Predsednica. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Egiptu(1).
Raül Romeva i Rueda, avtor. − (ES) Gospa predsednica, na začetku bi rad povedal, da bi ta parlament storil najresnejšo napako, če bi podlegel pritisku tistih, ki raje vidijo, da ne razpravljamo o vprašanjih, ki bi lahko ustvarila neugodje v določenih državah, zlasti ko ta govorijo o kršitvah človekovih pravic.
Z nekaterimi državami, kot so tiste, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, imamo privilegirane odnose; z njimi moramo imeti zlasti jasen dialog in jih opominjati, da se gospodarstva nikoli ne sme ločevati od spoštovanja človekovih pravic, ne glede na področje.
O razmerah v Egiptu je bilo treba nekoliko premisliti, prav tako o odnosih med Egiptom in Evropsko unijo. Tako je več kot upravičeno odstopiti od pregona številnih nevladnih organizacij, zlasti organizacij za človekove pravice, ki se trenutno dogaja v Egiptu, kar počnemo s to resolucijo, ter podpreti kampanjo za svobodo združevanja, ki jo vodi vrsta socialnih gibanj v državi.
Paulo Casaca, avtor. − (PT) Gospa predsednica, tudi jaz poudarjam, da skrb za človekove pravice ne pozna meja in velja za vsa področja. Vendar moramo upoštevati dejstvo, da smo se imeli priložnost seznaniti s pripravljenostjo zunanjega ministra Egipta, ki je z namenom prišel v odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve ter ki je bil pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja o kršitvah človekovih pravic, ki so mu bila zastavljena. Bil sem tam in mu zastavil nekaj vprašanj ter dobil odgovore.
Poleg nekaterih negativnih dejavnikov ta predlog resolucije poudarja tudi nekatere pozitivne dejavnike, za katere menim, da jih je pomembno izpostaviti, kot so prizadevanje za odpravo izrednega stanja letos, in sicer v naslednjih nekaj mesecih, ter sodelovanje v boju za odpravo tihotapljenja orožja v Gazo. Vendar je po mojem mnenju bistveno izkoristiti pripravljenost egiptovskih organov ter jih spodbuditi, da odpravijo nekatere resne prekrške. V zvezi s tem moram poudariti nadaljnje prestajanje zaporne kazni nekdanjega kandidata za predsednika republike Egipt. Ponovno pozivam k temu, da se ta situacija konča, saj bi bilo to v skladu z osnovnimi načeli države, ki ščiti človekove pravice in katerim je zavezana, kar je Egipt že večkrat poudaril.
Erik Meijer, avtor. – (NL) Gospa predsednica, v Egiptu demokracija ni bila vedno prisotna. Mlada vojaka Nasser in Naguib, ki sta zrušila neuspešen režim kralja Farouka pred več kot 50 leti, sta prinesla upanje za spremembe in napredek. Nasser je svojim ljudem zagotovil ponos in upanje za prihodnost; nameraval je odpraviti nerazvitost in ponižanost v državi. Njegov naslednik, Sadat, jim je dal upanje za sklenitev trajnega miru s sosednjim Izraelom po vrsti strašnih vojn.
Sedanji predsednik, gospod Mubarak, jim ne daje nobenega upanja. Postal je simbol stagnacije. Njegova edina naloga je bila odločno poskrbeti za stabilnost, da bi ga preostali svet obravnaval kot zaveznika v boju proti terorizmu in islamskemu fundamentalizmu. Vendar ne ponuja nobenega napredka in demokratizacije. Opozicija je dovoljena selektivno, vendar nima običajnega obsega, ki je značilen za parlamentarno demokracijo. Posledično se s tem ustvarja podlaga za notranji konflikt s strani fundamentalistov in demokratov.
Nestrpnost verskih manjšin, vključno z manjšino koptskih kristjanov, ki so v Egiptu prisotni že stoletja, se prav tako povečuje. Na teh temeljih, kjer se težav ne rešuje, temveč se jih prikriva z nasiljem, ni mogoče zgraditi dolgoročne stabilnosti. Zato je ta kritična resolucija povsem upravičena.
Zaradi sabotaž nevladnih organizacij, ustrahovanja nasprotnikov, diskriminacije manjšin, odvzemanja prostosti in mučenja ter vseh drugih ugotovljenih neuspehov se bojimo tistega najhujšega, kar bo sledilo Mubarakovemu režimu. Zdi se, da se je Egipt v zvezi z mnogimi vidiki povrnil v čas vladanja kralja Farouka pred 60 leti. Evropski odnosi z Egiptom bi morali čim bolj prispevati k temu, da se ta situacija odpravi.
Ewa Tomaszewska, avtorica. − (PL) Gospa predsednica, vse slabše razmere v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v Egiptu povzročajo vse večjo skrb.
Spremembe v ustavi so olajšale kršitve človekovih pravic. Pod pretvezo, da je treba zagotoviti zaščito pred terorističnimi napadi, in v povezavi z domnevno težavo, ki vključuje tihotapljenje orožja v Gazo, so bila tajni službi dodeljena dodatna pooblastila. Ta se zdaj lažje izogne odgovornosti glede uporabe mučenja. Represija na podlagi verskega prepričanja, odvzemi prostosti in daljši pripori brez primernega sojenja pa se pojavljajo še pogosteje.
Organizacije, kot so Amnesty International, ki nadzorujejo spoštovanje človekovih pravic, so opozorile na brezbrižnost mednarodne skupnosti glede te situacije. Pozivam Evropsko komisijo, da premisli o učinkovitih metodah izvajanja pritiska na egiptovske organe, da ustavijo ta tok.
Jana Hybášková , avtorica. – (CS) Gospa komisarka, gospe in gospodje, Egipt je med arabskimi državami nedvomno najbolj opazen. Je zibelka starodavne civilizacije in je najpomembnejša arabska država. Nihče v Evropski uniji ali v tem parlamentu ne dvomi o tem, da je Egipt ključni partner Evropske unije, niti o tem, da je dinamičen, pripravljen in močen partner. To so razlogi, zaradi katerih se nam zdi dialog s to državo zelo pomemben. Prihodnji teden se začenjajo nova pogajanja o akcijskem načrtu med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt. Dobro je, da naš parlament soglasno in jasno podpira ta pogajanja ter da je udeleženec v mednarodni politiki. Jasno navajamo, da država, ki omogoča brezobzirno vmešavanje v neodvisnost starih demokratičnih institucij, tj. sodišč, dovoljuje mučenje v zaporih in pobijanje priseljencev, krši svobodo govora, omejuje dostop do interneta in pošilja poslance, kot je nečak predsednika Sadata, pred vojaška sodišča, ne more biti partnerica Evropske unije. Egipt je ključen zaveznik v boju proti terorizmu ter mora ostati ključen zaveznik zlasti v našem boju proti vzrokom za terorizem in islamsko radikalizacijo. Zato Egipt ne more ravnati tako kot takrat, ko je prepovedal registracijo nevladnih organizacij, ne sme onemogočati svobode govora ter mora zlasti braniti dolgoletno vladavino prava, ki je vedno obstajala v Egiptu. Verjamemo, da Egipt lahko pri tem uspe, in zlasti menimo, da bo naša resolucija pripomogla, da bo Evropska komisija oblikovala visokokakovosten akcijski načrt z Egiptom. Hvala za vašo podporo.
Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, sem eden od redkih v tem parlamentu, ki je bil prisoten, ko je predsednik Sadat imel svoj slavni govor v Evropskem parlamentu. Ta govor lahko obravnavamo kot politični dokument za leto medkulturnega dialoga, ki se je pravkar začelo. To je bil eden najboljših govorov v zgodovini tega parlamenta.
V preteklih letih je bil predsednik Mubarak pomemben in zanesljiv partner Evropske unije, in to kljub številnim neuspehom in napakam, ki smo jim bili priča v Egiptu. Zato preprosto ne morem razumeti govora, ki ga je imel predsednik egiptovskega parlamenta kot odgovor na ta predlog resolucije. Na razumen in zadržan način namreč želimo povedati, da Egipt obravnavamo kot enega najpomembnejših partnerjev na sredozemskem območju, vendar s številnimi posameznimi točkami in z uporabo kategoričnih dejstev poudarjamo, da je treba še vedno spremeniti nekatere stvari, ko Egipt postaja demokratična in pravna država.
S tem se dajemo obljubo lastnim državljanom in prebivalcem Egipta. Vsekakor menim, da bi bila prekinitev odnosov, s katero se zdaj grozi, popolnima napačna poteza. Še naprej se moramo pogovarjati in zato podpiram ta predlog resolucije, ki je bil razumljivo oblikovan, ter pozivam Egipčane, da tega ne obravnavajo kot motnje v dialogu, temveč kot jasen znak za začetek intenzivnejšega dialoga: to je tisto, kar želimo doseči z Egiptom na podlagi tega predloga resolucije.
Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, rad bi omenil dve vprašanji iz današnje razprave o Egiptu in prepričan sem, da bo eno omenil tudi parlament.
Čeprav verjamem, da bi bilo treba naše odnose z Egiptom ohraniti in jih razvijati ter da bi moral Egipt dejansko postati naš glavni partner v tistem delu sveta, bi na začetku rad poudaril, da so koptski kristjani drugorazredni državljani v Egiptu. To velja tako za tiste, ki obiskujejo pravoslavne obrede, kot tiste, ki obiskujejo katoliške obrede, ter se mora upoštevati pri oblikovanju stikov z Egiptom. Poleg tega bi morali, kot sem že mnogokrat povedal, preučiti položaj verskih manjšin na tistem delu sveta in pripraviti poročilo o tej temi.
Ne moremo govoriti o trajnem miru, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic na zadevnem območju, dokler ne najdemo rešitve za konflikt med Izraelom in Palestino na Bližnjem vzhodu. V tem je vir vse moči, nasilja, terorizma in fanatičnosti, ki grozijo tudi Evropi.
Marcin Libicki (UEN). – (PL) Gospa predsednica, rad bi izrazil stopnjo zadovoljstva glede tega, da danes, ko obravnavamo primer Egipta, ne govorimo o običajnih zločinih. Na splošno med razpravami o človekovih pravicah ob četrtkih popoldan, ko imam ponavadi govor, obravnavamo izjemno resne in nevarne primere. Ponavadi so to primeri kršitve človekovih pravic, umorov in posilstev. Vendar smo lahko danes na nek način zadovoljni, saj v primerjavi s tako veliko drugimi primeri v Egiptu posredujemo na stopnji, ko se zločini še niso zgodili, čeprav se kršijo temeljne svoboščine. Zato bo morda ta pravočasna intervencija učinkovitejša in bo preprečila resne posledice. Običajno gre pri prvi stopnji za omejevanje medijev – v tem primeru govorimo o odvzemu prostosti novinarjem – in omejevanje pravice do združevanja. Prav tako imamo v mislih sindikate in preganjanje verskih manjšin. Naslednja stopnja so zločini. Na srečo do te stopnje v tem primeru še ni prišlo.
Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, Komisija skrbno nadzoruje stanje na področju demokratičnih in človekovih pravic v Egiptu, ki je eden naših partnerjev v evropski sosedski politiki. Skrbno nadzoruje napredek prek naše delegacije v Kairu in pri tem sodeluje z drugimi državami članicami. Prav tako je v rednem stiku z lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in demokracijo.
Komisija je prav tako zaskrbljena zaradi očitnega poslabšanja stanja na področju človekovih pravic v Egiptu ter zaradi številnih poročil o primerih kršitev človekovih pravic, zlasti v povezavi s svobodo izražanja, mučenjem in trpinčenjem ter spoštovanjem verskih manjšin.
Pozvala je k večji politični reformi, spoštovanje človekovih pravic pa je bistveni del partnerstva EU z Egiptom. Komisija zato uporablja vsa sredstva, ki so ji na voljo, da bi egiptovske organe spodbudila k napredku na tem področju.
Kot član sveta Združenih narodov za človekove pravice se je Egipt zavezal, da bo podpiral „najvišje standarde pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic“. EU nenehno poudarja pomembnost spoštovanja človekovih pravic – zlasti na podlagi člena 2 pridružitvenega sporazuma – v svojih dvostranskih stikih z Egiptom, vključno s tistimi na najvišji ravni.
S sprejetjem skupnega akcijskega načrta EU–Egipt v skladu z evropsko sosedsko politiko marca 2007 nam je zdaj na voljo še eno politično sredstvo za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v Egiptu, na podlagi tega, kar razumemo kot skupne vrednote. Akcijski načrt zagotavlja ustanovitev formalnega in rednega dialoga o človekovih pravicah in demokraciji v okviru pododbora za politične zadeve: človekove pravice in demokracija, mednarodna in regionalna vprašanja. Cilj tega pododbora je poenostaviti dialog v okviru medsebojnega razumevanja, ob spoštovanju stališč obeh strani, o vseh vidikih človekovih pravic in demokracije ter o mednarodnih in regionalnih vprašanjih, na razumljiv in neizključujoč način. Odbor se bo prvič sestal naslednji teden, 23. in 24. januarja 2007, v Kairu, kjer bo lahko Egipt na konstruktiven način pokazal svojo zavezanost skupnim vrednotam.
Komisija je prepričana, da je dialog z Egiptom v okviru političnih ureditev, določenih v pridružitvenem sporazumu in akcijskem načrtu evropske sosedske politike, najučinkovitejši način za to, da se egiptovska vlada seznani z zaskrbljenostjo EU glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava.
Komisija ostaja odločena, da bo prispevala k postopku reforme Egipta s finančno in tehnično pomočjo, podpora politične reforme, človekovih pravic in demokracije pa ostaja prednostna naloga nacionalnega okvirnega programa za obdobje 2007–2010 ter v skladu z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice.
Prepričan sem, da bo Evropski parlament trden zaveznik pri podpiranju teh prizadevanj.