Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 16. januar 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 9.05)

2. Predstavitev programa predsedovanja Slovenije (razprava)

  Predsednik. − Gospe in gospodje, današnji dan je zelo poseben. Poseben dan je, ker Evropski uniji prvič v njeni zgodovini predseduje predsednik vlade Slovenije. Slovenija je skupaj z devetimi drugimi državami pristopila k Evropski uniji 1. maja 2004. Prav tako je prvič, da Evropski uniji predseduje Slovenija, ki kot ena od nekdanjih komunističnih držav zdaj sledi osnovnim načelom svobode, demokracije in parlamentarizma. Zato toplo pozdravljam predsedujočega Svetu, predsednika vlade, Janeza Janšo. Dobrodošli v Evropskem parlamentu.

(Ploskanje.)

Današnji dan je poseben tudi iz drugih razlogov, zato toplo pozdravljam tudi predsednika Evropske komisije, Joséja Manuela Durăa Barrosa, ker je točno pred 50 leti prvi predsednik Evropske komisije, Walter Hallstein, sklical prvo zasedanje Komisije. Druga priložnost za praznovanje je 50. obletnica Evropske komisije. Čeprav je kontekst te razprave formalen, čestitam Komisiji ob tej posebni obletnici.

(Ploskanje.)

Gospe in gospodje, z veseljem bom prisluhnil poročilu predsedujočega Svetu.

  Janez Janša , predsedujoči Svetu. − V čast in zadovoljstvo mi je, da sem danes tukaj med vami, in seveda tudi v ponos. V ponos kot Slovencu, čigar državi je kot prvi novi državi članici Evropske unije zaupano vodenje Sveta Unije. In v ponos kot Evropejcu, čigar Unija vstopa v leto 2008 s podpisano lizbonsko pogodbo z razširjenim območjem evra in Schengna.

In obljubljam vam, da bom v mesecih do poletja, če me boste povabili, z veseljem prišel še večkrat med vas, zagotovo po vsaki seji Evropskega sveta. Želim si namreč tesnega in konstruktivnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, in to skozi celotno šestmesečno obdobje.

Danes je v mnogih ozirih zgodovinski dan. Slovenija predstavlja prioritete predsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica, kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prva slovanska država, ki vodi Svet Evropske unije.

To ne bi bilo mogoče, če na evropski celini v zadnjega četrt stoletja ne bi prišlo do tektonskih sprememb. Te so omogočile, da je Evropa danes v veliki meri združena, in sicer v unijo miru, svobode, solidarnosti in napredka. Vse to je bilo za milijone Evropejcev še 20 let nazaj nepredstavljivo.

Maja letos bo minilo natančno 20 let od neke moje prav posebne osebne izkušnje. Ker je v njej veliko simbolike omenjenih sprememb, dovolite, da jo podelim tudi z vami.

Leta 1988 smo bili trije publicisti in en podčastnik zaradi kritike takratnega totalitarnega komunističnega režima v Jugoslaviji in še posebej militarističnih teženj takratne jugoslovanske armade aretirani, zaprti, sojeni in obsojeni pred vojaškim sodiščem. Brez osnovnih pravic obrambe, brez pravice do odvetnika in brez navzočnosti javnosti. Sodili so nam sredi Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, takrat še jugoslovanske republike in sodili so nam v tujem jeziku.

Kljub tajnemu sojenju in grožnjam s posredovanjem jugoslovanske armade je več deset tisoč ljudi prišlo mirno protestirat na ulice in trge, zahtevali so spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Dosegli so začetek sprememb.

Po skoraj natančno 20 letih stojim danes tukaj pred vami, v tem visokem domu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez zaustavljanj na mejah. Kot predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojem maternem jeziku.

Če bi mi pred 20 leti v zaporniški celici vojaškega zapora kdor koli napovedal takšno možnost, mu seveda ne bi verjel niti stavka. Vendar se je vse to res zgodilo. Po samo 20 letih življenja ene same generacije.

Slovenija je v tem času vzpostavila demokratičen parlamentarni sistem in tržno gospodarstvo, postala je samostojna, mednarodno priznana država, danes je članica Evropske unije in zveze NATO, evro območja in del schengenskega prostora. Leta 1988, pred 20 leti, smo imeli približno 4 000 evrov dohodka po kupni moči na prebivalca, leta 2007 pa več kot 22 000 evrov. Dosegamo 91 % povprečja Evropske unije, naša gospodarska rast v lanskem letu je presegla 6 %, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najnižjih v Evropski uniji. Stopnja revščine je druga najnižja v evro območju, smo tretja najmanj zadolžena članica evro območja, na reformnem barometru Evropske unije se uvrščamo med prvih 6 držav članic.

Podoben oziroma zelo velik napredek so po padcu berlinskega zidu in demokratičnih spremembah dosegle tudi ostale nekdanje komunistične države srednje in vzhodne Evrope, ki so danes članice Evropske unije.

Po odstranitvi schengenske meje med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo decembra lani je več deset tisoč ljudi v Sloveniji in tudi na drugi strani nekdanje meje spontano proslavilo to simbolično dejanje. Tisti, ki ste bili takrat z nami, gospod predsednik Evropske komisije je bil, pa tudi drugod, kljub hladnemu vremenu, je bilo veliko veselja, ste videli, da so bile reakcije ljudi zelo emocionalne. In tako je bilo povsod na bivših mejah nekdanje železne zavese od Baltika do Jadrana.

Ob tej priložnosti sem na nekdanjem mejnem prehodu med drugimi veselimi udeleženci srečal tudi starejši par iz Slovenije. Oba sta imela solze v očeh. Pripovedovala sta o desetletjih težav življenja ob trdi meji in kasneje o poniževanjih ob skoraj vsakem prestopu meje. Gospa je dejala, da si komaj upa verjeti, da se vse to res dogaja in da meje praktično ne bo več. Da nastaja nekaj, o čemer si ni upala pred 20 ali tudi še 15 leti niti sanjati.

Želel bi si, da bi bili člani Evropskega parlamenta, ki ste podpirali širitev unije in tudi schengenskega prostora, tistega decembrskega večera tam prisotni. Doživeli bi veliko zadoščenje. Ker to za vse ni bilo mogoče, mi dovolite, da vam vsaj tu rečem hvala.

Hvala v imenu tistega starejšega para ob izginjajoči meji na bivšem mejnem prehodu, v imenu več tisoč, deset tisoč, milijonov, v imenu več kot 100 milijonov Evropejcev srednje in vzhodne Evrope, ki smo bili pred 20 leti še na drugi strani železne zavese, tudi v zaporih, brez političnih in mnogih človekovih pravic, danes pa smo skupaj v združeni Evropi. Z realnimi možnostmi za lepo življenje, z možnostmi, kakršnih ne mi ne naši predniki prej nikoli niso imeli. (Ploskanje.)

Mogoče se niti ne zavedate, kako mogočne posledice so imele vaše odločitve, da podpirate težnje k svobodi in da ste z nami solidarni. V vsej znani zgodovini človeštva najbrž ni podobne odločitve. Odločitve, ki bi tako veliko ljudem prinesla toliko dobrega. Zahvala v imenu tistih, ki smo tu tudi zato, ker sta pri vas, ki niste bili z ničimer prisiljeni v takšne nesebične odločitve, zmagali svoboda in solidarnost – ker vam ni bilo vseeno.

Pripadniki tistih generacij, ki se nismo rodili v Evropsko unijo, imamo verjetno nekoliko bolj čustven odnos do vsega, kar se je dogajalo v zadnjih letih in desetletjih. Za nas Evropska unija ni samoumevno dejstvo, vemo, da obstaja tudi drugačna, bistveno slabša alternativa, in tudi zato smo pripravljeni narediti vse, da se unija ohrani, razvija in krepi.

Naš glavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih. Ta ključna področja smo opredelili že pred časom, ko smo skupaj z Nemčijo in Portugalsko oblikovali 18-mesečni program predsedovanja. To je bila enkratna izkušnja, sodelovanje v triu je bilo odlično, prav tako prispevek evropskih institucij. Ta parlament je bil s tem programom že seznanjen, prav tako je seznanjen s pomembnim napredkom, ki sta ga pri uresničevanju tega skupnega programa v lanskem letu dosegli naši partnerici v triu.

Slovenija si bo prizadevala dokončati vse tisto, kar še ni bilo opravljeno. Naše izhodišče torej ostaja omenjeni program, saj želimo ohraniti kontinuiteto politik Evropske unije. Hkrati se bomo posvetili tudi morebitnim novim izzivom. Kot zadnja država v triu bomo poskrbeli, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.

Poglavitni dosežek pri dosedanjem uresničevanju programa je bil dogovor o novi pogodbi Evropske unije, ki je bila podpisana decembra lani v Lizboni. Dovolite, da izrazim svoje priznanje zvezni kanclerki Angeli Merkel in premieru Sócratesu za njun osebni angažma, ki je privedel do tega rezultata. Spomnimo se, v kako negotovih in težavnih okoliščinah se je tega projekta pred enim letom lotilo nemško predsedstvo. Berlinska deklaracija in v njej vsebovani načelni dogovor, naj Evropska unija dobi nov pogodbeni temelj, je bil prvi preboj na poti do Lizbone. Po uspešnem dogovoru o mandatu za medvladno konferenco na junijskem Evropskem svetu so uspešno delo nemškega predsedstva nadaljevali naši portugalski kolegi. Pod njihovim vodstvom se je medvladna konferenca uspešno končala in dobili smo novo lizbonsko pogodbo.

Ob tej priložnosti bi želel poudariti pomembno vlogo in prispevek Evropskega parlamenta, zlasti vaših predstavnikov na medvladni konferenci pri oblikovanju nove pogodbe. Prav tako želim poudariti pomembno vlogo Evropske komisije pri doseganju soglasja o novi pogodbi. To delo sem od blizu spremljal, poznam, zato lahko govorim iz prve roke. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta z velikim osebnim angažiranjem nudila strateško pomoč obema predsedujočima državama v lanskem letu. Sinergija naporov vseh treh ključnih institucij Evropske unije je omogočila uspeh in podpis lizbonske pogodbe.

Z njo bo zagotovljena večja učinkovitost in demokratičnost delovanja razširjene Evropske unije. Sprejemanje odločitev bo olajšano na mnogih novih področjih, vloga evropskega in nacionalnih parlamentov bo okrepljena.

S podpisom pogodbe pa naša naloga še ni končana. Stopili smo v obdobje ratifikacij, ki je – tako nas uči izkušnja iz leta 2005 – najbolj občutljiva faza uveljavljanja nove pogodbe. Naj poudarim, da je ratifikacija izključna pristojnost in odgovornost vsake države članice. Pri tem bi želel posebej čestitati Madžarski, ki je ta postopek že opravila. Upamo, da bo do konca našega predsedstva temu zgledu sledila večina držav članic. Slovenski parlament bo o ratifikaciji odločal še ta mesec.

Cilj je uveljavitev pogodbe s 1. januarjem 2009. To med drugim pomeni, da bomo morali veliko postoriti glede vseh potrebnih pripravljalnih dejanj. Z naslednjo predsedujočo, Francijo, zato tesno sodelujemo, da bi bilo vse pravočasno nared za uveljavitev pogodbe. Ob tem bomo tesno sodelovali tudi z Evropskim parlamentom.

Spoštovani gospe in gospodje, napredek Evropske unije na področju gospodarskih reform v državah članicah in izgradnje notranjega trga je bil v zadnjih letih vzpodbuden. V tem času se je gospodarstvo Unije okrepilo, znatno sta se povečali produktivnost in zaposlenost.

V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje je potrebno predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh in osrednjo pozornost namenjati vlaganju v ljudi, moderniziranju trgov dela, povečevanju podjetniškega potenciala, zagotavljanju cenovno dostopnih in zanesljivih virov energije ter varovanju okolja. Za učinkovit zagon novega triletnega cikla na spomladanskem Evropskem svetu je nujen pravočasen sprejem integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU. Spoštovani poslanci, na tem mestu bi želel ponovno izpostaviti pomen konstruktivnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Izvajanje dobro zastavljenih reform v državah članicah s podporo institucij na ravni Evropske unije, kjer izvajanje skupnih politik pomeni dodano vrednost, je ključ za nadaljevanje dosedanje gospodarske rasti. Ta je lahko izzvana s številnimi problemi, zato so stalne reforme in prilagajanje nujnost. Tudi v tem trenutku je pred nami nekaj težjih izzivov, ključni med njimi so povečevanje cen nafte in hrane ter še vedno odmevajoč pretres na finančnih trgih, ki so ga sprožila dogajanja na hipotekarnem trgu v Združenih državah. Slovensko predsedstvo bo umirjanju njenih posledic posvetilo vso potrebno pozornost. V ta namen bo v prvi polovici leta zaokrožen celovit program aktivnosti unije za krepitev stabilnosti finančnih trgov. Potrebni so večja preglednost položaja na trgih, okrepljeni nadzorni mehanizmi ter tudi tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni.

Vlaganje v ljudi, znanje ter raziskave in nove tehnologije ostaja eden izmed temeljev lizbonske strategije. Na ustvarjalnosti in znanju temelječa družba vedno bolj postaja nujnost moderne Evrope. Vendar zgolj vlaganje v znanje ni dovolj. To leto imamo priložnost za temeljito razpravo o tem, kakšen notranji trg unije si želimo. Poskrbeti moramo, da ne bo nikakršnih ovir za pretok idej in znanja. Na spomladanskem Evropskem svetu zato želimo štirim svoboščinam Evropske unije, kjer je unija doslej dosegla izjemen napredek, dodati še peto – prost pretok znanja. K temu bo med drugim prispevala večja mobilnost študentov, raziskovalcev ter profesorjev. Prednosti notranjega trga unije morajo postati bolj dostopne potrošnikom ter majhnim in srednje velikim podjetjem. Za izvajanje strategije reform Evropske unije je ključen nadaljnji hiter napredek na področju dejanskega vzpostavljanja notranjega trga storitev in inovacij. Želimo storiti vse, da dosežemo napredek pri liberalizaciji notranjega energetskega trga. Prav tako bi vam ob koncu našega predsedovanja rad poročal o uspešnem dogovoru na tem področju. Upamo, da nam bo uspelo narediti potrebne korake naprej tudi za boljšo, cenejšo in zanesljivo oskrbo naših državljanov in podjetij z energijo.

Spoštovane poslanke in poslanci, v okviru prihodnosti EU moramo spregovoriti tudi o procesu širitve, ki še ni dokončan. Širitev je ena izmed najuspešnejših politik Evropske unije. Evropska komisija je v letu 2006 s svojim sporočilom Širitev – dve leti kasneje prepričljivo izkazala, da je doslej največja širitev, tista v letu 2004, koristila tako starim kot novim članicam Evropske unije.

Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot o nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo.

Prav posebno poglavje pa so države zahodnega Balkana. Ko je Evropski uniji zadnjič predsedovala država, ki meji na to regijo, Grčija, so bili s solunsko agendo vzpostavljeni temelji za integracijo držav zahodnega Balkana. Menimo, da je zdaj, pet let po tem, primeren čas za potrditev in utrditev evropske perspektive teh držav. Predsedstvo namerava spodbujati njihov napredek na tej poti. Naj poudarim, da se ne zavzemamo za zniževanje meril, niti za kakršne koli bližnjice. Nikakor. Želimo pa, da Evropska unija aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih.

Ne smemo pozabiti, da je trdna in otipljiva evropska perspektiva nepogrešljiv vzvod potrebnih sprememb in reform v teh državah. Zato želimo to perspektivo okrepiti, tudi s konkretnimi ukrepi na raznih področjih.

V samem jedru Zahodnega Balkana je Kosovo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Kosovo doseglo avtonomijo in postalo del federalnega sistema takratne Jugoslavije. Položaj Kosova je bil praktično izenačen s položajem zveznih republik. Petnajst let kasneje je Milošević ta status najprej enostransko izničil, nato pa izvedel še poskus etničnega čiščenja, ki ga je zaustavila šele mednarodna skupnost. Po intervenciji je bil vzpostavljen mir, vprašanje trajnega statusa Kosova pa je ostalo odprto.

Danes je to eno najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se sooča Unija. Bilo bi seveda zaželeno, če bi bilo vprašanje statusa Kosova možno rešiti na način, ki bi bil v celoti sprejemljiv za obe neposredno vpleteni strani. Žal dolgotrajni pogajalski proces kaže, da so možnosti za kaj takega izčrpane. Prav tako ne kaže, da bi bil glede tega vprašanja možen dogovor v okviru Varnostnega sveta OZN v predvidljivi prihodnosti.

Po drugi strani pa vsi vemo, da ponovno odlaganje rešitve lahko drastično destabilizira velik del regije zahodnega Balkana. In to bi bil najslabši možni izid. Kosovo je predvsem evropsko vprašanje. Slovensko predsedstvo bo gradilo na odločitvah decembrskega Evropskega sveta. Imamo temelje, na katerih se je že izoblikoval konsenz, imamo načelno politično soglasje Evropske unije glede napotitve civilne misije na Kosovo, soglašamo, da ohranjanje sedanjega stanja ni vzdržno in da vprašanje Kosova pomeni poseben problem, ki ga ni možno prenesti na nobeno drugo situacijo v svetu. V teh okvirih bo predsedstvo usklajevalo rešitve, ki bodo uživale najširšo možno podporo znotraj Evropske unije ter hkrati zagotovile dolgoročno stabilnost v regiji.

Kosovo pa seveda ni otok v tej regiji. Za Evropo, za Evropsko unijo so pomembne vse države zahodnega Balkana. Za Slovenijo je ta regija še bolj kot za nekatere druge članice Evropske unije naša neposredna soseščina in sedanje razmere na Balkanu predstavljajo nedokončano zgodbo v geopolitični preobrazbi po koncu hladne vojne. Želimo si njen srečen konec, zanj smo kot Evropska unija tudi odgovorni, dolgujemo ga narodom in kulturam te regije. Stabilnost regije je izjemnega pomena za celotno Evropsko unijo, dosegljiva pa samo znotraj evropske perspektive.

Srbija je imela tradicionalno pomembno vlogo na zahodnem Balkanu. Ključno je, da s pravim pristopom in možnim kratkoročnim turbulencam in oklevanjem navkljub spodbudimo njeno evropsko pot.

Bivša jugoslovanska republika Makedonija je dobila status kandidatke že leta 2005, a je še vedno brez datuma za pogajanja. Izvedla je mnoge uspešne reforme, nekatere mora pa še dokončati in pri tem ji moramo pomagati. Ne sme postati nekakšna ujetnica širših razmer v regiji. Čimprejšnja rešitev statusa Kosova je tudi za njeno notranjo stabilnost zelo velikega pomena.

Izpostavljamo tudi vlogo Albanije, ki je po drugi svetovni vojni živela posebno zgodovino, danes pa jo cenimo zaradi njenega prispevka k stabilnosti v regiji in konstruktivnega odnosa pri reševanju vprašanja bodočega statusa Kosova. V isto kategorijo lahko uvrstimo Črno goro, ki je prav tako resno zastavila pot reform s ciljem vključitve v solunsko agendo.

Post-daytonska struktura Bosne in Hercegovine z mednarodno prisotnostjo ter notranjepolitična nestabilnost v preteklih mesecih nam kažeta, da ta država potrebuje posebno pozornost. Veliko je bilo že narejenega, podpora evropski perspektivi se krepi, a potrebna je nadaljnja pomoč. Ne smemo pozabiti beguncev, ki se še niso vrnili na svoje domove, pa tudi velikih zločinov, ki še niso bili kaznovani. Za evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine in celotne regije so prav sankcioniranje zločinov proti človeštvu, mir in sprava temeljnega pomena.

Številni razlogi zahtevajo nadaljnjo krepitev našega sodelovanja s sosedi, strateškimi partnerji in drugimi. Danes sem že omenjal zunanjo mejo Evropske unije. Onkraj nje imamo pomembne in dragocene partnerje, ki jih moramo bolje vpeti v naše raznolike dejavnosti.

Evropska sosedska politika je dobrodošel vzvod krepitve območja stabilnosti in blaginje onkraj naših meja. Pomembna sta tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. Ne smemo pozabiti niti Ukrajine, niti Moldavije, niti južnega Kavkaza, niti severne Afrike. Potrebujemo intenziven dialog in nove razmere vedno znova terjajo tudi nove oblike konkretnega sodelovanja. Te so zelo dobrodošle.

Želimo si krepitev ustanov in procesov kot sta barcelonski proces in Euro-Med. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam Evropske unije konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del Evropske unije in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše.

Krepili bomo tudi sodelovanje z našimi strateškimi partnerji v svetu. V času našega predsedstva bomo organizirali štiri vrhunska zasedanja: z Združenimi državami, Rusko federacijo, Japonsko ter državami Latinske Amerike in Karibov. Z državami Latinske Amerike in Karibov bomo vzpostavljali sodelovanje pri doseganju trajnostnega razvoja in boju proti klimatskim spremembam ter revščini. Želimo si, da bi v času slovenskega predsedovanja utrdili in po možnosti formalizirali partnerstvo in sodelovanje z Rusko federacijo.

V času slovenskega predsedovanja bo Evropska unija zanesljiva opora bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. EU bo sodelovala pri uresničitvi zavez iz Annapolisa in Pariza. Tako Izraelcem kot Palestincem želimo varno, svobodno in uspešno življenje, pri čemer se bomo zavzemali za sožitje dveh miroljubnih držav.

Spoštovani, prihaja čas nove, okrepljene vloge Evropske unije v svetu. Evropa v leto 2008 vstopa s podpisano lizbonsko pogodbo, z razširjenima območjema evra in Schengna, solidno gospodarsko rastjo, trdnim evrom in s preko tri milijone in pol več delovnih mest kot ob začetku preteklega leta. Veliko razlogov torej imamo, da Svet Evropske unije vodimo ambiciozno, z optimizmom in, naj mi prijatelji v Parizu ne zamerijo, tudi z vizijo. Ta je vedno potrebna. Kajti če ne veš, kam naravnati krmilo, je vsak veter napačen. Vetra pa je veliko, še posebej vetra sprememb. Zadnji dve desetletji spremembe niso pretresle le Evrope, spreminjal se je cel svet. In se bo tudi v naslednjih letih še hitreje kot doslej.

Nekaterih, ki so se že zgodile, še nismo v celoti ovrednotili. Veliko govorimo o gospodarskem vzponu Indije in Kitajske. Konec oziroma ob začetku britanskega predsedovanja leta 2005 sem poslušal nastop predsednika britanske vlade Tonyja Blaira v tem visokem domu in ta je opozarjal na te spremembe, opozarjal, da se krepita dve novi gospodarski velesili, Indija in Kitajska. Mimogrede, ravno ta teden sta obe državi podpisali vrsto medsebojnih gospodarskih in trgovinskih sporazumov. Ti novi dejavniki pospešeno vlagajo v znanje, v raziskave in razvoj, v izboljšanje svoje konkurenčnosti. In povsem pravilno je bilo zaključeno, da to Evropsko unijo sili v razmislek in ukrepanje, da se njen konkurenčni položaj ne bo poslabšal. V zadnjih letih smo veliko naštevali naše pomanjkljivosti in govorili o ukrepih, da jih odpravimo. Veliko teh ukrepov je bilo uresničenih, nekateri žal ne, vendar ob tem ne želim ponovno govoriti o ciljih in zavezah iz lizbonske strategije.

Želim povedati ob koncu, da je premalo, da spremembe, s katerimi se sooča Evropska unija v globalnem svetu, nagovarjamo samo z besedami konkurenčnost in boj proti terorizmu. Oba odgovora sta prava, nista pa zadostna.

Na globalni ravni se namreč Evropska unija sooča z naslednjimi ključnimi izzivi, na katere bo prej ali kasneje morala dati tudi dodatne odgovore ob teh, ki smo jih slišali doslej.

Prvi tak izziv je vprašanje reforme OZN in oblikovanje novega svetovnega reda. Evropska unija lahko pri tej reformi odigra ključno vlogo.

Drugi tak izziv je boj proti revščini. To je ena od absolutnih prioritet. Mednarodna razvojna pomoč, ki jo prispeva Evropska unija, je znatna, vendar ne vedno najučinkoviteje uporabljena. Če hočemo, da bo bolj učinkovita, potem potrebujemo predvsem dvoje: osredotočenje na izobraževanje oziroma dvig izobrazbene ravni v revnih okoljih ter, drugič, kupovanje hrane in drugih izdelkov, ki jih podarjamo preko razvojne pomoči, v državah in v regijah, kamor pomoč usmerjamo. Samo na ta način učinkovito pomagamo krepiti njihovo kmetijstvo in gospodarstvo in dolgoročno pomagamo odpravljati vzroke za revščino. Ko gre za mednarodno razvojno pomoč, mora besedo konkurenčnost nadomestiti beseda sodelovanje. Veseliti se moramo dejstva, da nerazviti postajajo bolj razviti in revni bogatejši. Več držav bo razvitih, več jih lahko prispeva večjo pomoč za odpravo revščine.

Tretji tak izziv je boj proti klimatskim spremembam. Evropska unija je z zaključki lanskega Evropskega sveta postala globalni vodja, s povečano kredibilnostjo in tudi veliko močjo vpliva. In to vlogo je potrebno obdržati. To bomo dosegli tudi tako, da bomo ista merila, ki jih uporabljamo navznoter, uporabili tudi navzven, ko gre za delitev bremen pri boju proti klimatskim spremembam, ko se pogajamo z drugimi globalnimi partnerji.

Seveda četrti takšen izziv je medkulturni dialog. Ta je potreben bolj kot kadar koli doslej. Dolgoročno brez njega ni pogojev za mir v svetu in za odgovor na največje varnostne grožnje sodobnega sveta. Zato smo veseli, da je leto 2008 tudi leto, ko Evropska unija posveča veliko pozornost medkulturnemu dialogu. Veseli smo tudi udeležbe predsednika Evropskega parlamenta na otvoritveni slovesnosti v Ljubljani v začetku meseca in številnih pomembnih dogodkov, ki jih bo v tem sklopu organiziral Evropski parlament. To je vaš zelo velik prispevek k temu, da se, prvič, krepi zavest o potrebi tega dialoga in, drugič, da delamo konkretne korake naprej.

Včasih slišimo, da vse te naštete stvari niso ravno prave prioritete Evropske unije, da bi se morali bolj ukvarjati z domačimi problemi, vendar sem prepričan, da je to preozko gledanje, kajti od tega, kako bomo reševali ta štiri ključna vprašanja v prihodnosti, kako bo Evropska unija zagotovila svojo večjo vlogo in vpliv v globalnem svetu, je najbolj odvisno zagotavljanje miru in varnosti našim državljanom, trajne in varne oskrbe EU z energijo in tudi obvladovanje migracijskih pritiskov na Evropsko unijo.

Bolj bo Unija na teh temeljih sposobna delovati kot globalni dejavnik, večje garancije za mirno in varno življenje in stabilen gospodarski in socialni razvoj bodo imeli njeni državljani.

Spoštovani gospe in gospodje, dovolite mi, da zaključim z obljubo, da se bo Slovenija, oziroma da se je Slovenija lotila te naloge, pred katero je, z vso odgovornostjo po treh letih intenzivnih priprav. Mogoče naše predsedovanje ne bo tako velikopotezno kot francosko, ne tako odmevno kot nemško, in morda naše uradništvo nima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Morda bomo kdaj naredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost, morda celo naivno. Obljubljamo pa, da bomo delali odgovorno, da se bomo posvetili vsebinam. Ne bomo tekmovali za prostor pod žarometi, to za nas ni pomembno. Vemo namreč, kje smo začeli pred 20 leti, ko so Slovenijo mnogi podcenjevali. Zavedamo se, kaj je bilo vse treba narediti zato, da smo uspeli in da smo lahko danes tukaj.

In naša največja želja je, da bi bilo tudi zaradi našega prispevka vsak mesec več zadovoljnih Evropejcev. Da bo nekoč vsak slučajni sprehajalec na ulici poljubnega mesta v Evropski uniji na vprašanje, ali ga skrbi prihodnost Evropske unije, lahko brez premisleka odgovoril: „Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da tudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano.“

Spoštovani gospe in gospodje, danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti. Hvala. (Ploskanje.) <BRK>

  Predsednik. − Zahvaljujem se predsedujočemu Svetu, predsedniku vlade, Janezu Janši. Čudovito je, da predseduje Slovenija. Predsedniki skupin bodo kmalu izrazili svoje mnenje, vendar lahko že zdaj v imenu celega Parlamenta rečem, da Evropski parlament podpira Slovenijo pri ustvarjanju uspešne Evropske unije, zato smo prepričani, da bo slovensko predsedstvo uspešno.

Zdaj pa bi rad pozval predsednika Komisije, naj nas nagovori.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospod predsednik, predsednik vlade, poslanci, najprej želim nagovoriti slovensko predsedstvo. Država članica zadnje širitve je prvič prevzela tako pomembno odgovornost. Slovenija je dober primer uspešnosti širitve. Bila je prva država, ki je prevzela euro.

Primer Slovenije kaže, da so zdaj države članice, ki so pristopile k Evropski uniji leta 2004 in 2007, jedro evropskega povezovanja. Kaže tudi zelo pomembna evropska pooblastila, ki jih ima Slovenija. Predsedniku vlade Janšu zagotavljam svojo popolno podporo pri zelo pomembni nalogi predsednika Evropskega sveta v naslednjih šestih mesecih. Dragi predsednik vlade, vi in vaša država sta simbol boja za svobodo, kar je bistvena vrednota Evrope. Zahvaljujem se vam, da ste nas opozorili na veliko praznovanje schengenske širitve. Zelo sem bil ganjen, ko sem bil z vami in drugimi na meji med Slovenijo in Italijo, in ne bom pozabil vaših takratnih besed, s katerimi ste nas spomnili, da je tam pred približno 20 leti jugoslovanska vojska pobijala ljudi, ki so stremeli k svobodi, Italiji in Evropski uniji.

To je bilo izjemno potovanje, na katerega sem se odpravil s portugalskim predsednikom vlade Socratesom in predsednikom Evropskega sveta, in sicer smo konec decembra obiskali Nemčijo, Poljsko in Češko republiko, prav tako pa smo bili na meji med Estonijo in Finsko ter na meji s Slovaško, Madžarsko in Avstrijo, kar je sprožilo čustva v veliko ljudeh.

Mislim, da se moramo tega spominjati glede na sedanje razmere. Predsednik vlade Janša, vaš današnji govor le potrjuje moje trdno prepričanje, da je ta širitev 2004–2007, ki je Evropo združila v miru in demokraciji, dejansko eden od največjih dosežkov v evropski zgodovini, na katerega moramo biti ponosni.

Komisija bo zelo tesno sodelovala s slovenskim predsedstvom v zvezi z osrednjimi vprašanji tega programa, kot je stabilnost Zahodnega Balkana, Kosova in zlasti Bosne, pa tudi v zvezi s širitvijo, evropsko sosedsko politiko, azilom in priseljevanjem, sodelovanjem s strateškimi partnerji in medkulturnim dialogom.

Osredotočil se bom na tri vprašanja, ki so zelo povezana z našo odgovornostjo. Poudaril bi rad tri prednostne naloge: lizbonska pogodba, paket o energiji in podnebnih spremembah ter prenovljena lizbonska strategija.

Leto 2007 je dobro oblikovalo Evropsko unijo. Napredek pri sklenitvi nove pogodbe je izpolnil naša pričakovanja. Unija je upoštevala načrt, ki ga je maja 2006 predložila Komisija: najprej Berlinska izjava, ki je slavila petdeseto obletnico podpisa Rimske pogodbe in oblikovala vizijo za prihodnost Unije; nato junijsko zasedanje Evropskega sveta, na katerem smo se pod nemškim predsedstvom dogovorili o posebnem mandatu medvladne konference; in nazadnje decembrski podpis lizbonske pogodbe.

Postopek doseganja sporazuma je pokazal veliko soglasje držav članic in evropskih institucij o prihodnjem ukrepanju.

Oblikovali smo verodostojno in uravnoteženo pogodbo, ki je po mojem mnenju močna podlaga za prihodnost. Odpravili smo večino neenotnosti in nesoglasij iz prejšnjih institucionalnih razprav. Zato lahko Unija zagotovi uresničitev naše politične prednostne naloge za to leto. Letošnja politična prednostna naloga je uspešna ratifikacija lizbonske pogodbe. Pozivam vse države članice, naj to evropsko pogodbo hitro in odločno ratificirajo.

Komisija bo naslednji teden sprejela paket o podnebnih spremembah in obnovljivih virih energije. Naši predlogi upoštevajo nalogo, ki so si jo zadali vsi predsedniki držav in vlad na lanskem spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, ki so pozvali k natančnim in pravno zavezujočim ciljem.

Komisija zdaj opravlja to nalogo. Z zadovoljstvom opažam, da je to tudi prednostna naloga slovenskega predsedstva Svetu in Parlamenta. Vendar bomo morali trdo delati, da bo paket sprejet do konca leta 2008. Naš paket bo dopolnil predloge, ki so bili lansko leto pripravljeni v zvezi z notranjim trgom z energijo. Evropski energetski trg bo zagotovil več možnosti in boljše cene za evropske državljane, pri čemer je treba izpolniti tri osrednje cilje Evropske unije v zvezi z energijo: konkurenčnost, trajnost in varnost oskrbe.

Že na začetku smo vedeli, da preoblikovanje Evrope v gospodarstvo z majhno proizvodnjo ogljika ni lahka naloga. Vendar moramo zdaj svoje obveznosti obravnavati resno, odgovorno in usklajeno. Komisija bo uravnotežila prizadevanja, ki se zahtevajo od držav članic. Te imajo različna izhodišča, izhajajo iz različnih okoliščin, nekatere so sposobnejše financirati naložbe od drugih. Zmanjšati moramo tudi stroške prilagoditve evropske industrije in obravnavati izzive, s katerimi se srečujejo energetsko intenzivne industrije. Komisija se dobro zaveda teh razmer, kar bodo pokazali naši predlogi.

Vendar od nas ne pričakujte, da bomo zanemarili evropski interes, ki vključuje spodbujanje globalnega prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje varnosti oskrbe z energijo in ustvarjanje konkurenčne prednosti naših gospodarstev. Naša mednarodna verodostojnost in verodostojnost pred evropskimi državljani sta odvisni od uresničitve ciljev, ki so bili določeni marca 2007.

Velik uspeh je bila določitev časovnega načrta za sporazum, vendar naš paket, ki ga bomo obravnavali naslednji teden, jasno izraža našo pripravljenost, da svoje besede podpremo tudi z dejanji.

Paket o energiji in podnebnih spremembah je treba obravnavati kot priložnost Evrope na področju gospodarstva. Spodbudil bo inovativnost in povečal konkurenčnost. Boj proti podnebnim spremembam ne sme ovirati konkurenčnosti evropskih industrij. Unija mora spodbujati globalno prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam, vendar morajo evropske industrije ostati vodilne v svetu. Hkrati bomo ustvarili tudi nove trge in nova delovna mesta ter imeli prednost prvega akterja v veliko navedenih sektorjih.

Čeprav je naš paket namenjen okolju prijaznejši Evropi, bo prispeval tudi k Evropi, ki je prijazna do industrije, zaposlovanja in potrošnikov. Ta pobuda bo koristila vsem stranem.

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta tri leta po ponovnem zagonu leta 2005 spet deluje. Prispevala je k boljšem delovanju evropskega gospodarstva, zlasti k zagotovitvi 6,5 milijona novih delovnih mest v zadnjih dveh letih.

Pričakujemo, da bo do leta 2009 ustvarjenih še pet milijonov delovnih mest. Strukturne reforme prispevajo tudi h gospodarski rasti in k izboljšanju možnosti za evropsko dolgoročno blaginjo. To so zelo spodbudni dosežki.

Pri sprožitvi novega lizbonskega cikla na spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta moramo sprejeti ambiciozne odločitve na področjih raziskav, inovacij, poslovnega okolja, strokovnega znanja in poklicne usposobljenosti.

Komisija pripravlja predloge za vključitev pete svoboščine, tj. prostega pretoka znanja, v evropsko stvarnost, da se spodbudijo inovacije, ki se zagotovijo večjemu številu evropskih državljanov.

Potrebujemo tudi Akt o malem gospodarstvu za spodbujanje rasti malih in srednje velikih podjetij. Ta mala in srednje velika podjetja ustvarijo devet od desetih novih delovnih mest. To je prednostna naloga Komisije za leto 2008.

Evropa ne nazadnje potrebuje aktivne politike trga dela: politike, ki ljudem omogočajo uresničevanje svojega potenciala, in politike, ki državljanom zagotavljajo zaposljivost. Vlaganje v ljudi je najzanesljivejši način za zagotavljanje našim državljanom, da bodo ostali zaposleni ne glede na menjavo delovnih mest. Zagotoviti moramo blaginjo ne samo za nekatere ali za večino, ampak za vse. Zato ostajata vlaganje v ljudi in posodabljanje trgov dela eno od štirih prednostnih področjih novega lizbonskega cikla.

Spodbujati moramo podjetniški duh Evropejcev: ustvarjanje delovnih mest, inovativnost in konkurenčnost so namreč ključni za evropski uspeh. Gospodarske napovedi za leti 2008 in 2009 so že malo manj optimistične, zato moramo te znake obravnavati resno. Zavedamo se, da je vzrok za to finančna nestabilnost na drugi strani Atlantika.

Vendar se moramo boriti proti negativnim učinkom. Naši gospodarski temelji so dobri in trdni. Zavedamo se tudi, da bi lahko gospodarska recesija zmanjšala pripravljenost za dosego gospodarskih in družbenih reform. Napačno bi bilo sklepati iz preteklih izkušenj, čeprav je to morda naravni odziv.

Svetovna konkurenca in blaginja naših državljanov zahtevata, da Evropa nadaljuje svoj proces reforme, da bo postala konkurenčnejše gospodarstvo. To je edini način za ohranjanje našega evropskega modela socialne kohezije.

Eden od ključev za uspeh leta 2007 je bilo učinkovito sodelovanje Komisije s Parlamentom in Svetom. Brez tega partnerskega pristopa se ne bi nikoli sporazumeli o lizbonski pogodbi ali rešitvi zahtevne dokumentacije, kot sta Evropski tehnološki inštitut in program Galileo.

Tristransko institucionalno partnerstvo med Parlamentom, slovenskim predsedstvom Svetu in Komisijo bo ključno za uspeh leta 2008. Ratificirana Pogodba, usklajen paket o energiji in podnebnih spremembah ter izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta bodo zagotovo prispevali k temu, da bo leta 2009 Evropa samozavestnejša in bolje pripravljena na obvladovanje izzivov.

Nazadnje se želim zahvaliti predsedniku Pötteringu za njegove čestitke ob petdeseti obletnici prvega zasedanja Evropske komisije. Za to institucijo je bilo potovanje od leta 1958 zagotovo dolgo. Evropska komisija je bila v središču evropskega procesa združevanja kot vir dinamike in ambicij za vse, ki verjamejo v evropski projekt. Ponosen sem, da to institucijo vodimo na začetku 21. stoletja, ko se srečujemo z novimi izzivi in potrebujemo nove rešitve.

Evropska komisija bo ostala zvesta Walterju Hallsteinu in vsem ustanovnim očetom, ki so pred 50 leti ustanovili to veliko institucijo kot osrednjo akterko v našem skupnem projektu. V tesnem sodelovanju s Parlamentom in Svetom bomo še naprej spodbujali svoje skupne cilje: močno in odprto Evropo ter Evropo svobode, blaginje in solidarnosti. Trdno smo prepričani, da bomo v sodelovanju s slovenskim predsedstvom in predsednikom vlade Janšem dosegli konkretne rezultate za naše državljane.

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Komisije. Citiral bom izjavo Walterja Hallsteina z dne 16. januarja 1958, s katero je naslovil komisarje: „Vaše delo bo obrodilo sadove, vendar le v tesnem sodelovanju z drugimi organi, zlasti s Svetom ministrov in parlamentarno skupščino.“ Konec navedka.

Danes se ta skupščina imenuje Evropski parlament in to, kar je veljalo za leto 1958, velja tudi za leto 2008, zato ne dvomim, da bodo evropske institucije uspešne, če bodo sodelovale.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Evropskemu svetu, predsednik Komisije, gospe in gospodje, vesel sem, da si Skupina Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) in Evropskih demokratov želi, da bi bila Evropa leta 2008 učinkovita in sposobna obvladovati zaskrbljenosti svojih državljanov, kar je tudi želja slovenskega predsedstva Evropski uniji.

Predsednik vlade Janša, Slovenija, vaša ljubljena država je država, ki dejansko deluje. To dokazujejo makroekonomski kazalci in narava politične razprave. Slovenija si najbolj prizadeva za to, da bi se ljudje počutili kot del Evrope.

Slovenci so med najučinkovitejšimi pri doseganju lizbonskih ciljev. Slovenija je bila na poti od pristopa k EU leta 2004 zelo uspešna.

Slovenija je to, kar smo mi dosegli ali skoraj dosegli v petdesetih letih, dosegla v desetih, hkrati pa je morala izvesti težek prehod s socializma na tržno gospodarstvo, ne da bi škodovala družbi.

Močno privatizirano gospodarstvo, stabilna inflacija, povišanje plač, sorazmerno nizka stopnja brezposelnosti in predvsem močna valuta so vam leta 2007 omogočili vstop v euroobmočje. Vstopili ste tudi v schengensko območje, zdaj pa ste prva do novih držav članic, ki predsedujejo EU.

Slovensko predsedstvo nedvomno zaznamuje povezovanje novih držav članic z Evropsko unijo. Prevzeli ste odgovornost izvajanja postopka ratifikacije lizbonske pogodbe z usmerjanjem prizadevanj 27 držav članic za obvladovanje izzivov glede energije in podnebnih sprememb ter rasti in zaposlovanja, s katerimi se srečuje Evropa, z nadaljevanjem procesa vključevanja Zahodnega Balkana, z zagotavljanjem svojega prispevka prek pobud za Evropsko leto medkulturnega dialoga, ki bo zagotovil možnost spodbujanja vrednot odprtosti, tolerantnosti in dialoga, ki so središče evropskega projekta, zato slovensko predsedstvo kaže, da zdaj države, ki so vstopile v EU od leta 2004, poznajo institucionalne zadeve EU ter tudi notranje delovanje in način zagovarjanja evropskih interesov na mednarodni ravni.

Predsednik Sveta, skupina PPE-DE bo podpirala vas in uresničevanje vaših prednostnih ciljev. Prihodnost Evrope bo odvisna od začetka veljavnosti lizbonske pogodbe. Zato je treba učinkovito izvesti ratifikacijo, da bodo novi instrumenti na voljo do volitev v Evropski parlament leta 2009. Naša skupina bo tudi podprla vaša prizadevanja za sprožitev novega cikla lizbonske strategije ter zagotovitev uspešne, uravnotežene in okolju prijazne prihodnosti za Evropo ter gospodarstva, ki bo lahko izkoristil priložnosti, ki jih zagotavlja globalizacija.

Zato mora Evropa za zagotovitev ugodnih pogojev za socialno rast, oblikovanje znanstvenih in inovacijskih smernic za rast ter iskanje rešitev na področju demografskih izzivov, oskrbe z energijo in podnebnih sprememb imeti vodilno vlogo pri pogajanjih s svetovnimi partnerji o sistemu po Kjotu.

Predsedujoči Svetu, v zvezi z Balkanom in možnostjo vključitve Zahodnega Balkana v Evropo bomo podprli vaša prizadevanja za spodbujanje stabilnosti in sodelovanja v regiji, ker je od tega odvisna varnost in uspešnost celotne EU.

EU in vaše predsedstvo morata opraviti svoj del naloge pri reševanju vprašanja statusa Kosova. Slovenija je pogosto opravljala vlogo povezovalke med vzhodom in zahodom Evrope v zgodovinskem in geografskem smislu, kar je pridobitev za EU in njene države članice. Slovenija je kot križišče vseh vplivov, ki so zaznamovali zgodovino naše celine, ter stalni prehod za ljudi, blago in vse vrste kulturnih tokov. Slovenija bo v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga celovito spodbujala dialog med različnimi kulturami, verami ter verskimi in duhovnimi tradicijami.

Gospod predsednik, predsedujoči, gospe in gospodje, to izjavljam v imenu skupine PPE-DE, saj se veselim učinkovite in uspešne Evrope leta 2008. Predsedstvo EU je, kot ste dejali, nedvomno precejšen izziv za državo, kot je Slovenija, zlasti glede na njene človeške vire in obseg državne uprave. Predsedujoči, druge države članice EU, npr. Luxembourg in Avstrija, so večkrat dokazale, da evropsko prepričanje, tradicija in delovanje niso odvisni od velikosti držav.

Slovenskemu predsedstvu želim veliko sreče.

(Ploskanje.)

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu svoje skupine želim ponovno poudariti, kar sem dejal vam, predsedniku vlade, ob dveh priložnostih v Ljubljani: kot skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo pripravljeni podpirati vaše predsedovanje po vseh svojih močeh. Kot ste upravičeno dejali, ima to predsedovanje zgodovinske razsežnosti. Predsedstvo države, ki se je razvila iz komunističnega diktatorstva, česar se ne sme podcenjevati, in katere predsednik vlade je bil sam žrtev tega diktatorstva, si zasluži popolno podporo vseh demokratov in pomeni veliko priložnost za ponovno osvojitev src ljudi, ker Parlamentu in Evropi ponovno zagotavlja priložnost, da spoznata, da je sprememba mogoča ter da svoboda dolgoročno vedno prevlada in demokracija vedno zmaga.

Vaša država dokazuje tudi naslednje: nobeno diktatorstvo na svetu dolgoročno ne bo uspevalo. Obstaja lahko le 10, 30 ali 100 let, vendar na koncu vedno zmaga demokracija, kar je pozitiven znak.

Vaše uvodne izjave, ki izražajo objektivnost, morajo zaznamovati celotno leto 2008. Ne vem, kaj nas čaka v drugi polovici leta, ampak danes smo vsaj razpravljali o politiki, kar zelo cenimo.

Dejstvo, da smo danes razpravljali o politiki in ne o osebnih zadevah, je morda prva razlika v primerjavi z drugo polovico tega leta. Zanimivo je, da nam je že zdaj uspelo doseči nekaj razlik. Ena razlika, ki bi jo rad poudaril, je, da širitev Evropske unije ni končana. Širitev Evropske unije je zdaj v fazi pogajanj. Pogajanja potekajo z Makedonijo, Hrvaško in Turčijo.

Razkrili ste, da je cilj pogajanj s Turčijo njeno članstvo. Predsedstvo Sveta si tega v drugi polovici leta 2008 ne želi. Od Sveta zahtevamo pojasnitev. Ali je cilj tekočih pogajanj s Turčijo njeno članstvo ali ne? To je eno od najpomembnejših vprašanj, ki jih morate med svojim predsedovanjem Svetu v okviru trojke najprej in čim bolje pojasniti.

Druga razlika, ki smo ji pozorno prisluhnili, je, da so evropske institucije po vašem mnenju dovolj močne, da lahko s svojimi prizadevanji oblikujejo sosedsko politiko. To ste dobro povedali. To jasno zavrača ločene institucije Sredozemske unije, ki jih je predlagal naslednik mandata predsednika Sveta. Zelo dobro, tudi v zvezi s tem vas podpiramo.

(Ploskanje.)

Vidimo lahko torej, da v Svetu obstaja nekaj razpok, vendar se lahko zanesete, gospod Janša, da vas podpira skupina socialdemokratov.

Predsedujoči Svetu je govoril o odprtju schengenskih mej. Tudi to je pomembno vprašanje, zato se vam zahvaljujem za izjemno priložnost, ki jo svoboda gibanja zagotavlja našim državljanom. Zahvaljujem se vam tudi za jasno izjavo, ki prihaja iz države, kot je Slovenija, države z zgodovino, ki jo obravnavate kot priložnost za svobodo vašega naroda, ker se s tem borite tudi proti skrajni desnici v Evropi, ki zlorablja svobodo vseh s širjenjem strahu pred Evropo, zaradi česar se ljudje bojijo kakršnega koli nepredvidljivega razvoja, namesto da bi jim predstavila priložnosti, ki jih zagotavlja svoboda.

(Ploskanje.)

Predsednik Komisije, za vas imam prošnjo. V Nemčiji je zdaj v središču razprave selitev podjetja Nokia. Pravkar ste dejali, da je gospodarstvo Evrope zelo odvisno od malih in srednje velikih podjetij. To je res, vendar je še vedno zelo veliko število delovnih mest v industriji. V moji državi minister za gospodarstvo za zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija zdaj trdi, da naj bi se selitev podjetja Nokia iz Bochuma v Nemčiji v Romunijo financirala s sredstvi EU. Tega ne verjamem, vendar bi vas prosil, če lahko to preverite in pojasnite, da to ni res; če ta retorika ni resnična, bo to, čeprav je neprijetno in boleče, le voda na mlin tistih, ki nasprotujejo gradnji enotne Evrope. Zato je zelo pomembno, da se to vprašanje pojasni.

(Ploskanje.)

Imam še zadnjo pripombo za predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Komisije. Walter Hallstein je bil zagotovo velik mož. Kot eden od ustanovnih očetov Evropske unije in eden od predsednikov Komisije je veliko prispeval, vendar so se nasledniki Hallsteina v 50 letih že oddaljili od njegovih ustanovnih načel, kar lahko vidimo v vašem primeru, gospod predsednik. Gospod Hallstein je bil goreč zagovornik članstva Turčije v Evropski uniji. Vi in vaši kolegi pa ste v zvezi s tem nekoliko skeptični. S tega vidika je bil Walter Hallstein zagotovo pomemben Evropejec.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala kolegu, Martinu Schulzu. Konvencije tega parlamenta mi onemogočajo oziroma navajajo, da je neobičajno, da bi ustrezno odgovoril predsedniku v zvezi z ironičnimi pripombami predsednikov skupin. Če bi opravljal drugo vlogo, bi vam z veseljem odgovoril, vsekakor pa se vam zahvaljujem za prijazne besede o Walterju Hallsteinu.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, rad bi komentiral nekaj pripomb predsednika vlade Janše. Predsedujoči, moja skupina se obrača na vas z enostavnim sporočilom: „Evropa pričakuje“. Pričakuje, da bo leto 2008 leto napredka. Napredek pa pričakujemo zdaj. Zato pričakujemo od vašega predsedstva, da bo ta izziv obvladalo.

Ne dvomim, da ga ne bo. Ali ni odločen Slovenec dvignil svojo pest proti mogočemu cesarstvu in najprej izjavil: „Vse poti ne vodijo v Rim!“? Prav tako ne vodijo v Pariz in to ni začetek francoskega predsedstva. To je zgodovinski začetek za države, ki so pristopile k Uniji leta 2004.

Predsedujoči, vaša država je morda majhna, vendar vemo, da je mogočnega duha in da evropski Davidi pogosto bolje opravljajo predsedovanje kot njeni Golijati. Program vašega predsedstva kot običajno združuje tiho ambicijo in sporazumnost, ki lahko združita našo celino. Taka enotnost bo bistvena za zgodnjo ratifikacijo lizbonske pogodbe in zagotovitev podpore za medinstitucionalni sporazum o načinu upravljanja Evrope v skladu z novo Pogodbo.

V zvezi z medinstitucionalnim sodelovanjem si želimo intenzivnejšega dialoga z vami in večjo prisotnost vaše vlade v tej sejni dvorani. Obžalujemo, da je bil včeraj vaš sedež prazen, saj smo poslušali prvega gosta v našem letu medkulturnega dialoga.

Vaš program poudarja pomen notranje dinamike, ki je, gospod Schulz, način ustvarjanja delovnih mest in njihovega ohranjanja na tej celini: notranja dinamika. Predsedujoči, na vas se zanašamo, da boste okrepili enotni trg za energijo, telekomunikacije in zdravstvene storitve. Evropska unija težko prepričuje svoje državljane, da dodaja vrednost vsakdanjemu življenju, zato bi bilo na podlagi jasnih primerov hitrejše zdravniške oskrbe, nižjih računov in večje izbire potrošnikov nespametno zanemariti predloge v zvezi z s pravicami bolnikov le zaradi tega, ker so sporni.

Na drugih področjih se boste morali bolj potruditi, zlasti z vašimi predsedniškimi kolegi, ki si osebno prizadevajo za spodbujanje jedrske energije kot rešitev za podnebne spremembe. Solidarnost in delitev bremena sta bistvena za uspešno zmanjševanje emisij in doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije. Kot je dejal predsednik Barroso, mora Unija leta 2008 pokazati, da lahko lepe besede o boju proti podnebnim spremembam spremeni v dejanja.

Napredek na Zahodnem Balkanu je upravičeno ena od vaših prednostnih nalog, vaše izkušnje in razumevanje v zvezi s tem območjem pa bodo pomagale naši Uniji. Vendar domnevam, da vaše mišljenje, da so razmere v Bosni in Hercegovini resnejše kot na Kosovu, ne izraža večinskega mnenja Unije. Poleg tega tudi nisem prepričan, da je to dober način spodbujanja prebivalcev Bosne in Hercegovine. Če želite s tem pomiriti Srbijo, vam ne bo uspelo. Napredek bi lahko zagotovila omilitev razmer v zvezi z neodvisnostjo Kosova s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom. Vendar medtem, ko gospod Đelić načrtuje obisk v Bruslju, moja skupina zelo močno poudarja, da podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ni mogoč brez popolnega sodelovanja Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

(Ploskanje.)

Serge Brammertz, novi glavni tožilec, mora videti sveže dokaze o sodelovanju. Predsedujoči, nihče od nas ne želi, da bi Srbija ostala na robu Evrope, vendar bi jo lahko vljuden in konstruktiven odnos vašega predsedstva vključil v dogajanje, kar bi tudi prispevalo k temu, da bi predala Ratka Mladića.

Do takrat pa, kot pravite v Sloveniji, „molite za dobro žetev, vendar še naprej okopavajte“.

(Ploskanje.)

  Brian Crowley , v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, Slovenija je prevzela odgovornost predsedovanja EU v času velikih izzivov. Evropske države morajo ratificirati Pogodbo; v središču so razmere na Balkanu; na ravni EU je treba doseči sporazum o energetskem svežnju; poiskati je treba novo rešitev spora med Palestino in Izraelom.

v imenu skupine UEN. – (EN) Kot so upravičeno komentirali že kolegi, je seznam nalog Evrope neskončen. Obseg tem in odločitev ter pomembnih in spornih področij, ki jih je treba obravnavati, je velik.

Namesto, da vam pridigam o tem, česa niste storili ali česa morda drugi ne bodo storili v prihodnosti, se bom na kratko osredotočil na tri področja.

Prvič, ratifikacija reformne pogodbe, lizbonske pogodbe, je bistvena za nadaljnji razvoj Evropske unije.

Drugič, v zvezi s prihodnjo širitvijo moramo zagotoviti državam kandidatkam možnost in priložnost, da v bližnji prihodnosti postanejo članice Evropske unije.

Tretje in po mojem mnenju najpomembnejše vprašanje pa je Kosovo in tamkajšnje razmere, zato je treba zagotoviti miren prehod z njegovega sedanjega statusa na prihodnji status, kakršen koli že bo. Že zdaj smo videli precejšen napredek Kosova, kjer skupne policijske enote iz obeh etničnih skupin skupaj patruljirajo na svojih območjih in kjer ne obstaja več pojem ene policijske enote za posamezne ljudi, ampak skupna policijska enota za vse prebivalce Kosova.

Predsednik vlade, kot upornik in intelektualec hkrati, še zlasti pa kot demokrat in razumen človek, ste s svojimi izkušnjami svojo državo privedli iz mračnega obdobja komunizma v svetlejšo prihodnost, ki je včasih zatemnjena zaradi energetske krize, in prihodnost Evropske unije; taka podoba in predstava sta bistveni za prebivalce Bosne, Srbije, Kosova in seveda Turčije.

Veselim se dela z vami in vašo vlado. Čeprav je vaša država majhna, je mogočnega duha in visokih vrednot. Kot ste že dokazali na začetku tega procesa, se ne bojite večjih od sebe in zavzamete svoje stališče,. ko vas skušajo zatreti. Najpomembnejše pa je, da vaše delo izraža moralno gotovost v razmerju do države, iz katere prihajate.

Evropska unija zdaj potrebuje nove junake, tj. junake, ki vedo, kako je biti nesvoboden, brez svobode govora in demokracije. Ti lahko spremenijo tok mračne zgodovine evropske celine v pozitivno smer.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, zelo smo čustveni, ko govorimo o Evropi in o tem, kar je dosegla kot model miru in demokracije ter kaj lahko doseže pri spodbujanju svobode in blaginje ljudi ter kot središče inovacij in doslednosti pri obvladovanju globalnih okoljskih izzivov.

Zato vas danes z veseljem pozdravljamo, vendar obžalujemo, da je ta izkušnja na nek način osamljen primer, saj so, kot veste, ena od reform lizbonske pogodbe volitve za predsednika Evropskega sveta. To nas skrbi, delno tudi zaradi tega, ker nobeden od kandidatov, ki so se predstavili, po mojem mnenju ne bi veliko prispeval k uresničevanju cilja Evrope.

Pri tem bi rada omenila nekatera vprašanja, ki so zlasti pomembna za skupino Verts/ALE. Kot je omenil predsednik Komisije, mora biti v času vašega predsedovanja predložen „energetski sveženj“: to je rezultat dela celotnega lanskega leta in vemo, da v zvezi s tem vlada splošen nemir, prav tako pa se že izvajajo ukrepi in pritisk, da se zmanjšata njegova vrednost in vpliv. Verjamemo, da bo glavni cilj vašega predsedstva zatreti pritisk velikih in majhnih akterjev, da bi se omejil in zmanjšal vpliv teh ureditev.

Poleg tega se bomo še naprej borili proti načelom, za katere menimo, da bodo sporni. Po našem mnenju gospodarstvo, ki temelji na nizkih emisijah ogljika, pri čemer naslavljam tudi predsednika Komisije, ne more biti jedrsko gospodarstvo; financiranje in zapravljanje časa za novo jedrsko prihodnost, ki še ne obstaja, ali za drage tehnologije z neznano uporabo, kot sta sekvestacija in shranjevanje ogljika, dejansko neposredno konkurirajo pravim obnovljivim virom energije, ki jih moramo financirati in spodbujati: sončna in vetrna energija ter varčevanje z energijo, pri čemer je slednja možnost najbolj obetavna na področju inovacij in zaposlovanja.

Druga pomembna naloga med vašim predsedovanjem bo usklajevanje ozemeljskega razvoja in razvoja mest, ki bo zlasti pomembno vprašanje za spomladanski vrh in spremljanje leipziške listine: varovanje kakovosti naših mest in krepitev ozemeljske kohezije morda nista tako pomembna kot druga vprašanja, vendar menimo, da sta bistvena za boj proti podnebnim spremembam.

Med vašim predsedovanjem bo verjetno oblikovana tudi zakonodaja o odpadkih. Izredno zaskrbljeni smo nad tem, kar se dogaja v naši državi, v Neaplju, ter nad tem, da je navidezno podpiranje hierarhije strategij za odpadke, ki dajejo prednost preprečevanju in ponovni uporabi, dejansko v nasprotju z besedilom te zakonodaje, ki daje prednost sežigalnicam, kar pa po našem mnenju vsekakor ni način reševanja težave odpadkov.

Zelo radi bi videli, ali vaše predsedstvo dejansko podpira to institucijo, kar bo razvidno iz obravnavanja dveh področij, tj. trgovine in varstva podatkov. Močno se boste morali boriti z nekaterimi vašimi kolegi o vprašanju privolitve Parlamenta v sporazume o gospodarskem partnerstvu z državami AKP, ki so po našem mnenju po močnih razhajanjih z afriškimi državami, ki so se pojavila v Lizboni, tako pomembni kot še nikoli. Poleg tega obstaja vprašanje svobode dostopa do pogajalskih dokumentov v zvezi s sporazumi o partnerstvu in sodelovanju z državami, kot je Kitajska. Pomislite, da Evropski parlament še ni bil obveščen o poteku teh pogajanj. Vse se izvaja popolnoma diskretno. Menimo, da bi bilo treba o tem vprašanju sprožiti javno razpravo in da je treba Parlament vsaj obvestiti, kako pogajanja potekajo.

Predsedujoči, nazadnje bi rada izpostavila vprašanje varstva podatkov. Zavedamo se, da Svet načrtuje sprejetje sklepa v zvezi s tem med vašim predsedovanjem, vendar vas prosimo, da ste pogumni in zahtevate, da se izvajanje tega okvirnega sklepa preloži na čas po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe, ker bi to Parlamentu omogočilo neposredno sodelovanje pri reformi; poslanec iz moje vrste vas bo pozneje v zvezi s tem ponovno nagovoril, jaz pa vas prosim, da med vašim predsedovanjem organizirate prvo nacionalno konferenco o Romih. To bo bistveno prispevalo k medkulturnemu dialogu.

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, predsedstvu Slovenije kot novi državi članici so predhodniki naložili precej nehvaležne naloge. Vendar morate v zvezi z ratifikacijo lizbonske pogodbe zagotoviti, da nobena država članica, razen Irske, ne doživi neuspeha pri organizaciji referenduma, vključno z državami, ki so se temu trdno zavezale. To bi bil korak nazaj v času, ko naj bi se državljani EU in institucije zbliževali. Odkrito povedano bi si zaslužili, da vam zastavijo plemenitejše cilje.

Predsedstvo bo moralo na socialni ravni najprej izpolniti težko nalogo ponovnega obravnavanja dveh simboličnih osnutkov direktiv; eden obravnava delovni čas in znane nehvaležne izključitve, drugi pa začasno delo in enako obravnavanje zaposlenih. Prav tako se predsedstvo ne bo moglo izogniti bistveni razpravi o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z nedavnima sodbama Sodišča Evropskih skupnosti v primerih Laval/Vaxholm in Viking Line, ki zagotavljata legitimnost socialnega dampinga. Poleg tega je moja skupina zahtevala, da se razprava o tem vprašanju vključi v dnevni red prihodnjega parlamentarnega zasedanja. To pa ponovno izpostavlja težavo Bolkensteinove direktive in določb pogodbe, na kateri temelji. Tako nastane zmeda, saj zdaj poteka ratifikacija novega besedila, ki vključuje vse te določbe.

Na družbeni ravni se Evropa zdaj srečuje tudi z vedno večjimi zahtevami za višje plačilo. Njen delež dodane vrednosti se dejansko zmanjšuje že nekaj desetletij. Še nikoli ni bil tako majhen, kot poudarja tudi finančni tisk. Vendar je Evropska centralna bank zagrozila, da bo zvišala obrestne mere, če se izpolni ta, sicer zakonita, zahteva, kljub dejstvu, da dobiček po ugotovitvah strokovnjakov še nikoli ni bil tako visok. Če tega vprašanja ne bomo vključili v dnevni red, se bo kmalu samo uveljavilo. Opozarjam, da skupni dokument nemškega, portugalskega in slovenskega predsedstva v točki 68 poudarja, da bo „splošni cilj treh predsedstev krepitev evropskega socialnega modela kot sestavnega dela lizbonske strategije“. Kot pravi star rek, kakovost spoznamo šele, ko se o njej sami prepričamo.

Poudaril bi rad še eno občutljivo vprašanje: vprašanje nezakonitih priseljencev. Sedanji osnutek direktive o vračanju priseljencev označujejo organizacije, ki ščitijo človekove pravice, kot „sramotno direktivo“. Sprejetje sedanjega osnutka direktive bi izničilo dobre namene, ki jih je izrazila EU v okviru medkulturnega dialoga.

Za konec bi rad omenil vprašanje Kosova. Preden se sprejme kakršna koli odločitev, bi bilo zagotovo primerno pojasniti tridelno vprašanje. Prvo vprašanje je, kako je mogoče razložiti dejstvo, da je pomoč mednarodne skupnosti v višini dveh milijard eurov v sedmih letih povzročila neobstoječi gospodarski razvoj, endemično revščino, 50-odstotno stopnjo brezposelnosti ter širitev korupcije in mafijskih mrež? Drugo vprašanje je, kako je mogoče razložiti dejstvo, da 17 000 vojakom Nata ni uspelo preprečiti uničenja na ducate pravoslavnih objektov, ugrabitev ali umorov na stotine prebivalcev Kosova iz manjšinskih skupnosti ter prisiljenih izgnanstev več tisoč drugih? Zadnje vprašanje pa je, kako bosta enostranska izjava o neodvisnosti Kosova in nadomestitev Unmika z Evropsko unijo rešila te bistvene težave, hkrati pa zagotovila stabilnost Balkana? Zelo me zanima vaš odgovor.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil predsedujočemu za prijeten obisk v Sloveniji pred božičem. Predsedujoči, upam da boste vodili Evropski svet bolje, kot ste vodili vodje skupin na seji: večino časa ste porabili za svoj govor, rekli pa niste nič, kar ne bi vedeli že prej, ministrom, od katerih bi pričakoval, da poznajo svoja področja, pa niste dovolili, da odgovorijo na večino naših vprašanj, nato pa niste poslali odgovorov v pisni obliki. Parlament ima tudi opozicijo z določenimi pravicami.

Včeraj sem prejel peticijo 571 slovenskih novinarjev, ki vas obtožujejo, da niste spoštovali njihove svobode tiska. Ali boste odobrili neodvisno raziskavo?

Prejšnji teden je bilo poročano, da ste zahtevali od Portugalske, da prekliče morebitni referendum, ki ga je podprla večina portugalskih volivcev. Ali vas lahko spomnim na obstoječo Pogodbo iz Nice, ki od vas zahteva, da vse odločitve sprejemate čim bližje državljanom? Preklic referenduma krši ta člen. Države članice lahko kritizirate, vendar jih ne smete kaznovati, ker so za ratifikacijo še vedno pristojne države članice. Vedenje predsedstva in Evropske komisije je zadeva Skupnosti. Spoštovati morate nacionalne postopke ratifikacije. Ko nekaj rečete, morate države članice opomniti, da imajo skupno pravno obveznost, da oblikujejo svojo zakonodajo čim bližje državljanom.

Če vi in Evropska komisija kršite ta člen Pogodbe, kršite Pogodbo. S predsedniki vlade sodelujete v političnem sporazumu za preprečitev referenduma. Ta sporazum krši Pogodbo. Komisija mora to preprečiti, namesto da podpira poskus neupoštevanja evropskega naroda. Še enkrat preberite člen 1 Pogodbe o Evropski uniji: „Odločitve se sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“. Kako lepa poved bi to bila, če bi se dejansko uporabljala.

Lizbonska pogodba je bila sklenjena v najbolj zaprtem krogu in najdlje od volivcev. Zdaj se zdi, da lahko le Irska reši našo evropsko demokracijo. Vendar bi lahko Svet objavil vsaj prečiščeno različico lizbonske pogodbe, da bi lahko prebrali, kar ste podpisali. Madžarska je 17. decembra 2007 podpisala besedilo, ki ga še niti ni prejela. Tako sprejemanje odločitev ni v tesni povezavi z državljani ali poslanci.

  Predsednik. − Gospod Bonde, od vas kot predsednika vaše skupine in od vaših kolegov pričakujemo, da boste izpolnili svoje dolžnosti kot poslanci Parlamenta. Obvladajte svoje izzive, namesto da obsojate druge.

(Ploskanje.)

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, kot poslanec iz Koroške, ki je neposredna soseda Slovenije, mi je v navdih in veselje, da bo zdaj država, ki je še pred 20 leti trpela pod jarmom komunizma, šest mesecev vodila Evropsko unijo. Meni to pomeni dokaz, da bo pot evropskega združevanja, ki je ne ovirajo več katastrofe 20. stoletja, prinesla svobodo in enotnost.

Glavni cilj slovenskega predsedstva Svetu je vključiti v Evropsko unijo vse države nekdanje Jugoslavije, kar je po mojem mnenju pravilno in pomembno, da se ozemeljsko zaključi ta proces evropskega združevanja. Menim, da je to veliko bolj pomembno kot na primer pristopna pogajanja z državo, kot je Turčija, katere osnovno ozemlje je v Anatoliji v Aziji.

Menim, da bi moral ta proces vključevanja držav nekdanje Jugoslavije v EU potekati zlasti tako, da lahko Evropejci delujejo brez vpliva oblasti zunaj Evrope, na primer Združenih držav Amerike in Rusije. Upam, da bo lahko Slovenija upoštevala predvsem željo Hrvaške po članstvu v EU, in da na primer spori v zvezi z ribolovnimi območji med Hrvaško in Slovenijo tega ne bodo ovirali, ker je Hrvaška kot ena od držav nekdanje Jugoslavije poleg Slovenije nedvomno srednjeevropska država, ki je najbolj pripravljena za Evropo in demokratično zrela.

Pri vprašanju Kosova, ki bo nedvomno najbolj obremenil slovensko predsedstvo Svetu, je treba na eni strani upoštevati pravico vseh skupin ljudi do samoodločbe in pravico večine albanskih Kosovčanov, na drugi strani pa je treba upoštevati tudi zgodovinske pravice Srbov. Kosovo ne sme postati satelitska država Združenih držav, prav tako pa se Srbija ne sme zateči pod okrilje Kremlina v Moskvi. Neodvisnost Kosova ne sme postati model za turški Severni Ciper. Doseči je treba stabilnost na Balkanu in zaključiti proces evropskega združevanja v ozemeljskem smislu.

Na kratko bi rad izpostavil tudi dvostransko vprašanje med Slovenijo in Avstrijo: vprašanje topografskih znakov na Koroškem. Upam, da bo avstrijska zvezna vlada kmalu našla pravično rešitev, ki bo predvsem ustrezala dobro zaščiteni slovenski manjšini v Avstriji. Iz istega razloga upam, da bo tudi Slovenija našla razumno rešitev v zvezi z nemško govorečo preostalo avstrijsko manjšino v Sloveniji in jo bo priznala kot prvotno manjšino ter da bodo kulturne konvencije med Avstrijo in Slovenijo celovito obravnavale ta vprašanja.

  Mihael Brejc (PPE-DE). – Spoštovani, program slovenskega predsedovanja vsebuje vse pomembne in aktualne teme tega časa in je dobra osnova za delo v tem polletju. Dve minuti mi omogočata, da se omejim le na eno od področij, to so državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in tu pričakujem, da bo slovensko predsedstvo namenilo ustrezno pozornost spremljanju delovanja informacijskega sistema „SIS 1 for all” in pospešilo implementacijo „SIS 2”.

Oblikovanju skupne azilne in migracijske politike, ki mora temeljiti na tesnem sodelovanju z državami tranzita in izvora. Trenutno obstaja 27 različnih režimov in pristopov k reševanju te problematike in seveda si ne delamo utvar, da bi bilo mogoče tako zapleteno vprašanje urediti v tako kratkem času, vendar pa se je treba lotiti te težavne naloge.

Tretje področje je sodelovanje s Frontexom, kjer naj slovensko predsedstvo na osnovi analize poročila Komisije pripravi smernice za prihodnje delovanje te agencije. Četrto področje zadeva nujno harmonizacijo evropske vizumske politike in oblikovanje pravnih podlag za začetek delovanja evropskega vizumskega informacijskega sistema.

Rdeča nit vseh dosedanjih predsedovanj je boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Podpiram predlagane ukrepe in predlagam, da se končno začnemo ukvarjati tudi z vzroki terorizma.

Slovenija je ena najuspešnejših članic Evropske unije na področju e-uprave in tudi odstranjevanja administrativnih ovir, zato pričakujem, da bo na vsakem od področij predsedovanja drugim članicam ponudila dobre prakse iz slovenskega okolja. Nadejam se tudi dobrega sodelovanja slovenskega predsedstva s Parlamentom in Komisijo in sem prepričan, da bo tudi po slovenskem predsedovanju mogoče reči, da je Evropska unija stopila še en korak naprej.

  Borut Pahor (PSE). – Ponosen sem, da danes predsednik slovenske vlade govori Evropskemu parlamentu kot predsedujoči Evropskega sveta. To ne govori samo o dramatičnih spremembah, ki smo jim bili priča, kot je rekel predsednik vlade, v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih, ampak govori o skoraj nepredstavljivih spremembah, ki smo jim bili priče v sami Evropi, v tem zgoščenem času zgodovine.

Podpredsednica Evropske komisije je v Ljubljani lepo rekla, da pomeni začetek predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu konec ločnice med starimi in novimi članicami Evropske unije.

Jaz bi rad nadgradil to lepo misel in bi rekel naslednje: do nedavnega smo lahko v glavnem poslušali, kaj kandidatke in potem nove članice Evropske unije pričakujejo od Evropske unije. Danes ima Evropa vso pravico vprašati predsednika slovenske vlade in Slovenijo kot predsedujočo državo, kaj lahko Evropa pričakuje od Slovenije. Mislim, da gre za nek izjemen zgodovinski dogodek, ki ima svoje simbolne in stvarne konsekvence.

Po mojem osebnem prepričanju lahko pričakuje največ, kar lahko Slovenija da. Po mojem mnenju je Slovenija dobro pripravljena in je povsem osredotočena na svojo mednarodno vlogo in vlogo predsedujoče v Evropskem svetu.

Rad bi se zahvalil kolegu Schulzu za podporo naše skupine slovenskemu predsedstvu in tudi jaz kot predsednik največje opozicijske stranke v Sloveniji, tj. Socialnih demokratov, bi rad tukaj temu visokemu domu zagotovil, da v luči parlamentarnih volitev, ki bodo sledile takoj koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, evropske politike predsedovanja slovenske vlade Evropski uniji ne bom izkoriščal za to, da bi to postala tarča ali žrtev naših skupnih naporov za to, da Slovenija uspe v svoji pomembni mednarodni nalogi. Uspeh predsednika vlade bo uspeh predsednika slovenske vlade, vse Slovenije in tudi moj uspeh.

Prepričan sem, da bomo po koncu predsedovanja Slovenije lahko ugotovili, kot je nekdo rekel, da ni majhnih in velikih članic Evropske unije, da so samo tiste, ki so malo manj ali pa malo boj uspešne pri predsedovanju Evropske unije. Jaz si želim, da bi ob kančku sreče predsedniku vlade in slovenski vladi uspelo, da bi sodila med tiste, ki so bili bolj uspešni.

  Jelko Kacin (ALDE). – Gospod predsednik, vaš današnji prihod in nagovor je začetek zadnje faze polne integracije Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija je prva država, ki ji je omogočeno predsedovanje, in enajst novih članic bo sledilo. To je velika prednost za Slovenijo in tudi za Evropo in zato vam želim obilo uspeha pri tem predsedovanju.

Ampak predsedovanje je naporna naloga in zato bi vas rad vprašal tudi o krivicah, ki se dogajajo v Evropski uniji. To vprašanje ne gre samo vam, gre tudi predsedniku Parlamenta, gre tudi predsedniku Evropske komisije. Leta 2004 je v Evropsko unijo vstopilo deset držav. Pravzaprav le devet in pol. Ciper je vstopil samo s svojo polovico. Dve leti kasneje smo napovedali prihod Romunije in Bolgarije in spet smo pozabili na severni del Cipra. In potem ko sta Romunija in Bolgarija prišli, spet nismo nič rekli o Cipru.

Vi, gospod predsednik, ste danes govorili o zahodnem Balkanu, govorili ste o Ukrajini, o Moldaviji, o Kavkazu, o severni Afriki, ampak z eno besedo niste omenili vprašanja Severnega Cipra. Kot da so spregledani, kot da so izbrisani. To ni dobro. Prav je, da ste v Ljubljani začeli medkulturni in medreligiozni dialog. In pravo področje, kjer lahko res dosežemo velik uspeh, bi bil prav Ciper. V Cipru je potreben medkulturni, medreligiozni dialog, zato da bi teh 200 000 ljudi, ki niso ničesar krivi, imelo priložnost, da postanejo člani Evropske unije. Tudi zato, ker je Ciper ravno zdaj sprejel evro kot novo valuto. Na severu imajo še vedno liro.

In za konec, gospod predsednik. Vesel bi bil, ko ste govorili o vaši krivici, o tem, da so vam sodili v tujem jeziku, če bi povedali, da so vam sodili v srbsko-hrvaškem, v srbskem jeziku. Kdo v tej dvorani bi lahko pomotoma mislil, da so vam sodili v ruščini. Še enkrat vam želim poln uspeh pri vašem predsedovanju.

  Adam Bielan (UEN). – (PL) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital predsedniku vlade Janši za prevzem predsedstva Unije. To je pomemben dogodek v zgodovini evropskega združevanja, saj je to prvič, da je nova država članica prevzela predsedovanje.

Slovenija je država, ki so jo mnogokrat prizadele mejne spremembe na naši celini. Zato je Slovenija dober primer evropskega poenotenja na gospodarskem in geopolitičnem področju.

Zato verjamem, da bo v naslednjih šestih mesecih uspešna pri stabilizaciji razmer na Zahodnem Balkanu. Izrazil bi rad tudi upanje, da bosta imeli v tem obdobju prednost sosedska politika in politika širitve Unije. Pričakujem tudi sodelovanje in večje razumevanje naše vzhodne sosede Ukrajine.

Vesel sem tudi, da bo ena od prednostnih nalog Slovenije tudi energetska politika. Zavedamo se namreč, da varna Evropa ne more obstajati brez varnosti oskrbe z energijo. Evropske unije v prihodnosti ne sme nihče izsiljevati in prepričan sem, da Slovenija, ki je bila več kot 40 let podjarmljena komunizmu, to dobro razume.

  Elly de Groen-Kouwenhoven (Verts/ALE). – Gospod predsednik, Sloveniji izrekam čestitke in pozdravljam predsednika vlade Janšo: šele štiri leta ste vključeni v EU in že predsedujete Evropski uniji. Predsedujoči, to pomeni delo in obveznost, hkrati pa upravičuje zaupanje v vašo mlado državo.

Vendar nas skrbi in razočarani smo, ker veliko število poslancev iz različnih držav in skupin še ni prejelo jasnega odgovora na ponovno vprašanje o tem, ali bo Slovenija organizirala prvo letno konferenco o Romih. To je velika naloga in precejšen izziv, vendar niste sami. Finančno podporo je zagotovila Evropska komisija. Moralno podporo zagotavlja Evropski svet, ki v sklepih pod točko 50 poudarja, da mora EU predstaviti konkretne ukrepe v zvezi z vprašanjem Romov.

Logistično podporo zagotavlja evropska romska skupnost, ki je izrazila pripravljenost za tesno sodelovanje, kadar koli bo to mogoče. Politično podporo zagotavlja veliko poslancev iz različnih skupin v tem Parlamentu, ki se zavedajo evropskega pozabljenega naroda, Romov, od katerih je veliko žrtev zadnje balkanske vojne in živijo kot begunci po vsej Evropi.

Slovenija se je vojni na srečo izognila, vendar je kljub temu doživela pomanjkanje svobode in varnosti. Upam, da si bo Slovenija organizacijo prve letne konference o Romih štela v čast. Zavedati se mora, da ima veliko zagovornikov in privržencev.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). – Gospod predsednik, tudi jaz bi slovenskemu predsedstvu zaželela vse najboljše. Danes je zagotovo zgodovinski dan. Tudi za trenutek ne dvomim v sposobnost Slovenije, da bo kljub svoji majhnosti uspešno opravljala predsedovanje.

Predsedujoči, upam da ste resno mislili, ko ste izjavili, da si želite Evrope, ki ji ni vseeno, in Evrope, ki postavlja državljane v središče. Če bi hoteli besede spremeniti v dejanja, bi morali zagotovo radikalno spremeniti pristop in vsebino politike v tej instituciji in drugih institucijah Evropske unije.

Strinjam se z zaskrbljenostjo prejšnjega govorca v zvezi z dejstvom, da se v državah članicah ne bo izvajal referendum o lizbonski pogodbi. Prihajam iz države, v kateri se bo izvajal referendum in bodo lahko ljudje izrazili mnenje o tem, kako ta projekt napreduje in se razvija.

Predsedujoči, na Irskem ste povzročili razburjenje: mediji so poročali o vaši izjavi, da je pomembno, da se ne sme sprožiti razprav, ki bi lahko povzročile težave v naši državi. S tem predlagate preložitev obravnavanja spornih ali težavnih vprašanj. Radi bi vedeli, katera so ta vprašanja.

Če želimo resnično doseči demokracijo v Uniji in oblikovati Unijo, ki ji ni vseeno, moramo ljudem vsekakor zagotoviti popolne informacije o političnih pobudah in usmeritvah.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Predsednik vlade, pred kratkim ste dejali, da Evropske unije nista združila le skupno gospodarstvo in politika, ampak tudi vrednote skupne zgodovine, kulture in ustvarjalnosti. Strinjam se z vami.

Predsednik vlade, pozdravljam vas v imenu Poljske, dežele Adama Mickiewicza. Ta prerok, kot mu pravijo Francozi, je nekoč vprašal: „Slovani, kaj novega lahko ponudite? Kaj boste prinesli na svetovni oder?“ Njegovo sporočilo je bilo, da je krščanski duh zajel predvsem nekatere evropske narode in da krščanski napredek vključuje tudi napredek narodov. Evropo, mati narodov, združuje krščanska kultura na zahodu in vzhodu. Pred kratkim mi je v tem parlamentu francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing dejal, da je vedno zagovarjal, da se v evropsko ustavo vključi sklicevanje na krščanskega boga.

Predsednik vlade, upravičeno ste dejali, da je evropsko leto medkulturnega dialoga priložnost, da se okrepi evropska kultura. Jean Monnet, ki zdaj počiva v posvetnem Panteonu v Parizu, je nekoč dejal, da bi, če bi bilo treba začeti znova, začel s kulturo. Kot je nekoč dejal profesor Tadeusz Zieliński, pokopan v Schöndorfu blizu Münchna, se krščanska kultura in vera izražata v željah ljudi. Zato pustimo, da Slovenija kot majhna država v EU izpolni svoje želje z ukrepi, ki spodbujajo krščansko kulturo v Evropi. To je odlika vaše države v EU; to je odlika naših slovanskih držav v EU.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, vesela sem, da želi slovensko predsedstvo obravnavati vprašanje podnebnih sprememb ter politiko varne in trajnostne energije. Menim, da je skrajni čas, da snamemo zelena populistična očala in se osvobodimo neupravičenega strahu pred jedrskimi reaktorji. Priložnost imamo, da prenehamo jemati denar od državljanov prek nemoralne trgovine z dovoljenji za emisije, s katerimi le popuščamo največjim onesnaževalcem. Priložnost imamo, da odpravimo nesmiselne davke na delce goriva ter lažne tehnične rešitve, katerih stroški so veliko večji od koristi.

Gospe in gospodje, jedrska energija je po dokumentiranih znanstvenih ugotovitvah oblika energije, ki ne proizvaja CO2 in preprečuje slabšanje podnebnih sprememb. Prav tako je najcenejša energija z majhnimi emisijami ogljika ter je zanesljiva in varna. Poleg tega jedrska energija zmanjšuje odvisnost države od dobave goriva iz nestabilnih območij. Prepričana sem, da moramo vlagati v raziskave, razvoj in izobraževanje na področju jedrske energije, če želimo ravnati v interesu državljanov Unije in obvladati podnebne spremembe.

  Werner Langen (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi čestital slovenskemu predsedstvu Svetu za obsežen program, ki je zadnja faza programa treh predsedstev Svetu, in za uspešen razvoj države.

Ste del schengenskega območja in eurobmočja, zato je to predsedovanje Svetu res zgodovinsko, saj sem od njega pričakoval, da bo drugačno od drugih, še preden ste pripravili in predložili program, ki ga tudi velika država ne bi mogla pripraviti v šestih mesecih. Kot manjša država premorete solidarnost večjih držav ter Evropskega parlamenta. Vendar vas prosim, da ne pretiravate. Reforma Združenih narodov zagotovo ne bo izvedljiva v šestih mesecih slovenskega predsedovanja Svetu.

Rešiti je treba zelo resna vprašanja, od katerih ste nekatere našteli. Najtežje bo vprašanje Kosova. Tudi to vprašanje vas postavlja v težek položaj. Drugo vprašanje je stalen razvoj notranjega trga z energijo in sporazum z Rusijo, kar je prednostna naloga, ki jo boste lahko dejansko izpolnili. Če boste uspešno spodbujali ratifikacijo lizbonske pogodbe, boste lahko ob koncu šestmesečnega predsedovanja dejali: da, kot prvi državi nekdanjega komunističnega bloka nam je uspelo oblikovati to predsedstvo Svetu v pozitiven model uspeha, svobode in miru.

Na koncu pa bi izrazil manjšo pripombo za kolega gospoda Schulza, ki ga ni več tu. Govoril je o skupini socialdemokratov; čeprav je v Nemčiji to zamolčal, vemo, da je to res. Na koncu je opozarjal pred desno usmerjenim radikalizmom, kot da bi bil komunizem desno usmerjen ekstremistični sistem. Če so moji navedki pravilni, vam je naložil tudi nalogo spodbujanja članstva Turčije. Komisija je že potrdila, da obravnava pristop Hrvaške in Turčije nepristransko. Ne vmešavajte se. To prepustite večjim državam, ki tega vprašanja niso mogle pravočasno rešiti. Evropi boste zelo koristili, če se boste osredotočili na Zahodni Balkan, prav tako pa boste pri tem veliko bolj uspešni, kot če boste poskušali rešiti vprašanje Turčije.

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, ne omejite se na vašo vlogo pri balkanskem vprašanju. Nadaljujte evropsko predsedovanje. Vendar bom najprej začel pri lažjih vprašanjih in upam, da bo tudi moja država Avstrija učinkovito prispevala k vašemu predsedstvu, tako da bo rešila odprta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji, in da bo slovenski manjšini zdaj končno zagotovljena samoodločba.

Kot poročevalec za Hrvaško upam, da bo lahko Hrvaška med vašim predsedovanjem dosegla velik napredek. To morata spodbujati vi in Hrvaška. Od vas pričakujem, da boste med predsedovanjem izvajali Pogodbo, ki ste jo sklenili s predsednikom vlade Sanaderjem, in da boste nato na podlagi ocene tretje strani našli rešitev v zvezi z mejnimi spori. Od Hrvaške pričakujem večje prizadevanje, v zvezi z ekološkim ribolovnim območjem pa pričakujem, da bo izpolnjena obljuba, da se to območje ne bo razširilo ter uporabljalo za Hrvaško in Italijo.

Najpomembnejše pa je zagotovo vprašanje Kosova, pri čemer menim, da ste na pravi poti. Ravnate pazljivo, mirno, vendar odločno. To je rešitev, ki si jo želi Kosovo, ker iskreno povedano obstoj Kosova v Srbiji ni mogoč in ni razumen ne za Kosovo ne za Srbijo. Vendar to ne pomeni, da s Srbijo ne delimo zaskrbljenosti in ne moremo razumeti, zakaj ima Srbija velike težave v zvezi s tem. Vendar je treba tudi Srbiji, zlasti predsedniku vlade Koštunici, zelo jasno povedati naslednje: menimo, da je v prihodnosti mesto Srbije, demokratične Srbije in Srbije, ki sodeluje tudi z Mednarodnim kazenskim, sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v Evropi. Gospod Koštunica meni, da je mesto Srbije v prihodnosti v Rusiji, vendar je to njegova težava, saj ne verjamem, da bi se prebivalci Srbije strinjali z njim.

Zato je treba Srbiji med vašim predsedovanjem posredovati jasno sporočilo: v zvezi s tem vprašanjem se morate odločiti med Rusijo in Evropsko unijo. Celotni regiji, zlasti Srbiji, jasno zagotavljamo, da lahko nadaljuje pot k Evropski uniji v razumnem časovnem obdobju. To je zelo težka naloga, vendar sem prepričan, da jo boste dobro opravili.

(Ploskanje.)

  Lena Ek (ALDE). – Gospod predsednik, združiti želim dve temi pomladanskega vrha. Najprej podnebne spremembe ter paket o energiji in podnebju. Seveda je prehod s ciljev na instrumente težak. To obremenjuje vse države članice. Vendar to moramo storiti. Izpostaviti želim dve področji, ki zahtevata veliko previdnost, ko se bodo začela pogajanja o tem zelenem paketu.

Prvo je socialno vprašanje. V tej sejni dvorani smo veliko razpravljali o lizbonski strategiji ter vključevanju gospodarskega razvoja v trajnostni socialni razvoj in okoljska vprašanja. Zelo je pomembno, da se trajnostni gospodarski razvoj upošteva v zelenem paketu, ki bo predložen prihodnji teden.

Drugo vprašanje je tehnološka nevtralnost. Slovenija je gozdarska država, tako kot moja država Švedska, zato menim, da je zelo pomembna razpoložljivost različnih nadomestnih vrst goriva, med katerimi lahko izbirate, pri čemer lahko v celoti izkoristite inovativno zmogljivost na tem področju. Ne pozabite na metanol in celulozo.

Nazadnje mora biti lizbonska strategija kombinacija razvoja na področju podnebja in gospodarstva. Za primer vzemite transportni sektor, ki dobro kaže, kako lahko železniški in cestni promet prispevata h gospodarskemu razvoju in boljšim razmeram na notranjem trgu ter uresničevanju ciljev paketa o energiji. Nemogoče lahko postane mogoče le, če začnemo delati v tej smeri. Predsedujočemu želim vso srečo.

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Slovenija je prva od novih držav članic prevzela predsedovanje Evropski uniji. To predsedovanje poteka leta 2008, ki je bilo določeno za leto medkulturnega dialoga, zato je to eden od temeljev programa predsedstva. Vendar je treba opozoriti, da je tak dialog mogoč le, če se strani dobro zavedajo kulturne identitete in želijo to vrednoto deliti z drugimi.

Kulturni temelj Evrope je krščanstvo, zato je treba krščanske vrednote spodbujati in krepiti ter jih ne ogrožati. Ta pozitivni pristop je težko zaznati v najpomembnejših dokumentih EU, ki so bili sprejeti, na primer v Listini Evropske unije o temeljih pravicah in reformni pogodbi. Ne vsebujejo sklicevanja na evropske krščanske korenine. Prav tako o tem vprašanju ni potekala resna razprava na forumu Evropskega parlamenta.

Glede na to je treba podvomiti, ali je Evropska unija dovolj pripravljena na medkulturni dialog z močnimi partnerji iz drugih delov sveta, saj zanemarja in spodkopava lastne korenine.

  Roberto Musacchio (GUE/NGL). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot je rekel gospod Barosso, je slovensko predsedstvo zgodovinski dosežek, ki nam omogoča razumevanje razmerja med Evropo in balkanskim območjem. To je bilo zagotovo predmet kritike, delno iz vidika razpada, do katerega je prišlo, zato se mora Evropa zdaj proti temu boriti s spodbujanjem miru in približevanja, k čemur prispeva razmerje med Evropo in balkanskim območjem.

Zato se moramo izogniti enostranskim ukrepom v zvezi s Kosovom, saj je treba na tem področju razviti skupno evropsko politiko, kot navaja nova pogodba. Rešiti moramo težave novih zunanjih meja, ki so nastale zaradi pristopa nekaterih držav k Evropski uniji. Potrebujemo dejavno politiko za družbeno, gospodarsko in okoljsko združevanje, ki zajema celotno območje, vendar, če sem iskren, ne verjamem, da je jedrska energija rešitev težav v zvezi z energijo.

Nazadnje pa bi rad opozoril slovensko predsedstvo na vprašanje „izbrisanih“, tj. tistih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki imajo v Sloveniji še vedno težave v zvezi z državljanstvom, kar je treba dokončno rešiti.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, kot otrokom so nam zelo nazorno prikazali, kako je general Tito dirjal po beograjskih ulicah, ljudje pa so se umikali – vse je bilo zaprto, veljali pa niso nobeni prometni predpisi. Za našo mlado naivno miselnost je bilo to bistvo samovoljnosti in brezobzirnosti posebnega sistema.

Pozneje smo spoznali, kako samovoljno so se izvajali ukrepi zoper disidente in kritike v državi, iz katere bi lahko zbežali. Zdaj ste tu in vaše veselje je razumljivo, vendar bodite pazljivi. Tito današnjega časa je glede na njegov odnos na primer naš generalni sekretar Harald Rřmer, ki dirja skozi Strasbourg in se ne boji posledic, tudi če vozi 100 kilometrov na uro in se mu morajo ljudje umikati. Žal se tudi v Evropski uniji izvajajo samovoljni ukrepi zoper neželene kritike.

  Predsednik. − Odločno obsojam te napade na generalnega sekretarja Evropskega parlamenta.

  Giles Chichester (PPE-DE). – Gospod predsednik, pozdravljam predsednika vlade v Parlamentu in mu želim vse najboljše pri opravljanju naloge predsedujočega Svetu. Prepričan sem, da bo Slovenija opravila nalogo z veliko odgovornostjo.

Pozdravljam poudarek na naslednji stopnji lizbonske strategije. Veliko je treba še storiti, da se države članice prepriča v gospodarske reforme in upam, da bo predsedstvo zagotovilo večjo liberalizacijo, reforme trga dela in poslovne ugodnosti globalizacije za Evropo. Evropa mora biti konkurenčnejša, bolj osredotočena na ustvarjanje novih delovnih mest in manj zaskrbljena glede zaščite socialnega modela, ki ovira rast zaposlovanja.

Videti želim ukrepe za vzpostavitev notranjega trga, zlasti v sektorju telekomunikacij. Pozdravil sem lansko sporočilo komisarja o nadaljnji liberalizaciji sektorja telekomunikacij. Zdaj imamo priložnost, da ponovno ocenimo obstoječi okvir, da odpravimo ozka grla in oblikujemo konkurenčnejšo prihodnost te pomembne industrije.

Veselim se predstavitve v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, v katerem sem tudi predstavnik skupine PPE-DE, o tem, kako namerava predsedstvo nadaljevati delo. Pozdravljam tudi zavezanost k dejavnemu upoštevanju agende za energijo in podnebne spremembe. EU je določila stroge cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij ogljika, zdaj pa je naloga držav članic, da izvajajo dejanske ukrepe namesto obljub, da se porazdelitev obremenitve ne reši le z razbremenitvijo.

Ta teden sem v tisku z zaskrbljenostjo prebral, da nekatere države članice poskušajo izpodbiti lanski sporazum EU o podnebnih spremembah, zato bomo posebno pozornost namenili spremljanju, ali britanska vlada izpolnjuje obveznosti, ki si jih je naložila.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Gospod predsednik, rad bi se vrnil k vprašanju Srbije. Po mojem mnenju bi bilo dobro oblikovati delovno skupino, ki je podobna skupini za Hrvaško, kot je predlagalo slovensko predsedstvo, da se Srbiji omogoči celovito in učinkovito sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Po mojem mnenju bi lahko to omogočilo tudi podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Prav tako bi rad pozval vlado svoje države Nizozemske, naj prispeva k predlogu slovenskega predsedstva in ga podpira ter naj oceni, kako učinkovit je bil v preteklosti na Hrvaškem.

V zvezi z našo sosedsko politiko imam še eno pripombo. Ukrajina ima zdaj novo vlado, prav tako pa so se začela pogajanja o naslednjem sporazumu za partnerstvo in sodelovanje s to državo. Od slovenske vlade bi radi izvedeli predloge in ideje, potek pogajanj ter želen rezultat. Čeprav članstvo Ukrajine zdaj zagotovo ni na dnevnem redu, je treba državi zagotoviti konkretnejše povezave z Evropsko unijo.

Prav tako bi rad opozoril na vprašanje Gruzije, ki je ena od držav, ki jih pokriva evropska sosedska politika. Osebno mislim, da je odziv Evropske unije na rezultate volitev ter na same volitve malo prenagljen in preveč pozitiven. Te odzive so spremljale velike demonstracije. Še vedno potekajo razprave o nepravilnostih, ki so se pojavile med volitvami. Mislim, da je zdaj pomembno, da Evropska unija in predsedstvo sprejmeta vsaj pobude za krepitev povezav med opozicijo in predsednikom Sakašvilijem te države.

Nazadnje bi rad komentiral vprašanje Rusije. Kmalu bodo potekale predsedniške volitve. Zdi se, da je zdaj primeren čas za sprožitev pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z državo. Menim, da je celotno vprašanje preglednosti energetskega sektorja zlasti pomembno pri pripravljalnih pogajanjih v zvezi z novim sporazumom.

Prav tako se želimo vključiti v dialog z Rusijo o kakovosti demokracije v državi in zlasti o težavah pri nedavnem spremljanju volitev ter o tem, kako to obravnavamo mi v primerjavi z Rusijo. Upam, da bo slovensko predsedstvo obravnavalo tudi to vprašanje.

  Bronisław Geremek (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, mislim, da vsi pričakujemo, da bo slovensko predsedstvo leta 2008 pomagalo Evropski uniji rešiti vprašanje ustavne pogodbe in se pripravilo na njeno ratifikacijo ter da bo našlo rešitev enega od najbolj nehvaležnih vprašanj, ki ga obravnava Evropa, tj. vprašanjem Kosova. Vendar menim, da je treba poudariti, da poleg teh prednostnih nalog obstajajo nekatere naloge, ki jih spodbujajo. Zahtevam, da se medkulturni dialog šteje za eno od teh nalog. Menim, da je to ena od vrednot, ki ustvarjajo evropsko enotnost, prav tako pa je temelj za določeno geopolitično vrednost, ki jo lahko ima politika EU.

Menim, da bo morala Evropa v tem okviru imeti vlogo prinašalke miru v razmerah, v katerih se zdi, da je svet zaznamovan z mednarodno zmedo. Poleg tega bi rad dodal, da je izredno pomembno, da se medkulturni dialog osredotoči na vprašanje Kosova. To bo vprašanje prihodnosti Kosova.

Predsednik vlade, slovenskemu predsedstvu želim veliko uspeha.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). – (PL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, čestitam Sloveniji za njeno predsedovanje Uniji in ji želim veliko uspeha, zlasti pri ratifikaciji nove pogodbe.

Majhna Slovenija si je zadala cilj velike Poljske, nad čimer se moramo Poljaki zamisliti. Morda nam bo slovenski primer zmanjšal strah pred Unijo in povečal zaupanje v to, da je članstvo smiselno. Navsezadnje ste po papežu Janezu Pavlu II drugi Slovan, ki vodi kulturo celotne Evrope, vključno z zahodnim delom. Unija si je po razširitvi leta 2004 prizadevala za novo moč, novo znanje in nov pogled, zato z vašim predlogom uvedbe pete svoboščine za Unijo, tj. prostega pretoka znanja, izpolnjujete ta pričakovanja.

Vaša država, ki je bila del nekdanje Jugoslavije, bo s svojo ozaveščenostjo o težavah svetov krščanstva in islama ob upoštevanju pravic Srbije vsekakor pravično rešila vprašanje Kosova.

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Z veseljem in ponosom delim z vami praznične občutke, ki jih spremlja seveda močan občutek odgovornosti in velikih priložnosti. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi s predsedovanjem dokazala, da nam pred leti ni šlo samo za pravo geopolitično umestitev, ampak da hočemo odgovorno soustvarjati svobodno, demokratično in uspešno združeno Evropo.

Močno podpiram ambicijo pri izvajanju lizbonske strategije, ki je za našo prihodnost bistvena. V tem duhu pričakujem, da bo Slovenija storila tudi vse za napredek skupne politike na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije. To je za izvajanje lizbonske strategije bistveno ne samo zaradi prispevka k nujnemu dvigu konkurenčnosti, ampak tudi zaradi bližine državljanom. Državljani Evropske zveze radi čutijo skupne politike v žepih in uspešni smo bili z direktivo o gostovanju, ki nam omogoča cenejše telefoniranje po Evropi in gotovo nam skupna politika na tem področju omogoča še nove take občutke.

Drugi poudarek bi rad dal področju zdravja. Zelo me veseli in ne edinega v tem Parlamentu, da je med prioritetami slovenskega predsedovanja tudi boj proti raku. To bi moralo postati stalna točka dnevnega reda Evropskega sveta.

Rak ni samo zadeva ministrov za zdravje, to bolezen lahko pričakuje vsak tretji državljan Evropske zveze in trendi niso obetavni. Gre za širše družbeno in politično vprašanje, ki je tudi povezano z izvajanjem lizbonske strategije. Če bo vse več bolnih, ne bomo dosegali višje produktivnosti in konkurenčnosti. Zdravje je vidik, je dimenzija, ni samo sektor, in vesel bom če bomo v času slovenskega predsedovanja dosegli dvoje. Prvič, večjo pozornost preventivi v boju proti raku, in drugič, ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za boj proti raku. Ta boj zahteva enotno dobro koordinacijo med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo.

Gospod predsednik Sveta, želim vam čim bolj uspešno predsedovanje.

  Magda Kósáné Kovács (PSE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Predsednik vlade, nove države članice so z vašim predsedovanjem naredile nov korak na poti k dozorevanju. Vaše predsedovanje bo verjetno prispevalo k odpravi zadržkov, s katerimi se zdaj srečujemo v vsakdanjem življenju Evropske unije, čeprav nikoli prej niso obstajali v evropskih institucijah.

Svoje prvo predsedovanje opravljate v evropskem letu medkulturnega dialoga. Naša regija se zaveda, da je srednjevzhodna Evropa postala rožnata packa poleg velike rdeče packe na globusu, vendar ta regija nikoli ni bila cela enake barve. Ta regija je vedno ohranila svojo zgodovinsko večbarvnost in raznolikost. To je zlasti značilno za Zahodni Balkan, kjer je Jugoslavija sicer zabrisala meje, vendar jih ni mogla premostiti.

Ni naključje, da se najbolj zavzemamo za obnovo in krepitev svoje nacionalne, jezikovne in kulturne identitete, zato od vas pričakujemo, da nam boste v okviru svojega predsedovanja pomagali pri ponovni izgradnji identitete, ki je zdaj neločljiv del zavesti evropskih državljanov.

Priložnost in dolžnost slovenskega predsedstva je sprejemati nadaljnje ukrepe, da evropska misija in širitev v regiji doseže novo fazo. Slovenija je za Zahodni Balkan prehod, skozi katerega vodi evropska pot. Širitvena utrujenost držav članic se ne sme razviti v reformno utrujenost v tej regiji, ker bi ogrozila stabilnost naše regije.

Ponosna sem, da je Madžarska prva ratificirala reformno pogodbo. Čeprav je zdaj na Madžarskem mogoče doseči politični sporazum le za zelo majhno število področij, je bila Evropa ena od njih. Naša regija potrebuje Evropo, ki dela več in bolje, in prepričani smo v sodelovanje in pomoč slovenskega predsedstva.

Želim vam veliko uspeha pri predsedovanju.

  Alexander Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, letos so za Evropo pomembne Alpe. Slovenija predseduje Evropskemu Svetu, Švica in Avstrija gostita evropska prvenstva v nogometu, zato je pozornost usmerjena v gorata območja. Predsedstvu čestitam za prevzem uradnih dolžnosti.

To je pomembna naloga predsedstva. Postopek ratifikacije lizbonske pogodbe je popolnoma upravičeno vaša prva prednostna naloga. Na Kosovu se preizkuša evropska varnostna in obrambna politika. V Parlamentu pričakujemo vašo zagotovitev, da bo Resolucija 1244 nepropustna pravna podlaga za vse ukrepe evropske varnostne in obrambne politike, če ne bomo mogli doseči resolucije Varnostnega sveta. Predsednik moje skupine je dejal, da nasprotujemo pospešeni sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo brez sodelovanja z http://evrokorpus.gov.si/svez_slovar4.php?beseda=Mednarodno kazensko sodišèe za vojne zloèine na obmoèju nekdanje Jugoslavije&jezik=slov&drugi=E".

Pozdravljamo dejstvo, da je Slovenija prva država članica iz držav pristopnic, ki je prevzela predsedovanje. Liberalci smo si vedno močno prizadevali za to širitev. Zagovarjali smo jo tudi takrat, ko smo se morali boriti z nasprotovanjem v domači državi.

Vendar zdaj nimamo razloga za veselje. Prihajam iz zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija in včeraj sem od 2 300 ljudi v Bochumu izvedel, da podjetje Nokia zapira svoje proizvodne zmogljivosti in se bo preselilo v Romunijo. Nato je veljalo prepričanje, da se bo ta preselitev financirala s sredstvi EU. FDP želim jasno zagotoviti, da se selitev podjetij v Evropski uniji ne sme financirati s sredstvi EU. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo preprečili uporabo subvencij EU v te namene. Vidim, da predsednik Komisije prikimava. Upam, da bomo od Komisije dobili jasen odgovor o tem. To je zelo pomembno vprašanje, ki ljudem vzbuja strah do Evrope. To je treba preprečiti. Če bodo državne subvencije prenesene v Romunijo, je treba preveriti upravičenost do pomoči. To je težava in upam, da bodo usposobljeni in motivirani prebivalci Bochuma kmalu našli delo.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Predsednik vlade, imate moje sočutje in razumevanje. Po vstopu v euroobmočje je inflacija v vaši državi 100 % višja kot preteklo leto. Predsednik Komisije, kljub temu ste, kot je pred dvema mesecema dejal komisar Almunia, priznali, da je ta dvig inflacije ena od posledic vstopa v Euroland.

Ena od navedenih prednostnih nalog je vprašanje Kosova. Pozivam vas, da upoštevate, da bo osamosvojitev Kosova prva enostranska sprememba meja v Evropi od druge svetovne vojne. Prav to hočeta doseči Osetija in Abhazija v Gruziji, vendar želi Moskva destabilizirati tudi razmere na južnem Kavkazu. To bi lahko dejansko povzročilo vojno v tej regiji, ki bi bila največji vojaški spopad v Evropi od širjenja Balkana v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Zagotovo moramo spoštovati pravico Kosovčanov do samoodločbe.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, slovenskemu predsedstvu želim vse najboljše. Je odličen simbol preoblikovanja Evropske unije. V naslednjih šestih mesecih bodo obravnavana nekatera zelo pomembna vprašanja, od katerih jih bom nekaj poudaril.

Prvo vprašanje je spomladansko zasedanje Evropskega sveta, ki bo osredotočeno na lizbonsko strategijo. Dejstvo je, da so gospodarske razmere težke: napovedi rasti upadajo zaradi finančne krize, povišane inflacije, močnega eura in zelo slabega dolarja ter izredno visokih cen nafte. Tudi cene hrane naraščajo.

Javnost pričakuje učinkovite odločitve, ki bodo pomagale vzpostaviti zaupanje v času negotovosti.

Zunanje vprašanje je vprašanje Kosova, ki vpliva na pomembna načela, kot so stabilnost meja v Evropi. Ne prenaglite se. Po mojem mnenju je decembrsko zasedanje Evropskega sveta potekalo malo prenagljeno. Na njem so se sprejemale odločitve, kot je izvajanje civilne misije, vendar ni bilo sprejetega nobenega sporazuma na pravni podlagi. Zanimivo je, da se to dogaja v EU, v skupnosti, ki temelji na pravni državi.

Vprašanje Kosova je občutljivo in zahteva pazljivost. Močno se potrudite za dosego nove resolucije Varnostnega sveta.

Kot ste omenili, bo maja potekal pomemben vrh v Limi z državami Latinske Amerike, ki imajo podobna načela in vrednote kot Evropa. Vrh v Limi je treba uporabiti kot vzvod za odpravo zastoja pogajanj z Mercosurjem ter pospešitev pogajanj z andskimi državami in Srednjo Ameriko o ustreznih pridružitvenih sporazumih z njimi.

Marca se bodo letališča srečala z izzivom širitve schengenskega območja. To je odločilni čas za zunanje meje EU, pri čemer bi rad poudaril boj proti nezakonitemu priseljevanju. Načrtovan je sestanek med ministri, pristojnimi za mejno kontrolo, ki je po mojem mnenju zelo ustrezen. Povečati se mora sodelovanje med temi ministri, uradniki, ki nadzorujejo zunanje meje, pa se morajo dobro zavedati, da ne opravljajo le državne službe, ampak tudi evropsko, prav tako pa si delijo odgovornost za dogajanje v schengenskem območju.

Za konec bi vas rad pozval, da si prizadevate za boj proti terorizmu. Javnost pričakuje, da bo Evropska unija dosegla rezultate na tem področju, ki je tako pomembno za življenje.

  Kristian Vigenin (PSE). – (BG) Gospod predsednik, gospod Barroso, gospod Janša, moram dejati, da ima slovensko predsedstvo zelo velik pomen za evropske državljane ter zlasti za državljane v srednji in vzhodni Evropi.

Slovenija ima priložnost, da jim zagotovi samozavest, ki jo potrebujejo, če želijo biti dejansko enakovredne zainteresirane strani v evropskem procesu. Slovenijo poznamo kot državo, ki je brez večjega truda vztrajno in dosledno obravnavala pomembna vprašanja svojega prehoda, zato jo lahko danes utemeljeno obravnavamo kot „najboljšo izvajalko vzhodne Evrope“. To je omogočilo politično soglasje v tej državi. Točno to pričakujemo od slovenskega predsedstva: da brez večjega pompa ali velikih obljub pospeši obravnavanje vprašanj, ki so bistvena za prihodnost Evropske unije, kot je poudarjeno v predloženem programu. Za dosego tega imate dobre možnosti, saj je današnja razprava pokazala politično in institucionalno soglasje v vašo korist.

Menim, da je za slovensko predsedstvo pravi čas, zlasti glede izzivov Zahodnega Balkana. Zgodovinska in politična izkušnja bo zagotovila večjo učinkovitost Evropske unije pri oblikovanju politike za te države. Te potrebujejo novo spodbudo za nadaljevanje reform in pospešitev njihovega približevanja Evropski uniji. Kot je v praksi pokazala Slovenija, nekdanja jugoslovanska republika, je ta cilj uresničljiv.

Mislim, da bo Evropska unija prek Slovenije razumljivejša za veliko narodov na Zahodnem Balkanu. V dobesednem in prenesenem pomenu. Moram poudariti, da bo Svet prvič govoril v slovanskem jeziku. Mislim, da nobena država ne bi mogla bolj uspešno obravnavati vprašanja Kosova kot Slovenija. V celotni regiji je tveganje veliko, zato so naša pričakovanja do vas, gospod Janša, visoka. Pričakujemo, da boste uspešni pri ohranjanju enotnosti Evropske unije z vidika rešitve statusa tega območja in sodelovanja z Unijo v težkem obdobju, ki bo sledil.

Gospod Janša, za nas socialiste je uspeh slovenskega predsedstva pomemben, zato ne bomo le opazovali, ampak bomo po svojih najboljših močeh in glede na obseg naših pristojnosti dejansko podpirali vaše prizadevanje za izvajanje programa. Želim vam veliko uspeha, da boste dokazali, da je majhna država v Evropi lahko velika.

  Marco Pannella (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, predsednik vlade Janša, gospe in gospodje, predsednik vlade, pozdravljeni v imenu radikalne stranke in soborcev, skupaj s soborci in prijatelji revije Mladina, ki so nestrpno pričakovali vašo izpustitev ob koncu leta 1988. Zaprti ste bili, ker ste zagovarjali demokracijo in Evropo. Zdaj predsedujete Evropski uniji, ki odpravlja in razveljavlja himno in zastavo ter z euroskupino celo izkrivlja – zapomnite si to, predsednik vlade – tradicionalne geopolitične meje na naših evropskih kovancih. Zagovarjate širitev, vendar je to ista Evropa, ki je ni ganila tragedija v Jugoslaviji, zdaj pa zanemarja Turčijo in vse zaželene nadaljnje širitve.

Tudi mi smo bili v Ljubljani, ko so Srbi izvajali zračne napade. Takrat smo se sestali z gospodom Skolkom in mladimi iz AZMSS ter s predsednikom Kučanom in celo s prijateljem gospodom Kacinom. Takrat ste se borili za Evropo, ki je bila drugačna od Evrope, ki vas je izdala, saj si je prizadevala za nevtralno Jugoslavijo, ker se ji je to zdelo ustrezneje.

Dobrodošli. Če boste v imenu svoje države Slovenije ostali to, kar ste, boste vi zagovarjali Evropo Altiera Spinellija in ne mi, ki predstavljamo Evropo in pogosto povzročamo njen razpad.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v noči z 20. na 21. december 2007 smo razširili schengensko mejo. Ponovno smo si pridobili malo več svobode in se ponovno zbližali. Bodeča žica je bila končno odstranjena, Slovenija pa je 1. januarja prevzela predsedovanje Svetu ponovno združene Evrope. Kot Evropejec, vendar zlasti kot Avstrijec, prijatelj, sosed in zaveznik, sem tega zelo vesel.

Predsedujoči Svetu, ta razprava obravnava šest vprašanj. Prvič, vaše predsedovanje ima več kot le simbolično vrednost. Omogoča nam, da se zavedamo zgodovinskega razvoja, ki je za mnoge že postal očiten ali pa ga obravnavajo kot grožnjo.

Drugič, na Madžarskem se je začel postopek ratifikacije. Postopek morate strukturirati in spodbuditi ter evropskim državljanom zagotoviti zadostne usklajene informacije.

Tretjič, prizadevajte si za dosego ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in večjo energetsko neodvisnost Evrope, da se dodatno spodbudi rast, zaposlovanje in socialna kohezija pri izvajanju lizbonske strategije.

Četrtič, geografska lega, zgodovinske izkušnje in čas vašega predsedovanja vam nalagajo posebno odgovornost glede pristopa Hrvaške, neodvisnosti Kosova in sporazuma s Srbijo.

Petič, sodelujemo z vami v evropskem letu medkulturnega dialoga. To predsedovanje bo zaznamovano s sodelovanjem ter z medsebojnim spoštovanjem, sočutjem in razumevanjem.

Šestič in zadnjič, svoje evropske odgovornosti ne zamenjujte z dvostranskimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, ali z avstrijsko odgovornostjo do slovenske manjšine v Avstriji. Za dvostranske pogodbe med dvema državama članicama ni pristojna Evropska unija.

  Bernard Poignant (PSE). – (FR) Predsedujoči, k nam ste prišli skromni. Omenili ste celo mogoče napake in priznali mogočo naivnost. Predlagam, da ta občutek ponižnosti v okviru trojke pokažete francoskemu predsedujočemu, ki vas bo nasledil.

Za vas imam le eno sporočilo: Evropo naučite najpomembnejše lekcije iz vaše zgodovine. Tudi vi ste Kelti, tako kot mi. Bili ste pod oblastjo Bavarske in Beneške republike, bili ste del avstroogrskega cesarstva, osvojil vas je Napoleon, za kar se vam opravičujem, razmejeni ste bili z Nemčijo, Italijo in Madžarsko in vstopili v jugoslovansko federacijo, neodvisni pa ste postali po referendumu leta 1990.

To je bogata zgodovina. Kdo je bolj primeren za izvajanje medkulturnega dialoga kot vi? Kdo je bolj usposobljen za to kot vi? Zato mu dajte prednost pred drugimi prednostnimi nalogami. Medkulturni dialog ste postavili na četrto mesto, zato predlagam, da ga premaknete za eno mesto ali dve višje na lestvici.

Zato medkulturnega dialoga ne omejujte na medverski dialog. Pomislite tudi na prispevek k Evropi, ki ga zagotavljajo tisti, ki verjamejo, da se vere in politike ne sme združevati, saj je zgodovina pokazala, da to vedno povzroča težave.

Če mi dovolite, bi rad za zaključek našim poslancem prebral kratek odlomek iz vaše državne himne, ker je čudovita. „Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak“. To je duh vašega predsedstva in Evrope. Sem Francoz in ne bom se odpovedal marseljezi, vendar bom šest mesecev z veseljem Slovenec.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod Poignant, zagotovo bi nam bilo v veselje, če bi zapeli marseljezo ali celo evropsko himno.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Predsednik vlade, cilji vašega predsedstva, ki ste jih navedli, vključujejo lizbonsko pogodbo in strategijo, podnebje, energijo, Zahodni Balkan, če k temu dodamo še medkulturni dialog, pa je to zelo veliko za to majhno državo, vendar je bila pri doseganju ciljev zelo uspešna, za kar čestitam vam in vsem Slovencem.

Zunanji minister Luís Amado na zadnjem zasedanju odbora za zunanje zadeve ni omenil vzhodne dimenzije, vi pa ste jo na splošno obravnavali, po mojem mnenju pa je ta eden od ciljev, zato morate zlasti kot predstavnik slovanskih držav bolje upoštevati njihovo vzhodno dimenzijo kot Portugalci, čeprav v zvezi s tem nimam nobenih pripomb. Vprašanje je, ali bo širitev, kot napovedujejo Francozi pred svojim predsedovanjem, vključevala predvsem Zahodni Balkan ali kaj več. Rad bi, da pojasnite svoje stališče v zvezi s tem.

Drugo vprašanje je, da predsedovanje vaše države poteka hkrati s predvolilnim obdobjem za Evropski parlament, in kot vemo, dobra 20-odstotna volilna udeležba evropskih državljanov ni zelo velika, glede na sedanji trend pa se bo še dodatno zmanjšala. Ali lahko kaj storite v zvezi s tem? Kako boste Evropejce prepričali, da je ta institucija dobra in da se udeležba v njej splača?

Nazadnje pa želim izpostaviti težavo, ki je povezana s prvim vprašanjem, in sicer da je slovenski veleposlanik v Ukrajini dejal, da mora Ukrajina med tem predsedovanjem vstopiti v območje proste trgovine. To bi bilo zagotovo dobro; izpolniti bi bilo treba le nekaj pogojev, kot sta odobritev dume in ustrezno delovanje meja. Kako bo predsedstvo pomagalo Ukrajini v tem postopku?

Gospod predsednik, zaključil bi rad z naslednjim:

Vaša naloga in odgovornost je, da nadzorujete časa govora, zato vas prosim, da to v prihodnosti upoštevate.

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Predsedujoči, med vašim predsedovanjem lahko nekaj tem izberete, nekatere pa so nepredvidene, na primer Bližnji vzhod ali Iran. V zvezi s tem so iranske jedrske raziskave del kompleksnejšega procesa, ki se navezuje na varnost na Bližnjem vzhodu in v muslimanskem svetu. Za pridobitev zaupanja moramo obravnavati vprašanja Iraka, Palestine, Libanona, ekstremizma, človekovih pravic in revščine.

Veliko prebivalcev regije živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Ali je to sprejemljivo? Tega ne govorim z moralnega stališča, ampak z varnostnega. Ti ljudje postanejo ekstremisti, ker nimajo kaj izgubiti in se počutijo ponižane. Nihče se ne rodi kot samomorilski napadalec ali terorist. Ustvariti moramo okolje, ki bo vsem zagotovil dostojanstveno, mirno in svobodno življenje. Vendar to niso moje besede, ampak je to dejal Mohamed El Baradei, direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo in prejemnik nobelove nagrade. Te besede izražajo, da je treba vzpostaviti odnos zaupanja z arabskim svetom, zlasti z Iranom, ki ne sme izključevati kakršna koli pomembna vprašanja, npr. presenetljiv revizionizem države v zvezi s holokavstom ali varnost Izraela, ter da ga je treba ohranjati na podlagi medsebojnega spoštovanja in dostojanstva.

Ali želi slovensko predsedstvo slediti tem besedam? Predvsem pa, ali dejansko verjame, da bo nekoč mogoča denuklearizacija regije, ne da bi se obravnavalo prepovedano vprašanje izraelskega jedrskega programa?

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Predsednik vlade, rada bi vam čestitala, ker ste nas danes naslovili kot predsedujoči Svetu.

Drugi evropski narodi občudujejo Slovenijo zaradi njenega izjemnega razvoja po letu 1990 in ker je izpolnila pogoje za pristop, tj. v zvezi s pogajalskimi poglavji, prevzemom enotne valute in predsedovanjem Svetu.

Prav tako bi vam rada čestitala za opredelitev prednostnih nalog EU v naslednjih šestih mesecih v sodelovanju z nemško in portugalsko vlado.

Nedvomno je zaželeno, da se lizbonska pogodba, ki zaključuje dolgo obdobje krize identitete v Evropski uniji, čim prej ratificira in prizna kot verodostojen demokratičen akt vseh evropskih državljanov.

Zaželeno je tudi, da se čim prej uresničijo cilji lizbonske strategije, ker državljani vedno bolj dvomijo v to politiko. Po zadnji raziskavi Eurobarometra Evropske komisije iz decembra 2007 se je zmanjšalo zaupanje državljanov v oba sestavna dela strategije: gospodarsko rast in zaposlovanje.

Brezposelnost ostaja glavna skrb evropskih državljanov, čeprav je bilo doseženo veliko izboljšanje v primerjavi z letom 2006. Evropski parlament bo v novem ciklu lizbonske strategije leta 2008 sprejel akcijski načrt v zvezi z mobilnostjo delavcev, da se izboljša zaposlovanje na evropski ravni.

Vendar ostaja nerešeno vprašanje v zvezi z omejenim dostopom do evropskega trga dela, ki vpliva na več kot 100 milijonov evropskih državljanov.

Zato vas pozivam, predsednik vlade, da podprete pobude Parlamenta in Evropske komisije v zvezi s prostim dostopom do trga dela.

Trdno sem prepričana, da si bo Evropa z varstvom temeljnih svoboščin iz Pogodbe zagotovila gospodarsko prihodnost.

  Claudio Fava (PSE). – (IT) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, kot Italijan bi rad zlasti toplo pozdravil dejstvo, da Slovenija predseduje Svetu; da je bila Slovenija od držav, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji, prva izbrana za predsedovanje, in da je zdaj skupaj z drugimi evropskimi državami vstopila v schengensko območje.

Vaša glavna naloga kot predsedujoče je močno spodbujati postopek ratifikacije lizbonske pogodbe. Ta pogodba bo Parlamentu zagotovila večje pristojnosti soodločanja, ki bo omogočila sprejemanje odločitev o nekaterih povsem strateških vprašanjih s kvalificirano večino in o vseh vprašanjih v sektorjih, v katerih bosta večja pozornost in varstvo namenjena osnovnim pravicam državljanov: pri tem mislim na pravosodno sodelovanje in zakonito priseljevanje.

Naš predlog to podpira in v naslednjih mesecih bomo morali poskusiti sprejeti medinstitucionalni sporazum, ki bo uredil prehodno obdobje za različna vprašanja: pri tem imam v mislih na primer paket Europola, o katerem bo jutri potekalo glasovanje, jutri pa vas bo ta parlament tudi pozval, da sprejmete dogovor, da se bo Svet ponovno posvetoval z Evropskim parlamentom v zvezi z novimi predpisi iz pogodb v šestih mesecih po začetku njihove veljavnosti.

V zvezi s skupno politiko priseljevanja bi vas ponovno pozval, da se zavzamete za varni okvir, saj se je mogoče z nezakonitim priseljevanjem boriti le ob zanesljivem, prepričljivem in ustreznem upoštevanju osnovnih pravic, delno za preprečitev ponovnega pojava dogodkov pred nekaj meseci, ko je bilo v mreže za lov tunov ulovljenih več sto ljudi, ker so neuspešno prečkali Sredozemlje, da bi prišli v Evropo.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej čestitam Sloveniji, ker je prva od novih držav članic prevzela predsedovanje EU. Po mojem mnenju se bodo lahko nove države članice veliko naučile iz izkušenj Slovenije, na podlagi katerih se bodo pripravile na svoje predsedovanje.

Najpomembnejša naloga slovenskega predsedstva je zagotovo spodbujanje postopka ratifikacije lizbonske pogodbe. Osebno lahko potrdim, da Latvija načrtuje ratifikacijo lizbonske pogodbe maja med slovenskim predsedovanjem. Pozdraviti je treba prizadevanje slovenskega predsedstva za krepitev vloge EU kot svetovne voditeljice pri boju proti podnebnim spremembam in uporabi obnovljivih virov energije. Že nekaj let so podnebne spremembe in energetske težave v središču pozornosti za javnost in politike. Zato je pomembno, da se ta prednostna naloga ne obravnava le kot prizadevanje, vendar se lahko izraža tudi kot prednostna naloga v proračunu EU. Glede na dejstvo, da je treba letos izvesti vmesni pregled finančne perspektive, mora slovensko predsedstvo izraziti mnenje o mogočih prednostnih nalogah proračuna EU v okviru vmesnega pregleda. Po mojem mnenju morajo te prednostne naloge vključevati podnebne spremembe in energetska vprašanja, poleg tega pa je treba večji delež sredstev iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU nameniti povečanju energetske učinkovitosti in spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije.

Razumljivo je, da želi slovensko predsedstvo nameniti večjo pozornost Zahodnemu Balkanu, vključno z vprašanjem Kosova. Vendar je stališče, ki ga je izrazil slovenski predsednik vlade, da so varnostne razmere v Bosni in Hercegovini morda težje kot na Kosovu, povzročilo dvoumnost. Zato je treba dobro razumeti stališče slovenskega predsedstva glede razmer na Balkanu in njegove predloge za stabilizacijo teh razmer. Hvala za pozornost, slovenskemu predsedstvu pa želim veliko uspeha pri delu.

  Anne Van Lancker (PSE). – (NL) Predsedujoči Svetu ima pomembno odgovornost sprožitve novega cikla lizbonskega procesa na prihodnjem spomladanskem vrhu. Odkrito povedano, moja skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu meni, da so predlogi, ki jih je decembra predstavil predsednik Komisije, premalo ambiciozni.

Sicer je res, da je prejšnji cikel lizbonske strategije spodbudil rast in delovna mesta, vendar mora Evropa zdaj delovati v okviru pospešene globalizacije in novih svetovnih udeležencev. Zato je skupina socialdemokratov prepričana, da bo lahko Evropa opravljala to nalogo le, če se bo čim bolj osredotočila na trajnostni razvoj, raziskave in inovacije ter vlaganje v ljudi, tj. na kakovost namesto na nizke stroške ali nizke standarde.

Zavedamo se, da morajo pri tem sodelovati vsi Evropejci. Lizbonska pogodba ni preprečila nastanka razmer, v katerih je 78 milijonov ljudi tvegalo, da bodo zapadli v revščino, in v katerih je velik delež ustvarjenih delovnih mest negotov in ne zagotavlja spodobnega dohodka. Zato lizbonska pogodba ne more biti uspešna brez ustrezne okrepitve socialne razsežnosti.

Predsednik Komisije, pri tem pripombe ne zadostujejo; oblikovati je treba vidno in pomembno stališče v zvezi s smernicami ter ambiciozen socialni program. Predsedujoči Svetu, od slovenskega predsedstva pričakujemo, da bo to pojasnilo na spomladanskem vrhu.

  Elmar Brok (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, tudi jaz sem vesel, da je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu. Bil sem splošni poročevalec tega parlamenta v krogu širitve 12 držav in vesel sem, da je zdaj država iz tega kroga širitve prvič prevzela predsedovanje.

Slovenija je tudi najuspešnejša nova država članica ter je kot članica schengenskega območja in euroobmočja dokazala, da so nove države uspešne v Evropi. Majhne države pogosto najuspešnejše vodijo predsedovanje Svetu, ker se popolnoma vključijo v delovanje. Zato vam pri tem želim veliko uspeha.

Pred vami so raznolike naloge. Izvesti in zagotoviti morate ratifikacijo pomembne lizbonske pogodbe, hkrati pa se morate pripraviti na njeno izvajanje, ki je tudi pomembno. Čaka vas težko vprašanje Kosova, za rešitev te težave pa imate izjemno priložnost, saj to območje zelo dobro poznate. Vendar to tudi kaže, da Evropska unija pogosto rešuje tudi zunanjepolitična vprašanja, zato sodelujemo z Američani in Rusi.

Medtem ko razpravljamo o strategijah za Srednjo Azijo, Gazprom sklepa pogodbe za plin s Kazahstanom, zato moram dejati, da dejansko ne izvajamo strateških ukrepov v zvezi z vprašanji, ki so bistvena za prihodnost, zato se mora to področje izboljšati.

Dovolite mi še zadnjo pripombo. Tudi jaz, ki prihajam iz zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, bi bil hvaležen predsedniku Komisije, če bi pojasnil primer podjetja Nokia. Selitve podjetij se vsekakor lahko izvajajo. Nemčija bolj kot katera koli druga država pridobi veliko ugodnosti na evropskem notranjem trgu ali razširjenem evropskem notranjem trgu, vendar je prizadetim zelo težko pojasniti, ali je izgubo njihovih delovnih mest povzročila uporaba evropskih sredstev ali nezakonitih državnih subvencij. Zato zahtevamo pojasnitev v zvezi s tem, saj bo ponovna pojavitev teh govoric zelo škodovala evropskemu konceptu.

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, zelo ugodno je, da slovensko predsedovanje poteka po dveh uspešnih predsedovanjih. Slovenija je prva od 12 novih držav članic prevzela predsedovanje, zato je odgovornost toliko večja.

Program slovenskega predsedstva nedvomno zajema pomembne naloge. Po mojem mnenju bi bilo treba večjo pozornost nameniti poskusu doseganja večjega razumevanja in priznavanja javnosti v zvezi z reformno pogodbo in Listino o temeljnih pravicah.

Slovensko predsedstvo podpira načrte za pristop držav Zahodnega Balkana. Enako je tudi mnenje moje delegacije, vendar bi bilo treba na podlagi izkušenj upoštevati, da lahko prezgodnji datum za začetek pristopnih pogajanj povzroči zastoj. Poleg tega moramo resno upoštevati, da evropska javnost v velikem obsegu namenja pozornost zlasti prihodnji širitvi, česar ne smemo zanemariti.

Prav tako moramo biti pazljivi pri vprašanju Kosova. Zavedati se moramo, da na tem območju poteka boj za prevlado. Na eni strani si politika Združenih držav prizadeva za celovit nadzor celotnega območja, medtem ko želi Rusija na drugi strani ohraniti stik z območjem, s katerim je bila tradicionalno več stoletij v posebnem razmerju. V tem boju za prevlado je Kosovo le igračka.

Evropski voditelji na zadnjem srečanju na vrhu niso sprejeli odločitve o tem, ali bodo priznali enostransko izjavo o neodvisnosti Kosova. Upajmo, da bomo lahko vsi preprečili nevarnosti, ki jih povzroča enostransko priznanje, in ravnali zelo pazljivo, saj lahko neuspešni ukrepi sprožijo verižno reakcijo na širšem območju z nepredvidenimi posledicami.

  John Bowis (PPE-DE). – Gospod predsednik, slišal sem, da je ob nedavnem odprtju meja v Sloveniji množica ljudi med seboj primerjala, koliko so pretihotapili v komunizmu, na voljo pa je bila celo škatla izpovedi za vse, ki so priznali svoje grehe, nato pa so bili nagrajeni s kavo in žganjem, zato razumem predsednika Barrosa, da se je udeležil tega praznovanja.

Predsednik vlade, že na začetku ste nam ganljivo predstavili vašo državo in tudi vašo zgodovino. O Sloveniji ste govorili s ponosom in čustveno pripovedovali o vaših izkušnjah v zaporu. Upam, da boste v predsedovanje vnesli enaka čustva, tj. vero v človekove pravice in odločenost, da bo tudi Evropa tako ponosna.

V zvezi s tem bi rad izpostavil dve področji. Prvo področje je naše okolje, ker je z vprašanjem človekovih pravic in programom lizbonske strategije povezano čisto in zdravo okolje, drugo področje pa je zdravje ljudi. Okolje se mora oddaljiti od konference o podnebnih spremembah na Baliju, na kateri je sicer potekala dobra razprava. Vendar zdaj potrebujemo ukrepe. Potrebujemo prave, realne ukrepe, ki jih je treba sprejeti naslednji teden z našim paketom za podnebne spremembe.

Na področju zdravja potrebujemo pravno varnost pri čezmejnih zdravstvenih storitvah. Če bo to področje urejeno, bo zagotovilo evropskim državljanom, tj. bolnikom, izjemno novo priložnost. Čakali smo in to prelagali. Ne smemo več čakati. Zagotoviti moramo, da se to področje začne urejati. Tudi če tega ne storimo, ne smemo počivati. Namesto nas lahko politiko oblikujejo tudi odvetniki.

V zvezi s tem področjem moramo posebno pozornost nameniti tudi duševnemu zdravju. Slovenijo lahko negativno ocenim le v zvezi s počasnim sprejemanjem zakonodaje o duševnem zdravju. Zdaj imate priložnost za urejanje področja duševnega zdravja na podlagi zelene knjige in upam, da jo boste upoštevali.

Ste majhna in ponosna država, majhne evropske države pa običajno najučinkovitejše predsedujejo Evropski uniji. Pri tem vam želim veliko uspeha. Verjamem, da bo Slovenija pod vašim vodstvom pridobila zaupanje v uspeh in učinkovitost vašega šestmesečnega predsedovanja.

  Predsednik. − Na voljo je še 10 minut za prijavo k razpravi, vsak ima na voljo največ minuto.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – Mnogokrat izrečene čestitke Sloveniji kot prvi novi državi članici, ki predseduje Svetu, kažejo, da bo delu Slovenije namenjena posebna pozornost. Velika so pričakovanja in velika je tudi odgovornost.

A izven političnih institucij je v mlajših državah članicah med ljudmi pogosto mnenje, da vodi unijo le nekaj velikih držav. Prav tu ima Slovenija izjemno priložnost, da dokaže, da je unija sestavljena iz 27 držav, ki odgovorno sooblikujejo skupne politike. Pričakujem, da bo pri izvajanju prioritet in podedovane agende namenila veliko pozornosti koheziji ter zmanjšanju razlik v Evropi.

V tej skromni minuti pa bi želela spregovoriti še o podnebnih spremembah in energetiki, saj si je Evropa zastavila izredno ambiciozne cilje, razvoj v družbo z nizkimi izpusti ogljika, in prav to je tisto, kar je pomembno: družba z nizkimi izpusti ogljika. Sloveniji želim, da bi na tem področju prikazala konkretne predloge, projekte in rezultate.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, slovensko predsedstvo se srečuje z veliko zahtevnimi nalogami. V središču teh nalog je ratifikacija Pogodbe. Kot nadzornik boste spremljali celoten postopek. Zato prosim, da upoštevate tiste države, ki niso sprejele Listine o temeljnih pravicah, tiste, ki so se izključile.

Dejstvo je, da sta se Poljska in Velika Britanija izključili, vendar sem prepričana, da bosta ti dve državi spoznali, da sta naredili napako in bosta hoteli sprejeli Listino. Listino bosta hoteli zagotoviti svojim državljanom. Pri tem jima je treba pomagati, zato vas pozivam, da zagotovite poenostavljen postopek vračanja, postopek, ki bo enostaven in hiter ter bo omogočal vključitev in ne bo zahteval dodatne ratifikacije.

Predsednik vlade, uspeh predsedstva je na splošno obratno sorazmeren z velikostjo države. Prepričana sem, da boste uporabljali to načelo.

  Mojca Drčar Murko (ALDE). – Gospod predsednik vlade, pozdravljam poudarke, ki ste jih danes namenili človekovim pravicam. Kot liberalna poslanka iz Slovenije in nekdanja novinarka menim, da sta svoboda izražanja in svoboda tiska najpomembnejši človekovi pravici. Prav zato bi želela ob tej priložnosti, svečani priložnosti, opozoriti, da je peticija, s katero zdaj kar četrtina vseh slovenskih novinarjev protestira proti odkritim in prikritim pritiskom nanje, zelo resna stvar.

Diskreditiranje podpisnikov v javnosti s pomočjo njihovih, iz konteksta iztrganih izjav, s katerim se jih želi predstaviti kot neverodostojne osebe, pa je neposrečeno dejanje. Mislim, da je dolžnost predsedujoče države Evropski uniji, da se njeni predstavniki soočijo, vsebinsko, s trditvami in dokazi iz peticije.

  Adamos Adamou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, naša največja zaskrbljenost v zvezi s predlogi za rešitev vprašanja Kosova je povezana s poskusom zagotovitve pravne podlage za enostransko izjavo o neodvisnosti, kar bi imelo velike posledice za mednarodno pravo.

Priznavanje neodvisnosti Kosova zunaj okvira Združenih narodov z enostransko izjavo bi imelo nevarno posledice; morda bi povzročilo dodatno prelivanje krvi in ponovno postavitev meja. Menimo, da bi se ta zelo očitna kršitev mednarodnega prava uporabila tudi v drugih konfliktnih razmerah kot način reševanja sporov. Morda bi se to lahko zgodilo tudi v primeru držav članic EU, kot je Ciper.

Razmere na Kosovu so nadaljevanje in rezultat intervencijskih politik ter pomenijo težavo, ki jo je mogoče rešiti le v okviru Združenih narodov in obstoječega mednarodnega prava brez zunanjega posredovanja in kršitev načel Listine Združenih narodov.

Vpliv ukrepov, ki se sprejemajo enostransko, je zdaj mogoče videti v Iraku. Mir je mogoče zagotoviti le z zakonitimi in sprejetimi političnimi rešitvami.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, skupaj z mojimi kolegi danes pozdravljam predsednika vlade. Predsedujoči, kaj vse ste doživeli v 20 letih: od prestajanja kazni v zaporu, do predsednika vlade Republike Slovenije in predsedujočega Evropskemu svetu ter člana EU, NATA ter euro- in schengenskega območja.

Res je, da sedanje razmere na Balkanu niso rešene; mir na tem območju je za vse nas zelo pomemben. Zlasti se vam zahvaljujem za vaše pazljivo ravnanje pri prihodnjem irskem referendumu, ki je potreben za ratifikacijo lizbonske pogodbe.

Morda bi lahko k našemu referendumskemu sloganu dodala vaše sklepne besede: „Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da Evropi ni vseeno, kaj bo z mano“. Za irski referendum ni boljšega slogana. Ničesar ne smemo obravnavati kot samoumevno, saj bo ta naloga težka, vendar morate verjeti stranki Fine Gael, katere članica sem, našemu vodju in vsem poslancem, da bomo storili vse, da bo referendum v zvezi z lizbonsko pogodbo na Irskem dosegel pozitiven rezultat. Hvala vam in veselim se, da vam bom lahko te rezultate posredovala med vašim predsedovanjem.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot Finec sem velik ljubitelj smučarskih skokov in predsedniku vlade bi rad v metaforičnem smislu dejal, da je slovensko predsedstvo kot Planica, vaši instrumenti kot Elanove smuči in upam, da je vaša zagnanost enaka zagnanosti Primoža Peterke.

Menim, da bo slovensko predsedstvo uspešno iz treh razlogov: prvič, zelo dobro ste se pripravili; drugič, ste izredno skromni, kar smo lahko slišali v vašem današnjem govoru, in tretjič, vaše razprave so zelo ciljno usmerjene. To je recept za uspeh.

Imate tri velike naloge. Če jih opravite do konca predsedovanja, ste na dobri poti. Prvič, Pogodba: uspešni boste, če jo bo brez težav ratificiralo veliko držav članic; drugič, energetski sveženj: uspešni boste, če boste opravili le nekaj od tega; in tretjič, uspešni boste, če boste učinkovito rešili razmere na Kosovu.

Mislim, da bo slovensko predsedovanje eno od najboljših, kar smo jih kdaj doživeli. Veliko sreče.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, Slovenija je prva država članica pod nekdanjim totalitarnim komunizmom, ki je zdaj lahko na čelu celotne Evrope. Predsednik vlade, zato je to vaš zgodovinski izziv in priložnost, da spodbujate tudi povezovanje različnih zgodovinskih izkušenj, da ustvarite enotno in uravnoteženo dojemanje naše zgodovine kot skupne evropske zgodovine.

Mislim, da vsi potrebujemo zagotovilo, da se množični poboji v času komunizma ne bodo več ponovili. To se lahko zgodi le, če celotna Evropa enako moralno in politično obsodi totalitarni komunizem, kot je nacizem.

  Predsednik. − Za besedo sta prosila še dva govornika, oba iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ki je najbolj nasprotovala sistemu prijave k razpravi. Glede na to je zanimivo, komu to najbolj koristi.

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, najprej bi iskreno čestitala Sloveniji in ji zaželela veliko sreče pri predsedovanju. Moj kolega, Janez Janša, je že zastavil vprašanje v zvezi z vašo izjavo, da so varnostne razmere v Bosni slabše kot na Kosovu. Želim, da res odgovorite na to vprašanje. Zato vas ponovno sprašujem: na podlagi česa utemeljujete to izjavo? To dejansko ni utemeljeno.

S to izjavo ste pokazali nepoznavanje informacij in diplomacije. Če bi bile razmere v Bosni tako zapletene in težje kot na Kosovu, bi bila vaša izjava zagotovo nevarna. Zato pričakujem odgovor.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, za nas je pomembnih veliko projektov, vključno s projektom „Raziskava v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji“. Pozivam k temu, da sklepi Sveta vztrajajo pri zaključku tega projekta na prvi obravnavi, ker menim, da je to največja skrb naših malih in srednje velikih podjetij.

Druga pripomba je, da je treba razpravo osredotočiti na energetsko učinkovitost pri proizvodnji in potrošnji. Na tem področju je mogoče ustvariti veliko delovnih mest. Program lizbonske strategije za nova delovna mesta in zaposlovanje je zelo pomemben za vse nas.

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. − Hvala spoštovani poslanke in poslanci za zelo živahno vsebinsko in zanimivo razpravo, vprašanja, predloge, sugestije. Zelo veliko tega, kar ste povedali bo predsedstvo lahko z veseljem upoštevalo v naslednjem polletju. Vesel sem bil vaše podpore našim prioritetam, še posebej ganjen, ko sem slišal, da se je tukaj citirala celo slovenska himna, in to ne od mojih kolegov, ki prihajajo iz Slovenije, ampak od kolega iz Francije, ali ko so se omenjali slovenski izdelki, kot so smuči Elan in tako naprej. Skratka, bilo mi je v veliko zadovoljstvo spremljati to razpravo in z veseljem bom odgovoril na nekatera vprašanja, žal čas ne dopušča, da bi odgovoril na vse.

Ratifikacija lizbonske pogodbe je zagotovo ena izmed ključnih političnih prioritet Evropske unije v letu 2008. Da je ta pogodba pomembna, smo se zavedali predvsem v tistem času, preden je bila podpisana. Takrat so vsi govorili o krizi. Pomen te pogodbe je zdaj, ko jo imamo podpisano, ostal enak, seveda pa še ni ratificirana in tukaj je zdaj naša odgovornost. Konkretneje rečeno, konkretna odgovornost vsake države članice, da izvede ratifikacijo v skladu s postopki, ki jih določa ustava oziroma nacionalna zakonodaja, in da to, če je možno, naredimo v roku, ki smo si ga določili.

Ne kot ena od držav članic, niti kot predsedujoča država v teh šestih mesecih, se ne želimo vmešavati v notranje razmere katerekoli države članice. Bilo je nekaj napačnih interpretacij nekaterih izjav, še posebej v nekaterih državah. Nikoli nismo trdili drugače, vedno smo pozivali tudi k solidarnosti vseh ostalih pri obravnavi občutljivih vprašanj, ki lahko vplivajo na proces ratifikacije v tistih državah članicah, kjer je ta tema včasih tudi kontroverzna.

Napredek Evropske unije se ne začenja s slovenskim predsedovanjem, prepričani pa smo, da se bo nadaljeval na vseh področjih. Prioritete, ki so navedene, niso navedene po vrstnem redu v tem smislu, da se bomo naslednje lotili potem, ko bo prva opravljena. Skušali bomo narediti čim več na vseh področjih, ki smo jih navedli kot prioritetna, in tudi na drugih.

Veseli me, da je bil predsednik Evropske komisije nekoliko bolj specifičen tam, kjer je meni zmanjkalo časa. Zagotovo bo okoljsko-energetski paket eden od ključnih izzivov v naslednjih mesecih in tudi vse do konca tega leta. Dokazati moramo zdaj v praksi, da resno mislimo s cilji, ki smo si jih zastavili marca lani.

Poudarjam še enkrat, da nimam nikakršnih dvomov v zvezi s tem, da je lahko samo zdrava gospodarska rast realna osnova blaginje, to zagotovo mora biti prioriteta, lizbonska strategija je v zvezi s tem jasna, poudarjam pa tudi to, da se zgodba tukaj ne konča. Od tukaj naprej se začne zgodba o socialni pravičnosti in oboje je pomembno. Je pa treba vedeti, da je treba najprej ustvariti in potem lahko pravično delimo.

Ko gre za vprašanja, ki so bila največkrat omenjena, vezana na situacijo na zahodnem Balkanu, bi rad odgovoril na nekaj zelo specifičnih vprašanj. Najprej glede pravnih osnov za reševanje tega vprašanja. Ne bi želeli, da zdaj Evropska unija začne neko dolgo razpravo o tem, kakšne so pravne osnove, katere so močnejše, katere so šibkejše, potem ko smo na koncu nekega dolgega obdobja iskanja soglasnih rešitev.

Ni nobene potrebe, da je Evropa razdeljena zaradi tega, ker so razdeljeni drugi na tem vprašanju, in enotnost Evropske unije pri reševanju tega vprašanja bo ena od naših prioritet.

Opozarjam na to, da je neko podobno vprašanje in razprave o legalnih osnovah sredi 90-ih let prejšnjega stoletja povzročilo več kot 100 000 mrtvih v Bosni in Hercegovini, milijon razseljenih oseb in ta izgubljen čas je težko nadoknaditi, lahko se pa iz tega nekaj naučimo.

Ko gre za Bosno in Hercegovino nikoli ni bilo rečeno, da je v varnostnem smislu to večji problem od Kosova, je pa bilo rečeno, da je v nekaterih točkah to zelo resen problem, recimo vračanje beguncev. V Bosni in Hercegovini je še vedno zelo veliko beguncev, ki se niso mogli vrniti na svoje domove. In na tem, da se begunci vrnejo na svoje domove, je načrtovanih veliko potez, ki jih je v tej državi potrebno storiti in jih ni možno realizirati brez tega, da se to zgodi. To je eden od izzivov, ki nas čaka, in se bojim, da so bile nekatere besede v zvezi s tem slabo interpretirane.

Torej spoštovani poslanke in poslanci, predsednik Parlamenta, predsednik Komisije, prioritete, ki so bile predstavljene, so naš skupen izziv, jaz sem vesel te vaše podpore, da jih skupaj uresničimo. Še enkrat poudarjam pomen sodelovanja in sinergije, ki jo lahko dosežemo s sodelovanjem vseh treh ključnih institucij Evropske unije – Evropskega parlamenta, Evropske komisije in seveda Sveta.

Vse kar je v naši moči, da bo ta sinergija čim večja, bomo storili. Z veseljem bom tukaj še večkrat med vami v času slovenskega predsedovanja in veselim se te plodne in, kot se je pokazalo, tudi zelo živahne diskusije z vami. (Ploskanje.)

  Predsednik. − Predsedujoči Svetu, iskreno se vam zahvaljujem za pomembno predstavitev programa predsedovanja Slovenije. Vsi prispevki pristojnih predsednikov skupin in drugih poslancev k razpravi so pokazali, da se lahko zanesete na veliko in neomejeno podporo Evropskega parlamenta. V imenu vseh nas vam iskreno želim veliko uspeha pri delu.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za to zelo zanimivo razpravo, na kateri se je pokazala velika podpora prednostnih nalog, ki jih je predstavilo slovensko predsedstvo. V svoji prvi izjavi sem poudaril le nekatere prednostne naloge v teh šestih mesecih, ker nisem želel natančno opisovati vseh vidikov, in sicer: ratifikacijo lizbonske pogodbe, nov cikel lizbonske strategije in tudi naš paket o podnebju in energiji. Zlasti v zvezi s tem sem bil zelo presenečen nad vašo podporo našega dela na tem področju. Zdaj je zelo pomembno, da izpolnimo svoje obveznosti.

Predsedniki držav in vlad so sprejeli ambiciozne cilje, tj. 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in 20-odstotno povečanje obnovljivih virov energije. Ne smemo določiti ciljev in potem zanemariti njihovo uresničitev. Biti moramo dosledni in verodostojni, zato sem bil zelo vesel vaše podpore v zvezi s tem na današnji razpravi.

Rad bi odgovoril le na eno vprašanje, ki so ga na razpravi postavili gospod Schulz, gospod Lambsdorff in gospod Brok v zvezi s posebnim vprašanjem, ki se zdaj obravnava v Nemčiji, tj. vprašanjem morebitnega financiranja selitve podjetja v Evropi. Operativni program za konkurenčnost za Romunijo vsebuje posebno klavzulo, ki prepoveduje uporabo strukturnih skladov za sofinanciranje selitve. Evropska komisija ni prejela nobenega projekta v zvezi s tem vprašanjem, zato lahko Komisija potrdi, da se ta selitev ne financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zagotovo menimo, da je nesprejemljivo financiranje selitev podjetij v Evropski uniji iz skladov Evropske unije.

(Ploskanje.)

Hkrati je Evropska unija s programom PHARE financirala industrijski park v Romuniji, v katerega zdaj vlaga več podjetij. To je pomembno, zato k tej razpravi pozivam vse prisotne kolege, zlasti kolege iz Nemčije, ter poudarjam, kako pomembno je odgovorno vodenje te razprave.

Razlikovati moramo selitev proizvodnje zunaj Evropske unije in v njej. Če se naložbe izvajajo med Finsko in Nemčijo, se lahko tudi med Nemčijo in Romunijo. Bodimo pošteni. Pojasniti moramo, da tu ne gre za selitev proizvodnje zunaj Evropske unije. Kot veste, sva Komisija in jaz predlagala sklad za prilagoditev globalizaciji, ki že deluje za primere selitve nekaterih delovnih mest zunaj Evropske unije. Evropski voditelji morajo na vseh ravneh Evropske unije, tj. v Komisiji, Evropskemu parlamentu in na nacionalni ravni, pojasniti koristi širitve.

(Ploskanje.)

Nemčija je zdaj povečala izvoz v nove države članice. Širitev Evropske unije ustvarja delovna mesta tudi v Nemčiji. Nemška podjetja tudi veliko vlagajo v nove države članice. Zato je treba z evropskega gledišča jasno poudariti, da širitev Evropske unije ne koristi le novim članicam, ampak zagotavlja priložnost celotni Evropski uniji.

(Ploskanje.)

Hkrati se strinjam, da moramo preprečevati uporabo sredstev strukturnih skladov za financiranje določene selitve proizvodnje podjetja. To bi bila nepoštena konkurenca. Zato pozivam vse, ki podpirajo Evropo, da se izpostavijo in branijo to združeno razširjeno Evropo ter izkoristijo ugodnosti, ki jih vsem v novih državah članicah zagotavlja ta bolj dinamična Evropa, ki jo zdaj gradimo.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Predsednik Komisije, zelo se vam zahvaljujem za to izjavo. Slovenskemu predsedstvu želimo veliko uspeha. Zdaj bomo šli skupaj na tiskovno konferenco. Nato bo tu potekalo glasovanje. Hvala vam za zelo intenzivno in zanimivo razpravo.

Pisne izjave (člen 142)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik vlade, čestitam vam za vaš govor v Evropskem parlamentu. Ste prvi voditelj, ki je prevzel odgovornost predsednika Evropskega sveta kot predstavnik enega od narodov, ki so bili v preteklosti podjarmljeni komunizmu, leta 2004 pa pristopili k Evropski uniji.

To je izziv za vas, vaš narod in vašo vlado. Ne obstajajo velike in majhne države, le dobre in slabe. Zaradi gospodarskega razvoja, nedavnega vstopa v euroobmočje in blaginje vašega naroda ste dober zgled, ki mora spodbuditi veliko držav, da vaše izkušnje prenesejo na druge države.

Ste zadnji del trojke, ki se je začela z Nemčijo in nadaljevala s Portugalsko, ki bo zagotovil uspeh predsedstev v naslednji trojki: Francija, Češka republika in Švedska. Ko to pišem, mislim na Kosovo, vaše brate na Zahodnem Balkanu in njihovo prihodnost v Evropi.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Hvala, gospod predsednik. Slovensko predsedovanje se začenja v času, ko se v Evropo vrača občutek zmernega optimizma v zvezi s prihodnostjo EU. Po nekaj letih zmede in negotovosti je končno prišel čas za razcvet projekta EU-27. Ponovno bi rad pozval predsedujočega, naj razmisli o posebnem vprašanju, in sicer o dveh krajih delovanja Evropskega parlamenta.

Zdaj, ko stalno prosimo državljane različnih držav, da se žrtvujejo, bomo posredovali zelo močno sporočilo, če se bomo odločili, da bomo vse delo opravljali v Bruslju. Stroški glede finančnih sredstev in organizacijskih težav, ki jih povzroča Evropa zaradi vsakomesečne spremembe lokacije, so postali popolnoma nesprejemljivi za državljane, ki ne morejo razumeti razlogov za te absurdne razmere. Sedež v Strasbourgu, ki je seveda veličastno mesto, se lahko uporablja za druge ugledne namene v okviru dejavnosti EU. Bodimo dober zgled in spremenimo besede v dejanja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot je bilo razvidno iz razprave in je izrecno navedeno v tem programu, bo slovensko predsedstvo še naprej natančno upoštevalo program nemškega predsedstva, vendar bo dalo prednost ratifikaciji lizbonske pogodbe. Zavedamo se, da politična elita Evropske unije želi, da Pogodbo ratificirajo vse države članice pred volitvami leta 2009. Zato ne popuščamo njenemu močnemu pritisku za preprečitev izvajanja referendumov, razen na Irskem, katere ustava zahteva referendum, s čimer razkriva svoj odnos do demokracije in se približuje svojim državljanom: le takrat, ko ne obstaja tveganje, da bodo državljani glasovali proti njenemu mnenju in interesom.

Zdi se, da je glavna prednostna naloga politične elite t.i. „drugi cikel lizbonske strategije“ za povečanje liberalizacije, s čimer napada javne storitve ter socialne pravice in pravice delavcev. Prav tako se bojimo, da bo enostranska izjava o neodvisnosti povzročila, da bodo razmere na Kosovu še bolj ogrozile mir in razvoj v Evropi.

Pri tem pa ostajajo nerešena resna socialna vprašanja, in sicer brezposelnost, negotova zaposlitev, revščina ter naraščajoča družbena in ozemeljska neenakost.

Še naprej se bomo borili za odpravo teh neoliberalnih politik ter vzpostavitev drugačne Evrope, ki zagotavlja socialno pravičnost, mir in družbeni napredek.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) S slovenskim predsedovanjem Svetu se je začelo tretje dejanje burke, ki jo igrajo sile, ki spodbujajo federalistično, neoliberalno in militaristično združevanje Evrope, ki z Nemčijo na čelu vsiljuje pogodbo, ki je bila prej zavrnjena, brez izvedbe nacionalnih referendumov.

Pravijo, da referendumi niso potrebni:

– Ker v vsaki državi, zlasti v nacionalnih parlamentih, obstaja „splošno soglasje“ o predlogih Pogodbe. Ena od najpomembnejših lekcij referendumov v Franciji in na Nizozemskem je bila zagotovo to, da se je pokazalo veliko nasprotovanje med željo ljudi in „parlamentarno večino“.

– Ker je ratifikacija v parlamentih prav tako legitimna in demokratična kot ratifikacija z referendumom. Kako lahko potem razumemo ugotovitev, da bi izvedba referenduma na Portugalskem povečala tveganje, da Pogodba ne bi stopila v veljavo? Bojijo se, da bi se rezultati referenduma razlikovali od njihovih želja, zato jih ne izvajajo.

– Ker se predlog Pogodbe razlikuje od predloga, ki je bil prej zavrnjen, in vključuje „bistvene spremembe“. Vendar ne navajajo, katere. Ali podporniki ne trdijo, da je vsebina enaka? Preberite izjave Giscarda d’Estainga.

Spodbuja jih strah.

  Malgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Program slovenskega predsedstva izpolnjuje vse zahteve, saj se zanima za gospodarstvo in je prepričano, da je dober gospodarski položaj bistven za uspeh Unije.

V programu predsedstva sem zasledila veliko pomembnih sklicevanj na lizbonsko strategijo in vlogo notranjega trga v postopku krepitve EU v mednarodnem prostoru.

Unija 21. stoletja se mora osredotočiti na izobraževanje in usposabljanje. Dobro izobražena družba ima veliko možnosti, to pa se mora izražati v gospodarstvu, ki načeloma temelji na razvoju malih in srednje velikih podjetij, ki ji je mogoče brez težav ustanoviti brez nepotrebnih formalnosti in stroškov. Ta podjetja morajo imeti dostop do dobro usposobljenih zaposlenih ter do sredstev za raziskave, novih tehnologij itd. Predsedstvo temu namenja veliko pozornosti.

Izjava predsedstva, da si bo prizadevalo za odpravo ovir in se bo osredotočilo na boljšo ureditev, posreduje podjetjem pomembno sporočilo. Vemo le, da nič ni slabšega kot slaba zakonodaja.

Po mojem mnenju je zlasti pomembna povezava pobude za odpravo upravnih ovir za podjetja z odprtjem novih poti do novih tehnologij.

Predsedstvo bo upoštevalo tudi potrošnike; interesi potrošnikov so enako pomembni kot interesi podjetij, zato jih je treba zastopati in ščititi na enak način.

Program predsedstva je zelo ambiciozen, vendar tudi jasno določa prednostne naloge, ki jih podpiram.

Za konec bi rad vam rada čestitala in zaželela veliko uspeha.

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – (HU) Preden začnem, bi rad pozdravil ambiciozen program slovenskega predsedstva, ki kohezijo Zahodnega Balkana obravnava kot pomembno vprašanje za celotno EU.

Na podlagi letnega poročila Komisije za leto 2006 je bil pristop leta 2004 velik uspeh za stare in nove države članice, vendar je bilo za uspeh bistveno nemoteno upravljanje procesa.

EU mora zdaj obvladovati nove izzive, ki zahtevajo večji trud. Čim večja podpora slovenskega predsedstva pri izpolnjevanju vseh prednostnih nalog programa je bistvena za ustrezno obravnavanje teh vprašanj, vključno z zagotavljanjem pogojev za pristop Hrvaške in Turčije.

EU si najbolj prizadeva za spodbujanje reformnega procesa na Zahodnem Balkanu in rešitev razmer na Kosovu na evropski ravni, ki bo vsem ustrezala. Širitev je strateškega in varnostnopolitičnega pomena za EU ter zahteva učinkovito razvojno politiko in sodelovanje v partnerstvu.

Poleg tega je treba stalno poudarjati oblikovanje programov za Zahodni Balkan, ki so namenjeni zmanjševanju razlik v stopnji razvoja ter krepitvi socialne, gospodarske in regionalne kohezije. Vendar sta spodbujanje naložb v človeške vire in spodbujanje na znanju temelječe in ustvarjalne družbe bistvena za zagotavljanje ravnovesja med povečano konkurenčnostjo in kohezijo ter spodbujanje razvoja Zahodnega Balkana. V skladu z načelom evropske solidarnosti si moramo prizadevati za odpravo revščine in zagotovitev „neposredne pomoči“ tudi za države Zahodnega Balkana. Naša skupna odgovornost je, da podpremo program slovenskega predsedstva za uresničitev glavnih ciljev Unije.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Vse države, ki so pristopile k Evropski uniji od leta 2004, so ponosne na dejstvo, da predseduje ena od njih, in sicer Slovenija. Pozdravljamo izjave novega predsedstva in njegove prve korake. Prednostne naloge za prvo polovico leta 2008 so v veliki meri dokaz, da se nadaljuje delo predhodnikov Slovenije, zlasti na področju prenovitve programa lizbonske strategije, ratifikacije nove Pogodbe in ukrepov za preprečevanje globalnega segrevanja. Evropska unija si prizadeva za nadaljevanje dela v okviru polletnega cikla predsedovanja.

Slovenija se ne glede na zastavljene prednostne naloge zaradi svoje geografske lege in zgodovine obravnava kot država, ki je povezana z Balkanom. To zagotavlja možnost dodatne širitve Unije, predvsem pa resne težave v zvezi z vprašanjem neodvisnosti Kosova. Jasno je, da novo predsedstvo najbolj razume to težavno področje.

Upamo tudi, da bo država, ki se je morala preoblikovati in prilagoditi standardom EU, razumela težave novih držav članic, ki jih povzročajo nerazumne obveznosti glede obnovljivih virov energije in emisij toplogrednih plinov. Vzpostaviti je treba ravnovesje med varstvom in zaščito naravnega okolja ter potrebo po zagotavljanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetovnem merilu. Želim vam veliko uspeha in se vam zahvaljujem za pozornost.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Začetek leta 2008, zaznamovan s sloganom „Skupaj v drugačnosti: evropsko leto medkulturnega dialoga“, je za EU pomembno obdobje, zlasti zaradi dejstva, da bo v prvi polovici leta EU predsedovala nova država članica, Slovenija.

K sinergiji v Evropi lahko prispevajo štiri prednostna področja, ki poudarjajo pomen izvajanja nove lizbonske strategije, in sicer rast in zaposlovanje, energija, podnebne spremembe in odnosi z državami Zahodnega Balkana. Slovenija ima možnost, da zagotovi svetovno vodstvo EU na področju boja proti globalnemu segrevanju.

Na Slovaškem je zdaj pereče vprašanje prevzem eura. O vstopu Slovaške v euroobmočje bo sprejeta odločitev med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Slovenija je za Slovaško zgled: bila je prva od držav EU-10 in trinajsta od vseh držav članic EU, ki je prevzela euro, in sicer leta 2007. Slovaška se lahko uči iz mnogih izkušenj Slovenije in jih lahko uporabi pri pripravi na prevzem eura. Pričakujem, da bo Slovenija storila vse, kaj je v njeni moči, da bo odločitev o uvedbi eura na Slovaškem do načrtovanega roka 1. januarja 2009 pozitivna.

Upam, da lahko slovensko predsedstvo s svojimi dejanji prepriča 500 milijonov evropskih državljanov, da lahko celo majhna država z 2 milijoni ljudi uspešno vodi EU med šestmesečnim predsedovanjem. Mislim, da bo Slovenija zagotovo uspešna.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Slovenskemu predsedstvu želim veliko uspeha, saj na nek način pomeni ponovno združitev Evrope, ki jo je razdelila hladna vojna.

Slovenija, ki je pri pripravi 18-mesečnega programa sodelovala z Nemčijo in Portugalsko, zaključuje krog predsedstev, za katera je bilo značilno uspešno povezovanje institucij in veliko prizadevanje za izvedbo procesa ratifikacije lizbonske pogodbe.

To je velik izziv, h kateremu moramo prispevati vsi, v vsaki državi članici, da lahko prihodnje francosko predsedstvo vzpostavi to novo podlago pred evropskimi volitvami leta 2009.

Tudi slovensko predsedstvo si mora prizadevati, da lizbonska strategija izpolni zahteve Evrope v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami ter rastjo in zaposlovanjem.

Iskreno upam, da bo slovenskemu predsedstvu uspelo oblikovati enoten pristop EU k vprašanju končnega statusa Kosova, da bo lahko leto 2008, evropsko leto medkulturnega dialoga, resnično omogočilo vsem Evropejcem, da ponovno pokažejo svoje vrednote strpnosti in medsebojnega razumevanja.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Vodstvo nove države članice, ki je pristopila k Uniji leta 2004, v prvi polovici leta 2008 je zgodovinskega pomena. To je velik korak naprej za nedavno priključene države, ki so si v Uniji pridobile položaj, ki si ga zaslužijo.

Prvo predsedovanje je za nove države članice velika odgovornost, Slovenija pa zdaj predseduje Uniji v ključnem času. Najpomembnejše naloge slovenskega predsedstva so prispevanje k procesu ratifikacije lizbonske pogodbe, dinamično spodbujanje novega triletnega cikla lizbonske strategije ter nadaljnje razvijanje celostne politike za energijo in varovanje podnebja.

Slovensko predsedstva obravnava proces povezovanja Zahodnega Balkana in zlasti prednostno vprašanje prihodnjega statusa Kosova. Slovensko razumevanje in poznavanje območja lahko malo olajša zapleten organizacijski postopek ter spodbudi ohranjanje enotnosti z misijami, ki bodo razporejene na Kosovu na podlagi sklepa zasedanja Evropskega sveta decembra 2007.

Evropska komisija bo marca med slovenskim predsedovanjem predlagala zakonodajo za pregled stanja skupne kmetijske politike, ki bo uvod v celovite vsebinske in finančne reforme skupne kmetijske politike. Predsedstvo bo tudi spodbujalo programe za evropsko leto medkulturnega dialoga 2008.

Slovenskim kolegom želimo, da bi bilo njihovo predsedovanje uspešno. Prepričan sem, da bosta slovenska politika in diplomacija uspešno opravili težke naloge in da bomo kot nova država članica ponosni na našo sosedo.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

3. Dnevni red

  Predsednica. − Preden začnem, imam obvestilo v zvezi s popoldanskimi razpravami. Predlagam, da se najprej začne razprava o poročilu Díaza de Mere Garcíe Consuegre o EUROPOLU kot druga točka pred izjavami Sveta in Komisije o razmerah v Pakistanu.

Razpored popoldanskih razprav bi bil tako naslednji: od 15.00 do 18.00: najprej izjave Sveta in Komisije o razmerah v Keniji, nato poročilo Díaza de Mere Garcíe Consuegre o EUROPOLU ter nato izjave Sveta in Komisije o razmerah v Pakistanu; ob 18.00 pa bi bil kot običajno čas za vprašanja Svetu.

Ali ima kdo pripombe?

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, zaenkrat se strinjamo, vendar bi rad opozoril Komisijo, da dnevni red določa Parlament in da lahko želje posameznih komisarjev upoštevamo le v izjemnih okoliščinah. Danes to dovolimo, vendar le izjemoma.

  Predsednica. − Gospod Swoboda, hvala za to pripombo, vsekakor je to izjema. Vendar se Parlamentu zahvaljujem za soglasje.

(Parlament je soglašal z zahtevo.)

4. Čas glasovanja

  Predsednica. − Naslednja točka je glasovanje.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim glejte zapisnik.)

4.1. (A6-0508/2007, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf) Ukrepi Komisije za obdobje 2008–2013 za uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bilo uvedeno v okviru SKP (glasovanje)

4.2. (A6-0504/2007, Kurt Lechner) Potrošniški krediti (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, to priložnost bi rada izkoristila za pojasnitev vprašanja, ki je bilo postavljeno na včerajšnji razpravi o predlogu direktive o potrošniških kreditih. Vprašanje je zadevalo novo različico člena 8 v zvezi z obveznostjo ocene kreditne sposobnosti potrošnikov. Predloga sprememb 46 in 45 predvidevata, da lahko države članice, katerih zakonodaja zahteva od upnikov, da ocenijo kreditno sposobnost potrošnikov na podlagi ustrezne podatkovne zbirke, ohranijo to obveznost. To pomeni, da se lahko ohranijo tudi sankcije iz te nacionalne zakonodaje, če upnik ne izpolni teh obveznosti.

  Kurt Lechner, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, ker o tej smernici v institucijah razpravljamo že šest let, bi rad dodal nekaj pripomb. Najprej bi rad dejal, da moje pripombe ne smete obravnavati kot kritiko, vendar dolgo obdobje kaže, kako resno so evropski zakonodajalci obravnavali to zapleteno vprašanje in kako blizu je Evropi varstvo potrošnikov. Prepričan sem, da bo zakonodajni postopek zaključen z današnjim glasovanjem, kar je moj namen, kljub različnim mnenjem o vprašanju na nekaterih točkah. Izrecno bi rad poudaril, da po mojem mnenju vsi skupni predlogi sprememb, ki so zdaj na voljo, brez izjeme izboljšujejo besedilo skupnega stališča Sveta. Sklicujejo se tudi na velik del mojih predlogov.

Kot pojasnilo bi rad dejal, da smo želeli doseči dogovor, tudi v zvezi s členom 16(2), ki je bil do nedavnega sporen le glede besedila, zato smo sklenili, da odobrimo predlog socialistov in liberalcev, da se to vprašanje reši na prijateljski način, nekatere predloge sprememb pa smo za večjo usklajenost odpravili.

Poleg tega se želim izrecno zahvaliti Komisiji, Svetu in poslancem za kooperativno in prijetno timsko delo na intenzivnih in obojestransko živahnih razpravah. Poudaril bi rad, da po mojem mnenju prinašajo drugi predlogi le dodatno izboljšanje skupnega stališča in nikakor ne bi ogrozili varstva potrošnikov in ugodnosti, ki bi jih zagotovila direktiva, saj je to tudi naša prednostna naloga.

Za konec bi rad izrazil upanje, da bodo izpolnjena tudi pozitivna pričakovanja, ki izhajajo iz direktive.

(Ploskanje.)

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, včeraj je skupina IND/DEM zahtevala, da so vsa glasovanja poimenska. Poudarjam, da so vsa današnja glasovanja poimenska. Včeraj je predsednica dejala, da bo preučila, ali je dejansko mogoče, da skupina IND/DEM zahteva poimensko glasovanje. Ali je torej mogoče, da bodo od zdaj naprej vsa glasovanja poimenska?

  Predsednica. − Gospod Matsakis, o tem bomo razpravljali na jutrišnji konferenci predsednikov, vendar poudarjam, da je to pomembno glasovanje, zato je verjetno v interesu vseh, da je poimensko.

Za besedo je prosil gospod Bonde.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, prej sem prosil za besedo.

Naše včerajšnje glasovanje je bilo uspešno. Potekalo je hitreje kot običajno – tekoče, mirno, prav tako pa ni bila izražena nobena zahteva za dolgotrajno in moteče preverjanje. Moja skupina zato predlaga, da se še naprej izvaja elektronsko glasovanje.

Približno pred šestimi meseci mi je bilo obljubljeno, da bodo med glasovanjem na zaslonu vidne številke poročil in predlogov sprememb. Novi, večji zasloni lahko pokažejo celotni seznam glasovanja in prihranijo več časa, ker se lahko glasovanje začne takoj, ko so na zaslonu vidne številke v različnih barvah. Ne bo nam treba čakati na razlago. Preprečili bomo težave, ki nastanejo, ko tisti, ki čakajo na razlago prek prenosa, glasujejo o enem vprašanju, medtem ko tisti, ki glasujejo brez razlage prek prenosa, glasujejo o naslednjem vprašanju. Prihranili bi veliko časa.

(Glasovanje.)

  Predsednica. − Hvala, gospod Bonde, je zabeleženo. To vprašanje se obravnava, zdaj pa mislim, da bi rad Parlament začel z današnjim dopoldanskim glasovanjem.

4.3. (A6-0520/2007, Roberta Angelilli) Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Francesco Enrico Speroni (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi zastavil vprašanje o pravilnosti postopka: ne želim motiti postopka, vendar me zanima, ali obstaja pravilo, na podlagi katerega je treba vsakokrat poleg rezultatov navesti še število glasovalcev, število vzdržanih glasov itd., ali o tem odločate vi.

  Predsednica. − Če ne želite, da vam sporočim te podatke, vam ne bom, vendar je bolje, če smo prepričani.

– Po glasovanju o odstavku 60:

  Thomas Wise (IND/DEM). – Gospa predsednica, ali bi bili lahko rezultati izpisani vsaj na zaslonih pred nami, če jih ne boste sporočili?

  Predsednica. − Če želite videti rezultate, morate le dvigniti pogled.

− Po glasovanju:

  Robert Evans (PSE). – Gospa predsednica, od služb sem izvedel, da vsako dodatno poimensko glasovanje stane 400 EUR, torej stroški včerajšnjega glasovanja znašajo več kot 25 000 EUR.

Zato pozivam zagovornike stalnega poimenskega glasovanja, da razmislijo, ali je to dobra uporaba denarja davkoplačevalcev.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, če vsako poimensko glasovanje dejansko stane 400 EUR, predlagam, da Parlament začne delovati tako učinkovito kot pri skupni kmetijski politiki, strukturni pomoči, mednarodnem razvoju in ostalem proračunu Evropske unije. Zagotovo je mogoče ta postopek izvesti ceneje.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospa predsednica, predlagam praktično rešitev. Stroške med drugim povzroča tudi prevajanje glasov, vendar so to le števila, zato potrebujemo le eno jezikovno različico. Ne potrebujemo različic v vsakem jeziku, ker gre za števila, imena pa so enaka v vseh jezikih. Zato lahko te stroške odpravimo. Pri tem mislim tudi na vse liste papirja, ki se kopičijo v Parlamentu. Najpomembnejše je, da je vsak državljan obveščen o tem, kako smo glasovali.

(Glasovanje.)

4.4. (A6-0502/2007, Doris Pack) Izobraževanje odraslih: za učenje ni nikoli prepozno (glasovanje)

– Po glasovanju:

  Arlene McCarthy, predsednica odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – Gospa predsednica, po glasovanju o Lechnerjevem poročilu sem želela nekaj pripomniti. Nisem hotela motiti glasovanja, hotela sem se le zahvaliti skupini PPE-DE, ker je podprla skupno stališče, da imamo zdaj zelo močno večino, ki bo potrošnikom in podjetjem posredovala zelo dober znak, da želimo odpreti trg in zaščititi potrošnike.

Gospa predsednica, vem da ste zelo dejavno sodelovali pri tej dokumentaciji in mislim, da so vse stranke prispevale k temu, da smo kljub vsem dvomom in pridržkom dobili veliko večino.

5. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0508/2007)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, prek odbora za proračunski nadzor sem spremljal veliko poročil Računskega sodišča v zvezi z preusmeritvijo in goljufivo porabo sredstev iz kmetijskega proračuna, zato sem zelo zadovoljen, da Parlament pozdravlja novo tehnologijo na zelo različne načine, zlasti na tem področju kmetijstva.

Upam, da se bodo te informacije, kot predvideva eden od predlogov sprememb, v prihodnje razširile prek interneta in bodo na voljo vsem ljudem v Evropski uniji, ki jih želijo videti, zlasti različnim nacionalnim revizijskim organom v vsaki državi članici, da lahko na primer ugotovijo, ali Grčija kot proizvajalka oljènega olja zahteva večjo površino, kot jo ima zdaj.

Za besedo sem prosil tudi zato, ker želim spregovoriti o Ustavni pogodbi. Zagotoviti želim sodelovanje Parlamenta pri odločanju in zahtevam, da se ljudem v prihodnosti omogoči referendum, zato prilagam obrazložitve glasovanj o vseh poročilih.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, morda ni jasno, zakaj kot predstavnik Londona predlagam obrazložitev glasovanja v zvezi s kmetovanjem in skupno kmetijsko politiko. Vendar moramo priznati, da skupna kmetijska politika vpliva tudi na pravice potrošnikov v EU zaradi višjih cen.

Zato je od vseh nas odvisno, da zagotovimo spremljanje porabe denarja davkoplačevalcev na več področjih, vključno s skupno kmetijsko politiko.

Zavedam se, da so za upravljanje skupne kmetijske politike zelo pomembne informacije o rabi tal, zato mislim, da vsi pozdravljamo uporabo boljše tehnologije. Upam, da bo veliko mojim volivcem koristila zagotovitev te tehnologije.

Strinjam se z mojih kolegom, da je eden od razlogov za predložitev obrazložitve glasovanja, da mora biti prebivalcem Evrope in Britanije zagotovljeno odločanje o Ustavni pogodbi v obliki referenduma.

  Predsednica. − Rada bi opozorila kolege, da zdaj potekajo obrazložitve glasovanja o zadevnih poročilih. Če bo kdo govoril o čem drugem, bom morala njegov govor prekiniti v skladu s poslovnikom.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, z veseljem bom govoril o poročilu. Poročilo gospoda Graefe zu Baringdorfa, ki opredeljuje nove metode reševanja goljufij v kmetijski politiki v skladu s skupno kmetijsko politiko, obravnava najmanj učinkovite, drage, potratne, birokratske in nemoralne sisteme podpore kmetov, ki se zdaj uporabljajo, rešiti pa jih ne more noben agrometeorološki trik. Treba je uporabiti izkušnje skupne kmetijske politike in sklepati na njihovi podlagi.

Pred predajo novih pooblastil kateri koli organizaciji moramo najprej preveriti, kako izvaja naloge, ki jih že nadzoruje. Kmetijstvo je bilo od leta 1960 najpomembnejša naloga Evropske unije. Poglejte, kaj je iz tega nastalo – ekološko uničenje, uničenje presežka, revščina v Afriki. Ali je to institucija, ki jo želimo postaviti na čelo zunanje politike, kazenskega pravosodja, obrambe, in če je temu tako, ali se ne bi morali posvetovati z državljani na referendumu, ki je bil obljubljen?

Kato Starejši naj bi vsak govor, ne glede na tematiko, končal z izrekom, da je treba Kartagino porušiti. Jaz bom svojega sklenil z zahtevo, da o lizbonski pogodbi odloča ljudstvo: Pactio Olisipio censenda est (O lizbonski pogodbi je treba glasovati).

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, mislim, da nobenega od nas ne sme skrbeti nova tehnologija, vendar se mora ustrezno uporabljati in ne zlorabljati.

Zlasti v Južni Evropi se pojavljajo zlorabe v zvezi s skupno kmetijsko politiko, vendar verjamem, da bo ta tehnologija prispevala k odpravi teh zlorab. Če bo tako, bomo lahko prihranili več kot 400 EUR, kot se je nekdo pritoževal v zvezi z zagotovitvijo preglednosti glasovanja.

To poročilo obravnava daljinsko zaznavanje. Pri tem bi rad poudaril tudi: če bi lahko Evropa pridobila demokratično zaznavanje, bi občutila veliko zamero, ker je izključila državljane in jim odvzela pravico do izražanja mnenja o najpomembnejšem vprašanju, in sicer, kakšna mora biti ureditev.

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, skupna kmetijska politika je ostanek iz 20. stoletja. Kmetijski proizvodi so izpostavljeni vedno večjim zahtevam, ki jih narekujejo demografska gibanja in biogoriva. Ideja, da mora Evropska unija porabiti velik del proračuna za subvencioniranje kmetijske proizvodnje, je dejansko zastarela, zato ni utemeljeno, da potrebujemo boljšo tehnologijo za napačno ravnanje. Ne smemo več napačno ravnati.

Kot vdan konzervativec sem se odzval na poziv in glasoval za sprejetje tega ukrepa, vendar sem bil pri tem zelo neodločen.

Poleg tega moram podvomiti o pravici, tj. demokratični legitimnosti, tega parlamenta za sprejetje tega ukrepa in katerega koli drugega ukrepa, saj zavrača odločanje ljudstva o lizbonski pogodbi.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospa predsednica, menim, da bo ta ukrep o daljinskem zaznavanju dejansko zelo učinkovit pri zmanjševanju birokracije v zvezi z označevanjem, s katero se morajo zdaj srečevati nekateri kmetje v jugovzhodni Angliji. Menim, da bi bil ta mehanizem ob pravilnem delovanju bolj učinkovit pri obvladovanju neučinkovitega birokratskega sistema, ki ga imenujemo skupna kmetijska politika. Zato sem se v zvezi s tem kot vdan konzervativec odzval pozivu in podprl ta ukrep. Vendar priznam, da bi bilo treba pregled celotnega sistema skupne kmetijske politike izvesti veliko prej, zato pozivam kolege v tem parlamentu z enakimi prizadevanji, naj pospešijo ta postopek. Če lahko daljinsko zaznavamo krave, zakaj ne zaznavamo daljinsko tudi mnenja ljudi o referendumu?

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospa predsednica, zelo sem vesel, da lahko obrazložim svoj glas proti sprejetju poročila gospoda Graefe zu Baringdorfa. Proti sem glasoval, ker je katera koli vrsta naprave za daljinsko zaznavanje namenjena nadzoru na večji razdalji. Kam bo to privedlo? Ne želimo, da bi prebivalce Evrope nadzoroval kakršen koli daljinski senzor, tj. kamere v zraku, kar bo povzročilo sprejetje poročila gospoda Graefe zu Baringdorfa.

Vprašati se moramo, ali je to izgovor za izvajanje projekta Galileo, ki porablja veliko sredstev, ki bi se v nasprotnem primeru uporabila za poimenska glasovanja v tem parlamentu v naslednjih desetih letih?

Če želi EU izvesti raziskavo, naj razišče želje prebivalcev Evrope in brez odlašanja izvede referendum o novi ustavi, podpisani v Lizboni.

  Godfrey Bloom (IND/DEM). – Gospa predsednica, vem, da imate enako mnenje o tem referendumu kot mi, ker ga tudi sami zagovarjate, saj bi zagotovil legitimnost Parlamenta. Vendar zanemarimo politična nasprotja – na srečo nisem konzervativec, zato mi ni treba slepo glasovati za popoln nesmisel. Glasujem lahko z zdravim razumom in glasoval sem proti sprejetju Baringdorfovega poročila, ker menim, da je celotna ideja vohunov in satelitov v zraku zelo neprimerna in zastrašujoča. Mislim, da lahko povzroči le dolgotrajno zlorabo. To se bo zagotovo zgodilo; vem, da je gospa kolegica iz naše skupine navdušena nad predlogom, vendar moramo misliti na naslednjo generacijo. Bojim se, da politikom ne zaupam. Kot vedno lahko zlorabijo svojo moč in tudi v tem primeru ni nič drugače, zato sem glasoval proti.

  Graham Booth (IND/DEM). – Gospa predsednica, rad bi razložil, zakaj sem glasoval proti sprejetju poročila gospoda Graefe zu Baringdorfa. Skupna kmetijska politika je več kot 30 let uničevala kmetijsko industrijo v Združenem kraljestvu; ne želimo posredovanja EU, vendar bo to spet povečalo njeno posredovanje. Proti sem glasoval, ker želimo dobiti pooblastilo za lastno upravljanje britanskega kmetijstva. Vendar za to obstaja majhna možnost, ker zanemarjamo glas ljudstva v Franciji in na Nizozemskem z referendumom, ki bi ga morali zagotoviti na podlagi ustave.

– Poročilo: Kurt Lechner (A6-0504/2007)

  Jan Bøezina (PPE-DE). – (CS) Poudaril bi rad, da sem glasoval za sprejetje poročila o potrošniških kreditih, ker menim, da je obrnjeno v pravo smer. Vesel sem, da nam je uspelo omejiti navdušenje Komisije in Sveta za oblikovanje natančnejše zakonodaje, ki po mojem mnenju ni ustrezna. Med državami članicami obstajajo razlike zaradi različnih zakonodajnih tradicij in navad v zvezi s financiranjem, vendar nasilen poskus odprave teh razlik po mojem mnenju ne bo uspešen. Zato je ustrezno, da se je Evropski parlament osredotočil na osnovne elemente: načela uskladitve zakonodaje o potrošniških kreditih (pri tem bi rad poudaril pravico do odpovedi pogodbe in možnost potrošnikov za predčasno odplačilo). Menim, da je dvotedenski rok za odpoved pogodbe katere koli stranke potreben za zagotovitev pravne varnosti vseh zadevnih strank. Poleg tega je treba zagotoviti, da se lahko v primeru povezane kreditne pogodbe ta rok na zahtevo potrošnika skrajša na tri dni. To bo omogočilo potrošnikom hitrejši dostop do kupljenega izdelka. Menim, da je določba, ki zagotavlja, da predčasno odplačilo kredita ne škodi potrošnikom, več kot zadostna. Države članice bodo morale to določbo vključiti v nacionalno zakonodajo, s čimer bodo zagotovile zaščito interesov potrošnikov.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, vesela sem, da smo po šestih letih razprav oblikovali usklajeno evropsko zakonodajo o kreditih. Povečalo se bo varstvo potrošnikov, kar bo veljalo tudi v čezmejnem smislu. Morda bo tudi prispevalo k zmanjšanju neželene zadolženosti prebivalstva. K temu bosta prispevala tudi štirinajstdnevni rok za odpoved pogodbe brez kazni in obveznost predhodnega obveščanja kupca o standardiziranih informacijah o vseh stroških posojila. Nov element je pravica do predčasnega odplačila posojila. Najbolj sporno je bilo to, kako zagotoviti, da banke ne bodo nalagale ogromnih kazni za predčasna odplačila. Raven kazni mora zdaj ustrezati le dejanskim stroškom. Vendar menim, da bi bilo treba omejiti tudi raven stroškov glede na preostalo vrednost kredita, v zvezi s čimer smo danes glasovali.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospa predsednica, glasovala sem za sprejetje skupnega stališča Sveta, ki je bil spremenjen v poročilu Kurta Lechnerja.

Po šestih letih zakonodajnega dela je direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah velik korak naprej pri zaščiti pogodbene svobode in spodbuja odgovorno sprejemanje odločitev potrošnikov. Treba je upoštevati, da večje število uredb ne pomeni samodejno večjega varstva potrošnikov. Poplava informacij lahko povzroči večjo zmedo, zlasti pri neizkušenih potrošnikih, poleg tega pa zmanjšuje enostavnost in preglednost. Prav tako povzroča višje stroške, ki se na koncu naložijo potrošniku.

Kljub stalnemu zanimanju za najem posojila in uporabi potrošniških kreditov, se zelo malo potrošnikov zaveda tveganja pri potrošniškemu kreditu, na primer da ga zaradi bolezni ali izgube delovnega mesta ne bodo mogli odplačati. Mislim, da bo ta direktiva pomagala potrošnikom pri sprejemanju pravilnih odločitev s hitrim in enostavnim postopkom primerjave več ponudb domačih in tujih izvajalcev.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, znano je, da sem poročilo odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki se je dolgo obravnavalo na obeh obravnavah, strogo kritiziral že na začetnih stopnjah, ko je nastala zmeda v zvezi z novimi proizvodi, ki so na voljo na enem trgu, na primer na trgu Združenega kraljestva, kot so hipoteke, s katerimi lahko izravnate kreditni saldo v isti banki, saj bi bili ti proizvodi prepovedani pod začetnimi pogoji tega poročila, v zvezi s katerim smo kljub šestletnemu obravnavanju ponovno zaskrbljeni glede predčasnega odplačila stroškov kredita.

To je izredno pomemben del zakonodaje. Vplival bo na veliko ljudi, vključno z ljudmi, ki živijo v mojem volilnem okraju. To vprašanje sem obravnaval na zasedanju konzervativcev v vasi Harpole v hiši gospoda Michaela Orton-Jonesa, ki je osebno govoril z menoj o direktivi o potrošniških kreditih in direktivah o pranju denarja, ki se sprejemajo v tem parlamentu.

Pri obravnavanju tako pomembne zakonodaje moramo biti veliko bolj pazljivi.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, zastopam London, najboljše mesto na svetu, v katerem sta dva največja evropska finančna okrožja: prvo okrožje je City of London, ki je, kot vemo, najpomembnejša finančna sila na svetu, drugo pa The Docklands, tj. Canary Wharf, ki je včasih trgovalo z vsemi vrstami blaga po vsem svetu, zdaj pa trguje s finančnimi storitvami po vsem svetu.

Mislim, da je znamenita skupina švedskih filozofov izjavila: „Denar, denar, denar, delam cel dan in celo noč, da plačam račune, ki jih moram plačati, kako je to žalostno. V sanjah pa sem skovala načrt. Našla si bom bogatega moža.“

V mojem primeru to ne velja, ker nimam takega okusa. Poudarjam, da je za potrošnike v Evropi pomembno, da poiščemo načine za olajšanje dostopa do potrošniških kreditov, ne le za moje volivce v Londonu, ampak tudi za industrijo finančnih storitev.

  Predsednica. − Gospod Kamall, to skušam obravnavati resno, vendar upam, da to ne bo pristalo na znani radijski oddaji Samo minuto (Just a Minute,) ki se prenaša v Združenem kraljestvu.

(Smeh.)

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, ena minuta brez ponovitve, oddaljitve ali – kako že? Obotavljanja. Tako je.

Začnimo kar s prvim načelom. Zakaj mora imeti Evropska unija politiko o usklajevanju zakonodaje o potrošniških kreditih? Menim, da ni bilo razumljeno ozadje tega poročila. Prosta trgovina in odprti trgi ne zahtevajo skupne zakonodaje o vseh vidikih trgovinske dejavnosti. Dejansko velja ravno nasprotno. Odprti trgi so odvisni od raznolikosti in pluralizma, čeprav je majhna raven ureditve na nacionalni ravni včasih ustrezna, pa to ne pomeni, da je potrebna evropska uskladitev vseh vidikov tržne dejavnosti.

To je pomembno, ker menim, da enaka konceptualna napaka obstaja pri širitvi pristojnosti EU na različna področja, ki jo predlaga lizbonska pogodba. To velja za Podroje varstva potrošnikov ter za področja pravosodja in notranjih zadev, zunanjih zadev, obrambe in vsa ostala.

Če je treba ta področja v večini ali celoti prenesti v Bruselj, moramo biti vsaj toliko spoštljivi, da se najprej posvetujemo z našimi volivci. Lizbonsko pogodbo je treba predati ljudem: Pactio Olisipio censenda est (O lizbonski pogodbi je treba glasovati).

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, kot vemo, je bilo usklajevanje glavno orodje EU že od njene ustanovitve. Razširilo se je na vsa področja naših življenj, zato je jasno, da je to postala strategija, tj. strategija za zmanjšanje pomena nacionalnih odločitev ter sposobnosti sprejemanja nacionalnih odločitev, s čimer se zmanjša tudi pomen nacionalnih institucij.

Usklajevanje se je ustalilo kot način delovanja, ki spodbuja evropsko združevanje, čemur nasprotujem. Načeloma podpiram pravico držav članic, da znotraj svojih meja urejajo zadeve, ki vplivajo na njihove državljane.

Spremenili bi lahko en vidik usklajevanja. Uskladili bi se lahko v smislu, da se evropskim državljanom zagotovi pravica do odločanja v zvezi z lizbonsko pogodbo.

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, mislim da je treba pri obrazložitvah glasovanja dejansko sporočiti, kako smo glasovali. Jaz sem na primer glasoval za sprejetje ukrepa in se kot vdan konzervativec odzval pozivu; če bi glasoval v svojem imenu, bi glasoval proti iz razlogov, ki so jih jasno navedli nekateri moji kolegi, zlasti gospod Hannon, ki se je skliceval na potrebo po raznolikosti na prostih trgih.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, poslanca prosim, če ga lahko prekinem. Morda bi lahko ponovno ocenil svoje pripombe, ker je to druga obravnava tega poročila...

(Predsednica je prekinila govornika.)

  Predsednica. − Se opravičujem, ampak gospod Helmer bo nadaljeval z obrazložitvijo glasovanja. Vsakemu govorniku je na voljo ena minuta za obrazložitev glasovanja. Prosim, nadaljujte, gospod Helmer.

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, strinjam se, da morajo biti za vprašanje kreditov pristojne nacionalne vlade, ki uporabljajo lokalne navade in prakse. Le višina čezmejnega kredita ne upravičuje usklajevanja, pri čemer bi rad dodal, da Evropska unija državljanom ne more več zagotoviti najema kredita, saj noče sprejeti potrebnih ukrepov, ki vključujejo referendume, s katerimi bi povečala svojo legitimnost?

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospa predsednica, to me spominja na moje službovanje v Parlamentu. Če bi to poročilo lahko vsaj malo koristilo gospodu Brownu in domači nesposobni laburistični vladi, da ne bi doživela krize banke Northern Rock, ter če bi to poročilo kakor koli koristilo domači laburistični vladi, da bi se naučila upravljati gospodarstvo, potem lahko rečem, da je to poročilo dobro.

Vendar sem ga moral kot vdan konzervativec podpreti; odzval sem se pozivu. Ko govorimo o kreditih, govorimo o zaupanju; ali referenduma ne bomo izvedli, ker Evropska unija ne more zaupati svojim državljanom in evropski državljani ne morejo zaupati evropskim institucijam? Ali ker ne zaupamo državljanom, da se bodo pravilno odločili?

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospa predsednica, za sprejetje tega poročila sem glasoval, ker želim pomagati državam članicam, zato sem se osredotočil na te točke: predlog spremembe 46, glasovanje po delih – nacionalnih zakonov držav članic se ne sme preložiti. Glasoval sem za ta predlog spremembe in vesel sem, da so me podprli. Glasoval sem za sprejetje predloga spremembe 9, del 1, ki zajema razširitev področij, za katere ne velja obveznost. Obžalujem, da ta predlog ni bil sprejet. Glasoval sem za predlog spremembe 29, ki navaja, da mora biti nadomestilo urejeno v skladu z nacionalno zakonodajo. Obžalujem, da tudi ta predlog ni bil sprejet.

Glasoval sem torej zato, da pomagam vladam držav članic, vendar tega ne smete razumeti tako, da si prizadevam za posredovanje vlad držav članic pri zadevah finančnih ustanov in bank. Kot je poudaril kolega gospod Deva, so za to popolnoma nesposobne. V primeru krize banke Northern Rock so porabile polovico denarja iz zakladnice, da bi jo rešile, vprašanje pa je, če se bodo razmere dejansko uredile. Kot vemo, se zaključujejo referendumi o lizbonski pogodbi, zato je treba ta vprašanja rešiti.

  Graham Booth (IND/DEM). – Gospa predsednica, nekaj moram priznati. Nikakor nisem usposobljen za ta poklic, vendar sem tukaj in pomagam oblikovati zakonodajo, ki vpliva na približno 400 milijonov ljudi. Ko pogledam po sejni dvorani, se bojim, da veliko poslancev ni usposobljenih za tovrstno razpravo. Ljudje, državljani držav članic, so kot celota zelo inteligentni, pa jim vendar odrekamo pravico do sprejemanja lastnih odločitev. Po mojem mnenju bi se morali politiki izključiti iz tega področja in priznati ljudem pravico do sprejemanja odločitev, zlasti pa jim morajo zagotoviti referendum o Ustavi EU.

– Poročilo: Roberta Angelilli (A6-0520/2007)

  John Attard-Montalto (PSE). – (MT) Na kratko bi rad obrazložil svoj glas, da pritegnem pozornost malteških organov. Pozornost bi rad namenil zlasti dvema primeroma. Prvi je primer otroka z Goza, sina gospoda Attarda, ki je bil v zadnjih dveh letih v središču medijev zaradi trpljenja njegovega očeta, ker so mu odrekli starševske pravice kot očetu in mu prepovedali, da bi svojega otroka pripeljal na otok Gozo, da bi živel z njim. Drugi primer pa je nedavna kazenska zadeva 13-letne deklice, v katerem organi niso vedeli, kam naj jo napotijo; najprej so jo poslali v zapor, potem pa v bolnišnico za duševne bolezni. To je bila velika napaka. Hvala.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, govorim v imenu stranke Avstrijske ljudske stranke (ÖVP-Europa-Club). Glasovali smo proti sprejetju vseh členov, ki vključujejo pravico do spolnega in reproduktivnega zdravja, ker se lahko to besedilo razlaga tudi tako, da je kadar koli dovoljena tudi prekinitev nosečnosti, čemur nasprotujemo.

Glasovali smo za sprejetje člena 127 o prepovedi nošenja naglavnih rut, ker se mladih ne sme spodbujati k nošenju političnih simbolov in ker želimo mladim stalno zagotavljati volilno pravico in svobodo izbire.

Glasovali smo tudi za sprejetje člena 116, vendar to ne pomeni, da bodo iz tega sledile obvezne pravne posledice.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, na to poročilo sem se dejansko odzval z manjšimi zadržki, ker se stalno zavedam, da veliko teh poročil poziva k razširitvi pristojnosti Parlamenta, ki jih dejansko še nima.

V mojem volilnem okraju zastopam mesto Rothley v Leicestershireju, kjer živijo McCannovi. Zelo so bili dejavni pri pozivanju Parlamenta k večji zavzetosti pri vodenju registrov o pogrešanih otrocih in drugih zadevah.

V mestu Northampton vodim tudi novo dobrodelno organizacijo KidsAid, ki jo je ustanovil gospod David Mackintosh, ki je tudi trdno prepričan, da je večina navedb v tem poročilu dejansko zelo dobrih.

Vendar je v Parlamentu kot običajno prevladala politična korektnost, iz predlogov sprememb 162, 163 in 164 pa je razvidno, kako želi Parlament razširiti svojo pristojnost.

Slogan Parlamenta je: če nisi uspešen, ponovno opredeli uspeh. Enako ste ravnali pri lizbonski pogodbi in resnično upam, da bodo lahko ljudje iz mojega volilnega okrožja o njej odločali.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, rad bi obrazložil svoj glas v zvezi s poročilom gospe Angelilli z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti. V obrazložitvi poudarjam, da poročevalka navaja, da „želi poudariti, da to poročilo ni namenjeno sestavljanju seznama težav, ki jih je treba rešiti, ali pravic, ki jih je treba prednostno obravnavati“.

Zastopam volilno okrožje London, najboljše mesto na svetu, prestolnico najznamenitejše države na svetu, v kateri je veliko otrok. Sam sem oče dveh otrok in tako, kot je nekoč dejal velik filozof, mislim, da so otroci naša prihodnost. Zato moramo upoštevati pravice otrok. Vendar dvomim, da je treba to storiti na ravni EU.

Prepričajmo se, ali želimo, da so mladostnikom na voljo informacije in izobraževanje o spornih „spolnih in reproduktivnih pravicah“. Mislim, da moramo biti zelo pazljivi pri iskanju lokalnih rešitev in omogočiti prebivalcem Britanije, da na referendumu glasujejo o Ustavi.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, Disraeli je nekoč delegacijo nagovoril z besedami: „v nasprotju z evropskim priznavanjem liberalizma zagovarjam naše svoboščine, pravice ljudi, pravice Angležev“.

Ne samo, da se naša nacionalna tradicija pravic zelo razlikuje od evropskega pojma univerzalnih pravic, ampak je tudi nezdružljiva. Poudarjamo posebne svoboščine, ki so bile ob posebnih dogodkih določene v posebnih listinah, na primer v Veliki listini svoboščin, listini o pravicah ali enostavnih statutih; ne verjamemo v univerzalne kodekse o človekovih pravicah, ki jih tolmačijo sodniki, ki jih ne moremo voliti.

Naša tradicija je bila uspešnejša od tradicij nekaterih celinskih držav, ki sledijo univerzalnemu konceptu. Nas ni prizadela revolucija ali diktatorstvo kot druge države. Menimo, da morajo o pravicah odločati posamezniki.

Kot je Aldous Huxley nekoč dejal: „svoboščine niso zagotovljene, ampak so samoumevne“. Zato načeloma nasprotujem vključitvi Listine EU v lizbonsko pogodbo brez referenduma. Posvetovati se je treba z ljudmi: Pactio Olisipio censenda est (O lizbonski pogodbi je treba glasovati).

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, v zvezi s tem se zastavljajo resna moralna vprašanja. Na moj glas je zelo vplivalo upoštevanje nekaterih teh vprašanj. Določeni deli tega poročila se mi zdijo žaljivi. Žaljivo se mi zdi, da je treba otrokom na podlagi subjektivnega mnenja nekaterih zagotoviti reproduktivne pravice mladostnikov iz uvodne izjave L ter odstavkov 162, 163, 164 itd.

Zdi se mi, da je narobe in neustrezno, da se družbi vsiljujejo ideološke in moralno sporne vrednote, ki se morda razlikujejo od vzpostavljenih etičnih načel na določenem območju. Temu zelo nasprotujem in, kot je rekel gospod Hannan, nam bo to Listina vedno bolj vsiljevala. Zato želim, da se državljani o tem sami odločijo.

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, glasoval sem proti sprejetju tega ukrepa. Prvič smo prišli do vprašanja, o katerem je lahko skupina konzervativcev svobodno glasovala, kar sem izkoristil.

Zelo se strinjam s tem, kar so navedli že moji kolegi. Ta ukrep vključuje veliko stvari, s katerimi se strinjam: vsebuje veliko bistvenih pojmov, s katerimi se vsi strinjamo.

Na drugi strani pa predlaga, da otrokom zagotovimo spolno vzgojo, da se zmanjša pojav najstniške nosečnost in razširjanje spolno prenosljivih bolezni. Iz lastnih izkušenj vem, da če otrokom nekaj povemo ali jih nekaj učimo, bodo naredili prav to, zato nas to ne sme presenetiti. Preveč se govori o reproduktivnih pravicah mladostnikov in premalo o reproduktivnih dolžnostih. Z otroki moramo ravnati bolj odgovorno, kar morajo upoštevati vsi starši in lokalne skupnosti.

Za konec bi poudaril, da moramo, preden nadaljujemo s tem, izvesti referendum o lizbonski pogodbi.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo sem razočaran nad tem poročilom, zato sem izkoristil svobodno glasovanje in glasoval proti večini navedb v poročilu. To poročilo ne govori o pravicah otrok. Govori o pravici otrok do spolnih odnosov in do splava, kar zelo težko sprejmem.

Kaj pa pravice otrok in njihovih staršev do odločanja o prihodnosti Evrope in prihodnosti lizbonske pogodbe ter naše prihodnosti? Navsezadnje te institucije niso bile ustanovljene za nas, ampak za naše otroke. Ali bomo vprašali, kako si otroci in njihovi starši želijo, da bi se razvijala Evropa? Ne. Odločili se bomo sami, ne da bi jim zagotovili kakršne koli pravice, da bi nam povedali, kakšno prihodnost si želijo. To je zelo narobe.

(Ploskanje.)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospa predsednica, rad bi le izjavil, da sem glasoval proti sprejetju poročila gospe Angelilli. Seveda to ne pomeni, da nasprotujem pravicam otrok – daleč od tega. Pozdravljam dejstvo, da to poročilo razbija nekatere tabuje Parlamenta, kot je npr. izvajanje strukturnega nasilja nad dekleti v muslimanski skupnosti. Poročilo po mojem mnenju upravičeno navaja, da obveznost nošenja naglavnih rut pri dekletih v muslimanski skupnosti negativno vpliva na razvoj njihovih osebnosti.

Čeprav se z vsem tem strinjam, sem glasoval proti temu poročilu, saj pomeni še en primer obsežnega evropskega posredovanja. Menim, da je bolje, da se ta vprašanja obravnavajo na nacionalni ravni, saj so v zelo majhnem obsegu v pristojnosti Evrope.

Navedel bi rad en primer. To poročilo zelo nasprotuje zapornim kaznim za mladoletnike, medtem ko v naši državi velja splošno soglasje, da se zapirajo tudi mladoletni storilci hudih kaznivih dejanj, da se poboljšajo.

– Poročilo: Doris Pack (A6-0502/2007)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Gospa predsednica, svoje znanje moramo nagrajevati tudi v svojem delovnem življenju, ne le v šoli.

Izobraževanje je pomembno za osebno rast in boljše možnosti zaposlitve. Podjetja ocenjujejo potrebo po novih kvalifikacijah in zahtevah na trgu dela, zato se izobraževanje odraslih tem potrebam prilagaja in pomaga preprečevati neskladnosti na trgu dela. Vse to vključuje predlog Komisije o akcijskem načrtu za izobraževanje odraslih, zato sem glasoval za njegovo sprejetje. Strinjam se, da morajo države članice EU prispevati k izobraževanju odraslih s sprejemanjem dejavnih ukrepov ter spodbujanjem državljanov k izobraževanju in pozivanjem delodajalcev, da zagotovijo ustrezne pogoje za izobraževanje. Zagotoviti je treba gospodarsko spodbudo v obliki pomoči, davčnih olajšav, prispevkov ali sofinanciranja.

Zato je potrebna tudi dejavnejša uporaba strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada. Menim, da je zlasti za starejše pomembno, da se vključijo v vseživljenjsko učenje in trg dela.

  Toomas Savi (ALDE). – Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospe Pack, ker je eden od ciljev vseživljenjskega učenja povečati prilagodljivost trga dela. Za ljudi, stare nad 50 let, kamor spadam tudi jaz, taka politika ustvarja veliko priložnosti za obvladovanje izzivov na trgu dela in prilagoditev razmeram brez velikih posledic. Poročilo poudarja pozitiven učinek vseživljenjskega učenja na socialno vključenost in zaposljivost, česar se v starajoči se družbi, na primer v moji državi Estoniji, ne sme zanemariti.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, poročilo gospe Pack z naslovom Izobraževanje odraslih: za učenje ni nikoli prepozno je po mojem mnenju eden od najpomembnejših akcijskih programov v Evropski uniji: spodbuja k vključevanju v programe izobraževanja odraslih in zaključku terciarnega šolanja, kar omogoča boljše možnosti zaposlitve in večji dohodek, ter zagotavlja možnost boljšega vključevanja priseljencev. Za ženske pa je zlasti pomembna razpoložljivost ustreznih okvirnih programov za otroško varstvo.

Veliko pozornost moramo zlasti nameniti možnosti izmenjave znanja med generacijami. Zato je Avstrijska ljudska stranka to poročilo z veseljem potrdila.

  Nina Škottová (PPE-DE). – (CS) (Začetek govora ni razumljiv) … uvod tega poročila o izobraževanju odraslih jasno poudarja vseživljenjsko učenje v vseh institucijah EU. Vendar kup dokumentacije, prijazne besede, pozivi in podporni glasovi, vključno z mojimi, ne zadoščajo. Če se želimo dejansko vključiti v vseživljenjsko učenje, moramo spodbujati izobraževalne ustanove. Ta proces se ne sme obravnavati kot dodatek k tradicionalnemu izobraževanju, vendar mora v celoti postati del izobraževalnega sistema. To zahteva bistvene spremembe. Vendar bi lahko ta proces povzročil veliko finančno breme za vse države, kar bi lahko omejilo razvoj izobraževanja. Pri dodeljevanju sredstev v okviru prilagajanja financiranja posameznih politik EU se tega področja ne sme zanemariti, zlasti univerz kot naravnih središč izobraževanja.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, naslov tega poročila je Izobraževanje odraslih: za učenje ni nikoli prepozno. Tudi Evropska komisija in tisti, ki si prizadevajo za lizbonsko pogodbo, bi se lahko kaj naučili iz te izjave.

Izobraževanje odraslih je med najpomembnejši deli izobraževalnega sistema. Po mojem mnenju se bo večina v Parlamentu strinjala, da je vseživljenjsko učenje zelo dobra ideja.

Vsi smo imeli v šolah odlične učitelje, ki se jih spominjamo. Imel sem odličnega učitelja matematike, ki me je naučil, da obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki znajo šteti, in tisti, ki ne.

Odlični učitelj znanosti me je naučil, da imajo radioaktivne mačke 18 in pol življenj. Najpomembnejše pa so besede ali fraza, ki jo boste prepoznali, saj jo mladi vedno pogosteje uporabljajo. „Nočemo izobrazbe, nočemo nadzora misli“.

Z lizbonsko pogodbo le „nalagamo nove opeke“ med volivce, ki so nas izvolili, in evropsko elito, ki jih izkoriščajo.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, rad bi se zahvalil za vašo potrpežljivost med temi obrazložitvami glasovanja. Hvala vam tudi, ker ste se smejali nekaterim šalam.

Najbrž veste, da predstavljam London, najboljše mesto na svetu, prestolnico najboljše države na svetu. V Londonu je veliko izobraževalnih ustanov. Sam sem hodil na londonsko šolo, prav tako sem delal magisterij na Londonski ekonomski fakulteti.

V svoji obrazložitvi glasovanja bi rad poudaril, da ne smemo podcenjevati vloge področja dodatnega usposabljanja v vseživljenjskem učenju. Zlasti je treba omeniti naslednje odlične ustanove: univerzo Bromley z odličnim direktorjem Petrom Jonesom – kar bi zlasti rad poudaril – in univerzo Westminster. Vsi moramo imeti pravico glasovanja o Ustavi na referendumu.

  Predsednica. − Vračam kompliment in lahko rečem, da smo do zdaj dobro napredovali, vendar so se stvari začele ponavljati.

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, med drugim bi se rad zahvalil vam, vašemu osebju in tolmačem za potrpežljivost in dobro voljo.

Zanima me, zakaj naj bi bilo to pristojnost Bruslja? Na podlagi katerega člena Pogodbe in logike zdravega razuma je izobraževanje odraslih pristojnost EU?

Veliko nas priznava, da morajo nekatere večnacionalne pobude vključevati obravnavanje enostavnih čezmejnih vprašanj; s tem se strinjam in prav tako zagovarjam pobude za usklajeno evropsko strategijo, na primer v zvezi z onesnaževanjem ali zniževanjem tarif, nekaterimi področji letalstva itd. Vendar tudi na teh področjih evropsko usklajevanje ni pristojnost EU.

Ampak izobraževanje odraslih? Od vseh področij morajo prav o tem področju odločati nacionalni volivci z lastnimi ustreznimi demokratičnimi mehanizmi in postopki.

Zakaj vedno domnevamo, da gospod v Bruslju ve več kot povprečni volivec? Tako domnevanje predvideva Ustava EU, ki se zdaj imenuje lizbonska pogodba, zato moramo odločanje o Pogodbi prenesti na ljudi: Pactio Olisipio censenda est!

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, to poročilo obravnava veliko bistvenih vprašanj. Najpomembnejše v tem poročilu pa je naslednje: opredeljuje in tipizira mnenje, da ima Bruselj pravico, da določi programe in narekuje državam članicam, katerim vprašanjem morajo dati prednost in kam vložiti sredstva, kar je očitno njihova pristojnost in mora tako tudi ostati, ker ima vsaka regija pravico, da se na podlagi omejenega proračuna odloči, katere so njene prednostne naloge. O tem, ali sta izobraževanje odraslih in povečani izdatki v zvezi s tem prednostni nalogi, mora odločati zadevna regija ali narod in ne Bruselj, ker je pri teh področjih tako ravnanje običajno.

Vsi se učimo – jaz sem se veliko naučil, ko sem leta 2004 prišel sem. Najpomembnejši nauk, ki sem ga spoznal, je, da evropska elita zelo prezira državljane, zato jim odreka osnovno pravico do glasovanja.

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, tokrat sem glasoval proti ukrepu, in sicer sem se odzval pozivu skupine konzervativcev, vendar sem tokrat to storil z mirno vestjo, saj bi tudi sam glasoval proti ukrepu iz razlogov, ki so jih že jasno navedli moji kolegi, zlasti gospod Hannan in gospod Allister.

Ta ukrep ni v pristojnosti Evropske unije. Podpiram izobraževanje. Podpiram izobraževanje odraslih. Vendar sem izrecno proti temu, da bi Bruselj odločal o ureditvi tega področja. Tako kot gospod Hannan tudi jaz ne morem ugotoviti, kateri člen pogodb ureja to področje. V skladu s pogodbami nimamo pristojnosti za sprejetje takšnega ukrepa.

Prav tako nismo pristojni za zavrnitev Ustave v Franciji in na Nizozemskem zaradi sprejetja enakega ukrepa. V zvezi s tem vprašanjem je treba v Evropski uniji izvesti referendum.

  Thomas Wise (IND/DEM). – Gospa predsednica, ali bi lahko pri vprašanju o pravilnosti postopka kot odrasel in izobražen moški vprašal gospoda Hannona, ki je očitno bolje izobražen kot jaz, kaj pomeni latinski izraz, ki ga je uporabil?

  Predsednica. − Prepričana sem, da vam bo povedal po koncu seje.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospa predsednica, to je bila ena od najbolj živahnih razprav v Evropskem parlamentu od njegove ustanovitve. Morda bi lahko tu imeli televizijske kamere, tako da bi lahko naši volivci spremljali, kaj tu počnemo poleg dolgočasnih in turobnih vsakdanjih opravil.

Naj povem še nekaj besed o izobraževanju odraslih. Nikoli ni prepozno za učenje. To je zagotovo vprašanje subsidiarnosti: države se morajo same odločiti, katere so njihove prednostne naloge. Komisija in Evropski parlament v Bruslju zagotovo nista pristojna za odločitev, ali je izobraževanje odraslih potrebno ali ne.

Poročilo tudi navaja, da nikoli ni prepozno za učenje, zato je ena od stvari, ki se jih moramo zagotovo zelo hitro naučiti, da ne smemo ločiti evropskih državljanov od nosilcev odločanja. Prepustiti jim moramo odločitev o upravljanju Evropske unije, zato moramo izvesti referendum.

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospa predsednica, glasoval sem proti sprejetju tega ukrepa, kar sem storil predvsem zaradi svoje funkcije ravnatelja. Ta ukrep je nedvomno povezan z evropskim kvalifikacijskim okvirom, ki pomeni grožnjo. Ljudje bodo študirali na tradicionalnih univerzah in tam pridobili kvalifikacije, nato pa dobili novi dokument z logotipom, znakom in motom EU brez navedbe odlične univerze, na kateri so se izobraževali. To je jasna in zelo grozna zavrnitev mesta izobraževanja, pri čemer ne mislim le na znane univerze v Britaniji, ampak na vse univerze v Evropi.

V zvezi z izobraževanjem odraslih imam predlog. Na vse načine spodbujajmo izobraževanje odraslih. Vsakemu odraslemu v EU zagotovimo izvod lizbonske pogodbe in jih prosimo, da o njej glasujejo.

  Graham Booth (IND/DEM). – Gospa predsednica, glasoval sem proti sprejetju tega poročila. Moja obrazložitev je, da Neodvisna stranka Združenega kraljestva podpira ponovno uvedbo sistema financiranja v Združenem kraljestvu, pri čemer bi rad poudaril, da je prav naše članstvo v EU odpravilo ta sistem iz Anglije in Walesa. Vendar morajo o davčnih spodbudah in znižanjih davkov za delodajalce, ki spodbujajo izobraževanje odraslih, odločati države članice in ne EU. Posredovanje EU mora biti tako kot na drugih področjih tudi na tem področju čim manjše.

Ker imam še nekaj časa, bi rad dodal, da je prihodnja ratifikacija Evropske ustave kljub zavrnitvi na dveh referendumih nedemokratična, strahopetna in nezakonita.

  Predsednica. − Imate čas, vendar to ni vaše področje.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospa predsednica, glasoval sem proti sprejetju poročila gospe Pack, vendar ne zato, ker bi nasprotoval vseživljenjskemu učenju. Nihče pri zdravi pameti ne bi dvomil o velikem pomenu izobraževanja odraslih v stalno spreminjajočemu svetu.

Vendar menim, da se Evropa in zlasti Evropska komisija ne smeta preveč vmešavati v pristojnost držav članic. To ni le vprašanje zdravega razuma, ampak je povezano tudi s načelom subsidiarnosti, ki ga tu stalno poveličujemo, vendar praksa kaže, da vedno bolj postaja le mrtva črka na papirju.

– Poročilo: Roberta Angelilli (A6-0520/2007)

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, rad bi ustno izjavil, da je poročilo gospe Angelilli glede strategije EU o otrokovih pravicah zelo dobro. Zlasti je pomembna radikalna obravnava vprašanj otroške prostitucije in spolnega turizma. Žrtve teh kaznivih dejanj lahko najdemo tudi na svojih dvoriščih. Na obmejnem območju med Nemčijo, Češko republiko in Avstrijo se je na primer prostitucija žensk in vedno več otrok po odprtju meja občutno povečala. Vendar se to vprašanje že dolgo ni obravnavalo na ravni EU.

Težave v zvezi z otroško prostitucijo, kot je mreženje storilcev prek interneta in pomanjkanje sodelovanja v zvezi s čezmejnim nadzorom ter odkrivanjem in pregonom, je mogoče rešiti le na evropski ravni. Poročilo ta vprašanja obravnava in jih vključuje v celovito strategijo. Čeprav je treba še veliko storiti za boj proti zlorabi otrok, je to spodbuden znak.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0508/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za sprejetje resolucije o poročilu mojega nemškega kolega Friedrich-Wilhelma Graefe zu Baringdorfa in o predlogu uredbe o ukrepih Komisije za obdobje 2008–2013 za uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bilo uvedeno v okviru SKP.

Podpiram predlog, da je treba uporabo daljinskega zaznavanja financirati z ustreznim proračunom, vendar ne na podlagi Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS). Čeprav moji kolegi menijo, da je treba večjo pozornost nameniti izboljšanju obstoječe spletne strani kmetijske enote Skupnega raziskovalnega središča, da se lahko javnosti zagotovi prost dostop do vseh pomembnih raziskovalnih podatkov, zelo zagovarjam vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, kot v svojih ciljih predlaga Evropska komisija.

Podpiram predloge za oblikovanje inventarja vseh prostorskih podatkov, daljinskega zaznavanja in agrometeoroloških projektov ter za utrditev obstoječe infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Evropska komisija meni, da je treba za upravljanje skupne kmetijske politike zagotoviti informacije o rabi tal ter stanju tal in posevkov. Zato je uvedla daljinsko zaznavanje kot raziskovalno metodo za lažji dostop do informacij iz konvencionalnih kmetijskih statistik in sistemov za napovedovanje.

Ta predlog je temeljil na pilotnem projektu o tehnikah daljinskega zaznavanja v okviru Sklepa Sveta št.  1445/2000/ES, ki je bil medtem sprejet. Po mnenju Komisije je ta projekt omogočil vzpostavitev agrometeorološkega sistema za napovedovanje količine pridelka ter spremljanje stanja tal in posevkov (projekt MARS), da se doseže napredek.

Komisija zdaj predlaga nadaljnjo uporabo tehnik daljinskega zaznavanja v kmetijstvu za obdobje 2008–2013 na področju spremljanja kmetijskih trgov. Projekt bo veljal od 1. januarja 2008 za šestletno obdobje. Uporaba daljinskega zaznavanja bi tako Komisiji omogočila izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike, informacije pa bi lahko uporabljale tudi države članice.

Glasovanja smo se vzdržali, ker je sporno, kako se bodo uporabljale te informacije in kdo jih bo uporabljal.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Na splošno strinjam s predlogom Evropske komisije, zato glasujem za sprejetje poročila Graefe zu Baringdorfa, ker obravnava nekatera pomembna vprašanja.

Razumem na primer zaskrbljenost poročevalca v zvezi z neizvedljivostjo primerjave podatkov različnih držav članic zaradi različne pogostnosti analiz.

Zagovarjam oblikovanje inventarja ter utrjevanje infrastrukture prostorskih podatkov in ustreznih spletnih strani, poleg tega pa tudi izboljšanje spletne strani kmetijske enote, da se podatki dajo na voljo javnosti.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sva proti sprejetju tega poročila, ker odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta kot običajno želi uvesti predloge sprememb za prenos več sredstev iz proračuna EU v kmetijsko politiko. Predlog spremembe 4 odbora za kmetijstvo predlaga, da se sredstva v višini 9,2 milijona EUR namenijo iz ločenega proračuna, namesto da se sredstva prenesejo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. To lahko razumemo le kot način povečevanja proračuna.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila. Menim, da lahko podaljšanje katerega koli predloga, katerega namen je prispevati k natančnejši razporeditvi v skupni kmetijski politiki, le pozitivno vpliva na zagotovitev poštenega dogovora za škotske kmete. Sposobnost natančnejše ocene pridelka in zagotovitve večje razpoložljivosti zadevnih informacij bo prispevala k izboljšanju politike, ki ji zdaj primanjkuje poštenosti, preglednosti in okoljske občutljivosti.

– Poročilo: Gurt Lechner (A6-0504/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi odličnega poročila mojega nemškega kolega Kurta Lechnerja si prizadevam, da bi Evropski parlament na drugi obravnavi postopka soodločanja sprejel zakonodajno resolucijo o skupnem stališču Sveta za sprejetje direktive o uskladitvi zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti ter zamenjavi okvira Skupnosti iz leta 1987, ki je bil dvakrat spremenjen. Pozdravljam željo Evropske komisije po izpolnitvi pogojev za pravi notranji trg s potrošniškimi krediti, da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in pojasnijo predpisi Skupnosti s preoblikovanjem treh obstoječih direktiv iz let 1987, 1990 in 1998 o tovrstnem kreditu.

Pozdravljam pomembno delo mojega francoskega kolega Jean-Paula Gauzèsa, ki je z znanjem in močjo svojega prepričanja bistveno prispeval k temu pomembnemu sporazumu, ki je zelo dragocen za gospodarsko rast, varstvo potrošnikov in kreditne ustanove.

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropski potrošniki bodo po petih letih razprav kmalu imeli enake informacije o potrošniških kreditih, ki jim bodo pri nakupu avtomobila, pomivalnega stroja ali kavča omogočile boljšo primerjavo tujih ponudb.

Čeprav je Evropejcem že na voljo možnost najema bančnih posojil v tujini za nakup potrošniškega blaga, jo le malo izkoristi: v tujini se zdaj najema manj kot 1 % celotne količine tovrstnih kreditov. Vendar se stopnja zdaj razlikuje tudi do 100 % (12 % na Portugalskem in 6 % na Finskem). Glavne težave so jezikovne ovire, razdalja in pomanjkanje zaupanja potrošnikov.

Direktiva, ki jo podpiram, mora povečati zaupanje potrošnikov ter jih bolje obveščati in jim zagotoviti možnost izbire, poleg tega pa jim mora omogočiti ugodnosti enotnih pravil o varstvu (predčasno odplačilo, pravica do odpovedi, itd.).

Zaključil bi rad z dvema vprašanjema.

Ali nismo v nevarnosti, da bomo ljudi spodbudili k večji zadolženosti, če ne bomo dodatno okrepili pogojev za posojilodajalce, da preverijo kreditno sposobnost potrošnikov? Ali ni nujno potrebno, da omogočimo čezmejno konkurenco na področju nepremičninskih posojil?

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To glasovanje je povezano z drugo obravnavo predloga, ki ga je leta 2002 prvič sestavila Evropska komisija. Ti dogovori so namenjeni doseganju sporazuma s Svetom o besedilu, ki bi razveljavilo sedanjo direktivo št. 87/102/EGS in uvedlo skupni pravni okvir za potrošniške kreditne pogodbe.

Ideja vključuje omogočanje odprtja nacionalnih trgov in spodbujanje čezmejnih dejavnosti potrošniških kreditov, da se poveča konkurenca in „izboljša“ notranji trg.

Poleg tega določa formulo za izračun letnega odstotka obresti, pogoje v primeru predčasnega odplačila in informacije v zvezi s kreditnimi pogodbami, ki jih je treba zagotoviti potrošnikom.

Glasovali smo za sprejetje predlogov, ki bodo prispevali k boljšemu varstvu potrošnikov, kar je zlasti pomembno na Portugalskem, kjer se zadolženost družin stalno povečuje in presega 124 % razpoložljivega dohodka, glavne finančne skupine pa dosegajo škandalozne dobičke.

Glasovali smo proti sprejetju predlogov za omogočanje odprtja finančnih trgov in čezmejnih kreditov, namenjenih odpravi ovir za dostop do glavnih finančnih skupin namesto varstvu potrošnikov.

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za sprejetje poročila, ki predlaga uskladitev zakonov držav članic o potrošniških kreditih.

Čeprav je evropskim gospodinjstvom že na voljo možnost najema bančnih posojil v tujini za nakup potrošniškega blaga, jo le malo izkoristi: Največje težave so jezikovne ovire, razdalja in pomanjkanje zaupanja.

Nova direktiva bo povečala preglednost trga v korist potrošnikov, ki bodo lahko najeli kredit v višini od 200 do 75 000 EUR Potrošniki bodo imeli na voljo informacije, ki jih potrebujejo za celovito poznavanje dejstev, če se bodo odločili za nakup v tujini.

V primeru kreditnih ponudb bodo informacije za potrošnike na voljo na novem obrazcu z informacijami o evropskem kreditu. Potrošnikom bo prinesel koristi tudi enotni letni odstotek obresti, ki bo primerljiv v vsej EU.

Direktiva bo zagotovila potrošnikom kakovostne osnovne informacije, ki jih bo mogoče brez težav primerjati. Pravica do odpovedi in do predčasnega odplačila brez plačila prekomernih stroškov ter pregledna predstavitev njihovih pravic in obveznosti bosta povečali njihovo zaupanje, ki ga potrebujejo za primerjavo cen.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Dogovor, o katerem mora Parlament izraziti svoje mnenje, zagotovo pomeni izboljšanje stališča Sveta, vendar je še vedno pomanjkljiv v veliko ključnih točkah v zvezi s potrošniškimi kreditnimi pogodbami.

Najnižja meja kredita 200 EUR, ki jo določa direktiva, je po mojem mnenju veliko prenizka glede na življenjski standard v večini držav članic.

Prav tako ni treba uskladiti določb, ki urejajo nadomestila za predčasno odplačilo. Med državami članicami so prevelike razlike. „Dogovor“, ki ga je dosegel Svet, je le dodatek k različnim nacionalnim določbam in ustvarja več zapletov kot uskladitev.

Po mojem mnenju je direktiva za podjetja, kreditne ustanove in potrošnike preveč birokratska. Najmanjša količina informacij, ki jih zagotavlja, je preveč zapletena in težko razumljiva. Obstaja nevarnost, da se bo med dobro ozaveščenimi potrošniki razširila zmeda.

  Toine Manders (ALDE), v pisni obliki. − (NL) Rezultat današnjega glasovanja v Evropskem parlamentu pomeni, da je bil po dobrih petih letih dosežen sporazum v zvezi z direktivo o potrošniških kreditih. Dialog med Evropsko komisijo, Svetom in Parlamentom je bil še ob koncu preteklega tedna neuspešen, saj je poročevalec vneto ugovarjal sporazumnemu predlogu v zvezi s predčasnim odplačilom, ki so ga bile pripravljene sprejeti vse druge stranke. Dogovor, ki je bil nato sklenjen med pogajalci iz Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in Skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, sta sprejela tudi Evropska komisija in Svet, danes pa ga je splošno podprl Parlament. Vesel sem, da je Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov zdaj sklenila, da bo podprla dogovor, saj sem prepričan, da zagotavlja najboljše, kar je mogoče doseči za potrošnike in industrijo. Rad bi se zahvalil vsem, zlasti poročevalcem za njihovo delo v celotnem procesu.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Potrošniška in stanovanjska posojila v Grčiji so dosegla 95 milijard EUR: potrošniški krediti dosegajo najvišje ravni kot v kateri koli drugi državi euroobmočja in se približujejo skupnemu letnemu proračunu EU. To je znak povečevanja revščine.

Dva milijona prebivalec je posojilojemalcev, 3–4 % od njih pa ni sposobnih odplačati dolga. V večini primerov dolg presega 40 % dohodka, zaradi česar rubežniki stalno opravljajo zasege. Enako velja tudi za mala in srednje velika podjetja, ki so prisiljena v najem kredita.

Banke si neusmiljeno kopičijo ogromne dobičke z visokimi obrestnimi merami za posojila in nizkimi obrestnimi merami za depozite, z nezakonitimi in neustreznimi odbitki in dajatvami, zavajajočim oglaševanjem, itd., kar povzroča dodatno zadolževanje delavcev.

EU podpira finančne ustanove z zagotavljanjem dobička in zmanjševanjem posledic svoje neljudske politike, ki omejuje kupno moč delavcev in poslabšuje njihovo kakovost življenja.

Predlagana direktiva zagovarja načelo svobode pri pripravi pogodb kljub neenaki pogajalski moči. Krepi finančni kapital s prenosom odgovornosti na potrošnika. Preprečuje nadomestila za predčasno odplačilo, spodbuja uskladitev zakonodajnih določb in odprtje nacionalnih trgov v sektorju potrošniških kreditov, vendar je premišljeno zapletena in nerazumljiva za posojilojemalce.

Člani komunistične stranke Grčije glasujejo proti povečevanju finančnih kreditov ter zagovarjajo pravo ljudsko gospodarstvo, ki bo koristilo delavcem.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se z zahtevo za uskladitev zakonodaje o potrošniških kreditih v Evropi. Poročilo ustvarja notranji trg s potrošniškimi krediti ter določa sklop zahtev za zagotovitev poštenega dogovora za potrošnike in upnike. Predpisi na tem področju morajo biti potrošnikom prijazni, zlasti v zvezi s predčasnim odplačilom in nadomestilom, in po mojem mnenju to poročilo ustrezno obravnava ta vprašanja. Uskladitev oglaševanja bo tudi prispevala k zagotovitvi, da imajo potrošniki v celi Evropi enake informacije, ko sprejemajo odločitve v zvezi s potrošniškimi krediti.

  Béatrice Patrie (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za dogovor, ki ga je skupina PSE dosegla s Svetom (predlog spremembe 46), ker omogoča vzdrževanje ravnotežja, doseženega prejšnjo pomlad v času nemškega predsedovanja.

Vesela sem, da potrošniški krediti iz tega osnutka direktive zajemajo od najmanj 200 EUR do največ 75 000 EUR. Vendar bi predlagala, da se zgornja meja določi na 50 000 EUR.

Zlasti pozdravljam kvalificirano večino, doseženo na plenarnem zasedanju v zvezi s tem, da se v primeru predčasnega odplačila kredita jasno zaščitijo interesi potrošnikov. Nadomestila, ki jih zaračunavajo banke, bodo strogo nadzorovana in bi bila lahko prepovedana za kredite, nižje od 10 000 EUR.

V vsakem primeru mora ostati boj proti prevelikemu zadolževanju prebivalstva prednostna naloga, najemanje kreditov pa mora biti v razumnem obsegu. Nestvarno je mišljenje, da je mogoče potrošnjo oživiti prek kreditov za prebivalce: ta pristop povzroča le revščino najranljivejših potrošnikov.

Spodbuditev rasti prek potrošnje je mogoče doseči z dvigom plač in ne z dvigom razpoložljivega kredita.

  Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Lechnerja o odprtju evropskega trga za potrošniške kredite je bilo danes sprejeto.

Menim, da sta spreminjanje trga, ki je bil do zdaj zelo nacionalen, v evropski trg, in vzdrževanje visoke ravni varstva potrošnikov prvi korak k usklajevanju pravil o potrošniških kreditih.

Vendar je tveganje potrošnikov, da se bodo zadolžili, še vedno zelo visoko. Bistveno je, da se zagotovita nadzor in preglednost z oblikovanjem zbirk podatkov o kreditni sposobnosti vsakega potrošnika.

Vendar sem tako kot večina mojih kolegov glasoval proti sprejetju predloga spremembe 29 o členu 16 in vesel sem, da je bil zavrnjen. Po mojem mnenju bi ta predlog dejansko kaznoval potrošnike, ki bi se odločili za predčasno odplačilo posojila.

Zagotovitev potrošnikom možnosti odplačila posojila pred rokom je dobra pobuda. Ne sme se je uničiti z zagotovitvijo posojilodajalcem možnosti zahtevanja nadomestila za stroške, če to ni pravično ali upravičeno.

Zato je bilo treba postaviti meje. Posojilodajalec tako ne bo smel zahtevati nadomestila v višini več kot 1 % vrednosti kredita.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Skupni pravni okvir za potrošniški kredit mora določati jasna, enostavna in celovita pravila, da se zagotovi evropska dodana vrednost, ki bo spodbudila notranji trg.

Zato bi rad danes čestital Parlamentu za pozitiven dogovor v zvezi s to zakonodajo. Menim, da je odprtje nacionalnih trgov za potrošniške kredite zelo pomembno, saj bo povečalo konkurenco, ki bo zelo pozitivno vplivala na potrošnike.

EU s tem novim predlogom jasno spodbuja konkurenco med finančnimi ustanovami in uvaja potrebno preglednost za razkritje predpogodbenih in pogodbenih informacij o zagotovitvi kredita, podatkov, ki po mojem mnenju bistveno prispevajo k varstvu potrošnikov, ter zagotavlja potencialno znižanje obrestnih mer s povečanjem ponudbe, zlasti na manjših trgih.

Zgornje meje posojila iz tega sporazuma so za portugalski trg zelo dober znak. Prepričan sem, da bo nov okvir omogočil več kreditnih možnosti ter izpolnil potrebo po zagotovitvi ustreznega varstva potrošnikov in njihove kreditne sposobnosti, kar bo v okviru zdrave socialne politike preprečilo preveliko zadolževanje. Ugodnosti je treba izkoristiti, namesto da se rešujejo težave tako, da se ustvarjajo nove.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Danes je Evropski parlament sprejel zelo sporno direktivo, ki je bila „na čakanju“ skoraj šest let. To besedilo je zelo naklonjeno Evropejcem, ker zagotavlja uskladitev trga potrošniških kreditov.

Ta trg je vreden 800 milijard EUR (dva od treh Evropejcev najemata kredit za nakup pohištva, televizijskega aparata ali avtomobila), obrestne mere pa zajemajo od 6 % (na Finskem) do 12 % (na Portugalskem), transakcije pa so bile do zdaj večinoma nacionalne; manj kot 1 % kreditov je najetih v tujini.

Direktiva odpira evropske meje za potrošnike, ki želijo najboljšo kreditno ponudbo: izberejo lahko najboljšo ponudbo, zagotovljene pa so jim enake pravice in standardi glede informacij, primerjave in zlasti zaščite pred prevelikim zadolževanjem. Nekateri od glavnih ciljev direktive so ocenjevanje kreditne sposobnosti posojilojemalca, brezplačne in hitre informacije v primeru zavrnitve ter pravica do odpovedi v 14 dneh.

Vendar obstaja ena velika slabost, in sicer pomanjkanje jasnosti v zvezi s pogoji predčasnega odplačila. Zaradi velikih kazni za potrošnike v primeru predčasnega odplačila bi bile druge ugodnosti usklajevanja popolnoma nesmiselne.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za sprejetje Lechnerjevega poročila o potrošniških kreditih. Menim, da mora Evropska unija oblikovati splošen referenčni okvir za varstvo državljanov v sektorju, ki se je v zadnjih letih zelo povečal.

Zlasti v Italiji je rast prihodkov iz potrošniških kreditnih pogodb eksponentna. Potrošniki zelo pogosto sklepajo pogodbe na podlagi mamljivih oglaševalskih kampanj, ne da bi se v celoti poznali svoje pravice in pogodbena določila ter se tako zavežejo celemu nizu pogojev in obveznosti. Glede na to poudarjam, da je treba povečati varstvo potrošnikov, tudi s to direktivo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za sprejetje poročila Kurta Lechnerja o priporočilu za drugo obravnavo skupnega stališča Sveta, da se sprejme direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi direktive Sveta št. 87/102/EGS.

Mislim, da je dogovor, ki je bil dosežen med zaporednimi pogajanji, zadovoljiv. Predlagana rešitev je namenjena poenostavitvi postopka za odobritev kredita in potrošnikom olajšuje dostop do kredita v Evropski uniji. Uskladitev in poenotenje standardov bosta prispevala k večji konkurenci med kreditnimi ustanovami, zmanjšanju stroškov in vzpostavitvi notranjega trga na področju potrošniških kreditov.

  Jacques Toubon (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Francoski poslanci iz Unije za ljudsko gibanje (UMP) obravnavajo glasovanje o osnutku direktive o potrošniških kreditih kot velik napredek.

Po zaslugi prispevka Evropskega parlamenta, zlasti poročevalca gospoda Lechnerja, končno besedilo spodbuja odprtje mej na pomembnem področju vsakdanjega življenja, hkrati pa zagotavlja spoštovanje obstoječih pravic potrošnikov, zlasti francoskih.

Prenos direktive bo zato v prihodnosti zagotovil boljše kreditne pogoje in omejil tveganje prevelikega zadolževanja prebivalcev.

  Bernadette Vergnaud (PSE), v pisni obliki. – (FR) Evropa šest let po uvedbi eura še ni imela oblikovanega notranjega trga na področju bančništva, ki bi koristil potrošnikom in jim zagotovil konkretnejšo uporabo ugodnosti, ki jih prinaša enotna valuta.

Informacije o obrestnih merah in kreditnih pogojih bodo standardizirane, da bodo zagotovile lažjo primerjavo ponudb. Potrošniki bodo tako imeli dostop do vseh dejstev in si zagotovili najboljše kreditne pogoje.

Posojilodajalci bodo morali dati potrošnikom jasne informacije o prednostih in slabostih kreditnih ponudb. Vprašanje pravice do odpovedi v primeru povezane kreditne pogodbe (takojšnja dobava blaga) in zneska kazni za predčasno odplačilo je jasno opredeljeno. Kazni morajo biti „pravične in objektivno upravičene“. Ne smejo preseči 1 % zneska predčasno odplačanega kredita in ne bodo dovoljene pri posojilih z variabilno mero. Zlasti pozdravljam dejstvo, da lahko države članice zagotovijo, da se nadomestilo ne zahteva pri višini kredita manj kot 10 000 EUR, kar zdaj velja v Franciji, zato sem glasovala za sprejetje predloga.

– Poročilo: Roberta Angelilli (A6-0520/2007)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Zmerneži so glasovali za sprejetje predloga za strategijo EU o otrokovih pravicah. Menimo, da je treba otrokove pravice spoštovati enako kot človekove pravice, zato seveda podpiramo boj proti otroški prostituciji in spolnem izkoriščanju otrok. Vendar moramo poudariti, da je veliko vprašanj v poročilu povezanih s področji, ki jih je treba urejati na medvladni ravni, na primer vprašanje posvojitev. Poleg tega poročilo vključuje teme, ki so že urejene na podlagi obstoječe zakonodaje Evropske skupnosti, kot je televizijsko oglaševanje in označevanje proizvodov.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Za sprejetje tega poročila sem glasoval, ker menim, da dobro obravnava boj proti vsem oblikam nasilja in zlorabe nad otroki, vključno z revščino, diskriminacijo in dostopom do izobraževanja.

Zlasti pozdravljam podporo Evropskega parlamenta za mehanizem, ki v Evropi omogoča preganjanje dobaviteljev izdelkov, ki so bili proizvedeni z delom otrok. Tudi jaz pozivam Komisijo, da vzpostavi mehanizme, ki zagotavljajo, da je glavni dobavitelj odgovoren v primerih kršitev konvencij Združenih narodov o delu otrok.

Vendar obžalujem poskuse za odpravo sklicevanja poročila na pravico mladostnikov do spolnega in reproduktivnega zdravja ter do izobraževanja in storitev v zvezi z načrtovanjem družine.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za sprejetje poročila Roberte Angelilli „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“, ker je treba nameniti pozornost dejstvu, da veliko instrumentov, sprejetih na ravni EU, neposredno ali posredno vpliva na otrokove pravice. Zato menim, da je treba vzpostaviti zakonodajni okvir, ki priznava otrokove pravice in jim daje pravno obliko.

To poročilo bistveno prispeva k zagotovitvi spoštovanja otrokovih pravic, tako da podpira zakonodajo Skupnosti, ki prepoveduje vse oblike nasilja proti otrokom, ter poudarja pomen področij, kot so izobraževanje, zdravstvene storitve, posvojitev ter boj proti revščini in diskriminaciji. Prav tako bi rada poudarila, da nova lizbonska pogodba zagotavlja pravno podlago za otrokove pravice, ki so zdaj vključene v cilje Evropske unije.

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Pravice otrok so nedvomno univerzalne in nedotakljive pravice, zato poslanci Junijske liste Švedske z zadovoljstvom ugotavljajo, da so vse države članice EU ratificirale Konvencijo ZN o otrokovih pravicah. To pomeni, da smo že zavezani mednarodni zakonodaji za zaščito otrok pred delom, trgovino, nasiljem in veliko drugimi oblikami posegov v življenje otrok. Poleg tega so otrokove pravice področje švedske zakonodaje, ki brezkompromisno daje prednost interesom otrok.

Odločili smo se, da se vzdržimo glasovanja o poročilu iz enostavnega razloga, in sicer zato, ker se poročevalki v poročilu ni uspelo osredotočiti na interese otrok. Poročilo se skoraj izključno osredotoča na poseben socialni model, ki ga morajo sprejeti države članice, da se uveljavi rešitev, ki jo Evropski parlament obravnava kot najboljšo. Poročilo vključuje od prepovedi nasilja na televiziji in prodaje nasilnih računalniških igric do prisilnih porok, nezakonitih posvojitev in nezakonitega dela.

Seveda smo glasovali za sprejetje predlogov sprememb, ki poudarjajo pomen celovitega upoštevanja konvencije ZN o otrokovih pravicah, da se zagotovijo pravno varstvo in univerzalne pravice otrok.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo ima skoraj 200 členov in vključuje nekatere vidike, ki jih podpiramo, in vidike, ki jih ne podpiramo. Naš glas je treba razumeti v smislu te izjave.

Vendar moramo poudariti, da poročilo ne obravnava vzrokov za razmere, ki jih ugotavlja v nekaterih primerih.

Poročilo zmanjšuje svojo verodostojnost, ker ne kritizira neoliberalnih politik EU, ki povzročajo revščino milijonov ljudi, zlasti otrok. Te politike povzročajo globoke in nesprejemljive socialne neenakosti, ki nastanejo zaradi kapitalističnega izkoriščanja in usmeritve. Politike, ki spodbujajo socialne konflikte s posledično izgubo vrednosti plače delavcev; enostavne odpovedi in vedno bolj negotova pogodbena določila; daljši in prilagodljivejši delovni čas ter liberalizacijo in privatizacijo javnih storitev. Politike, ki zelo negativno vplivajo na učinkovitost ter življenjske pogoje delavcev in njihovih družin ter posledično njihovih otrok.

Spoštovanje in celovito uveljavljanje otrokovih pravic med drugim zahtevata pošteno porazdelitev premoženja, delovna mesta z zagotovljenimi pravicami, spodobne plače, krajši delovni čas, razvoj močnih javnih sistemov socialne varnosti, zdravstvene storitve ter splošno in brezplačno izobraževanje.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Ker sem glasovala za sprejetje tega poročila, želim obrazložiti svoje stališče o drugem odstavku poročila. Ta navaja, da odločitev z medvladne konference 19. oktobra 2007, ki pravice otrok vključuje med cilje EU in lizbonske pogodbe, zagotavlja novo pravno podlago za pravice otrok. Glede na odgovor komisarja Fratinija na moje vprašanje v zvezi s tem med plenarno razpravo lizbonska pogodba ne zagotavlja posebne pravne podlage, kar je treba pojasniti. V zvezi z odstavkom 127 tega ne podpiram, ker ne podpiram prepovedi nošenja naglavnih rut in hidžabov.

  Milan Horáček (Verts/ALE), v pisni obliki. − (DE) Komentiral vi rad poročilo Angelillijeve o strategiji EU o otrokovih pravicah. To poročilo je zelo dobro. Zlasti je pomembna radikalna obravnava vprašanj otroške prostitucije in spolnega turizma.

Žrtve teh kaznivih dejanj lahko najdemo tudi na svojih dvoriščih. Na obmejnem območju med Nemčijo, Češko republiko in Avstrijo se je na primer prostitucija žensk in vedno več otrok po odprtju meja občutno povečala. Vendar to vprašanje že dolgo ni bila prednostna naloga na ravni EU.

Težave v zvezi z otroško prostitucijo (mreženje storilcev prek interneta in pomanjkanje sodelovanja v zvezi s čezmejnim nadzorom ter odkrivanjem in pregonom) je mogoče rešiti le na evropski ravni.

Poročilo ta vprašanja obravnava in jih vključuje v celovito strategijo. Čeprav je treba še veliko storiti za boj proti zlorabi otrok, je to spodbuden znak.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da celovito prikazuje dobre predloge. Zlasti pozdravljam, da se otrokove pravice upoštevajo pri sprejemanju odločitev, ki jih neposredno zadevajo, in da se ustrezno zastopajo na pravnih ali upravnih obravnavah. Poročilo močno podpira potrebo po zdravem okolju in pravici do sodelovanja. Opozarja tudi, da morajo biti otroci z zakonito pravico do dela plačani na podlagi enakega plačila za enako delo: preveč mladih se v veliko sektorjih izkorišča kot poceni nadomestilo za druge delavce, čeprav delajo enako dobro in trdo. Glasovala sem za črtanje odstavka v zvezi s spodbujanjem držav, da prepovejo nošenje hidžabov pri mladih dekletih. Mislim, da je ta predlog odbora za pravice žensk in enakost spolov neustrezen, saj predvideva, da nošenje hidžaba samodejno pomeni podreditev žensk, kar pa ni res. Osebno sem užaljena, ko vidim predpubertetna dekleta v oblačilih, ki napeljujejo k spolnosti, vendar to ne bom skušala prepovedati prek parlamentarnega poročila. Vesela sem, da je bil ta odstavek poročila črtan.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Močno podpiram idejo celovite in skladne evropske strategije o pravicah otrok. Boja proti vsem oblikam nasilja, revščini in diskriminaciji nad otroki včasih ni mogoče obravnavati le na nacionalni ravni. Otrokove pravice do izobraževanja, zdravja in posvojitve so pravice, ki se morajo priznavati in varovati v celi Evropi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Nasilje uspeva v vzporednih družbah s starodavno islamsko tradicijo. Otroci, ki jim vcepljajo sovraštvo do dekadentne zahodne kulture, izvajajo nasilje na šolskih igriščih in na ulici ali celo postanejo potencialni teroristi. Zanemarili smo predhodne opozorilne znake napačno razumljene strpnosti ter nismo izkoristili pobude.

Tudi povečevanje trgovine z otroki in pornografije je zaskrbljujoče; kot je splošno znano, spolni prestopniki zelo pogosto ponovno storijo kaznivo dejanje. V zvezi s tem so bili ugotovljeni tudi sumljivi postopki posvojitev za otroke iz držav v razvoju, pri katerih ni bilo povratnih informacij o trgovanju z otroki, trgovanju s človeškimi organi ali prostituciji.

Glede na veliko število sirot, ki čakajo na posvojitev, zlasti na vzhodu, ter milijone nerojenih otrok v Evropi, bi stroga prepoved posvojitev neevropskih otrok ustavila trgovanje z otroki, prav tako pa bi k temu prispevali evropski register spolnih prestopnikov in večje kazni za spolne dejavnosti z otroki in posedovanje otroške pornografije. Ne nazadnje se je treba boriti tudi proti domačemu nasilju v družinah priseljencev in omejiti delež tujcev v šolah, da se omili vedno močnejše nasilje.

  Baronica Nicholson of Winterbourne (ALDE) , v pisni obliki. − Lizbonska pogodba določa spodbujanje otrokovih pravic kot splošen cilj EU, vendar ne ustvarja novih zakonodajnih pristojnosti v zvezi s tem. Menim, da je treba kakršno koli dogajanje na tem področju omejiti na obstoječi zakonodajni okvir. Več področij v tem poročilu presega te meje. To poročilo tudi ne zagotavlja konkretnih rešitev težav otrok. En primer je institucionalizirano varstvo. Glasovali smo, da bo to le začasni ukrep. Vendar se na tisoče otrok v Evropi rodi s tako velikimi prirojenimi ali pridobljenimi fizičnimi ali duševnimi invalidnostmi, da v zdravstvenem in socialnem smislu potrebujejo dolgoročno institucionalizirano varstvo. Otrok s kvadriplegijo, napako spina bifida ali hidrocefalusom lahko živi dostojanstveno in zadovoljno z nego strokovnega osebja in družinskimi obiski. Prednostna naloga je krepitev sistema in ne njegova odprava.

V Evropi moramo upoštevati Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. To poročilo zmanjšuje pomen nekaterih pomembnih sporočil iz Konvencije. Zato ugotavljam, da žal ne morem podpreti tega poročila, čeprav sem tudi jaz zaskrbljena v zvezi z dobrobitjo otrok, ki so jo poudarili podporniki tega poročila.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) To dolgo poročilo, ki je polno literarne retorike, želi prikriti odgovornost EU in njenih držav članic za njihovo barbarsko politiko, ki ustvarja nečloveške pogoje za otroke in starše iz običajnih družin. Kako hinavsko je, da si EU prizadeva za pravice otrok, medtem ko njena politika zatira delavce z brezposelnostjo, delno zaposlenostjo, znižanjem življenjskega standarda, privatizacijo zdravstvenih storitev in izobraževanja ter komercializacijo športa in kulture. Spodbudna sklicevanja na boj proti nasilju nad otroki, otroški pornografiji, itd., ne morejo zakriti dejstva, da sistem, katerega glavna vrednota je dobiček, obravnava otroke kot vir dobička. Komercializira posvojitve ter sili ljudi k delu otrok, prostituciji in trgovanju z organi. Kako lahko podporniki EU govorijo o pravicah otrok, medtem ko so letala EU/Nata dejansko bombardirala porodnišnico v Beogradu. Spomnimo se, da evropske oborožene sile in oborožene sile Nata pobijajo več tisoč otrok v Afganistanu, Iraku in drugje. Spomnimo se, da obsojajo več sto tisoč otrok v Afriki, Aziji in po celem svetu na lakoto in bolezni, tj. zločine, ki jih to poročilo sploh ne omenja.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Otroci so ljudje z lastnimi pravicami, od spočetja dalje. Vsak otrok ima pravico do družine, ki je osnova za njegovo vzgojo. Ne smemo pozabiti na otroke, ki živijo na ulicah, in otroke priseljencev, ki so tudi izpostavljeni nasilju. Otrokove pravice morajo biti glavna prednostna naloga EU. Pozdravljam pobudo za vzpostavitev zaupnega telefona.

Z oddajo svojega glasu sem izrazila svoje strinjanje s strategijo EU na področju otrokovih pravic. Strategijo obravnava odlično poročilo moje kolegice gospe Angelilli, ki zagotavlja veliko koristnih informacij.

Zavedati se moramo, da še vedno nimamo pravne podlage. Zato je kot del dolgoročne strategije treba sprejeti konkretne ukrepe na področju otrokovih pravic in jih čim prej izvesti. Ratifikacija lizbonske pogodbe bo zagotovila, da bo postala Listina EU o temeljnih pravicah pravno zavezujoča. Člen 24 izrecno obravnava otrokove pravice.

V prihodnjih dneh se bomo srečali z več izzivi: čim hitrejše zmanjševanje kibernetske kriminalitete, odprava pedofilije ter spolne zlorabe otrok in mladoletnikov ter oblikovanje pravil za mednarodno posvojitev, ki mora upoštevati interese otrok in ne odraslih. Prepovedati je treba vse oblike nasilja.

Zdaj je čas, da se besede spremenijo v dejanja. EU mora prisluhniti otrokom: na njih temelji jutrišnja družba. Evropska hiša mora biti varna za otroke. Če bodo srečni otroci, bo srečna tudi družba.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) V okviru razprave o oblikovanju evropske strategije o pravicah otrok moramo po mojem mnenju dati prednost pojmu „interesov otrok“, ki ni v nasprotju s pojmom pravic, ampak ga dopolnjuje, ter ga določiti kot glavno temo strategije.

Ogroženost pravic otrok v širšem svetu in Evropi se razlikuje glede na obliko in stopnjo. Medtem, ko je v nekaterih primerih prednostna naloga boj proti revščini in njenim vzrokom ali izvajanje ukrepov proti izkoriščanju otrok kot vojakov in njihovem spolnem izkoriščanju, je v nekaterih drugih primerih treba zaščititi pravico do dostopa do zdravstvenih storitev, zaščite pred spolno zlorabo ali trgovanjem z otroki ali pravico do pravočasne posvojitve in posvojitve v skladu s preglednimi pravili ter povečati vlogo družine. V vseh primerih pa morajo biti merilo „interesi otrok“.

To je standard in merilo, ki ga je treba uporabiti za oceno uporabnosti, nujnosti in vrednosti katerega koli sklepa, zakonodaje ali ukrepa. Zato menim, da je najpomembnejše za izvajanje te strategije uvedba tega pojma, ki mora upoštevati seznam pravic, saj niso vedno razumljive, dostopne ali ustrezne.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo temeljito opredeljuje otrokove pravice, zlasti pa strogo obsoja nevarnosti, ki so jim otroci izpostavljeni: že v mladih letih so izpostavljeni grozotam, pornografiji in nasilju v medijih ter zločinom iz strasti, prisilnim porokam in pohabljanju spolnih organov iz kulturnih ali verskih razlogov.

Poročevalka na podlagi splošnejših pripomb ustrezno obsoja vse oblike diskriminacije, ki jih spodbuja islamska praksa, ne da bi izrecno navajala izraza „islam“ ali „islamizem“, ki sta strogi tabu, saj politična korektnost in strah pred represalijami v celoti prepovedujeta kakršno koli pripombo ali celo kritiko v zvezi s to vero. S tem obsoja prepoved udeležbe dekle v nekaterih vrstah izobraževalnih programov in športu, kot je plavanje, ter vse tradicionalne prakse, ki so barbarske in škodujejo mladim dekletom iz muslimanskih območij.

Tega se veselimo. To poročilo je prvi korak k svobodi izražanja in sposobnosti jasnega presojanja. Glasovali bomo za sprejetje tega poročila.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Vse skupine so zaskrbljene zaradi enega odstavka. Odstavek 127 prvotnega poročila vključuje predlog, ki vse države članice poziva, naj prepovejo nošenje naglavnih rut in hidžabov v šolah. Kot posamezniki se lahko strinjamo z osnovno idejo, in sicer, da se zaščiti pravica otrok do svobodne igre in udeležbe v šolski gimnastiki ter da se mladoletnikom zagotovi določena zaščita pred prisilo staršev. Vendar tega zapletenega in občutljivega vprašanja ni mogoče rešiti na ravni EU. Evropski narodi vzpostavljajo ravnovesje med pravicami ter odgovornostmi otrok, staršev in države glede na lastno zgodovino in politične razmere. Popolnoma se strinjamo, da mora EU oblikovati dober okvir. Vendar iz razumnega stališča odstavek 127 ne spada v noben tak okvir.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Zadovoljna sem, da sta odbor in njegovo poročilo velik poudarek namenila družini in priznala pomen družine za otroke. Pozdravljam tudi močno varstvo otrok pred trgovanjem z njimi, institucionalizacijo, pornografijo in invalidnostjo.

Vendar poročilo povezuje politiko EU z Mednarodno konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki odgovornost za otroke prelaga s staršev na državo. To je zelo obsežen in zaskrbljujoč premik, čeprav to ni neposredno izraženo.

Kljub pozitivnim elementom tega poročila, ki so omenjeni zgoraj, je bilo poročilo žal namenjeno spodbujanju programa o spolnih in reproduktivnih pravicah (konvencija Združenih narodov vključuje tudi splav), kar je nesmiselno zlasti zato, ker obravnavamo otroke in njihovo varstvo. Čeprav zelo močno podpiram vse načine varstva otrok, tega poročila ne morem podpreti.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Kljub Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, ki jo je podpisalo veliko držav članic, se še vedno pojavlja veliko kršitev osnovnih pravic mladih in otrok.

Zato zelo pozdravljamo pobudo Komisije za oblikovanje evropske strategije. Čeprav so za otrokove pravice pristojne države, sta Komisija in poročevalka Evropskega parlamenta, gospa Angelilli, poudarili veliko nujnih vprašanj, kot je boj proti vsem oblikam nasilja ter revščine in diskriminacije med otroki ter spoštovanje pravic otrok priseljencev. Skupina Verts/ALE je k poročilu dodala nekaj točk: večje upoštevanje pravic otrok do vključevanja v odločitve v zvezi z njimi, priznavanje varuha otrokovih pravic, prepoved dela otrok, enako plačilo za enako delo za mlajše od 18 let, priznavanje pravic otrok beguncev ter pravice do čistega in zavarovanega okolja.

Vesel sem, da je Parlament namenil čas razpravi o tem vprašanju in to poročilo v celoti podpiram.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Poročila o strategiji o otrokovih pravicah nisem mogel podpreti, ker je levica vanj vključila najmanj pet sklicev na te tako imenovane pravice in reproduktivno zdravje, ki med drugim dovoljuje splav.

  Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Podpiram EU pri spodbujanju otrokovih pravic. Pozornost Komisije želim osredotočiti na nedavni primer diskriminacije otrokovih pravic v zvezi s potovanjem z letalskimi družbami, ki odpravljajo storitve letenja mladoletnikov brez spremstva. Če bi enako ravnali v primeru invalidov ali podobne skupine ljudi, bi se (upravičeno) pojavilo razburjenje, vendar EU očitno meni, da je popolnoma ustrezno zanemarjanje otrokovih pravic na tak samovoljen način.

Poleg tega je bil sporen tudi odstavek 127, ki poziva „države članice, da prepovejo nošenje naglavnih rut in hidžabov, vsaj v osnovni šoli“. Glasoval sem proti odstavku zaradi dvoumnega besedila in dejstva, da je to vprašanje preveč pomembno, da bi se obravnavalo kot postranski del tega poročila. Poleg tega bi bil razočaran, če bi se taka praksa uveljavila v evropskih osnovnih šolah.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Sem najglasnejši zagovornik potrebe, da se otrokom zagotovi dobra vzgoja v močnem, ljubečem in varnem družinskem okolju, da se otroke zaščiti pred nasiljem in zlorabo ter da se jim v življenju zagotovijo moralno usmerjanje, kakovostna izobrazba in najboljše priložnosti. Menim, da je vloga države pri tem omejena – ne sme razveljaviti pravic in dolžnosti staršev, cerkva in šol. Zato zagotovo ne vidim razloga, da bi EU posredovala. Obžalujem črtanje zahteve za prepoved nošenja naglavnih rut in hidžabov vsaj v osnovnih šolah – kakšno upanje potem obstaja, da se bodo te države ustrezno vključile v našo močno zahodno družbo, če bodo ta oblačila dovoljena? Obžalujem tudi vključitev besedila v zvezi s spolnimi „pravicami“ mladoletnikov, ki je dodatno razvrednotenje pojma otroštva. Iz teh in drugih razlogov sem glasoval proti sprejetju poročila.

– Poročilo: Doris Pack (A6-0502/2007)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi odličnega poročila nemške kolegice Doris Pack sem glasoval za sprejetje resolucije Evropskega parlamenta o izobraževanju odraslih kot odziv na sporočilo Komisije z naslovom Izobraževanje odraslih: za učenje ni nikoli prepozno.

Izobraževanje in usposabljanje, zlasti vseživljenjsko učenje odraslih, sta pomembna dejavnika za doseganje ciljev lizbonske strategije v zvezi s povečevanjem gospodarske rasti, konkurenčnosti in družbenega napredka. Ta pobuda, ki je bila oblikovana leta 2001, je glede na konkurenčnost, socialno vključevanje odraslih ali izzive demografskih sprememb dober znak za Evropsko unijo in njene državljane.

V zvezi z učenjem in splošnimi vprašanji glede podjetij predlagam, da se reševanje tega vprašanja prepusti socialnim partnerjem, ki imajo, na kar moramo biti stalno pozorni, na voljo pravne instrumente za izgradnjo evropske socialne zakonodaje na podlagi obstoječih pogodb ter člena  137 in naslednjih členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kar potrjuje lizbonska pogodba, ki je zdaj v procesu ratifikacije.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila, ker so obseg sedanjih gospodarskih in družbenih razmer, hiter prehod na znanju temelječo družbo in demografske spremembe, ki jih povzroča staranje prebivalstva v Evropi, izzivi, ki zahtevajo nov pristop k izobraževanju in usposabljanju v okviru vseživljenjskega učenja.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za sprejetje poročila kolegice Doris Pack z naslovom Izobraževanje odraslih: za učenje ni nikoli prepozno, saj menim, da je izobraževanje odraslih s pridobivanjem pomembnih znanj in spretnosti bistveno za doseganje ciljev lizbonske strategije v zvezi z večjo gospodarsko rastjo, konkurenčnostjo in socialnim vključevanjem.

Poleg tega se strinjam tudi s stališčem, da je vseživljenjsko učenje bistveno za obvladovanje sedanjih izzivov gospodarskih in družbenih sprememb, hitrega prehoda na znanju temelječo družbo in demografskih sprememb zaradi staranja prebivalstva.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Izobraževanju odraslih je treba nameniti večjo pozornost. Spodbuditi je treba program izobraževanja odraslih. Udeležba odraslih v izobraževanju in usposabljanju ne zadostuje, če želi EU doseči zastavljen cilj, da bo do leta 2010 dosegla 12,5-odstotno udeležbo v programih izobraževanja odraslih.

Vendar je treba zagotoviti kakovost izobraževanja odraslih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti različnim razsežnostim kakovosti učenja, zlasti razvoju učiteljev, mehanizmom zagotavljanja kakovosti ter metodam in gradivu za poučevanje.

Kot poudarja poročilo, je izobraževanje odraslih bistven del vseživljenjskega učenja in zelo zapleteno področje. Odrasli morajo povezovati učenje s svojim znanjem, izkušnjami in kulturnim ozadjem.

Nazadnje je treba poudariti enakost spolov pri programih vseživljenjskega učenja, da lahko tako moški kot ženske izkoristijo enake priložnosti, ki jih zagotavlja tovrstno učenje, ter uporabiti vsa razpoložljiva orodja za zagotovitev enakosti med moškimi in ženskami pri ukrepih za oblikovanje politike izobraževanja odraslih v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov.

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Zelo zaupava v sposobnost držav članic za obravnavanje vprašanj v zvezi z zelo pomembnim vprašanjem izobraževanja odraslih. Oddelki za izobraževanje v državah članicah morajo imeti zadostna sredstva za razvoj izobraževanja odraslih. En način zagotavljanja finančnih virov je zmanjšanje prispevkov držav članic v proračun EU, da imajo na voljo več sredstev za naložbe v socialno oskrbo, izobraževanje in blaginjo.

Ponovno ugotavljava, da federalistična večina v Evropskem parlamentu ni spoštovala izključne pristojnosti držav članic za organizacijo izobraževanja in vsebine sistemov usposabljanja.

To poročilo na lastno pobudo Evropskega parlamenta nikoli ne bi smelo biti napisano in ga je mogoče obravnavati le kot sistem ustvarjanja delovnih mest odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Poročilo, o katerem glasujemo, je povezano z izobraževanjem odraslih, drugače povedano z vprašanjem, ki je zelo pomembno v Evropski uniji, v moji državi pa je dobilo še večji pomen, saj ugodno vpliva na več tisoč ljudi in jih spodbuja. Povsem komercialni vidiki tega ne prikazujejo vedno. Opozoril bi rad na en vidik stalnega izobraževanja odraslih, ki je povezan s sodobnimi demografskimi in civilizacijskimi izzivi ter uporabo stare ureditve. Socialni sistem je uveljavil poseben izobraževalni model, ki je bil na področju humanizma nasičen s propagando in ideologijo, na drugih področjih pa je izražal oddaljitev od svetovnih trendov. Zaradi tega zagotavlja izobraževanje odraslih v novih državah članicah priložnost za nadomestitev šibkega socialističnega modela izobraževanja, omenjenega zgoraj, hkrati pa omogoča odpiranje svetu.

Na področju znanja tujih jezikov, pripravljenosti na tveganje, povezano s preusposabljanjem in zamenjavo delovnega mesta, ter spodbujanja evropskih izobraževalnih standardov, je to očiten predpogoj za mobilnost in priložnost za iskanje zaposlitve, kar pojasnjuje veliko zanimanje za nadaljevanje izobraževanja med kolegi iz Srednje in Vzhodne Evrope.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospa Pack v svojem poročilu poziva, naj izobraževanje poteka skozi celotno poklicno življenje, namesto da je študij omejen na leta v šoli.

Strinjam se z izjavo, da sedanja stopnja gospodarskih in družbenih sprememb krepi potrebo po stalnem, dolgoročnemu osebnem razvoju. Dejstvo je tudi, da ima izobraževanje odraslih pozitivne vplive na občutek odraslih, da so vredni, jim pomaga k boljši socialni vključenosti ter vzpostavlja medkulturni dialog.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Menim, da bo poročilo, ki vključuje doseganje cilja 12,5-odstotne udeležbe držav članic v programu izobraževanja odraslih do leta 2010, povečalo konkurenčnost EU ter zagotovilo večjo socialno vključenost in medkulturno ozaveščenost: to, kar je potrebno v letu medkulturnega dialoga. Boljša uporaba tehnologije in predlogov za povečanje storitev otroškega varstva bo izboljšala možnosti za vse, ki jim izobraževanje dejansko prinaša koristi. Zato sem glasoval za sprejetje poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Neproduktivno je preprečevanje izobraževanja lastnega prebivalstva na eni strani in načrtovanje „modre izkaznice“ na drugi, saj zaradi nastanka neobičajnih razmerij in večjega pritiska konkurence dobro osnovno in dodatno izobraževanje zdaj ne zagotavljata več zaščite pred brezposelnostjo. Veliko dobro izobraženih ljudi so podjetja zavrnila le zaradi tega, ker iščejo najcenejše diplomante za neperspektivno delo ali želijo ponuditi neobičajne pogodbe o zaposlitvi.

Zato je treba preprečiti, da se kot izgovor uporablja pomanjkanje usposobljenih delavcev. Če to ni mogoče, je treba dati prednost sezonskemu modelu. S tem je mogoče preprečiti masovno priseljevanje.

Kljub neskladnostim v ciljih EU, prizadevanja in programi na področju vseživljenjskega učenja še vedno potrebujejo našo podporo.

6. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

  Predsednica. − S tem se zaključuje glasovanje.

Zahvaljujem se službam, zlasti tolmačem, ki so ostali z nami tudi v času kosila.

(Seja je bila prekinjena ob 13.30 in se je nadaljevala ob 15.00)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

7. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

8. Razmere v Keniji (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Keniji.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo me veseli, da bo Evropski parlament danes razpravljal o položaju v Keniji in obravnaval tudi predlog resolucije o aktualnih razmerah tam.

Že s tem, ko je Evropski parlament poslal misijo za opazovanje volitev pod vodstvom gospoda Lambsdorffa, kot tudi svojo delegacijo pod vodstvom gospoda Mulderja, je dal že zelo pomemben signal, signal o tem, kako se Evropski parlament zanima za položaj v Keniji.

Volitve v Keniji, kot je znano, so potekale 27. decembra. Zelo visoka udeležba kenijskih volivcev je dokaz predanosti kenijskega ljudstva demokratičnemu procesu in zaupanju v ta proces.

Misija Evropske unije za opazovanje volitev, ki je bila navzoča na kraju samem in jo je vodil cenjeni poslanec gospod Lambsdorff, je opozorila na številne nepravilnosti na področju štetja in popisovanja glasov na teh volitvah. Te nepravilnosti vzbujajo resne dvome o dejanskem izidu teh volitev. Kot je znano, je ob objavi volilnih rezultatov v Nairobiju, glavnem mestu, kot tudi v drugih delih Kenije izbruhnilo nasilje.

Privrženci opozicijskega voditelja gospoda Odinge so se večkrat spopadli z varnostnimi silami, napadli so tudi privržence predsednika Kibakija. Prišlo je do streljanja s strani varnostnih sil v množice. Po besedah Louise Arbour, visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice, so se varnostne sile odzvale, citiram „pretirano nasilno“, konec citata.

Vsaj 600 ljudi je izgubilo življenje, skoraj četrt milijona ljudi je bilo razseljenih. In to v Keniji, to je v državi, v katero se ponavadi zatekajo begunci iz soseščine – iz Somalije, iz južnega Sudana.

Prizadeto je tudi gospodarstvo in to ne samo v državi sami, v Keniji, temveč tudi v sosednjih državah, zlasti v tistih, ki nimajo lastnega dostopa do morja. To je tragedija. Hkrati pa je tudi hud udarec procesu demokratizacije, udarec za celotno Afriko, celino, na kateri je Kenija veljala za eno od vzornic.

Evropska unija je obsodila nasilje v Keniji. Politične voditelje v Keniji smo pozvali, naj skušajo odgovoriti na dvome o pravilnosti poteka volitev, predvsem pa, da naj vzpostavijo dialog in najdejo politično rešitev. Seveda smo se odzvali tudi na humanitarne potrebe kenijskega ljudstva. Evropska unija je pozdravila posredovanje ganskega predsednika Kufuorja, ki predseduje Afriški uniji.

Prav tako smo izrazili podporo skupini eminentnih afriških osebnosti, ki jo vodi nekdanji generalni sekretar Združenih narodov gospod Kofi Annan, ki naj bi v kratkem prispela v Nairobi. Medtem je predsednik Kibaki imenoval svojo vlado brez posvetovanja z opozicijskim voditeljem gospodom Odingo. Slednji je pozval k množičnim demonstracijam v Keniji čez tri dni.

Po drugi strani, bolj pozitivno, je včeraj kenijski parlament imel svoje prvo zasedanje. Kandidat opozicije je bil izbran za predsednika parlamenta. To je bilo opogumljajoče v smislu, da so določena demokratična pravila še vedno spoštovana v državi in da ima opozicija svoj glas.

Kar se tiče Evropske unije, je povsem jasno, da posel kot ponavadi (business as usual) glede Kenije ne pride v poštev, dokler ne bo prišlo do političnega kompromisa. Takšnega, ki bi vodil k trajni rešitvi, rešitvi, kakršna bo odražala voljo kenijskega ljudstva. Rešitvi, ki bo uživala zaupanje kenijskega ljudstva, in rešitvi, s katero se bo Kenija vrnila v obdobje stabilnosti.

V imenu Evropske unije lahko rečem še, da je bilo vse tisto, kar je sledilo volitvam v Keniji, veliko razočaranje, in da so razmere še naprej zaskrbljujoče. Ampak vse to sploh ni primerljivo z razočaranjem, ki ga najbrž čutijo prebivalci Kenije sami. Prebivalci, ki so se v upanju na boljšo prihodnost množično udeležili volitev.

  Louis Michel, komisar. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ni treba poudarjati, da je Evropska komisija globoko zaskrbljena nad resnimi razmerami v Keniji. Dan po volitvah, ko smo opazili opozorilne znake kaosa, zlasti med štetjem glasov, smo vzpostavili stike z organi na obeh straneh, tj. večino in opozicijo. V zvezi s tem moram poudariti tudi, da sem brez težav prišel v neposreden, oseben stik z gospodom Odingo. Vendar mi od takrat naprej kljub več poskusom ni uspelo vzpostaviti neposrednega, osebnega stika z gospodom Kibakijem, kar je presenetljivo, saj sem lahko z njim včasih brez težav navezal stik. To jasno kaže na nemire, ki so vladali.

Povolilno nasilje, ki je povzročilo smrt več kot 600 ljudi in razseljevanje več kot 250 000 ljudi, je jasno okrepilo razočaranje in jezo Kenijcev zaradi velikih težav družbenogospodarske neenakosti in korupcije, ki ogrožajo kenijsko družbo in prinašajo tveganje soočenja na etničnih mejah. Vendar so te volitve poudarile tudi demokratična prizadevanja Kenijcev. Ta prizadevanja so izničile nepravilnosti na dan volitev, ki so povzročile dvom v veljavnost uradnih rezultatov. V celoti se strinjamo s sklepi in izjavami misije Evropske unije za spremljanje volitev pod vodstvom poslanca Alexandra Lambsdorffa, ki bi mu rad iskreno čestital za odlično delo, da so mednarodni organi zunaj EU, ki so prevzeli malo manj kategoričen, na nek način malo manj objektiven položaj, začeli podpirati njegova opazovanja in sklepe.

Stališče Komisije v zvezi s političnimi razmerami v Keniji je zelo jasno. Kenijski politični voditelji morajo nujno izpolniti svoje odgovornosti ter se takoj in resno zavezati iskanju politične rešitve. Evropska unija brez te zavezanosti nedvomno ne bo imela nobene druge možnosti, kot da oceni svoj odnos s Kenijo, ki je bil do zdaj odličen. Kenija je država, ki je bila uspešna na področjih upravljanja, človekovih pravic in demokracije ter je imela tudi pomembno vlogo pri regionalni stabilnosti. Tega se moramo spominjati.

Za iskanje politične rešitve so zato odgovorni predvsem kenijski voditelji. Nemudoma je treba zaustaviti izzivanje in nasilje na ulicah ter tudi v medijih in javni drži. Predsednik Mwai Kibaki in vodja opozicije Raila Odinga morata nujno skleniti dogovor in priznati, da se rezultati volitev ne izražajo ustrezno v izvajanju pristojnosti in odgovornosti, ter da mora obstajati delitev oblasti, da se prepreči nadaljevanje politične krize. Delitev oblasti bi bila lahko začasna rešitev, dokler se ne izvedejo nove volitve.

Poleg tega je pomembno, da kenijski politični razred prizna nujno potrebo po reševanju osnovnih težav v vzroku za ta izbruh nasilja, naj gre za ustavno organizacijo pristojnosti, politično upravljanje države ali resno diskriminacijo in družbenogospodarske neenakosti.

Komisija in Evropska unija v celoti podpirata afriško mediacijo, ki jo je sprožil predsednik Kufuor, zdaj pa ga nadaljuje Kofi Annan po zaslugi Graçe Machel in Benjamina Mkape. Pozivata predsednika Kibakija in Railo Odingo, naj v tesnem sodelovanju poiščeta politično rešitev. Med misijo mediacije na začetku krize sem se izčrpno pogovarjal z Desmondom Tutujem. Poleg tega sem dolgo razpravljal s Kofijem Annanom, ki je poudaril, da bi bilo najustrezneje, če bi afriška mediacija spremljala proces približevanja. Obljubil sem politično ali finančno podporo Komisije za to mediacijo.

V vsakem primeru si želimo, da je bil včeraj ustrezno izvoljen predsednik kenijskega parlamenta. To bi morali vsaj s tega stališča obravnavati kot znak spoštovanja do ustavnega okvira. Vendar bo naslednjih nekaj dni bistvenih. Pazljivo bomo spremljali razmere in ohranjali stalen stik z afriškimi mediatorji. Prilagodili bomo svoje odnose s Kenijo, tudi v zvezi s sodelovanjem, da preučimo spremembe razmer in ukrepov na obeh straneh.

Zdaj so na voljo vse možnosti. Da lahko učinkovito ukrepamo, morata obstajati evropski in mednarodni dialog. Zdi se, da mednarodna skupnost zdaj uspešno sodeluje ter da ne obstajajo več razlike v pristopu, politični težnji ali celo strategiji. To je pomembno. Na začetku, takoj po volitvah, to morda ni bilo opazno. Mislim, da smo zdaj to dosegli, kar je dober znak.

Komisija je v zvezi s humanitarnimi razmerami hitro ukrepala. Po oceni strokovnjakov Generalnega direktorata za humanitarno pomoč in naših partnerjev na tem področju je Komisija sprostila začetno nujno pomoč v višini 5,5 milijona EUR za pokritje potreb razseljenih ljudi po vodi, hrani, zatočišču in zdravstveni oskrbi.

  Maria Martens, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, kot je bilo že rečeno, je bila Kenija od leta 2002 dober primer demokracije in stabilnosti na območju. V zadnjih letih je država dosegla velik politični in gospodarski napredek. Kenijske volitve so pokazale, da velika večina Kenijcev zagovarja demokracijo pred diktatorstvom. Pokazali so, da bolj zaupajo izvoljenim predstavnikom kot vojski. Kljub temu so se pojavili ti zaskrbljujoči izbruhi nasilja, zdaj pa vlada humanitarna kriza, ki je že povzročila smrt več sto ljudi in več kot 250 000 ljudi prisilila v begunstvo. To bo zagotovo vplivalo na gospodarske razmere v državi.

Kaj moramo storiti? Evropska unija mora ponuditi svojo popolno podporo skupini „eminentnih afriških osebnosti“, ki jih je imenovala Afriška unija in jih vodi Kofi Annan. Preteklost nas lahko nauči, da mi, tj. Evropa, ne moremo rešiti afriških težav. Afriške težave zahtevajo afriške rešitve in pozdravljam podporo Evropske komisije v zvezi s tem.

Gospod predsednik, naša skupina v celoti podpira rešitev. Vendar moram poudariti še eno stvar, ki jo naša skupina včasih šteje za zelo obžalovanja vredno. Že dan po volitvah, ko so bili razglašeni rezultati, so se po besedah komisarja pojavile nepravilnosti, saj je Evropska komisija vladi nakazala več kot 40 milijonov EUR proračunske pomoči. Ni počakala ugotovitev naše lastne skupine za spremljanje volitev, ki so bile sicer objavljene le tri dni pozneje.

Te politične odločitve ni mogoče upravičiti na podlagi tehničnih podrobnosti, da je bilo plačilo do obdobja po volitvah enkrat že zamujeno in da je bilo le tretje po vrsti v nizu plačil. To plačilo bi lahko bilo in bi moralo biti odloženo. Ta odločitev je bila zelo obžalovanja vredna, zlasti zaradi tega, ker so države članice že zadržale svojo pomoč. To se ne sme ponoviti.

  Emilio Menéndez del Valle, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, dodaten dokaz, da večina Kenijcev ni podprla predsednika Kibakija, je, da je pri parlamentarnih volitvah, ki so potekale istočasno kot predsedniške volitve, opozicijska stranka gospoda Odinge dobila več kot dvakrat več glasov kot stranka gospoda Kibakija.

Kot vemo, je gospodu Odingi zmaga njegove stranke zagotovila mesto predsednika parlamenta, ki se je včeraj odprl v Nairobiju. Medtem je bilo na volitvah poraženih 22 ministrov gospoda Kibakija, ki so želeli postati poslanci.

Predsednik Kibaki je po moje mnenju odgovoren za veliko stvari, ne le za ponarejanje volilnih rezultatov. Njegovih pet let službovanja v vladi je povzročilo razočaranje in prevaro. Res je, da se je rast gospodarstva povečala za 6 %, vendar več kot polovica prebivalstva še vedno živi pod pragom revščine. Tudi nekateri ministri iz kabineta, ki jih je imenoval gospod Kibaki kot jasno provokacijo, so bili povezani s primeri korupcije.

Ta predsednik, ki želi ostati na oblasti na goljufiv način, je odgovoren tudi za druge resne dogodke: njegova dejanja so povzročila ponovni pojav medetničnega spora, spiralo, ki jo je težko obvladovati.

Pred dvema tednoma pa je predsednik kenijske volilne komisije izjavil, da ni vedel, kdo je zmagal na predsedniških volitvah.

Po mojem mnenju je v skladu z odstavkom 11 skupnega predloga resolucije Parlamenta smiselno zahtevati nove volitve, če neodvisna ustanova ne more izvesti jasnega, preglednega in verodostojnega ponovnega štetja glasov z volitev 27. decembra.

  Alexander Lambsdorff, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil svojo hvaležnost Svetu, Komisiji in kolegom poslancem v Evropskem parlamentu. Institucije so zelo enotne. To me zelo razveseljuje, kar izjavljam tudi v imenu svoje skupine z več kot 150 opazovalci volitev, od katerih jih je bilo najmanj 50 več kot en mesec v Keniji. Naša enotnost je dober znak.

Poudariti želim, da so nekateri opazovalci zdaj na poti v Pakistan, kjer potekajo težavne volitve, ali so tja že prispeli. Spremljanje volitev je včasih težko in nevarno delo. Tem ljudem bi se rad iskreno zahvalil za njihovo predanost.

Evropa je skupna vrednota, ne glede na stališče. Kot je dejal komisar, smo lahko ponosni, da so druge misije za spremljanje ustrezale naši presoji, na primer delegacija Commonwealth in Mednarodni republikanski inštitut iz Združenih držav. Menim, da je delo misije za spremljanje volitev oblikovalo osnovo za skupno prizadevanje Evropske unije, Afrike in Združenih držav, da se poišče rešitev kriznih razmer v Keniji.

Evropski parlament bo v svoji resoluciji poudaril ukrepe, ki se mu zdijo ustrezni. Kot glavni opazovalec se teh posvetovanj nisem udeležil. Po mojem mnenju moramo jasno vzdrževati nevtralnost naše misije do konca. To pomeni, dokler ni sprejeto naše končno poročilo, ki ga zdaj sestavljamo.

Poleg strokovnega dela naših opazovalcev na tem področju je bila naše najmočnejše sredstvo dosežena nevtralnost. Nevtralnost in strokovnost vključujeta tudi dejstvo, da delujemo le na podlagi dokaza. Ugotovili smo, da so rezultati predsedniških volitev dvomljivi. Kot misija za spremljanje volitev nikoli nismo dejali, da je na volitvah zmagal določen kandidat. Dejali smo, da ni mogoče ugotoviti, kdo je zmagovalec.

Rad bi citiral izjavo kenijskih opazovalcev volitev, in sicer:

Po našem mnenju so bile ob upoštevanju celotnega volilnega postopek splošne volitve leta 2007 ustrezne, kar se tiče volitev in postopka štetja. Volilni postopek je izgubil svojo kredibilnost na koncu, pri zapisovanju in objavi rezultatov predsedniških volitev.“

To so izjavili nacionalni kenijski opazovalci, ki so razporedili med 16 000 in 20 000 ljudi. Njihove izjave so popolnoma v skladu z našimi ugotovitvami.

Zdaj bi rad izrazil svojo željo in željo skupine in vseh: upamo na hitro rešitev krize, odpravo nasilja in čim prejšnjo vrnitev beguncev v domovino.

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, Kenija ni le žarišče težav v zvezi z goljufijami predsednika Kibakija na volitvah. Tam vlada humanitarna kriza za civiliste.

Najbolj dramatične razmere so v katoliški cerkvi Sv. Duha v Langasu, v Eldoretu. Na tem območju se je zgodilo veliko umorov na politični in etnični podlagi. Veliko Kenijcev je bilo izgnanih iz svojih domov, ki so bila sežgana. 1. januarja 2008 je moralo več kot 3 000 ljudi poiskati zavetišče v župniji Langas. Begunci nimajo hrane, čiste vode in sanitacije. Misijonarska agencija MISNA je 2. januarja tega leta poročala, da je med 7 000 in 10 000 ljudi poiskalo zatočišče v katedrali v Langasu. Poleg politične mediacije so potrebni tudi ukrepi za preprečevanje izbruha etničnega in verskega sovraštva.

  Marie-Hélčne Aubert, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, menim da si mora Evropska unija glede na sedanje razmere prizadevati za svojo verodostojnost v zvezi z misijami za spremljanje volitev, ki jih razporeja v teh državah. Če se namreč ugotovi, da je rezultat volitev jasno goljufiv, kot je bilo v tem primeru, zaradi česar predsednika ni mogoče obravnavati kot legitimno izvoljenega, mora Evropska unija dosledno izvajati politiko in ne sme priznati predsednika, v tem primeru gospoda Kibakija. Poleg tega mora EU čim prej predlagati in zagotoviti, da se izvedejo nove predsedniške volitve, ki bodo predsedniku omogočile, da bo tokrat ustrezno izvoljen.

Žal imamo precedenčne primere, zlasti v Etiopiji, kjer je predsednik nasilno uveljavil svojo oblast kljub dokazom o goljufiji, ki so se ji uprli z represivnim nasiljem. Sprejetje tega dejstva s strani Evropske unije zmanjšuje vrednost razporeditve misij za spremljanje volitev.

Ali je smiselno razporejati evropske misije za spremljanje volitev z resnostjo in zavezanostjo vseh naših kolegov na tem področju, da bodo izpeljale sklepe, ki jih vsi soglasno priznavajo, če se bomo na koncu pritajili, nekaj mesecev pozneje pa sprejeli državni udar predsednika, ki nas ne želi poslušati? Bi sprejeli take razmere v naših državah? Očitno ne.

Zato ob upoštevanju demokracije in volilnih postopkov, ki jih podpiramo, ne moremo imeti dvojnih meril, eno vrsto meril za Evropsko unijo in drugo, ki upošteva interese ljudi na teh območjih.

Po mojem mnenju želijo Kenijci rešiti te razmere in zahtevajo nove volitve, da bodo zadeve v celoti rešene.

  Gabriele Zimmer, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zagotovo se vsi strinjamo, da so razmere v Keniji tragične in da je treba kategorično preprečiti nadaljevanje nasilja. Kriza v Keniji je resna in po mojem mnenju ni le političnega značaja. Dejansko lahko vpliva tudi na razmere v sosednjih afriških državah.

Res je, da želijo demagogi v Keniji vzbuditi sovraštvo med etničnimi skupinami, da dobijo moč. Vendar če na primer v zadnjem času prebirate svobodni kenijski tisk, lahko vidite, da se veliko število novinarjev stalno zavzema za enotnost v državi in med Kenijci ter zavrača drobitev družbe. Težava je predvsem v tem, da širši del kenijskega prebivalstva ni mogel izkoristiti kenijskega gospodarskega razcveta in da se lahko na podlagi tega nasilje razširi. V okviru našega razvojnega sodelovanja moramo raje poudarjati dejstvo, da se dejansko izvajajo poskusi za spremembo, zlasti praktične kampanje proti revščini v Keniji.

Menim tudi, da razprave o ukinitvi proračunske pomoči za Kenijo povzročajo težave, saj vzbujajo zaskrbljenost o prihodnosti Kenije. Komisar Michel, zlasti pozdravljam dejstvo, da EU spodbuja Kofija Annana in druge mediatorje iz Afriške unije, ki skušajo rešiti te razmere v Keniji s pomočjo afriških politikov.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). – (LV) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi rad pohvalil visoko raven dejavnosti državljanov Kenije na dan volitev. Za volitve sta bila značilna visoka raven udeležbe in potrpljenje državljanov kljub dolgim vrstam in tehničnim težavam v nekaterih okrožjih. Žal pa so bile razmere v zvezi s rezultati predsedniških volitev povsem drugačne. Potrebna preglednost ni bila dosežena. Veliko kršitev in neskladij informacij je povzročilo dvom v razglašene rezultate volitev. Žal se je izkazalo, da so bili rezultati pripravljeni na podlagi načela, da ni pomemben glas, ampak štetje glasov. Če ni mogoče izvesti zanesljive in pregledne ocene glasov, je treba v Keniji ponovno izvesti predsedniške volitve. Po razglasitvi rezultatov volitev se je že napeto ozračje žal spremenilo v nasilje. Zdaj je najnujnejša prednostna naloga odpraviti nasilje in preprečiti humanitarno krizo. Evropska unija mora podpreti misijo pod vodstvom Afriške unije in Kofija Annana kot posrednika med predsednikom in opozicijo, da se odpravi nasilje in poišče rešitev politične krize. Evropska unija mora biti pripravljena na nadaljevanje te mediacije, če bo potrebna. Evropska unija mora Keniji zagotoviti humanitarno pomoč, ki jo potrebuje za rešitev razmer več tisoč razseljenih ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Vendar je treba humanitarno pomoč zagotoviti tako, da se dejansko nameni razseljenim ljudem in da se ustrezno nadzoruje način porabe sredstev. Odločitev Evropske komisije, da dan po volitvah nakaže 40 milijonov EUR proračunske podpore kenijski vladi, ne da bi upoštevala pripombe opazovalcev Evropske unije v zvezi z izvajanjem volitev, je s tega vidika vprašljiva. Vendar proračunska podpora žal ne zagotavlja strogega nadzora nad porabo sredstev, zato je treba zagotovitev take pomoči predsedniku in vladi, ki sta prišla na oblast z goljufivimi volitvami, natančno oceniti. Pozivam Evropsko komisijo, naj oceni to zadevo in obvesti Evropski parlament o ukrepih, ki jih je sprejela za preprečevanje ponovne pojavitve takih razmer.

  Glenys Kinnock (PSE). – Gospod predsednik, zagotovo moramo navesti dejstvo, da večina ljudi v Keniji dejansko preživi z nekaj dolarji na dan.

Srečujejo se z množičnim nezadovoljstvom in pomanjkanjem; celotna vojska, ki je, kot smo videli, polna nezadovoljnih ljudi, je ogrožena zaradi tamkajšnjih razmer, ker se zaveda, da se je v Keniji povečalo nasprotje med imetjem in pomanjkanjem v okviru 6-odstotne rasti BDP, ki so jo omenjali drugi.

Kenija je gospodarstvo z nizkimi prihodki in omejenimi viri. Je tudi država, ki jo ogrožata pokroviteljstvo in korupcija. Zdaj ljudje skladiščijo hrano in so spet prepuščeni ulicam v Nairobiju in drugih delih Kenije.

Zato bi se pridružila tistim, ki so dejali, da mora EU prekiniti proračunsko podporo Keniji do politične razrešitve sedanje krize. Seveda je nesprejemljivo, da je bilo nakazano 40,6 milijona EUR dan po razglasitvi goljufivih rezultatov volitev.

Zelo sem navdušena, da je komisar Michel v ponedeljek sporočil našemu odboru, da se bo proračunska podpora takoj pregledala. V zvezi s tem bi rada podrobne informacije. Namesto usmerjanja denarja prek kenijskih resornih ministrstev moramo najti načine za podporo projektov, ki tudi zagotavlja, da revne v Keniji ta ukrep ne bo ogrozil.

Po mojem mnenju moramo biti jasnejši glede tega, da je treba zagotoviti podporo le, če se bo dobro upravljala, kot jasno navaja sporazum o partnerstvu iz Cotonouja, vendar tega nismo storili. Spregledali smo veliko resnih obtožb o korupciji v tej državi.

Zato se krivci za te nepravilne volilne rezultate, o katerih so za nas poročali opazovalci, ne smejo izpustiti nekaznovane.

Poudarjam tudi, da mora Evropska unija opraviti svojo nalogo pri spremljanju postopka mediacije. Naša prednostna naloga je bila obravnavanje teh vprašanj, zato želim, da je pristop Sveta in Evropske unije močnejši in bolj usklajen, da Evropa zagotovi Kofiju Annanu vso podporo, ki jo potrebuje, in da se čim prej ustanovi nova volilna komisija.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (SK) Dovolite mi, da zastavim nekaj vprašanj in izrazim nekaj pripomb.

Kaj se je zgodilo s sredstvi Evropske unije na misiji v Nairobiju od novembra dalje? Zakaj je bilo nakazilo zadržano do volitev in izplačano dan po volitvah? Takrat so bili na voljo le predhodni rezultati, vendar so se že pojavili prvi dvomi o zanesljivosti postopka. Kdo nadzoruje uporabo sredstev davkoplačevalcev EU, namenjenih za razvojno pomoč? Če je volilni postopek vprašljiv, morajo biti prej na voljo jasna pravila, da se sredstva ne prenesejo do uradne razglasitve rezultatov.

Ko sem bila v Keniji mesec pred volitvami, mi je veliko ljudi potrdilo, da bi se razmere lahko razvile v nasilje, kar je dejal tudi komisar. Ker je finančna pomoč namenjena ljudem, zagotovitev te pomoči ne sme biti odvisna od tega, ali so se razmere stabilizirale ali ne; v takem primeru bi morali ukiniti finančno pomoč v več državah, ne le v Afriki.

Zavračam uporabo razvojne pomoči kot načina manipulacije. Ukinitev pomoči je oblika političnega pritiska, ceno pa bo plačal tisti, ki mu je pomoč namenjena. Evropski davkoplačevalci se združujejo, zato ljudje, ki jim pomagamo, ne smejo postati žrtve političnih voditeljev. Sporazumi ne smejo temeljiti na razvojni pomoči: pogosto ne temeljijo na spoštovanju človekovih pravic. Ljudje v Keniji potrebujejo našo pomoč, ne glede na to, ali podpirajo Kibakija ali Odingo. Živijo drug ob drugem na območjih skrajne revščine.

Zavedamo se, da so v Afriki potekale volitve. Po mnenju Kenijcev rezultati ne bi nič spremenili, čeprav štetje rezultatov morda na splošno ni bilo pravilno. Zato ne smemo kaznovati ljudi, ki so odvisni od naše pomoči, pri čemer mislim na Evropejce in na Slovake, ki so kljub resnim razmeram vztrajali in si prizadevali za sklenitev dvostranskih projektov. Zagotavljam vam, da se sredstva za te projekte porabljajo učinkovito in brez korupcije.

  Josep Borrell Fontelles (PSE). – (ES) Gospod predsednik, Evropejci ne smemo le dejati, da smo zelo zaskrbljeni, ampak zelo upamo, da se bo vzpostavilo običajno stanje, saj ne moremo sprejeti rešitve, ki vključuje vzpostavitev običajnih razmer za ceno sprejetja goljufive zmage gospoda Kibakija.

Zrežirane volitve so v preveč afriških državah oropale državljane vere in upanja v demokratični sistem. Drug tak primer, tj. primer Kenije, bi uničilo vero Afrike v demokracijo.

Rešitev lahko zagotovi le močen zunanji pritisk. Brez močnega zunanjega pritiska voditelja ne bosta dosegla sporazuma, zato moramo gospodu Kibakiju jasno povedati, da je njegova vlada nezakonita, in ustrezno ukrepati. Drugače bi bile naše misije za spremljanje volitev nesmiselne.

Obravnavali smo odgovornosti Afričanov, vendar moramo izpolnjevati tudi svoje odgovornosti. Predolgo smo zanemarjali dogajanje v Keniji. Predolgo smo častili to državo kot primer demokracije, pri čemer smo pozabljali na neenakosti in korupcijo, ki je vladala v vsej državi: ta država je po svoji neodvisnosti prejela 16 milijard dolarjev pomoči, vladalo pa je le četvero predsednikov.

Kenija zelo drago plačuje za varstvo in podporo, ki smo ju zagotavljali kenijskim revnim vladam, ne da bi jih obsodili. Tokrat si ne smemo zatisniti oči.

  Thijs Berman (PSE). – (NL) Gospod predsednik, danes smo bili priče nadaljnjega resnega nasilja policije zoper demonstratorje. Razmere v Keniji so zahtevale nove žrtve. Ali se lahko odpravijo te napetosti brez novih predsedniških volitev? Dvomim. V vseh primerih je potrebna neodvisna preiskava te volilne prevare, katere ugotovitve morajo spoštovati vse stranke, čeprav bodo potrebne nove volitve.

Kenija je izpostavljena resnim tveganjem. Vsi Kenijci, celotno območje in celo EU si prizadevajo, da bi se nemiri končali. Zdaj bi bilo neodgovorno zavrniti dialog. Poleg tega je jasna še ena stvar: dodatna proračunska pomoč nedemokratični vladi, kot je ta, ni sprejemljiva.

Kofi Annan je zbolel za gripo, kar se je zgodilo v najslabšem trenutku. Vendar mora EU še naprej celovito podpirati njegovo misijo ter po potrebi zagotoviti tehnično in finančno pomoč. Seveda morajo na prvi stopnji mediacijo izvajati afriški voditelji, vendar bo morala biti EU v primeru stopnjevanja razmer pred vrnitvijo gospoda Annana pripravljena sodelovati z Afriško unijo in brez odlašanja poslati v Nairobi delegacijo na visoki ravni. Kenija ne sme postati primer Somalije. Ni še prepozno.

  David Martin (PSE). – Gospod predsednik, strinjam se z gospodom Borrellom Fontellesom, da je edini dober izid povolilnih razmer v Keniji ugotovitev, da tako imenovana kenijska zgodba o uspehu temelji na krhki podlagi. Medtem ko povprečni državljani Kenije močno hrepenijo po demokraciji in je Kenija doživela izjemen gospodarski razcvet, je enako jasno, da vlada, ki je veliko let spremljala ta gospodarski razcvet, ni zagotovila vsem državljanom gospodarskih in družbenih koristi.

Zdaj vemo, da se država srečuje z veliko družbeno in gospodarsko zmedo in da je njena vlada več let delovala na osnovi korupcije in slabega upravljanja gospodarstva. Kot je upravičeno dejala gospa Kinnock, je pojem dobrega upravljanja in spoštovanja demokracije predpogoj za pomoč Evropske unije. Vendar v nasprotju z izjavami drugih govornikov to ne pomeni, da moramo to državo zanemariti. Pomeni, da moramo preusmeriti našo pomoč prek agencij in organizacij, ki namenjajo denar revnim, najbolj potrebnim pomoči in najšibkejšim. Če se rezultati volitev ne bodo ustrezno spremljali in spoštovali, zagotovo ne moremo več usmerjati sredstev prek kenijske vlade. Poslati moramo jasno sporočilo: dobro upravljanje je predpogoj za pomoč Evropske unije.

  Anders Wijkman (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot so navedli tudi vsi drugi, so te razmere tragične: zelo spominjajo na dogodke, ki so se pred nekaj leti zgodili v Adis Abebi.

Dvomim, da je mogoče najti rešitev, ki ne bi vključevala novih volitev. Vendar bi bilo mogoče najti rešitev prek dialoga v Keniji, ki bi ga po možnosti podprla Afriška unija. Vendar je bilo do zdaj vidnega le malo napredka. Časa primanjkuje: struktura države v tem trenutku razpada.

Dokler se razmere ne rešijo, ne smemo le opazovati V sedanjih razmerah moramo nujno prekiniti pomoč. Če bo sprava neuspešna, mora EU posredovati in zagotoviti svojo pomoč. Ali sta Svet in Komisija pripravljena to zagotoviti? V dolgoročnem smislu bi rad poudaril, da moramo resno pretehtati program razvojnega sodelovanja in program upravljanja ter zlasti pomagati političnim strankam, da postanejo dejavne, in krepiti institucijo kenijskega parlamenta, ki zdaj povzroča največ težav.

  Colm Burke (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot nekdo, ki je Kenijo že obiskal, zlasti revna področja v Nairobiju, poznam korupcijo, ki je bila prisotna še pred volitvami. Obsojam tragično izgubo približno 600 življenj in kritične humanitarne razmere, ki so nastale po volitvah 27. decembra v Keniji. Pozivam zadevne organe in zainteresirane strani, da si čim bolj prizadevajo za vzpostavitev miru v Keniji, in zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in načela pravne države.

Zelo je žalostno, da se je zdaj v Keniji kot eni od najstabilnejših in gospodarsko razvitih gospodarstev v vzhodni Afriki pojavila taka zmeda, ki bo zagotovo zelo negativno vplivala na sosednje države. Misija EU za spremljanje volitev je ugotovila, da so slaba preglednost in neustrezni varnostni postopki resno ogrozili verodostojnost rezultatov predsedniških volitev.

Danes je opozicijska stranka gospoda Odinge ponovno pozvala k državnim protestom v zvezi z rezultatom predsedniških volitev v preteklem mesecu. Ta množična zborovanja opozicije bodo trajala tri dni ne glede na prepoved vlade. Ti protesti bi lahko povzročili dodatno prelivanje krvi. Veliko pobojev so povzročile etnične razlike, najbolj grozljiv pa je bil brutalen napad v cerkvi blizu mesta Eldoret, v katerem je bilo ubitih več kot 30 ljudi iz etnične skupine Kikuju.

Pozivam gospoda Kibakija, da spoštuje demokratične obveznosti države, ki jih zapovedujejo kenijska ustava in smernice Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev. Pozivam predsedstvo EU in Evropsko komisijo, da natančno spremljata misijo mediacije, ki jo bo konec tega tedna vodil gospod Annan, in po potrebi zagotovita takojšnje nadaljevanje teh mediacijskih prizadevanj delegacije EU na visoki ravni, mogoče s skupno pobudo EU-AU.

  Karin Scheele (PSE). – (DE) Gospod predsednik, nekaj bi rada dodala k vprašanju, ki ga je kolegica Glenys Kinnock zastavila komisarju Michelu. Katere so glavne točke? Kako lahko to izvedemo? V katero smer se razvija proračunska podpora?

Imam še dodatno vprašanje: Domnevam, da so že pripravljene ureditve sedanjega sistema proračunske podpore, da se podpora prekine v takih razmerah, kot so se odvijale v Keniji po volitvah?

  Jan Mulder (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je bil postopek predsedniških volitev očitno napačen. Vendar so parlamentarne volitve, volitve poslancev nacionalnega parlamenta, potekale sorazmerno dobro.

Strinjam se s komisarjem Michelom, da je včerajšnji razvoj v kenijskem parlamentu spodbuden: izvoljen je bil predsednik parlamenta, pri čemer so bile stranke in opozicija dovolj močni za izvedbo volitev za novega predsednika. Zato menim, da mora Evropski parlament narediti vse, kar je v njegovi moči, za podporo parlamentarne demokracije v Keniji. Proračunsko pomoč, ki je bila dodeljena točno dan po volitvah, je kritiziralo več strani tega parlamenta.

Komisarju bi rad zastavil naslednje vprašanje, čeprav to morda ni uradno dovoljeno. Ali bi bil pripravljen v bodoče sprejeti, da se proračunska pomoč odobri na podlagi mnenja Evropskega parlamenta? Po mojem mnenju te odločitve ne more sprejeti majhna skupina uradnikov v odboru evropskega razvojnega sklada; namesto tega se mora komisar najprej posvetovati z Evropskim parlamentom. Na to vprašanje bi rad jasen odgovor.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, primer Kenije kaže, kaj lahko povzroči razkroj demokratičnih standardov in kako pomembno je, da so volitve svobodne, pregledne, odkrite in poštene.

Ljudje, ki so izgubili na volitvah, ne glede na to, ali so izgubili s poštenim tekmovanjem ali so jih prevarali tisti, ki so organizirali volilni postopek, ne smejo spodbujati nasilja in propada. Brezciljno škodovanje ljudem, vključno z ženskami in otroki, ni v ničemer podobno sprejemljivi obliki boja za pravice. Edino upanje za učinkovito rešitev tovrstnih težav je prepričevanje voditeljev in opozicije, da glavni cilj politike ni pridobivanje ali vzdrževanje svoje moči; cilj politike je dobro ljudi.

Povrnitev v običajno stanje v Keniji se mora zato začeti z odpravo nasilja in propada. Cenim, da je to namen mediatorjev iz Afriške unije, zato mora Evropska unija ta proces podpirati. Zahvalil bi se rad komisarju Michelu za to izjavo.

  Michael Gahler (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, obseg korupcije v Keniji ni postal očiten šele zdaj, zato je veliko držav članic oziroma so vse države članice v zadnjih nekaj letih prekinile proračunsko podporo ter celo preklopile na projektno pomoč. To je dejansko ena od kritik, namenjena Komisiji, saj Komisija očitno ni obvestila držav članic o teh težavah in je še naprej izvajala proračunsko podporo. Tudi jaz podpiram nadaljnje izvajanje podpore v ustrezni obliki, vendar ne v obliki, ki bi prejšnjim strukturam dajala priložnost upravljanja denarja prek proračunske podpore.

Poleg tega zelo podpiram prihodnje podpiranje institucije, ki je bila zdaj izvoljena, in sicer kenijskega parlamenta. Ne moremo samodejno sklepati, da vsi poslanci v Parlamentu ustrezno ravnajo in da ni pojava korupcije. O tem ne dvomim. Vendar moramo velik obseg podpore usmeriti v kenijske politične institucije ter spodbujanje zmogljivosti kenijskega parlamenta in naših kolegov za delo. Potem bomo lahko tem novo izvoljenim kolegom omogočili učinkovito upravljanje Kenije v prihodnosti, kar je uspevalo dosedanji vladi.

  Eoin Ryan (UEN). – Gospod predsednik, menim, da je splošno znano, da so bile zadnje predsedniške volitve v Keniji neustrezne. Menim, da je to zelo žalostno, saj je bila Kenija več desetletij politično stabilna država. Žal so se razmere v zadnjih dveh tednih spremenile, v tem času pa je bilo ubitih več kot 600 ljudi, razseljenih pa 250 000. Žal to nasilje izvira iz etničnih razlik.

Vprašanje, ki se zdaj zastavlja, je, kaj lahko stori mednarodna skupnost in kaj lahko storimo mi sami, da se ponovno vzpostavi politična stabilnost v Keniji, preden se razmere poslabšajo? Ključna prednostna naloga mora biti konstruktiven politični dialog med obema stranema, pri čemer se strinjam z drugimi govorci, da je bil včerajšnji dan v kenijskem parlamentu pozitiven. Vendar brez političnega udejstvovanja ne bo sprejet dogovor, zato Evropska unija poziva k političnemu dialogu. Vesel sem, da bodo tja kmalu odpotovali Kofi Annan ter predsednika Tanzanije in Ugande ter poskusili doseči dogovor.

Veliko ljudi je bilo razseljenih v Ugando, kar pomeni, da se že kažejo vplivi na regije okrog Kenije. V zvezi s pomočjo in povečanjem ravni finančne podpore Evropske unije za humanitarne programe v Keniji bi rad slišal odgovor komisarja Michela, kako točno se bodo ta sredstva porabljala, saj je treba zagotoviti njihovo ustrezno porabo, kot so poudarili tudi prejšnji govorniki.

Mislim, da se moramo vsi opominjati, zlasti prebivalci Kenije in politiki, da je zgodovina vedno znova pokazala, da politični vakuum pogosto sestavljajo ekstremisti, prebivalci Kenije pa si zaslužijo kaj boljšega.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Gospod Borrell je opozoril, da se ne smemo omejiti samo na izražanje zaskrbljenosti. Strinjam se in v tem smislu bi tudi odgovoril na vprašanje gospoda Wijkmana, ali je Evropska unija pripravljena pomagati pri iskanju rešitve. Stališče predsedstva je, da mora biti pripravljena pomagati pri iskanju rešitve, aktivno pomagati. Kakšne rešitve?

Gospa Martens je poudarila potrebo po afriških rešitvah za afriške probleme. Tudi s tem se strinjam. Namreč Evropska unija ni tista, ki bi morala vsiljevati svoje rešitve za tovrstne probleme, nasprotno. Je pa potrebno, da podpre, aktivno podpre iskanje ustrezne rešitve, tako z drugimi akterji v mednarodni skupnosti, zlasti s tistimi, s katerimi delimo skupne vrednote, na katere se je skliceval gospod Lambsdorff. In v tem smislu se bo predsedstvo zavzemalo za trdno podporo prizadevanjem skupine eminentnih afriških osebnosti pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov gospoda Annana. Nadaljevati bo treba po naši presoji tudi s humanitarno pomočjo, na seveda ustrezen način.

Dovolite predsednik, da se zahvalim vsem cenjenim poslancem za prispevke. Vsekakor jih bomo zvesto prenesli našim kolegom v Svetu. Veseli nas, da je generalno stališče institucij zelo podobno. Mi bomo zelo pozorno spremljali nadaljnji razvoj dogodkov v Keniji.

  Louis Michel, komisar. − (FR) Gospod predsednik, najprej bom na hitro poudaril, da pred nekaj meseci plačilo v okviru druge tranše programa „Proračunska podpora za zmanjševanje revščine“, vrednega 120 milijonov EUR, ni zajemalo 30 milijonov EUR, ampak 40,6 milijona EUR.

Odločitev o plačilu je bila odložena do razglasitve rezultatov in priporočil tretjega pregleda programa Proračunska podpora za zmanjševanje revščine v okviru Mednarodnega denarnega sklada.

Ti rezultati so bili znani od začetka novembra in Komisija je podlagi pozitivnega mnenja Mednarodnega denarnega sklada v dopisu kenijskemu finančnemu ministru načeloma odobrila plačilo v višini 40,6 milijona EUR.

Vendar je Komisija ob upoštevanju volilnega konteksta in tveganja, da bo vlada ta sredstva uporabljala za agitacijo, sklenila, da po posvetovanju z državami članicami ne izvede plačila pred volitvami, ampak po njih, z skrajnim datumom 31. decembra, in sicer za finančne obveznosti v skladu z veljavnimi postopki. Zato je bilo izplačilo tehnično izvedeno 28. decembra.

Razumem, da to povzroča razburjenje, vendar vas opominjam, da so se nepravilnosti začele pojavljati že v noči s petka, 28., na soboto, 29. decembra, ko je prenos rezultatov iz zadnjih 49 volilnih enot od 210 neobičajno zamujal in kot veste, je šele v ponedeljek, 1. januarja, misija EU za spremljanje volitev na podlagi dogodkov ob koncu tedna v svoji predhodni analizi poročala, da volitve niso izpolnile mednarodnih standardov. Zato je bilo tehnično prepozno, da bi se preprečilo ali prekinilo plačilo v višini 40,6 milijona EUR.

Poleg tega bi kot argument rad poudaril, da se strinjam z veliko stvarmi, ki so bile navedene, vendar so tudi stvari, s katerimi se sploh ne strinjam. Ko nekdo predlaga tehniko ali metodo proračunske podpore, ki nima določenih pogojev ali nadzora, očitno ni ustrezna. Pozornost bi rad usmeril k dejstvu, da moramo pred nenadno prekinitvijo proračunske podpore najprej preveriti, ali je predlog gospe Kinnock in drugih za pretvorbo proračunske podpore v projektno hitro izvedljiv ali tako hitro, kot to omogoča proračunska podpora, da se ljudi ne izpostavi še bolj katastrofalnim razmeram. Seveda je načela mogoče brez težav upoštevati, vendar moramo kljub temu zagotoviti, da rezultati in posledice njihovega izvajanja ne poslabšajo razmer.

Tako sem v zvezi s proračunsko podporo ugotovil dve stvari. Nadzor nad proračunsko podporo se izvaja. Zagotoviti je treba dokaze, ki niso manj pregledni kot sistem projektne podpore.

Gospa Kinnock in drugi, očitno je, da če ne bo hitro sprejet dogovor med stranmi za vzpostavitev miru, pri čemer upam, da se bomo dogovorili o mogoči organizaciji novih volitev, kot si želi gospod Wittmann, zagotovo ne bo več mogoče uporabljati proračunske podpore, za katero morajo države izpolnjevati določene standarde, poleg tega pa bo treba najti druge načine za zagotavljanje podpore. Vendar se ne strinjam, da moramo prekiniti razvojno pomoč za Kenijo. Stalno se moramo opozarjati, da bo pomoč koristila ljudem. To želim pojasniti in menim, da je to pomembno.

Nazadnje bi rad komentiral še dve stvari. Ali je treba volitve organizirati takoj? Menim, da morajo stranke doseči dogovor. Izrazimo lahko vse želje, vendar je nerealno pričakovati, da bodo volitve organizirane takoj, brez dogovora med strankami. Prav tako je treba paziti, da ne spodbujamo razvoja razmer, ki še poslabšujejo težke razmere za ljudi. Tega ne smemo zanemariti in menim, da moramo biti zelo pazljivi. Zagovarjam volitve, vendar se je treba o njih dogovoriti.

Celovito bomo spodbujali afriško mediacijo, in kot je dejal Svet, je Komisija pripravljena na misijo mediacije. Navezal sem stik s Kofijem Annanom in z njim dolgo razpravljal. Dejal sem, da smo na voljo za mediacijo, vključno z visokim predstavnikom. Jasno je, da upamo, da se bo najprej izvajala afriška mediacija. Menim, da tega ne smemo zanemariti.

Nazadnje bi rad odgovoril na vprašanje gospoda Mulderja, če je Evropski razvojni sklad previden v proračunu, saj se skupaj s Parlamentom sprašujem, ali se bo proračunska podpora, na primer znesek, tehnika, nadzor, potrjevanje in spremljanje, izvajala samodejno, saj bi to zelo poenostavilo postopek.

Ne morete si predstavljati, kako enostavnejše in učinkovitejše bi bilo moje življenje, če bi se bolj neposredno zanašal na izbiro, možnosti in nadzor Parlamenta v zvezi z uporabo mojega proračuna.

Bojim se, da to glede na sedanje stanje žal ne bo mogoče, vendar bi o tem vprašanju rad razpravljal. Vprašanje, ki ga zastavljate, ponovno dokazuje, da bi vključevanje Evropskega razvojnega sklada v proračun zelo povečalo učinkovitost naše podpore.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij1, vloženih v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 17. januarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

1 Glej zapisnik.

  Glyn Ford (PSE). – V tej razpravi želim izraziti svoje razočaranje. Pred petimi leti, decembra 2002, sem bil èlan misije Evropskega parlamenta za spremljanje volitev v Keniji, ki jo je vodila baronica Nicholsonova. Takratne volitve so bile izvedene v skladu z mednarodnimi smernicami in so zagotovile verodostojne rezultate, ki so prispevali k zmagi opozicije. Po osebnem srečanju z Mwaijem Kibakijem, za katerega smo bili prepričani, da je bil pošteno izvoljen za predsednika, smo začutili, da je prihodnost Kenije lepša ter prinaša novo obdobje večje učinkovitosti in manjše korupcije.

Zdaj pa so tako kot v Živalski farmi Georgea Orwella prašiči postali ljudje, ljudje pa prašiči. Režim, ki je bil tako obetaven, je postal tako koruptiven in nesposoben kot prejšnji režim ter uničil upanje in prihodnost več milijonov Kenijcev. Pozdravljam grobe izjave glavnega opazovalca volitev EU. Upam, da bo Komisija spodbudila spravo sprtih strani in zagrozila s strogimi ukrepi, če ne bo dosežen dogovor.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. – Kot nekdanja opazovalka volitev Evropskega parlamenta za Kenijo sem zelo zaskrbljena glede dogodkov po decembrskih volitvah. Glede razmer sem zaskrbljena zlasti zato, ker je bila Kenija veliko let najstabilnejša država v tem delu afriške celine. Kenija je tako kot država, iz katere prihajam, članica Commonwealtha. Podpiram predlog skupine Commonwealtha za opazovanje, da se imenujejo neodvisni sodniki Commonwealtha, ki bi pregledovali rezultate volitev. Tudi skupina EU za spremljanje volitev je predlagala, da se izvede neodvisna revizija rezultatov. Prepričana sem, da bi Kenijci zaupali reviziji, ki bi jo izvedli neodvisni sodniki Commonwealtha.

Naša najpomembnejša prednostna naloga je vzpostavitev običajnih razmer v Keniji, tj. mirno družbo, ki zagotavlja nemoteno izvajanje demokratičnih procesov. Današnja novica, da so varnostne sile preprečile proteste opozicijskih politikov, ne napoveduje ne dobrega. Zato pozivam EU, da čim bolj sodeluje z mednarodnimi organizacijami za zagotovitev običajnih razmer in demokracije v Keniji.

9. EUROPOL (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Agustína Díaza de Mere Garcíe Consuegre v imenu odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) COM(2006)0817 – C6-0055/2007 – 2006/0310(CNS)) (A6-0447/2007).

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Želel bi se najprej zahvaliti za poročilo, ki ga je pripravil poslanec Díaz de Mera García Consuegra glede predloga sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada Europol, ki ga je pripravila Komisija.

Svet ta trenutek o osnutku omenjenega sklepa še razpravlja in predsedstvo se bo pri teh razpravah seveda sklicevalo, oziroma upoštevalo tudi omenjeno poročilo poslanca. Zlasti na področju varstva osebnih podatkov in demokratičnega nadzora želim tu poudariti, bo predsedstvo upoštevalo, oziroma si prizadevalo za upoštevanje pomislekov, ki jih izraža poročevalec.

Oblikovanje, dokončno oblikovanje sklepa Sveta do junija 2008 je eno od prednostnih nalog našega predsedstva. Cilj sklepa, ki bo nadomestil konvencijo o Europolu, je predvsem izboljšati operativno in upravno delovanje Europola in ga na ta način usposobiti, da se bo hitreje in bolj učinkovito odzival na nove izzive.

Naj poudarim, da sta pomemben napredek na tem dosjeju že dosegli predhodni predsedstvi, se pravi nemško in portugalsko, na podlagi česar so bila dokončno oblikovana poglavja ena, dva, tri, šest, sedem in devet. Se pravi poglavja o ustanovitvi in nalogah, o sistemih za obdelavo podatkov, o skupnih določbah o obdelavi informacij, o organizaciji, o vprašanjih zaupnosti in o drugih določbah.

Zato se bo predsedstvo odslej osredotočilo predvsem na preostala poglavja, ki se nanašajo na odnose s partnerji, na varstvo in varnost podatkov, na proračunske določbe, se pravi spremljanje in ocenjevanje, ter prehodne in končne določbe.

Predsedstvo bo ob razpravah o odprtih poglavjih, v skladu s sklepi Sveta lanskega junija, posebno pozornost posvetilo iskanju zadovoljivih rešitev za naslednja vprašanja. Najprej vprašanje glede odvzema imunitete uradnikom Europola, ki sodelujejo v skupnih preiskovalnih enotah. Drugič načelo rotacije in možnost, da zaposleni v Europolu, ki sodelujejo v skupnih preiskovalnih enotah, dobivajo navodila od vodje enote, in nazadnje tretje vprašanje proračunske nevtralnosti.

Skupine strokovnjakov so že začele razprave o navedenih vprašanjih, nadaljujeta jih tudi delovna skupina za Europol in odbor po členu 36. Ključna elementa vseh teh razprav bosta izboljšanje operativnih zmogljivosti Europola in spoštovanje načela proračunske nevtralnosti.

Predsedstvo namerava doseči dogovor o teh vprašanjih še v prvem četrtletju 2008. Predsedstvo bo tudi natančno spremljalo dogajanje v zvezi z načrtom izvajanja. V tem načrtu so opredeljene vse ključne točke, ki jih je treba zaključiti, če naj se sklep o Europolu začne uporabljati s 1. januarjem 2010. Začetne razprave o vseh teh tovrstnih izvedbenih ukrepih se bodo predvidoma začele v prvi polovici tega leta.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

  Franco Frattini, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, slovensko predsedstvo, ki se mu zahvaljujem, je pravkar dejalo, da je predlog Komisije z decembra 2006, ki je namenjen zamenjavi Konvencije o Europolu s sklepom Sveta, ena od prednostnih nalog, in da upa, da bo čim prej dosežen politični dogovor. Seveda jim zagotavljam vso svojo podporo, ker menim, da se bo delovanje in upravno delovanje Europola tako bistveno izboljšalo, in da je, kot je junija poudaril Svet pravosodnih in notranjih ministrov, sposobnost učinkovitega delovanja glavni cilj reforme Europola.

Toplo se zahvaljujem tudi poročevalcu, gospodu Diazu de Meri, za kakovost njegovega poročila, poleg tega pa bi rad poudaril kakovost predlogov sprememb, oblikovanih na podlagi njegovega predloga, ki je bil že mnogokrat spremenjen, kar je predsedstvo poudarilo po razpravah med nemškim in portugalskim predsedstvom. Komisija bo preučila, kako je mogoče te predloge sprememb uporabiti.

Komisija v okviru predlogov sprememb poudarja predlog gospoda Diaza de Mere, da bi se lahko parlamentarni demokratični nadzor nad Europolom izvajal tako, da bi se Europol financiral iz splošnega proračuna Evropske unije. Prav tako podpiram idejo financiranja Skupnosti iz predloga spremembe 6 v zvezi z uvodno izjavo 5. Podpiram tudi predlog spremembe 5, da mora Europol delovati na ravni Skupnosti. Na splošno zelo zagovarjam predloge sprememb, vložene v zvezi z vlogo pooblaščenca za varstvo podatkov, na primer predlog spremembe 9, in predloge sprememb v zvezi z varstvom podatkov. Teh je veliko, vendar bi rad zlasti poudaril predloge sprememb 13, 16, 17, 18, 23, 24 in 25, s cilji katerih se strinjam.

V zvezi z vlogo uradnikov Europola v sodelovanju s skupnimi raziskovalnimi skupinami bi rad poudaril, da Svet te usklajevalne vloge ni podprl. O tem je potekala širša razprava in v skladu z zakonodajo, ki zdaj velja za skupne raziskovalne skupine, lahko države članice z dogovori z drugimi sodelujočimi državami članicami oblikujejo skupno raziskovalno skupino ter določijo in omejijo vlogo uradnikov Europola. Zato moramo zdaj nadaljevati razpravo, da se doseže dober dogovor. Oblikovanje tovrstne določbe v predlogu sklepa o Europolu na tej stopnji žal ne bi zadostovalo za pravno in sistematično zagotovitev širše raziskovalne in usklajevalne vloge uradnikov Europola, tj. vloge, ki jo, gospe in gospodje, osebno zagovarjam. Strinjam se s predlogom spremembe 15, ki predlaga vzpostavitev posebnega razmerja med nacionalno enoto in nacionalnimi pristojnimi organi.

Želel sem izraziti pripombe v zvezi s tem poročilom in se ponovno zahvaliti poročevalcu. Upam, da bo glasovanje Parlamenta potekalo ta teden, da lahko Europolu zagotovimo odlične možnosti v bližnji prihodnosti in priložnost za čimprejšnjo pridobitev novega statusa, ki mu bo omogočil boljše delovanje.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, poročevalec. − (ES) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu in podpredsednik Komisije, tudi sam se vam zahvaljujem za vaše besede in podporo.

Na začetku pozivam Svet, da v tem Parlamentu potrdi svojo zavezanost sklepu, o katerem razpravljamo in ki ga bo Evropski parlament pregledal najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe.

Kot poslanec Evropskega parlamenta odločno podpiram razširjanje pooblastil Parlamenta, zlasti tistih pooblastil, ki bodo v bližnji prihodnosti temu Parlamentu zagotovila ključno funkcijo skupnega zakonodajalca v zvezi s pomembnimi vprašanji, kot je območje svobode, varnosti in pravice.

Vendar sem prepričan tudi, da delovanje Parlamenta ne more biti odvisno od pričakovanega začetka veljavnosti lizbonske pogodbe in da svojega delovanja zaradi tega ne sme prekiniti. Naše delo je zato treba nadaljevati. Nadaljevati moramo postopek, ki poteka, in ga uporabiti na dva načina: da bi bili uspešnejši v boju proti kriminalu in da bi odločno zahtevali pooblastila Evropskega parlamenta.

Kriminal je dinamičen pojav, ki se stalno spreminja, zato se morajo Europol in drugi instrumenti EU za zaščito evropskih državljanov hitreje prilagajati spreminjajočim se razmeram. Konvencija iz julija 1995 ne velja več, zato je nujno, da sklep o Europolu, ki ima veliko prednosti, začne čim prej veljati in zagotovi boljšo zaščito državljanov EU.

Ohranjanje sistema protokolov za spreminjanje konvencije je popolnoma zastarel postopek. Novi predlog, ki ga predlagam za razpravo, vključuje pomembne spremembe. Prvič, na podlagi sklepa Sveta, ki temelji na členu 34(2) Pogodbe EU, predlaga veliko bolj prilagodljiv instrument. Drugič, predlog uveljavlja pomembne in bistvene spremembe, na primer urad spreminja v evropsko agencijo, kar pomeni, da bo imelo njeno osebje status uradnikov EU in da se bo financirala iz proračuna Skupnosti, kar je zaželeno.

Naslednja pomembna sprememba je razširjanje obsega pooblastil Europola, da se vključi neorganizirani kriminal. Neodvisni uradnik za varstvo podatkov je še eden od pomembnih napredkov v smeri spremljanja in jamstev.

Delo, ki ga opravlja odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, dosega dva cilja. Prvič, spreminja predlog Sveta, da bi Europolu zagotovil poseben okvir za varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem poudarjam, da mora Svet čim prej sprejeti predlog okvirnega sklepa o tem vprašanju. Drugič, Parlamentu zagotavlja večji nadzor nad delovanjem Europola. Zato smo predlagali ustanovitev začasnega odbora, ki ga sestavljajo poslanci tega Parlamenta in nacionalnih parlamentov, kar Evropski parlament vključuje v postopek imenovanja in razreševanja direktorja, ter druge ukrepe, namenjene zagotavljanju proračunskega nadzora nad novo agencijo in njenim delovnim programom.

Iskreno verjamem, da predlogi, ki jih je sprejel naš parlamentarni odbor, izboljšujejo prvotni dokument Sveta, ki sicer uveljavlja veliko sprememb. Zato vas, predsedujoči Svetu, prosim, da podprete naše poročilo.

Na koncu se želim iskreno zahvaliti kolegom iz vseh političnih skupin za njihove dragocene prispevke, zlasti pa želim izpostaviti pogajalska prizadevanja gospoda Moraesa, gospoda Alvara in gospoda Fave ter prispevke gospe Buitenweg in gospoda Catanie.

  Jutta Haug, pripravljavka mnenja odbora za proračun. − (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu in komisar, odbor za proračun je prepričan, da lahko predlog Komisije pomaga Europolu, da preseže svoj meddržavni položaj in postane del Skupnosti. Če se bo Europol torej kmalu začel v celoti financirati iz evropskega proračuna, mora ta struktura zaščititi tudi proračunske pravice Parlamenta. Pristojni odbor je prijazno sprejel vse naše predloge sprememb.

Upam tudi, da je seznam, ki ga je pravkar prebral komisar Frattini, le okviren, ker sem opazila, da izpušča več predlogov sprememb.

Vendar smo vsi razumeli, da bi se del uprave spet financiral z operativnimi sredstvi. Svet zdaj pozivamo, da se takoj sestane z nami in da dosežemo skupni dogovor o financiranju Europola, ker je gotovo naslednje: za kar koli se odločimo jutri, bo veljalo le na podlagi rezultatov pogajanj Sveta v skladu s členom 47 medinstitucionalnega sporazuma iz maja 2006.

  Hubert Pirker, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica in komisar, v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov na podlagi več razlogov odločno podpiram predlog Sveta za vključevanje Europola v okvir evropskih institucij.

Prvič, imeli bomo novo pravno podlago, ki nam bo prihranila dolgotrajne postopke ratifikacije in tako Europolu omogočila, da se hitro prilagodi novim razmeram, ter drugič, ker se ne bodo sprejeli le protokoli, ampak se bo pristojnost razširila na pripravljalne podatke in podatke o zagotavljanju sredstev, ker se povečujejo operativna proračunska sredstva, ker financiranje temelji na proračunu EU in je lahko Europol torej bolj neodvisen, našemu Parlamentu pa se zagotovijo boljše možnosti spremljanja, ter nenazadnje, ker bo v prihodnosti varstvo podatkov še naprej na zelo visoki ravni.

Zahvaljujem se tudi poročevalcu za njegove zelo realne predloge sprememb, zlasti kar zadeva naloge mešanega odbora, imuniteto osebja Europola pri njihovih operativnih obveznostih, vlogo Parlamenta pri imenovanju direktorja ter zlasti varstvo podatkov. V imenu Parlamenta je opravil odlično delo.

Če bodo sprejeti vsi ti predlogi, bo Europol učinkovitejši in bolj prilagodljiv ter ga bo mogoče lažje upravljati.

Ne podpiram predloga liberalcev, da se vsi ti ukrepi za okrepitev Europola, da se zagotovi več varnosti za državljane, odložijo do začetka veljavnosti pogodbe. Varnost potrebujemo zdaj, kar pomeni, da tudi Europol potrebujemo zdaj. Delovati moramo zdaj, nato pa bomo po potrebi zagotovo ponovno obravnavali to vprašanje, ko bo pogodba začela veljati.

Zato liberalce prosim, da ponovno pregledajo svoj predlog in umaknejo svoj predlog spremembe, če je to mogoče.

  Claudio Fava, v imenu skupine PSE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, skupina socialistov pozdravlja sprejetje poročila o Europolu in predlog, da se Europol preoblikuje v agencijo EU. Po zelo dolgem obdobju čakanja smo končno pripravljeni, da Europol preoblikujemo v konkretno in učinkovito orodje za boj proti organiziranemu kriminalu in drugim nevarnim vrstam kriminala, ki se zdaj pojavljajo na evropski ravni. Govorim na primer o ukrepih, ki jih bo lahko sprejel Europol na področju pranja denarja.

Naša skupina je želela okrepiti nadzorna pooblastila, določena v predlogu, v smislu pravega parlamentarnega nadzora, ki ni omejen le na proračunska pooblastila, in želeli smo okrepiti določbe o varstvu osebnih podatkov in varnosti podatkov, zlasti ob odsotnosti ustreznega okvirnega sklepa o varstvu podatkov v tretjem stebru, ki se še oblikuje.

Vendar, kot je poudaril gospod Díaz de Mera García, ne moremo zanemariti dejstva, da so se spremenile razmere: podpis lizbonske pogodbe ustvarja možnosti, da bo v bližnji prihodnosti policijsko sodelovanje odvisno od soodločanja Evropskega parlamenta in bomo tako zanj v celoti odgovorni, od glasovanja s kvalificirano večino v Svetu in od pristojnosti Sodišča. Zato slovensko predsedstvo prosimo za formalno zagotovilo, da se bo v šestih mesecih po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe ta dokumentacija pregledala v Evropskem parlamentu.

Nenazadnje pa je skupina socialistov še naprej prepričana, da bi bilo v zvezi s tako občutljivim vprašanjem bolj ustrezno, da bi poročevalec nekoliko popustil ob upoštevanju političnih dogodkov v njegovi državi, v katere je bil vpleten. Kljub temu je naša skupina prispevala k dokumentu, za katerega menimo, da je strateško pomemben za postopek evropskega združevanja.

  Alexander Alvaro, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik, minister, preden začnem, se želim zahvaliti gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri za njegovo izjemno in izstopajoče sodelovanje. Naša ekipa, ki vključuje kolege iz skupine socialistov v Evropskem parlamentu, je bila zelo uspešna, kljub nekaterim primerom, ko so socialisti poročevalca kritizirali.

Glede razširjanja Europola, ki je bil ustanovljen leta 1994 kot evropska služba za droge in se nato leta 1999 preoblikoval v današnji Europol, nimamo nobenih pomislekov. To je nujno za zaščito naših prebivalcev v boju proti organiziranemu kriminalu, ki presega morske, kopenske in zračne meje. Enako morajo tudi evropski uradniki sprejeti in obvladovati ukrepe. Vendar mora biti jasno tudi, da pri delovanju policije obstajajo nekatera temeljna pravila.

Imuniteta uradnikov Europola, ki jo ureja dopolnilo, ni smiselna. To je treba izpostaviti. Ni smiselno, da bi lahko imeli evropski policisti kot uradniki Europola več pooblastil kot ostali. Prav tako ni logično, da policijsko sodelovanje ni pod nadzorom Parlamenta. Nenazadnje želimo vzpostaviti učinkovito oblast, ki bo odgovorna za svoje morebitne napake, in ne Nottinghamskega šerifa.

Enako velja za sodni nadzor Europola. Nepredstavljivo je, da bi lahko policijski organi v Evropi delovali brez sodnega nadzora. Zato smo liberalci (kolega Pirker je to morda napačno razumel) vložili predlog spremembe, v skladu s katerem se bo sprejela revizijska klavzula, kot je že navedel gospod Fava, da bi lahko Evropski parlament to vprašanje ponovno obravnaval šest mesecev po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe.

Poleg tega vsaj naša skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pričakuje tudi jasno izjavo Sveta, da se ta revizijska klavzula upošteva in se vključuje v pogajanja. Ob upoštevanju strukturne večine ne želimo uporabiti člena 53 ali člena 168 Poslovnika, t.j. vrnitev zadeve odboru, ker smo tudi mi prepričani, da Europol potrebujemo zdaj in da se njegovega razširjanja ne sme zavlačevati. Vendar bomo morali po potrebi storiti tudi to.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, najprej čestitam poročevalcu gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri za njegovo poročilo. Kot je znano, živimo v Uniji, kjer se lahko državljani prosto gibajo, vendar mora usklajevanje na ravni EU na področju pravosodja in notranjih zadev vseeno imeti bolj osrednjo vlogo.

Organizirani kriminal postaja vse bolj mednarodni pojav, zato je dolžnost EU, da Europolu omogoči dejavno vlogo pri preprečevanju nezakonitega pretoka drog iz držav, ki niso članice EU. Europol si mora prizadevati za izkoreninjenje nezakonite trgovine z ljudmi, ki se jih tihotapi v EU, najpogosteje proti njihovi volji, da bi delali na primer v spolni industriji.

Na Irskem bomo kmalu organizirali referendum o evropski pogodbi in obvestiti vas želim, da bomo v prihodnosti še naprej v celoti sodelovali na področju evropskega pravosodja in notranjih zadev, kot smo to počeli do zdaj. Prav tako ne bomo uporabili možnosti zavrnitve, razen če se pojavi težava v zvezi z domačo zakonodajo.

  Kathalijne Maria Buitenweg, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, najprej se iskreno zahvaljujem poročevalcu gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri za njegovo delo. Pripravil je zelo dober dokument in pri obravnavi predlogov sprememb, ki so jih vložili poslanci, deloval zelo konstruktivno. Moja skupina torej podpira njegovo poročilo.

Vseeno želim Svetu pojasniti, da podpora za poročilo gospoda Díaza de Mere Garcíe Consuegre ne pomeni tudi podpore za sklep Sveta, ker med obema dokumentoma še vedno obstajajo nekatere razlike, zlasti v zvezi z varstvom podatkov. Poročilo izključuje neomejeno uporabo baz podatkov, ker se lahko podatki uporabljajo le za posebne namene, jih je treba sodno nadzorovati v državah članicah in se lahko obdelujejo le za vsak primer posebej.

Zanima me, ali bo Svet odgovoril na te predloge sprememb. Komisar Frattini je zagotovil dober vzgled s podrobno obravnavo poročila, ki nam je omogočila natančno razumevanje stališča Komisije. Za to se mu iskreno zahvaljujem. Upam, da bo lahko zdaj predsedujoči pojasnil, kakšno je stališče Sveta o dopolnilih Evropskega parlamenta.

Vsi v moji skupini niso zvesti zagovorniki močne policije, vendar bomo odločno podprli kakršne koli izboljšave v zvezi s sodnim in demokratičnim nadzorom. Zato podpiramo preoblikovanje Europola v agencijo in s tem povezano povečanje proračunskega nadzora. Prav tako zagovarjamo večji sodni nadzor, zato menim, da je predlog Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo izjemno razumen ter ga podpiram.

Kot je navedel gospod Alvaro, čeprav precej previdno, lahko to vprašanje ponovno obravnavamo čez šest mesecev. Po mojem mnenju moramo predlog preučiti, poleg tega pa ga tudi spremeniti. Svet sprašujem, ali načrtuje sprejetje tega predloga. Če je odgovor pozitiven, kakšen bo po vašem mnenju vpliv tega predloga na nadzor s strani Sodišča, vključno z nadzorom nad Europolom?

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi sam mislim, da potrebujemo nadnacionalno policijo, ki lahko specifično obravnava mednarodni kriminal, ki danes presega nacionalne meje.

Pred nekaj dnevi je odbor italijanskega parlamenta za boj proti mafiji obiskal Nemčijo, kjer je ugotovil, da se je velik del finančnih sredstev, ki so se vložila v Nemčijo, pridobil prek mehanizma, ki neposredno vključuje zločince s Sicilije in Kalabrije. Prepričan sem, da to povzroča dejansko potrebo po boju proti kriminalu na mednarodni ravni, eden od načinov za doseganje tega pa je prav vzpostavitev evropskih policijskih sil.

Prepričan sem, da lahko Europol izpolni to nalogo, vendar dvomim, da bi preoblikovanje Europola v agencijo lahko to takoj rešilo. Naša naloga je, da ocenimo delovanje Europola od leta 1994 do danes, in menim, da bomo morali verjetno obravnavati tudi njegovo posebno nalogo, ker bi njegove prednostne naloge morale vključevati boj proti trgovini z drogami, pranju denarja in nadnacionalnim mafijskim organizacijam.

Menim, da se v zvezi s potrebo po celovitem priznanju pooblastil Parlamenta še vedno pojavljajo nekatere težave. Parlament mora imeti nadzorna pooblastila kot v primeru vseh nacionalnih parlamentov, ki imajo pooblastila za nadzor nad nacionalno policijo, zato sem prepričan, da mora imeti Evropski parlament pooblastila za nadzor nad evropsko agencijo, katere ključne naloge so policijsko delovanje in boj proti mednarodnemu kriminalu. Mislim tudi, da so potrebna nekatera pojasnila v zvezi z varstvom podatkov.

Zelo sem zaskrbljen, ker je predlog, kakršen je bil sprejet in ga bo v prihodnosti verjetno sprejel Svet, zelo pomanjkljiv, kar resno ogroža posamezne podatke o evropskih državljanih.

  Roger Knapman, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, če prav razumem, je bil poročevalec generalni direktor španske policije med letoma 2002 in 2004. Predvidevam, da to pomeni, da je bila ena od njegovih zadnjih nalog pred razrešitvijo obvladovanje razmer takoj po zastrašujočih bombnih napadih v Madridu. Zato sprejemam iskrenost, s katero zdaj zagovarja razširjanje pooblastil Europola za obvladovanje novih terorističnih groženj.

Vseeno menim, da mi ni treba posebej poudarjati, da se je tudi moja država v preteklosti pogosto srečala s terorizmom in bila enako kot Španija več let ogrožena s strani separatističnih gibanj, čemur so se v zadnjih letih pridružile še nove grožnje v obliki islamskega ekstremizma. Poudarjam, da je moja država zelo hvaležna za pomoč in sodelovanje sosednjih držav, kadar sta potrebna, vendar mora biti dejansko sposobna delovati v celoti v skladu z lastnimi metodami in postopki ter na podlagi lastne pobude.

Tukaj pa se ne predlaga le dodatno razširjanje pooblastil Europola na področja, ki bi morala ostati pod nadzorom držav članic. Komisija želi dejansko spremeniti pravni okvir za Europol, da za morebitno razširitev pristojnosti Europola ne bi bila potrebna ratifikacija držav članic. Poročevalec svojo izjavo zaključuje z navedbo, da moramo zagotoviti čim večjo demokratično legitimnost Europola. Ponovno je mogoče ugotoviti, da ima EU pri svojem prizadevanju za zmanjšanje pristojnosti držav članic tudi na področju policijskih dejavnosti zelo nenavaden pogled na demokratično legitimnost.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, ne glede na veliko pripravljenost na boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ki je nadvse zaželena, je očitno, da je cilj razširitve vloge Europola ter spreminjanja njegove pravne podlage in vsebine drugačen. Dejanski cilj je zagotavljanje državnega aparata za EU.

Običajno in ustrezno je, da imajo države policijske organe. Zdaj pa naj bi imela tudi EU pravico do evropskih policijskih organov, ki bi se financirali iz proračuna EU in bi zaposlovali uradnike EU. Ti evropski policisti bi dejansko izvajali ukaze EU ter potovali po Evropi in se vmešavali v delo nacionalnih policijskih organov, zlasti ker naj bi se njihova pristojnost za sprožitev in vodenje preiskav od organiziranega kriminala razširila na vse obsežnejše področje kazenskega prava.

Poleg tega pa se mi zdi absurdno, da naj bi ti policisti EU imeli imuniteto pred nacionalnimi omejitvami in bi bilo njihovo delovanje zunaj dosega sodnega nadzora. Zato teh predlogov ne sprejemam. Ti predlogi pomenijo najnovejši izraz naddržavnega statusa EU na podlagi ustave in brez soglasja evropskih državljanov zaradi dogovora med evropskimi voditelji, da ogrozijo demokracijo in nasprotujejo referendumom.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – (PT) Podpredsednik Frattini, gospe in gospodje, Evropski parlament je leta 1998 zavrnil vse pobude, ki so mu bile predložene v postopku posvetovanju glede posameznih vprašanj v zvezi z Europolom. Tako je dosledno deloval v celotnem obdobju obstoja Europola v medvladnem okviru ter brez demokratičnega in sodnega nadzora. Zdaj je ta pobuda odgovorila na naše stalne zahteve v tem Parlamentu, da bi se Europol preoblikoval v agencijo EU, ki se financira iz proračuna Skupnosti, in da bi se okrepila naša vloga pri demokratičnem nadzoru.

Čeprav je v zvezi s tem predlogom v Svetu veliko razhajanj, mislim, da dodatno zavlačevanje ni sprejemljivo. Evropski parlament mora izkazati svojo podporo za pobudo Komisije, da Europol postane agencija EU. Poleg tega sedanji pravni okvir Europola, mednarodna konvencija, ovira kakršni koli postopek posodabljanja ali spreminjanja pooblastil in lahko povzroča večletne zamude. Razširjanje novih groženj varnosti, kot je terorizem, ki ustvarja nove izzive za Europol, dejansko zahteva nov pristop.

Zato je ta sklep pomemben, saj ne bi le vzpostavil enakovrednega položaja Europola v primerjavi z Eurojustom in Evropsko policijsko akademijo, ampak bi tudi izboljšal učinkovitost njegovega delovanja, njegov mandat razširil na zločine, ki niso strogo povezani z organiziranim kriminalom, in povzročil večjo prilagodljivost njegovih mehanizmov. Hkrati je treba zagotoviti večjo preglednost ter demokratični in sodni nadzor.

Zato podpiram odlično poročilo gospoda Díaza de Mere in pomembne predloge sprememb, ki jih je predložil, zlasti v zvezi z varstvom podatkov. Rad bi izrazil spoštovanje gospodu Díazu de Meri in svoje strinjanje z odličnim poročilom, ki ga je pripravil, zlasti ker so nekateri poslanci krivično poskušali spodbijati njegovo delo in navajali nacionalne spore, o katerih je špansko vrhovno sodišče že dokončno razsodilo.

  Marek Aleksander Czarnecki (UEN). – (PL) Glavna naloga, ki jo mora obvladati Evropski policijski urad, je izboljševanje učinkovitosti delovanja in sodelovanja med organi v državah članicah na področju preprečevanja in boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Cilj agencije je, da v Evropski prispeva na področju kazenskega pregona v zvezi s to obliko kriminala. To je vse bolj pomembno ob upoštevanju novih oblik kriminala, ki se stalno pojavljajo, in grožnje terorizma.

Razmere nas silijo k temu, da razširimo pooblastila Europola in prilagodimo načela, na podlagi katerih deluje, z uvajanjem bolj prilagodljivih mehanizmov. V primeru agencije, ki jo predlaga poročevalec, pa je treba nujno vzpostaviti jasna načela za demokratično spremljanje Europola in varstvo osebnih podatkov.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, Komisija s svojim predlogom za ustanovitev evropskih policijskih sil poskuša Europol iz organa, ki temelji na meddržavnem sporazumu, spremeniti v institucionalni organ Evropske unije. Mislim, da to kaže, kako širok je obseg Europolovih dejavnosti pregona, in dokazuje splošno krepitev okvira in mehanizmov Evropske unije za pregon.

V Evropski uniji se zelo hitro razširja dvoje: dobički podjetij in kapitala ter agresivni mehanizmi pregona. V vseh naših državah smo poskrbeli za policijske sile in mehanizme pregona, zdaj pa se to dogaja tudi na ravni EU.

Ta razvoj razširja tudi področje delovanja Europola in vključuje vsa kazniva dejanja v njegovi pristojnosti. Europolu se zagotavlja pravica, da posreduje tudi v samih državah članicah v zvezi s pomembnimi mednarodnimi dogodki, ki vplivajo na javni red, kot so mednarodne demonstracije. Skupaj z obsežnimi nadzornimi sistemi SIS II in VIS itd. se bo informacijski sistem Europola uporabljal za urejanje osebnih podatkov za delavce po vsej Evropski uniji in podatkov v zvezi s političnimi, sindikalnimi in socialnimi dejavnostmi ter osebnimi prepričanji. Ti podatki se bodo izmenjevali med varnostnimi in tajnimi službami držav članic EU ter med zasebnimi posamezniki, kot so neodvisni atentatorji, ki delujejo v Iraku.

Trditve, da preoblikovanje Europola pomeni demokratični razvoj, so zavajajoče ali v najboljšem primeru naivne. Zakaj? Ker ne obstaja realna možnost nadzora nad nedostopno trdnjavo Europola ali omejevanja njegovih dejavnosti pregona. Razen tega je več ljudi komentiralo imuniteto policijskih uradnikov Europol in neustreznost kakršnega koli nacionalnega nadzora. Zato predlogu odločno nasprotujemo.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospa predsednica, vzpostavili smo enotni trg s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi. Skoraj vsi so pristali na schengensko sodelovanje. V praksi so se odpravile vse mejne kontrole v EU. Z liberalnega vidika to pomeni ogromen korak naprej. Ni nam več treba dolge ure čakati pred vrati uradnikov, če želimo študirati, delati, potovati ali dobiti zdravstveno oskrbo v drugi državi EU.

Vendar ima svoboda tudi svoje pomanjkljivosti. Ko so se odpravile mejne kontrole, se je obseg organiziranega kriminala bistveno povečal. To je olajšalo trgovino z drogami in ukradenim blagom ter prekupčevanje. Včasih se to širjenje organiziranega kriminala uporablja kot dokaz, da je nujna EU. To je smešno. To širjenje omogoča prav EU ter je cena, ki jo moramo plačati za večjo svobodo in blaginjo. Kako visoka je ta cena? Sredstva za policijo je treba na nacionalni ravni povečati za približno 1–2 % BDP, da bi zaustavili ta razvoj. Takšno povečanje nacionalnih sredstev je najpomembnejši in morda edini način za vračanje k pošteni in dobri Evropi.

Poročevalec želi, da se nadzor nad policijo prenese v Bruselj. Europol naj bi postal organ EU, ki se financira iz proračuna EU. Ne upošteva ustrezno vprašanj integritete in demokratične legitimnosti. Zato moramo to poročilo zavrniti, se osredotočiti na razširjanje nacionalnih policijskih sil in Europolu omogočiti, da ostane organ za sodelovanje, za katerega veljajo medvladni postopki.

  Fernand Le Rachinel (NI). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to poročilo predlaga preprosto to, da se Evropskemu policijskemu uradu, Europolu, s spreminjanjem njegove sedanje pravne podlage dodeli nov status.

Cilj je dejansko zamenjava konvencije o Europolu, ki so jo leta 1995 sklenile države članice, s sklepom Sveta, ki bi to agencijo preoblikoval iz medvladnega organa v agencijo Evropske unije, ki bi se financirala iz proračuna Skupnosti in za katero bi veljali kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti. Navedena razloga za to radikalno spremembo statusa sta razširitev obsega dejavnosti Europola zunaj področja organiziranega kriminala ter nesposobnost držav članic, da ustrezno izpolnijo te nove in zelo obširne cilje. Svet nam zagotavlja, da se bodo ti cilji zagotovo ustrezneje izpolnili na ravni Evropske unije.

Vendar je vse to le iluzija. Dejansko nas že zavezujejo zahteve in izvajanje lizbonske pogodbe, ki skoraj celotno politiko pravosodja in notranjih zadev prenaša na področje odločanja s kvalificirano večino v Svetu ministrov. Do zdaj se je za področje sodnega in policijskega sodelovanja zahtevalo soglasje. V praksi naši nacionalni in evropski voditelji zdaj uveljavljajo institucionalne reforme, ki vse delujejo v smeri še bolj nadnacionalnega in birokratskega modela.

Prav te reforme, ki so vključene v lizbonsko pogodbo, so bile zavrnjene na referendumih v Franciji in na Nizozemskem maja in junija 2005. Ljudje so bili prevarani in podcenjeni. Evrope ni mogoče graditi v nasprotju z voljo njenih državljanov in v nasprotju z nacionalnimi razmerami, zato je skrajni čas, da se naš proevropski politični razred tega začne zavedati in Evropi dopusti, da se izgradi sama na podlagi pravice narodov in državljanov do identitete, suverenosti, svobode in varnosti.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, kot član odbora za proračun in poslanec Evropskega parlamenta, ki izhaja iz regije na zunanjih mejah Evropske unije, želim izpostaviti tri točke.

Prvič, spreminjanje Europola v agencijo Skupnosti zahteva, da je njegovo delo bolj stroškovno učinkovito. Želimo si, da bi bil ta Europol Skupnosti bolj prisoten na območjih in področjih, kjer je to nujno – na Balkanu, v boju proti organizirani mafiji – in ne le v sobah za osebje ali pisarnah.

Drugič, v okviru Europola Skupnosti morajo nacionalne policijske sile postopno odpraviti medsebojno nezaupanje. Policijski organi držav članic se morajo naučiti medsebojnega sodelovanja zunaj meja in nacionalnih prednostnih nalog. Preoblikovanje Europola v agencijo Skupnosti omogoča prav to.

Nenazadnje pa želim izpostaviti najpomembnejšo točko, in sicer smo veliko časa posvetili institucionalni razsežnosti tega vprašanja. V celoti podpiram poročevalca gospoda Díaza de Mero Garcío Consuegro, ki se je odločil za praktično in realno rešitev. Celotnega postopka ne moremo zaustaviti do leta 2009, medtem ko čakamo na idealno institucionalno rešitev, prav tako pa ne moremo ob tako perečih težavah nadaljevati z ideološkimi razpravami. Zdaj je čas za delovanje in to delovanje je nujno. V tem smislu v celoti podpiram pristop, ki ga je oblikoval poročevalec, in upam, da bo ta razprava prva stopnja pri oblikovanju prave policijske službe Evropske skupnosti, ki bo sposobna obvladovati težave.

  Georgios Georgiou (IND/DEM). – (EL) Gospa predsednica, ponovno moramo pozdraviti razvoj tega velikega policijskega organa, imenovanega Europol. To počnemo že od leta 1992. Rezultati njegovega delovanja niso bili slabi. Zdi se mi, da bo nova oblika, ki jo želimo zagotoviti Europolu, povzročila težave, če bo britanska policija delovala v Parizu in grški policisti v Berlinu. Ugotovili bomo, kako to preseči, vendar bo vedno obstajala težava nezaupanja med policijskimi organi.

Pozdravljam zelo natančno delo gospoda Díaza de Mere Garcíe Consuegre. Če naj bi dejavnosti Europola omejili na vprašanja terorizma, mora med ostalimi zločini poskušati odkriti dejanski terorizem, da se ne razvije v mehanizem, ki bo namesto preganjanja terorizma kot jarem omejeval človekove in politične pravice evropskih državljanov.

  Hynek Fajmon (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, prepričan sem, da spreminjanje pravnega statusa Europola, o katerem zdaj razpravljamo, ni korak v pravo smer. Europol zdaj deluje dobro, zato njegovega statusa ni treba spreminjati. Delo policije je v pristojnosti držav članic, zato so za to delo smiselno in ustrezno odgovorne zlasti nacionalne vlade, ki jih nadzorujejo nacionalni parlamenti. Ta pristop se implicitno že upošteva tudi pri schengenskem sodelovanju, v katerega je od konca lanskega leta v celoti vključena tudi Češka republika. Za policijsko sodelovanje na ravni EU se zato seveda uporablja medvladni pristop. Komisija zdaj želi opustiti ta ustrezen in logičen pristop ter dejansko preoblikovati Europol v novo agencijo, ki bi bila podrejena evropskim institucijam. Vendar oblika agencije ni primerna za Europol in ne bo zagotovila nobenih koristi. Nacionalni ministri za notranje zadeve bodo imeli vse manj nadzora nad Europolom in na področju boja proti kriminalu to ne bo povzročilo nobenih prednosti. Po mojem mnenju je treba najprej ustrezno in demokratično ratificirati lizbonsko pogodbo, kar vpliva tudi na pravno podlago Europola; šele po tem se lahko začnejo pogajanja o morebitnem spreminjanju pravne podlage. Zato bom glasoval proti temu poročilu.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospa predsednica, v skupini PPE-DE obstaja veliko različnih mnenj. V celoti nasprotujem mnenju prejšnjega govornika in želim najprej čestitati poročevalcu za odlično pripravljeno poročilo.

Mislim, da je poročilo zelo dobro pripravljeno in ustrezno iz treh razlogov. Prvi razlog je, da razširja pristojnosti Europola. Vključuje ga v proračun Skupnosti, vzpostavlja agencijo in njegove pristojnosti razširja zunaj področja organiziranega kriminala. Mislim, da predstavlja zelo pomemben korak naprej.

Drugič, ustrezen je, ker zahteva več prilagodljivosti. Ni potrebno veliko razmišljanja, da bi ugotovili, da organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1995 in katere konvencije so bile med letoma 2000 in 2003 trikrat spremenjene, pri čemer so te spremembe začele veljati šele leta 2007, ne deluje. Ni dovolj prilagodljiva. Zato je potrebno več prilagodljivosti in menim, da to poročilo predlaga prav to. Ena najbolj nazadnjaških stvari je notranje ministrstvo ali policija in menim, da se je v primeru Europola to pokazalo.

Tretjič, menim, da je to poročilo ustrezno, ker spodbuja nadnacionalne elemente in elemente Skupnosti ter zmanjšuje pomen medvladnih elementov. Povečuje sodni nadzor in demokracijo, ki sta prednostni področji, na katerih je treba sodelovati. Z razširjanjem prostega pretoka, schengenskega območja in posledično mednarodnega kriminala je vse bolj nujno sodelovanje na evropski ravni in mislim, da je to poročilo pomemben korak v to smer.

  Javier Moreno Sánchez (PSE). – (ES) Gospa predsednica, kratko pojasnilo. Kot je navedel koordinator Socialistične stranke, smo socialisti še vedno prepričani, da poročevalec ni najprimernejša oseba za pripravo poročil o sodnem in policijskem sodelovanju.

Strinjam se z gospodom Coelhom, ki pravi, da je vrhovno sodišče o tej zadevi že razsodilo, vendar gre za vprašanje etike in političnega dostojanstva.

Naj pojasnim. Povedati moram, da poročevalec ni želel sodelovati s španskim pravnim sistemom, za kar je bil tudi kaznovan. Ta zadeva ni bila postranska: šlo je za sojenje teroristom, obtoženih najhujšega napada, ki se je kdaj koli zgodil v Evropski uniji.

Zato menimo, da zaradi doslednosti neka oseba ne more zavrniti sodelovanja s pravnim sistemom v Španiji in nato Evropi narekovati, kako naj države članice medsebojno sodelujejo na področju policije in sodstva.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospa predsednica, ta razprava jasno dokazuje običajno zmešnjavo v zvezi z izrazoma sodelovanje in združevanje. Zelo se strinjam z govorniki, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi prizadevanj EU za razširitev pristojnosti in pooblastil Europola. Očitno je, da je treba doseči dobro sodelovanje med policijskimi in varnostnimi službami. Menim, da je bilo to sodelovanje na operativni ravni vedno dobro, vendar ga je mogoče še izboljšati. Verjetno sem eden od redkih poslancev tega Parlamenta, ki je večkrat obiskal Europol, in glede na moja opažanja je večina njegovih dejavnosti dejansko dvostranska, kar ni v skladu z navedbo, da ima nekatere druge pomembne naloge.

Potreba po sodelovanju se zelo razlikuje od vključevanja institucij Evropske unije, kar je le del širšega evropskega načrta za politično združevanje.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, soglašam z mnenjem kolega Geoffreya Van Ordena in kolega iz Češke republike iz stranke ODS. Ne strinjam se z gospodom Stubbom. Prav tako nisem naklonjen zamisli o spreminjanju Europola v neke vrste evropsko nadnacionalno polnopravno organizacijo po vzoru službe FBI in menim, da tega večina mojih volivcev v Združenem kraljestvu ne bi podprla.

Kot moji kolegi seveda tudi sam zagovarjam medvladno sodelovanje na področju policijskih, obveščevalnih in varnostnih vprašanj, zlasti v času, ko se srečujemo z vse večjimi težavami zaradi mednarodnega organiziranega kriminala, mednarodnega terorizma itd. Europol ima že zdaj precej obsežne pristojnosti tudi na področjih, kot je trgovina z ljudmi, in zato njegovih pooblastil ni treba dodatno razširjati. Europol mora biti agencija, ki bo delovala kot varuh na področju izmenjave informacij in izgrajevala večje zaupanje med našimi nacionalnimi policijskimi organi ter varnostnimi in obveščevalnimi službami. Med tradicionalnimi organi za kazenski pregon v nekaterih državah članicah obstaja veliko nezaupanje. Europol mora delovati kot neke vrste koordinator in se mu ne sme dodeljevati posebnih pravic. Zlasti nasprotujem kakršni koli zamisli o policistih EU, ki bi lahko delovali v naših državah in imeli pooblastila za aretacijo.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospa predsednica, moram se odzvati na izjavi mojih kolegov gospoda Van Ordena in gospoda Tannocka. Naš namen ni vzpostavitev organizacije po vzoru ameriške obveščevalne službe, ampak si enostavno prizadevamo za boljše policijsko sodelovanje, ki bi bilo učinkovitejše, bolj pregledno in bolj prilagodljivo, ki bi torej ustrezno delovalo. Tega danes še ni, zato si za to prizadevamo.

Ne želim sodelovati v notranji razpravi in ustvarjanju panike v Združenem kraljestvu, da vzpostavljamo neke vrste FBI z najvišjimi pristojnostmi ter da bo lahko evropska policija vstopila v vaš dom in vas aretirala. To ni naš namen. Doseči želimo boljše delovanje tretjega stebra, torej policijskega sodelovanja. To je vse.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Dovolite mi, da samo podam morda komentar ali dva o tej izredno zanimivi razpravi, ki sem ji imel čast prisostvovati.

Najprej glede stališča Sveta do amandmajev, ki jih ni malo, ni jih malo, vendar tudi stališča Sveta še ne morem tukaj predstavljati. Kot je bilo rečeno v uvodu, Svet o tem sklepu še razpravlja in bo v tem okviru razpravljal tudi po amandmajih. Lahko pa zatrdim, da si bomo kot predsedstvo prizadevali za podrobno in pozorno obravnavo vseh amandmajev, ki bodo sprejeti, in poleg tega si bomo prizadevali tudi za njihovo vključitev v čim večjem številu v besedilo sklepa. Več od tega seveda zagotoviti ne morem. Kot je znano, je za sprejetje sklepa v tem času še vedno potrebno soglasje vseh držav članic.

In to me napeljuje na naslednji komentar, ki se tiče revizijske klavzule. Tudi o tem ni stališča Sveta, vendar pa mislim, da lahko v imenu predsedstva izrazim določen pomislek do vgrajevanja mehanizmov v besedilo akta, kakršen je ta, mehanizmov, ki bi se avtomatično sprožili v obdobju po uveljavitvi lizbonske pogodbe. Lizbonska pogodba še ne velja. Njena uveljavitev je v rokah nacionalnih parlamentov in, v vsaj v enem primeru, volivcev.

Moje mnenje je, da z vgrajevanjem tovrstnih mehanizmov v akte, kakršen je ta, ne olajšujemo ne le sprejetja aktov, kakršen je ta, temveč tudi ne olajšujemo postopkov ratifikacij, ki ta čas potekajo. Mislim tudi, da je to vprašanje zadovoljivo rešeno v deklaraciji št. 50, ki je pripeta k besedilu lizbonske pogodbe.

  Alexander Alvaro (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, ker sem imel občutek, da minister tega ni razumel, sem želel zelo na kratko poudariti dejstvo, da revizijska klavzula na noben način ne ogroža ali vpliva na ratifikacijo pogodbe, ampak enostavno zagotavlja, da bo po ratifikaciji Parlament ponovno obravnaval poročilo o Europolu. Po posvetovanju z drugimi stalnimi predstavniki se mi zdi, da se ta grožnja ne obravnava kot splošna.

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvala za vse vaše prispevke. Zelo kratek bom.

Najprej bom na splošno odgovoril vsem tistim, ki dvomijo o potrebi po krepitvi Europola, ter tistim, ki so govorili o volji ljudstva in zaskrbljenosti državljanov. Če bi lahko izpostavili le eno vprašanje, v zvezi s katerim je velika večina evropskih državljanov izrazila zaskrbljenost zaradi prostega gibanja kriminalnih združb in pozvala k večji varnosti, bi bilo to prav vprašanje policijskega sodelovanja. Gre za vprašanje, kot je ugotovil gospod Stubb, pri katerem večja liberalizacija pretoka oseb povzroča večjo potrebo po evropskem usklajevanju in ukrepih proti nadnacionalnemu kriminalu. Zato koncept evropske agencije zagotovo ni koncept birokratskega organa, ampak hitrega in učinkovitega operativnega orodja.

Zato sem prepričan, ne le zato, ker sem predložil ta predlog, da je treba ta sklep sprejeti čim prej, kot želi slovensko predsedstvo. Kar zadeva predloge sprememb, sem že govoril o predlogu spremembe, ki ga je vložil gospod Alvaro. Naj vas spomnim, da zamisel o rednem pregledu nemotenega delovanja sedanjih pobud v okviru tretjega stebra dovoljuje deklaracija št. 50, ki je bila pravkar navedena. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo Komisija po začetku veljavnosti pogodbe za vsak primer posebej in ko bodo okoliščine za to primerne, predlagala pregled instrumentov, ki zdaj spadajo v tretji steber, da bi jih preoblikovala v instrumente, za katere ima Parlament vse pristojnosti soodločanja in za katere veljajo postopki, ki jih po mojem mnenju ustrezno želi Parlament. To pomeni, da že obstaja takšen instrument.

Osebno se morda ne strinjam le z določitvijo tako omejenega časovnega okvira za ta instrument, vendar se sprašujem in o tem nimam določenega mnenja, ali je priporočljivo načrtovati pregled instrumenta, kot je sklep o Europolu, ki še ni začel veljati. To se sprašujem, ker bi ta sklep, če bi ga sprejeli pred koncem slovenskega predsedovanja junija 2008, začel veljati januarja 2010. Ali lahko torej že načrtujemo pregled instrumenta, ki se bo začel uporabljati januarja 2010?

Če bi se pri delovanju instrumenta pojavile težave, povezane z neustreznim demokratičnim spremljanjem, ne bi ugovarjal, da je to odličen razlog, da bi Evropska komisija uporabila deklaracijo št. 50 in instrument iz tretjega stebra prenesla v nov sistem. S tem primerom želim med drugimi poudariti, da ne moremo nasprotovati potrebi Parlamenta po demokratičnem spremljanju, vendar težave vidimo v načinu in časovnem okviru tega strogega in obveznega postopka pregleda.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, poročevalec. − (ES) Gospa predsednica, preden začnete z odštevanjem časa, vas najprej prosim za dve minuti, ki mi pripadata, da lahko vljudno odgovorim vsem kolegom poslancem, Svetu in Komisiji, poleg tega pa vas, gospa predsednica, iskreno prosim za dodaten čas, da odgovorim na zelo resna in neupravičena namigovanja, ki so bila izrečena o meni. Gospa predsednica, ali lahko računam na vaše razumevanje? Najlepša hvala.

Zelo sem hvaležen za prispevke skoraj – in naj poudarim besedo „skoraj“ – vseh mojih kolegov in jih bom posebej upošteval. Zaskrbljenost, ki je bila izražena, ni le zaskrbljenost poročevalca, ampak celotnega Parlamenta. Z veseljem sem poslušal o naklonjenosti Sveta ter razumne kompromisne besede in pojasnila podpredsednika Frattinija.

Zato se želim zahvaliti vsem kolegom poslancem, tako tistim, ki so mi naklonili svojo podporo, kot tistim, ki so me kritizirali. Ne smete pozabiti, da sem poslanec Parlamenta že sedemnajst let in da sem bil dve leti tudi generalni direktor policije v Kraljevini Španiji. Zato lahko vidim obe strani zadeve.

Predsedujoči Svetu, iz tega razloga ponovno izpostavljam vprašanja, ki nas zadevajo. Proti kriminalu se ne moremo boriti sami. Kriminal je nadnacionalni pojav. Kriminal presega meje, zato naše nacionalne policijske sile potrebujejo Europol kot instrument, ki jih bo podprl in okrepil. Ne gre za instrument, ki bi se vmešaval v njihovo delo ali opravljal enako delo, ampak instrument, ki bi jim pomagal in jih krepil.

Jamstva so za nas zelo pomembna. Zelo pomembno je, da podpiramo in krepimo Europol, vendar na podlagi treh meril: zaupanje, nadzor in jamstva. To je bilo seveda pojasnjeno v našem poročilu in prispevkih kolegov poslancev.

Pomembno je tudi čim prejšnje varstvo podatkov v okvirnem sklepu v tretjem stebru. Za nas je izjemno pomembno tudi, da ima Parlament pristojnost nadzora ter da se skupaj odločno borimo proti organiziranemu kriminalu.

Gospa predsednica, zdaj bom na podlagi namigovanj govoril o drugi, manj prijetni zadevi. Gospod Moreno ne upošteva sodnih odločb. Vrhovno sodišče Kraljevine Španije in državni tožilec tega sodišča sta v zvezi z mojim primerom izrekla naslednje besede. Ne vem, če je prevod ustrezen, vendar sta izjavila, da ni bilo „prav nobenega zločina“.

Vendar nekateri ljudje, kot je gospod Moreno, niso imeli in nimajo intelektualne in moralne integritete, da bi se opravičili za razširjanje napačnih informacij. Gospod Moreno je kot ponavadi Parlament zavajal z zadevami, ki niso na noben način povezane s poročilom ali vsebino vprašanja.

Govoril je o moralnosti in nedostojanstvu. Nemoralno in nedostojanstveno je, če človek ne upošteva sodnih odločb in jih poleg tega še očita kolegu, ki pa je dostojanstven in moralen. Ne želim reči, da je gospod Moreno nedostojanstven in nemoralen, vendar se je nedostojanstveno in nemoralno vedel.

V njegovo obrambo lahko rečem, da bi rad verjel, da ne gre za njegove lastne zamisli, ampak da je morda tako deloval le kot posrednik. Zakaj? Da bi neupravičeno diskreditiral in morda neuspešno poskušal pridobiti nekaj prostora v španskem tisku.

  Predsednica. – (FR) Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 17. januarja 2008.

10. Razmere v Pakistanu po umoru Benazir Buto (razprava)

  Predsednica. – (FR) Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Pakistanu po umoru Benazir Buto.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Umor nekdanje predsednice vlade in glavne voditeljice opozicije Benazir Buto je seveda otežil že tako ali tako zapletene razmere pred volitvami v Pakistanu. Poleg tega je seveda zelo negativno vplival na postopek postopnega prehoda k bolj demokratičnemu sistemu v Pakistanu. Umorjena Benazir Buto je prav gotovo bila ena tistih, ki bi lahko prispevali k napredku na področjih, kot so gospodarski razvoj, zmanjšanje korupcije in večja svoboda medijev.

Vse od uvedbe izrednih razmer 3. novembra lani smo v Evropski uniji, vključno v Evropskem parlamentu, poudarjali potrebo po stabilnosti in pozivali k spravi ter ponovni vzpostavitvi demokracije. Stabilnost v Pakistanu je prav gotovo v našem strateškem interesu. To pomeni, da podpiramo boj pakistanske zmerne večine v njihovem boju proti nasilni manjšini skrajnežev.

Naši interesi, interesi Evropske unije v Pakistanu, so tesno povezani tudi z našimi prednostnimi nalogami glede Afganistana in širše regije. Povezani so z našim bojem proti terorizmu, bojem proti neširjenju orožja za množično uničevanje, v našem boju za spoštovanje človekovih pravic, in vse to je bilo v naših sporočilih pakistanskim oblastem večkrat poudarjeno.

Predsednik Mušaraf predvidoma naslednji teden prihaja v Bruselj. To bo enkratna priložnost za posredovanje naših sporočil. Stik z ostalimi glavnimi stranmi v Pakistanu je prav tako vzpostavljen, vključno z našimi mednarodnimi partnerji.

Ključno sporočilo Sveta Evropske unije je tako naslednje – da je izvedba svobodnih, poštenih in za vse odprtih volitev v Pakistanu naslednji mesec odločilnega pomena. Pakistanska vlada si mora prizadevati za zagotovitev ustreznih političnih in varnostnih razmer za izvedbo takšnih volitev. Poleg tega bi morale vse strani upoštevati sklep volilne komisije, da se volitve 18. februarja izvedejo z dostojanstvom in zadržanostjo.

Pakistanske oblasti tudi vabimo, da podaljšano obdobje do volitev izkoristijo za izboljšanje razmer za volitve v skladu z mednarodnimi standardi. Predvsem bi morale storiti vse v njihovi moči za preprečitev volilnih goljufij, ustrahovanja in za zagotovitev preglednosti za svobodno delovanje medijev in izpustitev političnih zapornikov. Vse to bi prispevalo k demokratičnemu in preglednemu volilnemu procesu pod ustreznimi varnostnimi pogoji. Kot je znano, bo Evropska unija v Pakistan napotila celotno misijo za opazovanje volitev. Upamo, da bodo volitve celovito spremljane na mednarodni ravni.

Na prvem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose konec tega meseca bodo ministri za zunanje zadeve temeljito obravnavali položaj v Pakistanu in razpravljali o možnostih, kako bi lahko EU pripomogla k uspešnemu nadaljevanju in krepitvi demokratičnih procesov v tej državi.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, umor Benazir Buto je nacionalna tragedija, ki nas je pretresla. Mislim, da je gospa Buto za vse nas predstavljala simbol zmernega in liberalnega Pakistana. Uživala je široko javno podporo ter bila dovolj pogumna, da je kritizirala ekstremizem in terorizem. Na žalost je verjetno prav ta pogum na koncu plačala s svojim življenjem. Njena smrt pomeni izgubo za več milijonov Pakistancev, ki so upali, da jim bo prinesla več demokracije in boljšo prihodnost. Njena smrt je izguba tudi za Evropo in svet.

Žalostno je, da prepogosto, skoraj vsak dan, iz Pakistana prihajajo slabe novice. Skoraj vsak teden se zgodi večji teroristični napad in v zadnjih šestih mesecih so samomorilski napadalci ubili približno 700 Pakistancev. Menim, da se lahko iz smrti gospe Buto naučimo, da Pakistan potrebuje delujočo demokracijo, pravno državo in močno civilno družbo, da bi lahko obvladali naraščajoče težave v državi.

Verjetno se spominjate, da je bilo 3. novembra v tej državi uvedeno izredno stanje. To seveda resno ogroža zaupanje v demokratični postopek pred parlamentarnimi volitvami. Izredno stanje je bilo 15. decembra ukinjeno, vendar šele po vzpostavitvi novih omejitev medijske svobode in zamenjavi večine višjih sodnikov. Več sodnikov in odvetnikov je še vedno v priporu. Nemudoma bi jih bilo treba izpustiti.

Izbruhi jeze po umoru gospe Buto so povzročili civilne nemire in nazadnje odločitev o preložitvi volitev z 8. januarja na 18. februar. Te volitve je zdaj treba izvesti, kot je bilo načrtovano in brez dodatnih zamud. Mislim, da mora Pakistan napredovati in to lahko doseže z izvedbo demokratičnih in preglednih volitev, ki bodo zagotovile široko in verodostojno podporo ljudstva za nove vlade na zvezni ravni in ravni provinc. To sporočilo moramo vsi skupaj posredovati predsedniku Mušarafu, ko bo naslednji teden obiskal Evropo.

Nekateri akterji želijo umor gospe Buto izkoristiti za pridobitev političnega kapitala. Ne pozabimo, da so ekstremistične sile tiste, ki želijo destabilizirati Pakistan in so odgovorne za to obžalovanja vredno dejanje. Ne smemo dovoliti, da bi jim to uspelo. Verodostojna preiskava v zvezi z umorom lahko prispeva k pomiritvi razmer, vendar le, če se ohrani razumnost. Naj pohvalim prispevek Scotland Yarda na tem področju.

Predsednik Mušaraf je 2. januarja, ko je nagovoril državljane, govoril o potrebi po nacionalni spravi. Mislim, da je potrebno prav to. Pri obvladovanju sedanjega stanja je treba upoštevati opozicijo. Pomembno je, da se bodo prihajajočih volitev udeležile vse glavne opozicijske stranke. Vendar v Pakistanu že od nekdaj obstaja nezaupanje v volilne rezultate, kar bi lahko povzročilo dodatno politično polarizacijo. Možnosti za nacionalno spravo se bodo seveda znatno razširile, če bodo predsednik Mušaraf in pristojni organi storili vse potrebno za zagotovitev, da bodo volitve potekale na pošten in pregleden način.

Ker so te volitve tako pomembne, ne le za Pakistan, ampak za celotno regijo, sem se odločila za napotitev misije za opazovanje volitev, s čimer želim prispevati k demokraciji in stabilnosti v državi. Če bi volitve dejansko potekale 8. januarja, kot je bilo prvotno načrtovano, bi lahko zagotovili le majhno opazovalno misijo. Vendar sem se glede na čas, ki je zdaj na voljo do volitev, po posvetovanju z vodjo misije, gospodom Michaelom Gahlerjem, ki je poslanec tega Parlamenta, odločila, da misiji dodelim status polnopravne misije za opazovanje volitev. Vsi se močno zavedamo pomembne vloge, ki jo bo imela ta misija v naslednjih tednih.

Še vedno sem zelo zaskrbljena zaradi razmer, v katerih potekajo te volitve, in možnosti, da to povzroči kritično izjavo misije za opazovanje volitev, če se ne sprejmejo takojšnji ukrepi za odpravljanje težav. V Pakistanu se pojavljajo vse bistvene težave, vključno s pomanjkanjem zaupanja v volilne organe, pomanjkanjem preglednosti v postopku sporočanja rezultatov ter pomanjkanjem učinkovitega postopka za vlaganje tožb in pritožb, v katerega bi zainteresirane strani zaupale.

Država in volilni organi bi lahko sprejeli več konkretnih ukrepov za izboljšanje pogojev za volitve. Seznanjena sem, da sta tako vodja misije EU v Islamabadu kot misija za opazovanje volitev na terenu že pripravila seznam ključnih izboljšav, ki so potrebne. Mislim, da si je treba na vse načine prizadevati, da te točke predstavimo pakistanskim organom, vključno s predsednikom, ko bo v kratkem obiskal Bruselj.

Prav tako sem še vedno zaskrbljena zaradi varnostnih razmer v Pakistanu, zlasti zaradi umora Benazir Buto, pa tudi zaradi nedavnih bombnih napadov v Lahoreju, Karačiju in seveda severozahodni mejni provinci. Od pakistanskih oblasti zahtevamo, da si na vse možne načine prizadevajo za zagotovitev varnejšega okolja, v katerem lahko potekajo volitve, pozneje pa bomo na podlagi napotitve opazovalcev EU natančno ocenili varnostne razmere.

Predsednik Mušaraf se je odpovedal položaju poveljnika vojske, kot je obljubil. Upam, da bo to povzročilo napredek k močnejšim civilnim institucijam in trajnostni demokraciji v Pakistanu. Pomembno pa je tudi, da se Pakistan še naprej bori proti revščini. Zato je Komisija znatno povečala obseg finančnih sredstev za razvojno sodelovanje, namenjenih Pakistanu za naslednjih nekaj let, tudi na področju izobraževanja. Še naprej podpiram ta pristop, ki prispeva tudi k boju proti ekstremizmu.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, po razpravi in resoluciji, ki smo jo sprejeli decembra, v tem Parlamentu ponovno obravnavamo razmere v Pakistanu. Kot sta opozorila Komisija in Svet, se je od takrat zgodilo veliko.

Najprej je bilo odpravljeno izredno stanje, nato pa je bilo izpuščenih več odvetnikov, sodnih uradnikov, sodnikov, novinarjev in predstavnikov civilne družbe, čeprav ta proces še ni dokončan, kot nas je opozorila komisarka. Temu je sledil umor nekdanje predsednice vlade gospe Buto, ki je povzročil precejšnjo nestabilnost v procesu preoblikovanja družbe v Pakistanu, ter posledična odložitev volilnega postopka na poznejši čas v februarju. Seveda je treba omeniti tudi bližajoči se obisk pakistanskega predsednika, ki se bo v ponedeljek srečal z odborom Parlamenta za zunanje zadeve.

Gospa predsednica, najprej želim v imenu svoje politične skupine, skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov odločno obsoditi ta grozovit teroristični napad, ki dejansko potrjuje besede prejšnjega poročevalca, gospoda Díaza de Mere: terorizem je pojav, ki enako vpliva na nas vse.

Gospa predsednica, preden zaključim, želim Komisiji in Svetu zastaviti dve vprašanji.

Pozdravljam prizadevanja komisarke Ferrero-Waldner, ki se je ob upoštevanju teh razmer pozitivno odzvala na zahtevo Parlamenta za misijo za opazovanje volitev. Vendar pa je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih potekajo volitve. Gospa komisarka, ali mislite, da glede na raven nasilja, strahu in nestabilnosti v tej državi, ki je ključna za stabilnost Srednje Azije, med drugim tudi, ker je edina muslimanska država z jedrskim orožjem, na voljo najboljši možni pogoji za izvedbo tega procesa?

Gospa predsednica, komisarka je govorila tudi o verodostojni preiskavi. Družina Benazir Buto, njen mož in sin, Pakistanska ljudska stranka in sama gospa Buto pred svojo smrtjo v sporočilu britanskemu ministru za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha so izrazili željo, da to preiskavo vodijo Združeni narodi. Ali se Komisija in Svet strinjata, da je treba opraviti neodvisno preiskavo za dokončno ugotovitev okoliščin tega strašnega umora?

  Robert Evans, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, kot predsednik delegacije za odnose z južnoazijskimi državami se pridružujem Svetu in Komisiji pri njihovi obsodbi umora Benazir Buto. Ta Parlament je vedno obsojal terorizem, kjer koli se je pojavil, in še naprej si bomo prizadevali za pravico politikov, da izražajo svoja stališča in organizirajo kampanje, ne da bi bili zaradi tega v nevarnosti.

Če se vrnem k vprašanju Pakistana, se je Benazir Buto zavedala nevarnosti, zato je treba spoštovati njeno pripadnost stranki in državi, ne glede na to, ali njena dejanja obravnavate kot pogumna ali nepremišljena. Menim, da si moramo v njen spomin in spomin ostalih, ki so izgubili življenje med tem volilnim obdobjem, vsi v Evropi in Pakistanu, vključno s predsednikom Mušarafom in oblastmi, prizadevati za zagotovitev pomoči Pakistanu.

Kot je navedel gospod Lenarčič, je v zvezi s tem bistveno nadaljevanje boja proti terorizmu. Očitno je, da je terorizem v Pakistanu prav tako resna grožnja kot v Evropi ali Združenih državah. Komisarka Ferrero-Waldner nas je spomnila, da je bilo med streljanjem in samomorilskimi napadi v Pakistanu ubitih več sto nedolžnih civilistov, zato mora Evropa še naprej pomembno pomagati in podpirati protiteroristične dejavnosti v Pakistanu.

Nekateri prisotni kolegi bi morda predlagali, naj se ne vmešavamo v zadeve Pakistana, vendar sem osebno prepričan v nasprotno. Kot 27 močnih demokratičnih držav si moramo skupaj prizadevati, da bi pripomogli h gospodarskemu, socialnemu in političnemu razvoju v Pakistanu. S Svetom se strinjam tudi glede točke, da bo izpustitev vseh preostalih političnih zapornikov bistvena za ta postopek, prav tako pa bo ključna izvedba svobodnih, pravičnih, preglednih in varnih volitev 18. februarja 2008 ter varnih in ustreznih priprav, ki bodo potekale do tega datuma.

Poleg tega, kar je navedla komisarka, menim, da te volitve pomenijo, da je treba 90 milijonom volivcev zagotoviti ustrezen dostop do medijskih sporočil vseh strani v razpravi. To pomeni ustvarjanje okolja, ki je varnejše za medije. Pakistan je postal najnevarnejša azijska država, kar zadeva medije: leta 2007 je bilo ubitih vsaj šest novinarjev, 30 jih je bilo huje poškodovanih, več kot 100 aretiranih in nešteto preganjanih. Odpraviti je treba cenzuro tiskanih, radijskih in televizijskih medijev, omejitve njihove svobode izražanja in delovanja ter vmešavanje s strani vojaških ali civilnih organov. Odpraviti je treba prepoved delovanja televizijske postaje GEO News, poleg tega pa mora vladni televizijski program PTV bolj uravnoteženo izbirati novice in informacije, ki jih posreduje javnosti.

Celotna ureditev za dejansko glasovanje, štetje in sporočanje glasov mora biti pregledna in razumljiva vsem, zlasti volivcem v Pakistanu. Demokracija se kaže tudi v tem, ali predhodniki sprejmejo poraz in politični prehod od ene vladne stranke k drugi poteka brez težav, če do tega pride. Vsi ti dejavniki bodo bistveno vplivali na to, ali se lahko volitve obravnavajo kot resnični izraz volje ljudstva in ali se lahko Pakistan reši negativnega vpliva atentata z dne 27. decembra 2007.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod predsedujoči Svetu, tudi sama želim svoj govor začeti z globokim obžalovanjem tragične smrti Benazir Buto. Benazir Buto je bila dobitnica mednarodne nagrade Liberalcev za svobodo, ki smo ji jo podelili, ko je prvič postala predsednica vlade.

Res je, da je bila le človek in kot taka ni bila popolna. Pozneje smo se dejansko spraševali, ali smo se odločili pravilno. Takrat sem to vprašanje zastavila Asmi Jahangir, pakistanski aktivistki za človekove pravice, ki ji je bila zaupana posebna misija v imenu generalnega sekretarja Združenih narodov. Zagotovila mi je, da smo se odločili popolnoma pravilno, ker je Benazir Buto v Pakistanu v številnih pogledih pomenila edinstven vzgled, zlasti kar zadeva vlogo žensk v pakistanski družbi.

Znano je, da so Benazir Buto umorili nasilni teroristi, vendar identiteta njihovih podpornikov ostaja neodgovorjeno vprašanje. Prepričana sem, da je sprava v Pakistanu mogoča le, če se to vprašanje razreši z nepristransko preiskavo. Ne vem, ali to pomeni uresničitev zahteve družine za preiskavo Združenih narodov, vendar je treba v vsakem primeru zagotoviti nepristranskost, ker predsednik Mušaraf ni izkazal zadostnega spoštovanja sodnih organov v državi, niti najvišjih.

Poleg tega sporočam, da sem iz Pakistana prejel več poročil o nedavnih racijah, aretacijah in obsodbah več tisočih zagovornikov iz stranke PPP. Če želimo, da volitve potekajo v sprejemljivih razmerah, se mora prekiniti tudi takšno delovanje.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, pridružujem se mnenju kolegov ter se zahvaljujem Svetu in zlasti Komisiji za praktične ukrepe, ki so bili sprejeti za podporo volilnemu upravnemu postopku ter izboljšanje kakovosti in po možnosti tudi rezultatov teh volitev, ko bodo potekale.

Prav tako pozdravljamo zavezo za nadaljnje financiranje razvojnega sodelovanja, tudi na področju izobraževanja, saj veliko poslancev v tem Parlamentu verjame, da bodo vlaganja v izobraževanje vsaj tako vplivna, če ne celo bolj, kot vlaganja v oboroževanje, ki so bila v zadnjih nekaj letih prednostna naloga nekaterih zunanjih organov pri njihovi pomoči Pakistanu. Upamo, da bo mednarodna skupnost na splošno podprla prizadevanja Evropske unije na teh področjih.

Kot ostali govorniki sočustvujemo z družino Benazir Buto in žalujočimi družinami vseh, ki so bili umorjeni v Pakistanu v nasilnih napadih in dejansko z uporabo vojaške sile. Strinjamo se glede potrebe po stabilnosti, tako za državljane Pakistana kot za mednarodno skupnost, ker je Pakistan jedrska država.

Vendar enako kot ostali govorniki menim, da prizadevanje za povečanje zaupanja ljudi v volilni sistem in njegove rezultate ni dovolj. Sodišča so še ena ključna demokratična institucija, ki mora delovati in biti neodvisna. Ljudje morajo verjeti, da jim bo zagotovljena pravica do poštenega sojenja, da se bo odpravilo zapiranje brez obtožnic in tajni zapori ter da se bodo ne glede na vlado, ki bo prevzela oblast po volitvah, nadaljevale preiskave v zvezi z izginotji v tej državi.

Strinjamo se tudi, da je svoboda tiska bistvena, poleg tega pa zahtevamo, da nekatere države članice prenehajo z izročitvami Pakistanu, dokler se ne prepričamo, da v državi obstaja pravično in neodvisno delujoče sodstvo.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospa predsednica, umor Benazir Buto pomeni tragedijo za Pakistan in izraža resnost težav, s katerimi se srečuje ta država. Gre za državo s 165 milijoni prebivalcev, ki ima jedrsko orožje in sodeluje v boju proti terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida in Talibani. Zato je seveda izjemno pomembno, da se v Pakistanu čim prej doseže politična stabilnost, pri čemer mora zdaj glavno vlogo prevzeti predsednik Mušaraf.

Kljub temu ne smemo prezreti številnih velikih pomanjkljivosti v politiki gospoda Mušarafa. Na primer, pristop njegove vlade k težavi terorizma je bil pretirano popustljiv. V več delih obmejne regije z Afganistanom na primer Talibani in Al Kaida prosto delujejo, v zvezi s čimer se ne sprejemajo ustrezni ukrepi. Gospod Mušaraf je z razglasitvijo izrednega stanja 3. novembra izrazil tudi svoj precej ravnodušen odnos do demokracije.

Razen tega je zaskrbljujoče, da se je o njegovi morebitni krivdi namigovalo že po prvem napadu na Benazir Buto 18. oktobra. To se je nadaljevalo tudi po njenem umoru. Čim prej je treba ugotoviti njegovo morebitno udeležbo pri tem, sicer se bo zaupanje javnosti v vlado zelo zmanjšalo, kar lahko koristi le islamskim skrajnežem.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, v reviji The Economist je bilo pred kratkim zapisano, da je Pakistan najnevarnejša jedrska država na svetu. Po mojem mnenju je bila zaveza predsednika Mušarafa, da v celoti izkorenini islamistično nasilje, žal vedno precej nezanesljiva, prav tako pa slabo izvaja tudi nadzor nad pakistansko tajno obveščevalno službo (ISI), ki naj bi bila povezana z islamisti. Če k temu dodamo pereča vprašanja Kašmirja, separatizma Balučija, dejavnosti Al Kaide in Talibanov v severozahodni mejni provinci in na plemenskih območjih, ki povzročajo nezadovoljstvo organizacije NATO in Afganistana, ugotovimo, da gre za državo na robu propada.

Medtem ko je vrnitev Benazir Buto v Pakistan državi ponudila kanček upanja, je njen preziranja vreden umor, katerega krivce je treba poiskati in kaznovati, državo ponovno pripeljal na rob katastrofe. Vrnitev k demokraciji je spet postala zelo težavna. V EU in Združenih državah se pojavljajo domneve, da Mušaraf kljub težnjam k avtokraciji predstavlja varnejšo možnost v vojni proti terorizmu.

Izkušnje Pakistana z demokracijo v zadnjih 60 letih niso bile brez težav. Morda je zdaj čas, da opustimo upanje, da bi se lahko v Pakistanu, ki mu je vedno vladala elitna manjšina, uspešno uporabil model zahodne večstrankarske demokracije. Pakistan je mogoče ustrezneje povezati s fevdalno dedno monarhijo, kar je potrdilo takojšnje povišanje 19-letnega sina Benazir Buto na položaj vodje Pakistanske ljudske stranke, ki bo na bližajočih se volitvah 18. februarja nedvomno zelo uspešna.

Očitna izbira za Zahod med Pakistanom in Indijo pomeni zmotno ločevanje. Gre za ostanek iz hladne vojne. Indija kot strateška zaveznica je najboljša možnost za napredek, blaginjo, mir in stabilnost v Južni Aziji. Vrednote Indije so enake vrednotam EU: sekularna demokracija, človekove pravice in pravna država. Najprej je treba podpreti tiste, s katerimi si delimo iste vrednote, šele nato pa poskušati prepričati tiste z drugačnimi vrednotami.

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, delegacija Evropskega parlamenta za odnose z državami južne Azije je pakistansko vlado že novembra opozorila na pomanjkljivosti varnostnih ukrepov za Benazir Buto. Žal se je naš strah pred terorističnimi napadi izkazal za utemeljenega. Benazir Buto bo še naprej junakinja tako za pakistansko ljudstvo kot za mednarodno skupnost. Dejstvo, da je ne bo med kandidati, povzroča dvome v legitimnost prihajajočih volitev.

Kriza v Pakistanu je tudi priložnost, da se državo usmeri na pot k demokraciji. Pakistansko ljudstvo ni izvolilo generala Mušarafa za predsednika. Vendar ima zdaj možnost izbire, ali se bo v zgodovino zapisal kot vojaški diktator ali kot demokratični predsednik.

Gospod Mušaraf kot državnik gotovo razume, da mora na volitvah zmagati demokracija, tudi če bo sam izgubil oblast. Na sestanku v mednarodnem odboru v Bruslju naslednji teden mu bomo to sporočili tudi osebno.

Evropska unija mora vztrajati v našem dialogu s Pakistanu. Kot je ustrezno ugotovil odbor, moramo torej odposlati opazovalce, ki bodo 18. februarja spremljali volitve. Dogodki v Pakistanu ne smejo zanimati le Združenih držav Amerike.

Pregledna mednarodna preiskava umora gospe Buto, ponovna vzpostavitev popolne svobode tiska ter svobodne in pravične volitve v Pakistanu so bistvena vprašanja tudi za Evropsko unijo. Naših ciljev ne bomo dosegli, če bomo le opazovalci. Zato nimamo druge možnosti, kot da v odnosih s Pakistanom izvajamo dejavno politiko.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Gospa predsednica, v celoti se strinjam z izjavami kolegov, vendar želim dodati nekaj pripomb o ljudeh in ne o samem stanju. Obstaja finski pregovor, ki pravi, da vojna ni odvisna od enega samega človeka. Čeprav to morda drži, pa je vojna med demokracijo in ekstremizmom odvisna zlasti od ene ženske.

Razmišljam o nekdanji in zdaj umorjeni predsednici vlade Pakistana, gospe Benazir Buto. V veliko zadovoljstvo mi je bilo, da sem se srečala in delala z njo; s svojo toplino, inteligenco in pogumom je name naredila velik vtis. S ponosom lahko rečem, da je bila moja prijateljica in politična zaveznica. O njej je bilo zapisanega in povedanega že toliko, da se lahko vprašamo, kaj se sploh še da izreči. Zaupam vam lahko stvar, ki je o njej morda niste vedeli. Njen zadnji večji projekt za demokracijo, človekove pravice in pravice žensk je bila ustanovitev organizacije z imenom Muslimanske ženske za demokracijo in človekove pravice. Skupaj z ostalimi pogumnimi ženskami, kot sta Asma Jehangir iz Pakistana in dr. Shrin Ebadi iz Irana, je ustanovila organizacijo, ki muslimanske ženske po vsem svetu spodbuja, da se zavzamejo za pravice žensk, ki jim jih po mnenju Benazir Buto dodeljuje Koran, vendar so bile več stoletij zanikane.

Maja 2007 so jo vodilne svetovne muslimanske aktivistke za demokracijo izvolile za prvo predsednico te nove organizacije. Benazir Buto je želela ustanoviti organizacijo, ki bi olajšala življenje muslimanskim ženskam, jim zagotovila pravno svetovanje in praktično pomoč ter jim predvsem pomagala pri oblikovanju svetovne mreže muslimanskih žensk za izgrajevanje miru v svetu, da bi različne vere lahko sobivale v miru in medsebojnem spoštovanju. Njene besede so bile: „Želim izgraditi Pakistan, v katerem lahko brez kakršnega koli strahu židje obiskujejo sinagoge, kristjani cerkve in muslimani mošeje.“ Njene sanje so bile, da bi ta nova organizacija pripomogla k doseganju tega ideala po vsem svetu, tako na Zahodu kot v muslimanskem svetu. Mislim, da je najboljši način za počastitev spomina te pogumne borke za demokracijo zagotovitev podpore za to organizacijo, ki jo je ustanovila kot simbol upanja, ki ostaja tudi po njeni smrti.

PREDSEDUJOČI: Gospod DOS SANTOS
Podpredsednik

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, Benazir Buto naj bi svojemu sinu rekla: vzpostavitev demokracije v Pakistanu je naše maščevanje vojaški vladavini. Gospe in gospodje, zagotoviti moramo, da dediščina Benazir Buto ne bo le pooblastilo njenemu sinu, ampak vsem nam in mednarodni skupnosti, da zagotovimo in prispevamo k vzpostavitvi pogojev za demokracijo v Pakistanu.

Kot je navedlo že več govornikov, so razmere v Pakistanu slabe. Tudi način, na katerega se je obravnaval ta napad na Benazir Buto, je resnično zaskrbljujoč. Pozivam tudi, da zagotovimo izvedbo mednarodne preiskave o tem umoru. Scotland Yard sicer že opravlja nekatera pripravljalna dela v zvezi s tem, vendar mislim, da bi bilo ustrezno, če bi ta preiskava potekala na zahtevo Združenih narodov.

Gospa komisarka in predsedujoči Svetu, navedla sta, da je stabilnost v Pakistanu v našem interesu. To je sicer res, vendar kot običajno upoštevamo le manjšino teroristov. V Pakistanu boste slišali, da nestabilnost povzroča vojaški sistem in da predsednik Mušaraf pomembno prispeva k slabšanju razmer.

Lani je obiskal naš Parlament in posredovali smo mu vse naše glavne kritike. Do izboljšav ni prišlo, ampak celo do nekaterih poslabšanj, zato ne razumem, kako se bo lahko naslednji teden ponovno vrnil v Parlament. Civilna družba v Pakistanu to vidi kot prikrito sodelovanje, saj v samem bistvu Zahod sprejema vojaški sistem in samega gospoda Mušarafa. Mislim, da je treba naslednji teden to zelo jasno poudariti.

  Giulietto Chiesa (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Pakistan je trenutno dejansko izjemno nevaren kraj, ki predstavlja osrednji vozel, v katerega so spletene vse niti terorizma. Vendar je ta država hkrati glavna zaveznica Zahoda v boju proti terorizmu. Temu nasprotju se ni mogoče izogniti, kakor tudi ne bo mogoče ustaviti vojne v Afganistanu, ne da bi razrešili spore.

Sedanja evropska politika lahko le malo pripomore k reševanju te težave, vsaj dokler bo podpirala politiko Združenih držav. Predsednika Mušarafa lahko pozovemo in ga tudi moramo pozvati, naj ponovno uveljavi ustavo in organizira ustrezne volitve. Čuden in tragičen umor Benazir Buto nam sporoča, da smo brez moči, ker se terorizem v Pakistanu skriva za državnimi strukturami in dejansko izhaja iz tajnih služb, ki so, česar ne smemo pozabiti, oblikovale Talibane ter jih še danes podpirajo in jim pomagajo.

Zdaj pa je čas, da od predsednika Mušarafa zahtevamo, da izvede čistko, Združene države, ki imajo zelo tesen odnos s temi tajnimi službami, pa pozovemo, da nam pojasnijo ta odnos, ker bi bile te službe odgovorne, če bi bil Osama bin Laden še vedno živ. Poleg tega želim poudariti, da je Benazir Buto o tem govorila v intervjuju za Al Jazeero 2. novembra 2007 in imenovala morilca bin Ladena, Omara Šejka, za katerega predsednik Mušaraf v svoji zadnji knjigi trdi, da je bil nekdanji agent britanske službe MI6.

V tem smislu sem prepričan, da bi bilo ustrezno, da Evropa zahteva mednarodno preiskovalno komisijo v zvezi s smrtjo Benazir Buto.

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, najprej želim izreči sožalje družini in prijateljem Benazir Buto. Njena izguba ni le izguba Pakistana, ampak celotnega sveta.

Ponosna sem, da sem jo poznala tudi osebno. Povabila me je, naj se ji pridružim ob njeni vrnitvi v Pakistan, in trenutek, ko sem prejela njeno novoletno voščilnico le nekaj dni po njenem umoru, je bil srce trgajoč.

Benazir se bom spominjala kot zelo močne karizmatične ženske, ki je branila svojo pravico do vladanja kot prva izvoljena ženska voditeljica muslimanske države pri starosti 35 let. Prepričana sem, da se je bomo spominjali kot ene velikih osebnosti našega stoletja – kot voditeljice, ki je navdihnila ženske in moške tudi zunaj južne Azije, predvsem pa je pomenila upanje za boljšo prihodnost Pakistana.

Njena smrt je povzročila nemire v državi in prepričana sem, da je edina pot k stabilnosti zagotovitev odgovorov na vprašanja v zvezi z njenim umorom. Veliko ljudi, ne le v Pakistanu, ampak tudi moji volivci v West Midlandsu, želi poiskati resnične krivce. Zato pozivam Svet, naj odločno podpre zahteve Združenih narodov za mednarodno preiskavo v zvezi z umorom, ter Svet in Komisijo pozivam, da Parlament obvestita o svojem stališču v zvezi s tem vprašanjem.

Benazir Buto se je borila za demokratični Pakistan in miren prehod k civilni vladi. Zaradi tega boja je izgubila svoje življenje. Naj njena smrt ne bo zaman. S tem prizadevanjem moramo nadaljevati, zato pozdravljam dejstvo, da se je komisarka odločila za napotitev številčne misije za opazovanje volitev. Vendar je za zagotovitev verodostojnosti te opazovalne misije treba pakistanske organe obvestiti o merilih, ki jih bo uporabljala ta misija za presojo, ali bodo prihajajoče volitve svobodne in poštene, kar vključuje sodelovanje vseh strank pri pregledu volilnih pravil in postopkov ter nepristranski in popolnoma pregleden sistem vodenja volitev in preverjanja volilnih rezultatov. Predvsem pa želim resnično poudariti potrebo po odpravljanju vseh omejitev svobode tiska in svobode združevanja za politična zborovanja in kampanje, ki so bili v zadnjih nekaj tednih prepovedani.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospod predsednik, tragična smrt Benazir Buto je za sabo pustila pomembno zapuščino: da je treba verjeti v vse, kar je verjela ona, in da je bila to moč pakistanskega ljudstva, da vlada demokratično.

V nedavni anketi iz lanskega novembra je 70 % pakistanskih državljanov potrdilo, da želijo ukinitev vseh omejitev v zvezi s političnimi zborovanji, da nasprotujejo prepovedovanju političnih dogodkov in se ne strinjajo s pridržanjem predsednika vrhovnega sodišča.

To je tiha večina Pakistancev, ki želi živeti v miru in demokraciji. Če si prizadevamo za stabilnost v tako nepredvidljivi državi, jo lahko dosežemo le na podlagi političnega procesa sprave in demokracije.

Pozdravljam poziv Komisije, da se v Pakistan napoti misija za opazovanje volitev, vendar imam za gospo komisarko dve vprašanji: prvič, slišali smo več poročil o uničevanju volilnih seznamov v državi, zato me zanima, kako lahko volitve v takšnem okolju sploh potekajo?

Drugič, predsednik Mušaraf je prepovedal tudi neodvisne vzporedne volitve. Komisijo pozivam, da od pakistanskih organov odločno zahteva, da dovolijo neodvisno potrditev rezultatov teh volitev.

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, tarča morilcev ni bila le Benazir Buto, ampak vsi ljudje, ki so zavezani načelu demokracije. Podpreti moramo zmerno večino v Pakistanu, ki si prizadeva za ohranjanje demokracije, in gospod Tannock se moti, ko pravi, da vsi ljudje v Pakistanu zavračajo evropske vrednote, kar bi mu lahko povedalo 800 000 Britancev s pakistanskim poreklom.

Pozdravljam okrepitev misije EU za opazovanje volitev, za katero se je odločila komisarka Ferrero-Waldner, ter se zavedam pomembne vloge, ki jo imamo pri izgrajevanju zaupanja v volilni postopek. Prek komisarke in današnje razprave pozivam Pakistan, da odpravi vse omejitve političnih kampanj, da izpusti vse preostale politične zapornike, da vnaprej objavi kraje vseh volišč in da zagotovi, da se vsi rezultati takoj javno objavijo.

Pozdraviti moramo ukinitev izrednega stanja, odstop predsednika Mušarafa s položaja vojaškega poveljnika in prošnjo moji državi, Združenemu kraljestvu, za pomoč pri preiskavi smrti gospe Buto. Bojeviti skrajneži ne ogrožajo le Pakistana, ampak tudi vse nas.

  Sajjad Karim (PPE-DE). – Gospod predsednik, 14. novembra sem v tem Parlamentu izjavil, da je največja notranja grožnja Pakistana terorizem. Obžalovanja vreden umor Benazir Buto to dokazuje, če je dokaz sploh potreben.

Skrajneži so tisti dan napadli, vendar jim ne smemo dovoliti, da tudi zmagajo. Predsednika Mušarafa smo takrat pozvali, naj ukine izredno stanje, ponovno uveljavi ustavo, ponovno vzpostavi vrhovno sodišče ter si prizadeva za svobodne in poštene volitve.

Vse to je storil, čeprav ne vedno popolnoma vzorno, in se poleg tega odpovedal svojemu vojaškemu položaju. Pakistanske politike moramo pozivati, da se združijo in prispevajo k temu postopku. Pakistan se je znašel v nemirnih okoliščinah in moramo mu pomagati.

Dodati želim še naslednje. Resnično sem zaskrbljen zaradi popačenega poročanja nekaterih pakistanskih medijev, zlasti informativnega programa GEO, o dogajanju v tem Parlamentu. Ta Parlament je vedno zagovarjal svobodne in poštene medije. Pri tem vztrajamo in jih pozivamo, naj ne žalijo svoboščin, ki jih globoko cenimo.

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, zelo dobro razumem prizadevanje mnogih, vključno z vami in Bernardom Kouchnerjem, za napotitev opazovalne misije v Pakistan.

Dejansko je to eden od redkih načinov, na katerega še lahko vplivamo na gospoda Mušarafa, vendar se je treba zavedati, da bo ta opazovalna misija potekala v zelo posebnih okoliščinah.

Običajno preučujemo in komentiramo preteklo, sedanje in prihodnje stanje. Kar zadeva preteklo stanje, je že znano, koliko nepoštenosti je bilo prisotne. Benazir Buto je skupaj z gospodom Latifom Koso pripravila 160-stransko poročilo o morebitni nepošteni izvedbi teh volitev, zlasti z uporabo računalnikov, poročilo, ki ga je nameravala predložiti dvema ameriškima kongresnikoma na večer dneva, v katerem je izgubila svoje življenje.

Ali imamo v misiji za opazovanje volitev trenutno na voljo sredstva za preverjanje računalniških goljufij? Če ta sredstva niso na voljo, bi lahko zaključili, da je kljub precej dvomljivemu stanju v preteklosti sedanje stanje ustrezno, čeprav je morda prišlo do goljufije. Zato pozivam k zelo posebni opazovalni misiji in zahtevam, da se teh volitev ne razglasi za demokratične, če tega dejansko ne moremo preveriti.

  Sorin Frunzăverde (PPE-DE). – (RO) Benazir Buto je doživela enako tragično usodo kot njen oče, Zulfikar Ali Buto. Umor gospe Buto naj bi ustavil demokratizacijo Pakistana in ogrozil stabilnost te države, ki je naša glavna zaveznica v vojni proti terorizmu v Afganistanu, česar ne smemo zanemariti. Naj vas spomnim, da so v Afganistanu trenutno civilni ali vojaški predstavniki 25 evropskih držav članic. Pakistanska vojska sodeluje v pomembnih operacijah za ohranjanje vojaškega ravnovesja na afganistanski meji, zlasti v provincah Zabol in Helmand, kjer so prisotne predvsem britanske, litovske in romunske čete.

V zvezi s tem je zelo pomembna razprava o odgovornosti za umor gospe Buto, o procesu demokratizacije in njegovem nadaljevanju ter o vprašanju ohranjanja vojaškega ravnovesja na afganistanski meji in določitvi tistih, ki lahko to ravnovesje zagotavljajo, ker bi kakršen koli neuspeh v Afganistanu zaradi nestabilnosti v Pakistanu pomenil sramoto za svobodni in demokratični svet, ki ga zagovarjamo.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka se želim prijaviti k razpravi in se odzvati na izjavo gospoda Howitta, ki je bila nepravilna. Govoril sem o indijski in pakistanski državi ter vladah obeh držav in ne o državljanih teh držav ali ljudeh indijskega ali pakistanskega porekla, ki živijo v državah članicah Evropske unije. Govoril sem o politiki, ne o ljudeh, zato gospoda Howitta pozivam, naj prekliče svojo izjavo.

  Predsednik. − Za zaključek imate na voljo trideset sekund.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Hvala za vašo prijaznost, vendar mislim, da sem povedal vse. Povedati sem želel le, da sem v svojem govoru navedel dejstvo, da je Indija sekularna demokracija, ki spoštuje človekove pravice, ne prepoveduje delovanja medijev, ne preganja kristjanov ali ahmadijskih muslimanov ter državljanom dovoljuje izražanje svojih stališč in prakticiranje svoje vere. V Pakistanu so se v približno zadnjih 50 letih žal pojavljala nemirna obdobja vojaške diktature ter zatiranja verskih in etničnih manjšin. To je stvar države in vlad, ne pa ljudi v kateri koli državi. Prav tako nikakor ne dvomim, da imajo ljudje pakistanskega in indijskega porekla v Londonu, ki ga zastopam, evropske vrednote.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Povsem na kratko. Bilo je nekaj vprašanj, povezanih s preiskavo, nekaj pozivov k neodvisni ali mednarodni preiskavi in nekaj vprašanj Svetu glede mnenja. Naj poudarim, da Svet o tem vprašanju ni razpravljal, tako da ne moremo govoriti o stališču Sveta, lahko pa seveda izrazim trdno upanje, trdno upanje predsedstva, da bo preiskava opravljena v skladu z mednarodnimi standardi. In v tej zvezi nas veseli, da vsaj ena država članica, Združeno kraljestvo, že sodeluje s posredovanjem ustrezne ekspertize pakistanskim pristojnim oblastem.

Glede volitev bi želel spomniti na izjavo predsedstva, izdano 3. januarja letos, v katerem je bila posebej poudarjena potreba, da je treba v tem času storiti vse, da se proces demokratizacije, demokracije, demokratični proces v Pakistanu obdrži in okrepi ter nadaljuje.

V tej zvezi bi želel ponovno pozdraviti sklep Evropske komisije za okrepitev misije za opazovanje volitev v Pakistanu in ponoviti bi želel naš poziv pakistanskim oblastem, da preostalo obdobje do volitev čim bolj izkoristijo za izboljšanje razmer za izvedbo volitev.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, na začetku želim navesti nekaj splošnih pripomb v zvezi s to zelo zanimivo razpravo.

Vedno bodo obstajala mnenja, da sta stabilnost in demokracija v Pakistanu na nek način nezdružljivi. Mislim, da brez vrnitve k demokratičnemu vladanju in konsolidacije v celoti odgovornih civilnih institucij ni mogoče doseči trajne stabilnosti v državi, kar bo najbolj koristilo skrajnežem. Zato je zelo pomembno, da tej državi pomagamo pri njenem napredku. Kljub grozoviti tragični smrti Benazir Buto in mnogih drugih žrtev še vedno verjamem, da ima Pakistan možnosti za resnični napredek k stabilnosti in bolj vključujoči demokraciji na podlagi volitev in sestave nove vlade, ki bo imela širšo podporo javnosti.

Da bi se to uresničilo, morajo biti volitve demokratične in pregledne. Za Pakistan je to obdobje odločilnega pomena, ko mora predsednik Mušaraf svojim državljanom in svetu dokazati, da si bo prizadeval za zagotovitev demokratičnih in preglednih volitev v skladu z mednarodnimi standardi.

Kakšni so najboljši pogoji za izvedbo volitev? Poleg političnih in varnostnih pogojev, ki sem jih navedla že v uvodu, so za ustrezno volilno okolje potrebni naslednji ključni elementi.

Prvič, volilni organi morajo delovati pregledno in posvetovalno ter s tem spodbujati zaupanje volivcev; drugič, rezultate iz vseh volišč in vseh ravni potrjevanja rezultatov je treba objaviti javno; tretjič, postopek štetja in tabeliranja rezultatov je mogoče kadar koli pregledati; četrtič, treba je zagotoviti medijsko svobodo in petič, vzpostaviti neodvisen okvir za postopek za vlaganje tožb in pritožb.

Kar zadeva javno objavo volilnih enot, je splošno znano, da bodo enake kot med zadnjimi volitvami. To je torej jasno.

Kar zadeva uničenje nekaterih volilnih seznamov, smo bili seznanjeni z nekaj posameznimi primeri, vendar so bili vsi ti podatki na srečo shranjeni na zgoščenkah v volilni komisiji in se bodo obnovili. Tako bodo vseeno na voljo.

Neodvisne vzporedne volitve niso bistven element volitev. Vendar se v vse več državah to uporablja kot sestavni del volitev.

To so nekatera od bolj podrobnih vprašanj.

Naj povem še nekaj besed o preiskavi. Kot sem navedla že v uvodu, v moji državi poteka preiskava, pri kateri sodeluje Scotland Yard. Počakati moramo na rezultate te preiskave in verjeti, da bo Scotland Yard na podlagi svojih izkušenj lahko pomagal pakistanskim organom. Pri tem jim bo seveda treba zagotoviti popoln dostop in podporo.

Po volitvah bi morda obstajala možnost vzpostavitve mednarodne skupine uglednih oseb, vendar moramo najprej počakati na rezultate preiskave. Mislim, da je še prezgodaj za sprejemanje odločitev. V delovni skupini Sveta se je o tem le na kratko razpravljalo in končni sklep ni bil sprejet.

V zvezi s tem ugotavljam tudi, da je zelo pomembno podpirati Pakistan pri njegovem boju proti terorizmu, prav tako pa bo ključno izpolnjevanje drugih zahtev, navedenih med razpravo, kot je izpustitev vseh pripornikov.

Prav tako sem bila zelo jasna, da je za državo, kot je Pakistan, pomembno večje osredotočanje na izobraževanje. To počnemo že nekaj časa, vendar nas čaka še dolga pot. Vseeno je to področje, na katerem so resnično potrebne spremembe, če želimo doseči demokracijo, zato želim vzdrževati svoje projekte sodelovanja, zlasti na najtežavnejših območjih, kot so severozahodna mejna provinca, Balučistan, Vaziristan itd.

Ponavljam, da je gospod Gahler, vaš kolega in vodja misije za opazovanje volitev, oseba, ki je v najtežjih dnevih v Pakistanu dokazala odgovorno obvladovanje položaja, skupaj z 52 dolgoročnimi opazovalci in 11 ožjimi sodelavci, ki obravnavajo vsa podrobna vprašanja, povezana z misijo za opazovanje volitev. Ta misija bo zelo posebna in vam bo omogočila, da svoje mnenje posredujete predsedniku Mušarafu. Zato je priporočljivo, da se z njim srečate v okviru odbora za zunanje zadeve.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, kako naj ženska opozori nase na podlagi postopka prijave k razpravi, če sedi na najbolj oddaljenem koncu sejne dvorane? Zanima me, če ste me vključili na seznam oziroma kako naj kot ženska delujem v tej razpravi.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede pravilnosti postopka poudarjam, da sem se to popoldne k razpravi prijavil prvi. Ne razumem, zakaj ste mi odrekli možnost replike. Na drugi strani pa ste ponovno sprejeli enega od mojih kolegov, ki je med razpravo že imel priložnost govoriti. Nato pa ste mu dovolili še dodaten čas.

Ne gre za to, da se ne bi strinjal z njegovimi besedami. Gre le za postopek, ki ste ga uporabili, in menim, da ni bilo primerno, da mi niste dovolili replike.

Želel sem poudariti, da je v Pakistanu treba vzpostaviti stabilno in zanesljivo vlado.

  Predsednik. ?– Gospod Van Orden, obveščen sem bil, da ste danes že govorili na podlagi postopka prijave k razpravi, zato sem svojo odločitev sprejel ob upoštevanju pravil, pripravljenih za zagotovitev, da govori poslancev zajamejo čim širši spekter, kar vam je tokrat onemogočilo repliko. Vseeno pa vas želim opozoriti, da bo še več priložnosti, ko boste lahko govorili. Kakor koli že, vključeni ste bili na seznam in to se bo zagotovo upoštevalo. Zdaj moramo nadaljevati, sicer ne bomo imeli časa za vprašanja. Žal mi je, vendar s tem dialogom ne moremo nadaljevati. Naslednja točka so vprašanja za Svet.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospod predsednik, vaše zadnje besede so netočne. Prejšnja priložnost za prijavo k razpravi se je zdela kot možnost, ker se ni želel prijaviti nihče drug.

Za sodelovanje v razpravi o Pakistanu sem posebej zaprosil. To sem zapisal in tudi med razpravo večkrat nakazal, da želim govoriti. Zato ni opravičila za to, da ste mi odrekli to možnost, saj sem želel navesti nekaj pomembnih pripomb.

Zelo sem razočaran nad vašim načinom vodenja tega zasedanja.

  Predsednik. – Gospod Van Orden, vaš ugovor smo zabeležili.

11. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0001/2008).

Na Svet so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Vprašanje št. 1 predložila Marian Harkin (H-0961/07)

Zadeva: Delovna skupina za mladino

Kako Svet namerava uresničiti svoje prednostne naloge v zvezi z mladino, ki so bile predstavljene decembra 2007 v okviru delovne skupine Sveta za mladino, in zlasti vlogo prostovoljne dejavnosti na tem področju?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Z vašo pomočjo nam bo zagotovo lažje uspelo. Glede odgovora na vprašanje spoštovane poslanke Harkin – želel bi najprej opozoriti na najnovejšo pobudo Sveta, ki je povezana z njenim vprašanjem, in sicer gre za resolucijo o prostovoljni dejavnosti mladih, ki jo je Svet sprejel 16. novembra 2007.

Namen te zadnje pobude je potrditi in utrditi ustreznost in veljavnost skupnih ciljev glede prostovoljnih dejavnosti mladih, ki so bile določene že v letu 2004. Poleg tega je v tej pobudi poudarjen medsektorski in transverzalni značaj prostovoljnih dejavnosti ter pomen spodbujanja podjetij k podpori tovrstnih dejavnosti mladih.

V resoluciji so bile načeloma potrjene smernice ukrepanja, v skladu s katerimi naj bi države članice okrepile izvajanje skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih. Resolucija tako poziva države članice, naj do septembra letos med omenjenimi priporočenimi smernicami ukrepanja izberejo tiste, na katere se nameravajo še posebej osredotočiti, ter opredelijo nacionalne strategije in konkretne ukrepe za izvajanje teh smernic.

Predsedstvo je v skladu s tem prepričano, da bo vprašanje prostovoljnih dejavnosti mladih ostalo med prednostnimi političnimi nalogami tako Sveta kot Parlamenta in računamo na to, da bodo države članice v skladu s to resolucijo v danem roku, to je do septembra letos, opravile predvidene dejavnosti.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, slovenskemu predsedstvu se zahvaljujem za odgovor. Predsedujoči, tudi sama vam ob začetku predsedovanja želim vse dobro. Veseli me, da nadaljujete delo portugalskega predsedstva, ki ga bo prevzelo tudi francosko predsedstvo, kar se kaže v vašem poudarjanju prostovoljnih dejavnosti, zlasti prostovoljnih dejavnosti mladih.

Razumem, ko govorite o državah članicah, ki se bodo odzvale do septembra, vendar sem prepričana, da boste do takrat v naslednjih šestih mesecih vašega predsedstva obravnavali vprašanja, kot so vključevanje in izobraževanje mladih za izboljšanje zaposljivosti mladih prek prostovoljnega dela in medkulturnih izmenjav. Konkretno vas sprašujem, ali imate kakršne koli načrte za spodbujanje medgeneracijskega prostovoljnega dela. Zaradi vse daljše življenjske dobe imajo starejši veliko več časa in celoten vidik medgeneracijskih prostovoljnih dejavnosti ponuja več pozitivnih priložnosti. Ste v zvezi s tem oblikovali kakšne pobude?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ta trenutek vam ne morem postreči, spoštovana gospa Harkin, s konkretnejšimi, bolj specifičnimi pobudami. Osredotočili smo se na to, na izvajanje sprejetih resolucij. Morda bo primerno, da v ustreznem trenutku pozovemo oziroma spomnimo države članice na omenjeni rok. Imate pa prav, vsekakor bo vrsta dejavnosti na drugih področjih ponudila priložnosti za dodatne teme, za dodatno vključevanje problematike prostovoljnih dejavnosti, tudi v medgeneracijskem smislu, in eden od teh kanalov dejavnosti je prav gotovo medkulturni dialog.

Vsekakor bomo vašo pripombo upoštevali oziroma jo vzeli v ozir v načrtovanju naših dejavnosti v naslednjih šestih mesecih.

  Danutë Budreikaitë (ALDE). – (LT) Moje vprašanje zadeva druge ukrepe za zaščito mladih pred zasvojenostjo. V Parlamentu smo razpravljali o strategiji Evropske komisije za zmanjševanje škode zaradi alkohola. To posebej negativno vpliva na mlade. Kateri ukrepi poleg prostovoljnih dejavnosti bi lahko to škodo zmanjšali in mlade zaščitili pred zasvojenostjo? Ima Slovenija na tem področju kakršne koli izkušnje?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Prav gotovo bo skrb za mlade ena od pomembnih tem v času slovenskega predsedstva, zlasti v okviru lizbonske strategije, strategije za povečevanje rasti in delovnih mest.

Tam bo posebno pozornost slovensko predsedstvo posvetilo tudi vprašanju mladih, še posebej v kontekstu izobraževanja in njihovega usposabljanja za učinkovitejše vstopanje v trg delovne sile. To je, kar mi je znano, osebno, podrobneje, o bolj specifičnih pobudah, ki jih načrtuje Slovenija v času predsedovanja.

Po drugi strani pa bo tudi cela vrsta dejavnosti na področju zdravja, tudi vprašanje boja proti zlorabi alkohola, in prepričan sem, da se bo v tem okviru našla ustrezna pozornost tudi za varovanje mladih pred zlorabo alkohola.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 2 predložil Manuel Medina Ortega (H-0963/07)

Zadeva: Multilateralizem in dvostranski sporazumi

Ali Svet meni, da je razširjanje dvostranskih trgovinskih sporazumov, ki so jih podpisale ZDA, EU in drugi mednarodni subjekti, združljivo z načeli multilateralizma, na katerih temelji Svetovna trgovinska organizacija?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Evropska unija je zavezana multilateralizmu vključno v obliki Svetovno trgovinske organizacije, ki je po našem mnenju zgleden primer multilateralne organizacije. Evropa je namreč že več desetletij pred dejanskim nastankom Svetovne trgovinske organizacije pozivala k vzpostavitvi takšne organizacije, organizacije za trgovino. Kasneje je Evropska unija odločilno pripomogla k vzpostavitvi Svetovne trgovinske organizacije v okviru urugvajskega kroga pogajanj. Pravzaprav je imela v tem zadnjem krogu pogajanj ključno vlogo, če se smem tako izraziti, tako da o podpori Evropske unije multilateralizmu na področju trgovine ne gre dvomiti.

EU je podobno imela ključno vlogo pri sprejetju razvojne agende iz Dohe na 4. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije leta 2001. Med pogajanji, ki so sledila, se je Evropska unija namenoma odločila, da vsa sredstva in politično voljo usmeri v sklenitev kroga pogajanj. Pred tem krogom pogajanj ali v času samih pogajanj ni bilo nobenih vzporednih pogajanj o dvostranskih trgovinskih sporazumih.

Evropska komisija je oktobra 2006 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo z naslovom „Globalna Evropa, konkurenčna v svetu”. To sporočilo obravnava nedavne spremembe, ki so posledica procesa globalizacije, v sporočilu pa so podani tudi predlogi, kako bi se Evropska unija na podlagi prenovljene lizbonske strategije lahko odzvala na ta proces, posebej kar zadeva trgovinsko politiko. Evropski parlament je na podlagi tega sporočila sprejel resolucijo, Svet pa sklepe.

Iz sklepov Sveta je jasno razvidno, da bodo vsi prihodnji dvostranski sporazumi o prosti trgovini podlaga za prihodnja večstranska pogajanja in, kar je morda še bolj pomembno, komplementarni s platformo Svetovne trgovinske organizacije. Po sprejetju teh sklepov so se na podlagi pogajalskih direktiv, ki jih je Svet sprejel spomladi 2007, začela pogajanja glede sporazumov o prosti trgovini z državami skupine ASEAN, z Indijo in s Korejo. Ta pogajanja še potekajo in vsak posamezen sklop bo zaključen v ustreznem času.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospod predsednik, mislim, da je slovensko predsedstvo ustrezno in jasno odgovorilo na moje vprašanje, zato se vam zahvaljujem za izkazano pozornost.

Moje naslednje vprašanje zadeva sorazmeren neuspeh lizbonskega vrha glede na afriške države. Zdi se, da so se nekatere afriške države strinjale s predlogi Evropske unije, druge pa ne.

Ali predsedstvo Sveta ob upoštevanju nestrinjanja v Lizboni meni, da je treba nadaljevati s to politiko razlikovanja? Z drugimi besedami, ali bomo vztrajali pri multilateralizmu ali pa nas bo lizbonski vrh prisilil, da bomo še naprej sklepali dvostranske sporazume z različnimi državami, na primer na afriški celini?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Še naprej bomo zavezani multilateralizmu. V kolikor prihaja do bilateralnih sporazumov, bi poudaril dvoje. Prvič, da gre za sporazume, ki so komplementarni z multilateralno platformo, in drugič, gre za sporazume, ki so po naravi stvari premostitvenega značaja, za čas dokler ne uspemo teh vprašanj rešiti v multilateralnem okviru, v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ki ostaja za Evropsko unijo preferenčni okvir za reševanje tovrstnih vprašanj.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, moje vprašanje je sledeče: kako bodo višje cene hrane in energije vplivale na pogajanja Svetovne trgovinske organizacije? Znano je, da so bile do zdaj največja ovira subvencije in kmetijski zakon v Združenih državah ter da so Evropo seveda prizadele višje svetovne tržne cene. Ali se na tem področju kažejo nove priložnosti za ustrezno prilagajanje kvot in dajatev? Ali slovensko predsedstvo načrtuje pobudo za zaključek pogajanj Svetovne trgovinske organizacije?

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, strinjam se s predsedstvom, da moramo dati prednost ali večjo pozornost nameniti večstranskim in ne dvostranskim sporazumom; preteklo je več let od začetka urugvajskega kroga pogajanj in pred tem kroga pogajanj iz Dohe, vendar Svetovna trgovinska organizacija ni sprejela nobenih pomembnejših sklepov ali pa s tem vsaj pretirano zavlačuje.

Medtem so na primer Združene države sklenile prostotrgovinske sporazume z različnimi južnoameriškimi državami. Zanima me naslednje: kakšno je stališče sveta glede sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, ki smo ga tako dolgo pričakovali?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naraščajoče cene energije, predvsem goriv in hrane, so problem globalnega značaja in v tem okviru seveda tudi za Evropsko unijo.

Zelo verjetno utegnejo vplivati na razmerja med udeleženci pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije in v tem smislu bi utegnile tudi vplivati na adaptacijo, se pravi na prilagajanje določenih stališč. V tem trenutku, s perspektive slovenskega predsedstva, je težko špekulirati, kakšni bodo ti učinki, so pa zelo verjetni in jih je za pričakovati.

Slovensko predsedstvo ne načrtuje nobene lastne pobude, bomo pa podprli, preučili in podprli, ustrezne pobude, ki bodo prišle s strani Komisije, ki je seveda odgovorna za operativno vodenje tega procesa.

Glede dosedanje usode multilateralnih pogajanj je slovensko predsedstvo eno od tistih, ki obžalujejo, da še vedno ni prišlo do multilateralnega dogovora v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Še naprej si bomo prizadevali, da do tega pride. V tem kontekstu bomo seveda obravnavali tudi vprašanje trgovinskega sporazuma z državami Mercosur, o čemer bo priložnost za pogovor tudi ob robu vrha med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike in Karibov. Načrtujemo poseben sestanek med trojko Evropske unije in državami Mercosur, to bo maja, ob robu vrha EU-LAK v Limi, v Peruju.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 3 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0967/07)

Zadeva: Ukrepi za pospeševanje družini prijaznih politik

Kakšne ukrepe bo sprejel Svet za pospeševanje družini prijaznih politik in kako namerava podpreti Evropsko zvezo za družino, ki jo je Svet predlagal marca 2007?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Evropska unija bi morala ob dejstvu, da so države članice tiste, ki so odgovorne za oblikovanje primerne in vzdržne družinske politike, izkoristiti odločilen prispevek evropskih izmenjav dobrih praks. Te namreč lahko okrepijo socialno kohezijo in s tem prispevajo tudi k uresničevanju ciljev lizbonske strategije, med drugim.

Zato predsedstvo meni, da je zveza za družino zelo koristen forum za izmenjavo mnenj in dobrih praks, kot omenjeno. Predsedstvo tudi izraža prepričanje, da ta zveza za družino odraža zavezo Evropske unije in njenih držav članic, da bodo v luči demografskih sprememb obravnavale vprašanja, povezana z družinam prijaznimi politikami.

Zveza državam članicam omogoča, da izmenjujejo znanje in izkušnje in si s tem pri iskanju ustreznih političnih odzivov medsebojno pomagajo. Ob tem predsedstvo meni, da na evropski ravni ni potrebno vzpostavljati nekih novih struktur, ampak se zavzemamo predvsem za izkoriščanje obstoječih instrumentov in struktur.

Lani maja je Svet sprejel obsežne sklepe o delovanju zveze za družino v praksi. Te sklepe je Svet pripravil skupaj s predstavniki držav članic in s tem upošteval pomembno vlogo, ki jo imajo države članice na tem področju. Svojo zavezanost zvezi za družino (Alliance for Families) je Svet ponovno poudaril v sklepih o uravnoteženi vlogi žensk in moških, ki so bili sprejeti nedavno, 5. decembra 2007.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, slovenskemu predsedstvu se zahvaljujem za odgovor, poleg tega pa me zanima, katere posebne izmenjave tehnoloških izkušenj je ugotovilo do zdaj in kdo je odgovoren za upravljanje teh določb za tehnično pomoč.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Te izmenjave ne izvaja predsedstvo, ampak se izvajajo skozi zvezo za družine, zato tudi nimam podrobnosti, za katere sprašujete, se pa lahko pozanimam in vam jih javim naknadno.

  Brian Crowley (UEN). – Gospod predsednik, slovenskemu predsedstvu želim na začetku predsedovanja in ob njihovem prvem času za vprašanja vse dobro. Kar zadeva vprašanje, ki ga je zastavil kolega, se v zvezi z družini prijaznimi politikami pojavljajo trije pomisleki.

Prvič, otroci in pravice otrok se pogosto obravnavajo ločeno od družinske politike.

Drugič, splošno vprašanje, kako dejansko spodbujati večje sodelovanje v družinskem življenju; vsi poznamo zamisel o usklajevanju delovnega in družinskega življenja.

Tretji in najpomembnejši poudarek pa so tisti ljudje, ki morajo zapustiti svoje domove zaradi preseljevanja ali begunstva, ter vprašanje ponovne združitve družin.

Ali ima slovensko predsedstvo kakšne predloge v zvezi s tem?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam, da slovensko predsedstvo na področju družinske politike namenja poseben poudarek zaposlovanju mladih, predvsem mladih staršev – to je del odgovora na vprašanje.

Posvečalo bo posebno pozornost odpiranju novih možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja – skrajšan delovni čas, fleksibilne oblike dela, koriščenje pravic s strani očetov in podobno.

Posebno poglavje je tudi spodbujanje medgeneracijske solidarnosti. To je posebej aktualna sintagma zlasti v prostoru, kjer že prevladuje starejša generacija, in Evropa, večji del Evrope, pripada temu prostoru. Seveda bo takšno spodbujanje učinkovito le, če bo podprto s politikami različnih resorjev, ki bodo spodbujale pozitivne aspekte družbenega življenja.

Skratka, cela vrsta ukrepov je, ki jih načrtujemo na raznih področjih delovanja Unije in ki imajo pomen tudi za spodbujanje politike, ki je prijazna družinam. Težko bi sedaj opravil celoten pregled teh dejavnosti, jih je pa najti v več področjih dela, ki ga načrtuje slovensko predsedstvo. Nekaj teh področij sem ravnokar omenil.

  Marian Harkin (ALDE). – Hvala za vaš odgovor. Veseli me, da je slovensko predsedstvo posebej naklonjeno pospeševanju družini prijaznih politik. Omenili ste demografske spremembe. Dejstvo, da se pričakovana življenjska doba podaljšuje, seveda pomeni, da bo treba zagotoviti več negovalcev. Večina negovalcev so družinski negovalci.

Govorili ste o izmenjavi dobrih praks. Mi na primer smo pristojni na področju zaposlovanja. Glede na to, da večina negovalcev opravlja neplačano delo, me zanima, ali bo slovensko predsedstvo predložilo kakšno pobudo glede negovalcev in v tem smislu glede družini prijaznih politik.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne, ta trenutek mislim, da ne razmišljamo o konkretnem predlogu, ki bi šel ravno v smer zaščite interesov te kategorije oseb, ki jih omenjate, ampak je pa vaše vprašanje tudi vzpodbuda za razmislek, ali morda ne bi bilo tudi to eno od področij. Pripravljeni smo seveda o tem razmisliti kot predsedstvo.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 4 predložil Georgios Papastamkos (H-0969/07)

Zadeva: Pobude slovenskega predsedstva v zvezi z novim pristopom k sosedski politiki in energiji

Novi pristop k sosedski politiki in energiji je ena od pobud, ki jih je sprejelo slovensko predsedstvo. Ali lahko Svet ob upoštevanju temeljne povezave med obema političnima področjema v okviru strategije EU v zvezi z energetsko samozadostnostjo in neodvisnostjo od sosednjih držav opiše, kako namerava organizirati načrtovane ukrepe? Natančneje, kako vidi prihodnje odnose na področju energije na širšem balkanskem območju?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Pri odgovoru na to vprašanje se bom osredotočil na energetske vidike, ker smo tako razumeli tudi vprašanje.

Evropski svet je marca 2006 sprejel energetsko politiko za Evropo. Trije glavni politični cilji te politike so: prvič, povečati zanesljivost oskrbe, zagotoviti konkurenčnost evropskih gospodarstev in razpoložljivost cenovno dostopne oskrbe z energijo in tretjič, spodbujati okoljsko trajnost in reševati problem podnebnih sprememb. V skladu s temi tremi političnimi cilji Svet v okviru zunanje razsežnosti energetske politike tesno sodeluje s tretjimi državami pri izvajanju in nadaljnjem razvijanju svojega energetskega programa.

Mednarodna energetska politika je tudi eno od prednostnih področij, ki jih je opredelil Evropski svet v svojih sklepih marca 2007. Evropski svet je tedaj v zvezi s tem poudaril, da je treba polno izkoristiti obstoječe instrumente za krepitev dvostranskega sodelovanja Evropske unije z vsemi dobavitelji.

Kar zadeva zahodni Balkan, je glavni obstoječi instrument na področju energetskega sodelovanja pogodba o energetski skupnosti. Namen te pogodbe je razširiti energetski trg, ki že obstaja v Evropski skupnosti, na države te regije, se pravi na države zahodnega Balkana.

Poleg tega vsak stabilizacijsko pridružitveni sporazum, ki ga sklene Evropska unija z državami zahodnega Balkana, predvideva tesno sodelovanje na področju energije. Svet si prav tako prizadeva polno izkoristiti obstoječe instrumente evropske sosedske politike.

Skratka, pri razvijanju novih pobud na področju energije, v okviru odnosov Evropske unije s tretjimi državami, si prizadevamo v polni meri izkoristiti obstoječe mehanizme, tako glede držav zahodnega Balkana, kjer sem omenil pogodbo o energetski skupnosti, kot tudi obstoječe mehanizme, ki so nam na voljo v okviru evropske sosedske politike.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, pridružujem se mnogim izraženim željam, da bi slovensko predsedstvo uspešno izvedlo svoje programsko obdobje.

Danes bomo razpravljali o južnem Kavkazu in Črnem morju. Predsedstvo sprašujem, ali namerava dati prednost institucionalizaciji medregionalnega sodelovanja med Evropsko unijo in Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje. Zlasti me zanima, ali se na področju energije, ki je ključno za južno Evropo, načrtuje okrepljeno sodelovanje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za dodatno vprašanje in hvala za vaše dobre želje.

Prvič, povsem se strinjamo z oceno, da gre pri črnomorskem bazenu za zelo pomembno regijo z vidika energetske politike in predvsem njene zunanje dimenzije Evropske unije, in drugič, odgovor na vaše vprašanje, ali je v prihodnosti možna institucionalizacija odnosov s tem območjem, je odgovor da, je možna. Morda na podoben način, kot je bilo to narejeno z državami zahodnega Balkana, s pogodbo o energetski skupnosti, morda na kakšen drug način, vsekakor pa slovensko predsedstvo uvršča črnomorski bazen, črnomorsko območje, črnomorsko sinergijo kot eno od pomembnih prioritet v okviru evropske sosedske politike.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, naj pohvalim predsedujočega zaradi uspešnega začetka slovenskega predsedovanja – in seveda kravato v barvah slovenskega predsedstva, ki je resnično precej modna. Za to vam čestitam. Moje vprašanje glede energije je bolj splošno, in sicer, kakšno je stališče Slovenije v zvezi s širjenjem jedrske energije znotraj Evrope? In drugič, kakšno je stališče slovenskega predsedstva do širjenja jedrske energije v sosednjih državah?

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – Gospod predsednik, tudi sam želim danes čestitati Sloveniji in zastaviti vprašanje v zvezi s severnoevropskim plinovodom North Stream. Kot je znano, bo plinovod povezal Rusijo z Nemčijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami. Znano je tudi, da se med drugim pojavljajo okoljske težave.

Kako predsedstvo ocenjuje ta projekt?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dopolnilna vprašanja. Glede rabe jedrske energije predsedstvo trdno zastopa stališče, da je odločitev o uvedbi, nadaljnji rabi in morda povečevanju rabe jedrske energije v celoti prepuščena državam članicam in to linijo bo predsedstvo dosledno zavzemalo.

Drugi del vašega vprašanja, gospod Stubb, je bil glede Slovenije. Slovenija, kot je znano, je ena od držav, ki uporabljajo jedrsko energijo, in obstaja možnost, ni pa odločitve o tem, da se ta raba energije povečuje oziroma da se k njej Slovenija zateka tudi v prihodnosti.

Glede projekta North Stream, ne gre za projekt Unije, gre za projekt držav, ki pri tem projektu sodelujejo neposredno, tako da Unija, oziroma Svet in tudi predsedstvo, seveda nima stališča do tega konkretnega primera. Ima pa načelno stališče do projektov, ki jih želimo realizirati kot Unija, in v tej zvezi bi omenil predvsem projekt plinovoda Nabucco.

Se pravi, do tega, kar je projekt Unije, imamo vsekakor stališče in to je pozitivno stališče; stališče, da s takimi projekti Evropska unija, ki želi razvijati svojo energetsko politiko na ravni Unije, mora nadaljevati in jih bomo kot predsedstvo podpirali.

  Predsednik. – Ker naslednji vprašanji obravnavata enako temo, ju navajam skupaj:

Vprašanje št. 5 predložil Colm Burke (H-0971/07)

Zadeva: Mirovna misija EU v Čadu in Srednjeafriški republiki – pomanjkanje helikopterjev in medicinske opreme

Ali lahko Svet sporoči, ali so države članice EU dale na voljo dodatno opremo za mirovno misijo EU v Čadu in Srednjeafriški republiki, vključno s helikopterji in medicinsko opremo, da bi preprečili kakršne koli nepotrebne zamude pri namestitvi irskih vojaških sil in sil EU v tej regiji? Po besedah generala Henrija Bentegeata, predsednika vojaškega odbora EU, sedanja misija še vedno potrebuje prevozna sredstva za operacije, vključno s helikopterji, medicinsko pomoč in logistična sredstva. Ali so države članice in ostali, ki so sodelovali na konferenci o oblikovanju sil, ki je potekala novembra v Bruslju, po tej konferenci zagotovili dodatno opremo in vojaške sile?

Ali lahko Svet spodbudi pripravljenost držav članic za zagotovitev več humanitarne pomoči za to regijo na ravni EU? Kako deluje Svet v zvezi z notranjo nestabilnostjo Čada ob upoštevanju nedavnih strelskih spopadov 26. novembra v vzhodnem Čadu, ko naj bi čadska vojska ubila več sto uporniških borcev? Kako bo Svet zagotovil ponovno vzpostavitev premirja in obnovitev mirovnega sporazuma med čadskimi uporniškimi skupinami in vlado predsednika Idrissa Debyja?

Vprašanje št. 6 predložil Liam Aylward (H-1016/07)

Zadeva: Mirovna misija EU v Čadu

Ali lahko Svet sporoči natančen časovni okvir za splošno namestitev mirovnih sil EU v Čadu in sestavo teh mirovnih sil?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − V Bruslju je potekalo že pet konferenc o oblikovanju sil. Tri novembra lani, ena decembra lani ter zadnja pred dnevi, 11. januarja letos.

Kot pri vsaki tovrstni operaciji se je tudi pri tej izkazalo, da je postopek oblikovanja sil težaven, vendar vam z veseljem sporočam, da je bila peta, se pravi zadnja konferenca o oblikovanju sil, uspešna in Evropska unija ima zdaj na voljo vse potrebne zmogljivosti.

Odločitev o začetku misije bo predvidoma sprejeta na seji Sveta Evropske unije za splošne zadeve in zunanje odnose konec tega meseca, 28. januarja 2008. Začetna operativna zmogljivost bo po pričakovanjih dosežena konec januarja ali v začetku februarja letos. Ta bo vključevala posebne enote z nekaterimi pehotnimi elementi ter razporeditev tehničnih, logističnih in medicinskih sredstev, da se pripravi teren za glavno namestitev.

Splošna namestitev mirovnih sil bo predvidoma potekala maja, pred začetkom deževne dobe. V tej fazi naj bi enote EUFOR v Čadu štele približno 4.000 pripadnikov. Kar se tiče nedavnih vojaških spopadov med uporniškimi skupinami in čadskimi vladnimi silami na vzhodu Čada, Svet globoko obžaluje napade upornikov, ki so privedli do sedanjega bojevanja.

Svet je v sklepih z dne 10. decembra izrazil globoko zaskrbljenost in pozval čadsko vlado, naj v sodelovanju s Sudanom in Libijo ustvari potrebne pogoje za dosego trajne politične rešitve na osnovi mirovnega dogovora iz Sirte. Svet je tudi pozval čadsko in sudansko vlado, naj izpolnita svoje obveznosti, ki sta jih sprejeli s sporazumom iz Tripolija, in naj zlasti prenehata podpirati oborožena gibanja, zaradi katerih je to območje nestabilno.

Glede na to, da uporniške skupine izvajajo svoje akcije tudi iz Darfurja, Svet opozarja sudansko vlado, da je odgovorna za preprečevanje prehoda oboroženih skupin preko čadske meje. Svet se zaveda, da se trajni rezultati lahko dosežejo samo s politično rešitvijo, in zato poudarja pomen političnega sporazuma o utrditvi demokratičnega procesa v Čadu, ki je bil podpisan 13. avgusta lani.

  Colm Burke (PPE-DE). – Sloveniji želim v času predsedovanja v naslednjih šestih mesecih vse dobro in se vam zahvaljujem za odgovor.

Kar zadeva odločitev, ki jo je v sredini septembra sprejel Svet EU, da bo dal na voljo sile EU, me skrbi, da je preteklo že preveč časa. Sprašujem se, če se je iz tega morda treba naučiti, da je treba pred sprejemanjem zavez imeti operacije pripravljene za izvedbo zaradi nekaterih stvari, ki se lahko zgodijo v vmesnem času.

Drugi del mojega vprašanja zadeva humanitarno pomoč. Leta 2007 smo Čadu zagotovili humanitarno pomoč. Ali bomo za leto 2008 raven te pomoči povečali, ker bomo zdaj v naslednjih dvanajstih mesecih v tej državi neposredno prisotni?

  Liam Aylward (UEN). – Gospod predsednik, slovenskemu predsedstvu želim v naslednjih šestih mesecih veliko uspeha, poleg tega pa silam EU, ki odhajajo v Čad, želim varno in uspešno mirovno misijo. Ponosen sem, da lahko povem, da to misijo vodi moj sonarodnjak, general polkovnik Patrick Nash, in tudi njemu želim vse dobro.

Ali se Svet strinja, da morajo mirovne misije EU še naprej v celoti sodelovati z Združenimi narodi in da je mirovne sile EU treba napotiti šele, ko takšno misijo z resolucijo podprejo Združeni narodi?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej vprašanje gospoda Burka. Prav gotovo je še ena lekcija v dolgi seriji lekcij, morda, ki učijo predvsem eno – da je lažje sprejeti odločitev na načelni ravni, kot pa potem tudi zagotoviti izvedbo. No, vendarle smo v tem postopku bili uspešni. Trajalo je nekaj časa, vendar mislim, da je bil pravočasno dosežen ne le dogovor, temveč tudi dogovor glede same izvedbe.

Glede drugega vprašanja bi pa rad rekel, da gre za načelno vprašanje, ki seveda se rešuje v skladu z mednarodnim pravom in ustanovno listino Združenih narodov. Seveda je primerno, kadar gre za operacije za ohranjanje miru, mirovne operacije, da gre za sodelovanje pod okriljem Združenih narodov, to pa ne pomeni, da Evropska unija ni zmožna sprejemati odločitev o svojih misijah drugačne vrste tudi samostojno.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, izrazil bom predvsem svoje mnenje. Poljska prispeva 10 % oboroženih sil v Čadu, kar pomeni približno 400 vojakov, zato slovensko predsedstvo pozivam, naj si na vse možne načine prizadeva za uspešen zaključek te misije. Ta misija mora biti dobro pripravljena, na voljo mora imeti potrebna sredstva, poleg tega pa je znano, da je bila pobudnica te misije Francija. Zato želim Slovenijo kot predsedujočo državo pozvati, naj bo do vodje te misije, Francije, zelo stroga. Logistično mora biti to ... oziroma še enkrat poudarjam, da Evropa ne sme ogroziti same sebe.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Samo, da bi izrazil zahvalo Poljski in seveda drugim državam, ki prispevajo sile za to pomembno operacijo.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 7 predložil Gay Mitchell (H-0973/07)

Zadeva: Zaščita državljanov EU v muslimanskih državah

Novembra lani je bila britanska učiteljica obtožena žalitve islama, ko je med poukom v Sudanu svojim sedemletnim učencem dovolila, da plišastega medvedka poimenujejo Mohamed. Če bo obsojena, ji grozi 40 udarcev z bičem, visoka denarna kazen ali zaporna kazen.

Kako lahko EU zagotovi boljšo zaščito nedolžnih državljanov EU, ki se v muslimanskih državah srečujejo s tako grozovitimi položaji?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Primer, na katerega se nanaša vprašanje gospoda Mitchella, je primer, ko gre za položaj britanske državljanke, ki se je nahajala v tretji državi in je bila pod jurisdikcijo nacionalnega prava te tretje države. Zagotovljena je bila, omenjeni državljanki, konzularna zaščita s strani države njenega državljanstva. Kot je znano, je bila britanska državljanka med tem izpuščena in se je že vrnila v Združeno kraljestvo.

Iz tega sledi, da se tovrstni primeri torej pretežno rešujejo v dvostranskih odnosih med zadevno državo članico in tretjo državo. Seveda pa lahko pride do primerov, ko se zdijo ustrezni dodatni politični ukrepi in ko se prosi predstavnike EU, da se vključijo v reševanje takšnega bilateralnega vprašanja in takšen angažma. Seveda lahko v posameznih primerih vodi tudi do uradnih izjav in pobud Evropske unije.

Ponavljam pa, načeloma, tako kot je tudi bilo v tem konkretnem primeru, gre za vprašanje, ki se običajno rešuje in v tem konkretnem primeru se je rešilo na ravni odnosov med tretjo državo in državo državljanstva, članico Evropske unije.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Predsedujočemu Svetu se zahvaljujem za odgovor in mu želim uspešno predsedovanje.

Predsedujoči se nedvomno zaveda, da je vsak državljan države članice EU tudi državljan Unije. Če bi evropski državljan obiskal državo, v kateri bi tvegal, da izgubi svojo roko ali nogo, sklepam, da bi Unija to ostro obsodila. Ali Unija ne obsoja takšnega ravnanja z ljudmi, ki se mu lahko pridruži še 40 udarcev z bičem in morda celo zaporna kazen?

Ali bo predsedujoči sprejel potrebne ukrepe za zagotovitev, da se evropski državljani na obisku v teh regijah zavedajo kulturnih razlik, ki se jim izpostavljajo, in ali si bo predsedstvo prizadevalo tudi za zagotovitev, da bodo države, s katerimi trgujemo, vedele, da od njih pričakujemo boljše ravnanje z našimi državljani in da obsojamo neustrezno ravnanje?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za dodatno vprašanje, gospod Mitchell. Gre za vprašanje konzularne zaščite državljanov. Ta zaščita je še vedno v domeni držav članic in zato je na državah članicah, da svoje državljane opozorijo, preden potujejo v tretje države, na nevarnosti in pasti, ki jih naj upoštevajo pri tem.

Po drugi strani imamo že zdaj po načelu solidarnosti zagotovljeno pomoč držav članic, ki imajo v določeni tretji državi diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo, da zagotavljajo konzularno zaščito državljanom drugih držav članic Evropske unije, ki tam nimajo svojega lastnega konzularnega predstavništva. Mislim, da je to že ena od pomembnih pridobitev naše Unije.

Povedal pa sem že prej, da je v primeru potrebe vsekakor zelo verjetno, precej verjetno, možno, da se v reševanje primerov, kakršen je bil ta, vključi tudi Unija. V tem primeru to ni bilo potrebno, k sreči, k sreči je bila zadeva rešena na ravni dveh držav in to nas seveda veseli.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Predsedujoči Svetu, ustrezno ste poudarili, da lahko dvostranski odnosi pripomorejo k reševanju takšnih težavnih primerov. Vendar je Svet skupaj s predsednikom tega Parlamenta in predsednikom Komisije podpisal Listino EU o temeljnih pravicah. V njej se sklicujemo na človeško dostojanstvo ter prepoved ponižujočega in krutega ravnanja. Ali torej ni dolžnost Sveta, da to zahtevo v imenu Evropske unije uveljavi po vsem svetu?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam, še vedno je to naloga držav članic, ki imajo vzvode konzularne zaščite. Jasno pa je, da je Evropska unija okvir, v katerem si države, spet omenjam načelo solidarnosti, si države po načelu solidarnosti pomagajo tudi na tem območju.

Vsekakor pa se Svet, tako kot, prepričan sem, druge institucije, ne bi obotavljal, če bi bilo potrebno kaj storiti tudi na njihovi ravni. Se pravi, to ne izključuje zadeve, ne izključuje dejstva, da ta zaščita zaenkrat poteka v okviru držav članic, ne izključuje dodatne akcije, dopolnilne akcije s strani posamezne institucije Evropske unije.

Kar izhaja iz primera, o katerem je zastavil vprašanje gospod Mitchell, je le to, da je bil ta primer rešen na ravni dveh držav, to pa ne pomeni, da se ne bi bil reševal tudi na višji, tudi na evropski ravni, če bi bilo to potrebno.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 8 predložila Avril Doyle (H-0975/07)

Zadeva: Biotska raznolikost in podnebne spremembe

Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila IPCC naj bi zmožnost prilagajanja različnih ekosistemov v tem stoletju presegla nova kombinacija podnebnih sprememb in drugih globalnih pojavov (npr. pojav nalezljivih bolezni). IPCC ocenjuje, da se zdaj netrajnostno izkorišča približno 60 % ocenjenih ekosistemov, ki kažejo vse več znakov poslabšanja. To bo zelo verjetno povzročilo obsežno izginjanje biotske raznovrstnosti.

Na ravni EU nas zelena knjiga Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam opozarja, da bo verjetno okoli 20–30 % rastlinskim in živalskim vrstam, ki so jih do sedaj preučili, grozilo izumrtje, če se bo povprečna svetovna temperatura zvišala za več kot 1,5–2,5 °C.

Kakšne konkretne ukrepe bo sprejelo slovensko predsedstvo, da bi dalo prednost gothenburškemu cilju zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 ter boja proti obsežnemu izginjanju biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb in drugih globalnih pojavov?

  Lenarčič Janez, predsedujoči Svetu. − Spoštovana poslanka Doylova, sem prepričan, je seznanjena z namero Evropske unije, da prispeva k ambicioznemu izidu 9. srečanja konference pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti. Ta bo potekala maja 2008, torej v času slovenskega predsedstva, in sicer v Bonnu v Nemčiji.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je visoko na seznamu prioritetnih področij našega predsedstva. Svet je že v preteklosti poudaril nujnost stalnih in poglobljenih prizadevanj na vseh ravneh, da bi do leta 2010 dosegli cilj občutne upočasnitve upada biotske raznovrstnosti ter da bi hkrati dosegli tudi cilj, ki si ga je EU zastavila na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu in ga v svojem vprašanju omenja poslanka Doyle.

Poleg tega države članice uvajajo konkretne ukrepe za izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje upada biotske raznovrstnosti do leta 2010 in naprej, ki predvideva ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami tako na ravni Evropske unije kot na globalni ravni.

Pri doseganju cilja upočasnitve upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010 bo predsedstvo poudarilo potrebo po sinergiji med politikami in dejavnostmi na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti, zlasti glede biotske raznovrstnosti v sladkovodnem in morskem okolju, kakor tudi biotske raznovrstnosti gozdov.

Ti cilji so z ostalimi cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti opredeljeni v deklaraciji z naslovom „Odštevanje do leta 2010”. Med slovenskim predsedovanjem bodo organizirana skupna srečanja delovnih skupin Sveta. Eno bo potekalo med strokovnjaki za gozdarstvo, podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, drugo pa med strokovnjaki za mednarodno pomorsko politiko, za ribištvo in za biotsko raznovrstnost.

Hkrati bo na aprilskem neformalnem srečanju okoljskih ministrov, to srečanje bo v Sloveniji, biotska raznovrstnost gozdov predstavljena kot izziv in priložnost, da se na evropski ravni pripravijo ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagoditev nanje. Slovensko predsedstvo si bo tudi prizadevalo za izboljšanje sodelovanja in izvajanja ustreznih določb iz različnih okoljskih sporazumov na nacionalnih in regionalnih ravneh.

Evropska komisija je v svoje sporočilo „Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje” dodala zavezo o vključitvi zasebnega sektorja v partnerstva za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V tem okviru je nedavno, novembra 2007, v Lizboni potekala konferenca na visoki ravni o gospodarstvu in biotski raznovrstnosti. Izid te konference, vključno z lizbonskim sporočilom v zvezi z gospodarstvom in biotsko raznovrstnostjo, bo obravnavan na omenjeni 9. konferenci držav pogodbenic, ki bo med slovenskim predsedovanjem potekala v Nemčiji, pa tudi na 5. svetovnem kongresu mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov, ki bo potekal v času francoskega predsedovanja v Barceloni.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Predsedujočemu se zahvaljujem za odgovor in mu želim uspešno predsedovanje.

Zaskrbljena sem zaradi postavljenega roka leta 2010. Veliko je govorjenja, vendar malo dejanj, zato je iluzija, da bomo do leta 2010 dejansko dosegli kakršno koli praktično spremembo ali vpliv. Sicer se strinjam s sinergijo med različnimi politikami, vendar lahko zaščita biotske raznovrstnosti prispeva k zmanjšanju koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi, ker se v gozdovih, šotnih barjih ter drugih umetnih ekosistemih in habitatih skladišči ogljik.

Ali menite, da spremljanje sprememb zahteva najboljše podatke, ki so na voljo? Potrebujemo boljše informacije o celostnem vplivu podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost Evrope. Za doseganje napredka do leta 2010 moramo izboljšati kazalnike in meritve, ki jih uporabljamo za ugotavljanje, kako resno je stanje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta dodatni komentar, gospa Doyle. Vsekakor se strinjam, da moramo za ugotovitev, v kakšnem stanju je biotska raznovrstnost, imeti čim boljše indikatorje, in predsedstvo bo upoštevalo vašo pripombo, da je potrebno razmisliti, in bo razmislilo o potrebi po izboljšanju teh indikatorjev.

Leto 2010 je res blizu, ostalo je manj kot dve leti do tedaj. Imate prav, da na področju, kakršno je biotska raznovrstnost, si je težko predstavljati, da bi v tako kratkem času, zlasti po obdobju, ki, kot kaže, ni bilo najbolje izkoriščeno, da bi v tako kratkem obdobju, ki je preostalo, lahko dosegli zastavljene cilje, se pravi upočasnitev upada biotske raznovrstnosti.

Vendar s tem ne želim reči, da se to ne da. Mi bomo dali od sebe vse. Slovenija je ena izmed držav, ki ji biotska raznovrstnost pomeni ogromno, med drugim tudi zato, ker je še vedno stopnja biotske raznovrstnosti pri nas precej visoka, kar je znano, če ne zaradi drugega, tudi zaradi naših medvedov, ki jih izvažamo v kar lep del Evrope.

Skratka, lahko računate pri slovenskem predsedstvu, da bo naredilo vse napore, da bi bil dosežen cilj, ne glede na to, da je časa že zelo malo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Svet prosim, da izrazi svoje mnenje o dejstvu, da Komisija zdaj pregleduje cilje za biogoriva, ker tisto, za kar smo mislili, da bo dobro z vidika podnebnih sprememb, zdaj nepričakovano vpliva na varnost hrane po svetu in dejansko na biotsko raznovrstnost.

Ali to ni ena od težav pri človeškem obvladovanju podnebnih sprememb – da smo se morda zmotili?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − To je eden od dokazov, da določene stvari morda niso bile predmet naše pozornosti v preteklosti. Jasno je, da povsem nenadzorovana in nebrzdana proizvodnja biogoriv ima prav gotovo lahko negativne posledice za okolje, za biološko raznolikost, za cene hrane, če želite, in tako naprej.

Mislim, da je primerno, da se tudi temu vidiku posveti posebna pozornost. Se pravi, spodbujati bi morali takšno pridelavo in porabo biogoriv, ki zmanjšuje obremenitev okolja, ne pa ga povečuje. Mislim, da bi to moralo biti kardinalno vodilo za Unijo pri politiki spodbujanja uporabe biogoriv.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 9 predložil Jim Higgins (H-0977/07)

Zadeva: Uporaba drugih kazalnikov razen BDP

Ali lahko Svet pojasni, kako namerava sprejeti predlog Komisije, da se kot kazalnik regionalne kohezije uporabijo drugi kazalniki razen BDP, in ali lahko sporoči, ali je sprejel kakršne koli končne ukrepe, ki bi se lahko vključili v prihodnosti za zagotovitev točnejšega merjenja uspešnosti regije?

Za vprašanje, ki ga je prvotno predložil Jim Higgins, prevzema odgovornost gospa McGuinness.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Vnaprej se opravičujem gospodu Higginsu in gospe McGuinness za odgovor, ki ne more biti drugačen kot zelo kratek, namreč o teh zadevah lahko Svet razpravlja samo na podlagi predloga Komisije.

Takega predloga ni bilo, kakor tudi ne predloga za kakšne drugačne spremembe glede kazalnikov regionalne kohezije, tako da, dokler do takšnega predloga seveda ne pride, Svet ne bo mogel razpravljati in zavzeti stališča do morebitnih drugih kazalnikov regionalne kohezije.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, v imenu gospoda Higginsa, ki se danes ne počuti dobro, se vam opravičujem za njegovo odsotnost. Hvala za vaš kratek odgovor. Sklepam, da bo to povezano tudi z načrti za ponovno opredelitev prikrajšanih območij v državah članicah. Predlagam, da morebitne informacije o nekaterih kazalnikih posredujete gospodu Higginsu.

  Janez Lenarčič, Predsedujoči Svetu. − Lahko poskusim, hvala. Morda, morda, ampak res samo morda, to je predvsem, ponavljam, odvisno od Komisije, bo priložnost za razmislek o kazalnikih tudi pregled kohezijske politike, ki ga načrtuje slovensko predsedstvo v tem času, ni pa nujno. To ni odvisno od Sveta, ampak od Komisije. Nas bo seveda zanimalo, s čim vse bo Komisija sodelovala pri razpravi o pregledu kohezijske politike, ki je eno od pomembnih nalog našega predsedstva.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, celo Evropski parlament spoštuje pravico Komisije do pobude, kot je pravkar izrazil Svet. Vendar moramo zato Komisijo vedno obveščati, kaj se nam zdi posebej pomembno. Merila, kot so brezposelnost ali večje preseljevanje, so zagotovo vprašanja, ki bi jih bilo treba vključiti v to razpravo. Ker ste v prejšnjem vprašanju govorili o slovenskem rjavem medvedu, se vam kot Štajerec zahvaljujem za ta izvoz in upam, da bodo odprte schengenske meje povzročile še več priseljevanja.

  Avril Doyle (PPE-DE). – V zvezi s točnejšimi meritvami uspešnosti regije se je treba resno vprašati, ali je BDP ustrezno merilo uspešnosti. Ali ste oziroma boste (ker vaš mandat traja šele en teden) razmislili o merjenju BDP v primerjavi z BNP in BND? Glavna težava v tem trenutku je, da podobnega ne merimo na enak način, zato je zelo težko meriti uspešnost v različnih regijah in tudi v različnih državah, ker osnove ali kazalniki zdaj še niso standardizirani.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Težko govorim v imenu Komisije in nimam nobene ambicije to početi, ker temu ne bi bil kos. Zdi pa se, da zaenkrat, vsaj zaenkrat, boljšega indikatorja, kot je BDP, Komisija še ni našla. Verjamem, da če bi ga, bi ga že predlagala. In ponavljam svojo prejšnjo opombo, namreč, da bo pregled kohezijske politike ena od priložnosti, da se pogleda tudi to vprašanje. Še več priložnosti pa bo prišlo kasneje, ko bo tudi govora o celoviti reformi proračuna Evropske unije, ki bo, kot je znano, potekal na podlagi celovite analize, ki jo mora opraviti prav Evropska komisija, in sicer v letih 2008 in 2009.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 10 predložila Mairead McGuinness (H-0979/07)

Zadeva: Preiskava v zvezi z oskrbnimi domovi v Bolgariji

BBC je pred kratkim prikazal dokumentarni film z naslovom „Zapuščeni otroci v Bolgariji“, ki je opisal nezaslišane razmere otrok, ki živijo v oskrbnem domu v Mogilinu v Bolgariji. Producent programa je javno navedel, da ta dom ni najslabši primer v Bolgariji. Zdi se, da se kljub očitnim težavam v zvezi z institucionalnim varstvom invalidnih otrok in mladoletnikov to vprašanje ne obravnava dovolj učinkovito.

Ali lahko Svet ob upoštevanju naklonjenosti EU Listini o temeljnih pravicah in dejstva, da se je pravkar končalo evropsko leto enakih možnosti za vse, sprejme stališče glede tega zelo občutljivega vprašanja?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet ni sprejel nikakršnega stališča o konkretnem primeru, ki ga navaja spoštovana poslanka McGuinness. Vseeno pa lahko omenim, in to z zadovoljstvom, da je 5. decembra 2007 Svet sprejel resolucijo o nadaljnjem spremljanju evropskega leta enakih možnostih za vse. To je bilo leto 2007, lansko leto, ki po tem sklepu, oziroma po tej resoluciji, ne bo ostalo samo dogajanje enega leta, temveč se bo nadaljevalo.

Omenjena resolucija države članice in Evropsko komisijo poziva, da okrepijo prizadevanja za preprečevanje diskriminacije zaradi invalidnosti in drugih vzrokov, da okrepijo boj proti tovrstni diskriminaciji, da vprašanje invalidnosti še naprej pospešeno vključujejo v vse relevantne politike ter da nadaljujejo postopek sklenitve, podpisa ter ratifikacije konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. S to resolucijo Svet države članice in Komisijo poziva tudi k sodelovanju pri skupnih izzivih in pri iskanju rešitev v okviru izvajanja omenjene konvencije, konvencije Združenih narodov.

Ob tem mi dovolite, da poudarim še, da je Svet, tako kot Evropski parlament, nedavno prejel sporočilo Komisije o položaju invalidnih oseb v Evropski uniji, ki vsebuje evropski akcijski načrt za leti 2008 in 2009. Slovensko predsedstvo meni, da bo ta dokument prinesel dragocene smernice za nadaljnja prizadevanja za uveljavljanje pravic invalidov, zlasti invalidnih otrok, in Svet trenutno ta predlog Komisije še preučuje.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Predsedujoči, hvala za vaš diplomatski odgovor. Upam, da boste razumeli, če sama ne bom diplomatska, ker mislim, da se ne zavedate jeze in zgroženosti, ki sta se pojavili zlasti v Združenem kraljestvu in na Irskem po prikazu tega dokumentarnega filma.

Mislim in razočarana sem, da bi Svet verjetno sprejel stališče, če bi šlo za vprašanje dobrega počutja živali. Tu gre za otroke, ki se ne morejo postaviti zase. Resnično verjamem, da se ugled EU v očeh držav članic in državljanov Evropske unije zmanjša, če je v takšnih primerih naše delovanje počasno.

Menim, da bi bilo odlično, s čimer bi se strinjali tudi naši državljani, če bi bili pri našem delovanju hitrejši, ker gre za zgodbo, ki se je ne sme prezreti. Slike so bile dovolj zgovorne.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne morem in ne želim iti v vsebino te zadeve, o kateri imate prav gotovo upravičeno ostro mnenje. Poudaril pa bi, da je s stališča Sveta vendarle pomembno spoštovanje oziroma upoštevanje razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami in v tem okviru se lahko kot predstavnik Sveta tudi izražam in to ni v smislu diplomacije, temveč v smislu spoštovanja mojih pristojnosti, pristojnosti Sveta in seveda gibanja v teh okvirih.

  Jim Allister (NI). – Predsedujoči, tudi sam sem razočaran, ker je bil vaš odgovor pomanjkljiv.

Ko se je obravnaval pristop Bolgarije, je bilo ravnanje z ljudmi v ustanovah pomembno vprašanje. Napaka se je pojavila, ko je decembra 2006 med določanjem meril ob upoštevanju preteklega izpolnjevanja obveznosti s strani Bolgarije to vprašanje brez razloga izginilo s seznama meril.

Zakaj je prišlo do tega? Se lahko to merilo ponovno vključi? Če ne, katere druge ukrepe lahko dejansko sprejmete, da bi Svet in Skupnost lahko ustrezno obravnavala očitne kršitve, ki se pojavljajo na tem področju?

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Popolnoma se strinjam s predhodnim govornikom in menim, da odgovor Sveta ni bil ustrezen. Vse države članice, ki so želele vstopiti v Evropsko unijo, smo pred pristopom pozvali k upoštevanju pravil Evropske unije. Bolgarija je podpisala Konvencijo ZN o pravicah invalidov, vendar je ni ratificirala. Ali lahko od držav, ki te konvencije niso ratificirale, to zahtevate? Vem, da si bolgarski organi prizadevajo za obvladovanje te težave, vendar moramo še naprej izvajati pritisk nanje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ponavljam in z vso odločnostjo ponavljam, ni v pristojnosti Sveta ali pa celo v navadi Sveta, da bi sprejemal stališče glede na ali komentarje posameznih televizijskih oddaj – kar ne zmanjšuje teže problema, o katerem govorite, prav gotovo ne.

Pač pa osebno vidim rešitve v smeri, ki izhaja iz vašega vprašanja, in sicer v ratifikaciji konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. In ravno iz tega razloga sem v svojem uvodnem odgovoru omenil resolucijo, ki jo je Svet sprejel decembra 2007 in ki poziva države članice k ratifikaciji omenjene konvencije.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 11 predložil Bernd Posselt (H-0982/07)

Zadeva: Datum pogajanj za Makedonijo

Ali Svet predvideva možnost, da se letos, tj. med slovenskim ali francoskim predsedovanjem Svetu, določi datum za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Še vedno ne vem, včasih se običajno sam vključi, včasih pa ne, zato se opravičujem za te vrzeli, časovne.

Svet seveda ne izključuje in tudi ne more izključiti možnosti, ki jo navaja spoštovani poslanec Posselt v svojem vprašanju.

Kot je znano, je Evropski svet decembra 2005 sklenil, da Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podeli status kandidatke. V skladu s sklepi Sveta z dne 12. decembra 2005, se pravi nekaj dni pred zasedanjem Evropskega sveta, pa mora ta država učinkovito izvajati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Na tej podlagi je Komisija tudi pripravljala poročila o napredku in omenjena poročila za leto 2006 in za leto 2007 ne vsebujejo priporočila za začetek pristopnih pogajanj – z argumentom, da ustrezna merila še niso bila izpolnjena.

Predsedstvo pričakuje, da bo v letu 2008 vodstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, in sicer iz celotnega političnega spektra, s skupnimi močmi okrepilo prizadevanja doseči rezultate na vseh raznovrstnih področjih, kjer je potreben napredek in glede na dogajanje v državi, zlasti glede na napredek v zadnjem mesecu dni, ocenjujem, da je možno narediti v letošnjem letu korak naprej pri določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj.

Slovensko predsedstvo si tega zelo želi, si takega napredka zelo želi, je pa seveda odvisno od države same in njene uspešnosti pri doseganju meril in napredku na področju reform.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Zahvaljujem se vam za zelo dober odgovor. Izjemoma mi dovolite, da na začetku govorim o osebnih izkušnjah. Leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država, sem bil prisoten na proslavi ob razglasitvi neodvisnosti, mislim, da kot edini državljan EU. Podpiral sem tudi pridružitveni sporazum med vojno v Ljubljani, ki je bila k sreči kratka, in pozneje kot poročevalec za Parlament.

Povedati želim, da je danes zame zgodovinski dan, ki mi veliko pomeni. Opravičujem se za tako oseben uvod.

Zdaj pa kratko vprašanje: ali menite, da je spor med Makedonijo in Grčijo glede poimenovanja dvostransko vprašanje ter ali lahko ta dvostranski spor vpliva na pristopna pogajanja?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa gospodu Posseltu za njegovo podporo vse od dni našega osamosvajanja. Dejansko je Slovenija prehodila dolgo pot, kot je govoril tudi predsednik Evropskega sveta danes dopoldne.

Glede vašega vprašanja – v osnovi gre za bilateralno vprašanje imena. Vendar vsi vemo, da je za reševanje tega, v osnovi bilateralnega vprašanja, vzpostavljen mehanizem, mehanizem pod okriljem Združenih narodov, s posebnim predstavnikom, gospodom Nimecom, ki si prizadeva posredovati med obema stranema za to, da pride do rešitve.

Slovenija, slovensko predsedstvo podpira ta prizadevanja in pričakuje od obeh strani, da konstruktivno sodelujeta v tem procesu, dokler ne bo ustrezne rešitve. V vmesnem času pa to vprašanje po našem mnenju ne bi smelo vplivati, predvsem ne bi smelo ovirati integracije Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodne organizacije.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Slovensko predsedstvo želim vprašati naslednje. Vem, da podpirate stališče, da so dolgoročni mir in stabilnost ter hkrati gospodarski razvoj v jugovzhodni Evropi in na Balkanu prednostne naloge, vendar me v zvezi z Makedonijo in njenim izpolnjevanjem pogojev za začetek pristopnih pogajanj – če zanemarimo vprašanje poimenovanja, ki je sicer zelo pomembno – zanima, ali slovensko predsedstvo meni, da bi bila Makedonija v primerjavi z drugimi državami na tem območju uspešna pri izpolnjevanju teh pogojev? Vključiti želimo vse države, vendar bodo nekatere pripravljene bolje kot druge. Kako ocenjujete možnosti Makedonije za prednostni pristop?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa, spoštovana poslanka Doyle, za to dodatno vprašanje. Mi razvrščamo, slovensko predsedstvo, države v regije zahodnega Balkana glede na stadij, ki so ga dosegle. In v tem primeru – če se izvzame Hrvaška, ki itak sodi v drugo kategorijo, v kategorijo širitve, ker se že pogaja za članstvo –, je v regiji zahodnega Balkana najdlje prišla Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija s tem, ker je edina država, ki ji je podeljen status države kandidatke.

Ponavljam, mi bi si želeli in slovensko predsedstvo je to uvrstilo med najvišje prioritete predsedovanja, želeli bi si napredek vsake izmed držav, tudi omenjene, v času našega predsedovanja na njihovi poti proti članstvu v Evropski uniji, ki ne bo prišlo kmalu, v letu ali dveh, temveč bo potrebno dalj časa in več naporov.

Vendar, pomembno je, da se vzdržuje evropska perspektiva teh držav in da se vzdržuje tudi tempo njihovega napredovanja proti temu cilju, in mi bi bili, ponavljam, kot predsedstvo zelo veseli, če bi do takšnega napredka prišlo tudi v času našega predsedovanja. Ponavljam pa tudi, da je to odvisno tudi od držav regije oziroma predvsem od držav regije.

  Nikolaos Vakalis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, predsedujočemu Svetu čestitam za zelo natančen odgovor. Kot grški poslanec v tem Parlamentu lahko rečem, da smo posebej naklonjeni čim prejšnji vključitvi vseh držav zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Vendar je treba odpraviti to težavo. Grčija je v razpravah o kompromisnem imenu jasno sporočila svoje namere in to še naprej počne vsakodnevno. V tem smislu je torej treba upoštevati stališče države članice, ki v zvezi s tem izkazuje veliko dobre volje.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za ta komentar. Že predsednik Evropskega sveta je danes dopoldne omenil pomemben dosežek grškega predsedstva v letu 2003, ko je bila sprejeta solunska agenda za države zahodnega Balkana. Ta solunska agenda ostaja temelj tudi za naša prizadevanja, za prizadevanja slovenskega predsedstva pri naporih za integracijo držav zahodnega Balkana. Mi zato še posebej računamo tudi na podporo Grčije glede vseh držav zahodnega Balkana v tem prizadevanju.

  Predsednik. – Vprašanje št. 12 je bilo umaknjeno.

Vprašanje št. 13 predložil Nikolaos Vakalis (H-0990/07)

Zadeva: Zmanjšanje stopenj DDV za okolju prijazne tehnologije in proizvode

Ali se Svet strinja, da je treba zakonodajo Skupnosti o davku na dodano vrednost (DDV) prilagoditi, tako da se lahko za tehnologije in opremo, ki vključujejo obnovljive vire energije in so energetsko učinkovite, uporabljajo nižje stopnje DDV poleg obstoječih določb za porabo električne energije in zemeljskega plina? Ali je določen časovni okvir za sprejemanje ustreznih odločitev? Kakšne ukrepe na tem področju lahko pričakujemo od Sveta in kdaj?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot je znano, je Svet na svoji seji 4. decembra 2007 sprejel odločitev, da bo organiziral razpravo o gospodarskem učinku uporabe znižanih stopenj in o tem, ali so znižane stopnje davka na dodano vrednost primeren instrument za doseganje ciljev sektorske politike. Sprejet je bil dogovor, da bo to vprašanje ponovno obravnavano v letu 2008, ne nujno v prvi polovici, ampak v letu 2008.

Ta čas slovensko predsedstvo intenzivno išče pristop, ki bi bil najbolj učinkovit za nadaljevanje razprave o stopnjah davka na dodano vrednost, ki niso splošne. Ta razprava, kot je znano, se je na podlagi sporočila Komisije začela med portugalskim predsedovanjem. V tem obdobju razmisleka, ki bo, upam, čim krajše, pa še zato ne moremo dati natančnejšega odgovora na vprašanje spoštovanega poslanca Vakalisa. Poudaril bi le, da gre za pomembno vprašanje, ki se ga predsedstvo loteva z dolžno pozornostjo.

  Nikolaos Vakalis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, vaš odgovor se mi zdi ustrezen, ob tej priložnosti pa želim še čestitati slovenskemu predsedstvu za uspešen začetek predsedovanja. V celotnem času predsedovanja vam želim vse dobro.

  Predsednik. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.30 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

12. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev: glej zapisnik

13. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

14. Evropska strategija za Rome (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o:

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki so ga predložili Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda, Katalin Lévai, Adrian Severin in Jan Andersson v imenu skupine PSE, o evropski strategiji za Rome (O-0081/2007/rev. 1 - B6-0389/2007)

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki ga je predložila Viktória Mohácsi v imenu skupine ALDE, o evropski strategiji za Rome (O-0002/2008 - B6-0003/2008)

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki ga je predložila Lívia Járóka v imenu skupine PPE-DE, o akcijskem načrtu Evropske skupnosti o Romih (O-0003/2008 - B6-0004/2008)

– ustnem vprašanju za Komisijo, ki ga je predložila Roberta Angelilli v imenu skupine UEN, o evropski strategiji za Rome (O-0004/2008 - B6-0005/2008)

  Lívia Járóka, avtorica. − (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, predsedujoči, za reševanje nevzdržnega položaja evropskih Romov je bilo pripravljenih več dokumentov, vključno s sklepom Evropskega parlamenta o Romih iz leta 2005, poročilom o romskih ženskah, ki ga je pripravil odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, ter akcijskim načrtom Eurostata iz leta 2003.

Kljub temu niti države članice niti evropske institucije niso dosegle znatnega napredka pri spodbujanju vključevanja Romov, čeprav je uspešno vključevanje najštevilčnejše in najhitreje rastoče evropske manjšine tako v interesu evropskega trga dela kot evropske družbe.

Priporočilo iz poročila, ki ga je lani decembra predstavila svetovalna skupina na visoki ravni, ki jo je ustanovil komisar Špidla, navaja, da je treba pripraviti akcijski načrt Skupnosti. Ta akcijski načrt je nujen, vendar je za sprejetje učinkovitih in čim prejšnjih ukrepov potrebna večja in odločnejša pripravljenost Komisije. To velja tudi za Evropski parlament in civilno družbo na več področjih, ki zadevajo Rome.

Evropska komisija in države članice morajo spodbujati, financirati, spremljati in izvajati pomoč, ki izhaja neposredno iz sredstev Skupnosti, za najbolj prikrajšane skupine. Če se uporabljajo finančna sredstva Evropske unije, mora biti razviden vpliv zadevne naložbe na enakost možnosti kot materialno in odgovorno merilo; če se torej razvoj financira s sredstvi Unije, morajo ponudniki izvajati analizo enakih možnosti in načrt ukrepov.

Če bi načrt ukrepov postal obvezni element razpisov v različnih razvojnih sektorjih in nekaterih regijah, bi to pomembno prispevalo k zagotavljanju in spodbujanju enakih možnosti za prikrajšane socialne skupine in tiste, ki zaostajajo.

Oblikovati je treba tudi vseevropski zemljevid kriznih območij, na podlagi katerega je mogoče ocenjevati tista območja Evropske unije, kjer skrajna revščina in socialna izključenost najbolj vplivata na Rome in neromske skupnosti, ter s katerim si lahko Evropska komisija, ki podpira države članice, začne prizadevati za odpravljanje segregacije, kar so vlade več desetletij odlagale zaradi različnih političnih obveznosti.

Pomembno je, da komisarji, ki so neposredno ali posredno odgovorni za vključevanje manjšin, usklajujejo svoje dejavnosti prek izobraževanja, zaposlovanja, enakih možnosti, regionalnih in razvojnih področij ter v okviru tehnične delovne skupine pripravijo akcijski načrt za zadeve Romov za leto 2008 v sodelovanju s Parlamentom in civilno družbo ter ga začnejo čim prej izvajati.

Razen sprejetja resolucije leta 2005, ki je imela dejansko zanemarljiv vpliv, mislim, da je treba čim prej začeti dialog med stranmi z vključevanjem Komisije in civilne družbe.

Mislim tudi, da morajo v letu 2008 vse strani sprejeti ukrepe in organizirati pogajanja v zvezi z Romi. Mislim, da je to pomembno, in v imenu Ljudske stranke se zavezujem, da se bom v letu 2008 zavzemal za to. Hvala.

  Roberta Angelilli, avtorica. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zjutraj je bilo sprejeto poročilo o strategiji EU o otrokovih pravicah. Ena od njenih prednostnih nalog je boj proti revščini in diskriminaciji. V tem smislu smo se odločili, da poseben odstavek namenimo romskim otrokom, ki pogosto nimajo na voljo zdravstvene in socialne oskrbe ter so izključeni iz izobraževanja.

Znano je, da zelo visok odstotek romskih otrok ne obiskuje pouka ali v šolo hodi le občasno. Veliko romskih otrok mora dejansko obiskovati posebne šole ali celo ustanove za invalidne osebe. Razpoložljivi podatki kažejo, da v nekaterih državah članicah stopnja osipa pri romskih otrocih presega 60 %. Očitno je, da otroci, ki ne hodijo v šolo, ki so nepismeni ali imajo na splošno neustrezno stopnjo izobrazbe ali poklicnega usposabljanja, nimajo prihodnosti in morajo prosjačiti ali delati na črnem trgu. V vsakem primeru je njihova usoda zapečatena; v najboljšem primeru jih čakata revščina in socialna izključenost, v najslabšem pa bodo postali žrtve organiziranega kriminala.

Upoštevati je treba, da je romsko prebivalstvo zelo mlado, saj je približno 45 % posameznikov mlajših od 16 let; zato je zelo koristno in pomembno, da Komisija določi posebne in konkretne ukrepe za romske otroke, zlasti v zvezi s preprečevanjem osipa v šolah in spodbujanjem ustreznega in visoko kakovostnega izobraževanja. Brez pravice do izobraževanja ni mogoče zagotoviti enakega obravnavanja in zlasti pravice do prihodnosti.

  Jan Marinus Wiersma, avtor. − (NL) Gospod predsednik, tudi mi smo Komisiji zastavili vprašanja in upam, da bo komisar odgovoril nanje. Danes zvečer razpravljamo predvsem o prizadevanjih Evropske unije – Evropske komisije – za obvladovanje težav Romov, velike skupnosti, katere pripadniki so pred nekaj leti, nekateri pa lani, dobili državljanstvo EU. Ti državljani živijo v razmerah, ki so v večini primerov nesprejemljive. Veseli nas, da bomo danes v tej sejni dvorani slišali odgovor Evropske komisije.

Veseli nas tudi, da je Evropski svet na vrhu v Bruslju namenil posebno pozornost položaju Romov in Komisijo pozval, da pripravi bolj specifične predloge, kako lahko Evropska unija dopolni politiko držav članic v zvezi z večjimi romskimi skupnosti, kako lahko usklajujemo in izmenjujemo najboljše prakse ter kako lahko bolje uporabimo razpoložljiva sredstva EU v teh državah za izboljšanje položaja Romov.

To pravim predvsem zato, ker smo pred pristopom več držav lani in leta 2004 izjavili, da je ena od stvari, ki jih moramo izvajati skupaj, obvladovanje težav Romov. Sam sem bil takrat poročevalec za Slovaško in spomnim se različnih obljub slovaške vlade, vendar dvomim v učinkovito izpolnitev teh obljub. To je še vedno pomembno vprašanje.

Prav tako lahko rečemo, da Rome ni mogoče obravnavati kot tipično nacionalno manjšino, kot so Madžari na Slovaškem ali Rusi v baltiških državah. So tipična evropska manjšina, za katero bi bilo treba skupaj z zadevnimi državami članicami razviti posebno evropsko politiko z ločeno odgovornostjo za Evropsko unijo, kot je v svoji izjavi priznal tudi Evropski svet v Bruslju.

Zlasti Komisijo pozivamo, naj zagotovi boljše usklajevanje v sami Komisiji. Kako je mogoče izboljšati sodelovanje? Kako lahko nekomu, ki je po možnosti komisar, dodelimo osrednjo pristojnost za romsko politiko? Morda bi morali razmisliti tudi o možnosti, da se Rome prizna kot neke vrste evropsko manjšino, da bi se do neke mere izognili načelu subsidiarnosti, ki se zdaj uporablja za manjšinsko politiko držav članic.

Skratka, verjamem, da so nameni vseh vpletenih strani dobri, vendar je treba zagotoviti boljše usklajevanje in več ukrepov.

  Viktória Mohácsi, avtorica. − (HU) Najlepša hvala. Gospod predsednik, gospe in gospodje, naj vas spomnim, da je ta Parlament neustrezno vključevanje Romov obravnaval že leta 1983. Prav tako je v resoluciji iz leta 1994 pozval Komisijo, Svet in vlade držav članic, da si na vse možne načine prizadevajo za socialno, gospodarsko in politično vključevanje Romov.

Kot se verjetno spomnite, smo v resoluciji, ki jo je Parlament sprejel aprila 2005, Komisijo pozvali, naj sprejme akcijski načrt z jasnimi priporočili za države članice in države kandidatke v zvezi z gospodarskim, socialnim in političnim vključevanjem Romov.

Prav tako je bilo novembra 2007 vprašanje socialnega vključevanja Romov vključeno v besedilo resolucije Parlamenta o prostem pretoku, po mojem priporočilu, kot evropska strategija za Rome. Komisijo smo ponovno pozvali, naj takoj pripravi evropsko strategijo za socialno vključevanje Romov z uporabo sklada za vključevanje in strukturnih skladov.

V zvezi s tem smo prepričani, da so v vsaj desetih državah članicah Unije romski otroci še vedno prisiljeni k pouku v ločenih razredih in v ločenih ustanovah ter da se nas Rome neupravičeno označuje kot nezmožne, pripisujejo se nam nekateri poklici in se nas stigmatizira.

Žal je v vsaki državi članici dobro znano, v kakšnih predelih in groznih razmerah živijo Romi. Obžalujem, da je dobro znano tudi, da je povprečna življenjska doba Romov v vseh državah članicah za 15 let krajša kot pričakovana življenjska doba državljanov Unije. Poudariti je treba, da Romi v vseh državah članicah predstavljajo velik delež brezposelnih oseb.

Poleg tega se žal v državah članicah vsak mesec pojavljajo rasistični napadi na Rome. V novicah smo slišali, sicer za to ne bi vedeli, da je bil ponoči 4. januarja 2008 podtaknjen požar v predelu rimskega okrožja Marconi, kjer živi približno 250 Romov, tri dni pozneje pa se je prav tako v Italiji zgodil napad z molotovkami na lokalno cigansko naselje v Aprilii, ki je neposredno ogrozil življenja več sto ljudi. V obeh primerih je bil vzrok za napad rasizem.

Nobenega dvoma ni, da je treba ugotoviti odgovorne za te napade, da je treba pripraviti predlog resolucije in evropsko strategijo ter da mora vsaka država članica pripraviti akcijski načrt za vključevanje Romov. Izjem pri tem ni, nobena država ne more delovati, kot da Romov na njenem ozemlju ni – ne glede na to, ali jih priznavajo ali ne – in da izrečeno ne bi veljalo za nobeno državo članico Unije, brez izjeme. Hvala.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem gospe Járóka, gospe Angelilli, gospodu Wiersmi in gospe Mohácsi za obravnavo teh vprašanj, s katerimi se ukvarjam v imenu kolega Vladimírja Špidle, ki je trenutno na Kitajskem, in to pomeni priložnost, da natančno preučimo to zelo pomembno vprašanje.

V zadnjem letu se je dejansko pokazalo, da organi Evropske unije in tudi same države članice krepijo svoja prizadevanja za trajno izboljšanje položaja Romov v Evropski uniji. Strinjam se, da je to nujno. V zvezi s tem je že bilo sprejeti nekaj pomembnih ukrepov. Na eni strani imamo sklep Evropskega parlamenta iz leta 2005 o začetku evropskega leta enakih možnosti za vse, na drugi strani pa delo skupine strokovnjakov na visoki ravni za vključevanje etničnih manjšin in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter zaključke, ki so bili sprejeti pred kratkim na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, ki je bilo pravkar omenjeno.

Reči moram, da težavnega vprašanja diskriminacije, ki jo doživljajo pripadniki romskih skupnosti, ter njihove izključenosti iz družbe in trga dela ni mogoče zanemariti. Zato smo odločeni, da bomo uporabili vse instrumente, ki jih imamo na voljo, kot so zakonodaja, strukturni skladi ter kampanje za obveščanje in ozaveščanje, za izboljšanje tega položaja. Očitno je, da se programi in ukrepi za zaposlovanje in socialno politiko ne uporabljajo ustrezno za spodbujanje socialnega vključevanja Romov. Zato moramo vsa naša prizadevanja osredotočiti predvsem na izboljšanje dostopa do teh ukrepov z usmerjenim načrtom. Ni treba posebej omenjati, da mora takšen načrt temeljiti na odločni in dolgoročni zavezanosti držav članic ter učinkoviti rabi instrumentov in politik Skupnosti.

Zato mi dovolite, da na kratko in praktično odgovorim na vaša vprašanja in opredelim naše predloge za leto 2008. Komisija bo letos poleti sprejela smernice za spremenjeno strategijo za boj proti diskriminaciji, ki bo pomenila nadaljevanje evropskega leta enakih možnosti za vse. V skladu z zaključki z zasedanja Evropskega sveta decembra 2007 bodo te smernice obravnavale predvsem romsko vprašanje in priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni za vključevanje etničnih manjšin. Te smernice bo dopolnil delovni dokument služb Komisije, ki bo analiziral napredek in učinkovitost teh ukrepov v korist Romom na politični in zakonodajni ravni ter pri načrtovanju programov za strukturne sklade.

Hkrati predlagamo organizacijo foruma na visoki ravni o Romih, katerega cilj je sodelovanje predstavnikov nacionalnih vlad in parlamentov, Evropskega parlamenta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter vodilnih osebnosti iz romske družbe in ostalih pomembnih akterjev. Prepričani smo, da je pravice Romov mogoče okrepiti z odprto razpravo na visoki ravni ter da je mogoče doseči veliko bolj usmerjeno uporabo sredstev za Rome.

Osebje mojega kolega Vladimírja Špidle bo pripravilo omenjene pobude ter se osredotočilo na vprašanje Romov na področjih nediskriminacije, Evropskega socialnega sklada, zaposlovanja in socialnega vključevanja. Ker položaj Romov zadeva več področij delovanja Komisije, kot so regionalna politika, izobraževanje, javno zdravje in sodstvo, bo posebna medinstitucionalna skupina za vprašanja Romov, ki je bila ustanovljena leta 2004, zagotovila izmenjavo informacij. Poleg tega je Komisija pred nekaj tedni sklenila okvirni sporazum o partnerstvu z Evropskim informacijskim uradom za Rome. To partnerstvo bo zagotovilo stalne in neposredne stike med evropskimi organi in romsko civilno družbo.

Med drugim je treba spomniti tudi, da se na nacionalni in evropski ravni izvaja več pobud kot del evropskega leta medkulturnega dialoga, ki se je pravkar začelo. Cilj teh pobud je opozarjanje in s tem ozaveščanje ljudi o pomenu dialoga med kulturami ter predvsem o prednostih kulturne raznolikosti za našo družbo.

Spomladi 2008 bo Komisija objavila zeleno knjigo o izobraževanju učencev s priseljenskim ozadjem ali učencev, ki pripadajo prikrajšani manjšini. Obravnavala bo tudi glavne težave, ki prizadenejo Rome, kot je na primer segregacija v izobraževanju. Ta zelena knjiga mora spodbuditi obsežno razpravo o tem vprašanju in morda povzročiti celo akcijski načrt na evropski ravni.

Kot neposredni odgovor na vprašanje gospe Mohácsi naj dodam, da namerava Komisija leta 2008 predložiti predlog direktive o uporabi načela enakega obravnavanja zunaj področja zaposlovanja, tj. horizontalno direktivo, kot smo napovedali v našem delovnem programu.

To so zdaj temeljna vprašanja, ki jih obravnavamo, in z zanimanjem pričakujem razpravo, na koncu katere bom morda dodala nekaj svojih pripomb.

  Roberta Alma Anastase, v imenu skupine PPE-DE. – (RO) Mislim, da je organizacija te razprave na plenarnem zasedanju izjemno pomembna, ker je nujna za ugotovitev stanja evropskih ukrepov v zvezi z romskim prebivalstvom in analizo metod za spodbujanje učinkovitosti teh ukrepov.

Več nedavnih dogodkov dokazuje, da na ravni evropske politike na tem področju še vedno obstaja več pomanjkljivosti ter da sta potrebni posodobitev in prilagoditev te politike sedanjim izzivom.

Medsebojna strpnost in večetnično vključevanje sta temeljni načeli Evropske unije, Romi pa predstavljajo pomembno skupnost na evropski ravni, ki pomembno vpliva na socialno, politično in gospodarsko življenje v več državah članicah Evropske unije. Zato je nujno, da se na evropski ravni razvije skladen pogled na vprašanje Romov, ki se osredotoča na njihovo vključevanje ter zagotavljanje skupnih osnovnih pravic in obveznosti.

Čeprav sem že novembra Evropski komisiji zastavila vprašanje v zvezi s tem in prejela odgovor, da se bodo pripravili novi predlogi za vključevanje Romov, Komisijo zdaj pozivam, da natančneje pojasni te svoje namere. Prvič, zanima me, kako bo Komisija pristopila k temu vprašanju z institucionalnega vidika, da bi zagotovila učinkovito usklajevanje in spremljanje evropskih ukrepov za zaščito in vključevanje Romov.

Vloga izobraževanja in izobraževanja za strpnost je pomembna, kot so poudarili kolegi poslanci. Takšno izobraževanje bi koristilo vsem državljanom EU; izobraževanje za strpnost bi spodbujalo vključevanje Romov, njihovo interakcijo in družbene odnose v Evropski uniji. Njihov razvoj bi olajšal družbeno vključevanje Romov, na drugi strani pa omejil stigmatizacijo in diskriminacijo proti njim. Zato Komisijo pozivam, da nas obvešča o obstoju takšnih programov in njihovem izvajanju ter zlasti, ali namerava to vprašanje upoštevati pri oblikovanju nadaljnjih evropskih politik v zvezi z Romi.

Zahvaljujem se vam in upam, da bo ta razprava privedla do odločnih in konkretnih odločitev za izboljšanje evropske politike o Romih.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, hvala za vaš odgovor, ki je vsaj delno odgovoril na naše vprašanje. Razumeti morate, da smo v zvezi s to zadevo nestrpni, ker so nedavni dogodki znova pokazali, kako pereče je to vprašanje.

Prvič, kar zadeva forum o Romih, ga podpiramo. Mislim, da je to dobra ideja, zlasti ker vključuje same Rome. Kljub temu pa je pomembno hitro delovanje, ker sem zaskrbljen, da se bo zdaj o predlogu le na široko razpravljalo in ne bo dovolj odločnosti. Mislim, da je treba forum o Romih čim prej ustanoviti, in sicer še letos. Parlament bo gotovo zagotovil svojo pomoč.

Drugič, seveda je pomembno vključiti tudi lokalne organe, ker so vlade pogosto dobronamerne in veliko obljubljajo, nato pa se težave pojavijo pri županih ali drugje v regiji ter se dejansko ne rešuje.

Tretjič, zahvaljujem se za vaše prizadevanje v zvezi s predlogi za enako obravnavanje zunaj delovnega mesta. To je na splošno zelo pomembno vprašanje, ki ga moja skupina odločno podpira.

Gospa komisarka, v imenu svoje skupine lahko rečem, da so te interdisciplinarne skupine, ki jih poznamo iz lastnih uprav, vse vztrajne in koristne. Po našem mnenju bi bilo koristno, če bi bil za usklajevanje na tem področju odgovoren en komisar ali da bi bil med komisarji, katerih naloga je izvajanje, vsaj en pooblaščen predstavnik.

Še vedno ne razumem, zakaj romunski komisar zaseda ta položaj. Če bi vsaj bil sposoben za to delo, bi bilo dobro, ne vem.

Želimo si, da bi se tem vprašanjem dalo prednost. Stvari potekajo v pravi smeri. Hvala, gospa komisarka, za vaše poročilo, vendar bi v korist Romov bilo potrebno nekoliko več odločnosti in hitrejše delovanje.

  Alfonso Andria , v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, čeprav so to razpravo sprožila ustna vprašanja za Komisijo, je v samem bistvu naravno nadaljevanje pobude, ki jo je Parlament začel že v preteklosti in jo pred kratkim ponovno poudaril. Očitno je, da potrebujemo akcijski načrt za izboljšanje položaja Romov, ker je vključevanje te manjšine v socialni in civilni okvir držav Evropske unije zelo slabo.

Nadnacionalni značaj romske skupnosti, ki je ena od njihovih posebnih značilnosti, povzroča zahtevo, ki jo osebno podpiram, da se pripravi evropska strategija, ki bo omogočila odpravljanje zaskrbljujočih in ponižujočih razmer, v katerih živijo, ter ki so v veliko primerih skoraj nečloveške, kar je brez dvoma posledica socialne izključenosti, poleg tega pa povzroča različne negativne vplive: od odtujitve od države gostiteljice do nasilja, ali v vlogi storilca ali žrtve.

Poleg smernic, ki lahko pomagajo lokalnim in nacionalnim organom, da omejijo število manjšin v državah članicah, ki zapadejo v socialno stisko, je treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva za ukrepe, ki se bodo sprejeli. Vendar ne gre le za težavo financiranja. Resnični cilj je zagotoviti enak dostop do dela, izobraževanja, stanovanja, zdravstvenega varstva, socialnih storitev in okolja, potrebnega za uresničevanje državljanskih pravic, zlasti s postopki sprejemanja odločitev. Vse to vključuje celovit pristop k združevanju ukrepov za doseganje teh ciljev. Zato osebno nasprotujem temu, da se odgovornost za romsko vprašanje zaupa enemu samemu evropskemu komisarju.

Dve leti po začetku Desetletja vključevanja Romov (20052015) obstaja še veliko obveznosti, ki jih morajo vlade še uresničiti. Kakšne pobude namerava Komisija sprejeti v zvezi s tem vprašanjem? Upam, da se bo to začelo čim prej, takoj po evropskem letu enakih možnosti za vse, in sicer v tem evropskem letu medkulturnega dialoga.

  Elly de Groen-Kouwenhoven, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, glede na sedanji položaj Romov moram svoj govor začeti s kritiko Evropske komisije, ki je bila pri obravnavanju vprašanj Romov v Evropi počasna in neprizadevna.

Na drugi strani sta Svet Evrope in OVSE v zadnjih dveh desetletjih romska vprašanja obravnavala v okviru posebnih služb. Svet Evrope je pripravil več posebnih priporočil v zvezi z Romi, OVSE pa je razvil akcijski načrt za izboljšanje položaja Romov na območju OVSE. Sprašujem se, koliko pozornosti so Komisija in države članice EU namenile tem dokumentom ter če so resno upoštevale skupno resolucijo Evropskega parlamenta o Romih ali akcijske načrte za izvajanje pobude Desetletje vključevanja Romov.

Vendar samo kritiziranje ni moj politični slog, poleg tega pa mi je gospa Ferrero-Waldner dala nekaj razlogov za optimizem. Zato gospo komisarko prosim, da ob srečanju s predsednikom Barrosom in kolegijem posreduje naslednje sporočilo.

Prvič, čim prej je treba pripraviti evropsko strategijo za Rome, ki se mora osredotočiti zlasti na izboljšanje življenjskih pogojev za Rome v Evropi, ustvarjanje delovnih mest za približno 90 % brezposelnih Romov, boj proti diskriminaciji Romov, spodbujanje njihovega izobraževanja, izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja in pospeševanje političnega vključevanja Romov.

Drugič, za lažje izvajanje takšne strategije Evropska komisija potrebuje stalen romski oddelek, ki zaposluje romsko osebje. Iskreno upam, da bo Komisija romsko osebje zaposlovala na podlagi njihovih sposobnosti in ne barve kože, kot se je zgodilo v preteklosti v nekaterih državah članicah.

Tretjič, prednostna naloga Evropske komisije mora biti poseben evropski sklad za romske projekte. Evropski parlament mora seveda prispevati tudi k doseganju skupne evropske „delavske unije“ za izboljšanje položaja Romov. Na tej točki želim ponovno izpostaviti predlog za imenovanje stalnega poročevalca EU o romskih vprašanjih, ki bi zagotavljal dober pregled stanja in pripravljal priporočila za ta Parlament, druge institucije EU in države članice.

Razen tega si želim večje udeležbe Romov v tem Parlamentu. Njihove interese morajo predstavljati njihovi poslanci v Evropskem parlamentu.

Nenazadnje želim poudariti, da mora evropska strategija za Rome izražati skupne politične vrednote, kar zadeva prihodnji proces širitve ter boj proti ultranacionalizmu in skrajni desnici v Evropi.

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisarki se zahvaljujem za njene besede in sprejete obveznosti, za katere se mi zdi, da so v skladu z izjavami Evropskega parlamenta iz več resolucij, vendar same obljube o ukrepanju niso dovolj.

Zanima me, kakšna orodja uporablja Komisija in kaj nam lahko pove o uporabi sredstev, ki so se na podlagi različnih proračunskih postavk do zdaj dodelila državam članicam za vključevanje Romov. Drugič, kakšen nadzor Komisija opravlja nad konkretnim izvajanjem sprejetih direktiv na nacionalni ravni? Tretjič, pridružujem se pozivom, naj se v Komisiji z vsemi vprašanji Romov ukvarja le ena oseba.

Kar zadeva mojo državo, moram poudariti, da se srečujemo z zelo velikim rasizmom in stigmatizacijo, usmerjenima predvsem proti Romom, zlasti ker Italija ni v celoti prenesla direktive 43/2000/ES proti etnični diskriminaciji v svojo zakonodajo. Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti v zvezi s tem? Italijanska zakonodaja ni vključila koncepta nadlegovanja na podlagi rase, ki pomeni vprašanje delitve dokaznega bremena ali zaščite pred zlorabami, ki jih povzroča rasna diskriminacija.

Poleg tega me zanima, ali je Komisija seznanjena z dejstvom, da v eni od največjih italijanskih mestnih občin, v Milanu, otroci migrantov, ki so v tem primeru predvsem Romi, katerih starši tam ne prebivajo zakonito in nimajo dovoljenja za prebivanje, ne morejo obiskovati državnih šol. Zdi se mi, da je to v celoti v nasprotju z vsemi dokumenti EU, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in resolucijo o otrokovih pravicah, ki smo jo sprejeli danes zjutraj.

Končno, poudariti želim, da je italijanska vlada razpravljala že o neštetih zakonskih odlokih v zvezi z vprašanjem, ki dejansko zadeva Rome, in sicer, če se lahko med razloge, s katerimi je mogoče upravičiti izgon državljana druge države članice iz Italije, vključi sklicevanje na gospodarske cilje. Čeprav ta odlok obravnava splošno vprašanje priseljevanja, je dejansko usmerjen neposredno k Romom. Zanima me vaše stališče v zvezi s tem.

  Desislav Chukolov (NI). – (BG) Spoštovani kolegi, tudi sam želim govoriti v tem Parlamentu, da bi se končno spoznalo realno stanje in bi se vsaj začasno končale hinavske izjave.

Kaj lahko ugotovimo iz dosedanje razprave? Ugotovimo lahko, da ste zaskrbljeni zaradi položaja ciganskega prebivalstva v Evropi, kar vključuje tudi mojo državo Bolgarijo. Ne predstavljam si, da ste zdaj zaskrbljeni zaradi izjemno nizkih pokojnin upokojencev v Bolgariji ali poštenih in delovnih bolgarskih državljanov, ki so vsakodnevno žrtve romskega kriminala.

Spoštovani poslanci Evropskega parlamenta, upoštevajte dejstvo, da Bolgarska socialistična stranka med volitvami v Bolgariji vedno kupuje glasove Ciganov. Upoštevajte tudi, da koalicijski partner bolgarskih socialistov, Gibanje za pravice in svoboščine, ki ga v tem Parlamentu predstavlja skupina ALDE, kupi vse preostale glasove. Tudi tiste, ki jih oddajo Cigani. Vedite tudi, da predsednik Gibanja za pravice in svoboščine, Ahmed Doghan, kupovanje glasov Ciganov imenuje „običajna evropska praksa“.

Bodite zaskrbljeni zaradi dejstva, da je v Bolgariji odstotek ciganskega prebivalstva 3–4 %, medtem ko zločini, ki ji storijo, predstavljajo 30–40 % vseh kriminalnih dejanj. Ti zločini niso le zločini, ki jih povzroča revščina. Gre za izjemno predrzne in okrutne zločine. Posilstvo in umor 79-letne ženske ni zločin zaradi revščine. Prepričan sem, da se strinjate z mano.

Očitno je, da visoki zneski dodeljenih sredstev ne pomagajo dosti. To financiranje ni učinkovito, ker se denar izgublja v sumljivih ustanovah in nevladnih organizacijah. Po našem mnenju, torej mnenju pripadnikov stranke Ataka, je to težavo mogoče rešiti z upoštevanjem vseh zakonov v vsaki posamezni državi. Napredek bo prineslo spoštovanje zakonodaje brez strpnosti do posebne manjšine. V Bolgariji zločini Ciganov niso predmet natančnih preiskav. To je dejstvo. Dejstvo, ki ga lahko vidite tudi sami.

Umor mladoletnih sester Belnejski ni bil raziskan, ampak pometen pod preprogo. To so dogodki, zaradi katerih moramo biti zaskrbljeni. Strpnost do posebne manjšine na račun večine ne bo pripeljala do uspeha, ampak prej obratno. Hvala za vašo pozornost.

  Katalin Lévai (PSE). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z veseljem sem prisluhnila besedam komisarke Ferrero-Waldner in pozdravljam pobude, ki se bodo sprejele v prihodnosti. Mislim, da bo to resnično precej izboljšalo položaj Romov, vendar se moram strinjati z nizozemsko kolegico poslanko, ki je izrazila svojo nestrpnost. Kot več drugih sem tudi sama nestrpna, ker je napredek na tem področju dejansko zelo počasen.

V Evropi živi 7 do 9 milijonov Romov, večina v slabih socialnih razmerah, in še vedno se soočajo z enakimi težavami kot v preteklosti; to so težave izključevanja in vključevanja, nizka stopnja zaposlenosti, vprašanje segregacije v šolah in večkratne diskriminacije proti romskim ženskam.

Večina držav članic Romov ne priznava kot manjšino v svoji državi, ne želijo bistveno spremeniti njihovega položaja, izkušnje iz zadnjih nekaj let pa dejansko kažejo krepitev radikalizma in protiromskega vzdušja tako v novih kot v starih državah članicah.

Zato menim, da ne smemo več zapravljati časa ter da potrebujemo dejanske spremembe in usklajeno evropsko politiko o Romih. Brez te politike niso mogoče nacionalne romske politike; to moramo razumeti in se s tem soočiti. Treba je sprejeti ukrepe za priznanje nadnacionalnega manjšinskega statusa Romov, ker gre dejansko za poseben status.

Evropski parlament in v njegovem okviru skupina socialistov sta že sprejela akcijski načrt, marca pa bomo po vsej Evropi organizirali konference, delavnice in obiske, na katerih bodo vključeni lokalni romski pripadniki, nevladne organizacije in organizacije ter na katerih se bodo izpostavili primeri diskriminacije. Poleg tega bomo pozornost evropskega javnega mnenja usmerili k nesrečnemu položaju Romov in ga poskušali izboljšati. Najlepša hvala.

  Adrian Severin (PSE). – Gospod predsednik, Romi niso nasledniki nekdanjega rimskega cesarstva in niso sedanji prebivalci Rima. Niso narod brez države ali narodna manjšina. Romi so etnično-kulturna skupnost, ki še vedno goji svojo plemensko tradicijo, in vseevropska skupnost, ki je bila v predmoderni in zgodnji moderni Evropi zasužnjena, v času fašističnega režima pa zaprta v koncentracijskih taboriščih in državah, ki jih je komunistična diktatura spremenila v zapore. Po koncu hladne vojne in prvem širjenju Evropske unije po koncu bipolarne delitve so postali svobodni evropski državljani.

Ker so bili Romi več stoletij marginalizirani in izključeni, je bila romska skupnost izključena tudi iz evropske blaginje in se je poskušala zaščititi z ogrožanjem evropskega reda. Ali se mora Evropa zdaj, ko se je pomirila sama s sabo, pomiriti tudi z romskim prebivalstvom ali pa mora Rome razglasiti in obravnavati kot drugorazredne državljane, ki jih je treba zbrati v nekaterih državah članicah, preoblikovanih v romske gete? Odgovor na to vprašanje je samo eden: romsko vprašanje je evropsko vprašanje. Ne gre le za vprašanje, ampak za velik izziv – skupni izziv, ki ga moramo obvladovati skupaj. V nasprotnem primeru romske skupnosti ne bo mogoče vključiti v evropsko družbo in evropski red.

Gre za kulturno in družbeno vprašanje. Evropska unija mora zagotoviti finančna sredstva, razvijati programe in organizirati posebne institucionalne strukture, da bi pomagala nacionalnim organom držav, v katerih stalno prebivajo Romi, in tej skupnosti zagotovila primerno materialno stanje, ustrezno izobrazbo, poštene možnosti za konkurenco z drugimi, odsotnost diskriminacije in zavedanje o njihovem obstoju v evropski civilizaciji. Od Evropske komisije pričakujemo, da bo sprejela ustrezne korake v tej smeri in Evropski parlament izčrpno obveščala o doseženem napredku.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik, gospa komisarka, ko v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve razpravljamo o lizbonski strategiji, govorimo o visoki rasti, visoki stopnji zaposlenosti, dobrih socialnih razmerah, dobrem zdravstvenem varstvu, poleg tega pa vedno omenjamo tudi, da morata biti izobraževalni sistem in razvoj spretnosti gonilni sili za doseganje teh ciljev. Če vse te cilje primerjamo s položajem romske manjšine v Evropi, lahko ugotovimo presenetljivo visoko brezposelnost. Ugotovimo lahko, da njihove socialne razmere in zdravstveno varstvo niso posebej dobri, da so njihovi pogoji bivanja slabi ter da v družbi in celo v izobraževalnem sistemu obstaja segregacija. Za Rome obstajajo posebne določbe, ki jim ne zagotavljajo pravice do ustreznega izobraževanja. Vendar je bila lizbonska strategija oblikovana za vse.

Predstavili ste več dobrih predlogov. Te predloge podpiramo, vendar je pomembno, da strategijo dopolni akcijski načrt. Pomembno je, da izvajamo poenotenje, vendar se je hkrati treba usklajevati s Komisijo. Pomembno je, da prilagodimo naša sredstva, tako da se upošteva romska manjšina. Prav tako je tudi pri pripravi strategij na področju zaposlovanja, izobraževanja in na drugih področjih pomembno, da vedno upoštevamo položaj Romov in jih vključimo v različne strategije.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, Evropska unija nima manjšinske politike za Rome, tradicionalne nacionalne manjšine ali priseljenske manjšine. Sam Rome štejem med tradicionalne nacionalne manjšine, vendar jih je treba zaradi njihovega posebnega položaja socialne prikrajšanosti vseeno obravnavati kot ločeno kategorijo.

Veseli me, da sta med drugim to vprašanje sprožili tudi obe madžarski poslanki romskega porekla, gospa Járóka in gospa Mohácsi, kot živa vest Evropskega parlamenta ter ustrezno obsodili novembrske dogodke v Italiji. Pravilno je, da se vedno znova vračamo k temu vprašanju.

Kakšna je dolžnost Evropske unije? Pozdravljam besede komisarke Ferrero-Waldner. Evropska unija ima svojo dolžnost, vendar mora razlikovati med zadevami, ki so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so v pristojnosti držav članic. Prav tako se v celoti strinjam z gospodom Swobodo, ki sicer ni več prisoten, in sicer ne zaradi nekdanjega Avstro-ogrskega cesarstva, ampak zaradi njegovih pravilnih ugotovitev, da se na lokalni ravni odloča o uspehu ali neuspehu določene zadeve. Natančneje, v državah članicah je treba zagotoviti nacionalne akcijske programe. Ponosen sem, da se je v okviru mojega ministrstva pripravil prvi srednjeročni program za Rome v Evropi. Sredstva je treba dodeliti državam članicam, vendar se o vsem odloča na lokalni ravni.

Kako lahko EU pomaga? EU mora spremljati delovanje držav članic in zagotoviti metodo „najboljše prakse“ za najboljšo rešitev. Ne gre le za financiranje, ampak tudi za vprašanje, ali v večinskem prebivalstvu in romski družbi obstajajo kvalificirani strokovnjaki, ki želijo napredek na tem področju. Prihodnost Evrope je odvisna od manjšin.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej zavračam kritike, da si komisar Špidla ne prizadeva dovolj v zvezi s to težavo. Mislim, da to ni ustrezen način za razpravljanje v tem Parlamentu.

Pomembno je, da se osredotočimo na izboljšanje določb za izobraževanje mladih Romov. Dobro poznamo sistem obveznega izobraževanja, zato menim, da bi morali biti obvezni tudi jezikovno znanje in pismenost ter računanje, ki so v bistvu nujni za dobro življenje.

Na drugi strani pa razumem tudi, da se seveda vsi ne želijo vključiti. Zato moramo vsem tistim, ki se v našo družbo ne želijo vključiti, ponuditi druge pobude. Prepričan sem, da je koncept odprtega pristopa k tem težavam glavna rešitev za prihodnost.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, ta razprava je izpostavila več težav v zvezi z obravnavanim vprašanjem. Gospa komisarka, mislim, da bi bilo morda boljše, če bi, namesto da oblikujemo strategijo in svetujemo, za mnenje vprašali predstavnike romske skupnosti.

V tem trenutku imamo v Evropskem parlamentu dve romski poslanki. Spominjam se tudi zelo znanega španskega socialističnega poslanca v tem Parlamentu, ki se je posebej zavzemal za vprašanje romske kulture in posredoval informacije o tem vprašanju. Ta kultura je del naše kulture in del evropske civilizacije ter izraža, kakšni ljudje smo.

Verjetno bi bilo razumno, če bi se seznanili z zgodovino Romov, se pogovorili s predstavniki romske kulture in jih vprašali, kako lahko izboljšamo njihove razmere, namesto da jim razlagamo, kako se lahko najbolje vključijo v našo družbo in kako lahko najbolje izpolnimo njihove socialne potrebe.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospod predsednik, ponovno poudarjam, da je ta razprava zelo zanimiva in da je potreba po reševanju te težave vsem očitna. Razumem, da vsi želite čim hitrejši odgovor.

Poudariti želim, da na tem področju že obstaja direktiva, to je direktiva 2000/43/ES, ki zagotavlja uporabo načela enakega obravnavanja brez razlikovanja glede na raso ali etnično poreklo pri zaposlovanju, v socialnem in izobraževalnem sektorju ter pri dostopu do blaga in storitev in njihovi dobavi, kar velja tudi za romsko prebivalstvo. Mislim, da je to temeljno. Poleg tega ta direktiva omogoča pozitivne ukrepe v državah članicah. Vendar je res tudi, da države članice niso zavezane k vključevanju teh ukrepov v svoje nacionalne zakonske določbe.

Vseeno je treba izvajati evropske uredbe in povedati moramo, da smo se v Komisiji trdno odločili, da bomo to izvajanje zagotovili. Komisija je lani dejansko sprožila postopke za ugotavljanje kršitev proti 22 državam članicam, ki niso ustrezno izvajale evropskih uredb, vključno z Italijo, gospod Agnoletto.

Kar zadeva vključevanje ljudi na trg dela, je naš zelo pomemben instrument tudi Evropski socialni sklad. Precejšnji delež ukrepov, katerih cilj je izboljšanje zaposljivosti Romov, se lahko financira iz Evropskega socialnega sklada. Med letoma 2000 in 2006 se je za projekte, katerih specifični cilj je bil vključevanje Romov, namenilo približno 275 milijonov EUR.

Skupina strokovnjakov na visoki ravni za vključevanje etničnih manjšin je poudarila, da so nekateri projekti, ki jih financira Evropski socialni sklad, kot je na primer program Acceder v Španiji, odlični vzgledi dejavnega vključevanja Romov. Zato želim ponovno pozvati posamezne države, da uporabijo to možnost. Strinjam se z gospodom Swobodo, da pri tem nimajo pomembne vloge le organi nacionalnih držav, ampak pogosto seveda tudi lokalne organizacije.

Znano je, da je socialna izključenost Romov zapleten pojav, zato je za reševanje te težave nujen usklajen pristop, ki bo zajemal vse pomembne vidike njihovega življenja. To vključuje izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo, stanovanja in infrastrukturo. Ta pristop zahteva učinkovito usklajevanje na ravni evropskih institucij. Prepričana sem, da se bo s pomočjo teh ukrepov v naslednjem letu dosegel znaten napredek.

Seveda pa sem slišala tudi, da nekateri od vas – ne vsi – želite, da bi to zadevo obravnaval določen komisar, zato bom to sporočilo prenesla svojemu kolegu gospodu Špidli. Vendar je v to vprašanje vključenih veliko različnih tem, zato je najpomembnejša stvar učinkovito usklajevanje. Z gospodom Špidlo lahko zagotovo ponovno govorite o drugem vprašanju.

Zelo na kratko želim poudariti nekaj točk, ki so bile med razpravo posebej izpostavljene. Med njimi je vprašanje, kako poteka dialog s civilno družbo in samimi Romi. Prepričana sem, da je takšen dialog, zlasti o ukrepih za Rome in njihove otroke, na eni strani zelo pomemben za zagotovitev izvajanja načela nediskriminacije, na drugi strani pa za boj proti brezposelnosti in spodbujanje socialnega razvoja regij, v katerih živijo Romi, ter odstranjevanje ovir v glavah večinskega prebivalstva, da bi se Romi priznali kot resnični del te evropske kulture.

Strinjam se z vsemi, ki so sprožili to vprašanje.

Sama sem vedno zagovarjala izobraževanje o človekovih pravicah in tisti, ki me poznajo, lahko potrdijo, da je to morda neke vrste konjiček zunaj mojega političnega delovanja. Gre za izobraževanje za strpnost. Rečem lahko le, da bom v te smernice zagotovo vključila vprašanje izobraževanja o človekovih pravicah, ki je zelo pomembno.

Gospa de Groen-Kouwenhoven, poudariti moram, da je Komisija morda počasna, vendar ni neprizadevna. Če pomislite, koliko programov sta vzpostavila Evropski svet in zlasti OVSE, in sicer predvsem ob podpori Evropske komisije, je jasno, da gre za pristop, ki je iz vseh vidikov zelo pozitiven.

Moja zadnja pripomba zadeva vprašanje nadnacionalne manjšine. V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da Evropska unija ni pristojna za opredeljevanje manjšin v samih državah članicah. V tem smislu je treba upoštevati tudi, da se ukrepi socialne politike ne osredotočajo na etnično poreklo, ampak vedno na individualne potrebe. Vendar je znano, da imajo posamezne države članice zelo različne zamisli o tem, kaj je manjšina in kako je opredeljena. Zato rešitev tega vprašanja še vedno ni zelo blizu. Sicer pa bom z veseljem posredovala vaše pripombe in zagotovo boste kmalu prejeli smernice v zvezi s tem vprašanjem.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 31. januarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Jasno je, da so Romi zapostavljena manjšina v Evropski uniji, in tega ne smemo več dovoliti. V celoti se strinjam s kolegi, ki so Komisijo pozvali, naj si bolj prizadeva na tem področju. Znašli smo se v položaju, ko skupina, ki naj bi bila največja etnična manjšina v EU, živi v popolnoma podstandardnih razmerah, mi pa je ne moremo zaščititi in ji pomagati. Nujno so potrebni konkretni in hitri ukrepi Komisije za vključevanje romske skupnosti v vse vidike družbe, torej v gospodarsko, socialno in politično življenje. EU mora prevzeti vodstvo na tem področju.

15. Učinkovitejša politika EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem – Regionalni pristop k politiki Črnega morja (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilo, ki ga je pripravila Lydie Polfer v imenu odbora za zunanje zadeve, o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem (2007/2076(INI)) (A6-0516/2007), in

– poročilo, ki ga je pripravila Roberta Alma Anastase v imenu odbora za zunanje zadeve, o regionalnem pristopu k politiki Črnega morja (2007/2101(INI)) (A6-0510/2007)

  Lydie Polfer, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, članom odbora za mednarodno trgovino in predvsem kolegom iz odbora za zunanje zadeve se zahvaljujem za njihov dejavni prispevek k oblikovanju tega poročila, katerega uravnoteženost smo želeli doseči in ki je bilo na koncu soglasno sprejeto.

Za tri države na Kavkazu obstaja veliko zanimanje. Armenija, Azerbajdžan in Gruzija, države, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, danes še vedno trpijo zaradi dediščine tistih časov, zlasti zaradi nerešenih sporov v Gorskem Karabahu, Abhaziji in Osetiji, ki kvarijo odnose z njihovimi sosedi in so sprožili nevarno oboroževalno tekmo. Kljub temu so se te tri države odločile, da sprejmejo evropske vrednote, zato so v osemdesetih letih 20. stoletja postale članice Sveta Evrope ter pozneje podpisale sporazume o partnerstvu in sodelovanju z Evropsko unijo.

Njihova geografska bližina in status tranzitnega območja med Iranom, Turčijo, Rusijo, Kaspijskim in Črnim morjem pomenita, da je v našem interesu, da pomagamo tem državam pri krepitvi demokracije in vladavine prava v tej regiji ter pri vzpostavljanju izvedljivega okvirja za regionalno sodelovanje in razvoj, ki omogoča politično stabilnost. To je posebej pomembno, ker imajo te države kljub visoki rasti še vedno visoko stopnjo revščine in brezposelnosti.

Analizirali smo možnosti za delovanje na različnih področjih, ki jih bom na kratko opisala. Prvič, v okviru evropske sosedske politike smo poudarili diferenciran pristop, ki temelji na posameznih prednostih, poleg tega pa regionalno sodelovanje določili kot ključni cilj. Komisijo pozivamo, da razširi te stike s civilno družbo, in posebej podpiramo pobudo za študijo izvedljivosti o prostotrgovinskem sporazumu z Gruzijo in Armenijo ter podporo Azerbajdžanu pri njegovem pridruževanju k Svetovni trgovinski organizaciji.

Demokracija, človekove pravice in pravna državo so temeljni del tega, zato pozdravljamo prizadevanja Armenije po izvedbi ustavne reforme, vendar jo spodbujamo, naj nadaljuje z vzpostavljanjem neodvisne sodne in civilne službe. Čeprav smo v zvezi z Azerbajdžanom zaskrbljeni zaradi poslabšanja stanja v zvezi s človekovimi pravicami in svobodo medijev, moramo na drugi strani pohvaliti predsednikovo pomilostitev, ki je omogočila izpustitev več novinarjev, poleg tega pa pozivamo k preiskavi domnevnega policijskega nasilja. Kar zadeva Gruzijo, ki je po letu 2003 izvedla obsežne reforme in, kot je znano, doživela zelo nemirne čase, nas veseli, da so predsedniške volitve potekale mirno, vendar zaradi zelo napetega ozračja in domnevnih kršitev človekovih pravic organe pozivamo, naj takoj začnejo obravnavo vloženih pritožb. Poleg tega opozicijske sile pozivamo, naj delujejo odgovorno in spoštujejo volitve. Če povzamem, vse tri države pozivamo, naj zagotovijo svobodo izražanja, svobodo združevanja in svobodo medijev ter pošten in pravičen dostop opozicije do medijev ter da okrepijo boj proti korupciji in vzpostavijo ugodno okolje za naložbe. V zvezi s pogajanji za določitev postopkov za dodeljevanje vizumov za Gruzijo Komisiji in Svetu priporočamo, da jih izvedeta ob upoštevanju dogodkov v Abhaziji in Osetiji.

Mirno reševanje sporov je očitno bistveni pogoj za trajno stabilnost v regiji. Mislim, da smo to vprašanje obravnavali uravnoteženo. Ne bom ga ponovno podrobno obravnavala, navesti želim le, kot smo že izpostavili, da je nasprotje med načeloma samoodločbe in ozemeljske celovitosti do zdaj povzročalo trajne konflikte v regiji ter da je to težavo mogoče rešiti le s pogajanji na podlagi Listine ZN in Helsinške sklepne listine. Le upamo lahko, da bodo zadnji predlogi skupine iz Minska pripomogli k odpravljanju teh ovir. To bi nadvse razveselilo več sto tisoč beguncev in razseljenih oseb, ki jih je to stanje zelo prizadelo.

Končno, kar zadeva sodelovanje na področju energije in prometa, je jasno, da nove pobude povečujejo možnosti za odprtost, vendar je vse bolj očitno tudi, da je izolacija Armenije vedno večja.

Na koncu želim poudariti, da je edini cilj tega poročila izkazovanje našega iskrenega interesa za regijo južnega Kavkaza, njegove prebivalce, zgodovino, cilje in pričakovanja; radi bi jih bolje spoznali, da bi jim lažje pomagali na poti k uresničevanju teh ciljev.

PREDSEDUJOČI: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Roberta Alma Anastase, poročevalka. − (RO) Pred enim letom, januarja 2007, smo prav v tej dvorani proslavljali pristop Romunije in Bolgarije. Takrat smo razmišljali o novih priložnostih za obe novi državi članici in celotno Evropsko unijo. Dejavno in usklajeno delovanje v črnomorski regiji ter razvoj prave politike regionalnega sodelovanja, ki je primerljiva s politiko za sredozemsko območje in severno dimenzijo, sta bili nujni in očitni zahtevi.

Zdaj, januarja 2008, imam kot poročevalka o sodelovanju v črnomorski regiji to prednost, da začnem to plenarno razpravo o priporočilih Parlamenta za razvoj sinergije na črnomorskem območju, ki jo je aprila predlagala Evropska komisija. Ta priporočila izhajajo iz dolgotrajnega postopka razmišljanja in posvetovanja z vsemi zainteresiranimi kolegi ter neodvisnimi strokovnjaki in javnimi uslužbenci.

Poročilo poudarja strateški pomen Črnega morja za Evropsko unijo, poleg tega pa izjemno jasno opredeljuje cilj politike sodelovanja v tej regiji: vzpostavitev skupnega območja varnosti, demokracije in blaginje. Poročilo poudarja pomen regionalnega sodelovanja za spodbujanje desetih sosednjih držav k dialogu in skupnemu delovanju za povezovanje njihove raznolikosti in ogromnega potenciala, ki ga ni mogoče prezreti. Zato ima Evropska unija glavno odgovornost za spodbujanje dejavnega regionalnega sodelovanja v črnomorski regiji.

Ključno vprašanje, na katerega poskuša odgovoriti to poročilo, je: kako lahko okrepimo in učinkovito izvajamo evropsko politiko regionalnega sodelovanja v črnomorski regiji, da bi uresničili cilj vzpostavitve skupnega območja varnosti, demokracije in blaginje?

Najprej potrebujemo odločno, usklajeno in k rezultatom usmerjeno delovanje Evropske unije. V tem smislu poročilo določa tri temeljna vprašanja: uporaba vseh ustreznih finančnih instrumentov, okrepljeno sodelovanje z drugimi institucijami in organi na območju ter nenazadnje nadzor nad ukrepi za spremljanje njihove neprekinjenosti in učinkovitosti ter oblikovanje akcijskega načrta.

Poročilo prav tako priporoča, naj se Evropska unija osredotoči na pet prednostnih področij. Črnomorska regija je brez dvoma strateško pomembna za varnost in diverzifikacijo oskrbe z energijo v Evropski uniji ter ob upoštevanju tega zahteva celostni pristop. Vendar se Evropska unija ne sme omejiti le na gospodarsko sodelovanje, ampak si prizadevati za vzpostavitev regije, v kateri prevladujejo stabilnost, demokracija in odgovorno vodenje. Politika EU za črnomorsko območje bo ustrezna šele, ko se bo Evropska unija zavezala reševanju obstoječih sporov, pri čemer so bistveni razvoj civilne družbe, osebni stik in dobri sosedski odnosi.

Ker razpravljamo tudi o poročilu gospe Polfer o južnem Kavkazu, države v tej regiji pa so del širšega črnomorskega območja, pozdravljam osnutek tega poročila. Pomembno je, da sta obe poročili usklajeni glede glavnih zamisli ter da poudarjata pomen sodelovanja in dialoga med vsemi državami kot pogoj za razvoj in blaginjo ter potrebo po usklajenem delovanju Evropske unije.

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so prispevali k pripravi poročila o sinergiji Črnega morja. Pozdravljam sodelovanje in soglasno podporo kolegov poslancev iz vseh skupin. Upam, da bo enak duh prevladoval tudi pri skupnem prizadevanju Evropske unije in črnomorskih držav za razvoj regionalnega sodelovanja na tem območju.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, ker bom govorila o dveh poročilih, bom nekoliko daljša. Gre za dve odlični poročili, ki na naš dnevni red uvrščata zapleteno področje sosedske politike na eni strani in vprašanje črnomorske regije na drugi strani. Ob prebiranju poročil se je utrdilo moje prepričanje, da več izzivov in priložnosti pred nami zahteva odgovore na podregionalni ali regionalni ravni, kot smo že ugotovili, čeprav dvostranski diferencirani odnosi še vedno ostajajo jedro evropske sosedske politike.

Najprej želim govoriti o regiji južnega Kavkaza. Strinjamo se z večino stališč iz zelo dobro pripravljenega poročila o južnem Kavkazu. Vključitev Armenije, Azerbajdžana in Gruzije v našo sosedsko politiko bo postopoma vse tri države tesneje povezala z Evropsko unijo na podlagi skupnih evropskih vrednot.

Komisija bo spomladi objavila poročila o napredku pri izvajanju treh akcijskih načrtov evropske sosedske politike ter tako zagotovila najnovejše informacije o sedanji stopnji naših skupnih prizadevanj.

Vemo, da je potrebno še veliko dela. Spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države je še vedno neustrezno in ga je treba izboljšati. Danes na primer sem se o teh državah pogovarjala z gospodom Hammarbergom, komisarjem za človekove pravice v Svetu Evrope. Še vedno smo zaskrbljeni zaradi stanja človekovih pravic in medijske svobode v Azerbajdžanu. Nedavni politični dogodki v Gruziji kažejo, da je svoboda izražanja političnih stališč prek medijev bistvena za stabilnost ter da so kljub napredku v Armeniji potrebna dodatna prizadevanja za boj proti korupciji in popolno skladnost s standardi v zvezi s človekovimi pravicami. Ne glede na hitro gospodarsko rast je revščina v regiji še vedno široko razširjena, poleg tega pa še naprej spodbujamo gospodarske reforme ter ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in krepitev pravne države. Prav tako se strinjam z gospo Polfer, ki je v svojem poročilu poudarila potrebo po več dejavnostih regionalnega sodelovanja, zlasti na področju energije, prometa in okolja. Upamo, da bo lahko Evropska unija sprejela bolj pogumno in proaktivno stališče glede pomoči za reševanje sporov v regiji.

Kot je navedeno v nedavnem sporočilu o evropski sosedski politiki, bi Evropska unija lahko zagotovila dodatno podporo pri reševanju spornih vprašanj z obravnavanjem vzrokov zanje in dejansko z izgrajevanjem zaupanja na obeh straneh meje.

Poročilo navaja tudi, da lahko konkretni ukrepi Komisije za razširjanje pomoči in informacij pomagajo izpolniti vsaj te cilje. Obravnavanje izzivov, ki sem jih na kratko opisala, torej v prihodnjih mesecih ostaja glavna prednostna naloga Komisije v zvezi z južnim Kavkazom.

V ta namen bomo še naprej uporabljali različne ustrezne programe finančne pomoči EU. Razširitev naše delegacije v Armeniji in napotitev nove delegacije v Azerbajdžan v začetku leta 2008 bosta zagotovo omogočili povečanje preglednosti in učinkovitejše delovanje.

Posebej želim govoriti tudi o sedanjih predsedniških volitvah v Gruziji. Kot je znano, je mednarodna misija za opazovanje volitev, pri kateri je sodeloval tudi Evropski parlament, potrdila, da so bile volitve na splošno v skladu s standardi organizacije OVSE in Sveta Evrope. Vseeno pa je mednarodna misija za opazovanje volitev ugotovila več nepravilnosti in pomanjkljivosti. Trenutno najnujnejša naloga je torej reševanje teh težav: obravnava vseh volilnih pritožb in ustvarjanje ustreznih pogojev za prihajajoče parlamentarne volitve. Še naprej smo pripravljeni zagotavljati pomoč Gruziji pri hitrem in temeljitem izvajanju teh nalog.

Kar zadeva črnomorsko regijo, se strinjam z večino poročila o regionalnem pristopu k politiki Črnega morja. To poročilo pomeni dragoceno politično spodbudo za naše aprilsko sporočilo o sinergiji Črnega morja in mislim, da je zelo pomembno, da po sklepih Sveta maja lani in sedanji razpravi v Evropskem parlamentu vse ključne institucije EU ponovno poudarijo potrebo po uporabi regionalnega in celovitega pristopa k politiki, ki jo izvajamo v črnomorski regiji.

Čas objave poročila Parlamenta je zelo ustrezen. Na podlagi naše pobude se bodo zunanji ministri EU čez manj kot mesec dni v Kijevu srečali z zunanjimi ministri iz črnomorske regije na srečanju za sinergijo Črnega morja. Seveda se bom tega srečanja udeležila tudi osebno. Na srečanju bodo sodelovale tudi mednarodne in črnomorske regionalne organizacije, zato se veselimo razprav, ki bodo podprle in sprejele večjo pomoč EU za črnomorsko regionalno sodelovanje ter določile prednostna področja za usklajeno delovanje.

Naj omenim le nekaj teh področij. Komisija spodbuja črnomorski dialog o energetski varnosti na podlagi pobude INOGATE. Še naprej spodbujamo pravno in regulativno usklajevanje na podlagi postopka iz Bakuja. Naš cilj je nadaljevanje tesnega sodelovanja z našimi partnerji pri izgradnji nove energetske infrastrukture za razvoj energetskega koridorja, ki bo potekal prek črnomorske regije. Sodelovanje v črnomorski regiji bo izboljšalo usklajevanje med vseevropskim programom za prometni dostop TRACECA in prometnimi programi naših partnerjev. Prav tako si prizadevamo za začetek regionalnega dialoga o črnomorski pomorski politiki in vzpostavitev regionalnega usklajevanja ribiških dejavnosti.

Komisija si prizadeva za okrepitev povezave med Črnim morjem in Donavo, poleg tega pa se nameravamo pridružiti komisiji za Črno morje, ki se ukvarja z okoljskimi vprašanji.

Komisija je razvila nekaj predlogov za regionalne programe za boj proti podnebnim spremembah, začeli pa smo tudi z izvajanjem našega programa za čezmejno sodelovanje v črnomorski regiji, ki se osredotoča na civilno družbo in lokalne organe.

Z našimi črnomorskimi partnerji razpravljamo o več predlogih na področju boja proti organiziranemu kriminalu, trgovine in kulture, poleg tega pa smo vzpostavili stike s črnomorskimi regionalnimi organizacijami, zlasti z Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje.

Kar zadeva financiranje sinergije Črnega morja, sofinanciranje ostaja glavno pravilo. Evropski sosedski in partnerski instrument bo zagotovo najpomembnejši za finančne prispevke EU, uporabili pa se bodo tudi drugi instrumenti EU, vključno s tematskimi instrumenti in instrumentom predpristopne pomoči.

Ministrsko srečanje v Kijevu bo zagotovilo forum za razpravo in posredovanje pobud EU ter njihovo usklajevanje z zamislimi naših partnerjev. Pričakujemo, da bo črnomorski regionalni okvir zagotovil nove možnosti sodelovanja na podlagi enakega partnerstva z vsemi vzhodnimi državami evropske sosedske politike in pomembnimi partnerji, kot sta Rusija in Turčija.

Naše delovanje v črnomorski regiji lahko postane dolgoročno prizadevanje, ki lahko seveda poveča stabilnost, napredek in blaginjo v vsej regiji, za to pa je izjemno pomembna podpora Parlamenta.

  Marusya Ivanova Lyubcheva, poročevalka za mnenje odbora za mednarodno trgovino. − (BG) Gospa predsednica, gospa komisarka in poslanci, odbor za mednarodno trgovino Evropski komisiji in poročevalki čestita za njihov časovni načrt in uravnotežen pristop k Črnemu morju in črnomorski regiji.

Črnomorsko območje je mejno območje Evropske unije, geostrateško križišče in tranzitna regija, območje sodelovanja na področju trgovine, ribolova, turizma in tranzita ter strateško območje za evropsko energetsko politiko.

Odbor za mednarodno trgovino poziva k boljšemu usklajevanju sodelovanja z ločeno strategijo za Črno morje in opozarja na sodelovanje Unije pri infrastrukturnih projektih v zvezi s prenosom energetskih virov.

Pomembno je spodbujati naložbe v varstvo okolja, preprečevanje tveganja, obnovo po nesrečah in reševalne dejavnosti v primeru nesreč, kot sta bili nesreča v Kerčenski ožini in brodolom bolgarskega plovila Vanessa.

Za zagotovitev odprtih postopkov in visokih standardov v regiji mora Evropski parlament na seznam skupaj z ostalimi prenosnimi omrežji za nafto in plin uvrstiti tudi naftovod Bourgas-Aleksandropolis, ker vključuje države članice Evropske unije. Evropski uniji čestitam za njeno odgovorno obravnavanje črnomorskega izziva in odgovornost do ljudi, ki živijo v tej regiji.

  Eugenijus Maldeikis, pripravljavec mnenja odbora za mednarodno trgovino. – (LT) Najprej se zahvaljujem poročevalki gospe Polfer za zelo natančno analizo težav v tako občutljivi regiji, kot je južni Kavkaz, ter za predstavljene predloge in ukrepe, o katerih danes razpravljamo. Politika EU v regiji južnega Kavkaza energetske in prometne vidike običajno ocenjuje predvsem v ekonomskem smislu. Opozoriti vas želim na pomen učinkovite trgovinske politike EU v tej regiji, ker omogoča hitrejšo obnovo gospodarstva, razvoj poslovnega okolja in zmanjšanje stopnje revščine, medtem ko energetski projekti državam ne koristijo vedno. V zvezi z učinkovito politiko EU, ki je zelo pomembna v regiji južnega Kavkaza, želim poudariti dvoje. Prvič, od Komisije še vedno pričakujemo študijo izvedljivosti, ki bo ocenila prostotrgovinske sporazume z Armenijo in Gruzijo, ki so zelo obsežni, poleg tega pa Komisijo in Svet spodbujamo, naj sprejmeta ukrepe, ki bodo državam južnega Kavkaza omogočili čim več koristi iz splošnega sistema preferencialov.

  Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka o mnenju odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (RO) S pristopom Romunije in Bolgarije je Unija postala glavni akter na črnomorskem območju. Ta regija je zaradi bližine Kaspijskega morja, Bližnjega vzhoda in srednje Azije geostrateško pomembna za varnost Unije in diverzifikacijo njene oskrbe z energijo.

Načela Unije ni mogoče razširjati le na podlagi političnih vrednot. V regiji je treba spodbujati odprte in pregledne trge.

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poudarja pomen projekta Nabucco za diverzifikacijo oskrbe z energijo in države članice poziva, da skupaj s partnerji zagotovijo njegovo izvedbo. Pozdravljamo tudi imenovanje koordinatorja za ta prednostni projekt v evropskem interesu.

Za zagotovitev mednarodne trgovine ter prevoza nafte in plina na tem območju je treba razvijati infrastrukturo za pristanišča Skupnosti ob Črnem morju in Donavi. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko obžaluje neustrezno usklajevanje naložb v projekte na področju energije, prometa in turizma na tem območju ter opozarja na nevarnost onesnaževanja Črnega morja.

Čeprav odbor priznava pomen Črnomorskega foruma in Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, priporoča vzpostavitev evropske dimenzije za Črno morje po vzoru severne dimenzije.

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, o južnem Kavkazu ni mogoče razpravljati, ne da bi se spomnili naše nekdanje kolegice poslanke Ursule Schleicher, ki je bila posebej naklonjena tej regiji in kateri se zahvaljujemo, da se je kolonialistični izraz Zakavkazje zamenjal z izrazom „južni Kavkaz“. Regijo sestavljajo zelo različne države s starodavnimi kulturami, ki pa sta jih v preteklosti vseeno prizadela kolonializem in neokolonializem. Zato moramo k obravnavanju te regije pristopiti zelo previdno.

Armenci v zahodni Armeniji so bili žrtve genocida, kar pomeni, da Turčija tudi zdaj Armenijo, torej vzhodno Armenijo, obravnava v smislu nesprejemljive ovire. Gruzija je bila posebna kolonija Rusije in Sovjetske unije, kar pomeni, da Moskva danes še vedno uporablja in izkorišča separatistične sile v Gruziji za destabilizacijo te države. V podobnem položaju je tudi Azerbajdžan.

Zaradi vsega zgoraj navedenega mora imeti Evropska unija močno vlogo v tej regiji, ker je bila to včasih regija, kjer so neustrezen razvoj vodili neevropski kolonialisti. Zato imamo edinstveno priložnost, da posredujemo, vzpostavljamo demokracijo in stabilnost ter odpravimo nasprotovanje med načeli in interesi na tem območju. To seveda vključuje stabilne meje in pravico ljudi do samoodločbe.

Čim bolj moramo podpirati pravice manjšin, vendar hkrati preprečevati razdiralen separatizem. Ohraniti moramo trgovske pogodbe in geopolitične interese, hkrati pa se moramo zavedati, da te države niso kolonije, ampak naši partnerji, ki imajo lastne interese in dostojanstvo, ki ga je treba končno priznati.

Zato menim, da poročilo gospe Polferjeve pravično in jasno obravnava ta težaven izziv, prav tako pa se zahvaljujem tudi gospe komisarki za velik trud, ki ga vlaga v imenu te regije.

  Adrian Severin, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, južni Kavkaz je zelo pomembna regija, ne le za Evropsko unijo, ampak tudi za večino globalnih akterjev. Mislim, da bi morala Evropska unija opredeliti svoje interese v tej regiji. Ti interesi bi morali v osnovi vključevati miroljubne in stabilne razmere na južnem Kavkazu, velik, ustrezno prost in integriran trg, odprto območje za varen prevoz strateškega blaga ter obstoj institucij in zakonodaje, ki so interoperabilne z evropskimi.

Za uresničevanje našega interesa mora Evropska unija razvijati ustrezne diferencirane in posebne dvostranske odnose z državami članicami v tej regiji. Vsebino dvostranskih odnosov mora določiti naš regionalni strateški pristop in ne obratno.

Čeprav državam južnega Kavkaza ne moremo ponuditi članstva v Evropski uniji, jim moramo ponuditi evropski model in jim odločno pomagati pri njegovem uveljavljanju. Evropska unija mora uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, za doseganje regionalnih ciljev na južnem Kavkazu. Hkrati moramo priznati, da imajo v tej regiji interes tudi drugi mednarodni subjekti in da Evropska unija ne more uresničevati svojih prednostnih nalog brez sodelovanja z drugimi globalnimi akterji.

Nekateri nerešeni spori na tem območju so dejansko del širše celovite težave, ki je povezana s posovjetskim položajem Rusije. Zato mora Evropska unija pogumno obravnavati to težavo in si prek pogajanj prizadevati za rešitev vprašanja, kako naj si Rusija, Evropska unija in drugi globalni akterji razdelijo odgovornost za zagotavljanje trajnostne regionalne in svetovne stabilnosti in varnosti.

Na drugi strani moramo priznati, da med načeloma ozemeljske celovitosti in samoodločbe na južnem Kavkazu obstajajo nasprotja. Prepričan sem, da bi to neskladje načel lahko presegli s povezovanjem regionalnega združevanja na podlagi modela EU z ustrezno uporabo notranje samoodločbe, prenosa pristojnosti in avtonomije. To bi zahtevalo poštena pogajanja, politično voljo, pragmatični duh in spoštovanje določb mednarodnega prava. Zdaj je pravi čas, da Evropska unija na južnem Kavkazu od obljub preide k dejanjem. Upam, da se bo to res zgodilo.

  Janusz Onyszkiewicz, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospa predsednica, skliceval se bom na zaključne besede prejšnjega govornika. To vprašanje zadeva praktično vzpostavitev transportnih poti za nafto in plin prek Črnega morja.

Vsi v Evropski uniji pravimo, da gre za strateške projekte, in tudi projekt Nabucco je strateški projekt. To trdimo že več let, vendar do pravih dejanj v zvezi s tem še ni prišlo. Sprašujem se, zakaj kljub takšnim težavam ne moremo uporabiti enega od skladov, kot se je zgodilo pri projektu Galileo, da bi lahko uresničili ta projekt. Če se v zvezi s tem ne bodo sprejeli praktični in pregledni ukrepi, bodo Rusi kmalu zgradili lasten plinovod pod Črnim morjem, kar bo povzročilo propad našega obsežnega programa za diverzifikacijo transportnih poti.

S tem je povezano še eno vprašanje. Gre za to, da Evropa zaloge prejema iz celotne kaspijske regije. Azerbajdžan lahko Evropo pet let sam oskrbuje s tretjino plina, ki ga Evropa zdaj dobi iz Rusije, ob tem pa ne smemo pozabiti na Kazahstan in Turkmenistan. Vendar moramo za izgradnjo plinovodov iz teh ozemelj, ki ne potekajo prek ruskega ozemlja, rešiti težavo statusa Kaspijskega morja. Z drugimi besedami, dokončno se je treba odločiti, ali naj se ga obravnava kot jezero ali kot morje. Veliko bolj razumno in koristno bi bilo, če bi se Kaspijsko morje splošno priznalo kot morje, saj bi to zelo olajšalo izgradnjo plinovodov in drugih cevovodov v njegovih vodah iz Turkmenistana ali Kazahstana.

V zvezi s tem organe Evropske unije pozivam, naj prenehajo s stalnim ponavljanjem izjave, da so težave v zvezi z Nabuccom in plinovodom Odessa-Brodi-Gdansk pomembne težave za Evropsko unijo. Če ne začnemo delovati, nas bodo na tem območju prehiteli drugi.

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, tudi sam želim čestitati gospe Polfer za to odlično poročilo.

Naša današnja razprava zadeva regijo, ki je zelo pomembna za celotno Evropsko unijo, regijo, ki je izredno pomembna v povezavi z energetsko varnostjo EU. Naslov poročila – Učinkovitejša politika EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem – jasno dokazuje, da je bila Evropska unija v zadnjih letih v zvezi s to regijo precej nedejavna. Gre za regijo, v kateri tekmuje več pomembnih mednarodnih akterjev, ne le Evropska unija, ampak tudi Rusija, Združene države in Kitajska. Gospodarska rast v tej regiji je neobičajno hitra. Dovolj bo, če povem le, da je leta 2006 gospodarski razvoj v Azerbajdžanu presegel 35 %.

Vendar bi to leto lahko bilo prelomno; morda bo leto 2008 krizno leto. Ne slepimo se: severna soseda Gruzije bi lahko primer Kosova uporabila kot izgovor za ogrožanje ozemeljske celovitosti te države. Zato upam, da Evropska unija Rusiji ne bo dovolila, da podpira separatistična prizadevanja v Abhaziji in Osetiji.

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, najprej se zahvaljujem obema poročevalkama. Poročilo gospe Polfer je bilo pripravljeno ob pravem času, ker lahko pri dogodkih v Gruziji neposredno vidimo težave pri izgrajevanju demokracije.

To poročilo je uravnoteženo in določa glavne geostrateške izzive za južni Kavkaz. Pomembno je, da se zavedamo, da nas sosedska politika zavezuje k podpori teh držav in sodelovanju z njimi. Glede njih smo politično in moralno odgovorni, prav tako pa imajo tudi oni odgovornost do nas, zlasti na področju človekovih pravic in svobode izražanja, kot ste poudarili, gospa komisarka.

Pri teh treh državah je treba našo pomoč bolj usmeriti tudi k reševanju sporov. Trenutno EU te spore le obvladuje. Brez političnega kompromisa med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha, brez mirovnega načrta, ki bi ga sprejeli Gruzija na eni strani ter Južna Osetija in Abhazija na drugi strani, te države ne bodo mogle obnoviti odnosa zaupanja ali vzpostaviti trajno stabilnost v njihovih odnosih in odnosih z njihovo širšo soseščino.

Kar zadeva pospeševanje demokracije, to počnemo vsakodnevno. Žal so dogodki, ki so pretresli Gruzijo, to državo pripeljali v politično krizo, ki še vedno traja, saj je opozicija protestirala proti rezultatom prvega kroga predsedniških volitev.

S sprejetjem poziva, naj odstopi, je gospod Sakašvili presenetil opozicijo, ki je imela na voljo zelo malo časa za organizacijo volitev. Ta volilna kampanja seveda ni bila pravična, ker sta imela dva kandidata znatno več sredstev kot ostali kandidati. Kampanjo so zaznamovale obtožbe in razkritja o organizaciji državnega udara po volitvah, za katero naj bi bil odgovoren opozicijski kandidat, vendar je treba poudariti, da na dan volitev – in tudi sami smo bili prisotni kot opazovalci – po podatkih opazovalcev ni bilo večjih kršitev. Povedati je treba tudi, da v tako majhni državi še nikoli ni bilo toliko opazovalcev volitev.

Skupaj z mednarodno skupnostjo ter nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami smo bili priča splošni svobodi izražanja državljanov; čeprav je bilo ugotovljenih več nepravilnosti in precej zastraševanja, ni šlo za sistematično ravnanje.

V zaključku smo poudarili, da je nujno nadaljevati sodne postopke, obravnavati vse pritožbe in da rezultati niso dokončni, dokler se ne obravnavajo vsi spori; tako je bilo zavrnjenih več deset volišč.

Vendar se danes stanje še ni razrešilo, zato moramo še naprej pozivati gruzijske voditelje iz vseh političnih strank, da ponovno vzpostavijo in nadaljujejo dialog; organe moramo pozivati, da prisluhnejo zahtevam opozicije, opozicijo, ki je med temi volitvami pridobila verodostojnost, pa moramo pozivati, da prevzame svoj delež odgovornosti in predlaga kompromis, ker je za Gruzijo dejansko nujno, da se vrne na prejšnje stanje, ki ga je imela po revoluciji vrtnic, ko je bila država, ki se je rešila nasilja in nestabilnosti. To zahtevajo gruzijski državljani in to danes zahtevajo tudi od Evropske unije, zato jim moramo pomagati.

  Athanasios Pafilis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, zelo smo zaskrbljeni zaradi dogodkov v tej regiji, kjer živi več milijonov delavcev, ki izhajajo iz več deset različnih narodnostnih skupin. Ti dogodki znatno ogrožajo te ljudi zaradi krepitve imperialistične tekme med Združenimi državami Amerike, Rusijo in Evropsko unijo v zvezi z energetskimi viri ter nadzorom nad trgi in transportnimi potmi za energijo. Vsakršna nadaljnja razprava bi bila odveč.

Žal sta širitev Nata, ki bo vključila države v tej regiji, ter neizbežna pridružitev Ukrajine in Gruzije še dodatna dejavnika, ki prispevata k destabilizaciji regije. K nestabilnosti prispevajo tudi tuja oporišča in vojske na občutljivih mejnih položajih, kot da bi se pripravljali za nove resne vojaške spore.

Nedavna novica, da naj bi se v bolgarski regiji Burgas, kjer je začetek novega naftovoda Burgas-Aleksandropolis, namestilo 3 000 ameriških vojakov, potrjuje naše besede in je vzrok za zaskrbljenost.

Podobno zaskrbljujoč je tudi podatek o pripravah na trajno prisotnost tujih pomorskih sil iz držav, ki ne spadajo v regijo, na primer Združenih držav, v Črnem in Kaspijskem morju.

Gospa komisarka, neizogibna razglasitev neodvisnosti Kosova, ki jo podpirajo Združene države in Evropska unija, bo sprožila celo vrsto podobnih vprašanj v regijah, o katerih razpravljamo, in sicer v Abhaziji, Južni Osetiji, Krimeji, Pridnesterju in Gorskem Karabahu, ter druga manjšinska vprašanja, ki že obstajajo ali pa jih napovedujejo nekateri spori.

Politika dvojnih meril, ki jo želite sprejeti, bo škodovala tej regiji in povzročila še več prelivanja krvi. Le govoričenje je, da vas zanima ozemeljska celovitost Gruzije in Azerbajdžana. Ker Evropsko unijo zanimajo le načini za vstop v regijo, predlaga organizacijo konference „tri plus tri“ o varnosti in sodelovanju na južnem Kavkazu, na katerih sodelujejo države „tri plus tri“, to so tri države južnega Kavkaza ter Evropska unija, Združene države in Rusija. To je dejansko predlog za legalizacijo prisotnosti ZDA.

Mislim, da nimate nobene pravice, da evropska ljudstva vključujete v svoje oportunistične načrte, ki služijo interesom večnacionalnih podjetij, ki se potegujejo za čim večje dobičke pri črpanju nafte in s tem ogromno zaslužijo.

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, pomena južnega Kavkaza kot energetskega koridorja za Evropsko unijo ni mogoče dovolj poudariti. Kakšen bi sicer bil pomen našega cilja diverzifikacije virov energije? Zato se v celoti strinjamo z načeli iz poročila gospe Polfer.

Analitik Vladimir Socor je funkcijo koridorja, ki jo ima južni Kavkaz, izrazil zelo jedrnato, ko je izjavil, da bi železniška povezava Azerbajdžan-Gruzija-Turčija prekinila ruski monopol nad železniškim prevozom iz Kazahstana in drugih držav srednje Azije enako kot cevovodi prek južnega Kavkaza zmanjšujejo monopol Rusije nad prevozom nafte in plina iz srednje Azije. K temu lahko dodamo azerbajdžanske energetske zaloge, potrebne za izvajanje projekta Nabucco.

Če želi Evropska unija čim bolj izkoristiti južni Kavkaz v njegovi vlogi energetskega koridorja, je bistveno zlasti, da se v Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu vzpostavi notranja politična stabilnost. Žal v teh državah glede tega ni družbenega soglasja. To pred EU postavlja neposredno nalogo. Želja po politični stabilnosti velja tudi na regionalni ravni. Bruselj lahko in mora v to vprašanje vključiti Turčijo, ki je država kandidatka, ker je izbruh vojaškega konflikta v Gorskem Karabahu dolgoročno zelo realna možnost, če upoštevamo, da so se azerbajdžanske vojaške zmogljivosti povečale za štirikrat ter da se je povečala zunanja pomoč, ki jo zdaj prejema Baku.

  Sylwester Chruszcz (NI). – (PL) Gospa predsednica, stanje na Kavkazu spremljamo z veliko zaskrbljenostjo in zanimanjem. Armenija in Gruzija sta državi, ki nista le geografsko, ampak tudi civilizacijsko blizu Evropi.

Podpiram vsa demokratična gibanja v teh državah ter pobude, usmerjene k spodbujanju demokracije in gospodarskega razvoja ljudi na Kavkazu. Stabilizacija te regije je v interesu vseh držav v regiji ter njihovih partnerjev in sosedov, kar vključuje države Evropske unije. V našem interesu je, da pomagamo vsem narodom v regiji, tudi na področju človekovih pravic in svobode medijev. Upam, da bodo organi v Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji zagotovili svobodo govora in svobodo medijev pred volitvami, ki bodo v tej regiji potekale leta 2008.

V preteklih dneh so imeli gruzijski državljani možnost, da izrazijo svojo demokratično voljo na predsedniških volitvah. Čeprav je predsednik Sakašvili na teh volitvah zmagal, sem zaskrbljen zaradi glasnih protestov opozicije, ki nasprotuje volilnim rezultatom, in nedavnih dogodkov v Gruziji, ki jim je sledila okrutna ustavitev mirnih demonstracij, prepoved delovanja neodvisnih medijskih hiš in razglasitev izrednega stanja.

Prav tako imam pomisleke glede vedno slabšega stanja človekovih pravic in svobode medijev v Azerbajdžanu. Ne pozabimo na majhna zgodovinska ljudstva, Abhazijce in Osetijce, katerih pravico do samoodločbe je treba upoštevati pri večstranskem dialogu z gruzijskimi organi. Medsebojno razumevanje in dialog sta potrebna tudi v primeru Gorskega Karabaha, kjer je treba upoštevati težnje armenskega prebivalstva v družbi po neodvisnosti ter jih uskladiti s pričakovanji azerbajdžanske večine in narodnosti.

Vse strani se morajo zavedati, da sta njihova prihodnost in blaginja odvisni od možnosti za doseganje sporazuma in izgradnjo odnosa, ki temelji na miroljubnosti in medsebojnem zaupanju.

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). – (HU) Najlepša hvala, gospa predsednica. Stanje in razvoj v regiji južnega Kavkaza redno obravnavamo. Postopno izvajanje dokumenta o medparlamentarnem sodelovanju in krepitvi skupne sosedske politike ter akcijskih načrtov bo povzročilo pozitiven razvoj.

Rad bi izrazil spoštovanje gospe Polfer, ki je odlično povzela ter natančno in odločno izrazila ta zelo zapletena vprašanja. Poročilo, ki ga je pripravila, jasno določa cilje: vzpostavitev tržnega gospodarstva, učinkovito spodbujanje gospodarskega razvoja in doseganje energetske varnosti ter vzpostavitev demokracije, pravne države, blaginje in varnosti.

Gospodarska rast je vsako leto hitrejša, vendar je res, da še vedno ni mogoče ugotoviti vpliva, ki naj bi ga imela na gospodarske in socialne razmere za prebivalce. Oblikovati je treba učinkovito politiko EU za krepitev krhke demokracije ter zagotovitev resnične svobode združevanja, medijev in govora.

Primer Gruzije dokazuje, kako pomembno vlogo ima redni dialog med organi in civilno družbo ali z nasprotnikom. Glavna težava je vzpostavitev politične stabilnosti v regiji, ki jo obremenjujejo trije konflikti. Hkrati je treba obravnavati dejavnik, ki povzroča stalno nevarnost, to so uničevalna prizadevanja ruske politike velesile. Prepričan sem, da mora EU v zvezi z Rusijo in tem vprašanjem delovati bolj odločno.

Posebej zaskrbljujoče je vprašanje Gorskega Karabaha. Skupina iz Minska sicer stalno deluje, vendar se še nismo premaknili z mrtve točke. Nadaljevati je treba s pogajanji, zato menim, da sta pomembni obe temeljni načeli: enako obravnavanje regionalne integritete in pravica do samoodločbe. Kljub temu je prvi korak nedvomno osvoboditev zasedenih ozemelj, ki obkrožajo Gorski Karabah, vrnitev beguncev in stabilizacija regije. Le tako se lahko določi prihodnji status Gorskega Karabaha. Hvala za vašo pozornost.

  Alexandra Dobolyi (PSE). – Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem gospe Polfer za odlično opravljeno delo in sodelovanje. Evropski parlament s tem sporočilom jasno in glasno sporoča, da EU lahko ima in mora imeti odločilno vlogo na južnem Kavkazu ter da mora povečati finančno in tehnično pomoč za podporo Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu pri reformi njihove uprave in razvoju demokratičnih institucij, za spodbujanje civilne družbe k sodelovanju in za krepitev zavezanosti teh narodov k evropskim vrednotam spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države.

Gre za temeljna načela EU, vendar, kot sem že večkrat poudarila v tem Parlamentu, je treba razumeti, da je napredek na teh področjih postopen in dolgotrajen proces. Moj zaključek v zvezi s tem je, da vse tri države napredujejo v pravo smer, čeprav počasi in včasih z zamudami, vendar sem prepričana, da je stanje boljše kot pred nekaj leti.

V zvezi z volitvami v Gruziji mislim, da so moji kolegi že povedali vse. Kot sem poudarila, to stanje pomeni korak naprej, vendar je potrebno še veliko dela. Kar zadeva vprašanje zamrznjenih sporov, se vsi strinjamo, da je iskanje miroljubne rešitve ključno za doseganje politične stabilnosti. Zlasti v zvezi s sporom v Gorskem Karabahu sem ena tistih, ki podpirajo rešitev na podlagi načel ozemeljske celovitosti in pravice do samoodločbe. Prav tako verjamem, da je nujna nova varnostna ureditev za izgrajevanje zaupanja med različnimi stranmi ter postopno prekinitev vojskovanja in demilitarizacijo regije.

Zato je nujna odločnejša zaveza s strani EU in mednarodne skupnosti. Položaj „ne vojna ne mir“ lahko povzroča nestabilnost in zlasti EU lahko in mora prenašati svoje izkušnje in dosežke na področju izgradnje miru, gospodarske blaginje in demokracije v regiji.

  Samuli Pohjamo (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, najprej želim čestitati poročevalki, gospe Polfer, za odlično poročilo, ki predstavlja temeljito raziskavo stanja na južnem Kavkazu in priložnosti, ki jih ponuja evropska sosedska politika v tej regiji.

Razširjanje evropske sosedske politike na Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo je pomemben korak proti prisotnosti Unije v regiji. Že samo ime poročila, „od obljub k dejanjem“ Unijo spodbuja k bolj dejavnemu delovanju v tej regiji. Hkrati pa bo evropska sosedska politika državam južnega Kavkaza ponudila možnost tesnejšega sodelovanja z Unijo.

Različni izzivi v regiji pozivajo k učinkovitejšemu delovanju Unije, poleg tega pa od držav južnega Kavkaza zahtevajo, da v tem partnerstvu izkažejo več odgovornosti in zavezanosti. Eden od glavnih ciljev je miroljubno reševanje več lokalnih konfliktov. To bi pripomoglo k stabilnosti v regiji in izboljšalo možnosti za neodvisen razvoj.

Poudariti želim pomen podpiranja civilne družbe in razvoja medosebnih stikov za izgrajevanje demokracije in pravne države. Na primer, čezmejni projekti, ki jih financira EU, so orodja za ponovno vzpostavitev dialoga in povečanje zaupanja med stranmi, vendar to zahteva strinjanje zadevnih držav, da ne bodo ovirale programov in projektov, oblikovanih za doseganje tega cilja.

Poleg tega se lahko tesnejši odnos dejansko doseže le z zmanjšanjem omejitev obmejnega prometa, s programi študentskih in dijaških izmenjav ter omogočanjem mobilnosti raziskovalcev, preiskovalcev, umetnikov, podjetnikov in novinarjev.

Kot je navedel odbor za mednarodno trgovino, bi razvoj vizumske ureditve med državami južnega Kavkaza in EU olajšal tudi trgovinsko in gospodarsko sodelovanje.

  Inese Vaidere (UEN). – (LV) Gospe in gospodje, pri položaju, v kakršnem je južni Kavkaz, kjer tekmuje več vplivnih geopolitičnih udeležencev, je treba ugotoviti njihov dejanski vpliv. Poročilo se je na široko izognilo priznanju resnične vloge Rusije v tej regiji. Naše izkušnje v baltiških državah kažejo, da je vzrok za več težav ruska neoimperialistična zunanja politika in želja po ponovnem vplivu na ozemljih, ki jih je izgubila. Ne morem se strinjati s stališčem, izraženim v poročilu, da bi članstvo v Natu lahko povzročilo ponovne konflikte v Abhaziji in Južni Osetiji. Upoštevati moramo, da je dejansko več kot 70 % gruzijskih državljanov glasovalo za članstvo v Natu, vendar je v praksi Rusija povzročila zaplete s spodbujanjem sprememb v etnični sestavi in spreminjanjem državljanske sestave. Ne smemo prezreti želje ljudi, da se približajo zahodni demokraciji. Gruzijski napredek k demokraciji dokazujejo tudi predsedniške volitve z dne 5. januarja, ki so na splošno potekale v skladu z mednarodnimi standardi. Ali je mogoče, da smo bili pri Azerbajdžanu preveč kritični, saj je bila izkazana pripravljenost na spoštovanje človekovih pravic? Na podlagi predsednikovega odloka iz decembra je bilo izpuščenih 119 zapornikov, vključno z novinarji. Evropska unija mora dejavno sodelovati pri reševanju dolgotrajnih konfliktov, kar je pogoj za stabilnost in razvoj. Prvi korak bi lahko bil spodbujanje zamenjave ruskih vojaških sil z mednarodnimi mirovnimi silami. Do Rusije moramo biti jasni. Če bomo uporabljali prispodobe, se ne bomo premaknili od obljub k dejanjem. Hvala.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL). – (CS) Gospa predsednica, na začetku se zahvaljujem komisarki za odgovor na moje vprašanje, ki je zadevalo kazensko odgovornost oseb v Gruziji. Gre za zelo občutljivo vprašanje, ki se je obravnavalo tudi med predvolilnimi razpravami v Gruziji. Prejšnji govornik je navedel, da ima Rusija imperialistične težnje. To je mogoče, vendar moram reči, da Kavkaz niso Alpe ali Pireneji. Kavkaz je Kavkaz in nujno je, da ga razumemo v njegovem geografskem okviru. Pripravil sem si daljši govor, vendar bom svojo nalogo volilnega opazovalca v Gruziji povzel v sedmih točkah.

Prvič, kot večina ljudi v kavkaški regiji si tudi v Zahodni, Srednji in Vzhodni Evrop