear’. Her dream was that the new organisation could help this dream come true all over the world, both in the West and in the Muslim world. I think that the best way to honour the memory of this brave sister for democracy is to support the organisation that she created as a sign of hope, even after she is gone.

PRESIDÊNCIA: MANUEL ANTÓNIO DOS SANTOS
Vice-Presidente

  Jo Leinen (PSE). – Herr Präsident! Benazir Bhutto soll ihrem Sohn gesagt haben: Die Verwirklichung der Demokratie in Pakistan ist unsere Rache an der Militärherrschaft. Liebe Kolleginnen und Kollegen, sorgen wir dafür, dass dieses Vermächtnis von Benazir Bhutto nicht nur ein Auftrag an ihren Sohn ist, sondern an uns alle und an die Internationale Gemeinschaft, dafür zu sorgen und mitzuhelfen, dass es in Pakistan demokratische Verhältnisse gibt.

Die Situation dort ist nicht gut, das haben viele Vorredner gesagt, und die Art und Weise, wie dieser Anschlag auf Benazir Bhutto behandelt wurde, ist geradezu erschreckend. Auch ich würde uns auffordern, dafür zu sorgen, dass es eine internationale Untersuchung dieses Mordanschlags gibt. Scotland Yard mag da schon einige Vorarbeiten machen, aber ich glaube, es wäre gut, wenn diese Untersuchung im Auftrag der UNO stattfinden würde.

Frau Kommissarin und Herr Ratspräsident, Sie haben gesagt, die Stabilität in Pakistan sei in unserem Interesse – sehr wohl –, aber wir schauen nur immer auf die Minderheit der Terroristen. Wenn Sie in Pakistan sind, dann werden Sie hören, dass das Militärsystem Instabilität schafft, und Präsident Musharraf hat einen gehörigen Anteil daran, dass die Situation schlechter geworden ist.

Er war letztes Jahr hier im Parlament. Wir haben ihm alle Kritikpunkte gesagt, es ist nichts besser geworden, vieles ist schlechter geworden, und deshalb verstehe ich eigentlich nicht, wieso er nächste Woche wieder hier in dieses Parlament kommen kann. Die Zivilgesellschaft in Pakistan sieht das als eine heimliche Komplizenschaft, dass der Westen letzten Endes das Militärsystem und auch die Person von Herrn Musharraf akzeptiert. Ich glaube, wir sollten nächste Woche sehr deutlich werden.

  Giulietto Chiesa (PSE). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, il Pakistan di oggi è davvero il luogo più pericoloso, il groviglio centrale in cui si annodano tutti i fili del terrorismo. Questo paese è però nello stesso tempo il principale alleato dell'Occidente contro il terrorismo. A questa contraddizione non si può sfuggire, così come non sarà possibile la fine della guerra in Afghanistan senza averla risolta.

L'attuale politica europea è in grado di risolvere poco, almeno fino a che agirà a supporto di quella degli Stati Uniti. Possiamo e dobbiamo chiedere a Musharraf il ripristino della costituzione e regolari elezioni. Ma lo strano e tragico assassinio di Benazir Bhutto ci dice che siamo impotenti, e lo siamo perché il terrorismo in Pakistan è dentro le strutture dello Stato, anzi promana da esse, da quei servizi segreti che – non si dimentichi – costruirono i talebani e tuttora li sostengono e li aiutano.

Ma allora dovremmo chiedere a Musharraf di fare pulizia e agli Stati Uniti, che con quei servizi hanno rapporti molto stretti, di chiarirci quei rapporti, perché se Osama Bin Landen fosse ancora vivo, lo sarebbe grazie a quei servizi, a meno che non già sia stato ucciso. Del resto Benazir Bhutto – lo voglio ricordare – lo disse in un'intervista ad Al Jazeera il 2 novembre del 2007, disse anche il nome dell'assassino, Omar Sheikh, colui che Musharraf nel suo ultimo libro sospetta come ex collaboratore dell'MI6 britannico.

Alla luce di tutto questo credo che la richiesta di una commissione internazionale d'inchiesta sulla morte di Benazir Bhutto sarebbe una giusta decisione europea.

  Neena Gill (PSE). – Mr President, firstly, I should like to give condolences to the family and friends of Benazir Bhutto. Her loss is not just Pakistan’s but is a loss to the whole world.

I am very proud to have known her personally. She invited me to join her on her return to Pakistan, and it was very much a heart-wrenching moment for me when I received her New Year’s greetings days after she had been murdered.

I remember Benazir as a very strong charismatic woman, asserting her right to rule as the first elected female leader, at the age of 35, of a Muslim state. I believe she will be remembered as one of the great figures of our century – a leader who inspired both women and men beyond South Asia and represented, above all, hope for a better future for Pakistan.

Benazir’s death has caused upheaval in her country, and I believe the only route to stability will be if questions that are being asked about her assassination are answered. Many people, not just in Pakistan but also those I represent in the West Midlands, want to know who the real culprits are. Therefore, I ask the Council to strongly support the calls for international investigation by the United Nations into the murder and I ask the Council and the Commission to inform this House what their position is on this.

Benazir Bhutto fought for a democratic Pakistan and a peaceful transition to civilian rule. Her fight cost her her life. Let her death not be in vain. We need to continue this cause, and I welcome the fact that the Commissioner is sending a strong electoral observation mission. However, if this observation mission is to have credibility, it needs to indicate now to the Pakistani authorities the benchmarks the election observation mission will be using to judge whether the forthcoming elections are free and fair, and this includes an all-party participation in the review of the electoral rules and procedures and an impartial system of conducting elections and verifying election results that is totally transparent. But, above all, I would really like to emphasise the need for all press restrictions to be lifted and freedom to assemble for political rallies and campaigns, which, in the last few weeks, have been opposed.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Mr President, the tragic death of Benazir Bhutto has left us a legacy, and that is an important legacy: to believe in what she believed in, and this was the power of the Pakistani people to rule by democracy.

In a recent poll as early as November of last year, 70% of people in Pakistan confirmed that they wanted all the restrictions lifted on political rallies; that they were against the banning of political events and opposed the detention of the Supreme Court Chief Justice.

This is the silent majority of Pakistanis who want to live in peace and democracy, and if we are looking for stability in such a volatile country, we can only find it through a political process of reconciliation and democracy.

I welcome the Commission’s appeal to send an observer mission to this election but I have two questions for the Commissioner: one is, we have heard various reports of voting lists being destroyed around the country and how can an election take place in this environment?

Secondly, President Musharraf has also banned independent exit polls on this election. I press on the Commission to make a very strong case before the Pakistani authorities to allow independent confirmation of the results of this election.

  Richard Howitt (PSE). – Mr President, the target of the assassins was not simply Benazir Bhutto, but all of those who are committed to the principle of democracy. We should be backing the moderate majority in Pakistan who seek to uphold democracy, and Mr Tannock is wrong to say that all in Pakistan reject European values, as 800 000 British people of Pakistani origin could tell him.

I welcome Commissioner Ferrero-Waldner’s strengthening of the EU electoral observation mission and recognise our important role in building confidence in the electoral process. Through her and through today’s debate, I call on Pakistan to lift all restrictions on political campaigning, to release remaining political detainees, to publish in advance the location of all polling stations and to ensure that all results are posted immediately in public.

We should welcome the lifting of the state of emergency, President Musharraf’s retirement as Army Chief of Staff and the invitation to my own country, the United Kingdom, to assist in the investigation of Mrs Bhutto’s death. Militant extremists are not simply a threat in Pakistan: they are a threat to us all.

  Sajjad Karim (PPE-DE). – Mr President, on 14 November in this House, I stated that the biggest threat facing Pakistan internally is the terrorist threat. The abhorrent assassination of Benazir Bhutto is proof of this, if it was required.

Extremists hit that day but they must not be allowed to win the day. We called for President Musharraf on that day to end the state of emergency, to reinstate the constitution, to reinstate the Supreme Court and move towards free and fair elections.

He has done all of this, albeit not necessarily perfectly, and he has relinquished his army role as well. We must call upon Pakistan’s politicians to unite and invest in that process. Pakistan is facing turbulent times and we must stand with it.

Just one further point. I have real concerns regarding the way in which what actually happens in this House is being distorted by some sections of Pakistan’s media in their reporting, particularly the news channel GEO. This House has always argued for a free and fair media. We stand by that and I ask them: please do not abuse the freedoms we hold dear.

  Véronique De Keyser (PSE). – Monsieur le Président, Madame la Commissaire, je comprends très bien le souci de beaucoup de personnes, dont vous-mêmes, dont Bernard Kouchner, d'envoyer une mission électorale au Pakistan.

C'est effectivement un des seuls moyens de pression que nous ayons encore sur M. Musharraf mais il faut bien se dire que cette mission d'observation se déroulerait dans des conditions tout à fait particulières.

Nous avons l'habitude d'étudier et de faire les observations avant, pendant et après. Pour ce qui s'est passé avant, nous savons déjà combien de choses ont été truquées. Mme Benazir Bhutto avait écrit, avec M. Latif Khosa,un rapport de 160 pages sur le truquage possible de ces élections, notamment par voie informatique, support qu'elle devait remettre à deux parlementaires américains le soir même de sa mort,.

Avons-nous, aujourd'hui, la possibilité de contrôler un truquage informatique dans une mission d'observation électorale? Dans la négative, nous pourrions alors décréter que même si l'"avant" a été plus que douteux, le "pendant" s'est passé normalement alors qu'il y aurait eu fraude. Je plaide par conséquent pour une mission d'observation tout à fait particulière et je demande que nous ne déclarions pas ces élections comme démocratiques quand nous ne pouvons pas le contrôler.

  Sorin Frunzăverde (PPE-DE). – Benazir Bhutto repetă destul tragic al familiei sale, început de tatăl ei, Zulfikar Ali Bhutto. Asasinarea doamnei Bhutto are ca scop stoparea procesului de democratizare în Pakistan, dar şi destabilizarea acestei ţări care, să nu uităm, este principalul aliat pentru noi în lupta împotriva terorismului în campania pe care o ducem în Afganistan. Şi aş vrea să vă reamintesc că 25 de ţări din Uniunea Europeană au reprezentanţi militari sau civili astăzi în Afganistan. Armata pakistaneză desfăşoară importante acţiuni de menţinere a unui echilibru militar la frontiera cu Afganistanul, mai ales în provinciile Zabol şi Helmand, unde suntem reprezentanţi de trupe britanice în principal, lituaniene şi din România.

Vreau să spun, în acest sens, că este foarte important să discutăm despre elucidarea responsabilităţii în legătură cu asasinarea doamnei Bhutto, este foarte important să discutăm despre continuarea procesului de democratizare, dar este la fel de important să discutăm despre menţinerea echilibrului militar la frontiera cu Afganistanul şi despre cine poate fi garantul acestui echilibru pentru că, domnule Preşedinte, un posibil eşec în Afganistan datorită unui Pakistan destabilizat ar însemna un moment ruşinos pentru lumea democratică şi liberă pe care o reprezentăm.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Mr President, on a point of order, I would like to reply to Mr Howitt under the ‘catch-the-eye’ procedure, because he was incorrect in what he stated. I was referring to the Indian State and the Pakistani State and the governments of both countries – not the peoples of the countries or the people of descent of those countries who live within the Member States of the European Union. I was referring to the polities, not the people, so I would like Mr Howitt to withdraw his comments.

  President. − I can give you thirty seconds to conclude.

  Charles Tannock (PPE-DE). – That is very kind but I think I have already said it all. I was just simply stating that in my speech, I was referring to the fact that India is a secular democracy which respects human rights, does not shut down the media, does not actually persecute Christians or Ahmadi Muslims, and allows the people to express their views and practice their religion. Regrettably, Pakistan, over the last 50 or so years, has had troubled periods of military dictatorship and repression of religious minorities and ethnic minorities. That is to do with the state and the governments, not the peoples of either country. Similarly, I do not in any way doubt that people of Pakistani and Indian descent in London, which I represent, would share EU values.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Povsem na kratko. Bilo je nekaj vprašanj, povezanih s preiskavo, nekaj pozivov k neodvisni ali mednarodni preiskavi in nekaj vprašanj Svetu glede mnenja. Naj poudarim, da Svet o tem vprašanju ni razpravljal, tako da ne moremo govoriti o stališču Sveta, lahko pa seveda izrazim trdno upanje, trdno upanje predsedstva, da bo preiskava opravljena v skladu z mednarodnimi standardi. In v tej zvezi nas veseli, da vsaj ena država članica, Združeno kraljestvo, že sodeluje s posredovanjem ustrezne ekspertize pakistanskim pristojnim oblastem.

Glede volitev bi želel spomniti na izjavo predsedstva, izdano 3. januarja letos, v katerem je bila posebej poudarjena potreba, da je treba v tem času storiti vse, da se proces demokratizacije, demokracije, demokratični proces v Pakistanu obdrži in okrepi ter nadaljuje.

V tej zvezi bi želel ponovno pozdraviti sklep Evropske komisije za okrepitev misije za opazovanje volitev v Pakistanu in ponoviti bi želel naš poziv pakistanskim oblastem, da preostalo obdobje do volitev čim bolj izkoristijo za izboljšanje razmer za izvedbo volitev.

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Mr President, let me begin by making some general remarks following this very interesting debate.

I know that some will always argue that stability and democracy are somehow incompatible in Pakistan. Let me say I think that, without a return to democratic governance and the consolidation of fully accountable civilian institutions, there cannot be enduring stability in the country and the extremists will be the main beneficiaries. For that reason, it is very important that we are there, that we accompany this country to more progress. Even though there was this terrible tragic death of Benazir Bhutto and of many other victims, I continue to believe that Pakistan has a chance to make real progress towards stability and a more inclusive form of democracy by electing a new government which enjoys broader popular legitimacy.

For this to happen, the elections will have to be democratic and transparent. This is a crucial time for Pakistan when President Musharraf should demonstrate to his country and to the world that he is committed to ensuring that these elections will be held democratically and transparently, in accordance with international standards.

What are the best conditions for carrying out elections? Other than political and security conditions, as I have already outlined in my opening remarks, the following key elements need to be there for a proper election environment.

Firstly, the election administration to operate in a transparent and consultative manner to promote confidence among voters; secondly, that all polling station results and all levels of result consolidation are publicly displayed; thirdly, the counting and tabulation process needs to be fully open to scrutiny; fourthly, media freedom and, fifthly, an independent framework for a complaints and appeals procedure.

Concerning the public publishing of polling stations, it is well known that they will be the same polling stations as the last elections. So that is clear.

Concerning the question that some voting lists have been destroyed, we know that there were some individual cases, but, fortunately, they were all stored on CDs with the Electoral Commission and the destroyed ones will be restored. Therefore, they will be available.

Concerning independent exit polls, this is not an essential element for the elections. However, it is increasingly the practice in many countries that this should also be there.

These are some of the detailed matters:

Let me now turn to the investigations. As I mentioned in my opening remarks, an investigation is under way in the country, which is being assisted by Scotland Yard. We should await the outcome of that investigation and we should also trust that, with its experience, Scotland Yard will be able to help the Pakistani authorities. Of course, it will be necessary to give them full access and support in doing that job.

After the elections, there might be a role then for an international group of eminent persons, but first we have to see what the inquiry will bring. I think it is too early to take a decision now. There was only a brief discussion in the Council working group, which was not conclusive.

Having said that, let me also say that it is highly important to help Pakistan in its fight against terrorism, and all the other requests mentioned in the debate, such as the release of all detainees, will be crucial.

I also stated very clearly that for a country like Pakistan it is important that there is a better focus on education. We have been doing that for some time, and it will take time – we are there for the long haul. But if we want democracy, this is something where we really have to make a difference and, therefore, I would like to maintain my cooperation projects, particularly in the most difficult areas, i.e. the North-West Frontier Province, Baluchistan, Waziristan and so on.

I would again like to say that with Mr Gahler, your colleague, the Chief Election Observer, I think we have a person who has already shown in those very difficult days in Pakistan how responsibly he has been taking on these things, with 52 long-term observers and with 11 people of a core team who are looking at all the detailed questions of the election observation mission. It will be a very specific one and it will be a good opportunity for you to tell President Musharraf yourself what you think. Therefore, it is good that you see him in the Committee on Foreign Affairs.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – Pane předsedo, dovolte mi se Vás zeptat, jak má slušná žena na sebe upozornit v této metodě „catch the eye“, když sedí na okraji sálu. A chci vědět, jestli jsem byla do seznamu zařazena, anebo jak to tady mají dámy dělat.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Mr President, on a point of order, I was probably the first person to apply this afternoon under the ‘catch-the-eye’ procedure. I do not know why you denied me the opportunity to speak. Indeed, you gave an extra opportunity to one of my colleagues who had already spoken in the debate. You then gave him more time!

I had no disagreement with what he said. It was just the procedure that you followed, and I think it was quite wrong that you denied me the opportunity to speak.

I wanted to make the point that we need a stable and reliable government in Pakistan.

  Presidente. − Senhor Deputado, eu fui informado de que o Senhor Deputado já tinha feito uma intervenção segundo este processo catch the eye durante o dia de hoje e, portanto, tendo em conta as regras que foram estabelecidas para diversificar o mais possível a intervenção dos senhores deputados, optei pela escolha que fiz, que obviamente desta vez excluiu V. Exa., mas volto a repetir-lhe que outras oportunidades surgirão e, nessa altura, o Senhor Deputado Van Orden terá a oportunidade de usar a palavra. De todo o modo, o seu registo aqui fica feito e seguramente que será respeitado. Temos que prosseguir senão não temos tempo para as perguntas. Peço desculpa, Senhor Deputado, mas não podemos continuar este diálogo. Portanto, na nossa ordem do dia segue-se, portanto, o período de perguntas ao Conselho.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Mr President, what you have just said is incorrect. The previous ‘catch-your-eye’ opportunity was because there was no one else that wanted to catch the eye, so it seemed to be an opportunity.

I had specifically asked to speak in this Pakistan debate. I put it in writing and I indicated throughout the debate that I wanted to speak. There was no excuse, therefore, for denying me that opportunity, and I had important comments that I wanted to make.

I am afraid that I am very disappointed in the way that you have conducted this particular meeting.

  Presidente. − Está registado o seu protesto, Senhor Deputado.

11. Ħin tal-Mistoqsijiet (Kunsill)

  Presidente. − Segue-se o período de perguntas (B6-00001/2008).

Foram apresentadas as seguintes perguntas ao Conselho.

Pergunta nº 1 do Deputado Marian Harkin (H-0961/2007)

Assunto: Grupo "Juventude" do Conselho

Como tenciona o Conselho implementar as suas prioridades no domínio da juventude apresentadas ao grupo “Juventude” do Conselho em Dezembro de 2007, nomeadamente no que respeita ao papel do voluntariado?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Z vašo pomočjo nam bo zagotovo lažje uspelo. Glede odgovora na vprašanje spoštovane poslanke Harkin - želel bi najprej opozoriti na najnovejšo pobudo Sveta, ki je povezana z njenim vprašanjem, in sicer gre za resolucijo o prostovoljni dejavnosti mladih, ki jo je Svet sprejel 16. novembra 2007.

Namen te zadnje pobude je potrditi in utrditi ustreznost in veljavnost skupnih ciljev glede prostovoljnih dejavnosti mladih, ki so bile določene že v letu 2004. Poleg tega je v tej pobudi poudarjen medsektorski in transverzalni značaj prostovoljnih dejavnosti ter pomen spodbujanja podjetij k podpori tovrstni dejavnosti mladih.

V resoluciji so bile načeloma potrjene smernice ukrepanja, v skladu s katerimi naj bi države članice okrepile izvajanje skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih. Resolucija tako poziva države članice, naj do septembra letos med omenjenimi priporočenimi smernicami ukrepanja izberejo tiste, na katere se nameravajo še posebej osredotočiti ter opredelijo nacionalne strategije in konkretne ukrepe za izvajanje teh smernic.

Predsedstvo je v skladu s tem prepričano, da bo vprašanje prostovoljnih dejavnosti mladih ostalo med prednostnimi političnimi nalogami tako Sveta kot Parlamenta in računamo na to, da bodo države članice v skladu s to resolucijo v danem roku, to je do septembra letos, opravile predvidene dejavnosti.

  Marian Harkin (ALDE). – Mr President, my thanks to the Slovenian Presidency for its answer. President-in-Office, I too wish you well at the start of your Presidency. I am pleased to see that you are following on from the Portuguese Presidency – and indeed into the French Presidency – with your emphasis on volunteering, and in particular on youth volunteering.

I hear what you say about Member States responding by September, but in the mean time, throughout the next six months of your Presidency, I believe you are looking at issues like youth inclusion and education to improve the employability of young people through volunteering, and looking at intercultural exchange. I just wanted to ask specifically if you have any plans at all to further inter-generational volunteering. Older people have a lot more time on their hands – we are living longer – and the whole aspect of inter-generational volunteering offers many positive opportunities. Do you have any initiatives on that?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ta trenutek vam ne morem postreči, spoštovana gospa Harkin, s konkretnejšimi, bolj specifičnimi pobudami. Osredotočili smo se na to, na izvajanje sprejetih resolucij. Morda bo primerno, da v ustreznem trenutku pozovemo, oziroma spomnimo države članice na omenjeni rok. Imate pa prav, vsekakor bo vrsta dejavnosti na drugih področjih ponudila priložnosti za dodatne teme, za dodatno vključevanje problematike prostovoljnih dejavnosti, tudi v medgeneracijskem smislu, in eden od teh kanalov dejavnosti je prav gotovo medkulturni dialog.

Vsekakor bomo vašo pripombo upoštevali oziroma jo vzeli v ozir v načrtovanju naših dejavnosti v naslednjih šestih mesecih.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – Norėjau pasiteirauti apie kitas priemones jaunimui, kurios atitrauktų jaunimą nuo žalingų įpročių. Mes Parlamente diskutavome strategiją, parengtą Europos Komisijos dėl kovos su alkoholio daroma žala. Ypatingai ta didelė žala yra jaunimui. Kokios priemonės šalia savanoriškos veiklos galėtų tą žalą mažinti, atitraukti jaunimą nuo blogų įpročių? Ar turi Slovėnija kokios patirties?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Prav gotovo bo skrb za mlade ena od pomembnih tem v času slovenskega predsedstva, zlasti v okviru lizbonske strategije, strategije za povečevanje rasti in delovnih mest.

Tam bo posebno pozornost slovensko predsedstvo posvetilo tudi vprašanju mladih, še posebej v kontekstu izobraževanja in njihovega usposabljanja za učinkovitejše vstopanje v trg delovne sile. To je, kar mi je znano, osebno, podrobneje, o bolj specifičnih pobudah, ki jih načrtuje Slovenija v času predsedovanja.

Po drugi strani pa bo tudi cela vrsta dejavnosti na področju zdravja, tudi vprašanje boja proti zlorabi alkohola, in prepričan sem, da se bo v tem okviru našla ustrezna pozornost tudi za varovanje mladih pred zlorabo alkohola.

  Presidente. − Pergunta nº 2 do Deputado Manuel Medina Ortega (H-0963/2007)

Assunto: Multilateralismo e acordos bilaterais

Considera o Conselho que a multiplicação de acordos bilaterais em matéria comercial por parte dos Estados Unidos, da União Europeia e de outros actores internacionais é compatível com os princípios do multilateralismo que inspiram a Organização Mundial do Comércio?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Evropska unija je zavezana multilateralizmu vključno v obliki Svetovno trgovinske organizacije, ki je po našem mnenju zgleden primer multilateralne organizacije. Evropa je namreč že več desetletij pred dejanskim nastankom Svetovne trgovinske organizacije pozivala k vzpostavitvi takšne organizacije, organizacije za trgovino. Kasneje je Evropska unija odločilno pripomogla k vzpostavitvi Svetovne trgovinske organizacije v okviru urugvajskega kroga pogajanj. Pravzaprav je imela v tem zadnjem krogu pogajanj ključno vlogo, če se smem tako izraziti, tako da o podpori Evropske unije multilateralizmu na področju trgovine ne gre dvomiti.

EU je podobno imela ključno vlogo pri sprejetju razvojne agende iz Dohe na 4. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije leta 2001. Med pogajanji, ki so sledila, se je Evropska unija namenoma odločila, da vsa sredstva in politično voljo usmeri v sklenitev kroga pogajanj. Pred tem krogom pogajanj ali v času samih pogajanj ni bilo nobenih vzporednih pogajanj o dvostranskih trgovinskih sporazumih.

Evropska komisija je oktobra 2006 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo z naslovom „Globalna Evropa, konkurenčna v svetu”. To sporočilo obravnava nedavne spremembe, ki so posledica procesa globalizacije, v sporočilu pa so podani tudi predlogi, kako bi se Evropska unija na podlagi prenovljene lizbonske strategije lahko odzvala na ta proces, posebej kar zadeva trgovinsko politiko. Evropski parlament je na podlagi tega sporočila sprejel resolucijo, Svet pa sklepe.

Iz sklepov Sveta je jasno razvidno, da bodo vsi prihodnji dvostranski sporazumi o prosti trgovini podlaga za prihodnja večstranska pogajanja in, kar je morda še bolj pomembno, komplementarni s platformo Svetovne trgovinske organizacije. Po sprejetju teh sklepov so se na podlagi pogajalskih direktiv, ki jih je Svet sprejel spomladi 2007, začela pogajanja glede sporazumov o prosti trgovini z državami skupine ASEAN, z Indijo in s Korejo. Ta pogajanja še potekajo in vsak posamezen sklop bo zaključen v ustreznem času.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – Señor Presidente, yo creo que la Presidencia eslovena ha respondido con corrección a la pregunta que le hice, con la claridad que le caracteriza, y agradezco la atención que ha mostrado.

Mi pregunta complementaria se refiere al relativo fracaso de la Cumbre de Lisboa con los países africanos. Al parecer, hay países africanos que estaban de acuerdo con las propuestas de la Unión Europea y otros países que no estaban de acuerdo.

A partir de estos desacuerdos que se registraron en Lisboa, ¿cree la Presidencia del Consejo que será necesario continuar con esa política diferencial? Es decir, ¿vamos a insistir en el multilateralismo o cree que la Cumbre de Lisboa nos va a obligar a seguir todavía más por la vía de los acuerdos bilaterales, dirigidos a diferentes países, por ejemplo, el continente africano?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Še naprej bomo zavezani multilateralizmu. V kolikor prihaja do bilateralnih sporazumov, bi poudaril dvoje. Prvič, da gre za sporazume, ki so komplementarni z multilateralno platformo in drugič, gre za sporazume, ki so po naravi stvari premostitvenega značaja, za čas dokler ne uspemo teh vprašanj rešiti v multilateralnem okviru, v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ki ostaja za Evropsko unijo preferenčni okvir za reševanje tovrstnih vprašanj.

  Paul Rübig (PPE-DE). – Herr Präsident! Meine Frage geht dahin: Wie werden sich die gestiegenen Lebensmittel- und Energiepreise auf die WTO-Verhandlungen auswirken? Wir wissen ja, dass der größte Hemmschuh bis jetzt die Subventionen und die farm bill in Amerika waren und dass natürlich Europa unter den gestiegenen Weltmarktpreisen gelitten hat. Gibt es hier neue Möglichkeiten, Quoten und Zölle dementsprechend zu adjustieren? Plant die slowenische Präsidentschaft eine Initiative, um die WTO-Verhandlungen zu beenden?

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – Señor Presidente, comparto el criterio de la Presidencia de priorizar o dar más importancia a los acuerdos multilaterales que a los bilaterales, pero, entretanto, muchos años hace ya que empezaron las Rondas de Uruguay y la Ronda de Doha, anteriormente, y no concluye nada serio la Organización Mundial del Comercio, o por lo menos lo está aplazando demasiado.

Entretanto, Estados Unidos, por ejemplo, ha cerrado acuerdos de libre comercio con distintos países de Sudamérica. Quisiera preguntarle a ese respecto: ¿cuál es la visión del Consejo con respecto al acuerdo entre la Unión Europea y Mercosur, que lleva tantos años esperando?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naraščajoče cene energije, predvsem goriv in hrane, so problem globalnega značaja in v tem okviru seveda tudi za Evropsko unijo.

Zelo verjetno utegnejo vplivati na razmerja med udeleženci pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije in v tem smislu bi utegnile tudi vplivati na adaptacijo, se pravi na prilagajanje določenih stališč. V tem trenutku, s perspektive slovenskega predsedstva, je težko špekulirati kakšni bodo ti učinki, so pa zelo verjetni in jih je za pričakovati.

Slovensko predsedstvo ne načrtuje nobene lastne pobude, bomo pa podprli, preučili in podprli, ustrezne pobude, ki bodo prišle s strani Komisije, ki je seveda odgovorna za operativno vodenje tega procesa.

Glede dosedanje usode multilateralnih pogajanj je slovensko predsedstvo eno od tistih, ki obžalujejo, da še vedno ni prišlo do multilateralnega dogovora v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Še naprej si bomo prizadevali, da do tega pride. V tem kontekstu bomo seveda obravnavali tudi vprašanje trgovinskega sporazuma z državami Mercosur, o čemer bo priložnost za pogovor tudi ob robu vrha med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike in Karibov. Načrtujemo poseben sestanek med trojko Evropske unije in državami Mercosur, to bo maja, ob robu vrha EU-LAK v Limi, v Peruju.

  Presidente. −

Pergunta nº 3 da Deputada Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0967/2007)

Assunto: Promoção de políticas favoráveis à família

Pergunta-se ao Conselho que medidas tenciona tomar para promover políticas favoráveis à família e como tenciona reforçar a aliança europeia em prol da família, decidida pelo Conselho em Março de 2007?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Evropska unija bi morala ob dejstvu, da so države članice tiste, ki so odgovorne za oblikovanje primerne in vzdržne družinske politike, izkoristiti odločilen prispevek evropskih izmenjav dobrih praks. Te namreč lahko okrepijo socialno kohezijo in s tem prispevajo tudi k uresničevanju ciljev lizbonske strategije, med drugim.

Zato predsedstvo meni, da je zveza za družino zelo koristen forum za izmenjavo mnenj in dobrih praks, kot omenjeno. Predsedstvo tudi izraža prepričanje, da ta zveza za družino odraža zavezo Evropske unije in njenih držav članic, da bodo v luči demografskih sprememb obravnavale vprašanja, povezana z družinam prijaznimi politikami.

Zveza državam članicam omogoča, da izmenjujejo znanje in izkušnje in si s tem pri iskanju ustreznih političnih odzivov medsebojno pomagajo. Ob tem predsedstvo meni, da na evropski ravni ni potrebno vzpostavljati nekih novih struktur, ampak se zavzemamo predvsem za izkoriščanje obstoječih instrumentov in struktur.

Lani maja je Svet sprejel obsežne sklepe o delovanju zveze za družino v praksi. Te sklepe je Svet pripravil skupaj s predstavniki držav članic in s tem upošteval pomembno vlogo, ki jo imajo države članice na tem področju. Svojo zavezanost zvezi za družino (Alliance for Families) je Svet ponovno poudaril v sklepih o uravnoteženi vlogi žensk in moških, ki so bili sprejeti nedavno, 5. decembra 2007.

  Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θα ήθελα να ευχαριστήσω τη Σλοβενική Προεδρία για την απάντηση και θα επιθυμούσα να ερωτήσω συμπληρωματικά, ποιες συγκεκριμένες ανταλλαγές τεχνολογικών εμπειριών έχει διαπιστώσει μέχρι σήμερα και ποιός είναι ο υπεύθυνος για τη διαχείριση αυτών των παροχών τεχνικής βοήθειας.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Te izmenjave ne izvaja predsedstvo, ampak se izvajajo skozi zvezo za družine, zato tudi nimam podrobnosti za katere sprašujete, se pa lahko pozanimam in vam jih javim naknadno.

  Brian Crowley (UEN). – Mr President, I would like to wish the Slovenian Presidency the best of luck at the start of their Presidency and their first Question Time. Concerning the question raised by my colleague, three things immediately arise with regard to family friendly policies.

Firstly, children and the rights of children too often are seen as separate from what should be family policy.

Secondly, the whole issue with regard to how we actually encourage – we all have the idea of balancing work and family life – greater participation within family life.

Thirdly, most importantly of all, those people that are forced out of their homes because of migration or being refugees and also the issue of family reunifications.

Are there any proposals coming from the Slovenian Presidency with regard to that?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam, da slovensko predsedstvo na področju družinske politike namenja poseben poudarek zaposlovanju mladih, predvsem mladih staršev - to je del odgovora na vprašanje.

Posvečalo bo posebno pozornost odpiranju novih možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja - skrajšan delovni čas, fleksibilne oblike dela, koriščenje pravic s strani očetov in podobno.

Posebno poglavje je tudi spodbujanje medgeneracijske solidarnosti. To je posebej aktualna sintagma zlasti v prostoru, kjer že prevladuje starejša generacija, in Evropa, večji del Evrope, pripada temu prostoru Seveda bo takšno spodbujanje učinkovito le, če bo podprto s politikami različnih resorjev, ki bodo spodbujale pozitivne aspekte družbenega življenja.

Skratka cela vrsta ukrepov je, ki jih načrtujemo na raznih področjih delovanja Unije, in ki imajo pomen tudi za spodbujanje politike, ki je prijazna družinam. Težko bi sedaj opravil celoten pregled teh dejavnosti, jih je pa najti v več področjih dela, ki ga načrtuje slovensko predsedstvo. Nekaj teh področij sem ravnokar omenil.

  Marian Harkin (ALDE). – Thank you for your reply. I am really pleased to hear that the Slovenian Presidency is particularly interested in putting forward family-friendly policies. You yourself mentioned demographic changes. Of course, because of the fact that we are living longer, it will mean an increased need for carers. Most carers tend to be family carers.

You spoke about exchange of best practice. We have competence in the area of employment, for example. While most carers are unpaid, in that particular area, does the Slovenian Presidency have any initiatives to put forward on the issue of carers and, in that context, family-friendly policies?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne, ta trenutek mislim, da ne razmišljamo o konkretnem predlogu, ki bi šel ravno v smer zaščite interesov te kategorije oseb, ki jih omenjate, ampak je pa vaše vprašanje tudi vzpodbuda za razmislek, ali morda ne bi bilo tudi to eno od področji. Pripravljeni smo seveda o tem razmisliti kot predsedstvo.

  Presidente. − Pergunta nº 4 do Deputado Georgios Papastamkos (H-0969/2007)

Assunto: Iniciativas da Presidência eslovena relativas à nova abordagem da política de vizinhança e a energia

Entre as iniciativas da Presidência eslovena figura a nova abordagem da política de vizinhança e a energia. Dado que estes dois temas estão intimamente relacionados, principalmente no que diz respeito à estratégia da União para a autonomia energética e de independência dos países vizinhos, pode o Conselho informar como tenciona como tenciona estruturar o programa das iniciativas da Presidência? Concretamente, como antevê o futuro das relações energéticas na grande região dos Balcãs?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Pri odgovoru na to vprašanje se bom osredotočil na energetske vidike, ker smo tako razumeli tudi vprašanje.

Evropski svet je marca 2006 sprejel energetsko politiko za Evropo. Trije glavni politični cilji te politike so: prvič, povečati zanesljivost oskrbe, zagotoviti konkurenčnost evropskih gospodarstev in razpoložljivost cenovno dostopne oskrbe z energijo in tretjič, spodbujati okoljsko trajnost in reševati problem podnebnih sprememb. V skladu s temi tremi političnimi cilji, Svet v okviru zunanje razsežnosti energetske politike, tesno sodeluje s tretjimi državami pri izvajanju in nadaljnjem razvijanju svojega energetskega programa.

Mednarodna energetska politika je tudi eno od prednostnih področij, ki jih je opredelil Evropski svet v svojih sklepih marca 2007. Evropski svet je tedaj, v zvezi s tem poudaril, da je treba polno izkoristiti obstoječe instrumente za krepitev dvostranskega sodelovanja Evropske unije z vsemi dobavitelji.

Kar zadeva zahodni Balkan, je glavni obstoječi instrument na področju energetskega sodelovanja pogodba o energetski skupnosti. Namen te pogodbe je razširiti energetski trg, ki že obstaja v Evropski skupnosti, na države te regije, se pravi na države zahodnega Balkana.

Poleg tega vsak stabilizacijsko pridružitveni sporazum, ki ga sklene Evropska unija z državami zahodnega Balkana, predvideva tesno sodelovanje na področju energije. Svet si prav tako prizadeva polno izkoristiti obstoječe instrumente evropske sosedske politike.

Skratka, pri razvijanju novih pobud na področju energije, v okviru odnosov Evropske unije s tretjimi državami, si prizadevamo v polni meri izkoristiti obstoječe mehanizme, tako glede držav zahodnega Balkana, kjer sem omenil pogodbo o energetski skupnosti, kot tudi obstoječe mehanizme, ki so nam na voljo v okviru evropske sosedske politike.

  Γεώργιος Παπαστάμκος (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε εκπρόσωπε του Συμβουλίου, στην αλυσίδα των ευχών προσθέστε και τις δικές μου για επιτυχή προγραμματική περίοδο της Σλοβενικής Προεδρίας.

Θα συζητήσουμε σήμερα για το Νότιο Καύκασο και τον Εύξεινο Πόντο. Θα ήθελα να ρωτήσω την Προεδρία αν προτίθεται να δώσει προτεραιότητα στη θεσμοθέτηση της διαπεριφερειακής συνεργασίας μεταξύ της Ευρωπαϊκής Ένωσης και του Οργανισμού Οικονομικής Συνεργασίας Ευξείνου Πόντου, ειδικότερα δε θα ήθελα να ρωτήσω εάν αυτή η συνεργασία πρόκειται να εντατικοποιηθεί στον τομέα της ενέργειας, έναν τομέα ο οποίος έχει ζωτική σημασία για την Νότιο Ευρώπη.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za dodatno vprašanje in hvala za vaše dobre želje.

Prvič, povsem se strinjamo z oceno, da gre pri črnomorskem bazenu za zelo pomembno regijo z vidika energetske politike in predvsem njene zunanje dimenzije Evropske unije in drugič, odgovor na vaše vprašanje, ali je v prihodnosti možna institucionalizacija odnosov s tem območjem, je odgovor da, je možna. Morda na podoben način, kot je bilo to narejeno z državami zahodnega Balkana, s pogodbo o energetski skupnosti, morda na kakšen drug način, vsekakor pa slovensko predsedstvo uvršča črnomorski bazen, črnomorsko območje, črnomorsko sinergijo kot eno od pomembnih prioritet v okviru evropske sosedske politike.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Mr President, may I complement the President-in-Office on the start of the Slovenian Presidency – and of course on the Slovenian Presidency tie, which is actually quite trendy. My congratulations on that. My question is more broadly on energy and that is, firstly, what is the Slovenian position on increasing nuclear inside the borders of Europe? Secondly, what is the position of the Slovenian Presidency on increasing nuclear power on the neighbourhood side?

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – Mr President, I would also like to congratulate Slovenia on this day and to ask a question about this so-called North Stream gas pipeline. As you know, this pipeline will connect Russia with Germany and some other European states; as you know, there are some problems concerning the environment, among others.

How does the Presidency evaluate this project?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dopolnilna vprašanja. Glede rabe jedrske energije predsedstvo trdno zastopa stališče, da je odločitev o uvedbi, nadaljnji rabi in morda povečevanju rabe jedrske energije v celoti prepuščena državam članicam in to linijo bo predsedstvo dosledno zavzemalo.

Drugi del vašega vprašanja, gospod Stubb, je bil glede Slovenije. Slovenija, kot je znano, je ena od držav, ki uporabljajo jedrsko energijo, in obstaja možnost, ni pa odločitve o tem, da se ta raba energije povečuje oziroma da se k njej Slovenija zateka tudi v prihodnosti.

Glede projekta North Stream, ne gre za projekt Unije, gre za projekt držav, ki pri tem projektu sodelujejo neposredno, tako da Unija, oziroma Svet in tudi predsedstvo, seveda nima stališča do tega konkretnega primera. Ima pa načelno stališče do projektov, ki jih želimo realizirati kot Unija, in v tej zvezi bi omenil predvsem projekt plinovoda Nabucco.

Se pravi, do tega, kar je projekt Unije, imamo vsekakor stališče in to je pozitivno stališče; stališče, da s takimi projekti Evropska unija, ki želi razvijati svojo energetsko politiko na ravni Unije, mora nadaljevati in jih bomo kot predsedstvo podpirali.

  Presidente. − Dado referirem-se ao mesmo assunto, as perguntas que se seguem serão chamadas em conjunto:

Pergunta nº 5 do Deputado Colm Burke (H-0971/2007)

Assunto: Missão de manutenção da paz da UE no Chade e na República Centro-Africana (RCA) - carência de helicópteros e de equipamento médico

Pode o Conselho informar se os Estados-Membros já providenciaram a disponibilização de meios suplementares destinados à missão de manutenção da paz da UE, nomeadamente helicópteros e equipamento médico, a fim de evitar toda e qualquer demora desnecessária na instalação das tropas irlandesas e de outros Estados-Membros da UE na região em causa? Atendendo ao facto de, segundo o General Henri Bentégeat, presidente do Comité Militar da UE, a missão em apreço continuar a carecer de certos meios no local das operações, nomeadamente helicópteros, equipamento médico e recursos logísticos, foi efectivamente proposta, na sequência da conferência de "geração de forças" que teve lugar em Bruxelas, no mês de Novembro, por parte dos Estados-Membros participantes e outros, a disponibilização de tropas e equipamentos suplementares?

Está o Conselho disposto a reforçar a vontade dos Estados-Membros de assegurar, ao nível da UE, um incremento da ajuda humanitária destinada à região em questão? Quais são as medidas que estão a ser adoptadas pelo Conselho no que respeita ao clima de instabilidade interna que reina no Chade, na sequência dos recentes confrontos armados que tiveram lugar em 26 de Novembro de 2007, nos quais, segundo consta, o exército do Chade matou centenas de combatentes rebeldes? De que maneira tenciona o Conselho fazer com que seja assegurado o restabelecimento do cessar-fogo e do acordo de paz entre os grupos rebeldes chadianos e o governo do Presidente Idriss Deby?

Pergunta nº 6 do Deputado Liam Aylward (H-1016/2007)

Assunto: Missão de manutenção da paz da União Europeia no Chade

Poderá o Conselho dar a conhecer, por um lado, o calendário exacto para o envio geral das forças da missão de manutenção da paz da União Europeia para o Chade e, por outro, a composição desse contingente de tropas?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − V Bruslju je potekalo že pet konferenc o oblikovanju sil. Tri novembra lani, ena decembra lani ter zadnja pred dnevi, 11. januarja letos.

Kot pri vsaki tovrstni operaciji, se je tudi pri tej izkazalo, da je postopek oblikovanja sil težaven, vendar vam z veseljem sporočam, da je bila peta, se pravi zadnja konferenca o oblikovanju sil, uspešna in Evropska unija ima zdaj na voljo vse potrebne zmogljivosti.

Odločitev o začetku misije bo predvidoma sprejeta na seji Sveta Evropske unije za splošne zadeva in zunanje odnose konec tega meseca, 28. januarja 2008. Začetna operativna zmogljivost bo po pričakovanjih dosežena konec januarja ali v začetku februarja letos. Ta bo vključevala posebne enote z nekaterimi pehotnimi elementi ter razporeditev tehničnih, logističnih in medicinskih sredstev, da se pripravi teren za glavno namestitev.

Splošna namestitev mirovnih sil bo predvidoma potekala maja, pred začetkom deževne dobe. V tej fazi naj bi enote EUFOR v Čadu štele približno 4.000 pripadnikov. Kar se tiče nedavnih vojaških spopadov med uporniškimi skupinami in čadskimi vladnimi silami na vzhodu Čada, Svet globoko obžaluje napade upornikov, ki so privedli do sedanjega bojevanja.

Svet je v sklepih z dne 10. decembra izrazil globoko zaskrbljenost in pozval čadsko vlado, naj v sodelovanju s Sudanom in Libijo ustvari potrebne pogoje za dosego trajne politične rešitve na osnovi mirovnega dogovora iz Sirte. Svet je tudi pozval čadsko in sudansko vlado, naj izpolnita svoje obveznosti, ki sta jih sprejeli s sporazumom iz Tripolija in naj zlasti prenehata podpirati oborožena gibanja, zaradi katerih je to območje nestabilno.

Glede na to, da uporniške skupine izvajajo svoje akcije tudi iz Darfurja, Svet opozarja sudansko vlado, da je odgovorna za preprečevanje prehoda oboroženih skupin preko čadske meje. Svet se zaveda, da se trajni rezultati lahko dosežejo samo s politično rešitvijo, in zato poudarja pomen političnega sporazuma o utrditvi demokratičnega procesa v Čadu, ki je bil podpisan 13. avgusta lani.

  Colm Burke (PPE-DE). – I would just like to wish the Slovenians well in their Presidency over the next six months and to thank them for the reply.

In relation to the decision which was taken in mid-September by the EU Council to make an EU force available, I am a bit concerned that the timescale has been allowed to lapse. I am just wondering whether there is a lesson that we should learn from this: that, before we give a commitment, we have the operation ready to move, because of certain things that have occurred since.

The second part of my question was in relation to humanitarian aid. We gave humanitarian aid to Chad in 2007. Are we going to increase that level of aid for 2008 now that we have a direct involvement in it over the next 12 months?

  Liam Aylward (UEN). – Mr President, I would like to wish the Slovenian Presidency every success for its term over the next six months, and also to wish a safe and successful peace-keeping mission to the EU forces that are going to Chad. I am very proud to say that this mission is being headed by a fellow Irishman, Lieutenant-General Patrick Nash, and I wish him well also.

Does the Council agree that the EU peacekeeping missions must continue to cooperate fully with the United Nations and that the deployment of EU peacekeeping forces should take place only when a United Nations resolution supports such a mission?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej vprašanje gospoda Burka. Prav gotovo je še ena lekcija v dolgi seriji lekcij, morda, ki učijo pred vsem eno - da je lažje sprejeti odločitev na načelni ravni, kot pa potem tudi zagotoviti izvedbo. No, vendarle smo v tem postopku bili uspešni. Trajalo je nekaj časa, vendar mislim, da je bil pravočasno dosežen ne le dogovor, temveč tudi dogovor glede same izvedbe.

Glede drugega vprašanja bi pa rad rekel, da gre za načelno vprašanje, ki seveda se rešuje v skladu z mednarodnim pravom in ustanovno listino Združenih narodov. Seveda je primerno, kadar gre za operacije za ohranjanje miru, mirovne operacije, da gre za sodelovanje pod okriljem Združenih narodov, to pa ne pomeni, da Evropska unija ni zmožna sprejemati odločitev o svojih misijah drugačne vrste tudi samostojno.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – Panie Przewodniczący! To będzie raczej pewna opinia. Polska zapewnia 10% wojsk w Czadzie, czyli około 400 żołnierzy, dlatego chciałbym zaapelować do przedstawicielstwa Słowenii, aby dołożyła wszelkich starań, aby ta misja zakończyła się powodzeniem. To musi być dobrze przygotowana misja, wyposażona bardzo dobrze i wiadomo, że inicjatorem tej misji była Francja. Dlatego proszę Słowenię, jako przewodniczącego, żeby była bardzo wymagająca wobec Francji, która jest liderem w tej misji. To musi być logistycznie, jeszcze raz podkreślam, Europa nie może się skompromitować.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Samo, da bi izrazil zahvalo Poljski in seveda drugim državam, ki prispevajo sile za to pomembno operacijo.

  Presidente. − Pergunta nº 7 do Deputado Gay Mitchell (H-0973/2007)

Assunto: Protecção dos cidadãos da UE em países muçulmanos

Em Novembro do ano transacto, uma professora britânica foi acusada de insulto ao Islão no Sudão por ter permitido que a sua turma, constituída por crianças de sete anos, atribuísse a um urso de peluche o nome Mohammed. Em caso de condenação, pode-lhe ser aplicada uma pena de 40 chicotadas, uma importante multa ou pena de prisão.

Como pode a UE proceder para melhor proteger cidadãos da UE inocentes que, em países muçulmanos, se encontrem em situações terríveis como a supramencionada?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Primer, na katerega se nanaša vprašanje gospoda Mitchella, je primer, ko gre za položaj britanske državljanke, ki se je nahajala v tretji državi in je bila pod jurisdikcijo nacionalnega prava te tretje države. Zagotovljena je bila, omenjeni državljanki, konzularna zaščita s strani države njenega državljanstva. Kot je znano, je bila britanska državljanka med tem izpuščena in se je že vrnila v Združeno kraljestvo.

Iz tega sledi, da se tovrstni primeri torej pretežno rešujejo v dvostranskih odnosih med zadevno državo članico in tretjo državo. Seveda pa lahko pride do primerov, ko se zdijo ustrezni dodatni politični ukrepi in ko se prosi predstavnike EU, da se vključijo v reševanje takšnega bilateralnega vprašanja in takšen angažma. Seveda lahko v posameznih primerih vodi tudi do uradnih izjav in pobud Evropske unije.

Ponavljam pa, načeloma, tako kot je tudi bilo v tem konkretnem primeru, gre za vprašanje, ki se običajno rešuje, in v tem konkretnem primeru, se je rešilo na ravni odnosov med tretjo državo in državo državljanstva, članico Evropske unije.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – I thank the President-in-Office for the reply and wish him well in his Presidency.

The President-in-Office will no doubt be aware that every citizen of an EU Member State is also a citizen of the Union. My expectation would be that, if an EU citizen was visiting some state where he or she could have his arm or leg amputated, then the Union would see the horror in such a thing. Does the Union not also see the horror in somebody being treated in this way, potentially sentenced to 40 lashes and also perhaps a jail sentence?

Will the President-in-Office take steps to try to ensure that EU citizens visiting these regions are aware of the sort of cultural change they are entering into, and will the Presidency also try to ensure that the states we do business with expect us to expect of them better treatment for our citizens and for them not to be treated in this way?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za dodatno vprašanje gospod Mitchell. Gre za vprašanje konzularne zaščite državljanov. Ta zaščita je še vedno v domeni držav članic in zato je na državah članicah, da svoje državljane opozorijo, preden potujejo v tretje države, na nevarnosti in pasti, ki jih naj upoštevajo pri tem.

Po drugi strani imamo že zdaj po načelu solidarnosti zagotovljeno pomoč držav članic, ki imajo v določeni tretji državi diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo, da zagotavljajo konzularno zaščito državljanom drugih držav članic Evropske unije, ki tam nimajo svojega lastnega konzularnega predstavništva. Mislim, da je to že ena od pomembnih pridobitev naše unije.

Povedal pa sem že prej, da je v primeru potrebe vsekakor zelo verjetno, precej verjetno, možno, da se v reševanje primerov, kakršen je bil ta, vključi tudi unija. V tem primeru to ni bilo potrebno, k sreči, k sreči je bila zadeva rešena na ravno dveh držav in to nas seveda veseli.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Ratspräsident! Sie haben zu Recht darauf hingewiesen, dass bilaterale Kontakte helfen können, solche Problemfälle zu lösen. Der Rat hat allerdings gemeinsam mit dem Präsidenten dieses Hauses und dem Kommissionspräsidenten die Charta der Grundrechte der Europäischen Union unterschrieben. Dort reden wir von der Menschenwürde und vom Verbot menschenunwürdiger und grausamer Bestrafung. Wäre es nicht daher auch Aufgabe des Rates, im Namen der Union weltweit diesen Anspruch zu erheben?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam, še vedno je to naloga držav članic, ki imajo vzvode konzularne zaščite. Jasno pa je, da je Evropska unija okvir, v katerem si države, spet omenjam načelo solidarnosti, si države po načelu solidarnosti pomagajo tudi na tem območju.

Vsekakor pa se Svet, tako kot, prepričan sem, druge inštitucije, ne bi obotavljal, če bi bilo potrebno kaj storiti tudi na njihovi ravni. Se pravi, to ne izključuje zadeve, ne izključuje dejstva, da ta zaščita za enkrat poteka v okviru držav članic, ne izključuje dodatne akcije, dopolnilne akcije s strani posamezne inštitucije Evropske unije.

Kar izhaja iz primera, o katerem je zastavil vprašanje gospod Mitchell, je le to, da je bil ta primer rešen na ravni dveh držav, to pa ne pomeni, da se ne bi bil reševal tudi na višji, tudi na evropski ravni, če bi bilo to potrebno.

  Presidente. − Pergunta nº 8 da Deputada Avril Doyle (H-0975/2007)

Assunto: Biodiversidade e alterações climáticas

Segundo o quarto relatório de avaliação do Grupo Intergovernamental de Peritos sobre a Evolução do Clima (IPCC, na sigla inglesa), da ONU, durante este século «é provável que a resiliência de muitos ecossistemas seja ultrapassada devido a uma combinação sem precedentes de alterações climáticas e outros factores globais» (por exemplo, a propagação de doenças infecciosas). O IPCC calcula que aproximadamente 60% dos ecossistemas avaliados estão actualmente a ser utilizados de um modo insustentável e apresentam cada vez mais sinais de degradação. Por si só, isto pode ser a causa de uma perda generalizada de biodiversidade.

A nível da União Europeia, o Livro Verde da Comissão sobre a adaptação às alterações climáticas recorda que «cerca de 20%-30% das espécies animais e vegetais até agora identificadas encontrar-se-ão muito possivelmente sob um risco acrescido de extinção se as temperaturas médias globais ultrapassarem 1,5º-2,5ºC».

Que medidas concretas pensa tomar a Presidência eslovena para dar prioridade ao objectivo de Gotemburgo de suster a perda de biodiversidade até 2010 e lutar contra a perda generalizada de biodiversidade devida às alterações climáticas e a outros factores globais?

  Lenarčič Janez, predsedujoči Svetu. − Spoštovana poslanka Doylova, sem prepričan, je seznanjena z namero Evropske unije, da prispeva k ambicioznemu izidu 9. srečanja konference pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti. Ta bo potekala maja 2008, torej v času slovenskega predsedstva, in sicer v Bonnu v Nemčiji.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je visoko na seznamu prioritetnih področij našega predsedstva. Svet je že v preteklosti poudaril nujnost stalnih in poglobljenih prizadevanj na vseh ravneh, da bi do leta 2010 dosegli cilj občutne upočasnitve upada biotske raznovrstnosti ter da bi hkrati dosegli tudi cilj, ki si ga je EU zastavila na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu in ga v svojem vprašanju omenja poslanka Doyle.

Poleg tega države članice uvajajo konkretne ukrepe za izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje upada biotske raznovrstnosti do leta 2010 in naprej, ki predvideva ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami tako na ravni Evropske unije kot na globalni ravni.

Pri doseganju cilja upočasnitve upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010 bo predsedstvo poudarilo potrebo po sinergiji med politikami in dejavnostmi na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti, zlasti glede biotske raznovrstnosti v sladkovodnem in morskem okolju, kakor tudi biotske raznovrstnosti gozdov.

Ti cilji so z ostalimi cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti opredeljeni v deklaraciji z naslovom „Odštevanje do leta 2010”. Med slovenskim predsedovanjem bodo organizirana skupna srečanja delovnih skupin Sveta. Eno bo potekalo med strokovnjaki za gozdarstvo, podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, drugo pa med strokovnjaki za mednarodno pomorsko politiko, za ribištvo in za biotsko raznovrstnost.

Hkrati bo na aprilskem neformalnem srečanju okoljskih ministrov, to srečanje bo v Sloveniji, biotska raznovrstnost gozdov predstavljena kot izziv in priložnost, da se na evropski ravni pripravijo ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagoditev nanje. Slovensko predsedstvo si bo tudi prizadevalo za izboljšanje sodelovanja in izvajanja ustreznih določb iz različnih okoljskih sporazumov na nacionalnih in regionalnih ravneh.

Evropska komisija je v svoje sporočilo „Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje” dodala zavezo o vključitvi zasebnega sektorja v partnerstva za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V tem okviru je nedavno, novembra 2007, v Lizboni potekala konferenca na visoki ravni o gospodarstvu in biotski raznovrstnosti. Izid te konference, vključno z lizbonskim sporočilom v zvezi z gospodarstvom in biotsko raznovrstnostjo, bo obravnavan na omenjeni 9. konferenci držav pogodbenic, ki bo med slovenskim predsedovanjem potekala v Nemčiji, pa tudi na 5. svetovnem kongresu mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov, ki bo potekal v času francoskega predsedovanja v Barceloni.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Thank you, President-in-Office, and best wishes for a very successful Presidency.

It is the countdown to 2010 that concerns me. There is plenty of talk but no action in this area, and it is one of the great deceptions we have that we are actually going to show any change or any impact on the ground by 2010. I mean, I agree with synergies between different policies, but protection of biodiversity can help limit atmospheric greenhouse gas concentrations because forests, peat lands and other man-made ecosystems and habitats store carbon.

Do you think that monitoring change needs the best data available? We need better information on the whole effects that climate change is having on Europe’s biodiversity. If we make any progress towards 2010 we have to improve the indicators and measurements we use to know exactly how serious the situation is.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dodatni komentar, gospa Doyle. Vsekakor se strinjam, da moramo za ugotovitev v kakšnem stanju je biotska raznovrstnost imeti čim boljše indikatorje in predsedstvo bo upoštevalo vašo pripombo, da je potrebno razmisliti in bo razmislilo o potrebi po izboljšanju teh indikatorjev.

Leto 2010 je res blizu, ostalo je manj kot dve leti do tedaj. Imate prav, da na področju, kakršno je biotska raznovrstnost, si je težko predstavljati, da bi v tako kratkem času, zlasti po obdobju, ki kot kaže ni bilo najbolje izkoriščeno, da bi v tako kratkem obdobju, ki je preostalo, lahko dosegli zastavljene cilje, se pravi upočasnitev upada biotske raznovrstnosti.

Vendar s tem ne želim reči, da se to ne da. Mi bomo dali od sebe vse. Slovenija je ena izmed držav, ki ji biotska raznovrstnost pomeni ogromno, med drugim tudi zato, ker je še vedno stopnja biotske raznovrstnosti pri nas precej visoka, kar je znano, če ne zaradi drugega, tudi zaradi naših medvedov, ki jih izvažamo v kar lep del Evrope.

Skratka, lahko računate pri slovenskem predsedstvu, da bo naredilo vse napore, da bi bil dosežen cilj, ne glede na to, da je časa že zelo malo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Could I just ask the Council to comment on the fact that the Commission is now reviewing the targets for biofuels, because what we thought might be good for climate change is now having unintended consequences when it comes to global food security, and indeed biodiversity.

Is this not one of the difficulties for us human beings in tackling climate change: that we may get it wrong?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − To je eden od dokazov, da določene stvari morda niso bile predmet naše pozornosti v preteklosti. Jasno je, da povsem nenadzorovana in nebrzdana proizvodnja biogoriv ima prav gotovo lahko negativne posledice za okolje, za biološko raznolikost, za cene hrane, če želite, in tako naprej.

Mislim, da je primerno, da se tudi temu vidiku posveti posebna pozornost. Se pravi, spodbujati bi morali takšno pridelavo in porabo biogoriv, ki zmanjšuje obremenitev okolja, ne pa ga povečuje. Mislim, da bi to moralo biti kardinalno vodilo za Unijo pri politiki spodbujanja uporabe biogoriv.

  Presidente. − Pergunta nº 9 do Deputado Jim Higgins (H-0977/2007)

Assunto: Ir além do PIB

O Conselho pode indicar como tenciona trabalhar com a proposta da Comissão para ir além do PIB como indicador de coesão regional e indicar também se chegou a quaisquer medidas definitivas a incluir no futuro, para fornecer uma medida mais exacta do desempenho de uma região?

A Sra. Deputada McGuinness assume a responsabilidade pela questão que foi colocada inicialmente pelo Deputado Jim Higgins.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vnaprej se opravičujem gospodu Higginsu in gospe McGuinness za odgovor, ki ne more biti drugačen kot zelo kratek, namreč o teh zadevah lahko Svet razpravlja samo na podlagi predloga Komisije.

Takega predloga ni bilo, kakor tudi ne predloga za kakšne drugačne spremembe glede kazalnikov regionalne kohezije, tako da, dokler do takšnega predloga seveda ne pride, Svet ne bo mogel razpravljati in zavzeti stališča do morebitnih drugih kazalnikov regionalne kohezije.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Mr President, can I apologise on behalf of Mr Higgins, who is unwell this evening and cannot be here. I thank you for your short answer. I presume this will be linked with plans to redefine disadvantaged areas in Member States as well. Could I just suggest that, when you do have some information on some of the indicators, you might supply it to Mr Higgins.

  Janez Lenarčič, Predsedujoči Svetu. − Lahko poskusim, hvala. Morda, morda, ampak res samo morda, to je predvsem, ponavljam, odvisno od Komisije, bo priložnost za razmislek o kazalnikih tudi pregled kohezijske politike, ki ga načrtuje slovensko predsedstvo v tem času, ni pa nujno. To ni odvisno od Sveta, ampak od Komisije. Nas bo seveda zanimalo, s čim vse bo Komisija sodelovala pri razpravi o pregledu kohezijske politike, ki je eno od pomembnih nalog našega predsedstva.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – Herr Präsident! Auch das Europäische Parlament respektiert das Initiativrecht der Kommission, so wie es der Rat gerade zum Ausdruck gebracht hat. Wir lassen die Kommission dann aber doch immer wissen, was für uns besonders wichtig ist. Kriterien wie Arbeitslosigkeit oder verstärkte Abwanderung wären sicher Themen, die hier in das Gespräch eingebracht werden können. Nachdem Sie in der vorhergehenden Frage über die slowenischen Braunbären gesprochen haben: Als Steirer bedanke ich mich für diesen Export und hoffe, dass die offene Schengen-Grenze zu noch mehr Zuwanderung führen wird.

  Avril Doyle (PPE-DE). – In terms of more accurate measurements of a region’s performance, one must seriously question whether GDP is the right measurement of performance. Has any consideration been given, or will you be giving consideration (as you have only been in office for a week), to measuring GDP versus GNP versus GNI? The big difficulty at the moment is that we are not measuring like with like, so it is very hard to measure performance across different regions – and across different countries, it is not just across regions alone – because the bases or indicators are not standardised at the moment.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Težko govorim v imenu Komisije in nimam nobene ambicije to početi, ker temu ne bi bil kos. Zdi pa se, da zaenkrat, vsaj zaenkrat, boljšega indikatorja kot je BDP, Komisija še ni našla. Verjamem, da če bi ga, bi ga že predlagala. In ponavljam svojo prejšnjo opombo, namreč, da bo pregled kohezijske politike ena od priložnosti, da se pogleda tudi to vprašanje. Še več priložnosti pa bo prišlo kasneje, ko bo tudi govora o celoviti reformi proračuna Evropske unije, ki bo, kot je znano, potekal na podlagi celovite analize, ki jo mora opraviti prav Evropska komisija, in sicer v letih 2008 in 2009.

  Presidente. − Pergunta nº 10 da Deputada Mairead McGuinness (H-0979/2007)

Assunto: Investigação sobre as instituições de acolhimento na Bulgária

A BBC transmitiu recentemente um documentário intitulado "As crianças abandonadas da Bulgária" que descreve as condições chocantes em que se encontram as crianças que vivem numa instituição de acolhimento em Mogilino, na Bulgária. O produtor do programa declarou publicamente que esta instituição não é o pior caso na Bulgária. Tem-se a percepção de que, apesar de ser evidente que existe um problema relativamente ao acolhimento em instituição das crianças e jovens com deficiência, este problema não parece ter sido encarado de um forma eficaz.

Tendo em conta a Carta dos Direitos Fundamentais da UE e o facto de que acabou de terminar o Ano Europeu da Igualdade de Oportunidades para Todos, o Conselho pode fazer uma declaração sobre esta tão sensível questão?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet ni sprejel nikakršnega stališča o konkretnem primeru, ki ga navaja spoštovana poslanka McGuinness. Vseeno pa lahko omenim, in to z zadovoljstvom, da je 5. decembra 2007 Svet sprejel resolucijo o nadaljnjem spremljanju evropskega leta enakih možnostih za vse. To je bilo leto 2007, lansko leto, ki po tem sklepu, oziroma po tej resoluciji, ne bo ostalo samo dogajanje enega leta, temveč se bo nadaljevalo.

Omenjena resolucija države članice in Evropsko komisijo poziva, da okrepijo prizadevanja za preprečevanje diskriminacije zaradi invalidnosti in drugih vzrokov, da okrepijo boj proti tovrstni diskriminaciji, da vprašanje invalidnosti še naprej pospešeno vključujejo v vse relevantne politike ter da nadaljujejo postopek sklenitve, podpisa ter ratifikacije konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. S to resolucijo Svet države članice in Komisijo poziva tudi k sodelovanje pri skupnih izzivih in pri iskanju rešitev v okviru izvajanja omenjene konvencije, konvencije Združenih narodov.

Ob tem mi dovolite, da poudarim še, da je Svet, tako kot Evropski parlament, nedavno prejel sporočilo Komisije o položaju invalidnih oseb v Evropski uniji, ki vsebuje evropski akcijski načrt za leti 2008 in 2009. Slovensko predsedstvo meni, da bo ta dokument prinesel dragocene smernice za nadaljnja prizadevanja za uveljavljanje pravic invalidov, zlasti invalidnih otrok in Svet trenutno ta predlog Komisije še preučuje.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – President-in-Office, thank you for your diplomacy. I hope you will understand if I am not diplomatic, because I do not think you realise the extent of anger and upset, particularly in the UK and Ireland, when this documentary was shown.

I think – and I regret to say this – that if this was an animal welfare issue the Council would have a position on it. We are talking about children who have no voice. I really believe that it makes the EU look bad in the eyes of Member States and citizens of the European Union that we are slow to act when it comes to cases like this.

I think it would be wonderful and we would get a great reaction from our citizens if we were more swift to act, because this is an unforgivable story. The pictures spoke for themselves.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne morem in ne želim iti v vsebino te zadeve, o kateri imate prav gotovo upravičeno ostro mnenje. Poudaril pa bi, da je s stališča Sveta vendarle pomembno spoštovanje, oziroma upoštevanje razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, in v tem okviru se lahko kot predstavnik Sveta tudi izražam in to ni v smislu diplomacije, temveč v smislu spoštovanja mojih pristojnosti, pristojnosti Sveta in seveda gibanja v teh okvirih.

  Jim Allister (NI). – President-in-Office, can I join in expressing disappointment at the inadequacy of your reply?

When Bulgaria was being considered for accession, the treatment of people in institutions was made a live issue. But the mistake that was made was that, when in December 2006 we came to set the benchmarks – looking back upon how Bulgaria had matched its undertakings – mysteriously, this item was omitted from the benchmarks.

Why was that? And can it now be reinstated? If not, what other steps can you realistically take so that the Council and the Community quite properly can look at the flagrant breaches which are afflicting this sector?

  Elizabeth Lynne (ALDE). – The speaker is absolutely right: I thought the answer from the Council was not sufficient. Before accession, we called on all Member States who wanted to come into the European Union to abide by European Union rules. I know Bulgaria has signed up to the UN Convention on the Rights of People with Disabilities, but it has not ratified it. Can you put pressure on those countries that have not ratified that Convention to do just that? I know the Bulgarian authorities are trying to address this problem, but we need to keep up the pressure.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam in z vso odločnostjo ponavljam, ni v pristojnosti Sveta, ali pa celo v navadi Sveta, da bi sprejemal stališče glede na ali komentarje posameznih televizijskih oddaj - kar ne zmanjšuje teže problema, o katerem govorite, prav gotovo ne.

Pač pa osebno vidim rešitve v smeri, ki izhaja iz vašega vprašanja, in sicer v ratifikaciji konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. In ravno iz tega razloga sem v svojem uvodnem odgovoru omenil resolucijo, ki jo je Svet sprejel decembra 2007, in ki poziva države članice k ratifikaciji omenjene konvencije.

  Presidente. − Pergunta nº 11 do Deputado Bernd Posselt (H-0982/2007)

Assunto: Data das negociações com a Macedónia

Considera o Conselho ser possível indicar, ainda este ano, isto é, durante a Presidência eslovena ou francesa, uma data para o início das negociações com a Macedónia na perspectiva da adesão?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Še vedno ne vem, včasih se običajno sam vključi, včasih pa ne, zato se opravičujem za te vrzeli, časovne.

Svet seveda ne izključuje in tudi ne more izključiti možnosti, ki jo navaja spoštovani poslanec Posselt v svojem vprašanju.

Kot je znano, je Evropski svet decembra 2005 sklenil, da Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podeli status kandidatke. V skladu s sklepi Sveta z dne 12. decembra 2005, se pravi nekaj dni pred zasedanjem Evropskega sveta, pa mora ta država učinkovito izvajati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Na tej podlagi je Komisija tudi pripravljala poročila o napredku in omenjena poročila za leto 2006 in za leto 2007 ne vsebujejo priporočila za začetek pristopnih pogajanj - z argumentom, da ustrezna merila še niso bila izpolnjena.

Predsedstvo pričakuje, da bo v letu 2008 vodstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, in sicer iz celotnega političnega spektra, s skupnimi močmi okrepilo prizadevanja doseči rezultate na vseh raznovrstnih področjih, kjer je potreben napredek in, glede na dogajanje v državi, zlasti glede na napredek v zadnjem mesecu dni, ocenjujem, da je možno narediti v letošnjem letu korak naprej pri določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj.

Slovensko predsedstvo si tega zelo želi, si takega napredka zelo želi, je pa seveda odvisno od države same in njene uspešnosti pri doseganju meril in napredku na področju reform.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Vielen Dank für die sehr gute Antwort. Erlauben Sie mir ausnahmsweise eine persönliche Vorbemerkung: Ich war 1991, als Slowenien unabhängig wurde, bei der Unabhängigkeitsfeier in Ljubljana – ich glaube, als einziger EU-Bürger. Ich war auch während des Gott sei Dank kurzen Krieges in Ljubljana und später Berichterstatter dieses Hauses für das Assoziierungsabkommen.

Ich möchte einfach sagen, dass heute für mich ein historischer Tag ist. Ich bin sehr glücklich. Entschuldigen Sie die persönliche Vorbemerkung.

Jetzt dafür eine umso kürzere Frage: Glauben Sie, dass die Namensfrage zwischen Mazedonien und Griechenland eine bilaterale Frage ist, und kann sich eine bilaterale Frage auf die Beitrittsverhandlungen auswirken?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospodu Posseltu za njegovo podporo vse od dni našega osamosvajanja. Dejansko je Slovenija prehodila dolgo pot, kot je govoril tudi predsednik Evropskega sveta danes dopoldne.

Glede vašega vprašanja - v osnovi gre za bilateralno vprašanje imena. Vendar vsi vemo, da je za reševanje tega, v osnovi bilateralnega vprašanja, vzpostavljen mehanizem, mehanizem pod okriljem Združenih narodov, s posebnim predstavnikom, gospodom Nimecom, ki si prizadeva posredovati med obema stranema za to, da pride do rešitve.

Slovenija, slovensko predsedstvo podpira ta prizadevanja in pričakuje od obeh strani, da konstruktivno sodelujeta v tem procesu, dokler ne bo ustrezne rešitve. V vmesnem času pa to vprašanje, po našem mnenju, ne bi smelo vplivati, predvsem ne bi smelo ovirati integracije Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodne organizacije.

  Avril Doyle (PPE-DE). – I have a question for the Slovenian Presidency. I know it supports the view that we need long-term peace and stability in south-east Europe and the Balkans as a priority, and indeed economic development goes hand-in-hand with it, but in terms of Macedonia reaching the line to open negotiations on accession – the issue of the name apart (important though it is) – how does the Slovenian Presidency consider Macedonia would rate in comparison with other countries in that immediate area in reaching the accession line? We want them all in, but some will be more prepared than others. How do you rate Macedonia’s chances for priority accession?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa spoštovana poslanka Doyle za to dodatno vprašanje. Mi razvrščamo, slovensko predsedstvo, države v regije zahodnega Balkana glede na stadij, ki so ga dosegle. In v tem primeru - če se izvzame Hrvaška, ki itak sodi v drugo kategorijo, v kategorijo širitve, ker se že pogaja za članstvo -, je v regiji zahodnega Balkana najdlje prišla Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija s tem, ker je edina država, ki ji je podeljen status države kandidatke.

Ponavljam, mi bi si želeli in slovensko predsedstvo je to uvrstilo med najvišje prioritete predsedovanja, želeli bi si napredek vsake izmed držav, tudi omenjene, v času našega predsedovanja na njihovi poti proti članstvu v Evropski uniji, ki ne bo prišlo kmalu, v letu ali dveh, temveč bo potrebno dalj časa in več naporov.

Vendar, pomembno je, da se vzdržuje evropska perspektiva teh držav in da se vzdržuje tudi tempo njihovega napredovanja proti temu cilju, in mi bi bili, ponavljam, kot predsedstvo zelo veseli, če bi do takšnega napredka prišlo tudi v času našega predsedovanja. Ponavljam pa tudi, da je to odvisno tudi od držav regije oziroma predvsem od držav regije.

  Νικόλαος Βακάλης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θα ήθελα να συγχαρώ τον εκπρόσωπο της Σλοβενικής Προεδρίας για την πολύ προσεγμένη απάντηση που έδωσε και θα ήθελα να πω ως Έλληνας ευρωβουλευτής ότι έχουμε ιδιαίτερο ενδιαφέρον, όλα τα Δυτικά Βαλκάνια να γίνουν το συντομότερο δυνατόν μέλη της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Όμως πρέπει να λυθεί το πρόβλημα. Επιθυμώ, επιπλέον, να πω ότι η Ελλάδα έδειξε την καλή της διάθεση και τη δείχνει καθημερινά με το να συζητά ένα συμβιβαστικό όνομα. Με αυτήν την έννοια λοιπόν, θα έλεγα ότι πρέπει να ληφθεί υπόψη η θέση ενός κράτους μέλους το οποίο δείχνει πολύ καλή διάθεση προς αυτήν την κατεύθυνση.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta komentar. Že predsednik Evropskega sveta je danes dopoldne omenil pomemben dosežek grškega predsedstva v letu 2003, ko je bila sprejeta solunska agenda za države zahodnega Balkana. Ta solunska agenda ostaja temelj tudi za naša prizadevanja, za prizadevanja slovenskega predsedstva pri naporih za integracijo držav zahodnega Balkana. Mi zato še posebej računamo tudi na podporo Grčije glede vseh držav zahodnega Balkana v tem prizadevanju.

  Presidente. − A pergunta nº 12 é retirada.

Pergunta nº 13 do Deputado Nikolaos Vakalis (H-0990/2007)

Assunto: Redução da taxa de IVA para as técnicas e produtos energéticos amigos do ambiente

Não concorda o Conselho que é necessário adaptar a legislação comunitária relativa ao imposto sobre o valor acrescentado (IVA) de modo a também permitir a utilização da taxa reduzida de IVA às tecnologias e aplicações das energias renováveis e da melhoria da eficiência energética, para além do que se prevê actualmente para consumo de gás e de electricidade? Há um calendário para a tomada das medidas nesse sentido? Que acções poderemos esperar por parte do Conselho neste domínio e quando?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot je znano, je Svet na svoji seji 4. decembra 2007 sprejel odločitev, da bo organiziral razpravo o gospodarskem učinku uporabe znižanih stopenj in o tem, ali so znižane stopnje davka na dodano vrednost primeren instrument za doseganje ciljev sektorske politike. Sprejet je bil dogovor, da bo to vprašanje ponovno obravnavano v letu 2008, ne nujno v prvi polovici, ampak v letu 2008.

Ta čas slovensko predsedstvo intenzivno išče pristop, ki bi bil najbolj učinkovit za nadaljevanje razprave o stopnjah davka na dodano vrednost, ki niso splošne. Ta razprava, kot je znano, se je na podlagi sporočila Komisije začela med portugalskim predsedovanjem. V tem obdobju razmisleka, ki bo, upam, čim krajše, pa še zato ne moremo dati natančnejšega odgovora na vprašanje spoštovanega poslanca Vakalisa. Poudaril bi le, da gre za pomembno vprašanje, ki se ga predsedstvo loteva z dolžno pozornostjo.

  Νικόλαος Βακάλης (PPE-DE). – Κύριε Πρόεδρε, θεωρώ ότι η απάντηση είναι ικανοποιητική, απλώς με την ευκαιρία αυτή, επιθυμώ και εγώ να συγχαρώ τη Σλοβενική Προεδρία για το πετυχημένο ξεκίνημα και να της ευχηθώ καλή συνέχεια.

  Presidente. − As perguntas que, por falta de tempo, não obtiveram resposta obtê-la-ão ulteriormente por escrito (ver Anexo).

O período de perguntas está encerrado.

(A sessão é suspensa às 19H30 e reiniciada às 21H00.)

PRESIDENZA DELL'ON. LUIGI COCILOVO
Vicepresidente

12. Verifikazzjoni tas-setgħat: ara l-Minuti

13. Kompożizzjoni tal-kumitati u tad-delegazzjonijet: ara l-Minuti

14. Strateġija Ewropea dwar ir-Roma (dibattitu)

  Presidente. − L'ordine del giorno reca la discussione su:

– l'interrogazione orale alla Commissione di Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda, Katalin Lévai, Adrian Severin, Jan Andersson, a nome del gruppo PSE, su una strategia europea per i Rom (O-0081/2007/Riv. 1 - B6-0389/2007),

– l'interrogazione orale alla Commissione di Viktória Mohácsi, a nome del gruppo ALDE, su una strategia europea per i Rom (O-0002/2008 - B6-0003/2008)

– l'interrogazione orale alla Commissione di Lívia Járóka, a nome del gruppo PPE-DE, su un piano d'azione comunitario europeo per le comunità Rom (O-0003/2008 - B6-0004/2008)

– l'interrogazione orale alla Commissione di Roberta Angelilli, a nome del gruppo UEN, su una strategia europea sulla comunità Rom (O-0004/2008 - B6-0005/2008)

  Lívia Járóka, szerző. − Köszönöm, elnök úr. Tisztelt képviselőtársaim, tisztelt elnökség! Több dokumentum, köztük az Európai Parlament 2005-ös roma-határozata, az Európai Bizottság 2004-es kutatása, az Európai Parlament Nőjogi Bizottságának roma nőkről szóló jelentése, valamint az EBESZ 2003-as akcióterve is egyaránt világosan fogalmaznak az európai romák tarthatatlan helyzetének megoldása tekintetében.

Mégis sem a tagállamok, sem pedig az európai intézmények nem léptek igazán előre a romák befogadásának elősegítésében, holott az európai munkaerőpiacnak és az európai társadalmaknak egyaránt érdeke Európa legnépesebb és leggyorsabban növekvő kisebbségének sikeres integrációja.

A Vladimir Spidla biztos úr által létrehozott magas szintű tanácsadói csoport tavaly decemberben bemutatott jelentésének ajánlása egy közösségi akcióterv létrehozására fontos lépés. Ennek az akciótervnek létre kell jönnie, ám a hatékony és azonnali intézkedések megtételéhez a Bizottság jóval erőteljesebb és hitelesebb elkötelezettsége szükséges. Ugyanez vonatkozik az Európai Parlamentre és a civilekre is a romákat érintő többi területen is.

A leghátrányosabb helyzetű csoportok közvetlen uniós forrásokból történő segítését az Európai Bizottságnak kell kezdeményeznie, finanszíroznia, ellenőriznie és keresztülvinnie a tagállamokkal. Az Európai Unió pénzügyi eszközeinek lehívása esetén lényegi és számon kérhető szempontként kell szerepeltetni az adott beruházás esélyegyenlőségi hatásait, azaz az uniós forrásokból finanszírozott fejlesztések esetén legyen kötelező a pályázónak esélyegyenlőségi helyzetelemzést és intézkedési tervet megvalósítania, illetve végrehajtania.

Amennyiben az intézkedési terv a különböző fejlesztési szektorok és az egyes régiók pályázatainak kötelező elemévé válna, az nagyban hozzájárulna a hátrányos helyzetű és leszakadó társadalmi csoportok esélyegyenlőségének biztosításához és előremozdításához.

Elengedhetetlen továbbá egy összeurópai krízistérkép létrehozása, amelynek alapján fel lehet mérni azokat a területeket az Európai Unióban, ahol a mélyszegénység és a társadalmi kirekesztés leginkább sújtja a roma és nem roma közösségeket, és amelyek mentén az Európai Bizottság a tagállamokat támogatva megkezdheti a deszegregációs munkát, melyet a kormányok különböző politikai elkötelezettségei folytán évtizedek óta halogatnak.

Fontos, hogy az oktatási, foglalkoztatási, esélyegyenlőségi, regionális és fejlesztési politikai portfóliók révén a kisebbségek integrációjáért és befogadásáért közvetve vagy közvetlenül felelős biztosok összehangolják tevékenységüket, és szakmai csoportként kialakulva, együttműködve a Parlamenttel és a civilekkel kidolgozzák a 2008-as akciótervet roma ügyekben, és ennek végrehajtása minél előbb kell, hogy megkezdődjék.

Amellett, hogy 2005-ben elfogadtunk már egy rezolúciót, aminek tulajdonképpen nagyon csekély hatását láthatjuk most, inkább fontosnak tartom, hogy meginduljon egy párbeszéd a pártok között is akár minél előbb a Bizottság és a civilek bevonásával.

És azt gondolom, hogy a 2008-as évben mindenképpen látnunk kellene az összes párt szervezésében romákkal kapcsolatos megmozdulásokat és elbeszélgetéseket. Fontosnak tartom és vállalom a Néppárt nevében, hogy ezt kezdeményezni fogom 2008 során. Köszönöm.

  Roberta Angelilli, Autore. − Signor Presidente, onorevoli colleghi, questa mattina è stata approvata la relazione sulla strategia europea per i diritti dei minori. Tra le priorità c'è anche la lotta alla povertà e alla discriminazione. A tale proposito abbiamo voluto dedicare un paragrafo specifico proprio ai bambini Rom che spesso vivono in condizioni di esclusione sanitaria, sociale e scolastica.

Come è noto, una percentuale altissima di minori Rom non va a scuola o la frequenta occasionalmente. Molti bambini Rom sono costretti addirittura a frequentare scuole differenziate, se non istituti per disabili. I dati a disposizione ci dicono che in alcuni Stati membri la dispersione scolastica dei minori Rom supera il 60%. È evidente che un bambino che non va a scuola, che è analfabeta o comunque con un insufficiente grado di istruzione o di formazione professionale, è un bambino che non ha futuro, magari è costretto a chiedere l'elemosina o al lavoro nero, comunque il suo destino è segnato, nel migliore dei casi sarà condannato alla povertà e all'esclusione sociale, nel peggiore dei casi sarà vittima della criminalità organizzata.

Vale la pena ricordare, tra l'altro, che la popolazione Rom è una popolazione molto giovane, infatti circa il 45% degli individui ha meno di 16 anni; proprio per questo sarebbe davvero utile ed importante che la Commissione preveda delle azioni specifiche e soprattutto concrete per i minori Rom, con particolare riguardo alla lotta alla dispersione scolastica e alla promozione di una scolarizzazione adeguata e di qualità. Senza diritto allo studio non c'è garanzia di parità di trattamento e soprattutto non c'è diritto al futuro.

  Jan Marinus Wiersma, Auteur. − Voorzitter, ook wij hebben vragen gesteld aan de Commissie en ik verwacht ook dat de commissaris daarop zal antwoorden. Het gaat vanavond vooral over de inzet van de Europese Unie, van de Europese Commissie, als het gaat om het aanpakken van de problemen van de Roma, waarvan een grote groep zich sinds een aantal jaren en ook weer sinds vorig jaar, kan rekenen tot de groep van EU-burgers. Het zijn burgers die in omstandigheden leven die in de meeste gevallen onacceptabel zijn. Wij zijn blij dat de Europese Commissie hier vandaag op zal reageren.

We zijn ook blij dat de Europese Raad tijdens de Top in Brussel aandacht heeft geschonken aan de situatie van de Roma, de Commissie heeft gevraagd om met meer concrete voorstellen te komen voor wat de Europese Unie zelf kan doen in aanvulling op het beleid van de lidstaten die grote Roma-bevolkingsgroepen hebben, wat wij kunnen doen aan coördinatie, het uitwisselen van best practices, en hoe we beter de beschikbare middelen van de Europese Unie in die landen via de fondsen kunnen inzetten om wat aan de situatie van de Roma te doen.

Ik zeg dat met name, omdat we bij de toetreding van een aantal landen - vorig jaar, maar ook in 2004 - gezegd hebben: "Oké, kom maar binnen, een van de dingen die we samen moeten doen is het aanpakken van de problemen van de Roma". Ik was zelf rapporteur voor Slowakije en ik herinner me dat de Slowaakse regering allerlei toezeggingen heeft gedaan, maar ik zet tot enige vraagtekens bij de effectiviteit van de uitvoering van die toezeggingen. Dat is en blijft een belangrijk punt.

Wij zeggen ook dat je de Roma niet kunt zien als een klassieke nationale minderheid, zoals de Hongaren in Slowakije of de Russen in de Baltische staten; het is een typische Europese minderheid waarvoor je ook een speciaal Europees beleid zou kunnen ontwikkelen, samen met de betrokken lidstaten, met een eigen verantwoordelijkheid voor de Europese Unie, zoals dat ook erkend is door de uitspraken van de Europese Raad van Brussel.

Wij vragen met name de Commissie om te zorgen voor meer coördinatie in de Commissie zelf. Hoe kunnen we beter samenwerken? Hoe kunnen we ook binnen het College iemand centraal verantwoordelijk maken voor het Roma-beleid? Misschien moeten we ook bekijken of de Roma erkend kunnen worden als een soort Europese minderheid om enigszins om het subsidiariteitsbeginsel heen te kunnen, dat op dit moment voor het minderhedenbeleid van de lidstaten geldt.

Tenslotte denk ik dat de intenties van iedereen goed zijn, maar dat betere coördinatie is vereist en ook meer actie nodig is.

  Viktória Mohácsi, szerző. − Köszönöm szépen. Tisztelt elnök úr, tisztelt képviselőtársaim! Emlékeztetni szeretném önöket, hogy a romák integrációjának hiányára már ez a Parlament 1983-ban felhívta a figyelmet. 1994-ben szintén állásfoglalásban kérték a Bizottságot, a Tanácsot, valamint a tagállamok kormányait, hogy tegyenek meg mindent a romák társadalmi, gazdasági és politikai integrációja érdekében.

Mint emlékeznek, a 2005 áprilisában elfogadott parlamenti állásfoglalásban már mi kértük a Bizottságot, hogy fogadjon el cselekvési tervet, amely világos ajánlásokat tartalmaz a tagállamok és a tagjelölt országok számára a romák gazdasági, társadalmi és politikai integrációjával kapcsolatban.

Majd 2007 novemberében javaslatomra már európai szintű roma stratégiaként került bele ismét a szabad mozgásról szóló parlamenti állásfoglalás szövegébe a romák társadalmi integrációjának ügye. Ekkor ismét kértük a Bizottságot, hogy haladéktalanul dolgozzon ki európai stratégiát a romák társadalmi beilleszkedésére, felhasználva az integrációs alapot és a strukturális alapokat.

Mindezek közben biztosan tudjuk, hogy az Unió legalább tíz tagállamában továbbra is szegregált osztályokban, szegregált intézményben kénytelenek tanulni a roma gyerekek, és bevett gyakorlat gyanánt pedig indokolatlanul fogyatékossá minősítenek determinált életpályára állítva, örökre megbélyegezve bennünket, romákat.

Sajnos minden tagállamban pontosan tudható, hogy a romák melyik nyomortelepen, hol élnek szörnyű állapotok között. Sajnálattal közlöm, hogy azt is pontosan tudjuk, hogy minden tagállamban a romák átlagos élettartama 15 évvel alacsonyabb az uniós állampolgárok várható élettartamánál. Mondjuk el ismét, hogy a tagállamokban a romák felülreprezentáltak a munkanélküliek körében minden egyes tagállamban.

Mindezek közben sajnos már nem múlik el úgy hónap, hogy valamelyik tagállamban ne lenne rasszista indíttatású támadás a romákkal szemben. Híradásokból tudjuk – vagy nem különösebben értesülhettünk róla – hogy 2008. január 4-én éjszaka a Róma Marconi negyedében található nyomortelepet rágyújtották az ott tartózkodó közel 250 romára, majd 3 nappal később szintén Olaszországban, Apriliában dobtak Molotov-koktélokat a helyi cigánytelepre közel több száz embert kitéve közvetlen életveszélynek. Mindkét esetben rasszista indítékok voltak a támadások hátterében.

Nem fér kétség hozzá, jogos a számonkérés, kell az állásfoglalási indítvány, kell az európai szintű stratégia, és kell, hogy minden tagállam készítsen akciótervet a romák integrálására. Senki sem kivétel, senki sem tehet úgy, mintha nem élnének romák a saját hazájában – akár elismerik őket, akár nem – és az előbb elmondottak nem lennének igazak az Unió tagországaira, mindegyikre kivétel nélkül. Köszönöm.

  Benita Ferrero-Waldner, Mitglied der Kommission. − Herr Präsident, verehrte Damen und Herren Abgeordnete! Ich möchte zuerst Frau Járóka, Frau Angelilli, Herrn Wiersma und auch Frau Mohácsi für diese Fragen danken, die ich im Namen meines Kollegen Vladimír Špidla behandle, weil er im Augenblick in China ist, und die uns die Gelegenheit geben, über dieses äußerst wichtige Thema eine Aussprache zu führen.

Das vergangene Jahr hat wirklich gezeigt, dass sowohl die Organe der Europäischen Union als auch die Mitgliedstaaten selbst ihre Bemühungen intensivieren, um die Lage der Roma in der Europäischen Union dauerhaft zu verbessern. Wir haben gehört, dass es notwendig ist, und ich stimme dem zu. Es wurden in diesem Zusammenhang bereits einige wichtige Schritte gesetzt. Diese reichen von der Entschließung des Europäischen Parlaments im Jahr 2005 zur Einführung des Europäischen Jahres der Chancengleichheit für alle bis hin zu den Arbeiten der Hochrangigen Expertengruppe für Integration ethnischer Minderheiten und des Europäischen Wirtschafts- und Sozialausschusses sowie den erst kürzlich angenommenen Schlussfolgerungen des Europäischen Rates vom Dezember, die gerade zitiert wurden.

Ich darf sagen, dass die schwierige Frage der Diskriminierung, wie sie Roma-Angehörige erfahren, und ihre Ausgrenzung aus der Gesellschaft und aus dem Arbeitsmarkt wirklich nicht hingenommen werden können. Wir sind daher fest entschlossen, alle uns zur Verfügung stehenden Instrumente wie Gesetzgebung, Strukturfonds oder Informations- und Sensibilisierungskampagnen zu nutzen, um diese Situation zu verbessern. Es liegt klar auf der Hand, dass die beschäftigungs- und sozialpolitischen Programme und Maßnahmen nicht ausreichend zur Förderung der sozialen Integration der Roma genutzt werden. Wir müssen also alle unsere Anstrengungen vor allem darauf konzentrieren, den Zugang zu solchen Maßnahmen durch ein gezieltes Konzept zu verbessern. Selbstverständlich muss sich ein derartiges Konzept auf ein entschiedenes und langfristiges Engagement der Mitgliedstaaten und einen wirksamen Einsatz der Gemeinschaftsinstrumente und -politiken stützen.

Gestatten Sie mir daher, kurz auf Ihre Fragen konkret einzugehen und unsere Vorschläge für das Jahr 2008 darzulegen: Die Kommission wird in diesem Sommer eine Mitteilung über die überarbeitete Strategie zur Bekämpfung von Diskriminierung annehmen, eine Folgemaßnahme sozusagen zum Europäischen Jahr der Chancengleichheit für alle. Diese Mitteilung wird gemäß den Schlussfolgerungen des Europäischen Rates vom Dezember 2007 zum Großteil auf die Roma-Problematik und auf die Empfehlungen der Hochrangigen Expertengruppe für die Integration ethnischer Minderheiten eingehen. Ergänzt wird diese Mitteilung durch ein Arbeitspapier der Kommissionsdienststellen, in dem die Fortschritte und die Wirksamkeit dieser Maßnahmen, die sowohl auf politischer als auch auf legislativer Ebene, aber auch bei der Programmplanung für die Strukturfonds zugunsten der Roma erzielt wurden, analysiert werden.

Gleichzeitig schlagen wir vor, ein hochrangiges Roma-Forum zu organisieren. Dieses Forum soll Vertreter der nationalen Regierungen und Parlamente, des Europäischen Parlaments, des Europäischen Wirtschafts- und Sozialausschusses und des Ausschusses der Regionen sowie führende Persönlichkeiten der Roma-Zivilgesellschaft und andere wichtige Akteure zusammenbringen. Wir sind davon überzeugt, dass durch eine hochrangige offene Diskussion die Rechte der Roma gestärkt werden können und eine wesentlich gezieltere Mittelverwendung zu ihren Gunsten erreicht werden kann.

Die Mitarbeiter meines Kollegen Vladimír Špidla werden die genannten Initiativen vorbereiten und sich dann auf die Roma-Problematik in den Bereichen Nichtdiskriminierung, Europäischer Sozialfonds, Beschäftigung und soziale Integration konzentrieren. Da die Lage der Roma mehrere Tätigkeitsbereiche der Kommission betrifft – wie Regionalpolitik, Bildung, öffentliche Gesundheit, Justiz –, wird sich die seit bereits 2004 bestehende dienststellenübergreifende Fachgruppe für Roma-Fragen um den Informationsaustausch kümmern. Schließlich hat die Kommission vor wenigen Wochen ein Partnerschaftsrahmenabkommen mit dem Europäischen Informationsbüro für Roma, dem ERIO, abgeschlossen. Mit dieser Partnerschaft soll ein ständiger und direkter Kontakt zwischen den europäischen Organen und der Roma-Zivilgesellschaft hergestellt werden.

Im Übrigen sei daran erinnert, dass im Rahmen des Europäischen Jahres für den interkulturellen Dialog, das gerade erst begonnen hat, mehrere Aktionen durchgeführt werden, sowohl auf nationaler als auch auf europäischer Ebene. Diese zielen darauf ab, die Bedeutung des Dialogs zwischen den Kulturen und vor allem die Vorteile, die eine kulturelle Vielfalt auch in unserer Gesellschaft mit sich bringt, hervorzuheben und damit die Bevölkerung weiter zu sensibilisieren.

Die Kommission wird im Frühjahr 2008 ein Grünbuch über Bildungsfragen im Zusammenhang mit Schülern herausgeben, die einen Migrationshintergrund haben oder einer benachteiligten Minderheit angehören. Darin werden auch zentrale, die Roma betreffende Aspekte behandelt, wie etwa die schulische Segregation. Dieses Grünbuch soll die umfassende Debatte über dieses Thema eröffnen und möglicherweise zu einem Aktionsplan auf europäischer Ebene führen.

Ich möchte noch hinzufügen – um eine Frage von Frau Mohácsi direkt zu beantworten –, dass die Kommission beabsichtigt, 2008 den Vorschlag für eine Richtlinie zur Anwendung des Gleichbehandlungsgrundsatzes außerhalb der Beschäftigung vorzulegen, also eine horizontale Richtlinie, wie wir sie in unserem Arbeitsprogramm angekündigt haben.

Das sind derzeit die wesentlichen Dinge, die wir vorbereiten, und ich sehe jetzt der Debatte mit Interesse entgegen und habe dann vielleicht am Schluss noch einige Bemerkungen hinzuzufügen.

  Roberta Alma Anastase, în numele grupului PPE-DE. – Consider că organizarea acestei dezbateri în plen este extrem de importantă în contextul în care este necesar să se efectueze un bilanţ al acţiunilor europene privind populaţia romă şi să se analizeze modalităţile de sporire a eficacităţii acestora.

Mai multe evenimente recente n-au demonstrat că mai există deficienţe importante la nivelul politicii europene în acest domeniu şi că este nevoie de o actualizare şi reajustare a acesteia la provocările din prezent.

Toleranţa reciprocă şi integrarea multietnică reprezintă principii fundamentale ale Uniunii Europene, iar romii constituie o comunitate importantă la nivel european, cu impact considerabil asupra vieţii socio-politice şi economice în numeroase state membre ale Uniunii Europene. În consecinţă, este imperativ să se dezvolte o viziune coerentă la nivel european cu privire la populaţia romă, focalizată pe integrarea acesteia şi asigurarea unei baze comune de drepturi şi responsabilităţi.

Deşi am adresat în noiembrie o întrebare Comisiei Europene pe acest subiect şi mi s-a răspuns că vor fi lansate noi propuneri vizând integrarea romilor, rog Comisia să revină cu precizări asupra acestor intenţii. În primul rând, m-ar interesa cum intenţionează Comisia să abordeze această tematică din punct de vedere instituţional, astfel încât să asigure o coordonare eficientă şi o monitorizare a acţiunii europene de protejare şi integrare a romilor.

Nu mai puţin important este rolul educaţiei, punctat aici de ceilalţi colegi ai mei, mai ales, aş spune eu, al educaţiei pentru toleranţă. O educaţie de care să beneficieze toţi cetăţenii Uniunii Europene, educaţie pentru toleranţă ca factor stimulator al integrării, interacţiunii şi relaţionării sociale pe teritoriul Uniunii Europene. Dezvoltarea acestora ar facilita, pe de o parte, integrarea socială a romilor, iar, pe de altă parte, ar limita posibilităţile de stigmatizare şi discriminare a acestora. Rog deci Comisia să ne informeze asupra existenţei unor astfel de programe şi aplicării acestora, dar, mai ales, să ia în considerare acest aspect în elaborarea politicii europene privind populaţia romă pe viitor.

Vă mulţumesc şi sper că această dezbatere va avea ca rezultat decizii ferme şi concrete de ameliorare a acţiunilor la nivel european privind populaţia romă.

  Hannes Swoboda, im Namen der PSE-Fraktion. – Herr Präsident, Frau Kommissarin! Herzlichen Dank für Ihre Antwort, die uns zumindest doch in einigen Punkten entgegenkommt. Sie müssen verstehen, wir sind ungeduldig, was diese Fragen betrifft, weil auch die letzten Zwischenfälle wieder gezeigt haben, wie dringend das Problem ist.

Erstens, was das Roma-Forum betrifft: Zustimmung von unserer Seite. Ich glaube, es ist eine gute Idee, vor allem mit der Involvierung der Roma selbst. Wichtig wäre es aber, rasch zu handeln, denn ich fürchte, jetzt kommt der Vorschlag, der wird diskutiert, und es gibt ein Hin und Her. Ich glaube, das Roma-Forum sollte möglichst rasch, und zwar noch im heurigen Jahr, gegründet werden. Das Parlament wird sicherlich mithelfen.

Zweitens: Wichtig wäre natürlich auch, die lokalen Behörden mit einzuschalten. Denn die Regierungen haben oft guten Willen und machen Versprechungen, doch dann landet das Problem beim Bürgermeister oder irgendwo in der Region und wird nicht wirklich behandelt.

Drittens: Herzlichen Dank für Ihre Zusage, was die Vorschläge für die Gleichbehandlung außerhalb des Arbeitsplatzes betrifft. Das ist generell ein wichtiges Thema, das gerade meine Fraktion sehr unterstützt.

Dennoch, Frau Kommissarin, möchte ich klar im Namen meiner Fraktion sagen: Diese arbeitsübergreifenden Gruppen — wir kennen sie alle aus unseren eigenen Verwaltungen —, das ist alles mühsam und hilfreich. Aus unserer Sicht wäre es wichtig, wenn ein Kommissar als Koordinator für den Themenbereich zuständig wäre, oder wenn es zumindest unterhalb eines Kommissars einen Beauftragten oder eine Beauftragte gäbe, die das durchzuführen haben.

Ich weiß immer noch nicht, warum der Herr Kommissar aus Rumänien diese Aufgabe hat, die er hat. Wenn er das zumindest miterledigen könnte, würde das weiterhelfen. Ich weiß es nicht.

Aber wir wollen eine Stärkung dieser Dinge. Sie gehen in die richtige Richtung. Danke, Frau Kommissarin, für Ihren Bericht, aber ein bisschen mehr Kraft und ein bisschen mehr Geschwindigkeit wäre im Interesse der Roma ganz wichtig.

  Alfonso Andria, a nome del gruppo ALDE. – Signor Presidente, signora Commissario, onorevoli colleghi, questo dibattito, ancorché sollecitato da interrogazioni orali alla Commissione, in fondo rappresenta la naturale prosecuzione di un'iniziativa che il Parlamento ha già da tempo assunto e su cui si è anche recentemente soffermato. È certo che necessiti di un piano d'azione teso a migliorare la situazione dei Rom, stante la scarsa integrazione di quella minoranza nel contesto sociale e civile dei territori dell'Unione europea.

Il carattere transnazionale dei Rom, che è una delle loro peculiarità, postula l'esigenza, che personalmente condivido, di approntare una strategia europea in modo che possano uscire dalla preoccupante situazione di degrado in cui vivono, molto spesso prossimo ad una condizione di vita disumana, che certamente rappresenta l'effetto dell'esclusione sociale e la causa scatenante di conseguenti e varie fenomenologie: dal disamore per il paese ospitante sino alla degenerazione nella violenza esercitata o subita.

Accanto a delle linee guida che possano aiutare le autorità locali e nazionali nell'arginare il disagio sociale in cui versano le minoranze di un paese membro, occorrono fondi sufficienti a sostegno delle azioni da intraprendere. Ma non è soltanto un problema di finanziamenti. L'obiettivo vero è garantire uguale accesso al lavoro, all'educazione, all'alloggio, alla sanità, ai servizi sociali e il necessario quadro per esercitare i diritti civili a partire dai processi decisionali. Tutto questo comporta un approccio integrato alla problematica del concorso di azioni per il conseguimento di queste finalità. Ecco perché io sono personalmente contrario al conferimento della responsabilità della questione Rom in capo ad un unico Commissario europeo.

A due anni dall'avvio della decade dell'inclusione dei Rom (2005-2015) rimangono ancora tanti gli impegni che i governi che vi hanno aderito devono avviare e onorare. Chiedo quali iniziative la Commissione intende intraprendere in proposito e mi auguro che partano al più presto, subito dopo l'Anno europeo delle pari opportunità e nell'Anno del dialogo interculturale.

  Elly de Groen-Kouwenhoven, on behalf of the Verts/ALE Group. – Mr President, the current situation of the Roma forces me to begin with a criticism, which is that the European Commission has been slow and lazy in dealing with Roma issues in Europe.

Just look at the Council of Europe and the OSCE, which for the past two decades have had offices fully dedicated to Roma issues. The Council of Europe has produced many specific recommendations on the Roma, and the OSCE has developed its action plan on improving the situation of the Roma in the OSCE area. I wonder how much attention the Commission and EU Member States has devoted to those documents, and whether they took seriously the joint EP resolution on the Roma, or the Decade of Roma Inclusion action plans.

However, simply criticising is not my political style, and Ms Ferrero-Waldner has given me some cause for optimism. I would therefore ask the Commissioner to please share the following message with President Barroso and the college when you meet.

First, a European Roma strategy should be created as soon as possible and should primarily focus on improving the living conditions of the Roma in Europe, creating jobs for the almost 90% of Roma who are jobless, combating anti-gypsyism, supporting the education of Roma, bringing health into Roma houses and promoting Roma political inclusion.

Second, to facilitate such a strategy, the European Commission needs a permanent Roma unit, hiring Roma staff to serve that body. I sincerely hope that the Commission will hire Roma staff on the basis of their skills, rather than their skin, as some Member States have done in the past.

Third, a special European fund for Roma projects should be a priority for the European Commission. The European Parliament should, of course, also make a contribution towards the joint European ‘union of works’ to improve the situation of the Roma. I would like at this juncture to raise again the proposal to have a permanent EP rapporteur on Roma issues, who could give a good overview and make recommendations to this House, other EU institutions and the Member States.

Furthermore, I would like to hear the voice of the Roma more loudly in this House. Their interests should be represented by their MEPs.

Finally, I would underline that the European Roma strategy should express common political values when it comes to the future enlargement process and the fight against ultra-nationalism and the extreme right in Europe.

  Vittorio Agnoletto, a nome del gruppo GUE/NGL. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, ringrazio la Commissaria per quanto detto e per gli impegni che ha assunto che mi sembrano anche in linea con quanto approvato più volte nelle risoluzioni del Parlamento europeo, però da sole queste promesse d'intervento non sono sufficienti.

Vorrei chiedere quali strumenti la Commissione usa e che cosa è in grado di dirci la Commissione relativamente all'uso dei fondi che sotto diversi capitoli di spesa sono stati finora messi a disposizione degli Stati per l'integrazione dei Rom. Secondo: quale verifica sta facendo sulle applicazioni concrete a livello nazionale delle direttive approvate. Terzo: mi aggiungo a coloro che chiedono che vi sia un interlocutore unico all'interno della Commissione per affrontare tutte le tematiche relative ai Rom.

Parlando poi del mio paese, non posso non sottolineare che siamo di fronte ad un'ondata molto forte di razzismo e di stigmatizzazione soprattutto verso i Rom e in particolare come l'Italia non abbia recepito completamente la direttiva n. 43 del 2000 contro le discriminazioni etniche. Allora chiedo quali provvedimenti intende prendere la Commissione rispetto a questo. Non è stato inserito nella legislazione italiana il concetto di molestie su base razziale, la questione della condivisione dell'onere e della prova, la protezione contro gli abusi sofferti a causa di discriminazioni razziali.

E ancora chiedo alla Commissione se sa che in un comune non piccolo italiano, e cioè a Milano, i bambini migrati, che in questo caso sono in maggioranza Rom, che hanno dei genitori non in regola con la legislazione e con il permesso di soggiorno, non possono frequentare le scuole obbligatorie. Questo mi sembra assolutamente in contraddizione con tutti i documenti dell'Unione europea, mi sembra in contraddizione con la Carta dei diritti fondamentali dell'Unione europea e anche con quanto abbiamo approvato questa mattina nella risoluzione sui diritti dei bambini.

Da ultimo, vorrei far presente come il governo italiano sta discutendo l'ennesimo decreto legge rispetto alla questione proprio Rom nei fatti e cioè si pone la questione di definire se è possibile che vi sia un riferimento a fini economici tra le ragioni per cui è possibile invocare l'allontanamento di un cittadino di un altro Stato membro dal paese, in questo caso dall'Italia. Dietro la questione generale dell'immigrazione questo decreto si rivolge invece specificatamente ai Rom. Vorrei sapere il suo parere.

  Десислав Чуколов (NI). – Уважаеми колеги, взимам думата и аз, за да се чуе най-накрая, в тая зала, истинското положение на нещата и да спрат поне за малко лицемерните изказвания.

Какво разбираме от дискусията до сега? Разбираме, че сте загрижени за циганското население в Европа, което включва и родината ми България. През ум не ми минава да си помисля, че точно сега сте загрижени за изключително ниските пенсии на пенсионерите в България или за честните, отрудени българи, които всеки ден стават жертви на циганската престъпност.

Уважаеми депутати, загрижете се за това, че Българската социалистическа партия редовно купува цигански гласове на изборите в България. Загрижете се, че коалиционният партньор на българските социалисти, Движението за права и свободи, което се представлява тук в групата ALDE, купува всички останали гласове. Също цигански. Загрижете се, че председателят на Движението за права и свободи Ахмед Доган, нарича купуването на гласове, на цигански гласове, "нормална европейска практика".

Загрижете се, че в България циганското население е 3-4%, а престъпленията, които то извършва са 30-40% от всички престъпления. И това не са само престъпления от бедност, извършвани от бедност. Това са изключително нагли и брутални престъпления. Защото изнасилването и убийството на една 79-годишна старица не е престъпление от бедност. Съгласни сте с това, нали?

Огромните суми, които се отделят, се вижда, че тези суми не работят. Това финансиране не работи, защото тези суми потъват в съмнителни фондации и неправителствени организации. Според нас, патриотите от "Атака", решението на проблема е да се спазват всички закони във всяка една отделна държава. Спазването на закони, без да се толерира дадено малцинство, ще доведе до успех. Защото в България не се разследват детайлно престъпления, които са извършени от цигани. Това е факт. Факт и може да видите това.

Убийството на малолетните сестри Белнейски не беше разследвано. Беше потулено. За тези неща трябва да се тревожим. Защото толерирането на едно малцинство за сметка на мнозинството няма да доведе до успех, а точно обратното. Благодаря ви за вниманието.

  Katalin Lévai (PSE). – Tisztelt elnök úr, tisztelt képviselőtársaim! Örömmel hallottam Ferrero-Waldner biztos asszony szavait, és örültem azoknak a kezdeményezéseknek, amelyek várhatóan a jövőben megtörténnek. Azt hiszem, hogy ez lényegesen segíteni fogja valóban a romák helyzetét, de egyet kell értenem holland képviselőtársammal, aki a türelmetlenségének adott hangot. Én magam is és többen türelmetlenek vagyunk, mert valóban nagyon lassan változik a helyzet.

Európában 7–9 millió roma él, többségük rossz szociális körülmények között, és ugyanazokkal a gondokkal küzd, mint évekkel ezelőtt: a kirekesztés és a beilleszkedés problémájával, a foglalkoztatás hiányával, az iskolai szegregáció kérdésével, a roma nők többszörös diszkriminációjával.

A tagországok többsége a romákat nem tekinti az ország kisebbségének, helyzetükön lényeges változtatásokat nem akar elérni, sőt az elmúlt évek tapasztalatai inkább a radikalizmus és a cigányellenesség megerősödését mutatják mind az új, mind pedig a régi tagállamok területén.

Ezért úgy gondolom, nincs több felesleges idő, tényleges változtatásokra, összehangolt, európai romapolitikára van szükség. Európai romapolitika nélkül nem létezik nemzeti romapolitika sem, ezt meg kell érteni, és ezzel szembe kell néznünk. Jó lenne, hogyha annak érdekében tennénk lépéseket, hogy a romák transznacionális kisebbségi státuszát ismerjék el, hiszen valóban ez egy különleges státusz.

Az Európai Parlament és ezen belül a szocialista frakció beindította már a cselekvési tervét, már márciusban európai körútra indulunk, konferenciákat, workshopokat, látogatásokat szervezünk helyi romák, NGO-k, kormányzatok bevonásával annak érdekében, hogy a diszkriminációs eseteket feltárjuk, és az európai közvélemény figyelmét felhívjuk a romák áldatlan helyzetére, és megpróbáljuk orvosolni azt. Köszönöm szépen.

  Adrian Severin (PSE). – Mr President, Roma are neither the successors of the ancient Roman Empire, nor the contemporary inhabitants of Rome. They are neither a nation without a state nor a national minority. They are an ethnocultural community, still cherishing its tribal tradition, and a pan-European community which was kept in slavery in pre-modern and early modern Europe, which was sent to extermination camps by the Fascist regimes and enclosed in the states turned into prisons by the Communist dictatorship. They became free European citizens after the end of the Cold War and the first post-bipolar European Union enlargement.

Being marginalised and excluded over the centuries, the Roma community found itself excluded from European wealth and tried to protect itself by challenging the European order. Today, now that Europe is reconciled with itself, should it be reconciled with the Roma population as well, or should it declare and treat the Roma as second-class citizens who are again to be concentrated in some Member States transformed into Roma ghettos? To these questions there is a single answer: the Roma issue is a European issue. It is not a simple issue but a huge challenge – a common challenge which we must cope with jointly. Otherwise we will be unable to integrate the Roma community into European society and bring it into the European order.

This is a cultural and social matter. The European Union should mobilise funds, develop programmes and organise specific institutional structures in order to assist the national authorities of the countries where the Roma choose to settle in order to offer this community a decent material life, a proper education, a fair opportunity to compete with others, free of any discrimination, and a cohesive sense of their existence within European civilisation. We expect the European Commission to take the right steps in that direction and to keep the European Parliament fully informed on the progress achieved.

  Jan Andersson (PSE). – Herr talman, fru kommissionär! När vi i sysselsättningsutskottet brukar diskutera Lissabonstrategin, pratar vi om hög tillväxt, en hög nivå på sysselsättningen, goda sociala villkor, en god hälso- och sjukvård, och vi säger också att bl.a. utbildningssystemet och kompetensutveckling ska vara en drivande kraft för att vi ska kunna behålla detta. Om vi överför detta, alla dessa målsättningar, på den romska minoriteten i Europa, ser vi en oerhört hög arbetslöshet. Vi ser inte särskilt bra sociala villkor, inte särskilt bra hälsovård, inget bra boende, ett segregerat samhälle för dem, och att även utbildningssystemet är segregerat. Det finns speciella utbildningsinsatser för romer som inte ger dem rätten till en adekvat utbildning. Ändå är Lissabonstrategin till för alla.

Ni hade en del goda förslag. Vi ställer oss bakom dem, men det är viktigt att strategin följs upp av en handlingsplan. Det är viktigt att vi har mainstreaming, men det måste samtidigt finnas en samordning inom kommissionen. Det är viktigt att vi ser över våra fonder, så att de riktar sig till den romska minoriteten. Det är viktigt när vi gör strategier på sysselsättningsområdet, på utbildningsområdet och andra områden att vi alltid beaktar romernas situation så att de blir integrerade i olika strategier.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – Elnök úr, az Európai Uniónak nincs kisebbségpolitikája sem a romák, sem a tradicionális nemzeti kisebbségek, sem a migráns kisebbségek irányában. Én a romákat is a tradicionális nemzeti kisebbségek közé sorolom, ugyanakkor sajátos szociális hátrányos helyzetük miatt mégis külön kategóriaként kell kezelni őket.

Nagyon örülök annak, hogy az Európai Parlament élő lelkiismereteként a két magyar, roma származású képviselő asszony, Járóka Lívia és Mohácsi Viktória föltette ezt a kérdést másokkal együtt, mert novemberben joggal ítéltük el az olaszországi eseményeket. Nagyon helyes, hogy erre a kérdésre folyamatosan visszatérjünk.

Mi az Európai Unió feladata? Nagyon örülök annak, amit Ferrero-Waldner biztos asszony mondott. Az Európai Uniónak is van feladata, de el kell különíteni, mi a tagállami kompetencia, mi az Európai Unió kompetenciája. És teljesen egyetértek a már itt nem lévő Hannes Swobodával, nem az Osztrák-Magyar Monarchia miatt, hanem mert igaza van nevezetesen abban, hogy a helyi szint dönti el, hogy sikerül-e valami vagy sem. Nevezetesen a tagállamnak kell adni nemzeti cselekvési programot. Büszke vagyok, hogy Európa első középtávú roma programját államtitkárságom alatt dolgoztuk ki. Pénzt kell adni a tagállamnak, de minden a helyi szinten dől el.

Mit tehet az EU? Ellenőrizze, hogy mit tesznek a tagállamok, adjon módszertant a „best practice”, a legjobb gyakorlatok ügyében, mi a legjobb megoldás. Nemcsak pénz kérdése, hanem felkészített szakértők kérdése, hogy a többség és a roma társadalom részéről vannak-e olyanok, akik ezt az ügyet előre akarják vinni. Európa jövője a kisebbségektől függ.

  Paul Rübig (PPE-DE). – Herr Präsident, sehr verehrte Frau Kommissarin Ferrero-Waldner, meine sehr geehrten Damen und Herren! Zuerst möchte ich die Kritik zurückweisen, dass Kommissar Špidla zu faul ist, um sich um dieses Problem zu kümmern. Ich glaube, das ist nicht die richtige Art, hier im Hause zu diskutieren.

Es ist wichtig, dass wir uns bei den Roma darauf konzentrieren, dass gerade für die Jugend das Bildungsangebot verbessert wird. Wir alle kennen ja das System der Schulpflicht, und ich glaube, die sprachliche Gewandtheit, die Rechenkünste, viele Dinge, die man ganz einfach für ein gutes Leben braucht, sollte man verpflichtend in diesem Bereich ermöglichen.

Auf der anderen Seite habe ich Verständnis dafür, dass sich natürlich nicht alle integrieren wollen. Wir müssen natürlich Initiativen anbieten für jene, die sich nicht in unsere Gesellschaft integrieren wollen. Ich glaube, die Konzeption, frei auf diese Probleme zuzugehen, ist die zentrale Lösung für die Zukunft.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Mr President, this debate has highlighted a number of the problems which the subject we are debating raises. It seems to me, Commissioner, that rather than us devising a strategy and telling others what to do, it would perhaps be wise to ask representatives of the Roma community.

We currently have two Roma MEPs. I remember, too, a very famous Spanish Socialist Member of this House, elected in 1989, who was particularly engaging and informative on the whole question of Roma culture. That culture is part of our culture and part of European civilisation, and reflects what kind of a people we are.

It would perhaps be wise to look at the history of the Roma people, to speak with representatives of the Roma culture and to ask them how we can best further their prospects, rather than telling them how they can integrate into our society and how we can best accommodate their social needs.

  Benita Ferrero-Waldner, Mitglied der Kommission. − Herr Präsident! Darf ich noch einmal zusammenfassen: Es war eine äußerst interessante Debatte, und wir alle sehen ganz klar die Notwendigkeit, hier zu reagieren. Ich verstehe natürlich, dass Sie alle eine möglichst schnelle Reaktion wollen.

Ich darf Ihnen sagen, dass es auch eine Richtlinie gibt, nämlich die Richtlinie 2000/43/EG, die bereits die Anwendung des Grundsatzes der Gleichbehandlung ohne Unterschied der Rasse oder der ethnischen Herkunft in den Bereichen Beschäftigung, Soziales, Bildung sowie Zugang zu und Versorgung mit Gütern und Dienstleistungen garantiert und die auch für die Roma gilt. Auch das, glaube ich, ist hier wesentlich. Diese Richtlinie ermöglicht dann auch positive Maßnahmen in den Mitgliedstaaten. Allerdings ist es wahr, dass die Mitgliedstaaten nicht verpflichtet sind, diese Maßnahmen in ihre nationalen Rechtsvorschriften aufzunehmen.

Die europäischen Rechtsvorschriften müssen aber zur Anwendung kommen, und ich darf sagen, dass wir als Kommission fest entschlossen sind, die Umsetzung sicherzustellen. Daher hat die Kommission tatsächlich im vergangenen Jahr gegen 22 Mitgliedstaaten, die die europäischen Vorschriften nicht ordnungsgemäß umgesetzt haben, ein Vertragsverletzungsverfahren eingeleitet, darunter, Herr Agnoletto, auch Italien.

Was die Eingliederung von Menschen in den Arbeitsmarkt betrifft, so stellt der Europäische Sozialfonds hierfür auch unser wichtigstes Instrument dar. Ein wesentlicher Teil der Maßnahmen, die darauf abzielen, die Beschäftigungsfähigkeit der Roma zu verbessern, kann durch diesen Europäischen Sozialfonds mitfinanziert werden. Von 2000 bis 2006 gingen zum Beispiel rund 275 Millionen Euro an speziell auf die Integration von Roma ausgerichtete Projekte.

Die Hochrangige Expertengruppe für die Integration ethnischer Minderheiten hat hervorgehoben, dass bestimmte vom ESF unterstützte Projekte wie „Acceder“ in Spanien beispielhaft für eine wirksame Integration der Roma sind. Ich möchte daher erneut einen dringenden Appell an die einzelstaatlichen Behörden richten, von dieser Möglichkeit Gebrauch zu machen. Ich stimme mit dem Abgeordneten Swoboda überein, dass es natürlich nicht nur die nationalstaatlichen Gremien sind, sondern selbstverständlich auch oft lokale Gremien, die hier eine wichtige Rolle spielen.

Die soziale Ausgrenzung der Roma ist tatsächlich — das wissen wir alle — ein komplexes Phänomen, zu dessen Bewältigung auch ein einheitlicher, alle wichtigen Aspekte des Lebens der Roma einbeziehender Ansatz erforderlich ist: Bildung, Beschäftigung, Gesundheit, Unterkunft, Infrastruktur. Dieser Ansatz erfordert eine wirksame Koordination auf der Ebene der europäischen Institutionen. Ich bin überzeugt, dass wir mit Hilfe dieser Maßnahmen im kommenden Jahr wirkliche Fortschritte machen werden.

Ich habe natürlich gehört, dass manche von Ihnen — nicht alle — sich einen eigenen Kommissar wünschen würden, der sich dieser Thematik annimmt, und ich werde das selbstverständlich an den Kollege Špidla weiterleiten. Aber es sind eben sehr unterschiedliche Themen, die betroffen sind, daher ist wohl das allerwichtigste eine gute Koordination. Über die andere Frage wird man dann sicher noch einmal mit Herrn Špidla sprechen.

Ich möchte noch kurz einige Punkte herausgreifen, die in der Debatte besonders angesprochen wurden. Da wäre zum einen die Frage: Wie sieht es aus mit dem Dialog mit der Zivilgesellschaft und auch mit den Roma selber. Ich glaube, dass so ein Dialog — vor allem auch für das Vorgehen für die Roma und ihre Kinder — ganz wichtig ist, damit auf der einen Seite das Prinzip der Nichtdiskriminierung garantiert wird, auf der anderen Seite Arbeitslosigkeit bekämpft und die soziale Entwicklung der Regionen, in denen Roma leben, gefördert werden und die Barriere vor allem auch in den Köpfen der Mehrheit überwunden wird und die Roma wirklich als Teil dieser europäischen Kultur anerkannt werden.

Da stimme ich mit all jenen überein, die dies erwähnt haben.

Ich persönlich — und alle, die mich kennen, wissen, dass das vielleicht ein gewisses außenpolitisches Hobby von mir ist — bin immer für die Menschenrechtserziehung eingetreten. Es ist die Toleranzerziehung angesprochen worden. Ich kann nur sagen, aus meiner Sicht werde ich in diese Mitteilung sicher die Frage der Menschenrechtserziehung mit einbringen, die ich für enorm wichtig halte.

Frau de Groen-Kouwenhoven, ich muss sagen, langsam ist die Kommission vielleicht, aber faul sicher nicht. Wenn man sieht, dass der Europäische Rat und vor allem die OSZE sehr viele Programme gemacht haben, vor allem mit der Unterstützung der Europäischen Kommission, dann weiß man, dass hier durchaus sehr positive Ansätze vorhanden sind.

Mein letztes Wort gilt kurz der Frage der transnationalen Minderheit. Hier möchte ich nur sagen, dass zu berücksichtigen ist, dass die Union nicht über die Kompetenz verfügt, die Minderheiten in den Mitgliedstaaten selbst zu definieren. Sie wissen auch, dass in diesem Kontext zu bedenken ist, dass sich die Maßnahmen der Sozialpolitik nicht an der ethnischen Herkunft, sondern immer an den individuellen Bedürfnissen orientieren. Wie Sie jedoch wissen, haben vor allem die Mitgliedstaaten eine sehr unterschiedliche Auffassung davon, was eine Minderheit ist und wie eine Minderheit definiert wird. Daher wird diese Frage wohl noch nicht so schnell einer Lösung zugeführt werden können. Ansonsten werde ich das gerne weiterleiten. Sie werden sicher bald eine Mitteilung dazu vorliegen haben.

  Presidente. − La discussione è chiusa.

La votazione si svolgerà giovedì 31 gennaio 2008.

Dichiarazioni scritte (articolo 142)

  David Martin (PSE), in writing. – It is clear the Roma is a neglected minority in the European Union; we cannot allow this to continue. I fully support my colleagues in calling for the Commission to take more action on this issue. We have a situation whereby there exists a group that is considered the largest ethnic minority group in the EU, living in less than substandard conditions, that we have difficulty in protecting and aiding. Concrete and swift action from the Commission to assist the integration of the Roma community in all aspects of society, be it economic, social or political, is desperately needed. The EU needs to take the lead on this problem.

15. Politika ta' l-UE aktar effiċjenti dwar il-Kawkasu t'Isfel: mill-wegħdiet għall-azzjoni - Approċċ reġjunali ġdid dwar il-Baħar l-Iswed (dibattitu)

  Presidente. − L'ordine del giorno reca, in discussione congiunta,

– la relazione di Lydie Polfer, a nome della commissione per gli affari esteri, su una politica UE più efficace per il Caucaso meridionale: dalle promesse alle azioni (2007/2076(INI)) (A6-0516/2007), e

– la relazione di Roberta Alma Anastase, a nome della commissione per gli affari esteri, sull'approccio in materia di politica regionale per il Mar Nero (2007/2101(INI)) (A6-0510/2007)

  Lydie Polfer, rapporteur. − Monsieur le Président, je voudrais remercier les membres de la commission du commerce international et, surtout, mes collègues de la commission des affaires étrangères, qui ont activement contribué à façonner ce rapport que nous avons voulu équilibré et qui a finalement été adopté à l'unanimité.

Oui, l'intérêt pour les trois pays du Caucase est grand. L'Arménie, l'Azerbaïdjan et la Géorgie, issus tous trois de l'éclatement de l'URSS, subissent encore aujourd'hui l'héritage de ces temps, surtout par les conflits non résolus au Haut-Karabagh, en Abkhazie et en Ossétie, qui enveniment le climat entre eux et avec leurs voisins et qui ont déclenché une course à l'armement néfaste. Mais les trois pays ont choisi d'adopter les valeurs européennes en devenant, dès les années 80, membres du Conseil de l'Europe et en signant plus tard des accords de partenariat et de coopération avec l'Union européenne.

Leur proximité géographique et leur situation en tant que zone de transit entre l'Iran, la Turquie, la Russie, la mer Caspienne et la mer Noire font que nous avons intérêt à aider ces pays à renforcer dans cette région la démocratie et l'État de droit et à mettre sur pied un cadre viable de développement et de coopération régionale qui permette la stabilité politique. Ceci est d'autant plus important que ces pays, bien qu'ayant connu une forte croissance, connaissent encore une pauvreté et un chômage élevés.

Nous avons analysé les possibilités d'action dans différents chapitres que je résumerai brièvement. D'abord, dans le cadre de la politique européenne de voisinage, nous avons insisté sur une approche différenciée basée sur les mérites propres tout en faisant du volet de coopération régionale un objectif majeur. Nous demandons à la Commission d'élargir ces contacts avec la société civile et, surtout, nous soutenons l'initiative de faire une étude de faisabilité pour un accord de libre-échange avec la Géorgie et l'Arménie et de soutenir l'Azerbaïdjan au cours du processus d'adhésion à l'OMC.

Le volet "démocratie, droits de l'homme et État de droit" constitue évidemment un élément essentiel et nous saluons les efforts faits par l'Arménie après la réforme constitutionnelle, mais nous l'encourageons à les poursuivre dans l'établissement d'une justice et d'une fonction publique indépendante. S'agissant de l'Azerbaïdjan, si nous sommes préoccupés par la dégradation des droits de l'homme et de la liberté des médias, nous saluons, d'un autre côté, la grâce présidentielle qui a permis la libération de plusieurs journalistes et nous demandons d'enquêter sur les allégations de violences policières. Quant à la Géorgie, qui a entrepris de grandes réformes depuis 2003 et qui a connu les turbulences que nous savons, nous nous félicitons du déroulement pacifique de l'élection présidentielle, mais le climat très tendu et les allégations d'atteintes aux droits nous amènent à demander aux autorités d'instruire sans tarder les plaintes déposées. Nous demandons aussi aux forces d'opposition d'adopter un comportement responsable et de respecter le scrutin. En résumé, nous demandons aux trois pays de garantir la liberté d'expression, de réunion et des médias ainsi qu'un accès équilibré et honnête de l'opposition aux médias et nous leur demandons d'intensifier la lutte contre la corruption et d'instaurer un climat favorable aux investissements. En ce qui concerne les négociations pour aboutir à des procédures d'octroi de visas à la Géorgie, nous ne pouvons que recommander à la Commission et au Conseil de les entamer vu ce qui se passe en Abkhazie et en Ossétie.

Quant au règlement pacifique des conflits, c'est évidemment la condition sine qua non pour une stabilité durable dans la région. Nous l'avons traitée, je crois, de façon équilibrée. Je n'y reviendrai pas en détail; je rappellerai simplement - comme nous l'avons souligné - que la contradiction entre le principe de l'autodétermination et l'intégrité territoriale a jusqu'à présent contribué à la perpétuation des conflits dans la région et que ce problème ne pourra être surmonté que par des négociations fondées sur les principes énoncés dans la Charte des Nations unies et l'Acte final d'Helsinki. Espérons que les dernières pro