Kazalo 
Dobesedni zapisi razprav
PDF 1105k
Četrtek, 17. januar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik
 3. Vloga žensk v industriji (razprava)
 4. Drugi forum o upravljanju z internetom, ki je potekal v Riu de Janeiru od 12. do 15. novembra 2007 (razprava)
 5. Časovni razpored delnih zasedanj: gl. zapisnik
 6. Čas glasovanja
  6.1. (A6-0514/2007, Michael Cashman) Večletni okvir za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012 (glasovanje)
  6.2. (A6-0447/2007, Agustín Díaz de Mera García Consuegra) EUROPOL (glasovanje)
  6.3. (A6-0516/2007, Lydie Polfer) Učinkovitejša politika EU za južni Kavkaz (glasovanje)
  6.4. (A6-0510/2007, Roberta Alma Anastase) Regionalni pristop k politiki Črnega morja (glasovanje)
  6.5. Razmere v Keniji (glasovanje)
  6.6. (A6-0519/2007, Ilda Figueiredo) Vloga žensk v industriji (glasovanje)
  6.7. Rezultati drugega foruma o upravljanju interneta (Rio de Janeiro, 12. do 15. november 2007) (glasovanje)
 7. Časovni razpored delnih zasedanj: gl. zapisnik
 8. Obrazložitev glasovanja
 9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 10. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 11. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države
  11.1. Odvzem prostosti kitajskemu disidentu Hu Jiaju (razprava)
  11.2. Razmere v Demokratični republiki Kongo in posilstvo kot vojni zločin (razprava)
  11.3. Egipt (razprava)
 12. Čas glasovanja
  12.1. Odvzem prostosti kitajskemu disidentu Hu Jiaju (glasovanje)
  12.2. Razmere v Demokratični republiki Kongo in posilstvo kot vojni zločin (glasovanje)
  12.3. Egipt (glasovanje)
 13. Obrazložitev glasovanja (nadaljevanje)
 14. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik
 15. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik
 16. Pisne izjave, vpisane v register (člen 116 Poslovnika): glej zapisnik
 17. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik
 18. Datum naslednjih sej: glej zapisnik
 19. Prekinitev zasedanja
 PRILOGA (Pisni odgovori)


  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

 
1. Otvoritev seje
  

(Seja se je začela ob 10.00)

 

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Vloga žensk v industriji (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0519/2007) Ilde Figueiredo v imenu odbora za pravice žensk in enakost spolov o vlogi žensk v industriji (2007/2197(INI)).

To poročilo je zelo pomembno in bo najbrž deležno precejšnje pozornosti medijev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo, poročevalka. − (PT) Najprej se zahvaljujem članom in osebju odbora za pravice žensk in enakost spolov ter pripravljavcu mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko za njihovo podporo in dragocene prispevke, zlasti za njihove predloge glede tega poročila, ki so omogočili, da je bilo soglasno sprejeto. To delo je trajalo več mesecev in je vključevalo javne predstavitve z dragocenimi prispevki članov parlamentarnih odborov in zunanjih gostov, zlasti socialnih organizacij.

Namen tega poročila je poudariti vlogo žensk v industriji. V povprečju na področju industrije v Evropski uniji dela nad 14 % zaposlenih žensk. V nekaterih državah, kot so Bolgarija in Češka republika, ta stopnja presega 25 %, v drugih, kot so Portugalska, Grčija in Madžarska, pa je ta stopnja okoli 20 %.

Vemo, da v nekaterih industrijskih sektorjih, kot so sektor tekstila, oblačil in obutve, področja živilske industrije, plute, napeljav ter električne in elektronske opreme, ženske predstavljajo večino delovne sile, medtem ko je njihova zastopanost v najnovejših sektorjih tehnologije omejena. To pomeni, da potrebujemo različne pristope, ki pa imajo skupni cilj spodbujanja dela žensk v teh sektorjih, s tem da zagotavljajo nediskriminatorne prakse pri dostopanju do zaposlitev in sklepanju pogodb, enako plačilo, ustvarjanje poklicnih priložnosti, poklicno usposabljanje, dobre delovne pogoje in boljše plačilo, ter spoštujejo materinstvo in očetovstvo kot temeljni družbeni vrednoti.

Zaradi potrebe po zagotavljanju zaposlitev s pravicami za ženske, ki delajo v industriji, ter po nenehnem olajševanju njihovega dostopanja do služb v tem pomembnem sektorju proizvodnje je treba več pozornosti nameniti tudi položaju različnih industrij v Evropski uniji, izzivom, s katerimi se srečujejo, ter primernim ukrepom, ki jih je treba sprejeti, vključno z ukrepi v mednarodni trgovini in pri nadzoru uvažanja občutljivih proizvodov, kot so tisti iz tekstilne industrije.

Posebno pozornost je treba nameniti prestrukturiranju in selitvi multinacionalk, kar bistveno vpliva na zaposlitev žensk in povečuje njihovo brezposelnost, zlasti v regijah, kjer ni drugih možnosti zaposlitve. Če se želimo boriti proti diskriminaciji glede plačila, ki še vedno obstaja in vpliva na delavke, zlasti posredni diskriminaciji, moramo poskrbeti za vzpostavitev metodologije za natančno analizo tega, kaj zaposlitev vključuje, kar bo zagotovilo pravico do enakega plačila za ženske in moške, primerno potrditev za posameznike in poklice ter obenem uveljavilo delo kot strukturni dejavnik z namenom zviševanja produktivnosti, konkurenčnosti in kakovosti podjetij ter izboljšanja življenja delavcev, tako žensk kot moških.

Zato moramo spodbuditi pobude, ki prispevajo k razvoju pozitivnih ukrepov v podjetjih in politik o človeških virih, ki spodbujajo enakost spolov. Prav tako je treba spodbuditi ukrepe za informiranje in usposabljanje, ki omogočajo spodbujanje, prenos in vključevanje uspešnih praks. V zvezi s tem bi poudarila določene projekte, ki so se razvili s podporo programa EQUAL in s katerimi sem se imela priložnost seznaniti na Portugalskem. Ta program si zasluži popolno pozornost Evropske komisije, da se zagotovi njegovo nadaljevanje in širitev.

Kot je poudarjeno v poročilu, so doseganja soglasij in pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb bistvenega pomena v boju proti odpravi diskriminacije žensk, zlasti v zvezi z dostopom do zaposlovanja, plačami, zdravstvenimi pogoji in varnostnimi pogoji pri delu, poklicnim napredovanjem in usposabljanjem. Vendar imajo države članice in Komisija posebno odgovornost in pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti in v boju proti vsem oblikam diskriminacije, zagotavljanju zaposlenosti s pravicami in v boju proti negotovosti pri zaposlovanju, ki zlasti prizadene ženske.

Zato jih pozivamo, da ukrepajo, tako da določijo visoke standarde za varovanje zdravja na delovnem mestu, ki upoštevajo spol, zlasti zaščito materinstva, z delovnim časom in organizacijo, ki spoštujeta družinsko življenje, z vzpostavljanjem učinkovitih mehanizmov za nadzor, ki zagotavljajo spoštovanje pravic iz delovnega razmerja in svobodo sindikatov ali z zagotavljanjem celovitega dostopa do dobrih javnih storitev javne varnosti in cenovno dostopnih javnih storitev, zlasti jasli, otroških vrtcev in podpore za starejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, Komisija toplo pozdravlja predlog resolucije o vlogi žensk v industriji. Čestitam poročevalki, gospe Figueiredo, za obravnavanje vprašanja o položaju in vlogi žensk v industriji, ki je zapleteno. Kot je razvidno iz poročila, je eden izmed razlogov za to dejstvo, da so izzivi v zvezi z enakostjo spolov v industriji še težji kot v drugih sektorjih.

V industriji so težave v zvezi z delovnimi pogoji, razliko v plačilu ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja še bolj poudarjene.

To vprašanje je zapleteno tudi zato, ker presega politiko o enakosti in se povezuje s splošnim položajem industrije v Evropi in s tem, na kakšen način politika Skupnosti lahko podpira industrijo Kot veste, je sprejetje Načrta za enakost med ženskami in moškimi leta 2006 poudarilo popolno zavezanost Unije k temu, da čimbolj prispeva k napredku za resnično enakost med moškimi in ženskami.

Šest prednostnih nalog tega načrta je povezanih z izboljšanjem položaja žensk na trgu dela. Prva prednostna naloga je ekonomska neodvisnost žensk in moških, druga usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tretja enakopravna zastopanost pri sprejemanju odločitev, četrta pa odprava stereotipov. Komisija pozdravlja dejstvo, da predlog resolucije Parlamenta poudarja zlasti ta področja. Medtem ko je napredek na področju enakosti spolov nedvomen, večji izzivi ostajajo. Komisija soglaša s poročevalko glede tega, da je treba nadaljevati s prizadevanji in utrditi dosežke.

V zvezi s sodelovanjem žensk v industriji je treba obravnavati dve vprašanji. Prvič, v primerjavi s sektorjem storitev je v industriji še vedno zelo malo žensk. Drugič, ženske, ki delajo v industriji, so zaposlene v tipično ženskih sektorjih, ki so delovno zelo intenzivni, zanje pa so značilni slabi delovni pogoji in nizke plače. Komisija izvaja različne politike za soočanje s temi izzivi. Boj proti stereotipom pri izobraževanju bo dolgoročno pripomogel k temu, da bodo ženske bolj usposobljene v tehničnih in znanstvenih poklicih ter tudi k izpolnjevanju potreb določenih industrijskih sektorjev v zvezi z moško ali žensko delovno silo. Prav tako je pomembno podpirati poklicne poti inženirk prek mrežnega povezovanja, mentorstva in ukrepov za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja.

Za diverzifikacijo zaposlovanja žensk v industriji je bistveno zagotoviti vse možnosti za usposabljanje in preusposabljanje. Evropski socialni sklad zagotavlja bistveno podporo na tem področju. Prav tako je bistveno izboljšati sedanji položaj žensk, ki delajo v industriji. Na primer, še vedno obstaja neupravičeno velika vrzel med ženskami in moškimi. V industriji je ta vrzel 30 %.

Zato je Komisija julija 2007 sprejela sporočilo o odpravi razlike v plačilu med ženskami in moškimi. Sporočilo je preučilo vsa sredstva, ki jih je treba uporabiti za doseganje tega cilja. Vključitev podjetij je pomemben način za doseganje napredka na področju enakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu, odpravljanje razlike v plačilu, usposabljanje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in razvoj poklicne poti. Poleg zakonov o enakem obravnavanju, ki jih morajo spoštovati vsa podjetja, je pomembno, da se ta podjetja spodbuja, da prostovoljno sprejemajo ukrepe za spodbujanje enakosti, zlasti v okviru družbene odgovornosti podjetij.

Komisija bo v podjetjih v kratkem ponovno začela kampanjo za osveščanje v zvezi s stereotipi o spolih. Poročilo o ženskah v industriji poudarja ključno vlogo usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, da bi se dosegla prava enakost spolov, Komisija pa soglaša s to analizo. Ta točka je bila omenjena med sprejemanjem poročila Kauppijeve v Parlamentu septembra 2007.

Komisija bo leta 2008 poročala o napredku pri uresničevanju barcelonskih ciljev na področju otroškega varstva. Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja se je zaključila julija. Komisija meni, da bi bilo treba to vprašanje reševati z uporabo kombinacije različnih instrumentov, vključno s spremembo sedanje zakonodaje Skupnosti, da bi se bolje upoštevali novi izzivi.

Kot sem poudarila, se v vprašanju žensk v industriji kaže tudi splošen položaj industrije v Evropi. Komisija bo nadaljevala z izvajanjem vseh potrebnih politik za soočanje z globalizacijo, zagotovitev prihodnosti za industrijo v državah članicah in pomoč delavcem obeh spolov v primeru prestrukturiranja podjetij, za katera delajo.

Evropski zakoni o obveščanju in posvetovanju z delavci, socialnem dialogu in Evropskem socialnem skladu so instrumenti, oblikovani za doseganje tega. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki je bil sprejet leta 2007, bo zagotovil pomoč v višini do 500 milijonov EUR na leto, njegova pravila pa zahtevajo predvsem upoštevanje enakosti spolov. Komisija se zato odziva na vse v poročilu navedene izzive o vlogi žensk v industriji tako, da sprejema različne ukrepe: izboljševanje enakosti ter delovnih pogojev in vloge žensk v industriji, boj proti stereotipom, ustvarjanje boljših pogojev za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter zagotavljanje splošne podpore podjetjem in delavcem v industrijskih sektorjih v težavah.

Želela bi podati osebno izjavo: iskreno podpiram tak način reševanja težav na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Den Dover, Pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − Gospod predsednik, toplo pozdravljam to poročilo, ki ga v celoti podpiram. Podpirajo ga britanski konservativci, prav tako skupina PPE-DE. Če bo imela Evropa glavno vlogo v izjemno konkurenčnem, globaliziranem svetu, potrebujemo vse vire, ki so na voljo, na najvišji možni ravni.

Čeprav se ne strinjam s tem, da bi morale obstajati kvote o določenem deležu žensk na različnih položajih v podjetju – zlasti se ne strinjam s kakršnimi koli obveznostmi v zvezi s tem – si želim, da bi si čim več žensk prizadevalo za najvišje možne položaje na podlagi svojih zmožnosti. To je mnogokrat odvisno od tega, kaj opredeljujemo kot „industrija“, industrija pa se tudi spreminja; danes je vse bolj prilagodljivo in z veseljem ugotavljam, da so ženske v industriji prisotne na različnih položajih.

Ne strinjam se s tem, da bi morale nove tehnologije predstavljati ovire ali da bi bile ženske pri njih nezadostno zastopane, saj so pametne, sposobne in imajo znanje, da se več kot dokažejo.

Najprej se strinjam s tem, da bi si morali prizadevati za enako plačilo, kadar je to mogoče. V zvezi s tem poročilom sem bil zelo vesel, da je poročevalka vključila mnenja ljudi iz različnih skupin ter da smo dosegli soglasje. Želel sem si boljših možnosti v zvezi s pokojninami za ženske – za prenos pokojnine med delodajalci, zagotovitev višjih pokojnin, ko prenehajo delati, ter večjo prilagodljivost v zvezi z možnostmi za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.

Kot sem že povedal, v celoti podpiram to poročilo. Je korak naprej. Potrebujemo ženske na vseh položajih in želim jim dobro. Zlasti pozdravljam novo komisarko, ki je zares zelo sposobna.

 
  
MPphoto
 
 

  Edit Bauer , v imenu skupine PPE-DE. – (SK) Gospe Figueiredo se zahvaljujem za delo, ki ga je vložila v to poročilo. To poročilo do določene mere navaja težave, s katerimi se soočajo ženske, zaposlene v različnih sektorjih industrije.

Zdi se, da so nekatere od teh težav, kot so razlika v plačilu, nezadostna zastopanost žensk v svetih direktorjev v podjetjih ali neustrezno usklajeno poklicno in družinsko življenje, trajne. To poročilo prav tako vključuje vprašanja, o katerih se redkeje razpravlja, kot so nezadostna pozornost, ki se jo namenja posebnim zahtevam za zaščito žensk na delovnem mestu, ali socialne težave, ki se pojavljajo kot rezultat prenosa proizvodnje na območja z nižjimi proizvodnimi stroški.

Nekateri od predlogov v poročilu nasprotujejo načelu subsidiarnosti ali določajo zahteve, ki posegajo v pristojnost socialnih partnerjev in procese pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb. Skupina PPE-DE ne bo podprla teh predlogov.

Kljub dejstvu, da je poročilo bolj ali manj povzetek težav, ki so dokaj poznane, pa je v njem poudarjeno dejstvo, da so spremembe na teh področjih počasne, kot je mogoče videti na primer pri odpravljanju razlik v plačah med moškimi in ženskami. Raziskava jasno kaže, da je prelomnica rojstvo otrok: takrat se poklicne poti moških in žensk razdvojijo. Najteže je odpraviti ukoreninjene stereotipe, tudi v primerih, ko jih ne uporabljamo več pri komunikaciji. Poročilo prav tako poudarja vprašanje prenosljivosti in prožnosti pravic do pokojnine, ki s postopnim poenotenjem trga dela in z zahtevo po večji mobilnosti delovne sile postaja vse bolj občutljivo. Menim, da bi bilo treba to vprašanje primerno obravnavati.

 
  
MPphoto
 
 

  Christa Prets, v imenu skupine PSE.(DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, prav tako se najprej zahvaljujem poročevalki za pomoč in sodelovanje. V največji meri smo izkoristili priložnosti za sodelovanje prek političnih meja in za to se toplo zahvaljujem.

Na začetku bi poudarila, da smo o tem področju predstavili že veliko poročil. Zahteva po enakem plačilu za enako delo je prisotna že 30 let, vendar je še vedno nismo uspeli uresničiti. Seveda počasi napredujemo in oblikujemo dokument za dokumentom, vendar položaj žensk v industriji še zdaleč ni tak, za kakršnega smo si prizadevali ves ta čas.

V predelovalni industriji je na primer 85 % zaposlenih žensk, v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije je žensk 15 %, na področjih visoke tehnologije pa so ženske dejansko zelo slabo zastopane. To ne pomeni, da so ženske manj izobražene, temveč le – to velja zlasti za podeželje – da preprosto nimajo priložnosti za druga dela.

Ženske še naprej delajo v sektorju z nizko plačo in celo tu obstajajo razlike med moškimi in ženskami. Še vedno prihaja do neenakosti in diskriminacije, ne le v zvezi s stopnjami plač, temveč tudi glede delovnih pogojev. Zato pozivamo sindikate, da storijo več za preprečevanje tovrstne diskriminacije, ko sodelujejo v pogajanjih glede plačil.

Podpore programom za poklicno usposabljanje še vedno primanjkuje ali je povsem nezadostna. Za zagotavljanje poklicnih možnosti za ženske sta potrebna izobraževanje in usposabljanje, tudi v sektorjih nizko kvalificirane delovne sile. Prav tako pozivamo podjetja, da v svojih načrtih za upravljanje delovne sile uporabljajo politike, ki so prijazne družinam in ženskam, kar bo pomenilo prednost za vse: ko se vsi dobro počutijo, posel teče bolje, od tega pa imajo korist tudi ženske, ki delajo v njem.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE.(FI) Gospod predsednik, poročevalki se zahvaljujem za odlično poročilo in stopnjo sodelovanja ter zlasti za poudarjanje različnega načina obravnavanja moških in žensk, kljub temu, da le redko dobimo sočutno predstavitev.

Prepričan sem, da se komisarka osebno zavzema za rešitev tega vprašanja, vendar sem po tem, ko sem slišal vaš uradni odgovor, v katerem ste povedali, da je bil sprejet časovni načrt in da se ga je spoštovalo, pričakoval, da boste povedali, kaj se je dejansko zgodilo. Na žalost je treba povedati, da se glede enakosti v tem mandatu Komisije ni zgodilo skoraj nič. To je vredno obžalovanja. Morda to ni tako pomembno vprašanje, da bi lahko komisarji ali drugi v zvezi z njim pridobivali točke; vendar bi nas želel vse, gospe in gospodje, spodbuditi, da storimo več, saj smo vsi odgovorni za položaj žensk v Evropi.

Navedel vam bom primer. Na Finskem so ženske dobile volilno pravico leta 1905, ko je bila Finska še del konzervativne Rusije. To je bilo neverjetno. Če pogledam v prihodnost, menim, da zdaj, ko smo del Evrope, ženske iz različnih držav članic v EU ne bodo mogle prejemati enakega plačila in biti obravnavane enako, čeprav EU govori o človekovih pravicah in je napredna. Menim, da bi se EU lahko zgledovala po odločitvah, sprejetih v času carjev, in sprejela drzne odločitve o enakem plačilu in enakosti na delovnem mestu. Car je bil dovolj pogumen, da je ženskam dal volilno pravico, vendar EU ni dovolj pogumna, da bi karkoli storila za enako plačilo v državah članicah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN.(PL) Gospod predsednik, dobro se spominjam petdesetih let 20. stoletja na Poljskem. Včasih je bilo videti veliko ogromnih panojem s slikami nasmejanih deklet na traktorjih. To so bila dekleta iz tako imenovane poljske delavske organizacije. Videli smo, kako so na ramah nosile cepine in lopate ter veselo hodile na delo. Te ženske so prav tako uporabljale statve in kolovrate. Časi so se spremenili. Zdaj ženske delajo v pisarnah za projektiranje in z računalniki ali na novih proizvodnih linijah za elektronsko opremo, mobilne telefone in televizije. Prav tako srečujemo utrujene obraze žensk, ki hitijo domov po mnogih urah težkega dela, da bi začele z vsakodnevnimi opravili. To so bile predstave, ki sem jih dobil ob branju poročila gospe Figueiredo o delu žensk v industriji.

Že mnogo let si prizadevamo za zaščito žensk, zmanjšanje njihove delovne obremenitve in za to, da bi se obravnavale enako kot moški. Na žalost razlike ostajajo. Seznam pričakovanj je zelo dober, vendar morda nepopoln. Ostajajo še razlike pri obravnavanju moških in žensk na delovnem mestu, tako glede plačila in napredovanja, kot pri ocenjevanju njihovega dela in kvalifikacij. Najbolj žalostna stvar od vseh je, da se ni izkazalo, da bo mogoče vzpostaviti pogoje, v katerih se bodo upanja in pričakovanja žensk lahko uresničila, da bodo lahko prepričane o stabilnosti delovnih mest ali priložnostih za napredovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE.(ES) Gospod predsednik, vloga žensk v industriji je kot v številnih drugih primerih očitno pogojena – to je že bilo povedano, rad bi vas samo opomnil – z vrsto stereotipov, nekateri izmed njih pa so nedvomno zelo škodljivi.

Poskrbeti moramo za napredek pri premagovanju takih stereotipov in ravno zato menim, da je poročilo gospe Figueiredo temeljno in pomembno ter zato tudi uživa podporo naše skupine.

Obstaja veliko dokazov, ki upravičujejo to poročilo ter predložitev številnih predlogov, ki jih bodo zagotovo pozdravile institucije Skupnosti, pa tudi podjetja, ki jih bodo morala na koncu sprejeti in izvajati.

Eden izmed teh dokazov je dejstvo, da je v Evropski uniji v industriji v povprečju zaposlenih le 14 % žensk. Vendar je treba tudi upoštevati, da je ta odstotek sestavljen iz 21 % zaposlenih za krajši delovni čas; dejansko ženske predstavljajo 65 % zaposlenih za krajši delovni čas v industriji. Menim, da je to eden od ključnih vidikov in nikakor ne nepomembno vprašanje v tej razpravi.

Drug dokaz je dejstvo, da so prav ženske z negotovimi pogoji dela, ženske, zaposlene za krajši delovni čas in ženske z začasnimi zaposlitvami v neobičajnih pogojih najpogosteje predmet diskriminacije glede plačila, če pa želijo vzeti porodniški dopust, imajo manj možnosti glede osnovnega, trajnega in poklicnega usposabljanja.

Tako predlogi v tem poročilu vključujejo tudi predlog o sprejetju nujnih ukrepov za popolno in učinkovito izvajanje direktive 75/117/EGS o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske kot sredstva za nasprotovanje diskriminaciji glede plačila na podlagi spola. K temu pozivamo že kar nekaj časa in upamo, da se bo ta direktiva začela izvajati čim prej.

Želimo tudi, da se za pobude zagotovijo spodbude ter da se zagotovijo pozitivni ukrepi in politike za človeške vire, s čimer se spodbuja enakost. Želimo, da države članice in Komisija zagotovijo več in boljše davčne olajšave za podjetja v smislu skladnosti s kodeksi ravnanja in z merili družbene odgovornosti podjetij v vsakodnevnem poslovanju. Želimo si boljših delovnih pogojev, s posebnim poudarkom na delovnem času ter porodniškem in očetovskem dopustu –odgovornost prevzameta oba člana para ali družina – pri čemer se delavcem in delavkam omogoči, da po takem dopustu spet dobijo svoja delovna mesta. Pozornost je treba nameniti tudi usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Da bi se vse to uresničilo, se v poročilu poziva, da se te pravice izvajajo v zakonodaji celotne Evropske unije.

Končno, z gospodom Doverjem se ne strinjam glede kvot. Za nekatere izmed nas, ženske in moške, te pomenijo nujen instrument, zato menimo, da je treba poudariti, da bi morala Evropska unija posnemati Norveško glede uporabe ukrepov za povišanje deleža žensk v upravnih odborih v javnih službah vsaj na 40 % in uporabiti določbe za vzpostavitev vsaj 40 % deleža ženskih predstavnic v odborih zasebnih podjetij.

Jasno je, da to ni rešitev, vendar vztrajam, da je to način in sredstvo, ki se je izkazalo za učinkovito pri drugih vidikih, zato želimo, da se uporabi tudi v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Věra Flasarová, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, kolegica iz odbora Ilda Figueiredo je kot vedno opravila odlično delo. Zabeležila je dejstva, ki se mi zdijo bistvena, zlasti dejstvo, da delavke zasedajo večji delež delovnih mest v predelovalni industriji, kjer večina zaposlitev zahteva manj kvalifikacij, kjer so dela ročna in slabo plačana. Stereotip, da morajo ženske opravljati spremljajoča dela, je tukaj dobro prikazan. Imela sem priložnost obiskati več proizvodnih obratov v živilski industriji v več državah. Ti obrati so si kljub svoji geografski raznolikosti zelo podobni. Moški opravljajo vodstvena dela, nekvalificirano delo na proizvodni liniji pa opravljajo ženske. Te zaslužijo malo, delajo mehanično v ponavljajočem se ritmu, brez kakršne koli motivacije za poklicno rast, prav tako pa delajo v neugodnih razmerah. To seveda ni prav.

Treba je še veliko storiti, da se bo neenakost med spoloma odpravila. Zavedati se moramo, da to področje še vedno ni dovolj zajeto v statistikah, in da je vprašanje enakosti med spoloma razmeroma nov statistični pojav. V resničnem svetu je prikrajšanost, ki jo v primerjavi z moškimi doživljajo ženske v industriji, še bolj opazna. Vendar se je treba osredotočiti na vprašanja, ki jih je poročevalka pravilno opredelila kot prednostna: prikrajšanost žensk glede plačila in dejstva, da le malo žensk dela na tehničnih področjih, ki so v primerjavi s predelovalno industrijo tehnološko bolj zahtevna in bolje plačana. Ženskam mora biti omogočen dostop do višje izobrazbe; tukaj je pomembna poklicna usposobljenost. Prav tako morajo imeti priložnost, da se iz porodniškega dopusta vrnejo na trg dela, pa tudi k nadaljnjemu študiju. Ta pravica seveda velja tudi za moške, ki skrbijo za otroke.

Nekatere regije v Evropski uniji, zlasti na vzhodu, doživljajo spremembe v strukturi svojih industrij. Te spremembe uveljavljajo večjo mobilnost delavcev in njihovo preusposabljanje. Te težnje poznam iz lastnih izkušenj, saj prihajam iz industrijskega dela Češke republike, ki je bila industrializirana, in se zavedam njihovega učinka, zlasti na delavke.

Druga težava v zvezi s tem je premeščanje tovarn zunaj Evropske unije, kjer je delovna sila cenejša. Zaposlovanje žensk ogroža tudi dotok poceni blaga iz Azije, pa tudi iz drugih držav, ki proizvajajo velike količine potrošniškega blaga za tuje trge in ne oskrbujejo lastnega trga, ki nima kupne moči. Vsi ti dejavniki vidno vplivajo na zaposlovanje žensk v industriji, njihove negativne posledice pa bi bilo treba postopoma odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM.(PL) Gospod predsednik, statistike kažejo, da je v Evropski uniji v vseh starostnih skupinah zaposlenih več žensk kot moških. To je lahko posledica osebne odločitve ali tradicije, vendar pogosto rezultat diskriminacije na delovnem mestu. Poleg tega ženske v povprečju zaslužijo manj kot moški v vsaki državi članici Evropske unije. Zato je pomembno, da se uporabljajo zakonodajna in regulativna sredstva, da se podjetja in delodajalce opominja na njihovo dolžnost, da v celoti ravnajo v skladu z načelom enakega obravnavanja, in ne le glede plačila.

K vprašanju neenake zastopanosti žensk v industriji je treba pristopiti razumno, saj sektorji industrije, ki so opredeljeni kot „ženski“, lahko vključujejo manj fizičnega in mentalnega napora. Ženskam bi lahko svetovali, da o njih premislijo, vendar plačilo ne sme biti nižje. Težko si je predstavljati, da bi bilo v sektorju vezenja zaposlenih več moških kot žensk ali da bi bilo v sektorju taljenja kovin zaposlenih več žensk kot moških. Razen tega bi morda bilo delo v sektorju vezenja, ki sem ga navedla kot primer, bolje plačano kot delo v živilski industriji zaradi vključenega umetniškega elementa.

Pomembno je zagotoviti, da moški in ženske prejemajo enako plačilo na različnih področjih, ter odpraviti izkoriščanje in druge nepoštene prakse in razmere na delovnem mestu. Treba bi bilo spodbujati možnosti za zaposlitve s krajšim delovnim časom, zlasti za ženske, skupaj z različnimi vrstami prilagodljivosti, ki spodbujajo preusposabljanje in učenje.

V svojih govorih in predlogih sprememb, ki sem jih vložila, sem večkrat predlagala, da je poleg povratka na svoje delovno mesto po porodniškem ali starševskem dopustu treba zagotoviti tudi to, da se tak dopust obravnava kot čas na delu ter da se pravočasno zagotovi primerno denarno plačilo. To bi preprečilo nizke pokojnine in pripomoglo k manjši brezposelnosti. Razen tega bi to omogočilo primerno vzgajanje in razvoj otrok, ki so prihodnost vsake družine in vsakega naroda ter prihodnost Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydia Schenardi (NI).(FR) Gospod predsednik, ob branju tega poročila bi koga lahko zamikalo, da bi rekel: „Na zahodni fronti je vse tiho“; z drugimi besedami, nič novega.

Stanje je vedno isto: nadaljnja prisotnost stereotipov pri izbiri izobraževalnih in poklicnih usmeritev, prevelika zastopanost žensk v nekaterih sektorjih, kot so tekstilna industrija, razlika v plačilu, delovne razmere in poklicne možnosti. Priporočila pa prav tako ostajajo enaka: spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami v poklicnem življenju glede plačila in njihove vključenosti v upravne odbore, razvoj struktur za varstvo otrok in prožnost zaposlitve.

To je dobro, vendar kaj potem? Kaj natančno bo še eno poročilo o pravicah ženske spremenilo, znotraj ali zunaj industrijskega sektorja? Kljub prisilnim politikam, ki temeljijo na „pozitivnih ukrepih“ – zavajajoča opredelitev, saj to v resnici pomeni obvezne kvote – se miselnost o enakosti med spoloma le počasi izboljšuje.

Ženske ne bodo naravneje prevzele svojih vlog v podjetjih, kakršne koli naj bi te bile, z določanjem struktur, ki bi bile občasno nenaravne, v imenu načel enakosti in nediskriminacije. Žensk se namreč ne sme obravnavati kot ovire, da bi jih bilo zato treba sistematično določati, da bi bile sprejete. Spodbujevalni ukrepi ne smejo biti ukrepi prisiljevanja.

Razen tega pri uporabi Listine o temeljnih pravicah ne smemo pozabiti, da je treba omogočiti vsem podjetjem, da zaposlijo, kogar želijo, dokler se z vsemi zaposlenimi enako ravna, ne glede na njihov spol.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE).(SK) Za nekatere Evropske regije, med katere sodi tudi regija Prešov na severovzhodu Slovaške, je značilna večja zgostitev tekstilne industrije in industrije oblačil, od katerih je odvisna zaposlitev žensk.

Če želimo ohraniti priložnosti za delo žensk zlasti v teh prikrajšanih regijah, kjer imata tekstilna industrija in industrija oblačil svojo tradicijo, moramo ti dve industriji podpirati kot produktiven industrijski sektor s primernimi ukrepi: oblikovanje novih programov, ki se na primer osredotočajo na predstavitev in oglaševanje novih proizvodov na specializiranih in mednarodnih sejmih. Širša uporaba agende strateških raziskav evropske tehnološke platforme in potreba po uvedbi inovativne tehnologije in novih poslovnih modelov po mojem mnenju prispevata k prihodnosti tekstilne industrije in industrije oblačil.

Vsi vemo, da kljub večjemu številu žensk, ki študirajo tehnične in znanstvene predmete, ovire, s katerimi se srečujejo na delovnem mestu, povzročajo, da ženske opuščajo znanstvene poklice v industriji. Ker je treba ohranjati določen standard v izobraževanju in znanju, mora znanstveno delo potekati nenehno. V nekaterih znanstvenih ustanovah ni nobenih določb o tem, da bi lahko ženske del časa delale doma, razen če ne bi bilo nujno potrebno, da so prisotne na delovnem mestu. Miselnost, ki spremlja nadure, je lahko ena od posebnih ovir. To so razlogi, zakaj beležimo podpovprečno zastopanost žensk v visokotehnoloških sektorjih.

Glavno odgovornost v zvezi s tem imajo države članice. Zato pozivamo zadevne nacionalne institucije, da pripravijo in uvedejo politike, katerih namen je usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, da se spodbudi večja prožnost glede delovnega časa in izboljša splošen pristop k storitvam otroškega varstva. Prav tako je pomembno spodbujati delodajalce, zlasti iz malih ali srednjih podjetij, da zagotovijo izvajanje teh politik in postopkov z učinkovitimi tehničnimi ukrepi in, če je mogoče, tudi s finančno podporo.

Na koncu se zahvaljujem poročevalki Ildi Figueiredo za njeno delo in naši poročevalki v senci Edit Bauer, prek katere smo izboljšali poročilo z našimi mnenji. Prav tako zelo cenim mnenje kolega Doverja iz odbora ITRE.

Gospod predsednik, za konec bi rada izpostavila eno tehnično vprašanje. V tej tem parlamentu je med razpravami zelo hladno, tudi danes. Nizke temperature v tej sejni dvorani ne zagotavljajo dobrega delovnega okolja za naše poslansko delo in resno vplivajo na naše zdravje. Prosim vas, da poskrbite, da se bodo pogoji izboljšali.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Gurmai (PSE). (HU) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, naše politike za industrijski razvoj in proizvodne sektorje lahko pripomorejo evropskemu gospodarstvu, da postane vodilno v konkurenčnosti, znanju in trajnosti, v skladu z lizbonskimi cilji.

Lizbonska pogodba si prizadeva za povečanje stopenj zaposlenosti, znatno povečanje zaposlovanja žensk, zagotovitev primernih pogojev za zaposlovanje žensk in široko podporo enakih možnosti ter predvsem za pozitivno vlogo žensk v gospodarstvu.

Enake možnosti morajo biti vključene v vse vidike industrije: zaposlovanje, plačilo, napredovanje, zagotavljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, razpoložljivost in nadzorovanje različnih oblik prožnega dela in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Na splošno je treba zagotoviti primerne delovne pogoje za ženske v industriji in njihovo ustrezno zastopanost v organizacijah, katerih naloga je zaščititi njihove interese. Ti vidiki namreč niso izjeme od zahtev zagotavljanja enakosti spolov, načela in vključevanje načela enakosti spolov pa se morajo tudi tukaj dosledno izvajati.

Pomembno je, da imamo prave informacije o dejanskih delovnih odnosih v mnogih sektorjih industrije, ki se bistveno razlikujejo, ter o samih razlikah med sektorji. Za oblikovanje in izdelavo strategij je potrebna cela vrsta statističnih informacij in dejanskih predlogov. Številni mednarodni raziskovalni projekti o upravljanju so pokazali, da lahko posebne vodstvene sposobnosti žensk veliko prispevajo k uspešnemu poslovanju. Evropa ne sme zamuditi te priložnosti. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE). – Gospod predsednik, čestitam poročevalkama in tistim, ki so sestavljali to poročilo, za odlično opravljeno opredelitev sedanje statistike in sedanjega položaja v Evropi, ko gre za ženske v industriji. Še vedno pa se ni mogoče izogniti razočaranju, saj se podobni dokumenti izdajajo že od leta 1950, sprememb pa smo dosegli zelo malo. To velja za ženske v industriji, stanje v zdravstvu in zdravstveno oskrbo za ženske, poklicne priložnosti, priložnosti za izobraževanje, za izboljšanje spretnosti, in tudi za položaj v zvezi z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja.

Zato bi želela polovico časa za odgovor porabiti za vprašanja Komisiji. Najprej je treba povedati, da je nedopustno, da imamo po desetletjih še vedno tako slabo statistiko. Komisija bi lahko res pozvala k izboljšanju te statistike. Za to je zlasti odgovorna Komisija.

Ko sem bila pred 25 leti profesorica na univerzi, sem svoje študente učila o pravilih enakega plačila, ki so prihajala iz Bruslja in iz takratnih evropskih držav članic. Primera (Danfoss I in II) sta se na Sodišču obravnavala pred 25 leti. Ali ni čas za nove, strožje predpise? Za to je prav tako odgovorna Komisija.

Prav tako je potreben srednjeročen pregled v zvezi načrtom za enakost med moškimi in ženskami, ki vsebuje veliko lepih besed, vendar novih predpisov še ni videti.

Želela bi tudi povedati, da bo pomladni vrh obravnaval resolucijo o lizbonski pogodbi. Ta vprašanja je treba omeniti marca. Nazadnje, ko Komisija – in Parlament – pripravljata seminarje s skupinami na visoki ravni, bi morala za industrijske odbore uporabljati enaka pravila kot Norveška, tj. razmerje 40:60.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, vloga žensk v gospodarstvu bo vse večja, čeprav le za zaradi demografskih težav. Zato je treba natančno preučiti to vprašanje.

Kot prebivalka Poljske, ženska in oseba, ki je končala študij fizike, lahko povem, da je v moji državi povprečna stopnja izobrazbe žensk višja od stopnje izobrazbe moških. Ženske so prav tako bolj vključene v poslovne dejavnosti ter v sektor malih in srednjih podjetij. V znanstvenem svetu nisem opazila nobene diskriminacije na podlagi spola. Vendar ženske zaslužijo od 15 % do 20 % manj kot moški, vključevanje žensk na vodstveni ravni v podjetjih pa je bistveno nižje od vključevanja moških. Poleg tega je v negotovih delovnih razmerjih več žensk kot moških. To pomeni, da so izobraževanje in različni načini izboljševanja kvalifikacij posameznika pomembni, vendar nezadostni za zmanjšanje diskriminacije.

Revščina žensk ni le posledica nizkega plačila, temveč tudi načina, kako je urejen sistem pokojninskega zavarovanja Po pokojninski reformi na Poljskem je bila uvedena določba, v skladu s katero se pokojninski prispevki za osebe na porodniškem ali starševskem dopustu financirajo iz proračuna države. To je bila velika pomoč za ženske, saj jih sistem pokojninskega zavarovanja močno kaznuje za njihovo materinstvo. V poročilu je bila omenjena potreba po obravnavi tega vprašanja.

Prav tako menim, da je zelo pomembno preučiti vprašanja, povezana z zdravjem in varnostjo z vidika razlikovanja med spoloma, zlasti kar zadeva obremenitev žensk z nalogami, ki povzročajo kostno-mišične bolezni. Ta vprašanja so bila prav tako zajeta v poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, leta 1996 je podjetje za spodnje perilo v mojem okraju zaprlo proizvodnjo. Brez dela je ostalo 160 ljudi – skoraj v celoti ženske – srednjih let, z malo ali brez spretnosti zunaj omenjene proizvodnje. Le sto od teh žensk je ponovno našlo delo. Ženske, ki so 30 let delale v tej tovarni, so morale znova začeti delati pri najnižji plači, saj jim ni bilo omogočeno stalno usposabljaje, njihove pretekle izkušnje pa niso bile priznane. Ta proizvodnja se je preselila na manj drago območje v EU, nato pa v Azijo.

Podjetja se bodo še naprej premeščala zaradi cenejše delovne sile, zato je treba zaščititi ženske – zlasti na področjih, kot je tekstil – s tem, da jim ponudimo priložnost, da nadgrajujejo svoje spretnosti in znanja ter da se jim omogoči nenehno šolanje.

Na kratko bi želela omeniti tudi vajeništvo: na Irskem je le 5 % žensk vajenk. To pomeni dve težavi. Ali se jih spodbuja, da postanejo vodovodarke ali tesarke? Ali ni težava tudi to, da so na večini področij vajeništva sedaj izginila?

Vajeništva so bila zelo dober način za predajanje informacij in spretnosti ter so pomenila neko priznanje, z izgubo vajeništev pa mnogo ljudem, moškim in ženskam, onemogočamo možnost, da predajo svoje spretnosti in znanje ter se jim to prizna.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE). (SK) Rada bi izpostavila tri ključne točke v zvezi s tem vprašanjem.

Delodajalci se morajo naučiti, da ženskam ne zagotavljajo neprimernih zaposlitev ali zaposlitev, kjer se njihovih sposobnosti ne ceni dovolj. Institucije Evropske unije morajo nadzorovati organe, ki prejemajo njihovo pomoč, da zagotovijo, da spoštujejo pravni red Skupnosti. Čeprav obstajajo različne možnosti, bi morala družba spoštovati dejstvo, da so moški in ženske različni, vendar obenem dopolnjujejo drug drugega. To je osnovno načelo življenja, moralo pa bi biti tudi osnovno načelo politike o enakih možnostih za moške in ženske.

Raznolikost in združljivost na trgu dela in v družbi sta bistveni. Poročilo gospe Figueiredo poudarja našo odgovornost glede izvajanja lizbonske strategije v „demografski zimi“ Evrope. Poročilo pravilno poudarja tveganje za zdravje in različne vrste poklicnih bolezni, ki se lahko pri moških ali ženskah razlikujejo.

Popolnoma podpiram poročevalko pri njeni zahtevi za temeljito analizo sedanjih razmer in njihovih posledic. Taka analiza mora prav tako vključevati poseben vpliv na materinstvo. Nič ne more upravičiti tega, da bi bile bodoče matere zaradi prihodnosti svojih poklicnih poti izpostavljene tveganjem za zdravje, ki lahko negativno vplivajo na njihovo materinstvo. Prav tako sektor industrije odgovoren za to, da ne kaznuje žensk, če želijo imeti otroke, omogočiti pa jim mora tudi, da se lahko po porodniškem dopustu vrnejo na svoje prvotno delovno mesto.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE).(PT) Gospod predsednik, v pekinških izhodiščih za ukrepanje je navedeno, da se brez aktivnega sodelovanja žensk in vključevanja stališč žensk v vse ravni sprejemanja odločitev cilji enakosti, razvoja in miru ne morejo doseči. Poleg tega je treba za uresničevanje ciljev lizbonske strategije povečati sodelovanje žensk na trgu dela. Ker ženske predstavljajo 59 % diplomantov, je težko razumeti, zakaj je večina novih zaposlitev za ženske zaposlitev s krajšim delovnim časom, ki so včasih negotove in nestalne, slabo plačane in z malo možnostmi za napredovanje.

To poročilo gospe Figueiredo, ki bi ji želela čestitati, vključuje dva predloga, ki ju moram poudariti: prvi je spodbujanje ženskega podjetništva. Glede na to, da pri razmišljanju o ustanovitvi podjetja družinske razmere upošteva 61 % žensk v primerjavi z le 49 % moških, so potrebni ukrepi, ki bodo pripomogli k usklajevanju poklicnega ter družinskega in zasebnega življenja.

Drugi predlog zadeva dolg delovni čas. Bistveno je, da Komisija izvede študijo o negativnih posledicah dolgega delovnega časa, in sicer o posledicah za družino, osebnih in socialnih posledice, kot je to, da so otroci sami doma po več ur, kar pogosto vodi v neuspeh v šoli in kriminal. Države članice je treba tudi pozvati, da izboljšajo nadzor podjetij, ki silijo svoje zaposlene, da delajo izven zakonsko določenega delovnega časa, ter da vzpostavijo strožje kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Petya Stavreva (PPE-DE). – (BG) Gospa komisarka, gospod predsednik, kolegi in kolegice, enakopravna udeležba žensk in moških na trgu dela je pogoj za trajnostno gospodarsko rast in usklajen družbeni razvoj.

V zadnjih letih je Evropa dosegla velik napredek pri spodbujanju enakosti spolov. Poročilo o vlogi žensk v industriji povzema nekatere od teh dosežkov ter vztraja na strožji uporabi načela enakosti.

Vendar lahko z obžalovanjem ugotovimo, da se kljub obstoječemu ustreznemu pravnemu okviru številne direktive in resolucije EU ne izvajajo primerno. Vloga žensk v industriji bi morala temeljiti na načelih enakega plačila in enakega vključevanja v sprejemanje odločitev.

Položaj na trgu dela v državah članicah kaže, da so ženske neskladno zastopane v različnih sektorjih. Predstavljajo velik odstotek tistih, ki so zaposleni v storitvenih sektorjih, in niso dovolj zastopane na primer na visokotehnoloških področjih.

Spodbujanje primernih zaposlitev je sestavni del vrednot Evropske unije, države članice pa morajo sprejeti učinkovite ukrepe za uresničitev standardov in zagotavljanje primernih zaposlitev v različnih sektorjih industrije.

Menim, da se vsi soočamo z resnim izzivom uporabe vrste politik, ki se osredotočajo na združevanje dela ter zasebnega in družinskega življenja. Evropski državljani, tako ženske kot moški, si zaslužijo enakih možnosti in bi morali imeti enake pravice ne le na papirju, temveč tudi v resnici. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Britta Thomsen (PSE). – (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalki za zelo primerno poročilo, ki se osredotoča na vse večjo neenakost med spoloma na trgu dela v času, ko si dajemo obljube o boju proti diskriminaciji glede plačila in si prizadevamo za pravo enakost. Ženske v industriji imajo trenutno najniže plačana nekvalificirana delovna mesta in obstaja tveganje, da se bodo ti pogoji še poslabšali, če nemudoma ne uvedemo usmerjenega usposabljanja na delovnem mestu. Oblikovanje statistik o stopnjah plač in uravnoteženi zastopanosti spolov v posameznih sektorjih, prikazanih ločeno glede na spol, bi moralo postati obvezno. Povsem nesprejemljivo je, da imamo o teh področjih še vedno tako slabo stopnjo znanja. Kako naj spremenimo stvari, če nimamo jasnega pregleda nad tem, kaj status quo dejansko pomeni?

Prav tako moramo razviti industrijsko politiko, ki upošteva načelo enakosti spolov in posebne izzive, s katerimi se srečujejo ženske glede plačila, rojstva otrok, negotovosti zaposlitve in monotonega, ponavljajočega se dela. To je treba storiti v sodelovanju s socialnimi partnerji, treba pa je tudi zagotoviti, da so ženske dovolj zastopane pri svojih organizacijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, predlog pred nami obravnava zelo pomembno vprašanje, ki še naprej sproža razprave v svetu. Vloga žensk v industriji zadeva vse vidike družbe in ima obsežne posledice za zaposlovanje in politiko dobrega počutja, družino, politiko o otrocih ter za gospodarsko politiko. Zakonodaja o enakosti zagotavlja ženskam, da dobijo porodniški dopust, vendar vsi dokazi kažejo, da so izpostavljene diskriminaciji na področju napredovanja in financ, čeprav komaj opazno (za skladnost z zakonom), pa vendar prepričljivo, v neprilagodljivi poslovni kulturi.

Na Irskem je v zadnjih tednih izbruhnilo, ko je predstavnik za medije govoril prav o tem in je bil odkrito zatrt. Ni smiselno zanikati tega, kar je povsem očitno. Morda bi bilo treba poročilo pred nami podnasloviti „Materinstvo in sovraštvo do žensk“, kot je prejšnji teden pisalo v odmevnem uvodniku časopisa Sunday Tribune.

V Evropskem parlamentu moramo potrditi predlog pred nami – s katerim se skoraj v celoti strinjam – ker na eni strani industrija potrebuje ženske na vseh položajih, na drugi strani pa družba potrebuje otroke. Vsi, vključno z delodajalci in industrialci, moramo spoštovati porodniški in očetovski dopust kot temeljni socialni vrednoti. Kljub temu, da še vedno nasprotujem obveznim kvotam v zvezi z vključevanjem žensk, v politiki ali gospodarstvu, je moje zaupanje v zaslužnost na veliki preizkušnji starejša in, upam, pametnejša kot sem.

Želela bi čestitati poročevalki. O enem ali dveh odstavkih bom morala še premisliti, vendar bom podprla njeno poročilo in menim, da je primerno, da vsi v Parlamentu podprejo odlično poročilo, ki je zahtevalo zelo veliko dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospod predsednik, rada bi čestitala poročevalki za njeno delo in odprto določbo, ki nam je omogočila, da smo splošno dolžnost podjetij glede spoštovanja načela enakosti med delavci in delavkami preoblikovali v posebne ukrepe.

Njeno poročilo vključuje ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti glede dostopa do zaposlitve, usposabljanja in poklicnega napredovanja, ukrepe za spoštovanje pravic žensk in moških iz delovnega razmerja, vključno z – to je treba poudariti – zaščito pred spolnim nadlegovanjem in ukrepi za usklajevanje zasebnega in družinskega življenja z delovnimi razmerji.

Vendar so bili najnovejši prispevki morda predvsem ukrepi za delitev moči: to bi lahko na primer ustvarilo uravnoteženo število žensk in moških v upravnih odborih in na delovnih mestih, kjer se sprejemajo odločitve, v skladu z novo zakonodajo, ki je bila sprejeta v državi, iz katere prihajam, Španiji.

Drugič, obstaja priporočilo, v skladu s katerim vsako podjetje izvaja lasten sprejet načrt o enakosti. Zaradi tega je to torej bistveno poročilo za strateški sektor za Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE). – (FR) Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da je Parlament sprejel pobudo za izdelavo tega poročila, saj kljub temu, da je vloga žensk v industriji bistvena, njihov splošen poklicni položaj ostaja veliko bolj negotov kot tisti od moških.

Zato poročilo poudarja številne diskriminatorne situacije, ki vključujejo ženske in ki jih je treba nemudoma odpraviti, zlasti omejevanje žensk na določene sektorje in določene vrste zaposlitev z nizkim plačilom in omejenimi poklicnimi možnostmi, njihovo preveliko vključenost v neobičajne zaposlitve, zlasti zaposlitve za krajši delovni čas, ali težave, s katerimi se srečujejo pri ponovnem vstopanju na trg dela po porodniškem dopustu.

Menim, da je eden od omenjenih načinov ukrepanja za izboljšanje teh okoliščin, in sicer nagrajevanje podjetij, ki spodbujajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, precej zanimiv, dejansko pa bi se morale poklicne možnosti žensk krepiti s spodbujanjem vseživljenjskega učenja.

Vendar moram vseeno izraziti določeno razočaranje v zvezi z obliko poročila. Menim, da je besedilo predolgo in neprimerno strukturirano, kar povzroča, da je slabše berljivo in manj učinkovito.

 
  
MPphoto
 
 

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) To poročilo bo morda ustvarilo občutek, da govorimo o odsotnosti žensk v industriji. To je dejansko ena od njegovih tem. Vendar je to, kar poročilo poudarja, prisotnost žensk v industriji. ženske delajo na slabo plačanih delovnih mestih v slabo plačanih sektorjih industrije, prav tako so tam, kjer ni sindikatov in posledično nobenih zagotovil iz kolektivnih sporazumov, večinoma zaposlene ženske; ženske delajo v občutljivih sektorjih industrije in bi prve dobile odpoved v primeru množičnega odpuščanja. Ženske so prisotne na delovnih mestih, vendar nikjer v upravi. Lahko delajo, vendar ne smejo odločati.

To poročilo govori o tem, česa ženskam manjka, pa tudi o tem, kar imajo. Ženske imajo izobrazbo, vendar nimajo kvalifikacij; trpijo za poklicnimi boleznimi, ki kot take niso priznane; pripravljene so se učiti po štiridesetem letu, vendar za to nimajo priložnosti. So matere, vendar nimajo na voljo vrtcev. Moški prav tako postanejo starši in nimajo na voljo vrtcev, vendar imajo svoje žene.

Kaj moramo storiti? Vse obstoječe uredbe, naša poročila, časovni načrt Komisije o vključevanju načela enakosti spolov kažejo, da vemo, kaj bi bilo treba storiti. Kar bi si morala Komisija in mi zapomniti ter, najpomembneje, na kar bi morali opominjati države članice, je, da državljani, zlasti ženske, ne sodijo naše učinkovitosti po številu odločb, ki jih sprejmemo, temveč po naši zmožnosti in volji, da te odločbe izvajamo. Slednjega nam očitno primanjkuje.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospa predsednica, v Evropski uniji je le med 14 % in 25 % žensk, ki delajo, zaposlenih v industriji. Poleg tega je njihovo sodelovanje v različnih sektorjih industrije nesorazmerno zaradi stereotipov, ki vplivajo na izbire v zvezi z izobraževanjem in poklicem.

Ženske so zaposlene zlasti v tekstilni industriji, industriji oblek, obutve, živilski industriji in v živilsko-predelovalnem sektorju, kjer so plače ponavadi nizke. Ženske so veliko premalo zastopane v bolje plačanih visokotehnoloških sektorjih. Države članice bi morale razvijati programe, katerih namen je izobraževati ženske in spodbujati njihovega podjetniškega duha. Zagotavljati bi morale tudi finančno podporo za take programe. Razen tega bi bilo treba zagotoviti spodbude za ženske, ki delajo v industriji, da bi se njihove kvalifikacije redno izboljševale.

Vsaka država članica ima dolžnost, da spoštuje načelo enakega plačila ter zagotavlja dostojne delovne pogoje in možnost razvoja poklicne poti, obenem pa spoštuje socialne vrednote, kot sta materinstvo in očetovstvo. Skladnost z socialnimi standardi, kot je pravica do varnosti, socialna zaščita in svoboda združevanja, bodo pripomogle odpraviti vse oblike diskriminacije žensk na delovnem mestu.

Na koncu bi rada čestitala gospe Figueiredo za zelo dobro pripravljeno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ljudmila Novak (PPE-DE). – Prav tako kot govorimo o ženskah v industriji, bi lahko govorili o ženskah v trgovskem poklicu ali v zdravstvu. Po naravi imamo moški in ženske različne fizične sposobnosti, zato je določeno delo bolj primerno za ženske in določeno za moške. V primerih, kjer pa kvaliteta dela in učinkovitost nista odvisni od fizične moči, pa je nedopustno, da so ženske nižje plačane od moških kolegov. In prav ženski poklici so že avtomatično nižje plačani, čeprav ti poklici sploh niso lahki in zahtevajo tudi veliko napora.

Slišali smo kolegico, ki je povedala, da smo že pred 30 leti sprejemali podobna poročila o neenakosti žensk. Zakaj se potem nič ne spremeni? Ali pa se zelo počasi spreminja? Ali so za to kriva podjetja? Menim, da moramo jasno identificirati krivce in odgovorne in se bolj odločno zavzeti zato, da se stanje na tem področju končno obrne v bolj pozitivno smer za ženske.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Ko govorimo o ženskah v industriji, bi morali govoriti tudi o izobrazbi, raziskavah in podjetništvu. V odboru za pravice žensk je odbor za industrijo, raziskave in energetiko imel predstavitev o vlogi žensk v industriji. 15 % ljudi z višjo izobrazbo so ženske. Leta 2006 so ženske predstavljale 33 % celotnega števila evropskih raziskovalcev in le 18 % raziskovalcev, ki delajo v zasebnem sektorju. Vendar je treba poudariti, da ima le 28 % raziskovalk otroke. Plače v industriji so višje, zlasti v sektorju nafte, prevoza, električne energije in avtomobilskem sektorju.

Vendar so v celotni Evropi prisotne razlike v plačah glede na spol (okoli 20 % pri upravljanju podjetij in 19 % v inženirstvu/znanosti). 34 % žensk, ki dela v industriji, ima otroke, treba pa je poudariti, da je podjetnic v industriji le 20 %. Zato moramo bolj poskrbeti za izobraževanje in usposabljanje žensk, ter zlasti za otroško varstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, poslancem se zahvaljujem za zelo zanimivo razpravo, to priložnost pa bom izkoristila, da odgovorim na nekaj njihovih vprašanj.

Gospe Figueiredo bi želela odgovoriti, da se bo program Equal zaključil leta 2008, vendar uredba Evropskega socialnega sklada za obdobje 2007–2013 vključuje enakost spolov kot horizontalno prednostno nalogo.

Gospodu Bauerju bi želela odgovoriti, da se je prva obravnava o pomembnem vprašanju zakonodaje, ki ga je omenil – prenosljivost pravice do pokojnine – končala junija 2007, svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov pa bo to vprašanje obravnaval decembra 2007. Upamo, da bomo v letu 2008 hitro napredovali.

Gospe Jäätteenmäki bi želela odgovoriti – zavedam se, da je ni v sejni dvorani, vendar je njeno vprašanje zelo pomembno – da je Komisija julija 2007 sprejela sporočilo z naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“. V tem sporočilu je Komisija objavila, da bo v letu 2008 pregledala ustreznost sedanje zakonodaje s stališča primernosti pravnih instrumentov glede na razloge za razlike v plačilu in, kjer bo potrebno, predlagala spremembe pravnega okvira Skupnosti. Po tem pregledu bi Komisija lahko predlagala potrebne spremembe sedanjega pravnega okvira.

Gospe Romeva i Rueda bi želela odgovoriti, da zakonodaja o nediskriminaciji in enakosti spolov ne preprečuje državam članicam, da bi razvijale in izvajale pozitivne ukrepe. Komisija podpira večji delež žensk pri sprejemanju odločitev. Ustvarila se bo mreža žensk na delovnih mestih, ki vključujejo sprejemanje odločitev, najbrž v letu 2008.

Gospe Flasarovi bi želela odgovoriti, da podjetjem ne moremo preprečiti premeščanja, imamo pa instrumente za reševanje tega vprašanja. Leta 2007 je bil v ta namen precej hitro ustanovljen evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

Gospe Ek bi želela odgovoriti, da glede statistike Komisija še naprej sodeluje z Eurostatom za razvoj posebne statistike o enakosti. Dublinska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v svojih rednih poročilih upošteva enakost spolov. Leta 2009 bodo potekale redne objave o razvojnih statistikah o ženskah.

Gospe Doyle bi želela odgovoriti, da bo Komisija v zvezi z porodniškim dopustom pripravila oceno vpliva o morebitnih zakonodajnih ukrepih, ki uvajajo nove oblike dopusta – posvojiteljski dopust in dopust za nego družinskih članov, ki niso otroci.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo, poročevalka. − (PT) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem kolegom in prav tako komisarki za njihove besede danes in za njihove prispevke, ki so omogočili, da bo ta razprava imela še večje posledice.

Vendar, moram tudi jaz, kot so ostali že storili, pozvati, da se sprejmejo nadaljnji praktični ukrepi. Predloge, ki smo jih podali, je treba izvesti v praksi, v življenju podjetij, delavk in družin, saj ni sprejemljivo, kot so danes že povedali različni prisotni, da 30 let po sprejetju direktive o enakem plačilu še vedno obstajajo očitne razlike v višini 30 % med povprečnimi plačami moških in žensk, ki delajo v industriji. Ta številka je še enkrat večja od razlike med povprečnimi plačami v Evropski uniji.

Ne smemo torej dopustiti, da se ta situacija nadaljuje še nadaljnjih 30 let, zato pozivam Komisijo, pa tudi države članice, da sprejmejo konkretne ukrepe. Ti so lahko zakonodajni ali pa vključujejo boljši nadzor, vendar morajo zagotavljati večje spodbujanje enakih pravic in možnosti ter večje spodbujanje tega cilja, ki ga je treba izvajati prek izobraževanja in usposabljanja. Kot je bilo danes poudarjeno, se moramo prav tako boriti proti stereotipom, in zagotoviti, da je organizacija delovnih ur, delovnega časa in zaposlitev bolj v skladu s pravicami žensk, ter v skladu s pravico do porodniškega in očetovskega dopusta, ki sta priznani kot temeljni družbeni vrednoti Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki (HU) Pozdravljam to pomembno poročilo in poudarjam, da zlasti žensko trpijo za poklicnimi boleznimi. Naša nova študija navaja, da v EU vsako leto za posledicami poklicnih bolezni umre 140 000 ljudi, kar je 3,5 %, eden glavnih razlogov pa so kemikalije. Kemikalije so prisotne pri 86 % poklicnih bolezni, ki so povezane z rakom.

Pomembno tukaj je, da so ženske, ki na splošno živijo dlje kot moški, kot skupina bolj občutljive na kemikalije in ranljivejše, saj se kemikalije postopoma nalagajo v njihovem maščobnem tkivu in se lahko prenašajo na njihove še nerojene otroke. Zato mora biti evropska strategija dobro premišljena, da se čim bolj zmanjšata pojav poklicnih bolezni in število smrti ter da se ženskam zagotovi največjo zaščito.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav poročilo o vlogi žensk v industriji pravilno poudarja številne težave, s katerimi se ženske soočajo na trgu dela in v določenih gospodarskih sektorjih, se na podlagi predlogov iz besedila zastavljata dve vprašanji.

Prvič, zdi se, da poročilo ne upošteva mej ukrepanja zakonodajalca. Evropsko pravno varstvo je glede pravic žensk in enakosti spolov trenutno eno najbolj ugodnih na svetu. Zato je naloga izvoljenih predstavnikov in državljanov, da zagotovijo spoštovanje pravic žensk v Evropski uniji. Posledično je uporabnost še ene izjave o nameri nekoliko omejena.

Drugič, poročilo vključuje predlog, ki je zares zelo zanimiv: predlog o tem, da bi bilo treba zakonsko določiti kvoto žensk v upravnih odborih zasebnih podjetij kaže na resen napad na osebne svoboščine in ni ugoden za ženske. Ravnanje z ženskami na način, ki je bolj podoben dobrodelnosti kor enakopravnosti, ženske še bolj izključuje iz določenih sektorjev družbe.

Naši državljani zdaj pričakujejo, da jih bomo podprli tako, da bomo naše besede podkrepili z dejanji.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – Lizbonski cilji, določeni leta 2000, se gotovo ne bodo uresničili do leta 2010, kot je bilo prvotno načrtovano.

Sedanje strukture glede na spol in odnosi med spoloma imajo pomembno vlogo pri tem neuspehu. Evropa potenciala polovice svojega prebivalstva ne uporablja primerno. Ženske nimajo enakih možnosti za uspeh v industriji z visoko dodano vrednostjo.

Razen tega ženske niso ustrezno zastopane v socialnem dialogu. Organizacije delodajalcev niti sindikati in javni sektor nimajo dovolj žensk na visokih položajih.

Zanimivo in zaskrbljujoče je, da se o prihodnosti dela in družbe odloča polovica prebivalstva, ki nima enake odgovornosti pri vzgoji otrok in skrbi za gospodinjstvo.

Za povečevanje produktivnosti se vse bolj uporabljajo nesocialni ukrepi, kot neprijavljeno nadurno delo in fleksibilnost brez nadomestila. Cena, ki jo plačujemo za to varljivo povečanje je previsoka.

Države članice bi morale nameniti znatno večji poudarek enakosti spolov in socialnemu dialogu. Obenem bi moralo veliko držav članic okrepiti vlogo, ki jo ima socialni dialog pri določanju politike.

Ženske imajo največji potencial za pospešitev razvoja naše visokotehnološke industrije. Evropa ga mora uporabiti.

 

4. Drugi forum o upravljanju z internetom, ki je potekal v Riu de Janeiru od 12. do 15. novembra 2007 (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka dnevnega reda je izjava Komisije o rezultatih drugega foruma o upravljanju interneta, ki je pretekli november potekal v Riu de Janeiru.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, ideja glede foruma o upravljanju interneta (IGF) se je rodila na svetovnem vrhu o informacijski družbi v Tunisu novembra 2005, kjer je bil forum opredeljen kot nezavezujoč forum za politično razpravo več zainteresiranih strani.

Komisija podpira forum v tej obliki. Do zdaj sta bili izvedeni dve srečanji: leta 2006 v Atenah in leta 2007 v Riu. Komisija pozdravlja forum v vsaki obliki. Komisija prav tako pozdravlja sodelovanje Parlamenta na forumu in je hvaležna za odlično sodelovanje na obeh srečanjih.

Kot v prejšnjem letu je srečanje v Riu zagotovilo odličen okvir za izmenjave, ki bogatijo in ki so omogočile zbiranje številnih stališč v zvezi z zadevnimi vprašanji.

Zato Komisija meni, da je pomembno ohraniti glavne značilnosti foruma, zlasti sodelovanje različnih zainteresiranih strani, in njegovo nezavezujočo naravo.

Prav tako se vam zahvaljujem za priložnost, da povem nekaj bolj konkretnega o forumu IGF (ta kratica je bila sprejeta), ki se je odvijal novembra v Riu de Janeiru.

Najprej se zahvaljujem gospe Trautmann, gospodu Harbourju, gospodu Badii i Cutchet in gospodu Hökmarku, ki so predstavljali Parlament na tem srečanju, za njihovo dejavno udeležbo in njihovo nadaljnje odlično sodelovanje. To nam je omogočilo – letos ponovno – da skupaj poudarimo vrsto evropskih prednostnih nalog, kot so svoboda govora, premostitev digitalnega razkoraka ter varnost in zaščita otrok na internetu.

Za Evropo je pomembno, da se taka vprašanja stalno opredeljujejo kot najpomembnejša na mednarodnem prizorišču. Komisija podpira IGF. Ta zamisel, oblikovana na Svetovnem vrhu o informacijski družbi, je še vedno zelo dragocena, vsa omenjena vprašanja pa zelo podpirajo to, kar želimo pospešiti kot ukrepe na tem področju.

Dejansko velika vrsta področij v zvezi z internetom in število udeležencev – okoli 3 100 – jasno kažeta, da dejansko obstaja zanimanje za tak prostor za razprave.

Dejstvo, da rezultat foruma ni bilo sprejeto besedilo, je treba obravnavati kot pozitivno, ne negativno stran procesa. Forum omogoča odprto izmenjavo, brez pritiskov, da je treba zagovarjati določen rezultat v zavezujočem dokumentu.

To lahko služi kot podlaga za boljše medsebojno razumevanje skrbi in lahko omogoči odkrivanje skupnih rešitev. Dinamične koalicije, ki izhajajo iz foruma, so dejansko primer tega, da IGF lahko deluje kot platforma, kjer ljudje, ki delijo skupne interese, lahko nadalje sodelujejo.

Tako je forum o upravljanju interneta v Riu ponovno zagotovil odličen okvir za izkušnje, ki bogatijo, kar je omogočilo, da se zbere vrsto stališč o pomembnih vprašanjih.

Prav tako se ponovno zahvaljujem poslancem in upam, da bomo še naprej odlično sodelovali, saj je to eno najbolj obetavnih področij našega prihodnjega dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Gunnar Hökmark, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, pomembno je poudariti hitre spremembe, ki so jih povzročile uporaba interneta ter informacijska in komunikacijska tehnologija, ne v posameznih družbah, temveč po vsem svetu. V vseh sektorjih družbe je vpliv interneta spremenil vzorce in možnosti. To je pomembno, da se ohranijo pričakovanja za prihodnost, saj je moč interneta v njegovi neodvisni naravi, njegovih priložnostih in zmožnosti, da se prilagodi različnim možnostim in zahtevam v družbi, na podlagi številnih različnih udeležencev in operaterjev.

To je pomembno za prihodnost, saj moramo zagotoviti uporabo interneta za premostitev vrzeli med državami in ljudmi ter za pomoč v boju proti revščini in pri podpori razvoja – to je na primer ključnega pomena za cilje novega tisočletja. Pojav novih tehnologij bi moral prav tako pripomoči k temu, da bi več ljudi v več družbah lažje uporabljalo internet.

V Evropski uniji se je treba osredotočiti na tri stvari. Najprej je treba zagotoviti zavezanost in podporo procesu v zvezi s forumom o upravljanju interneta in njegovemu neodvisnemu in nezavezujočemu značaju. To je zelo pomembno, saj gre za dober proces, ki je veliko bolj dinamičen, ko je neodvisen in nezavezujoč.

Drugič, treba je prispevati k pripravam za naslednji forum o upravljanju interneta v New Delhiju ter zagotoviti razprave s poslanci in civilno družbo, da se poudarijo njegova neodvisnost, pa tudi priložnosti. Tretjič, treba je zagotoviti svobodo in svobodo izražanja na internetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Trautmann, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, drugi forum o upravljanju interneta je potekal v Riu od 12. do 15. novembra prejšnje leto, udeležilo pa se ga je 2 100 ljudi iz vseh petih celin, ki so predstavljali stranke, zainteresirane za internet, iz vseh javnih in zasebnih sektorjev.

Forum zagotavlja ugoden okvir, v katerem je mogoče iskati rešitve za prihodnje težave glede informacijske in komunikacijske tehnologije. Prek skupne kulture in partnerske oblike zagotavlja, da se bodo odločitve sprejemale na prihodnjih svetovnih vrhih o informacijski družbi, poleg odločitev, ki jih morajo sprejemati naše države.

Prav tako zagotavlja možnost za odprt razmislek o zapleteni naravi interneta in pravočasno zagotavljanje njegovih tehničnih, etičnih in pravnih omejitev, saj poleg vprašanj, ki so bolj povezana z bistvenimi temami EU, obstajajo velike skrbi: zmanjševanje digitalnega razkoraka, svoboda izražanja na spletu, kulturna raznolikost in zaščita otrok. Lahko bi omenila tudi radiofrekvenčno identifikacijo, na kratko RFID, oblikovanje interneta stvari, tveganje za preobremenitev omrežja do obdobja 2010–2012, digitalizacijo zlasti kulturnih dobrin, posledice, ki izhajajo iz zaščite intelektualne lastnine ter predvsem izboljšanje dostopa manj razvitih držav do informacijske in komunikacijske tehnologije.

Evropa je gotovo dobro obveščena o zakonodajnem postopku. To je za nas kot Evropejce spodbudno, vendar ne smemo popustiti. Veliko teh pravnih in regulativnih vprašanj se prav tako lahko izboljša z revizijo telekomunikacijskega paketa.

V zvezi s tem bi pozvala k novi fazi usmerjenega političnega dela ter dela, usmerjenega v prihodnost, in sicer prek vzpostavitve foruma o upravljanju interneta, ki vključuje nacionalne parlamente in lokalne organe: evropskega foruma, ki bi se izvedel do leta 2009, in morda svetovnega foruma v Evropi, za katerega je za leto 2010 vlogo podala Litva.

Kot vodja delegacije se zahvaljujem vsem poslancem, kolegom in uradnikom za njihovo delo in razpoložljivost. Resolucija, o kateri bomo glasovali, predstavlja načrt. Vesela sem, da jo podpirajo vse skupine v Parlamentu. Več parlamentarnih odborov je vabljenih, da prispevajo k tem ukrepom, zahvaljujem pa se Komisiji in pozivam komisarje, da podprejo gospo Reding. Na koncu bi prosila Svet, da v svoj program vključi odnose z Indijo in priprave na forum v New Delhiju, vse države članice pa bi pozvala, da prispevajo k okrepljenem sodelovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, med drugim se je 13. novembra 2007 v Riu de Janeiru razpravljalo tudi o vrednosti javnih storitev. Danes je najbolj omejena dobrina evropskih državljanov čas, zato je bistveno, da vlade držav članic na internetu predstavijo javne storitve.

Moja domača država Estonija je na tem področju storila veliko: e-glasovanje, e-davčne napovedi, e-uprava in e-matični urad je le nekaj primerov uspešnih e-projektov, ki bi se lahko izvajali v Evropi.

Vem, da je manjšo državo, kjer internet uporablja okoli 66 % ljudi, veliko laže preurediti. Vendar je prenos javnih storitev na internet vreden truda.

Eden od pogojev za to, da demokracija deluje, je sodelovanje. E-rešitve zagotavljajo možnost vključevanja z minimalnim naporom: brez vrst ali uradnikov, ki imajo diskrecijsko pravico. Internet državljanom zagotavlja več neodvisnosti in nepristransko upravljanje njihovih zadev.

Vendar je treba s takim izobraževanjem začeti že zgodaj v šolah. Sicer pa je računalniška pismenost uspela tam, kjer esperanto ni – postala je najbolj univerzalen jezik – treba pa si je prizadevati za premostitev digitalne vrzeli na regionalni in svetovni ravni, ter pri tem upoštevati različne starostne skupine in družbene sloje.

Poleg tega se Parlament pogosto sooča z ustvarjanjem velikih količin papirja. Zakaj ne bi posodobili naših instrumentov in izvajali uprave brez papirja?

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, internet lahko primerjamo z nožem. Nož uporabljamo za vsakodnevno rezanje kruha, lahko pa ga uporabimo tudi za ubijanje. Sodoben svet si je težko zamisliti brez interneta, prav tako naša delovna življenja, vendar se internet tudi zlorablja, to počnejo na primer pedofili.

Zato je Evropska unija ravnala pametno, ko je kot prednostno nalogo na zadnjem forumu o upravljanju interneta, ki je potekal v Braziliji pred dvema mesecema, določila zaščito otrok na internetu. Prizadevati si moramo za združitev odprtosti in največjega dostopa do interneta ter varnosti, ne le za otroke, temveč za kogarkoli, ki bi lahko bil v nevarnosti zaradi zlorabe na internetu.

Pomembno je, da bo naslednji forum o upravljanju interneta potekal v New Delhiju, glavnemu mestu Indije. Indija je država, ki je postala vodilna na področju informatike, kljub temu, da je relativno revna. Dela za svetovna podjetja in tako pripomore več sto tisoč ljudem, da izboljšajo svoj življenjski standard.

Primerno se zdi podpreti dva predloga: prvi je ta, da bi se forum o upravljanju interneta organiziral čez dve leti v eni od novih držav članic, na primer na Poljskem ali morda v Litvi; drugi je ta, da bi bilo treba premisliti o vzpostavitvi lastnega foruma o upravljanju interneta, in sicer evropskega foruma, ne svetovnega. Evropski parlament ima v zvezi s tem pomembno vlogo. Jasno je, da se dostop do interneta v državah članicah bistveno razlikuje. V moji državi, na Poljskem, ni preveč razširjen, v veliki meri iz finančnih razlogov. Evropska unija bi morala ukrepati, da bi zagotovila primerljiv dostop, zlasti na podeželju.

 
  
MPphoto
 
 

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, pridružujem se gospe Trautmann – in menim, da z mano soglašajo tudi vsi kolegi – in izražam hvaležnost predsedstvu Parlamenta, ki nam je omogočilo, da postanemo uradna delegacija.

To dejstvo je z odobravanjem sprejelo veliko udeležencev. Bili smo najaktivnejši med vsemi političnimi delegacijami, tam pa je bilo več evropskih poslancev kot drugih. Vendar zdaj opažamo znake, da se drugi parlamenti spoznavajo s forumom o upravljanju interneta in ugotavljajo, da morajo pri njem sodelovati, saj obravnava ključna vprašanja javne politike, pri kateri morajo sodelovati.

Govori, ki so jih imeli moji kolegi, so obravnavali številna od teh vprašanj. Rad bi le podal nekaj splošnih opažanj o tem, kako se po mojem mnenju proces razvija, zlasti ker sem edini poslanec tega Parlamenta, ki se je udeležil obeh svetovnih vrhov o informacijski družbi ter ki je bil v postopku udeležen že od vsega začetka. Zdi se, da so se začele na forumu v Riu pojavljati veliko bolj praktične ideje, ljudje pa začenjajo spoznavati vrednost izmenjave informacij in najboljše prakse iz sveta.

To temelji na razumevanju, da veliko koristi, za katere si prizadevamo, ne bo izviralo iz uradnih, mednarodnih, pravnih struktur. Dejansko se bomo z mnogimi od teh zadev srečali prek medvladnega sodelovanja, v veliko primerih prek sodelovanja med prostovoljnimi ali nevladnimi organizacijami.

V primeru zaščite otrok, na primer, o čemer je govoril prejšnji govorec, so bile najuspešnejše pobude tiste, ki so jih izvedle prostovoljne organizacije, kot na primer v moji državi Internet Watch Foundation. Zelo pomembno je bilo, da se z ljudmi o takih organizacijah dejansko pogovarja.

Končal bom z jasnim primerom, na širši ravni, o vrednosti takšnih izmenjav. Sodeloval sem na delavnici o prijavah kršitev v zvezi z zaščito podatkov potrošnikov, o kateri se bo v kratkem razpravljalo v Parlamentu kot o delu evropske zakonodaje. Imam celotno dokumentacijo o tem, kaj je bilo storjenega v drugih državah, Komisiji pa bi želel povedati, da je njen predlog zdaj zelo šibek, zato bi bilo zelo koristno, da bi Komisija preučila te informacije. To je neke vrste praktična korist, ki jo lahko imamo od takih forumov, in prepričan sem, da bomo v Parlamentu lahko prispevali k razvoju programa naslednjega foruma, da bo ta še bolj učinkovit.

 
  
MPphoto
 
 

  Francisca Pleguezuelos Aguilar (PSE). – (ES) Gospa predsednica, menim, da se komisarka in vsi, ki smo danes govorili, strinjamo glede pomembnosti socialnega in političnega vpliva teh forumov, ki se jih udeležuje vse večje število ljudi.

Zato menim, da si moramo čestitati glede zavezanosti, ki jo kažemo v Evropi. Vendar tudi menim, da bi morali zdaj izkoristiti politično priložnost, kot je dejala gospa Trautmann, in razmisliti o novem telekomunikacijskem paketu, v tem smislu pa menim, da si morata Komisija in Parlament čim bolj prizadevati, ne le da ponudita ljudem v Evropi dostop do najboljših digitalnih storitev, temveč da tudi vodita razširitev informacijske družbe kot družbenega blaga v države, ki potrebujejo evropsko sodelovanje in vodstvo.

Zato menim, da je to, kar je bilo povedano tukaj, zelo pomembno: reševati moramo skupne težave kot so občutljivost, svoboda izražanja na internetu in zaščita, ki so po mojem mnenju prednostna vprašanja.

Menim, da je trenutno bistveno – tukaj bom tudi končala, gospa predsednica – da svetovna vprašanja naredimo združljiva z lokalnimi vprašanji. Mislim, da je to prednostna naloga, zato je drža, določena v resoluciji, ki jo bomo danes sprejemali, bistvena. Verjamem, da bo to zadostna pobuda za Komisijo, da bo nadaljevala z vključevanjem teh prednostnih nalog v svoj politični program.

 
  
MPphoto
 
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). (NL)Gospa predsednica, v Riu nisem bil prisoten, bil pa sem na prvi konferenci v Atenah, kjer sem spoznal pomembnost foruma. Na tem forumu zainteresirane strani skupaj raziskujejo omejitve, ki so zelo pomembne in ki se bodo najbrž kasneje uporabile v svetovnih odnosih ter bodo tudi prenesene v uredbe EU.

V zvezi s tem dialogom se pojavlja tudi nekaj zelo težkih vprašanj. Mislim namreč na imena domen, ikono in ameriški vpliv na to. Osnovna ideja je, da je po našem mnenju zelo pomembno, da svetovni splet nadaljuje s pravim svetovnim, nedvoumnim pristopom. Zato je pomembno ugotoviti, da se znaki iz te razprave ponovno pojavljajo v novem pristopu k ikoni ter da se sprejemajo ideje o partnerjih.

Gospa predsednica, danes bi rad izpostavil en določen vidik. Zelo podpiram evropski forum, evropsko razlago foruma o upravljanju interneta v prihodnosti, v najboljšem primeru do volitev leta 2009. Zagotoviti pa moramo, da bodo pri teh razpravah sodelovali tudi naši nacionalni parlamenti. Iz pobud v nekaterih državah, kot je Združeno kraljestvo, lahko ugotovimo, da so to živa vprašanja; glede na njihovo pomembnost za prihodnost, zaposlovanje in blaginjo ter za svobodo do obveščanja in sodelovanja pa je bistveno, da nacionalne parlamente združimo z ostalimi zainteresiranimi stranmi v evropskem pristopu.

Komisijo pozivam: v dokumentaciji sem prebral, da nima dovolj instrumentov ali sredstev za podporo, kar je ena stvar, druga pa je, da ne more izbrati drugačnega pristopa. Denarja je dovolj. Poglejmo i2010, programe za raziskave itd. Želel bi, da se sprejme zelo velikodušno stališče, da se do volitev leta 2009 še bolj jasno vzpostavi evropsko stališče glede teh težav.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE).(SK) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam za priložnost, da prispevam k tej zanimivi razpravi.

Močno podpiram idejo glede ustanovitve forumov o upravljanju interneta s sodelovanjem poslancev Evropskega parlamenta. Danes je internet neizogibna sestavina življenja evropskih državljanov ne glede na njihova leta. Vendar je v prikrajšanih regijah skoraj nemogoče dobiti hitro internetno povezavo. V naših slovaških javnih in zasebnih medijih pogosto z zavistjo gledam oglase za štirikrat hitrejšo internetno povezavo in njene prednosti. Kjer živim, te prednosti nimamo, naše realne možnosti pa so omejene le na lokalne vire z ne dovolj hitrimi povezavami.

Komisarka Kuneva, kaj lahko Komisija stori za zagotovitev, da prikrajšane regije in ljudje, ki tam živijo, ne bodo pozabljeni, za zagotovitev, da bodo imeli ti ljudje enake možnosti sodelovanja v digitalnem svetu?

 
  
MPphoto
 
 

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – Gospa predsednica, želel bi povedati samo eno stvar. Zahvaljujem se gospe Trautmann, ki je vodila delegacijo v Riu in je to opravila zelo dobro. Tega nisem omenil v svojem prvem govoru, vendar mislim, da je pomembno. Vsi menimo, da je zelo dobra vodja. To bi želel poudariti.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, začela bi z naslednjimi koraki, ki so bolj konkretni. Po srečanju v Riu bodo v Ženevi naslednji mesec potekala posvetovanja, da bi se zbrala mnenja o rezultatih iz Ria in pripravah za naslednje srečanje v New Delhiju. Komisija sodeluje v svetovalni skupini, ki pomaga generalnemu sekretarju ZN pri pripravah na forum o upravljanju interneta. V skladu z našo prakso od svetovnega vrha o informacijski družbi, bomo člane seveda obvestili o rezultatih tega srečanja. Zdaj bi želela odgovoriti na nekaj posebnih vprašanj, ki so jih zastavili poslanci Evropskega parlamenta, začela pa bom z go. Trautmann.

Pozdravljamo dejstvo, da je gospa Trautmann v svojem govoru na otvoritvenem zasedanju govorila o vprašanju „interneta stvari“ in možnosti, da se to naslednje leto vključi v forum o upravljanju interneta. Na drugi del govora gospe Trautmann bi želela odgovoriti, da so se regionalni forumi o upravljanju interneta pojavili na več mestih, to pa se zdi uporaben način, da se osredotoči na vprašanja o upravljanju interneta, ki so zlasti pomembna za določeno regijo. Komisija to zamisel odločno podpira.

Povsem se strinjamo z izjavo gospoda Savija, zato si Komisija prizadeva za razvoj e-prijave s širšimi programi in zakonodajo.

Gospodu Czarneckiju sporočam, da si Komisija prizadeva za vse pobude o zaščiti otrok. To točko smo na dnevnem redu foruma o upravljanju interneta podprli, kmalu pa bomo predstavili tudi prenovljen program o zaščiti otrok na internetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Za zaključek te razprave bi rada povedala, da sem prejela en predlog resolucije, ki ga je podpisalo pet političnih skupin, v skladu s pravilom 103(2) Pravilnika.

Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

(Seja je bila prekinjena ob 11.40 in se je nadaljevala ob 12.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

 

5. Časovni razpored delnih zasedanj: gl. zapisnik

6. Čas glasovanja
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

(Za izid glasovanja in druge informacije v zvezi z njim glej zapisnik.)

 

6.1. (A6-0514/2007, Michael Cashman) Večletni okvir za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012 (glasovanje)

6.2. (A6-0447/2007, Agustín Díaz de Mera García Consuegra) EUROPOL (glasovanje)
  

– Po glasovanju o predlogu spremembe 62:

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Alvaro (ALDE). (DE) Gospod predsednik, zdaj ko je Parlament z vso svojo modrostjo sprejel sporazumen predlog spremembe 62, je predlog spremembe 61, kot ga je predlagala skupina ALDE, odveč, in je zato umaknjen.

 

6.3. (A6-0516/2007, Lydie Polfer) Učinkovitejša politika EU za južni Kavkaz (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 3:

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, želela sem samo vprašati gospoda Tannocka, če je dodatek, ki ga predlaga, dejansko dodatek, ali je njegov namen odstraniti del o nasilju in zlorabah v policijskem priporu in kazenskih zavodih. Če je njegov predlog spremembe dodatek, ga seveda lahko podprem. Če pa želi, da bi se del izvirnega besedila izbrisalo, lahko priporočim le, da glasujemo proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – (FR) Gre za dodatek. Hvala.

 
  
  

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 7:

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, v odstavku 32 ponovno navajamo dva pogoja, tj. ozemeljska celovitost in samoodločanje, kljub temu, da sta omenjena že v odstavku 30. Vendar je avtor predloga spremembe dodal „samoodločanje tamkajšnjih prebivalcev“. Močno priporočam, da zbrišemo besede „tamkajšnjih prebivalcev“, saj bi to izključilo begunce in osebe, ki so izgnane iz lastnih držav. Če se bo torej avtor strinjal z izbrisom teh nekaj besed, bom lahko podprla njegov predlog spremembe; drugače pa predlagam, da ga zavrnemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, strinjal sem se s spremembo ustnega predloga spremembe.

 
  
  

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 8/rev.:

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot je bilo dogovorjeno na začetku zasedanja, lahko ta predlog spremembe zdaj obravnavamo kot dodatek. V dejanskem besedilu je treba nadomestiti besede „projekt plinovoda Baku–Tbilisi–Erzurum“ z besedami „projekt transkaspijskega energetskega koridorja“. Vendar sem se v pogajanjih na začetku glasovanja strinjal, da bi moral to biti dodatek in ne nadomestitev, zato bi predlagal vključitev besed „projekt transkaspijskega energetskega koridorja“.

 
  
  

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

 

6.4. (A6-0510/2007, Roberta Alma Anastase) Regionalni pristop k politiki Črnega morja (glasovanje)

6.5. Razmere v Keniji (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Mulder (ALDE). – Gospod predsednik, odkar smo sestavili to resolucijo, je v Keniji prišlo do nekaterih velikih sprememb. Včeraj je novoizvoljeni parlament – v skladu z vsemi opazovalci volitev so bile volitve v parlament v veliki meri poštene – izvolil novega predsednika. Ta prihaja iz opozicije.

To je bilo spodbudno znamenje, zato bi želel predlagati ustni predlog spremembe v obliki naslednjega novega odstavka: „pozdravlja dejstvo, da je novoizvoljeni parlament pokazal svojo neodvisnost z izvolitvijo Kennetha Marende kot predsednika, in poudarja odločilno vlogo, ki jo mora imeti parlament pri ponovnem vzpostavljanju državljanskih svoboščin v Keniji“.

 
  
  

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

 

6.6. (A6-0519/2007, Ilda Figueiredo) Vloga žensk v industriji (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 39:

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo, poročevalka. − (PT) Gospod predsednik, ta ustni predlog spremembe podpirajo poslanke iz petih političnih skupin in tudi en poslanec. Njegov namen je spremeniti prvi del, in sicer: „poudarja potrebo, da se ponovno usposobi ženske, ki so morale prenehati s svojo kariero, z namenom povečanja njihove zaposljivosti“ in nato „poziva države članice, naj izboljšajo možnosti vseživljenjskega učenja“. To je predlog spremembe, ki ga vlagamo.

 
  
  

(Parlament se je strinjal, da sprejme ustni predlog spremembe.)

 

6.7. Rezultati drugega foruma o upravljanju interneta (Rio de Janeiro, 12. do 15. november 2007) (glasovanje)

7. Časovni razpored delnih zasedanj: gl. zapisnik

8. Obrazložitev glasovanja
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Glede glasovanja bi predlagal naslednje: začeli bomo z obrazložitvami glasovanja in nato prekinili sejo ob 13.00. Kakršne koli obrazložitve glasovanja, ki jih ne bomo obravnavali, se lahko nato predstavijo to popoldne na koncu razprave in po glasovanju.

(Glasno ploskanje.)

(Parlament je predlog odobril.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

 
  
  

Obrazložitev glasovanja

 
  
  

Cashmanovo poročilo (A6-0514/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Roger Helmer (NI). – Gospod predsednik, povedati moram, da sem glasoval proti temu ukrepu. Čeprav je gospod Cashman zelo očarljiv gospod, moram priznati, da kadarkoli vidim dokument z njegovim podpisom, ta dokument obravnavam z določeno mero skepticizma.

Težava je v tem, da smo ustanovili Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, kot da v državah članicah tako varstvo človekovih pravic ne bi obstajalo. Sprašujem se, ali je takšna institucija potrebna na evropski ravni. Ali ne gre le za razširjanje birokracije in ustvarjanje navideznih nevladnih organizacij? To je obremenitev za davkoplačevalce, poleg mnogih drugih, s čimer se ne bo prispevalo k človekovim pravicam.

Razen tega brez ustave, ki nam je bila obljubljena in ki jo nameravate potrditi brez referenduma, za to agencijo ni temeljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu, saj Združeno kraljestvo že spoštuje človekove pravice. Podpisalo je mnogo mednarodnih sporazumov; ne potrebuje napotkov o vedenju s strani EU, ki je razveljavila rezultate francoskega in nizozemskega referenduma, ki sta bila povsem zakonita.

Na teh dveh referendumih je bila ustava zavrnjena. Nadomestila jo je enakovredna pogodba, ki je bila zdaj odobrena, še preden so jo tisti, ki so jo podpisali, v celoti videli.

EU očitno ne spoštuje demokratičnih pravic, zato je ni mogoče šteti za varnega ali zanesljivega varuha človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (IND/DEM). – Gospod predsednik, zahvaljujem se za priložnost, da pojasnim svojo odločitev. Ta priložnost se mi je zdaj ponudila prvič. Proti temu predlogu sem glasoval, saj zadevni odbor, ki se res imenuje odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, državljanom ne zagotavlja svoboščin in pravičnosti ter se vmešava v notranje zadeve. Britancem je bil obljubljen referendum, vendar ga ne bomo dobili. Kaj bo Evropska unija storila v zvezi s tem?

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, zelo se vam zahvaljujem za priložnost, da pojasnim svojo odločitev v zvezi s tem pomembnim vprašanjem.

Morda ne veste, da predstavljam volilno okrožje London, ki je najboljše mesto na svetu in prestolnica najboljše države na svetu.

Treba je razumeti, da je London dejansko zelo raznoliko mesto. Naj pojasnim: v njem lahko najdemo 300 jezikov in 14 religij, na splošno pa se ljudje dobro razumejo. Zato bi se lahko EU od Londona veliko naučila o tem, kako zagotavljati človekove pravice in spoštovati človekovo dostojanstvo.

Ni potrebe po tem, da bi se ta vprašanja reševala na ravni EU. Kaj bi se lahko London, najbolj raznoliko mesto v Evropi – morda celo na svetu – naučil od te institucije? Kaj bi se lahko naučil o človekovih pravicah? Kaj bi se lahko naučil o temeljnih pravicah? Popolnoma nič.

Naj dodam naslednje. Prihodnja ratifikacija evropske ustave, je kljub zavrnitvi na dveh referendumih, nedemokratična, strahopetna ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospod predsednik, na kakšni pravni osnovi temelji ta agencija? Agencijo za temeljne pravice bi odobrila evropska ustava. Odobrila bi jo lizbonska pogodba. Edina pravna podlaga, ki jo ima zdaj, pa je neurejena zbirka sporočil, sporočil za javnost in resolucij Sveta.

Evropska unija nima težav s sistematičnim kršenjem človekovih pravic. Ima pa težave s sistematičnim kršenjem demokratičnih pravic. Težava je v tem, da je zapisana Listina o človekovih pravicah brez pomena, razen če obstajajo mehanizmi, s katerimi se zahteva odgovornost voditeljev.

V ustavah nekdanje Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze najdemo številne lepe obljube o svobodi. Vendar, kot so ljudje v teh deželah ugotovili, te obljube niso pomenile nič brez demokracije.

Zato se je treba, če želite uvesti to listino o človekovih pravicah, najprej posvetovati z ljudmi na referendumu. Pactio Olisipio censenda est.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval proti temu smešnemu predlogu o agenciji v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v EU.

Združeno kraljestvo je med številnimi drugimi državami že dolgo podpisnik Evropske konvencije o človekovih pravicah. V tej konvenciji so zajete pravice, v zvezi s katerimi se zahteva zunanji nadzor, sodišče, ki je potrebno, pa je že v tem mestu in deluje v skladu s to konvencijo in ne v skladu s katerim koli drugim dokumentom, ki ga zahteva EU.

Zato je to povsem nepotrebno, gre za povsem odvečno porabo javnega denarja. Primarni namen te agencije je EU zagotoviti dodaten sloj državnega aparata, da bi ta lahko ponašala kot neke vrste superdržava v Evropi, ki državljanom zagotavlja pravice, ki jih že imajo.

Če EU želi zagotavljati pravice, naj prizna temeljno pravico glasovanja o vprašanjih, kot je naslednje: glasovati za ali proti ustavi.

 
  
  

Poročilo Díaza de Mera Garcíe Consuegre (A6-0447/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Gospod predsednik, ker se kriminalne dejavnosti vse bolj povečujejo in grožnja terorizma raste, mora Europol postati bolj prilagodljiv.

Trije protokoli od leta 2000 do 2003, ki spreminjajo in dopolnjujejo Konvencijo o Europolu, še vedno niso začeli veljati. Gotovo organizacija, ki spodbuja pravo, ne more biti učinkovita, če spremembe njenega zakonodajnega instrumenta začnejo veljati šele več let po sklepu o tem, da se jih sprejme. Ta predlog o sklepu Sveta obravnava to situacijo, zato sem zanj glasoval.

Ena pomembna sprememba v zvezi s sedanjo situacijo je načrt o financiranju Europola iz proračuna Skupnosti in o tem, da se osebju zagotovi status uradnikov EU. To bo povečalo sodelovanje Evropskega parlamenta pri upravljanju Europola in poenostavilo upravljanje s proračunom in osebjem. Poleg tega se bo stališče Evropskega parlamenta z izboljševanjem demokratičnega nadzora Europola okrepilo. Razen tega bodo finančni izdatki Skupnosti primerljivi s trenutnimi izdatki držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Oldřich Vlasák (PPE-DE) . – (CS) Gospod predsednik, dovolite mi, da pojasnim, zakaj se nisem udeležil glasovanja o tem poročilu. Prvič, menim, da Europol deluje dobro na osnovi dvostranskih sporazumov in dvostranskega sodelovanja. Drugič, Češka republika se je skupaj z drugimi državami vključila v schengensko območje. Nujno je, da se predvsem navadimo na to sodelovanje, ga preučimo in posledično izboljšamo. Poleg tega bo vsaka nadaljnja integracija, katere namen bi bil Europol preoblikovati v evropsko policijo, zahtevala ratifikacijo lizbonske pogodbe. Le takrat bomo lahko govorili o morebitnih spremembah pravne podlage Europola.

 
  
MPphoto
 
 

  Roger Helmer (NI). – Gospod predsednik, zanimivo se mi je zdelo, da ste prekinili mojega kolega, gospoda Kamalla, takoj po preteku 60 sekund, medtem ko ste veliko bolj radodarni s časom, ki ljudje govorijo o stvareh, ki se vam zdijo prijetnejše.

Ena od napak, ki jih delamo v Evropski uniji je to, da „sodelovanje“ zamenjujemo z „nadnacionalnostjo“. Povsem se strinjam s policijskim sodelovanjem – vsaka razumna oseba bi se, v tem času. Vendar povsem nasprotujem vzpostavitvi nadnacionalnih organov – kot naj bi bil Europol – kar je, kot je eden od mojih kolegov opredelil agencijo za temeljne pravice, ena od lastnosti državnosti, ki jih zahteva Evropska unija.

Težava je v tem, da tem organizacijam primanjkuje demokratične legitimnosti, kar je zelo nevarno. Europolu in Evropski uniji bo primanjkovalo demokratične legitimnosti dokler se o lizbonski pogodbi ne bo odločalo na referendumu.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospod predsednik, temu poročilu popolnoma nasprotujem. Glasoval sem proti. Strinjam se sodelovanjem med policijo, vendar se ne strinjam z obveznim sodelovanjem in dolžnostmi, zlasti zato, ker bo imela ta policija v svojih vrstah oborožene policiste, ki jih bo mogoče poslati kamor koli v Evropski uniji.

Združeno kraljestvo nima oboroženih policistov. Ne bomo sprejeli tega, da na zahtevo Europola k nam prihajajo oboroženi policisti. V to ne verjamemo. Našo državo upravljamo na drugačen način.

Zlasti sem razočaran nad tem, da sta bila predloga sprememb 56 in 57 zavrnjena, ker bi, če bi bila sprejeta, odpravila imuniteto te policije. Združeno kraljestvo je vajeno policije, ki mora, če povzroči materialno škodo, krši pravice posameznikov ali odvzame prostost nekomu brez utemeljenega razloga, kasneje odgovarjati za te kršitve. Sicer pa ne bi bil presenečen, saj ste navsezadnje pripravljeni sprejeti ustavo, ne da bi se s kom posvetovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (IND/DEM). – Gospod predsednik, že drugič nasprotujem temu predlogu.

V Britaniji velja enostavna filozofija: nihče ni nad zakonom; nad zakonom ni niti kraljica, monarhinja Anglije. Potrebno bo dolžno postopanje. V tej zakonodaji smo ustvarili situacijo, kjer so ljudje zunaj zakona, kjer jih ni mogoče zakonito preganjati.

Naslednje sem v Parlamentu že povedal : če je Evropska unija odgovor, je moralo biti vprašanje precej neumno, to pa še nikoli ni v tolikšni meri veljalo, kot zdaj.

Kennedy je nekoč povedal: „Tisti, ki onemogočajo miren ugovor, povzročajo neizogibno nasilno nasprotovanje“.

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospod predsednik, bistveno je, da v zvezi z mednarodnim kriminalom, terorizmom, drogami itd. sodelujemo prek nadnacionalnih mej. Za to zdaj skrbijo Europol in drugi policijski organi.

Vendar vzpostavitev Evropskega policijskega urada, ki bo še povečal centralizacijo moči, ne bo rešila težav, ki so se pojavile v lokalnih skupnostih v Britaniji. Moja država in člani moje stranke, so danes kot vdani konservativci glasovali proti tej resoluciji.

Moja stranka je tudi zahtevala, da imamo referendum o ustavni pogodbi EU. Svoje nasprotovanje lahko izrazim le v tem Parlamentu, gospod Brown pa ne drži svoje obljube o izvedbi takega referenduma.

Zato bi prosil gospoda Browna, da Britancem omogoči ta referendum.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, razumem, da ta predlog o sklepu Sveta, kot je poudarjeno v poročilu, določa preoblikovanje Europola v agencijo EU.

To bi imelo dve posledici. Sredstva bi se zagotovila iz proračuna Skupnosti, osebje Europola pa bi si pridobilo status uradnikov Skupnosti. To poročilo vsebuje tudi določbe o usklajevanju, ki jih vsi pozdravljamo, ter organizaciji in izvajanju preiskav in operativnih dejavnosti, ki se izvajajo skupaj z zadevnimi organi držav članic ali s skupnimi preiskovalnimi skupinami.

Konservativci so v zvezi z bojem proti kriminalu za odprto sodelovanje s policijo v EU in zunaj nje. Vendar ne sprejmemo tega, da ima EU kakršno koli vlogo pri centralizaciji takega sodelovanja. Europol torej ni nujno potreben, saj obstajajo že druge organizacije, ki imajo to funkcijo na svetovni ravni.

Zato bi rad dodal, da je prihodnja ratifikacija evropske ustave, kljub zavrnitvi na dveh referendumih, nedemokratična, strahopetna in nezakonita.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospod predsednik, vesel sem te priložnosti, da vam pojasnim svojo odločitev. Za čas za govor sem zaprosil v razpravi o tem vprašanju, vendar je ena od posledic povezanosti moje stranke z Evropsko ljudsko stranko to, da se britanskim konservativcem ne dodeli časa za govor v pomembnih razpravah.

Želel sem povedati, da to poročilo temelji na napačnem razumevanju pojmov. Ljudje pravijo, da zaradi čezmejnega in mednarodnega kriminala potrebujemo čezmejno policijo.

To že imamo. Policijski organi nacionalnih držav že desetletja zelo uspešno sodelujejo. Imamo Interpol, Haaško konvencijo, pogodbe o izročitvah, priznavamo čas, prebit v zaporu v drugi državi, kot sestavni del kazni, itd.

Razlika je v tem, da te stvari temeljijo na demokratičnih odločitvah med neodvisnimi državami, medtem ko predlog o Europolu pomeni federalizacijo tistega, kar bi moralo biti občutljivo nacionalno vprašanje – in sicer urejanje kazenskega prava.

Če bi to želeli storiti, bi morali o tem najprej vprašati ljudi na referendumu, zato je treba izvesti referendum tudi v zvezi z lizbonsko pogodbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, nekateri razlogi, ki so se razširjali v zvezi s tem predlogom o Europolu, so precej neprimerni. Predlagano je bilo, da moramo spremeniti pravno podlago, da je treba to zagotoviti iz sredstev EU, da morajo biti zaposleni v Europolu uradniki EU, da moramo razširiti njegove naloge ter da potrebujemo agencijo za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Kakšen neverjeten nesmisel je to. Proti organiziranemu kriminalu in terorizmu smo se borili precej uspešno, prek primernega dolgoročnega sodelovanja med policijskimi organi.

Gre za ustvarjanje drugega vidika aparata državnosti EU, da bi ta imela učinkovito policijo. To bodo postali ti uradniki, ki se bodo vmešavali v notranje zadeve držav članic in – kot je bilo poudarjeno – imuniteta za njihova dejanja pa bo nacionalnim državam onemogočila celo sodno presojo. Gre za nesmiseln in povsem nepotreben predlog.

 
  
  

Poročilo Polferjeve (A6-0516/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospod predsednik, v zvezi s poročilom Polferjeve so konservativci o vprašanju južnega Kavkaza glasovali v skladu s poročevalko.

Vendar ali ni zanimivo, da na eni strani s tako vnemo ščitimo demokratične svoboščine in pravice ljudi v južnem Kavkazu, jim zagotavljamo zakonitost in to, da lahko izražajo svoja prepričanja, na drugi strani pa v primeru ustavne pogodbe Evropske unije gospod Brown iz Laburistične stranke ni izvedel obljubljenega referenduma.

Moja stranka, konservativna stranka je jezna, da je bila obljuba prelomljena, zato danes stojim tukaj in pozivam laburistično vodstvo, naj izvede referendum o tem pomembnem ustavnem vprašanju, prav tako pa smo zaskrbljeni tudi v zvezi s tem, kaj se dogaja v južnem Kavkazu.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, razumem, da to poročilo pozdravlja vključitev Armenije, Azerbajdžana in Gruzije v evropsko sosedsko politiko in odobritev dvostranskih akcijskih načrtov evropske sosedske politike.

Prav tako razumem, da poročevalec poziva EU, da razvije regionalno politiko za južni Kavkaz, ki bi se izvajala skupaj z državami iz regije. Seveda je ena od parol, ki se bodo pojavile v mnogih od teh poročil, beseda „demokracija“. Morda ne veste, da predstavljam London. Predstavljam London, najboljše mesto na svetu, ki je prestolnica najboljše države na svetu; v Londonu imamo zelo raznoliko skupnost, vključno z veliko ljudmi iz Armenije, Azerbajdžana in Gruzije.

Ena od stvari, ki je tem ljudem všeč glede življenja v Londonu, je demokracija in pravica, ki jo imajo v zvezi z odločanjem o pomembnih vprašanjih. Ves čas me sprašujejo: „Zakaj nas učite o demokraciji, lastnim državljanom v Britaniji pa to pravico odrekate, ko gre za referendum o ustavi?“ Zato je ustava, kljub zavrnitvi na dveh referendumih, nedemokratična, strahopetna in nezakonita.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za potrpežljivost in dobro voljo, ki jo kažete na tem zasedanju. Tako kot včeraj se zahvaljujem tudi različnim službam in tolmačem, da nam pomagajo.

Glavno vprašanje v južnem Kavkazu zdaj je spor o rezultatih volitev. Zahod si je bolj ali manj zatisnil oči pred zmago sedanje gruzijske vlade na volitvah, ki je bila podobna zmagi Sadama, in sicer v prvem krogu, z več kot 90 % večino, zdaj, ko pa si ta vlada prizadeva za ponovno izvolitev, pa razpravljamo o tem, ali so bile volitve svobodne in pravične.

Kakšen zgled daje Evropska unija tem državam, ki si prizadevajo za demokracijo, ko kaže takšen prezir do lastnih demokratičnih procesov? Zdi se, da je treba ta parlament periodično opozarjati, da je 55 % francoskih volivcev in 62 % nizozemskih volivcev glasovalo proti evropski ustavi, pa vendar se ta dokument vrača – tokrat brez referendumov – v obliki lizbonske pogodbe.

Še enkrat bi želel povedati: ljudem je treba omogočiti, da se o lizbonski pogodbi odločijo na referendumu. Pactio Olisipio censenda est.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospod Hannah, moja dobra volja se lahko kosa le z vašo. Vedno se sprašujem, kako se vam uspe temo navezati na referendum. To vam uspe vsakič, ne glede na to, o čem govorimo.

 
  
  

Poročilo Anastasejeve (A6-0510/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Roger Helmer (NI). – Gospod predsednik, glasoval sem za ta ukrep, ne zato, ker bi bilo tako moje mnenje, vendar zato, ker sem kot vdan konservativec sledil stranki.

Če bi se odločal sam, bi se glasovanja najbrž vzdržal ali pa bi glasoval proti. Vprašanja v zvezi s Črnim morjem niso na prvem mestu za moje volivce v East Midlandsu v Združenem kraljestvu, pa mislim da tudi na drugem ali tretjem ne. Zato bi lahko na nek način rekli, da to vprašanje ni bilo najbolj pomembno.

Vendar ne verjamem, da bi morala Evropska unija imeti skupno zunanjo in varnostno politiko. Mislim, da bi morale nacionalne države imeti lastne zunanje politike, se pa povsem strinjam s tem, da sodelujejo, ko je to v njihovem interesu – naj bo to z državami v Evropski uniji ali z državami zunaj nje.

V vsakem primeru skupna zunanja in varnostna politika ne more biti demokratično legitimna, če ne bo referenduma o lizbonski pogodbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM). – Gospod predsednik, nedvomno je namen te nove politike med drugim izboljšati oskrbo z nafto in plinom prek te regije v zahodno Evropo.

To bi bila ruski plin in nafta, s čimer dopuščate, da postanete talec. Vsi vemo, da je Rusija prekinila dobavo plina v Ukrajino pred dvema letoma; ko bo Evropa postala še bolj odvisna od njene oskrbe s plinom, bo to morda nekoč to storila tudi njej.

Francozi ravnajo pravilno, da 70 % električne energije pridobivajo iz jedrske energije, in skrajni čas je, da EU oblikuje politiko za spodbujanje te pravice v Uniji.

Namesto tega pa posegate v južni Kavkaz, okoli Črnega morja, v ureditve, ki niso preveč stabilne, ureditve, ki morda ne želijo naše prisotnosti. Vendar seveda raje storite to, kot da bi si prizadevali za referendum o novi ustavi med lastnimi ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, z veseljem bi vam rad povedal, da sem še vedno tu, čeprav morda vi in ostali tega niste tako veseli. Vsem se zahvaljujem za potrpežljivost.

To samoiniciativno poročilo dejansko pozdravlja sporočilo Komisije „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“, katerega namen je spodbujati sodelovanje s črnomorsko regijo in znotraj nje s tem, da se obstoječe dvostranske politike dopolni z novim regionalnim pristopom. V skladu s tem poročilom morajo za sprejetje takega pristopa sporočilu slediti nadaljnji dosledni ukrepi s strani EU, s čimer bi se spodbujala prava regionalna razsežnost, ki je prilagojena temu obdobju.

O kateri regiji govorimo? Naj pojasnim – črnomorska regija vključuje države članice EU, in sicer Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, ter Turčijo in partnerice evropske sosedske politike Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Republiko Moldavijo, Ukrajino ter Rusko federacijo. Velik filozof Brook Benton – ki mu je sledil in ga posnemal velik filozof Randy Crawford – je nekoč rekel: „Nad Gruzijo so se zgrnili temni oblaki“. S tem, ko Evropejcem in Britancem ni omogočeno glasovanje na referendumu o ustavi, so se črni oblaki zgrnili tudi nad demokracijo v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospod predsednik, cenim vašo spoštljivost. Vesel sem, da lahko govorim o tem poročilu, saj menim, da Evropska unija pri obravnavanju Turčije dela veliko napako, morda zelo veliko napako.

Zdaj se zdi povsem jasno, da Turčiji nikoli ne bomo priznali polnega članstva. To je razvidno iz večine glasov v Parlamentu, iz obljub o referendumih v Avstriji in Franciji, kjer članstvu nasprotuje 70 % oz. 80 %.

Če bi to Ankari že na začetku povedali in bi se dogovorili o drugi možnosti, bi morda lahko ostali prijatelji in partnerji. Namesto tega Turke vodimo za nos, jim nalagamo na tisoče strani pravnega reda Skupnosti, jih silimo, da klečeplazijo v zvezi z Armenijo, Ciprom, obravnavanjem svojih manjšin, morda 10 ali 15 let kasneje, po vsem tem, pa bomo samo zamahnili z roko. S tem tvegamo, da bomo ustvarili prav tisto, česar se bojimo: islamsko državo.

Turčija je bolj demokratična kot Evropska unija. Svojo vlado je zamenjala mirno. Želim si, da bi imeli dovolj poguma za posvetovanje z lastnimi ljudmi. Pactio Olisipio censenda est.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Črnomorska regija, območje proizvodnje in tranzita, ima strateški pomen za diverzifikacijo in varnost oskrbe z energijo za Evropsko unijo. Prepričan sem, da bi moralo regionalno sodelovanje poleg Turčije in Rusije kot enakovredne partnerje vključevati tudi države članice EU. Zato sem glasoval za poročilo.

Zaskrbljen sem zaradi nadaljnjih konfliktov v tej regiji, ki ogrožajo stabilnost in razvoj območja. Zato pozivam Evropsko unijo, da je bolj aktivna v svojih prizadevanjih za odpravo konfliktov na tem strateškem območju, predvsem da se vključi v mirovne operacije ter tesneje sodeluje z rusko in ukrajinsko vlado. Obstajajo očitne težave v zvezi z neenakim razvojem zasebnega sektorja v več državah okoli Črnega morja. Treba je izboljšati naložbeno okolje v regiji za lokalne in mednarodne družbe prek ukrepov za okrepitev boja proti podkupovanju in goljufijam ter spodbujanje reform tržnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – V skladu z odločitvijo tega parlamenta se bo obrazložitev glasovanja nadaljevala po popoldanskem glasovanju.

 
  
  

Obrazložitev glasovanja

 
  
  

Cashmanovo poročilo (A6-0514/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi povedal, da v celoti podpiram to poročilo, plod dolgega in odličnega dela našega kolega Michaela Cashmana.

Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije je bil preoblikovan v agencijo, katere naloga je bila varovanje in spodbujanje človekovih pravic, uradno pa je bila ta agencija ustanovljena 1. marca 2007. Priznati moramo, da od takrat sploh ni delovala, ker ni imela direktorja in večletnega okvira.

Kot odgovor na to lenobo in birokratsko neučinkovitost poročevalec predlaga omejitev večletnega okvira na najmanjše število področij. Poziva Komisijo in Svet, da pospešita postopek izbire kandidatov za mesto direktorja, da se omogoči hiter sporazum med institucijami EU, s čimer se bo ponovno aktiviralo ta bistven instrument za varovanje človekovih pravic državljanov.

Pozivam kolege, da podprejo to poročilo, saj predstavlja prvi korak k temu, da bo agencija začela delovati.

Podpiranje politik EU o človekovih pravicah in njihov razvoj ne more in ne sme biti predmet obravnav in zamud politične in gospodarske narave.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Februarja 2007 sem seveda podprl ustanovitev Agencije Evropske unije za temeljne pravice, saj menim, da bi ta agencija lahko bistveno prispevala k povečanju skladnosti in povezanosti politike EU o temeljnih pravicah.

Ta agencija je bila uradno ustanovljena 1. marca 2007, vendar še vedno čaka na osnovne elemente, da bo lahko v celoti začela delovati, z drugimi besedami, na imenovanje svojega direktorja in odobritev večletnega okvira.

Cilj te pobude je sprejetje večletnega okvira, ki mora usmerjati delo agencije v naslednjih petih letih z določanjem tematskih področjih, na katerih mora ta agencija delovati.

Zato pozdravljam izredno prizadevanje poročevalca, gospoda Cashmana, za pospešitev pogajanj in, tako kot on, upam, da bo to spodbudilo Komisijo in Svet, da čim prej zaključita tako razpravo o tem večletnem okviru kot tudi postopek izbire kandidatov za mesto direktorja.

Prebivalci Evrope ne bodo razumeli razloga za nadaljnje zamude, ki bi onemogočale tej agenciji za temeljne pravice, da bi v celoti začela delovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. (PL) Nasprotujem ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice, zato nisem podprl večletnega okvira za obdobje 2007–2012.

Menim, da predlagana ustanovitev te agencije in njenih funkcij ni le potrata denarja, temveč tudi nevarna politična pobuda, katere dolgoročni učinki bodo uničujoči za države članice Unije. Osnovne naloge, ki so dodeljene tej agenciji, predstavljajo jasen poseg v suverenost držav članic. Obstoj agencije ne more biti upravičen. V vsaki evropski državi že obstajajo institucije, katerih naloga je varovanje demokracije in varstvo človekovih pravic.

Po mojem mnenju se bodo dejavnosti agencije neizogibno razširile prek tematskih področij, za katera je bila ustanovljena. Danes se je na primer pri glasovanju o predlogu spremembe 6 k uvodnim izjavam pojavilo vprašanje o opredelitvi pojma človeško bitje in določitvi točke, ko si to bitje pridobi človekove pravice.

Menim, da je ta način ukrepanja nezaslišan poskus skrivnega vsiljevanja nevarnih ideoloških pojmov v okvir Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo kljub razočaranju, da je bil nekdanji Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije, ki je bil ustanovljen po priporočilih posvetovalnega odbora Sveta ministrov o rasizmu in ksenofobiji, kjer sem predstavljal Evropski parlament, zdaj preurejen v širšo Agencijo Evropske unije za temeljne pravice.

Center za spremljanje na Dunaju je opravil izredno dragoceno delo pri spodbujanju najboljše prakse v boju proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu, pri preprečevanju njihovega nastanka ter pri poročanju o sedanjem stanju v Evropi in v državah kandidatkah. Nevarnost je v tem, da se bo to v novi agenciji izgubilo ali vsaj oslabelo. Razvoj bom skrbno spremljal.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Francoska delegacija skupine PPE-DE pozdravlja sprejetje Cashmanovega poročila o sprejetju večletnega okvira Agencije EU za temeljne pravice za obdobje 2007–2012.

Med drugim besedilo opredeljuje točno določena tematska področja aktivnosti agencije, da se ji omogoči, da bo svoje naloge in cilje uspešno uresničevala.

Večina francoske delegacije je v skladu z mnenjem skupine zavrnila predloge sprememb liberalcev, katerih namen je razširiti naloge agencije na homofobijo in nasilje, povezano z njo, ter na rasizem v zvezi z Romi. Tega niso storili zato, da bi izrazili svoje nasprotovanje temu utemeljenemu in upravičenemu cilju, temveč zato, ker so te naloge že zajete v predlogu sklepa, ki med tematska področja agencije vključuje vprašanja rasizma, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti, diskriminacije na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter diskriminacije pripadnikov manjšin.

Pozdravljamo sprejetje tega poročila, ki bo omogočilo agenciji, da začne v celoti delovati, na podlagi česar bo lahko dokončala svoje naloge in zaščitila pravice državljanov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ambroise Guellec (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Francoska delegacija skupine PPE-DE pozdravlja sprejetje Cashmanovega poročila o sprejetju večletnega okvira za Agencijo EU za temeljne pravice za obdobje 2007–2012.

Med drugim besedilo opredeljuje točno določena tematska področja aktivnosti agencije, da se ji omoči, da bo svoje naloge in cilje uspešno uresničevala.

Francoska delegacija je v skladu z mnenjem skupine zavrnila predloge sprememb liberalcev, katerih namen je razširiti naloge agencije na homofobijo in nasilje, povezano z njo, ter na rasizem v zvezi z Romi. Tega ni storila zato, da bi izrazila svoje nasprotovanje temu utemeljenemu in upravičenemu cilju, temveč zato, ker so te naloge že zajete v predlogu sklepa, ki med tematska področja agencije vključuje vprašanja rasizma, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti, diskriminacije na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter diskriminacije pripadnikov manjšin.

Pozdravljamo sprejetje tega poročila, ki bo omogočilo agenciji, da začne v celoti delovati, na podlagi česar bo lahko dokončala svoje naloge in zaščitila pravice državljanov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ne glede na kritično oceno vidikov, ki smo jih že imeli priložnost poudariti, bo dejanski namen Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ko bo pravočasno začela delovati, razjasnjen.

V razpravi o opredelitvi ciljev in prednostnih nalog za njen večletni okvir za obdobje 2007–2012 so bila njena tematska področja jasno omejena na naslednje: diskriminacija na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti ter spolne usmerjenosti ali diskriminacija pripadnikov manjšin; odškodnina žrtvam, preprečevanje kaznivih dejanj in s tem povezanih vidikov, ki so bistveni za varnost državljanov; zaščita otrok, vključno s pravicami otrok; priseljevanje in vključevanje priseljencev; azil; nadzor vizumov in meje; sodelovanje v demokratičnem delovanju Unije; vprašanja človekovih pravic v zvezi z informacijsko družbo; dostop do učinkovitega in neodvisnega sodstva.

Evropski parlament je dodal skrajno revščino in socialno izključenost. Vendar socialne pravice, vključno s pravicami delavcev, niso bile obravnavane kot prednostna naloga, tudi v času, ko je bil o temeljnih socialnih pravicah izražen dvom s strani politik, ki jih spodbuja EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Morin (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Kot francoska delegacija skupine PPE-DE pozdravljam sprejetje Cashmanovega poročila o sprejetju večletnega okvira za Agencijo EU za temeljne pravice za obdobje 2007–2012.

Med drugim besedilo opredeljuje točno določena tematska področja aktivnosti agencije, da se ji omoči, da bo svoje naloge in cilje uspešno uresničevala.

Kot francoska delegacija in skupina PPE-DE zavračam predloge sprememb liberalcev, katerih namen je razširiti naloge agencije na homofobijo in nasilje, povezano z njo, ter na rasizem v zvezi z Romi. Dejansko so te naloge že zajete v predlogu sklepa, ki med tematska področja agencije vključuje vprašanja rasizma, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti, diskriminacije na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter diskriminacije pripadnikov manjšin.

Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki bo omogočilo agenciji, da začne v celoti delovati, na podlagi česar bo lahko dokončala svoje naloge in zaščitila pravice državljanov EU.

 
  
  

Poročilo Díaza de Mera Garcíe Consuegre (A6-0447/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Glasovala sem za spremenjeni predlog, saj vsebuje izboljšave v zvezi z varstvom podatkov.

Vendar se ne strinjam z vse večjim premeščanjem vprašanj pravosodja in notranjih zadev iz držav članic na Evropsko unijo. Zato sem glasovala proti zakonodajni resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki.(FR) Močno podpiram poročilo našega odličnega kolega gospoda Díaza de Mera.

Preoblikovanje Europola v agencijo Skupnosti je zahteva, ki sem jo vedno podpiral.

To dejansko pomeni, da se bo od zdaj naprej Europol financiral iz proračuna Skupnosti ter da bo osebje Europola imelo status uradnikov Skupnosti. V obeh primerih so se pristojnosti našega Parlamenta znatno povečale.

Poleg tega sklep Sveta znatno razširja obseg in zmožnosti Europola za ukrepanje, kar prav tako podpiram.

Na kratko, v celoti podpiram odločitev o povečanju operativnosti Europola in pravemu demokratičnemu nadzoru nad njim.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – Ukana Sveta je bila v celoti uspešna: preoblikovanje statusa Evropskega policijskega urada, Europola, kot medvladne agencije, ki se financira iz proračuna držav članic, v medvladno agencijo Evropske unije, ki se financira iz proračuna EU, ter uporaba statusa uradnikov Skupnosti, vse to na podlagi tehničnih, ne političnih zahtev.

Ker so se naloge Europola dejansko znatno razširile, da bi poleg organiziranega kriminala vključile tudi druga področja, Svet meni, da se bodo novi cilji lažje uresničevali na ravni EU kot na ravni držav članic. Tako se zaradi zelo vprašljivega načela subsidiarnosti uporablja logika Europola glede sistematične odprave pristojnosti držav članic in poglobitve nadnacionalnega modela.

Prav to je filozofija in pristop reform lizbonske pogodbe, ki jih evropski in nacionalni vodje kot organ želijo vsiliti prebivalstvu in narodom proti njihovi volji.

Evropa ne posluša več svojega prebivalstva. Še huje, ne upošteva ga in se mu laže. Zdaj, ko je 26 držav že oznanilo, da te pogodbe ne bodo ratificiralo na referendumu, lahko le upamo, da bodo te narode in prebivalstvo Evrope rešili Irci, edini narod, ki se lahko odloča sam, z zavrnitvijo tega nesmiselnega besedila.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Države članice Evropske unije so Europol ustvarile kot institucionalni odziv, s katerim borijo proti organiziranemu kriminalu. Danes, 12 let po ustanovitvi Europola, razpravljamo o razširitvi njegovih pristojnosti in poenostavitvi njegovih nalog.

Poročevalec je pravilno ocenil trenutno pravno in dejansko stanje Europola. Upravičeno kritizira preveč zapleten in dolg postopek, predviden za spremembo statusa Europola in njegovo vključitev v organizacijsko strukturo Unije. Popravne ukrepe, predlagane v poročilu, je prav tako treba obravnavati in podpirati.

Prejšnji poskusi spremembe pristojnosti Europola kažejo, kako težko države sprejmejo sporazum, ko so vezane na načelo soglasnosti. Zato menim, da bomo lahko šele takrat, ko bo lizbonska pogodba ratificirana in bo začela veljati v vseh 27 državah članicah, lahko uvedli postopkovne spremembe in izboljšali to situacijo, saj bo pogodba prav tako preoblikovala postopek sprejemanja odločitev v EU.

Poleg tega bo podelitev statusa agencije EU Europolu z vsemi posledicami, ki jih to zajema, vključno s finančnimi, omogočila Evropski uniji kot celoti, da se bolj učinkovito bori proti organiziranemu kriminalu.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker niti predlog o pogodbi niti predlog o sprejemanju odločitev o predpisih glede strukture, dejavnosti, področja ukrepanja in nalog Europola s kvalificirano večino nista bila ratificirana, so evropske institucije že naveličane poskusov preoblikovanja Evropskega policijskega urada v evropsko agencijo.

Poleg temeljne kritike tega postopka nas skrbi še to, da se soočamo z:

– možnostjo, da „posebne vrste podatkov v zvezi z rasno ali narodnostno pripadnostjo, političnim prepričanjem, verskim ali filozofskim prepričanjem, pripadnostjo politični stranki ali sindikatu, spolno usmerjenostjo ali zdravjem“ ne bodo izključene iz obdelave;

– nesprejetjem zaščitnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja na ravni EU ter v odnosih s tretjimi državami, zlasti z Združenimi državami (npr. podatki o letalskih potnikih);

– nezmožnostjo zagotavljanja dostopa posameznikom do svojih podatkov ali celo s tem, da posamezniki niso seznanjeni, da njihove podatke obdeluje Europol;

– nezmožnostjo pojasnitve nadzora nacionalnih parlamentov.

To bi bila očitna kršitev pravic, svoboščin in jamstev državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Masip Hidalgo (PSE), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem za besedilo, ki je bilo s prispevki skupin sprejeto soglasno. Gre za vprašanje, ki vpliva na bistveno sodelovanje proti kriminalu. Vendar moram poudariti, kot sta to storila moja kolega gospod Fava in gospod Moreno, da so vzvišeni cilji resolucije v nasprotju s kljubovalnim odnosom poročevalca, gospoda Díaza de Mera, ki je bil generalni direktor španske policije 11. marca 2004 in ki ni želel sodelovati s sodiščem, ki je vodilo primer o največjem terorističnem bombnem napadu v Evropi doslej.

Poleg tega je poročevalec eden največjih zagovornikov ali pripadnikov nečastne teorije, da za ta masaker niso bile odgovorne islamistične celice, temveč teroristi ETE. Gospod Díaz de Mera in drugi, ki so de opisali kot peones negros (črni kmetje), so poskusili zavesti mednarodno javno mnenje in, kljub temu, da njihovo stališče na koncu ni bilo obravnavano kot kaznivo dejanje (bilo je le predmet sankcij in resnega opomina sodišča), mora biti ta parlament seznanjen z vsemi dejstvi. Njihovi osebni napadi razkrivajo njihovo pomanjkanje argumentov. Končno, obžalujem, da gospod Díaz de Mera ni pokazal niti spoštovanja, ki ga je izrazil njegov kolega Jaime Mayor, ko je umaknil svoje ime iz terorističnega besedila.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim glasovati za poročilo Díaza de Mera Garcíe Consuegre o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europola). Spreminjajoče se okoliščine v Evropski uniji, nove oblike kriminalnih dejavnosti in nove teroristične grožnje pomenijo, da je treba obstoječi organ reorganizirati. Vseeno menim, da bi bilo treba določene točke pojasniti.

Preoblikovanje Europola v agencijo EU ne sme pomeniti dodatnega finančnega bremena za države članice; predvsem ne sme izrabiti katerih koli že nezadostnih državnih sredstev, ki so namenjena nacionalni policiji. Nasprotno je treba za preiskovalne organe in tiste, ki so odgovorni za javni red in mir, bolje poskrbeti in jih okrepiti. Dejansko morajo biti dejavnosti Europola sestavljene iz podpore in usklajevanja temeljnega, nenadomestljivega dela različnih policijskih organov držav članic. Zato sem zadovoljen, da predlog vsebuje določbe o usklajevanju, organizaciji in vodenju preiskav in operativnih dejavnosti skupaj z pristojnimi organi držav članic ali s strani skupnih preiskovalnih enot.

 
  
  

Poročilo Polferjeve (A6-0516/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To samoiniciativno poročilo razkriva prave ambicije „evropske sosedske politike“, zlasti za južni Kavkaz.

Te bodo določile geostrateški program z njegovih političnih, ekonomskih in vojaških vidikov, z drugimi besedami načrt EU za intervencijo na tem nevralgičnem področju, s povečanim pritiskom na Kitajsko in Rusijo.

To bo pomenilo več vmešavanja v konflikte, ki izhajajo iz razpada ZSSR, ter manipulacije z njimi, s ciljem zagotavljanja, da glavne sile EU in finančne/gospodarske skupine dobijo nadzor nad to regijo, prav tako pa je očitno tudi rivalstvo med kapitalisti.

Poglejte samo „priporočila“, kot je pobuda o sklepanju sporazumov o prosti trgovini in nadaljnja liberalizacija ali jasen poziv k vmešavanju prek „podpiranja“ ukrepov „civilne družbe“, s čimer se zagotovi „razdelitev sredstev [Skupnosti] brez [...] vmešavanja države“.

Pristop k vprašanju energije je zlasti pomemben, saj poudarja pomembnost energetskih posrednikov, ki lahko obidejo Rusijo in nadzor nad energetskimi infrastrukturami in viri.

Na koncu opozarjamo na neskladnost med „brezpogojno podporo ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Gruzije“ in pozivom k načelom listine Združenih narodov, ko se to ni upoštevalo za Srbijo.

 
  
  

Poročilo Anastasejeve (A6-0510/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Gre za še eno samoiniciativno poročilo, ki ima enako logiko kot poročilo o južnem Kavkazu in „evropski sosedski politiki“: z drugimi besedami, vmešavanje in pritisk za zagotovitev dostopa do trgov (zlasti energetskih trgov), in nadzora nad njimi, ter nadaljnja liberalizacija.

Poročilo zagovarja spodbujanje „reform tržnega gospodarstva“, spodbuja „usklajevanje in nadaljnjo liberalizacijo ukrepov“ ter podpira „oblikovanje območja proste trgovine v skladu z načeli STO“. To je proces, v katerem naj bi EU imela „vodilno vlogo“ pri „spodbujanju regije, da sprejme potrebne ukrepe“.

Obenem poročilo „poudarja, da je ključnega pomena vzpostavljanje in razvijanje dobrih sosedskih odnosov med državami črnomorske regije ter njihovih odnosov s sosedami na podlagi medsebojnega spoštovanja, ozemeljske celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih in prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo kot temeljnih načel pri krepitvi regionalnega sodelovanja“, vendar zagovarja, da se spodbujajo „evropske vrednote“ „ne glede na stopnjo pripravljenosti, ki so jo pokazale partnerske vlade“. To je jasno nasprotovanje/neskladnost med tem, kar se priporoča (drugim) in tem, kar se stori. EU zahteva, da drugi spoštujejo to, česar sama ne spoštuje. Kako cinično.

 
  
  

Predlog resolucije: razmere v Keniji (B6-0024/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki.(DE) Še pred kratkim je bila Kenija za mnogo ljudi počitniški raj. Obiskovalci so bili dobro zaščiteni pred množično korupcijo in grozno revščino, v kateri živi velika večina prebivalstva. Od dogodkov konec decembra in sleparskih predsedniških volitev pa o Keniji in njenih političnih težavah nenadoma govorijo vsi.

Medtem ko so uradni opazovalci parlamentarne volitve na splošno ocenili kot uspešne, so se glede pravilnosti rezultatov predsedniških volitev pojavili dvomi. S tem, da smo danes podali predlog resolucije v zvezi s Kenijo, ponovno obsojamo zelo razširjene nepravilnosti in ravnanje trenutnega predsednika Kibakija, ki je s tem, da je zavrnil ponudbo predsednika Johna Kufuorja o pomoči pri reševanju krize, resno ogrozil prizadevanja za posredovanje. Pozivamo politične vodje Kenije, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nadaljnje nasilje v državi in zagotovijo spoštovanje človekovih pravic. Med razpravo o tej temi smo ponovno razpravljali o vprašanju učinkovitosti neposredne proračunske pomoči in ga preučili. S to temo, ter tisto v zvezi s Kenijo, se bomo še naprej ukvarjali v prihodnjih mesecih.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen te razlage o glasovanju je poudariti naše mnenje, da bodo s priznanjem prizadevanj za posredovanje, s katerimi so začele sosedne države, Razvojna družba južne Afrike in Afriška unija, Kenijci lahko našli in določili svojo lastno pot. Kenijci morajo sami najti rešitve in odpraviti trenutne razmere v svoji državi.

Zato menimo, da je vsak poskus posredovanja EU negativen, kar je navedeno in predlagano v resoluciji, zlasti ob upoštevanju ciljev, ki jih je EU določila v svoji „strategiji za Afriko“ in v okviru sodelovanja/rivalstva med imperialisti glede te celine, ki je prav tako povsem očitno in se zelo čuti v tej regiji.

Na koncu moram poudariti, da v resoluciji niso omenjene resne in zaskrbljujoče socialno-gospodarske razmere v tej državi – kar je vzrok za nezadovoljstvo, ki so ga ljudje izrazili na volitvah – ter da so za to situacijo spodbujanja neoliberalnih politik odgovorne predvsem mednarodne finančne institucije, velike kapitalistične sile in njihova nadnacionalna podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki.(CS) V celoti podpiram resolucijo o razmerah v Keniji, ki temelji na posodobljeni raziskavi opazovalne misije EU v Keniji na začetku leta.

Zagotoviti moramo, da organi v Keniji nemudoma raziščejo okoliščine teh volitev in preprečijo nadaljnje nasilje. Vztrajati moramo na tem, da se zagotovi neposredni prenos ter spoštovanje osnovnih človekovih pravic in pravic, ki jih določa Afriška listina. Vendar na podlagi te resolucije Evropska komisija ni odgovorna za reševanje vprašanja o prenosu 400 milijonov EUR vladi Konga. Menim, da se bomo kmalu vrnili k temu vprašanju.

 
  
  

Poročilo Figueiredove (A6-0519/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za odstavek 20 poročila o vlogi žensk v industriji, saj je bistveno, da Komisija izvede študijo o negativnih posledicah dolgih delovnih ur na zasebno, družinsko in socialno življenje, kot je na primer to, da otroci veliko časa preživijo sami, prepuščeni sami sebi, kar pogosto vodi v neuspeh v šoli in kriminal. Države članice morajo izboljšati nadzor nad podjetji, ki silijo svoje delavce, da ostajajo na delu izven zakonsko določenega delovnega časa, ter določiti stroge kazni za ta podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament je danes sprejel moje poročilo o vlogi žensk v industriji. To je zelo pozitivno, vendar obžalujem, da je prišlo do nekaterih manjših popravkov.

Vendar je v poročilu priznana pomembna vloga žensk v industriji ter se v njem poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z učinkovitim nadzorom, za boj proti stereotipom in diskriminaciji, zlasti diskriminaciji pri plačilu. Ta položaj je še resnejši, če upoštevamo, da so plače žensk v industriji okoli 30 % nižje od plač moških, medtem ko je povprečje v drugih sektorjih 15 %, kljub temu, da je direktiva o enakem plačilu prisotna že več kot 30 let.

V poročilu je poudarjena pomembnost pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb v boju za odpravo diskriminacije žensk, zlasti v zvezi z dostopom do zaposlitev, s plačami, delovnimi pogoji, poklicnimi potmi in poklicnim usposabljanjem.

V njem je poudarjena pomembnost programov Skupnosti, ki spodbujajo oblikovanje blagovnih znamk, zaščito označb porekla proizvodov in zunanjo promocijo proizvodov Skupnosti iz industrijskih sektorjev, kjer prevladujejo ženske.

Zelo pomembno je zagotoviti priznanje pravice delavk in delavcev, da sodelujejo v procesu prestrukturiranja, ki zadeva industrijska podjetja, z zagotavljanjem, da imajo njihove strukture, zlasti evropski sveti delavcev, popoln dostop do informacij in možnost odločilnega posredovanja, vključno s pravico do veta.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) To poročilo obravnava več vidikov, ki so sami po sebi pomembni, vendar v zvezi s katerimi imajo države članice države še vedno pooblastila za ukrepanje in so odgovorne za razvoj in izboljšanje svoje zakonodaje. Razmerje moških in žensk v upravnih odborih podjetij, razvoj načrtov za enakopravnost v velikih podjetjih in delež žensk v upravnih odborih podjetij niso vprašanja, ki bi se najbolje in najučinkoviteje urejala na ravni EU. Zato smo glasovali proti zadevnemu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Očitno evropska industrija doživlja daljnosežne spremembe. Zato je težko, da ne bi priznali njene strateške pomembnosti za razvoj vseh držav članic Evropske unije in njenih državljanov, ne glede na njihov spol.

Vloga žensk, zaposlenih v evropski industriji in možnosti, ki so jim na voljo, niso odvisne le od ravni gospodarskega razvoja v državi, temveč tudi od tradicij v zvezi z odobritvijo enakih možnosti in spoštovanjem predpisov o človekovih pravicah. Ženske v veliki meri sodelujejo v industriji in bistveno prispevajo v skoraj vseh sektorjih. Vendar se je treba strinjati s poročevalko, da je vloga žensk v industriji, ki vključuje najnovejše tehnologije, kot je aeronavtična industrija ali kemična industrija, zelo nezadostna.

Zato je povsem primerno, da je v poročilu poudarjen ta vidik ter da se v njem upravičeno osredotoči na vprašanja enakosti spolov. V poročilu je prav tako poudarjeno, da vključevanje žensk v industrijo ne sme biti omejeno le na delo v sektorjih, ki ne zahtevajo kvalifikacij, kjer so ženske prve žrtve, ko pride do prestrukturiranja.

Poročevalka poziva k podpori, zlasti malih in srednjih podjetij, da se ohrani sorazmerno visoka raven zaposlenosti žensk, zlasti v primeru žensk, ki se znajdejo v neprijetnem poklicnem položaju. Ta predlog je vreden podpore, kot tudi celotno poročilo, četudi le iz tega razloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. Podpiram odstavek 33, ker je treba sprejemati take proaktivne ukrepe – vsaj začasno, da se zagotovi sodelovanje žensk pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh. Poleg tega zelo podpiram odstavek 20, saj je treba v celoti raziskati vpliv dolgega delovnega časa na zdravje, fizično in psihično ter na družinsko življenje. Tako študijo potrebujemo za spodbujanje ravnovesja med delovnim in poklicnim življenjem ter družini prijaznih politik.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki (PL) Človekove pravice so temelj demokracije. Te pravice vključujejo zelo pomembno načelo enakosti žensk in moških, ter seveda upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz bioloških razlik med njimi. En vidik tega vprašanja zadeva tudi zaposlovanje in vlogo žensk v industriji. Preprosto nemogoče je izvesti aritmetično razdelitev v dve enaki polovici.

Razen tega nas zanimajo enake možnosti, ki so odvisne od dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja v tehničnih in ekonomskih predmetih. Drugo pomembno vprašanje je omogočanje pomoči materam, ki vzgajajo otroke, in zagotavljanje, da niso predmet diskriminacije na delovnem mestu. Bistveno je uvesti prožne določbe za ženske, ki vzgajajo otroke. Obdobje t. i. starševskega dopusta je treba v celoti priznati in ga dodati obdobju, ki se šteje za čas dela v skladu s predpisi o pokojnini.

V mnogih naših državah so ženske za delo, ki je kakovostno in količinsko enako, še vedno plačane bistveno manj kot moški. Nobenega opravičila ni za ustvarjanje ovir, ki preprečujejo ženskam, da bi imele vodstvene ali nadzorne vloge v nadzornih odborih podjetij ali v odborih upraviteljev. Potrebni so ukrepi za odpravo stereotipov v zvezi s tem. Predloženo poročilo predstavlja korak v to smer, zato sem zanj glasoval.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) V mnogih uvodnih določbah in odstavkih te izredno dolge resolucije, navajamo tisto, kar je očitno. Pozivamo k ukrepom, ki so bili na srečo sprejeti pred nekaj časa. Res je, da se nekatere direktive o enakem obravnavanju ter enakih možnostih žensk in moških le malo uporabljajo, vendar če je diskriminacija še vedno prisotna na področjih, ki jih zajema ta vrsta direktiv, kdo je za to odgovoren? Vse te direktive vključujejo pritožbene mehanizme. Ženske, ki so bile predmet diskriminacije, morajo samo iti na sodišče, kjer bo njihov primer rešen v njihovo korist, kot se je na srečo zgodilo v mnogih primerih v moji državi.

Na žalost to poročilo vključuje vrsto nesmiselnih trditev, ki niso povezane z vlogo žensk v industriji.

Zahteva o 40 % zastopanosti žensk v upravnih odborih podjetij je poseg, ki nasprotuje načelu subsidiarnosti pri vprašanjih, za katera so pristojne države članice.

Nismo mi tisti, ki naj bi pozvali k nadzoru pri premeščanju podjetij. Utopično je zahtevati „večjo izbiro na delovnem mestu“. Če je sedež mojega podjetja v mestu Luksemburg in nima podružnic, ne morem vložiti zahteve za delo v Schifflangu, kjer živim.

V skladu s temi ugotovitvami sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki.(CS) Strinjam se z mnogimi idejami v poročilu o ženskah v industriji. Vendar nisem zadovoljna s tem, da posebna pozornost ni bila namenjena regionalni brezposelnosti žensk, ki so izgubile svoje zaposlitve v evropskih tekstilnih tovarnah v času nastajanja poročila. Prav tako menim, da nobena kvota za zaposlovanje žensk ne bo rešila situacije.

Moja druga opomba obravnava uravnoteženo porazdelitev časa med delom in družino. To zadeva tako ženske kot moške. Menim, da rešitev niso resolucije. Rešitev je izvajanje evropskega koncepta prožne varnosti. Nizozemska je primer, kjer se je razvil odličen zakonodajni okvir za delo s krajšim delovnim časom. Rezultat je manjša brezposelnost ter omogočanje moškim in ženskam, da imajo več časa za družino. Učinkovita izraba krajšega delovnega časa prav tako kaže, da ni treba, da to vodi v manjši prihodek.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Kot liberalec in član liberalne stranke na Švedskem, Folkpartiet, vedno menim, da so poročila o enakosti iz Parlamenta nekoliko sumljiva. Liberalna stranka Švedske je z leti sprejela mnenje, da je najboljši način za postopanje v teh zadevah na prostovoljni ravni, vendar vemo, da to ni vedno dovolj. Zaradi pozitivnih prizadevanj Švedske na tem področju smo postali poznani kot ena najbolj enakopravnih držav na svetu. Ali torej ne želimo razširiti našega uspeha v EU?

Seveda želimo. Vprašanje je le, s kakšnimi metodami. Glede zadevnega poročila sem se počutil dolžnega, da glasujem proti številnim odstavkom, katerih duha podpiram, vendar katerih obseg in pristop se zdita dvomljiva. Menim, da so za podjetja načrti o enakosti in izmerljivi cilji pomembni instrumenti. Po drugi strani ne verjamem, da je to nekaj, kar bi morala EU obravnavati kot prednostno nalogo. Enako velja za vzpostavitev „metodologije analize funkcij“, ki bo „zagotovila“ enako plačilo za moške in ženske. Sklad za prilagoditev globalizaciji, o katerem sem resno dvomil od začetka, prav tako ne bi smel posebej upoštevati spola – to bi pomenilo dvojno krivico.

Človek ne more pričakovati, da bo vsako poročilo napisano tako, kot bi ga napisal sam, vendar je v tem poročilu veliko napak. Vendar je tema tako pomembna, da sem na koncu glasoval za poročilo kot celoto.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Figueiredo o vlogi žensk v industriji. Čestitam poročevalki za zelo dobro in temeljito poročilo.

Vprašanje o enakih pravicah moških in žensk je zelo pomembno, zato mu moramo še naprej namenjati čim več pozornosti, saj Evropska unija temelji na načelu nediskriminacije. Prednost moramo dati odpravljanju vseh znakov neupoštevanja tega načela. To je zlasti potrebno, ker se narava industrije spreminja, ko si prizadevamo ustvariti družbo, ki temelji na znanju. Sektorji, v katerih so ženske običajno zaposlene, so povezani s predelovalno industrijo, medtem ko najnovejši sektorji industrije temeljijo na razvoju najnovejših tehnologij, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato bi si morali čimbolj prizadevati za zagotovitev, da se bo v teh novih sektorjih upoštevalo načelo enakih možnosti.

 
  
  

Predlog resolucije: Rezultati foruma o upravljanju z internetom

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (UEN), v pisni obliki. (IT) Resolucija, o kateri bomo glasovali, bo prejela podporo in glas skupine UEN. Upamo, da bomo kmalu dobili boljšo ureditev interneta, katere namen bo zaščita otrok in sprejemanje učinkovitejših ukrepov v zvezi s ponudniki, ki gostijo spletne strani z otroško pornografijo. Vse države morajo nemudoma ukrepati in onemogočiti dostop do prepovedanih spletnih strani z boljšim usklajevanjem med odgovornimi policijskimi organi.

Poleg tega upamo, da bo mogoče rešiti občutljivo vprašanje glede informacij, ki so si jih izmenjavale teroristične organizacije prek interneta, ter da se bo ta tema morda obravnavala na enem od prihodnjih forumov. Brez predpisov ne more biti svobode in, kar je najpomembneje, internet ne more in sme biti območje svobode za storilce kaznivih dejanj in tiste, ki širijo sovraštvo in nestrpnost. Nujne primere je treba reševati z odločnimi, resnimi ukrepi, ne pa z improviziranimi. Boj proti terorizmu in sovraštvu med prebivalstvom mora biti pravilo in cilj Evropske unije ter vseh svobodnih demokratičnih držav.

 

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
  

(Seja je bila prekinjena ob 13.05 in se je nadaljevala ob 15.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

 

10. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

11. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države

11.1. Odvzem prostosti kitajskemu disidentu Hu Jiaju (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. Naslednja točka je razprava o petih predlogih resolucij o odvzemu prostosti kitajskemu disidentu Hu Jiaju(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Milan Horáček, avtor.(DE) Gospa predsednica, naša skupina je predlagala gospoda Hu Jiaja in njegovo ženo Zeng Jinyan za nagrado Saharova. Ker je par v hišnem priporu, sta uporabila povezavo s spletno kamero, da sta lahko sodelovala pri predstavitvi Evropskega parlamenta o človekovih pravicah na Kitajskem. Ponoven odvzem prostosti gospodu Hu Jaiju je le prikaz tega, pred čemer je on sam svaril. Ali želi Kitajska s svojim ravnanjem pokazati prezir do mnenja Evropskega parlamenta?

Človekove pravice se morajo odločno obravnavati kot vprašanje, ki je vključeno v vse obstoječe odnose med EU in Kitajsko. Tudi mi moramo delovati na skladen in dosleden način ter ne smemo preprosto žrtvovati naših vrednot za dobre gospodarske odnose.

Zato pozivamo Svet in Komisijo, da zavzameta stališče glede gospoda Hu Jiaja ter da tudi izkoristita naslednji vrh med EU in Kitajsko, da se zavzameta za spoštovanje človekovih pravic.

Kitajska mora prenehati s sistematičnim ustrahovanjem aktivistov na področju človekovih pravic. Če Kitajska ne bo spremenila svojega ravnanja, bomo morali ponovno obravnavati vprašanje o našem sodelovanju na olimpijskih igrah. Poleg tega bo Rusija gostila naslednje zimske olimpijske igre in v tej državi stanje na področju človekovih pravic prav tako ni zadovoljivo.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer, avtor. – (NL) Gospa predsednica, težava človekovih pravic na Kitajskem se kar naprej pojavlja v nujnih razpravah, in to vedno z dobrim razlogom. Gospodarska rast Kitajske in večji mednarodni ugled še vedno nista povzročila nobenih pravih sprememb glede pristopa k državljanskim svoboščinam, zlorabe moči organov, prostora za pravo opozicijo in glede neodvisnosti sodstva.

Še vedno veljajo stroge kazni, vključno z uporabo smrtne kazni. Kitajska ni edina država, ki ljudi obsoja na smrt in izvaja usmrtitve, vendar je v zvezi s tem v vodstvu. Edini opazen napredek je ta, da se zdaj bolj prepriča o krivdi storilca preden izvede smrtno kazen, zato se usmrti manj ljudi, ki se kasneje izkažejo za nedolžne.

Medtem je mednarodno osredotočenje na tri velike drame na Kitajskem v veliki meri izginilo. Vse manj pozornosti se namenja krvavemu incidentu na trgu Tiananmen leta 1989, preganjanju zagovornikov gibanja Falun Gong in spreminjanju sestave prebivalstva v Tibetu in Vzhodnem Turkestanu.

Vsa pozornost je zdaj namenjena gospodarski rasti, možnostim izvoza na Kitajsko, priložnostim za poceni uvoz iz Kitajske, vse večji vlogi Kitajske in Afrike ter prihajajočim olimpijskim igram na Kitajskem. V teh okoliščinah se pritisk za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic zmanjšuje. Olimpijske igre so postale razlog za podiranje stanovanjskih območij in preganjanje prebivalcev. Kitajski veleposlaniki pravijo, da je prizadeta državna čast, če je to predmet kritike iz tujine.

Prihajajoče olimpijske igre bi lahko bile priložnost za izboljšanje stanja. Kot kaže v tem trenutku, bodo koristne za turizem in dokončanje večjih javnih del, vendar ne za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic. Medtem se je na Nizozemskem začela razprava o možnosti bojkota teh olimpijskih iger.

Resolucija o edinem aktivistu na področju človekovih pravic, ki mu je bila odvzeta prostost, je nujna, vendar ni dovolj. Najpomembnejši dejavnik v odnosih med Evropo in Kitajsko ne bi smel biti lastni gospodarski interes, temveč naša skrb za človekove pravice na Kitajskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki, avtor.(PL) Strinjam se z gospodom Meyerjem, ki je rekel, da bi morali bojkotirati olimpijske igre zaradi preganjanja prebivalcev na Kitajskem. Dejansko v tej državi niso samo Kitajci tisti, ki se jih nenehno preganja. V tem parlamentu smo že pogosto obravnavali preganjanje Tibetancev in drugih narodnih manjšin. Danes obravnavamo nezakonit odvzem prostosti aktivistu za svobodo, osebi, ki se bori za svobodo na Kitajskem, in sicer politika Hu Jiaja, ter njegovo preganjanje. Njegova žena in družina sta doživeli enako usodo.

Gospe in gospodje, spominjam se bojkota olimpijskih iger v Sovjetski zvezi pred več desetletji. To dejanje je pripomoglo k padcu komunističnega režima. Zdaj si ne smemo dovoliti, da nas oslepi gospodarski uspeh Kitajske. Glede slednjega lahko Kitajski čestitamo, vendar ne smemo spregledati preganjanja tako velikega števila ljudi in kršenja njihovih temeljnih pravic. Kot sem omenil prej, to ne zadeva le Kitajcev, temveč tudi ostale prebivalce države, znane kot Kitajska. Nenazadnje Tibet, o katerem se je večkrat razpravljalo v tem parlamentu, ni Kitajska. Pozivam k bojkotu olimpijskih iger.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Mann, avtor.(DE) Gospa predsednica, sedem mesecev pred olimpijskimi igrami lahko vidimo, kako malo Kitajska spoštuje človekove pravice. Upanje, da bo odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja izboljšala stanje v „Osrednjem kraljestvu“, je bila iluzija.

Oktobra in novembra 2007 so državne varnostne službe ugrabile in mučile dva odvetnika, in sicer Gao Džišenga in Li Hepinga. Konec decembra so zaprli aktivista na področju človekovih pravic in računalniškega disidenta Hu Jiuaja na podlagi obtožbe, da je uporabljal internet za napeljevanje k rušenju državne oblasti.

Hu Jia je 10. oktobra sodeloval na tiskovni konferenci, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju. Z nami je bil povezan prek telefona v živo iz Kitajske. Zahvaljujemo se mu za to pogumno dejanje. Preteklo leto je Evropski parlament njega in njegovo ženo Zeng Jinyan predlagal za nagrado Saharova. Hu Jia na svojem internetnem blogu poroča o političnih zapornikih in žrtvah odvzema zemlje zaradi prihajajočih olimpijskih iger.

V pismu se je kanclerki Angeli Merkel zahvalil za sprejem Dalai Lame. To je bilo za uradno Kitajsko očitno preveč. V odprtem pismu je 57 kitajskih intelektualcev je pozvalo k izpustitvi Hu Jiaja. Naš predsednik Hans-Gert Pöttering je to podprl. Zelo smo presenečeni nad odvzemom prostosti aktivistom na področju človekovih pravic, predvsem zaradi njihovega stika z Evropskim parlamentom. Uporabiti moramo vsa diplomatska sredstva, ki jih imamo na voljo, za zagotovitev, da bo Hu Jia nemudoma izpuščen iz zapora.

Kitajska svetu obljublja najboljše olimpijske igre doslej. Cena za to ne bi smela biti cenzura ali prezir pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospa predsednica, leta 2001, ko je bilo odločeno, da bo Peking gostil olimpijske igre, smo mnogi verjeli, da bo ta odločitev, kljub sporom, ki so jo obdajali, pomagala doseči politične spremembe v komunistični Kitajski. Menili smo, da bo država gostiteljica pripravljena odpraviti razširjene kršitve človekovih pravic in povečati obseg temeljnih svoboščin na svojem ozemlju. Strinjam se z gospodom Mannom, da so se vsa ta upanja sedem mesecev pred začetkom iger izkazala za neizpolnjena. Pravzaprav se je zgodilo nasprotno: strahovlada na Kitajskem se je okrepila.

Zagovorniki človekovih pravic, kot sta Hu Jia in njegova žena, so bili zaprti in pridržani brez sojenja na neznanih lokacijah, kjer so jih mučili in ustrahovali ter jim niso zagotovili pravice do obrambe. Kitajski organi svetu pošiljajo znake, ki kažejo, da njihova država ni demokratična in odprta. Obenem se je kitajski olimpijski komite odločil, da bo glavni slogan iger „En svet, ene sanje“. Vztrajajo na tem, da te sanje temeljijo na skupnem upanju, da bomo delovali in živeli v miru. Le sprašujemo se lahko, kakšne vrste miru imajo v mislih Kitajci in če resnično razumejo, kašen pomen imajo olimpijske igre.

 
  
MPphoto
 
 

  Józef Pinior, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, dva dni po božiču so prostost odvzeli kitajskemu aktivistu gospodu Hu Jiaju, in sicer popoldan na njegovem domu. To je žalostna novica, zlasti ker je Kitajska, pomembna država in udeleženka v sodobnem svetu, letos organizatorka olimpijskih iger.

Evropski parlament in celotna Evropska unija morata poudariti, da mora Kitajska rešiti šest vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami: nezmožnost Kitajske, da v celoti izvaja nove predpise, ki omogočajo večjo svobodo tiska; navidezna zavezanost Kitajske, da ohrani pravno državo; omejena podpora Kitajske v zvezi z mednarodnimi prizadevanji za spodbujanje zaščite v Darfurju v Sudanu; omejena podpora Kitajske v zvezi z mednarodnimi prizadevanji za spodbujanje človekovih pravic v Burmi; nepreglednost v pomoči Kitajske izkoriščevalskim vodstvom; in zlasti izpust vseh političnih zapornikov iz zaporov na Kitajskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, Hu Jia in Zeng Jinyan sta za nas postala simbol boja za svobodo izražanja in človekove pravice na Kitajskem. Ta parlament je par predlagal za nagrado Saharova kot priznanje njunim aktivnostim, medtem ko ju v njuni državi zaradi istih aktivnosti preganjajo. Hu Jiaju je bila prostost odvzeta 2. januarja.

V osemdesetih letih 20. stoletja, v obdobju vojnega stanja na Poljskem, je preglednost služila kot zaščita pred najbolj drastičnimi oblikami represije. Časopisi in radijske postaje iz druge strani železne zavese so poročali o imenih zapornikov, zaradi česar smo se lahko počutili varne. Sam sem izkusil, kaj je pomenilo dobiti tako pomoč od ljudi v tujini, ki jim ni bilo vseeno za naš težek položaj. Zato se mi zdi zdaj tako zelo pomembno zagotoviti, da Kitajska sliši naše mnenje, mnenje Evropskega parlamenta, mnenje številnih poslancev iz različnih evropskih držav. Kitajski organi morajo slišati naše pritožbe in prenehati s preganjanjem Hu Jiaja ter številnih drugih žrtev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospa predsednica, kitajski organi in ostale države bi morali olimpijske igre obravnavati kot priložnost, da Kitajska spremeni svojo mednarodno podobo, ki so jo zlasti zaznamovale nenehne kršitve človekovih pravic, ki so prizadele zelo različne skupine iz zelo različnih razlogov.

Odvzem prostosti Hu Jiaju in mnogim drugim kaže, da Kitajska ne izkorišča te priložnosti, kot bi jo morala. Prav tako ponovno služi kot opozorilo tistim, ki so menili, da je Kitajska pripravljena in dovolj nepristranska, da organizira mednarodni dogodek, ki naj bi se osredotočal na solidarnost, kot so olimpijske igre.

Kitajska ima še vedno čas, da spremeni to podobo, vendar mora za to vprašanja, kot so svoboda izražanja in svoboda združevanja, obravnavati resneje ter odpraviti svojo obsedenost z odvzemanjem prostosti, kaznovanjem in obsojanjem prebivalcev in prebivalk Kitajske, obtoženih za kazniva dejanja, ki jih je tako težko dokazati, kot je napeljevanje k rušenju državne oblasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, kot je zapisano v Olimpijski listini, vsake olimpijske igre opozarjajo na varovanje človekovega dostojanstva. Med olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008 bomo še posebej pozorni na to varovanje na Kitajskem. Morda se bo to pomenilo pritisk na kitajsko vlado, da bo ponovno preučila ukrepe, kot so odvzem prostosti Hu Jiaju. To je priložnost za to državo, da izboljša slabo stanje na tem področju.

Namesto tega se zdi kitajska vlada odločena, da bo pometla kršitve človekovih pravic pod preprogo, s tem da bo odvzela prostost aktivistom in protestnikom. Zaskrbljujoče je, da so kitajski organi kupili visokotehnološko varnostno opremo z zahoda, ki je očitno namenjena poostritvi varnosti med olimpijskimi igrami. Skrbita me dve stvari. Skrbi me, da se bo ta oprema to poletje uporabila proti Kitajcem, ter da se bo še naprej napačno uporabljala po tem poletju. Olimpijske igre je treba izkoristiti za spodbujanje človekovih pravic na Kitajskem ali pa te igre bojkotirati, ne pa moremo Kitajske hvaliti, če se bodo tam človekove pravice še naprej očitno kršile.

 
  
MPphoto
 
 

  Desislav Chukolov (NI). – (BG) Kolegi, v 20. stoletju so bili milijoni ljudi po vsem svetu žrtve komunizma. Na žalost ta izredno pogubna, ljudomrzna in večinoma protikrščanska ideologija še do danes uničuje življenja in ima svoje pristaše. Celo v tem parlamentu. Za ponazoritev in razjasnitev vam bom dal primer.

Trenutno je Hu Jia v hišnem priporu na Kitajskem, saj je tam zadostno število ljudi, ki podpirajo njegove ideje. Zaradi tega predstavlja nevarnost za kitajsko ureditev. Še dobro, da je tukaj, v Evropskem parlamentu, zadostno število poslancev, ki so jih izvolili milijoni volivcev, da bi predstavljali njihova mnenja, vendar imajo kljub temu vodilni v Evropski uniji, ki jo mnogi primerjajo s „piramido“, svoje prednostne naloge, med katerimi zagotovo ni referenduma lizbonski pogodbi.

Zato nekateri poslanci predstavljamo podobno nevarnost, kot jo predstavlja Hu Jia za kitajsko ureditev. Morda nismo v hišnem priporu, vendar bo gospod Pöttering, če bo dovolj odkrit in odprt, priznal, da bi morda lahko šel tako daleč. Vendar mu zagotavljam, da je častno zastopanje naših volivcev pomembnejše od te možnosti. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, primer gospoda Hu Jiaja in njegove žene ni edini.

Da bi lahko gostila letošnje olimpijske igre v Pekingu, je kitajska vlada sprejela dodatne obveze, da bi dosegla mednarodno priznane standarde o človekovih pravicah. V nasprotju s temi pričakovanji Peking olimpijske igre vidi kot opravičilo za povečanje uporabe prisilnih ukrepov proti aktivistom na področju človekovih pravic. Tako je kitajska vlada s sistematičnim kršenjem svojih obveznosti pokazala, da ne namerava spoštovati temeljnih vrednot olimpijske tradicije. Dejansko je na meji tega, da bo izgubila svojo verodostojnost.

Zato se demokratične države ne morejo odzvati le s pritožbami. Če kitajske oblasti ne bodo resnično spremenile situacije, potem bodo demokratični udeleženci na igrah tvegali lastno verodostojnost glede vrednot, ki jih zagovarjajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospa predsednica, leta 2001 je podpredsednik organizacijskega odbora za 29. olimpijske igre, Liu Jingmin, povedal, da bi dodelitev olimpijskih iger Pekingu pomagala pri pospeševanju razvoja človekovih pravic. Vendar so si v zadnjih mesecih kitajski organi dovolili, da svobodo izražanja kršijo pogosteje kot ponavadi. Preganjali so tudi novinarje in aktiviste. Odvzem prostosti Hu Jiaju, vodilnemu aktivistu, ki je bil predlagan za nagrado Saharova leta 2007, je šokiral družbo. Hu Jiaju je bila odvzeta prostost pod pretvezo, da je pozival druge k rušenju državne oblasti. Še vedno nima pravice do odvetnika in do zdravstvene oskrbe.

Kitajsko je treba prisiliti, da glede človekovih pravic deluje v skladu z mednarodnimi standardi in te pravice spoštuje. Prav tako mora končati s tem, da se igre uporabljajo kot izgovor za nezakonito pridržanje novinarjev in disidentov. Kitajske organe bi morali ponovno opozoriti na idejo, ki je temelj olimpijskega gibanja, in sicer povezovanje športa z vizijo mirne družbe in ohranjanjem človekovega dostojanstva. Obenem bi morali pozvati k takojšnji izpustitvi Hu Jiaja in vseh drugih aktivistov, ki so pridržani brez sojenja, da se lahko vrnejo k svojim družinam in dostopajo do osnovne zdravstvene oskrbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, hotel sem samo ugotoviti, ali strategija pritegnitve pozornosti deluje tudi tukaj. Če to velja, bi rad povedal, da na Kitajskem ne moreš opaziti nobenih očitnih znakov o tem, kako nadzorni sitem deluje, vendar deluje. Državljani se čutijo zelo omejene v represivni ureditvi, ki jo določa sistem. Kot so drugi poslanci že povedali, menimo, da smo poklicani za to, da preostali del sveta seznanimo s temi razmerami. To je edino orožje, ki nam je na voljo. Lahko spoštujemo gospodarski razvoj, ki ga je dosegla Kitajska, ampak le redko kje na svetu je med ljudmi prisoten tak strah in samocenzura. Zato zelo spoštujem tiste hrabre posameznike na Kitajskem, ki so dovolj pogumni, da tvegajo svoje poklicne poti, svobodo in življenja, da opozorijo na to situacijo. Naša moralna dolžnost je, da jih podpremo. Druge rešitve ali druge poti naprej ni.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospa predsednica, po pripombah kolega iz Poljske, bi želel izkoristiti prisotnost komisarke Kuneve v Parlamentu in ji zastaviti naslednje vprašanje. Ali lahko glede na podlagi zadnjih nekaj let zatrdimo, da se resnično spoštovanje človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski izboljšuje? Ali napoved iger julija v Pekingu res pomeni, da se kitajski disidenti lahko zdaj počutijo varnejše in da so odnosi s Tajvanom bolj civilizirani? Ali se je v zadnjih dveh ali treh letih prost dostop do interneta povečal? Komisiji bi bil hvaležen za odgovor. Konec koncev lahko v Svetem pismu preberemo: „Kdor prosi, prejme“.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. – Gospa predsednica, pred samo mesecem dni je kolega komisar Ferrero-Waldner v tej sejni dvorani izrazil globoko zaskrbljenost Komisije glede nenehnega in sistematičnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic na Kitajskem. Komisija je bila zato še bolj zaskrbljena zaradi samovoljnega pridržanja gospoda Hu Jiaja in opozarja, da je bil v preteklosti predmet večkratnega nadlegovanja zaradi dejavnosti v zvezi s človekovimi pravicami.

Prav tako smo zaskrbljeni glede zdravja gospoda Hu Jiaja. Ima hepatitis B in mora vsak dan jemati zdravila. Ni jasno, ali mu je zagotovljen dnevni dostop do zdravljenja, ki ga potrebuje, in ali lahko računa na zdravniško pomoč med svojim pridržanjem v pekinškem občinskem centru za pridržanje v Dougezhuangu.

Komisija meni, da odvzem prostosti gospodu Hu Jiaju obvezuje EU, da odločno ukrepa iz jasnega razloga, da mu je bila odvzeta prostost, ker je prek telefonske povezave svobodno in odkrito govoril o zatiranju zagovornikov človekovih pravic na sestanku pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice novembra 2007.

To spominja na primer Cao Donga, predlagatelja peticije gibanja Falun Gong, ki mu je bila odvzeta prostost in je še vedno v zaporu po tem, ko se je srečal s podpredsednikom Evropskega parlamenta v Pekingu maja 2006. Pridržanje gospoda Hu Jiaja prav tako zahteva odziv EU kot mednarodnega akterja za zaščito zagovornikov človekovih pravic. Včeraj je trojka EU odločno ukrepala proti kitajskim oblastem in zahtevala njegov takojšen izpust. Odkrito upamo, da bodo kitajski organi razumeli, da ima vprašanje zagovornikov človekovih pravic velik vpliv na ugled Kitajske pri evropski javnosti, in bodo ukrepali v zvezi s tem.

Parlamentu zagotavljam, da bo EU skrbno nadzorovala razvoj primera gospoda Hu Jiaja.

Komisija bi to priložnost želela izkoristiti za to, da ponovno pozove kitajsko vlado, da omogoči izražanje vsakovrstnih mnenj. To je pomemben dejavnik pri tem, kako mednarodna javnost obravnava Kitajsko, zlasti to leto, ko bodo oči sveta uprte na Kitajsko v pripravah na olimpijske igre. Prepričani smo, da je s svobodnim izražanjem mogoče doseči veliko bolj stabilno družbo.

Zaključila bi s tem, da povem, da bo Komisija okrepila svoja prizadevanja za izboljšanje splošnega stanja človekovih pravic na Kitajskem. Ob upoštevanju tega bomo še naprej imeli pomembno vlogo v trojki pri pripravi dialoga in seminarja o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, da bodo te razprave še naprej bolj usmerjene k cilju.

Kljub počasnemu napredku v zvezi s stanjem človekovih pravic na Kitajskem, trdno verjamemo, da bo dialog o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ostal eden od najučinkovitejših načinov za vključevanje Kitajske v odkrite in natančne razprave z namenom, da pride do reform na področju človekovih pravic na njenem ozemlju.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

 
  

(1)Glej zapisnik.


11.2. Razmere v Demokratični republiki Kongo in posilstvo kot vojni zločin (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o razmerah v Demokratični republiki Kongo in posilstvu kot vojnemu zločinu(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda, avtor. − (ES) Gospa predsednica, na žalost vprašanje spolnega nasilja in zlasti posilstva kot vojnega orožja ni novo.

Ne smemo zanemariti, da člena 7 in 8 Rimskega statuta o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998 opredeljujeta posilstvo, spolno suženjstvo, prisilno prostitucijo, prisilno nosečnost, prisilno sterilizacijo ali katero koli drugo obliko spolnega nasilja kot zločine proti človeštvu in vojne zločine, ki so v smislu obravnavanja in preganjanja enakovredni mučenju ali hudim vojnim zločinom, ne glede na to, ali so storjeni med oboroženimi spopadi ali ne.

Vojna v Demokratični republiki Kongo kaže, v kakšnem obsegu si to vprašanje zasluži več pozornosti, kot ga je imelo do danes. Letno se je v regiji zgodilo na deset tisoče posilstev in spolnih napadov. Razen tega se je mnogo teh incidentov zgodilo v taboriščih za razseljene osebe ali begunce, storilci pa pogosto prihajajo iz vrst vladnih čet, uporniških skupin ali drugih sil.

Zato menim, da je zelo pomembno, da ta parlament ne le obsodi te prakse, temveč tudi, da pozove organe Demokratične republike Kongo, da nemudoma končajo s temi praksami, jih raziščejo, obravnavajo na sodišču in sprejmejo obsodbe ter zagotovijo zaščito za žrtve, priče in družinske člane.

Prav tako moramo opomniti lastne institucije, da resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 poudarja odgovornost držav članic, da odpravijo nekaznovanje ter preganjajo tiste, ki so odgovorni za zločine proti človečnosti in vojne zločine, vključno z zločini v zvezi s spolnim nasiljem ali drugimi oblikami posebnega nasilja proti ženskam.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer, avtor. – (NL) Gospa predsednica, evropske države so v kolonijah v Afriki združila plemena, ki niso imela dobrih medsebojnih odnosov, ter druga plemena razdelila z določitvijo meje po sredini njihovega ozemlja. Demokratična republika Kongo, ogromno ozemlje s številnimi rasnimi skupinami, ni dobila priložnosti za osamosvojitev s postopnim oblikovanjem samouprave med belgijsko kolonizacijo pred letom 1960. Za dekolonizacijo ni bilo nobenih priprav: nenadoma je postala neizogibna, in sicer po tem, ko sta Anglija in Francija priznali neodvisnost manjšim sosednjim kolonijam konec šestdesetih let 20. stoletja, delno kot posledica vojn v Maroku, Tuniziji, Alžiriji in Keniji.

Od takrat je Kongo neprestano vojno območje. Zgodnja leta so bila zaznamovana s konfliktom med Kasavubujem iz zahoda, Lumumbo iz severovzhoda in Tshombejem iz jugovzhoda. Vsak je zastopal drugačno ideologijo in interese, vendar so bili, kar je pomembneje, priljubljeni pri omejenih delih prebivalstva Konga.

Stroga vojaška diktatura izkoriščevalca Mobutuja je državo več let združevala v navideznem miru, vendar se razlike nikoli niso premostile. Zadnje volitve prav tako niso omogočile enotnosti ali dobrega sodelovanja. Država ostaja konfliktno območje z gibljivimi mejami, kjer gre tako kot v šestdesetih letih za razmejevanje etničnih ozemelj in nadzorovanje rudarskih območij. Od tega so imele korist tuje družbe. Zdi se, da je zdaj prisoten spor o tem, katere od mnogih plemenskih skupin bodo zdaj prevladale nad drugimi. Glede na sedanje razmere se zdi, da za Kongo ni upanja.

Vse grozote, ki so omenjene v resoluciji, vključno s splošnim brezpravjem in pogostimi posilstvi žensk, so povezane s tem neredom. Dokler se bo konflikt nadaljeval in tolikšno število ljudi ne bo imelo stalnega prebivališča, zakon proti spolnemu nasilju iz leta 2006 ne bo rešil te težave.

Resolucija upravičeno omenja vlogo vladnih predstavnikov, mirovnih sil in organizacij za pomoč; njihovi pripadniki bi morali storiti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo take grozote, ne da tudi sami postanejo del njih. Priznanje posilstev, prisilne nosečnosti, spolnega izkoriščanja in drugih oblik spolnega nasilja kot vojnih zločinov s strani Evropske unije in Združenih narodov je pogoj, odprava okoliščin za to nasilje pa se bo morala zgoditi v Kongu samem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki, avtor. - (PL) Gospa predsednica, v Demokratični republiki Kongo sem bil ravno pred tremi tedni, kar pomeni, da znanja o situaciji nisem pridobil le iz dokumentov, čeprav so ti zelo pomembni.

To je resnično nesrečna država, ki je zamenjala veliko imen. Včasih se je imenovala Kongo, nato se je preimenovala v Zaire, zdaj pa je znana kot Demokratična republika Kongo. Vendar je veliko pogosteje kot do menjave imen prihajalo do množičnih selitev njenega prebivalstva. V dokumentih pred nami je navedeno, da je moralo samo lani svoje domove zapustiti 400 000 prebivalcev. Skupno število ljudi, ki so bili prisiljeni to storiti v zadnjih letih, je štirikrat večje in znaša 1,5 milijona.

Omenil bi tudi posilstvo kot orožje, ki ga namenoma uporabljajo v politične namene uporniki, pa tudi policija in vojska na vladni strani. Kaj takega se še ni zgodilo in Afriška unija je povsem brez moči, da bi to rešila.

 
  
MPphoto
 
 

  Tadeusz Zwiefka, avtor. - (PL) Gospa predsednica, močno se mi zdi, da danes besede „demokratična republika“ v uradnem imenu Konga zvenijo precej prazno, saj se prav v tej državi pred našimi očmi odvija ena od največjih humanitarnih kriz v zadnjih letih.

Okoli 650 000 ljudi se nenehno seli po državi. V samo eni provinci, Kivu, je bilo v zadnjih petih letih premeščenih 80 % družin, okoli 1 000 žensk na mesec je žrtev posilstev, več deset tisoč otrok pa je postalo vojakov. V Demokratični republiki Kongo pohod vojske spremljajo vse mogoče vrste zločinov proti civilnemu prebivalstvu, kot so posilstva, umori in ropanje. Spolno nasilje se uporablja za ustrahovanje in kaznovanje prebivalcev Demokratične republike Kongo, ki so podpirali napačno stran v konfliktu. Tako razširjeno je, da je v skladu z „zdravniki brez meja“ 75 % vseh posilstev na svetu storjenih na vzhodu Demokratične republike Kongo. Posilstvo spremljajo barbarsko mučenje, kot je pretepanje s palicami in pohabljanje z noži. Veliko mladih žensk je bilo prisiljenih v spolno suženjstvo.

Opozoriti je treba, da je v Demokratični republiki Kongo trenutno nameščen največji del mirovnih sil ZN, sestavljen iz 17 000 vojakov. Kakšen je glavni način za preprečevanje spolnega nasilja? To so slogani na stenah, ki navajajo, da je posilstvo nečloveško. Najbolj zaskrbljujoče dejstvo pa je, da so vojaki ZN sami postali del tega škandala. Preiskovalci ZN so večkrat ugotovili, da so vojaki ZN sami prisilili dekleta iz Konga v prostitucijo. Vendar se je izkazalo, da je skoraj nemogoče kaznovati zadevne vojake, saj so vodje njihovih enot storili vse, da bi preprečili sodni pregon. Vojaki so mnogokrat povzročili nasilje, namesto da bi pred njim ščitili, kar se dogaja vse pogosteje. To lahko opredelimo le kot škandal.

Rad bi pozval mednarodno skupnost, da podpre takojšnje odločno ukrepanje, katerega cilj je identifikacija in kaznovanje odgovornih za zločine spolne narave. Prav tako bi rad poudaril, da so države, ki pošiljajo vojaške enote na bojna polja pod okriljem ZN, odgovorne za izvedbo ustreznih preiskav o kakršnih koli obtožbah glede kaznivega ravnanja osebja, ki je vključeno v mirovne misije.

Ugotavljam, da so možnosti Evropske unije v zvezi z reševanjem takšnih konfliktov omejene. Vendar pozivam k temu, da se zagotovijo sredstva za organizacijo mirovne konference v provinci Kivu. Pomoč Evropske unije bi bilo prav tako treba usmeriti k zagotavljanju zdravstvene, pravne in socialne pomoči vsem žrtvam spolnih zločinov.

Verjamem, da bosta Evropska unija in ZN uradno priznala, da so vse vrste zločinov spolne narave zločini proti človečnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Josep Borrell Fontelles, avtor. − (ES) Gospa predsednica, opis spolnega nasilja v provinci Kivu v Kongu povzroča neizogiben občutek slabosti. Naši kolegi so opisali, kaj se tam dogaja, in tega ne nameravam ponavljati. Ne smemo se le strinjati o tem, da to obsojamo, saj bi bil tako naš glas le glas vpijočega v puščavi: storiti moramo nekaj, da to ustavimo, in sicer lahko storimo to, da izvajamo pritisk na vlado Konga, saj teh grozot, katerih namen je ponižati ženske in omajati moralne temelje družbe, v kateri živijo, ne izvajajo le uporniki, ampak tudi njene oborožene sile.

Združene narode in Evropsko unijo moramo pripraviti do tega, da spolno nasilje razglasita za zločin proti človeštvu. Komisijo je treba prositi, da Kongu dodeli razvojno pomoč, ki bo v večji meri in prednostno namenjena pomoči žrtvam: in sicer pravno, socialno in zdravstveno pomoč.

Osebje Združenih narodov na terenu moramo pripraviti do tega, da zaščito žrtev in iskanje odgovornih obravnavajo kot prednostne naloge, da pa bi to lahko storili, moramo razširiti pooblastila misije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo, da vzpostavimo bolj neposredno povezavo s preprečevanjem takih dogodkov.

Pozvati moramo vse tiste, ki se bodo udeležili konference v provinci Kivu, da sprejmejo posebne ukrepe, ki zahtevajo pravičnost in prevzem odgovornosti, kajti če bodo po vsem, kar se je zgodilo, posiljevalci na koncu ostali nekaznovani in bodo nosili uniforme uradne vojske republike Kongo, bodo žrtve ponižane dvakrat, prvič med samim posilstvom in nato, ko bodo ugotovile, da so storilci ostali nekaznovani.

To lahko in moramo storiti. Verjamem, da bo Komisija to ustrezno upoštevala in preusmerila sredstva za razvojno pomoč Kongu, kot sem zaprosil, ter jih namenila za pomoč žrtvam in za preprečevanje tega brutalnega uničevanja dostojanstva žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospa predsednica, besedilo resolucije pred nami vsebuje zaskrbljujoče podatke. Vendar moramo vedeti, da se za temi statistikami skrivajo usode posameznih žensk.

Z vami želim deliti zgodbo Lumo. Bila je žrtev množičnega posilstva leta 1994. Napad je bil tako brutalen, da je to mlado dekle utrpelo trajne notranje poškodbe. Po letih zdravljenja in štirih operacijah njeno zdravje še ni povrnjeno, najbrž pa nikoli ne bo povsem okrevala. Njen zaročenec, večina njene družine in družba so jo zavrgli. Njena mati in afriška dobrodelna organizacija HEAL Africa sta bili njena edina podpora. HEAL Africa vodi bolnišnico v Gomi, kjer je storjenih največ posilstev v Demokratični republiki Kongo. Bolnišnica je specializirana za zdravljenje žrtev brutalnih primerov spolnega nasilja. Kirurgi so zelo uspešni, tako imenovane matere pa zagotavljajo psihološko pomoč žrtvam.

Parlament bi moral te ljudi pohvaliti za njihovo delo, vendar samo pohvale niso dovolj. Razmisliti je treba, kako jim lahko zagotovimo praktično pomoč. To dolgujemo Lumo in več tisoč njenim sestram iz Konga, ki potrebujejo pomoč.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele, v imenu skupine PSE.(DE) Gospa predsednica, z današnjim predlogom resolucije o razmerah v Demokratični republiki Kongo ter o posilstvu in spolnemu nasilju kot vojnih zločinih pozivamo Evropsko unijo in Združene narode, da uradno priznajo posilstvo, prisilno nosečnost, spolno suženjstvo in druge oblike spolnega nasilja kot zločin proti človečnosti ter kot obliko mučenja. Prav tako pozivamo k izvajanju pritiska na vlado Konga, da odpravi razmere, v katerih prihaja do teh zločinov, ki ostanejo nekaznovani. Ti ukrepi so potrebni, da se izboljša grozno situacijo, v kateri se je znašlo več sto tisoč žensk.

Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Demokratični republiki Kongo, je nepredstavljivo. V provinci Kivu je bila posiljena več kot tretjina vseh žensk, mnoge pa so bile v dolgih obdobjih posiljene znova in znova. To se dogaja že vrsto let. Večina storilcev je vojakov z obeh strani, članov varnostnih sil Konga in policistov. Posebna poročevalka ZN o nasilju nad ženskami je poročilo oddala prejšnji september.

Grozote, ki so jih storile oborožene čete so nepojmljivo brutalne in namenjene popolnemu fizičnemu in psihološkemu uničenju žensk. Travmo posilstva še poslabša dejstvo, da je nato veliko žrtev predmet družbene diskriminacije in da so izgnane iz svojih družin in skupnosti. To je eden od razlogov, zakaj je prijavljenih le del posilstev, ki so bila dejansko storjena.

Kot je gospod Fontelles že povedal, želimo iz tega razloga razširiti pooblastila ZN, da bodo vključevala tudi zaščito civilistov pred spolnim nasiljem. Poročila o spolnih kršitvah članov mirovne misije ZN je treba podrobneje preučiti, odgovorne pa je treba privesti pred sodišča.

Pred nekaj dnevi se je v Gomi začela konferenca o miru, varnosti in razvoju. Nujno pozivamo vse udeležence, da začnejo reševati težave v zvezi s spolnim nasiljem nad ženskami in deklicami, da si prizadevajo za to, da se odgovorne privede pred sodišče, ter da odpravijo trenutno situacijo, v kateri je taka dejanja lahko ostanejo nekaznovana.

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki, v imenu skupine UEN. (PL) Gospa predsednica, danes razpravljamo o posilstvu kot vojnem zločinu v Demokratični republiki Kongo. Ironično je, da se ta država imenuje Demokratična republika Kongo. Danes se zdi, da bolj ko se demokracija omenja v imenih in govorih, manj človekovih pravic uživajo običajni ljudje.

Ponovno bom povedal, da je edini način nadzorovanja afriških vojaških poveljnikov, ki so bili povzdignjeni na predsedniške položaje, z gospodarskimi sankcijami ali z oboroženim posredovanjem. Dokler Evropska unija ne bo oblikovala policijskih sil, ki seveda ne bi posredovale v vsaki državljanski vojni, temveč bi vsaj nadzorovale taborišča, tako imenovana begunska taborišča, kjer se dogajajo najhujši zločini v Demokratični republiki Kongo, bomo lahko le naprej razpravljali o tej zadevi. Ljudje bodo še naprej trpeli in umirali, medtem ko bomo mi razpravljali brez konca.

 
  
MPphoto
 
 

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, grozljiva množična posilstva, ki se dogajajo v Kongu, so sistematično organizirana, to pa pomeni, da se uporabljajo tudi kot vojaška strategija, kar pa ni le vojno, temveč tudi spolno nasilje nad ženskami. Brutalna posilstva zdaj kot simbol moči ali kot sredstvo ustrahovanja izvajajo vse sprte strani v vzhodnem Kongu, bodisi lokalna plemenska milica ali pripadniki nacionalne vojske.

Prav najšibkejši v družbi, in sicer ženske, otroci in celo dojenčki so barbarsko zlorabljeni, namerno poškodovani, pohabljeni, okuženi z virusom HIV in ostalimi nalezljivimi boleznimi ter celo ubiti. Vemo in slišali smo, da raven brutalnosti presega moč človekove domišljije, zdaj pa moramo posilstvo nujno in končno razglasiti za zločin proti človečnosti, vojni zločin in obliko mučenja. Poleg tega potem, ko se žrtve travmatizirane in same vrnejo v svoje vasi po bolečih operacijah – številne ženske v celoti izgubijo svoje spolne organe – le redko ali nikoli ne najdejo zavetja.

Zato lahko le podprem pripombe gospoda Borrella in gospe Scheele: prav tako moramo uporabiti evropski denar, da zgradimo spalna naselja za ženske, ki lahko služijo kot nekakšna zatočišča za tiste, ki so se vrnile iz bolnice, in kjer si lahko poskusijo zgraditi novo življenje. Dejansko je psihološko nasilje, ki so ga žrtve utrpele poleg fizičnega nasilja, nepredstavljivo grozno.

Vemo, da so večino teh napadov izvedli uporniki, vendar lahko skoraj petino ugotovljenih incidentov pripišemo vladnim četam in policiji, res pa je sramotno, da doslej prostost ni bila odvzeta še niti enemu hudodelcu ter da nihče ni bil obtožen. Čas za prazno govorjenje je torej že potekel. Potrebno je politično ukrepanje ZN in Evropske unije, saj če ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospa predsednica, ko sem nedavno govorila v razpravi o spolnem suženjstvu na Japonskem med drugo svetovno vojno, sem tudi izrazila nasprotovanje brutalnemu nasilju nad ženskami, ki se trenutno dogaja v Demokratični republiki Kongo. V skladu z „zdravniki brez meja“ je 75 % vseh posilstev na svetu storjenih v Demokratični republiki Kongo. To je še bolj zaskrbljujoče, saj nasilje spremlja posebna krutost. Prizadete so celo triletne deklice.

Oborožene skupine uporabljajo posilstvo kot taktično metodo za to, da zatrejo upor in kaznujejo etnične skupine. To ne velja le za oborožene upornike, temveč tudi za vojsko Konga. Pomanjkanje hrane in bolezni ter spolno nasilje in napadi brez primere so prispevali k temu, da je to območje postalo pekel na Zemlji. Spomniti se moramo, da rivalstvo med plemeni izvira iz časov kolonizacije, ko je bilo eno pleme pomembnejše od drugega.

 
  
MPphoto
 
 

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Demokratična republika Kongo je največja država v Afriki. Ima bogate naravne vire, kot so voda, tropski gozdovi in kmetijske površine, vendar je civilizacija dolgo časa propadala. V Demokratični republiki Kongo je več kot milijon ljudi izgubilo življenje kot posledica dveh državljanskih vojn, plemenskih konfliktov ter aktivnosti oboroženih skupin in upornikov. Tragično situacijo ljudi pa so še poslabšala dejstva o množičnih preselitvah državljanov iz njihovih prejšnjih območij prebivališč, podkupljivih in neučinkovitih vladah, epidemiji aidsa in nedavnemu napadu virusa ebole.

Kako lahko tem ljudem pomagamo? Poleg humanitarne pomoči in tehnične podpore je bistveno, da se obravnava voditelje in organizatorje, ki so odgovorni za ta grozovita dejanja. Bili so in ostajajo nekaznovani, treba pa bi jih bilo izključiti iz kongovske družbe. Zločince, odgovorne za genocid bi morale preganjati posebne mednarodne sile, da bi se jim lahko sodilo pred sodiščem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, ne želim ponavljati že navedenega, želela bi le povedati, da je treba po našem mnenju nujno zagotoviti pomoč. Upamo, da bo ta izdatna in čim bolj razširjena.

Prav tako bi rada povedal, da sem med volitvami v Demokratični republiki Kongo pretresen ugotovil, da se dečki, stari 13 let ali včasih celo mlajši, učijo dveh stvari: kako se boriti in kako posiljevati deklice, ki so celo mlajše od njih. Takšna je slika tako imenovanih vojakov skupine, ki podpira predsedniškega kandidata iz opozicije, gospoda Bembo. Vendar to ni izjema. Situacija je enaka na vseh straneh. Zato podpiram izjavo gospoda Borrella, da je treba sredstva in vire, ki jih imamo na voljo, med drugim nameniti za prevzgojo teh mladih ljudi. Če bodo ti mladi ljudje nadaljevali s svojim ravnanjem, je edina prihodnost, ki jih čaka, življenje v tolpah, ki posiljujejo in morijo. Nekaj je treba storiti z njimi. Zdi se, da je pred nami izziv, kako najti način, da pomagamo tem ljudem spremeniti svoj odnos do življenja in do nasprotnega spola.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, Komisija ostaja zelo zaskrbljena zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic, zlasti zaradi zelo razširjenega spolnega nasilja na vzhodu Demokratične republike Kongo, ter odločno obsoja vsa nasilna dejanja nad ženskami.

V prevladujočem stanju nasilja in negotovosti so vse oborožene skupine, ki so prisotne na vzhodu Demokratične republike Kongom, vključno z elementi nacionalnih oboroženih sil, do neke mere odgovorne za bistveno povečanje teh vrst dejanj. V zvezi s tem je pomembno spodbujati boj proti nekaznovanju ter obravnavati ključne vzroke za to težavo. Treba je opozoriti, da spolno nasilje v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo sodi v okvir nenehnih konfliktov in nasilja v regiji.

Za trajnostno varnost in stabilnost, ki sta dva ključna elementa, povezana z razširjenostjo spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo, je potreben mir. Zato Komisija skupaj z državami članicami nenehno spodbuja politično rešitev krize na vzhodnem delu Demokratične republike Kongo.

Konferenca o miru, varnosti in razvoju v provincah Kivu, ki trenutno poteka in je povezana z nedavnim sporazumom med Demokratično republiko Kongo in Ruando v Nairobiju novembra 2007, bi lahko pomenila pomemben korak naprej v procesu, ob priznavanju, da še vedno ostaja veliko izzivov, preden bo v provincah Kivu dosežen trajnosten mir.

Vendar ta prizadevanja niso dovolj in jih je treba dopolniti z dejavno podporo za okrepitev kapacitet države, da zagotovi zaščito ljudem. V zvezi s tem Komisija sodeluje z državami članicami pri krepitvi pravne države in v boju proti nekaznovanju, s podpiranjem reforme varnostnega sektorja, ki vključuje sektor vojske, policije in pravosodja.

Želela bi razmisliti o nekaterih vprašanjih članov in poskusila nanje odgovoriti. Komisija težavo spolnega nasilja in kriminalitete obravnava zlasti prek projekta za pravice in obnovo v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo, ki ga financira več strani, pri čemer se med drugim osredotoča na krepitev zmogljivosti pravnih akterjev in večje zagotavljanje pravne pomoči žrtvam spolnega nasilja.

Poleg tega Komisija zagotavlja veliko humanitarno pomoč – okoli 40 milijonov EUR na leto – za Demokratično republiko Kongo, zlasti za province Uturi in Kivu. Naši humanitarni in zdravstveni programi upoštevajo omenjeno spolno nasilje, z ustvarjalnega vidika in z vidika osveščanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je kočana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

 
  

(1) Glej zapisnik.


11.3. Egipt (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Egiptu(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda, avtor. − (ES) Gospa predsednica, na začetku bi rad povedal, da bi ta parlament storil najresnejšo napako, če bi podlegel pritisku tistih, ki raje vidijo, da ne razpravljamo o vprašanjih, ki bi lahko ustvarila neugodje v določenih državah, zlasti ko ta govorijo o kršitvah človekovih pravic.

Z nekaterimi državami, kot so tiste, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, imamo privilegirane odnose; z njimi moramo imeti zlasti jasen dialog in jih opominjati, da se gospodarstva nikoli ne sme ločevati od spoštovanja človekovih pravic, ne glede na področje.

O razmerah v Egiptu je bilo treba nekoliko premisliti, prav tako o odnosih med Egiptom in Evropsko unijo. Tako je več kot upravičeno odstopiti od pregona številnih nevladnih organizacij, zlasti organizacij za človekove pravice, ki se trenutno dogaja v Egiptu, kar počnemo s to resolucijo, ter podpreti kampanjo za svobodo združevanja, ki jo vodi vrsta socialnih gibanj v državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Casaca, avtor. − (PT) Gospa predsednica, tudi jaz poudarjam, da skrb za človekove pravice ne pozna meja in velja za vsa področja. Vendar moramo upoštevati dejstvo, da smo se imeli priložnost seznaniti s pripravljenostjo zunanjega ministra Egipta, ki je z namenom prišel v odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve ter ki je bil pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja o kršitvah človekovih pravic, ki so mu bila zastavljena. Bil sem tam in mu zastavil nekaj vprašanj ter dobil odgovore.

Poleg nekaterih negativnih dejavnikov ta predlog resolucije poudarja tudi nekatere pozitivne dejavnike, za katere menim, da jih je pomembno izpostaviti, kot so prizadevanje za odpravo izrednega stanja letos, in sicer v naslednjih nekaj mesecih, ter sodelovanje v boju za odpravo tihotapljenja orožja v Gazo. Vendar je po mojem mnenju bistveno izkoristiti pripravljenost egiptovskih organov ter jih spodbuditi, da odpravijo nekatere resne prekrške. V zvezi s tem moram poudariti nadaljnje prestajanje zaporne kazni nekdanjega kandidata za predsednika republike Egipt. Ponovno pozivam k temu, da se ta situacija konča, saj bi bilo to v skladu z osnovnimi načeli države, ki ščiti človekove pravice in katerim je zavezana, kar je Egipt že večkrat poudaril.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer, avtor. – (NL) Gospa predsednica, v Egiptu demokracija ni bila vedno prisotna. Mlada vojaka Nasser in Naguib, ki sta zrušila neuspešen režim kralja Farouka pred več kot 50 leti, sta prinesla upanje za spremembe in napredek. Nasser je svojim ljudem zagotovil ponos in upanje za prihodnost; nameraval je odpraviti nerazvitost in ponižanost v državi. Njegov naslednik, Sadat, jim je dal upanje za sklenitev trajnega miru s sosednjim Izraelom po vrsti strašnih vojn.

Sedanji predsednik, gospod Mubarak, jim ne daje nobenega upanja. Postal je simbol stagnacije. Njegova edina naloga je bila odločno poskrbeti za stabilnost, da bi ga preostali svet obravnaval kot zaveznika v boju proti terorizmu in islamskemu fundamentalizmu. Vendar ne ponuja nobenega napredka in demokratizacije. Opozicija je dovoljena selektivno, vendar nima običajnega obsega, ki je značilen za parlamentarno demokracijo. Posledično se s tem ustvarja podlaga za notranji konflikt s strani fundamentalistov in demokratov.

Nestrpnost verskih manjšin, vključno z manjšino koptskih kristjanov, ki so v Egiptu prisotni že stoletja, se prav tako povečuje. Na teh temeljih, kjer se težav ne rešuje, temveč se jih prikriva z nasiljem, ni mogoče zgraditi dolgoročne stabilnosti. Zato je ta kritična resolucija povsem upravičena.

Zaradi sabotaž nevladnih organizacij, ustrahovanja nasprotnikov, diskriminacije manjšin, odvzemanja prostosti in mučenja ter vseh drugih ugotovljenih neuspehov se bojimo tistega najhujšega, kar bo sledilo Mubarakovemu režimu. Zdi se, da se je Egipt v zvezi z mnogimi vidiki povrnil v čas vladanja kralja Farouka pred 60 leti. Evropski odnosi z Egiptom bi morali čim bolj prispevati k temu, da se ta situacija odpravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska, avtorica. − (PL) Gospa predsednica, vse slabše razmere v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v Egiptu povzročajo vse večjo skrb.

Spremembe v ustavi so olajšale kršitve človekovih pravic. Pod pretvezo, da je treba zagotoviti zaščito pred terorističnimi napadi, in v povezavi z domnevno težavo, ki vključuje tihotapljenje orožja v Gazo, so bila tajni službi dodeljena dodatna pooblastila. Ta se zdaj lažje izogne odgovornosti glede uporabe mučenja. Represija na podlagi verskega prepričanja, odvzemi prostosti in daljši pripori brez primernega sojenja pa se pojavljajo še pogosteje.

Organizacije, kot so Amnesty International, ki nadzorujejo spoštovanje človekovih pravic, so opozorile na brezbrižnost mednarodne skupnosti glede te situacije. Pozivam Evropsko komisijo, da premisli o učinkovitih metodah izvajanja pritiska na egiptovske organe, da ustavijo ta tok.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Hybášková , avtorica.(CS) Gospa komisarka, gospe in gospodje, Egipt je med arabskimi državami nedvomno najbolj opazen. Je zibelka starodavne civilizacije in je najpomembnejša arabska država. Nihče v Evropski uniji ali v tem parlamentu ne dvomi o tem, da je Egipt ključni partner Evropske unije, niti o tem, da je dinamičen, pripravljen in močen partner. To so razlogi, zaradi katerih se nam zdi dialog s to državo zelo pomemben. Prihodnji teden se začenjajo nova pogajanja o akcijskem načrtu med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt. Dobro je, da naš parlament soglasno in jasno podpira ta pogajanja ter da je udeleženec v mednarodni politiki. Jasno navajamo, da država, ki omogoča brezobzirno vmešavanje v neodvisnost starih demokratičnih institucij, tj. sodišč, dovoljuje mučenje v zaporih in pobijanje priseljencev, krši svobodo govora, omejuje dostop do interneta in pošilja poslance, kot je nečak predsednika Sadata, pred vojaška sodišča, ne more biti partnerica Evropske unije. Egipt je ključen zaveznik v boju proti terorizmu ter mora ostati ključen zaveznik zlasti v našem boju proti vzrokom za terorizem in islamsko radikalizacijo. Zato Egipt ne more ravnati tako kot takrat, ko je prepovedal registracijo nevladnih organizacij, ne sme onemogočati svobode govora ter mora zlasti braniti dolgoletno vladavino prava, ki je vedno obstajala v Egiptu. Verjamemo, da Egipt lahko pri tem uspe, in zlasti menimo, da bo naša resolucija pripomogla, da bo Evropska komisija oblikovala visokokakovosten akcijski načrt z Egiptom. Hvala za vašo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospa predsednica, sem eden od redkih v tem parlamentu, ki je bil prisoten, ko je predsednik Sadat imel svoj slavni govor v Evropskem parlamentu. Ta govor lahko obravnavamo kot politični dokument za leto medkulturnega dialoga, ki se je pravkar začelo. To je bil eden najboljših govorov v zgodovini tega parlamenta.

V preteklih letih je bil predsednik Mubarak pomemben in zanesljiv partner Evropske unije, in to kljub številnim neuspehom in napakam, ki smo jim bili priča v Egiptu. Zato preprosto ne morem razumeti govora, ki ga je imel predsednik egiptovskega parlamenta kot odgovor na ta predlog resolucije. Na razumen in zadržan način namreč želimo povedati, da Egipt obravnavamo kot enega najpomembnejših partnerjev na sredozemskem območju, vendar s številnimi posameznimi točkami in z uporabo kategoričnih dejstev poudarjamo, da je treba še vedno spremeniti nekatere stvari, ko Egipt postaja demokratična in pravna država.

S tem se dajemo obljubo lastnim državljanom in prebivalcem Egipta. Vsekakor menim, da bi bila prekinitev odnosov, s katero se zdaj grozi, popolnima napačna poteza. Še naprej se moramo pogovarjati in zato podpiram ta predlog resolucije, ki je bil razumljivo oblikovan, ter pozivam Egipčane, da tega ne obravnavajo kot motnje v dialogu, temveč kot jasen znak za začetek intenzivnejšega dialoga: to je tisto, kar želimo doseči z Egiptom na podlagi tega predloga resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, rad bi omenil dve vprašanji iz današnje razprave o Egiptu in prepričan sem, da bo eno omenil tudi parlament.

Čeprav verjamem, da bi bilo treba naše odnose z Egiptom ohraniti in jih razvijati ter da bi moral Egipt dejansko postati naš glavni partner v tistem delu sveta, bi na začetku rad poudaril, da so koptski kristjani drugorazredni državljani v Egiptu. To velja tako za tiste, ki obiskujejo pravoslavne obrede, kot tiste, ki obiskujejo katoliške obrede, ter se mora upoštevati pri oblikovanju stikov z Egiptom. Poleg tega bi morali, kot sem že mnogokrat povedal, preučiti položaj verskih manjšin na tistem delu sveta in pripraviti poročilo o tej temi.

Ne moremo govoriti o trajnem miru, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic na zadevnem območju, dokler ne najdemo rešitve za konflikt med Izraelom in Palestino na Bližnjem vzhodu. V tem je vir vse moči, nasilja, terorizma in fanatičnosti, ki grozijo tudi Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki (UEN). – (PL) Gospa predsednica, rad bi izrazil stopnjo zadovoljstva glede tega, da danes, ko obravnavamo primer Egipta, ne govorimo o običajnih zločinih. Na splošno med razpravami o človekovih pravicah ob četrtkih popoldan, ko imam ponavadi govor, obravnavamo izjemno resne in nevarne primere. Ponavadi so to primeri kršitve človekovih pravic, umorov in posilstev. Vendar smo lahko danes na nek način zadovoljni, saj v primerjavi s tako veliko drugimi primeri v Egiptu posredujemo na stopnji, ko se zločini še niso zgodili, čeprav se kršijo temeljne svoboščine. Zato bo morda ta pravočasna intervencija učinkovitejša in bo preprečila resne posledice. Običajno gre pri prvi stopnji za omejevanje medijev – v tem primeru govorimo o odvzemu prostosti novinarjem – in omejevanje pravice do združevanja. Prav tako imamo v mislih sindikate in preganjanje verskih manjšin. Naslednja stopnja so zločini. Na srečo do te stopnje v tem primeru še ni prišlo.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospa predsednica, Komisija skrbno nadzoruje stanje na področju demokratičnih in človekovih pravic v Egiptu, ki je eden naših partnerjev v evropski sosedski politiki. Skrbno nadzoruje napredek prek naše delegacije v Kairu in pri tem sodeluje z drugimi državami članicami. Prav tako je v rednem stiku z lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in demokracijo.

Komisija je prav tako zaskrbljena zaradi očitnega poslabšanja stanja na področju človekovih pravic v Egiptu ter zaradi številnih poročil o primerih kršitev človekovih pravic, zlasti v povezavi s svobodo izražanja, mučenjem in trpinčenjem ter spoštovanjem verskih manjšin.

Pozvala je k večji politični reformi, spoštovanje človekovih pravic pa je bistveni del partnerstva EU z Egiptom. Komisija zato uporablja vsa sredstva, ki so ji na voljo, da bi egiptovske organe spodbudila k napredku na tem področju.

Kot član sveta Združenih narodov za človekove pravice se je Egipt zavezal, da bo podpiral „najvišje standarde pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic“. EU nenehno poudarja pomembnost spoštovanja človekovih pravic – zlasti na podlagi člena 2 pridružitvenega sporazuma – v svojih dvostranskih stikih z Egiptom, vključno s tistimi na najvišji ravni.

S sprejetjem skupnega akcijskega načrta EU–Egipt v skladu z evropsko sosedsko politiko marca 2007 nam je zdaj na voljo še eno politično sredstvo za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v Egiptu, na podlagi tega, kar razumemo kot skupne vrednote. Akcijski načrt zagotavlja ustanovitev formalnega in rednega dialoga o človekovih pravicah in demokraciji v okviru pododbora za politične zadeve: človekove pravice in demokracija, mednarodna in regionalna vprašanja. Cilj tega pododbora je poenostaviti dialog v okviru medsebojnega razumevanja, ob spoštovanju stališč obeh strani, o vseh vidikih človekovih pravic in demokracije ter o mednarodnih in regionalnih vprašanjih, na razumljiv in neizključujoč način. Odbor se bo prvič sestal naslednji teden, 23. in 24. januarja 2007, v Kairu, kjer bo lahko Egipt na konstruktiven način pokazal svojo zavezanost skupnim vrednotam.

Komisija je prepričana, da je dialog z Egiptom v okviru političnih ureditev, določenih v pridružitvenem sporazumu in akcijskem načrtu evropske sosedske politike, najučinkovitejši način za to, da se egiptovska vlada seznani z zaskrbljenostjo EU glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava.

Komisija ostaja odločena, da bo prispevala k postopku reforme Egipta s finančno in tehnično pomočjo, podpora politične reforme, človekovih pravic in demokracije pa ostaja prednostna naloga nacionalnega okvirnega programa za obdobje 2007–2010 ter v skladu z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice.

Prepričan sem, da bo Evropski parlament trden zaveznik pri podpiranju teh prizadevanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je kočana.

Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

 
  

(1) Glej zapisnik.


12. Čas glasovanja
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik)

 

12.1. Odvzem prostosti kitajskemu disidentu Hu Jiaju (glasovanje)
  

Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, ali ni neverjetno, da tisti, ki so v zadnjih dneh vztrajno pozivali k poimenskemu glasovanju, tega to popoldne niso počeli, ker je bila večina od njih odsotna?

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Vsi so bili obveščeni, gospod Posset.

 

12.2. Razmere v Demokratični republiki Kongo in posilstvo kot vojni zločin (glasovanje)

12.3. Egipt (glasovanje)

13. Obrazložitev glasovanja (nadaljevanje)
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Zdaj bomo nadaljevali z obrazložitvijo glasovanja, ki se je končalo opoldan.

Gospa Roithová, gospod Helmer, gospod Whittaker, gospod Clark, gospod Nattrass, gospod Wise, gospod Deva, gospod Hannan in gospod Kamall so prosili, če smejo obrazložiti svoj glas glede preostalih poročil, ki so ga podali to popoldne.

Ugotavljam, da ti poslanci niso prisotni, vendar lahko, če želijo, predložijo obrazložitve glasovanja v pisni obliki.

 

14. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik
  

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam zlasti za to, da ste prebrali imena tistih, ki so danes zjutraj trdili, da v tem parlamentu ni demokracije, saj niso imeli priložnosti govoriti. Če pogledate po klopeh tistih, ki so glasno nasprotovali in se pritoževali nad pomanjkanjem demokracije, boste videli, da si niso niti vzeli časa, da bi počakali do konca seje. Le težko rečemo, da so zgled Evropi. Prosil bi, da se to posebej zabeleži v zapisniku.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Gospod Rubig, vaša pripomba bo zabeležena.

 

15. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

16. Pisne izjave, vpisane v register (člen 116 Poslovnika): glej zapisnik

17. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

18. Datum naslednjih sej: glej zapisnik

19. Prekinitev zasedanja
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 4.20.)

 

PRILOGA (Pisni odgovori)
VPRAŠANJA ZA SVET (Trenutno predsedstvo Sveta Evropske Unije je izključno odgovorno za te odgovore)
Vprašanje št. 14 predložil Cristobal Montoro Romero (H-0991/07)
 Zadeva: Evropska odgovornost za povečanje vrednosti eura.
 

V zvezi z mojim vprašanjem za ustni odgovor H-0806/07 z dne 11. oktobra 2007 in pisnim odgovorom z dne 14. novembra 2007 bi rad opozoril, da je glede na to, kar je Evropski parlament sprejel v svoji resoluciji z dne 15. novembra 2007 z naslovom Evropski interes: uspeh v času globalizacije (P6_TA(2007)0533), povečanje vrednosti menjalnega tečaja eura posledica vedno večjih neravnovesij v tretjih državah in slabega povpraševanja na euroobmočju.

V zvezi s tem, kakšno vlogo bi po mnenju Sveta morala imeti EU pri izboljšanju tega slabega povpraševanja, ki pomeni pomanjkanje povpraševanja potrošnikov in pomanjkanje naložb s strani družb?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Kot je bilo povedano že v odgovoru na poslansko vprašanje H-0806/07 z dne 14. 11. 2007, EU izvaja ekonomske politike, določene z lizbonsko strategijo, z namenom pospeševanja rasti in števila delovnih mest v EU ter s tem krepitve gospodarske učinkovitosti.

V preteklih mesecih se je pokazalo, da domače povpraševanje v EU, ki naj bi kompenziralo počasno rast na nekaterih drugih pomembnih gospodarskih področjih, dejansko narašča. K temu so pripomogli znatni uspehi na področju zaposlovanja, to pa naj bi omogočilo močno domače povpraševanje tudi v prihodnje.

Svet bo spomladi v okviru svežnja integriranih smernic posodobil Širše smernice ekonomskih politik (BEPG) za Skupnost in države članice in v skladu s členom 99(2) Pogodbe obvestil Evropski parlament o svojem priporočilu v zvezi z BEPG. V tem priporočilu bodo zelo jasno opredeljeni ukrepi za podporo uresničevanju ciljev Lizbonske strategije, tako na ravni držav članic kot na ravni EU, vključno z ukrepi za spodbujanje povpraševanja potrošnikov in pospeševanje naložb.

 

Vprašanje št. 15 predložila Danutë Budreikaitë (H-0993/07)
 Zadeva: Izvajanje projekta Nabucco
 

Da bi zmanjšala svojo odvisnost od monopolne oskrbe s plinom iz Rusije, je Evropska unija uvedla projekt Nabucco. Namen projekta je povezati kaspijsko regijo, Bližnji vzhod in Evropo. Plinovod naj bi potekal od Irana, prek Turčije, do Bolgarije, Romunije in Madžarske. Ena veja bi se usmerila proti Avstriji in druga prek Slovaške na Poljsko. Pridružitev Poljske k plinovodnim omrežjem EU bi pomagala rešiti težavo povezave „plinovodnega otoka“ EU, ki ga sestavljajo Litva, Latvija, Estonija in Finska, z omrežji EU.

V kontekstu projekta Nabucco, kakšno je mnenje Sveta o sporazumu med italijansko družbo Eni in rusko družbo Gazprom o ustanovitvi družbe za izvoz plina, South Stream, ki bi imela v lasti plinovod do južne Evrope z vejo do srednje Evrope? Kdaj se pričakuje izvajanje projekta Nabucco?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Spoštovana poslanka, naj na začetku povem, da je projekt plinovoda Nabucco v smernicah vseevropskih energetskih omrežij dobil status projekta v evropskem interesu. To odraža pomen, ki ga Svet in Parlament pripisujeta projektu Nabucco, samega dogovora med Enijem in Gazpromom pa Svet ne more komentirati, saj je zasebne narave. Bi pa lahko projekt South Stream, kot je razvidno iz javno dostopnih informacij in, v kolikor bo uresničen v skladu z načrti, prispeval k zagotavljanju raznovrstnosti energetskih prometnih poti v Evropski uniji. V tem smislu Svet opozarja, da akcijski načrt Energetska politika za Evropo, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju spomladi 2007 „poudarja potrebo po povečanju zanesljivosti oskrbe za celo EU in za vsako posamezno državo članico: z učinkovitim zagotavljanjem raznovrstnih energetskih virov in različnih prenosnih poti, ki bodo prav tako prispevali k bolj konkurenčnemu notranjemu energetskemu trgu“

Na podlagi informacij investitorjev in koordinatorja Komisije za projekt Nabucco, se bo gradnja plinovoda Nabucco pričela leta 2009. Plinovod pa naj bi začel delovati leta 2012.

 

Vprašanje št. 16 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0997/07)
 Zadeva: Predlog o oblikovanju Sredozemske unije
 

Francoski minister za evropske zadeve je 26. novembra 2007 odboru za politične zadeve Evro-sredozemske parlamentarne skupščine predstavil načrt, ki ga je prej razglasil francoski predsednik, za oblikovanje Sredozemske unije. V svojem govoru je gospod Jean-Pierre Jouyet dejal, da so bila vsa prizadevanja za ponovno oživitev Barcelonskega procesa neuspešna. Komisija in sodelujoče države so se na pobudo pozitivno odzvale in jo v celoti sprejele.

Kakšne ukrepe bo sprejel Svet za ponovno oživitev Barcelonskega procesa? Kakšna so njegova stališča glede predloga za oblikovanje Sredozemske unije?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

V novembru 2007 je bilo v Lizboni zelo uspešno srečanje zunanjih ministrov, ki so med drugim odobrili obsežen delovni program za leto 2008 in pozdravili pridružitev dveh novih držav k barcelonskemu procesu (Albanije in Mavretanije). Podobno je v Albufeiri potekalo zgodovinsko ministrsko srečanje na temo migracij.

Barcelonski proces je osrednji element v odnosih med EU in sredozemskimi državami in bo to tudi ostal.

Pozdravljamo vse pobude, ki lahko pripomorejo k izboljšanju profila regije in življenjskih pogojev njenih prebivalcev. Tudi v prihodnje bo Evropska unija delovala v smeri iskanja načinov, kako najučinkoviteje uskladiti prizadevanja za izboljšanje razmer v regiji.

Svet še ni razpravljal o francoski pobudi o ustanovitvi „Unije za Sredozemlje“, zato glede tega vprašanja ne more podati mnenja.

 

Vprašanje št. 17 predložil Philip Bushill-Matthews (H-0998/07)
 Zadeva: Iranska organizacija „People's Mujehadeen of Iran“
 

Glede na izid najnovejšega sojenja v Združenem kraljestvu, kdaj se bo Svet uradno odločil za izvajanje odločitve Evropskega sodišča, da je bila označitev EU organizacije People’s Mujehadeen of Iran (PMOI) kot teroristične organizacije nezakonita?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Kar zadeva javno odločbo komisije Združenega kraljestva za pritožbe v zvezi s prepovedanimi organizacijami (UK Proscribed Organisations Appeal Commission – POAC), je Svet seznanjen, da želi ministrica za notranje zadeve Združenega kraljestva vložiti pritožbo, ne more pa komentirati nacionalnih postopkov.

 

Vprašanje št. 18 predložil David Martin (H-1000/07)
 Zadeva: Uvozna dajatev na električne skuterje
 

EU je leta 2001 odločila, da je treba skuterje na motorni pogon (ki jih uporabljajo invalidne osebe za prevoz) uvrstiti med „prevozna sredstva“ in ne „sredstva za prevoz invalidnih oseb“. Ta uvrstitev pomeni, da bi bilo treba za tri države članice, ki uvažajo ta vozila, uporabljati 10-odstotno uvozno dajatev. Odločitev o uvedbi uvozne dajatve je temeljila na mnenju svetovne carinske organizacije, v skladu s katerim se lahko ta vozila na motorni pogon uporabljajo za prevoz na igrišču za golf. Na drugi strani pa ste omenili izmenjave nevladnih organizacij.

Ali bi bil Svet naklonjen odpravi uvozne dajatve za vozila na motorni pogon?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Drži, da so „električni skuterji“ pod tarifno številko EU 8703 10 18 uvrščeni med „motorna vozila za prevoz ljudi“, za katere velja 10-odstotna stopnja dajatve.

Ta uvrstitev temelji na pravilih za razlago carinske nomenklature, dogovorjenih na mednarodni ravni in povzetih v zakonodaji Skupnosti. Stopnje dajatev tarifne ureditve EU so rezultat mednarodnih pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije in kompromis med vsemi zainteresiranimi, vključno z varstvom dobaviteljev EU.

Spoštovani poslanec David Martin se nedvomno zaveda, da so stopnje dajatev določene v uredbi Komisije o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi(1) (sprejeti v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23 julija 1987).

Svet bi o odpravi avtonomnih dajatev skupne carinske nomenklature na zadevne izdelke lahko razpravljal le na podlagi predloga Komisije.

 
 

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 580/2007 (UL L 138, 30.5.2007, str. 1).

 

Vprašanje št. 19 predložil Justas Vincas Paleckis (H-1001/07)
 Zadeva: Misija EU na Kosovu
 

Vedno več je poročil, da namerava Kosovo v bližnji prihodnosti razglasiti neodvisnost in da ne izključuje možnosti, da bo ta razglasitev enostranska. Nujno je enotno stališče EU v zvezi s tem. Če ne bo enotna, se EU ne bo mogla spoprijeti z največjim izzivom zunanje politike EU – uspešno izvajanje misije za upravo na neodvisnem Kosovu.

Katere ukrepe sprejema Svet in katere namerava sprejeti, da bodo države članice EU pri tem vprašanju enotne? Kakšna je ocena Sveta glede stopnje pripravljenosti EU za upravljanje Kosova? Kakšen je natančen načrt izvajanja te misije?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Voditelji držav ali vlad držav članic EU so na zasedanju Evropskega sveta 14. decembra 2007 soglašali z generalnim sekretarjem ZN, ki meni, da je sedanje stanje na Kosovu nesprejemljivo in poudarili, da je treba doseči dogovor, ki je bistvenega pomena za stabilnost regije.

Evropski svet je poudaril tudi pripravljenost EU:

da prevzame vodilno vlogo pri krepitvi stabilnosti v regiji in izvajanju dogovora o prihodnjem statusu Kosova;

da pomaga Kosovu do trajne stabilnosti, tudi z misijo v sklopu EVOP (v okviru tega je pozval svet za splošne zadeve in zunanje odnose naj določi načine in datum začetka delovanja misije);

da pomaga pri vzpostavitvi mednarodnega civilnega urada v okviru mednarodnega posredovanja.

EU je zato v lanskem letu razporedila dve pripravljalni enoti na terenu, katerih namen je priprava na morebitno sodelovanje pri reševanju kosovskega vprašanja. Priprave potekajo dobro.

Enota za pripravo Mednarodnega civilnega urada (ICO/EUSR PT) je začela z delom oktobra 2006. Njena naloga je načrtovanje prihodnjega Mednarodnega civilnega urada (ICO), vključno z uradom PPEU, in priprava na izvajanje morebitnega dogovora o statusu tega območja.

Enota za načrtovanje morebitne misije na področju pravne države (EUPT Kosovo) deluje na Kosovu od maja 2006. Predvidena misija v sklopu EVOP naj bi zagotavljala mentorstvo, nadzor in svetovanje na širšem področju pravne države. Imela naj bi tudi izvršilne pristojnosti na nekaterih področjih policijskega dela, vključno z zagotavljanjem javnega reda in miru, pravosodja in carine. V okviru misije naj bi bilo zaposlenih približno 1 800 članov mednarodnega osebja.

 

Vprašanje št. 20 predložil Frank Vanhecke (H-1003/07)
 Zadeva: Poostritev sankcij proti Zimbabveju
 

Skupno stališče Sveta 2007/120/CFSP(1) z dne 19. februarja 2007 je sankcije proti Zimbabveju, vključno s prepovedjo potovanja Mugabeja in njegovih dobrih kolegov, podaljšalo do 20. februarja 2008. Sankcije so bile uvedene leta 2002 kot odziv na resne kršitve človekovih pravic s strani Zimbabveja.

V začetku decembra 2007 so združene države razglasile poostritev sankcij proti Zimbabveju. Predvsem se bo prepoved potovanja razširila na 38 ljudi. Petim otrokom vodilnih članov režima se bo prepovedalo izobraževanje v Združenih državah. Prav tako se bodo na nekatere osebe razširile denarne kazni.

Ali namerava tudi Svet poostriti sankcije proti Zimbabveju? Če da, na kakšen način? Če ne, kakšni so razlogi?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Svet še ni razpravljal o vprašanju, ki ga je izpostavil spoštovani poslanec. Vendar je razprava o tem vprašanju predvidena v kratkem. Ob tem EU dogajanje v Zimbabveju pozorno spremlja, še posebej v luči prihodnjih predsedniških volitev, ki so napovedane za marec 2008. EU podpira prizadevanja Južnoafriške skupnosti za razvoj (SADC) za rešitev razmer v državi ter pričakuje njeno poročilo, na podlagi katerega bo lažje sprejeti nadaljnje odločitve.

 
 

(1)UL L 51, 20.02.2007, str. 25.

 

Vprašanje št. 21 predložil Robert Evans (H-1006/07)
 Zadeva: Prepovedi potovanja
 

Ali lahko Svet pojasni razmere v zvezi z mednarodnimi prepovedmi potovanja za posamezne politike in organizacije? Kdo odloča o vsebini tega seznama, kdo je zdaj vključen v ta seznam in kdaj se revidira? Kakšno je mnenje Sveta glede učinkovitosti zadevnih prepovedi?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Omejitve vstopa so del omejevalnih ukrepov, ki jih Svet lahko uporablja v okviru skupne zunanje in varnostne politike. Ti ukrepi morajo biti skladni s cilji SZVP, določenimi v členu 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

Omejitve vstopa vedno določi Svet s skupnim stališčem, ki med drugim uvaja sankcijo, pojasnjuje razloge za sprejetje ukrepa in navaja uporabljena merila. Vsa skupna stališča se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Skupna stališča se običajno uporabljajo eno leto, najmanj vsakih 12 mesecev pa se opravi pregled, tudi glede njihove učinkovitosti.

Opozoriti je treba, da skupna stališča vsebujejo tudi določbe o ustreznih izjemah pri omejitvah vstopa, ki upoštevajo mednarodne obveznosti držav gostiteljic in humanitarne potrebe zadevnih oseb.

 

Vprašanje št. 22 predložil Brian Crowley (H-1010/07)
 Zadeva: Sodelovanje med EU in Ameriko
 

Ali lahko Svet opiše, katere posebne ukrepe namerava izvajati v prihodnjih mesecih za spodbujanje večjega političnega in gospodarskega sodelovanja med Evropo in Ameriko?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

1. EU in ZDA medsebojno sodelujeta pri vseh najpomembnejših zunanjepolitičnih izzivih. Trenutna vprašanja vključujejo:

tesno sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z Balkanom, zlasti Kosovom;

sodelovanje na terenu v Afganistanu, zlasti pri usposabljanju policije, pri katerem sodeluje EUPOL;

sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z Iranom – dvojni pristop;

sodelovanje v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, zlasti v okviru četverice;

delovni načrt EU in ZDA za krizno upravljanje, ki ga je Svet sprejel decembra 2007.

V načrtu je odobreno poglobljeno sodelovanje in posvetovanje med EU in ZDA na področju preprečevanja sporov, stabilizacije ter obnove in kriznega upravljanja.

2. Gospodarsko sodelovanje je bilo poglobljeno na zadnjem vrhu EU-ZDA, kjer je bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi okvira za krepitev čezatlantskega gospodarskega partnerstva in čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC). Prvo zasedanje tega sveta je že za nami, naslednje pa bo predvidoma spomladi letos, pred vrhom EU-ZDA.

Na zadnjem srečanju vrha EU-ZDA je bil sprejet tudi dogovor o posebnem sodelovanju na drugih področjih novega okvira za krepitev čezatlantskega gospodarskega partnerstva.

3. Podnebne spremembe in energetika: podnebne spremembe so prednostna naloga EU, med drugim tudi v okviru njenih odnosov z ZDA. Obe strani sta bili ključni udeleženki konference o podnebnih spremembah, ki je potekala meseca decembra na Baliju v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), in sodelujeta v dvostranskih pobudah o podnebnih spremembah in energetiki.

Na vrhu leta 2007 je bil sklenjen dogovor o poglobljenem sodelovanju med EU in ZDA na treh glavnih področjih: politične in varnostne zadeve, gospodarsko partnerstvo ter podnebne spremembe in energetika.

 

Vprašanje št. 23 predložil Seán Ó Neachtain (H-1012/07)
 Zadeva: Spodbujanje miru med palestinskim in izraelskim prebivalstvom
 

Ali lahko Svet navede, katere pobude izvaja ali namerava izvajati v prihodnosti za uresničitev mirnega sporazuma na podlagi vzajemnega spoštovanja ter sobivanja palestinskega in izraelskega prebivalstva?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Lansko poletje je bil vzpostavljen politični dialog med Izraelom in Palestinci, katerega vrhunec so bila srečanja ministrskega predsednika Olmerta in predsednika Abasa. Svet ¸EU je pohvalil prizadevanja obeh strani, ki so privedla do konference v Annapolisu 26. in 27. novembra 2007. Evropski svet je na zasedanju 14. decembra 2007 izjavil, da v celoti podpira pogajanja med Palestinci in Izraelci, ki so se začela na konferenci v Annapolisu in nadaljevala na pariški donatorski konferenci. EU pozdravlja številčno udeležbo arabskih partnerjev na teh dveh konferencah in jih poziva, naj še naprej konstruktivno sodelujejo.

V zvezi z vlogo EU, zlasti pa vlogo Sveta, v zadevi, ki jo v svojem vprašanju omenja spoštovani poslanec Seán Ó Neachtain, je generalni sekretar/visoki predstavnik v tesni povezavi s Komisijo pripravil „Akcijsko strategijo EU“ in sicer z namenom, da se preučijo vse dejavnosti EU za dodatno podporo obema stranema v sedanjih pogajanjih in obdobju izvajanja, ki bo sledilo. EU je na pariški donatorski konferenci 17. decembra 2007 izjavila, da podpira palestinski načrt reform in razvoja, ki ga je predstavil ministrski predsednik Fajad, in se zavezala, da bo palestinskim oblastem še naprej nudila znatno pomoč v podporo mirovnemu procesu, ki se je začel s konferenco v Annapolisu. Na sestanku voditeljev Kvarteta 17. decembra 2007 je EU ponovno potrdila svojo zavezo, da bo še naprej tesno sodelovala in podpirala prizadevanja obeh strani za sklenitev mirovnega sporazuma pred koncem leta 2008. Kvartet je sklenil, da se bo v letu 2008 redno sestajal, da bi pregledal dosežen napredek in podprl prizadevanja obeh strani. Voditelji Kvarteta so se 17. decembra 2007 sestali tudi z arabskimi zunanjimi ministri in razpravljali o nadaljnji poti. EU namerava, v tesnem sodelovanju s predstavnikom Kvarteta Tonyjem Blairom, dodatno okrepiti svoje programe v podporo oblikovanju institucij, dobrega upravljanja, prispevkov civilne družbe ter razvoja palestinskega gospodarstva.

 

Vprašanje št. 24 predložil Diamanto Manolakou (H-1032/07)
 Zadeva: Katastrofalne posledice blokade, ki jo je Izrael več mesecev izvajal na mejnem prehodu z Gazo
 

Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti je nedavno opozoril na katastrofalne posledice blokade, ki jo je Izrael več mesecev izvajal na mejnem prehodu z Gazo, ukrep, sestavljen iz taktičnih oboroženih vpadov. Predstavnik ZN ugotavlja, da bo blokada verjetno povzročila nepopravljivo škodo lokalnemu gospodarstvu, s čimer bo postalo prebivalstvo še bolj odvisno od tuje pomoči, pri čemer razmere že tako otežujejo zelo majhne zaloge hrane, višanja cen, naraščajoča brezposelnost in izguba prihodka. Mednarodni odbor Rdečega križa in veliko drugih mednarodnih organizacij prav tako kritizirajo izraelske organe zaradi blokade palestinskega prebivalstva.

Ali namerava Svet sprejeti posebne ukrepe, da bi izraelske organe prepričal v opustitev svojih povračilnih ukrepov, ki hromijo Gazo in Zahodni breg ter imajo katastrofalne posledice za vse Palestince, ki živijo na teh območjih?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Svet EU je že večkrat poudaril globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Gazi in pozval k nadaljnjem zagotavljanju osnovnih storitev. Vse sprte strani je pozval, naj si iz humanitarnih razlogov, pa tudi zaradi gospodarskih tokov, nujno prizadevajo za odprtje prehodov z Gazo. EU je pozdravila prvi korak; nedavno odprtje prehoda za izvoz kmetijskih izdelkov. Taki ukrepi bodo v podporo napredku na političnem področju. Evropski svet je 14. decembra 2007 izrazil svojo polno podporo pogajanjem med Palestinci in Izraelci, ki so se začela na konferenci v Annapolisu ter nadaljevala na pariški donatorski konferenci.

Visoki predstavnik je, ob upoštevanju vloge EU in zlasti Sveta v tej zadevi, ki jo v svojem vprašanju omenja spoštovani poslanec, ter v polnem sodelovanju s Komisijo, pripravil Akcijsko strategijo EU „Oblikovanje države za mir na Bližnjem vzhodu“(State-building for Peace in the Middle East). V skladu s to strategijo se bodo preučile vse dejavnosti EU, da bi tako zagotovili podporo obema stranema pri trenutnih pogajanjih ter v obdobju izvajanja, ki bo sledilo.

 

Vprašanje št. 25 predložil Eoin Ryan (H-1014/07)
 Zadeva: Sporazumi o gospodarskem partnerstvu za Afriko
 

Ali lahko Svet navede, koliko sporazumov o gospodarskem partnerstvu je bilo sklenjenih med Evropsko unijo in afriškimi državami za obdobje, ki se začne januarja 2008, ter opiše jasne ugodnosti teh sporazumov za afriške države?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Zaradi večje jasnosti na tem področju je dobro razlikovati med celovitimi sporazumi o gospodarskem partnerstvu (SGP) in začasnimi sporazumi, ki jim sledi sklenitev SGP.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu, ki ostajajo cilj pogajanj, bodo imeli obsežno regionalno in sektorsko pokritje. Glede na dogovore med podpisnicami naj bi ti sporazumi poleg določil o trgovini z blagom in določil o razvojnem sodelovanju vključevali tudi storitve in s trgovino povezane določbe. Po mnenju EU naj bi bili takšni celoviti sporazumi najučinkovitejše sredstvo za uresničevanje ciljev Sporazuma iz Cotonouja in bi zagotovili maksimalni razvojni učinek SGP-jev. Na zadnjem zasedanju Sveta AKP–ES maja 2007 sta obe strani potrdili svojo zavezanost SGP-jem. Konec leta 2007 je že bil parafiran celovit SGP z regijo CARIFORUM, druge regije pa bodo potrebovale nekaj več časa, da bodo v celoti in uspešno zaključile ta zapleten proces.

Po 31. decembru 2007 je bilo potrebno poiskati rešitev, ki je združljiva s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO), da ne bi prišlo do motenj v trgovini s tistimi AKP državami, ki ne spadajo v skupino najmanj razvitih držav. Po tem datumu je namreč prenehal veljati preferencialni trgovinski režim sporazuma iz Cotonouja, ki je bil odobren s strani STO, v skladu z oprostitvijo („waiver“). Začasni sporazumi so takšna rešitev, saj so združljivi s pravili STO. Ti sporazumi vključujejo trgovanje z blagom in vse druge vidike, o katerih so se dogovorile podpisnice in predstavljajo vmesno fazo, kateri bo sledila sklenitev celovitih SGP. Začasne sporazume, ki jim bo sledila sklenitev SGP, so parafirale vse zainteresirane partnerice AKP, vključujoč večina afriških držav, ki ne spadajo med najmanj razvite države, in številne afriške države iz skupine najmanj razvitih držav. Tovrstni sporazumi oziroma njihov učinek na predpise o trgovanju z blagom med EU in AKP državami, so implementirani v EU zakonodajo z uredbo o dostopu do trga.

Začasni sporazumi, ki sicer še nimajo celotnega razvojnega potenciala celovitih SGP, že pomenijo izboljšanje cotonoujskega sistema in prinašajo neposredne koristi našim partnericam AKP. Prvič, vsem AKP državam podpisnicam zagotavljajo popoln dostop brez carin in kvot na trg EU (za trg sladkorja in riža so predvidena prehodna obdobja), kar je trenutno po uredbi „vse razen orožja“ omogočeno le najmanj razvitim državam. Drugič pa začasni sporazumi vključujejo tudi ugodnejša pravila o poreklu, ki bodo državam AKP omogočila, da v celoti izkoristijo ugodnosti za dostop na EU trg. Ta nova pravila o poreklu so ugodnejša kot tista, ki jih omogoča sistem „vse razen orožja“, zato so začasni sporazumi zanimivi tudi za najmanj razvite države.

 

Vprašanje št. 26 predložil Johan Van Hecke (H-1025/07)
 Zadeva: Somaliland
 

Evropski parlament je maja 2007 pozval Svet in Komisijo, da preučita zahtevo Somalilanda po neodvisnosti. Ta severni del Somalije je neodvisnost razglasil že leta 1991. Somaliland si prizadeva za odgovorno vodenje države in stabilnost. Parlamentarne volitve leta 2005 so potekale razmeroma pravilno in pregledno, regija pa se predstavlja kot mlada in dejavna demokracija. Vendar pa je še vedno nekaj težav na področju človekovih pravic in vlada Somalilanda je nedavno tudi naredila slab vtis v zvezi z zaščito beguncev iz Somalije.

Je Svet to preučil?

V tisku se je nedavno poročalo, da vedno več članov Busheve administracije podpira neodvisnost Somalilanda. Predvsem v vojaških krogih naj bi prevladovalo stališče, da ni dovolj podpore za prehodno vlado Somalije in da bi bilo za Somalijo bolje uporabiti strategijo zadrževanja. Za ta namen je bistveno priznanje neodvisnosti Somalilanda.

Ali bo EU še naprej čakala na to, da bodo Somaliland priznale države v regiji in/ali prehodna vlada Somalije, preden bo sama priznala njegovo neodvisnost, ali lahko sprememba stališča ZDA povzroči ponovno preučitev evropskega stališča?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Svet je že večkrat izjavil, da podpira prehodno zvezno vlado Somalije in dosledno izvajanje ukrepov, ki jih predvideva Prehodna zvezna ustanovna listina. Kakor je izjavil v sklepih z dne 10. 12. 2007, Svet pripisuje velik pomen spoštovanju človekovih pravic na celotnem področju Somalije.

EU je članica mednarodne kontaktne skupine za Somalijo. Svet se bo o dogajanjih v Somaliji še naprej posvetoval z drugimi mednarodnimi partnerji v tej skupini, vključno z ZDA.

 

Vprašanje št. 27 predložil Athanasios Pafilis (H-1028/07)
 Zadeva: Jedrski program Irana
 

V zvezi z jedrskim programom Irana je pozornost javnosti nedavno pritegnilo poročilo, v katerem 16 ameriških obveščevalnih agencij priznava, da si Iran že najmanj od leta 2003 ne prizadeva za razvoj jedrskega orožja in ne predstavlja grožnje. Poleg tega je malo pred tem generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo, dr. El Baradei, izjavil, da je Iran pri preiskavah v celoti sodeloval. Vendar ZDA in nekatere druge države, ki to odločno zavračajo, vztrajajo pri tem, da Generalna skupščina ZN Iranu izreče sankcije.

Nadalje v zvezi z mojim vprašanjem za ustni odgovor H-0937/07(1), ali Svet meni, da ima Iran zakonito pravico do uporabe jedrske energije v miroljubne namene? Ali bo preprečil poskuse izvajanja sankcij proti Iranu na podlagi tega, da ne spoštuje svojih obveznosti v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo? Ali je preučil posledice morebitnega odstopa Irana od mednarodne Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja kot odziv na nepravične in nesprejemljive politične posege ZDA in njenih zaveznic?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Najnovejša ocena obveščevalnih služb ZDA vsebinsko ne spreminja ocene razmer, ki jo je pripravila EU. Poročilo navaja, da so v Iranu do leta 2003 potekale oborožitvene dejavnosti. To je samo po sebi kršitev Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Če bi se Iran odločil opustiti in ne le začasno prekiniti ta prizadevanja, bi moral razkriti vse dejavnosti ne tem področju in pozvati Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), da potrdi, da je razvoj programa v celoti ustavljen. Druga dva vzroka za skrb, bogatitev urana in program balističnih izstrelkov, sta še vedno prisotna, Iran pa ne spoštuje zahtev odbora IAEA in VS ZN.

Evropski svet je zato 14. decembra 2007 ponovno izrazil veliko zaskrbljenost zaradi iranskega jedrskega programa in poudaril, da bi bilo nesprejemljivo, če bi Iran pridobil jedrske vojaške zmogljivosti. V zvezi s tem je obžaloval, da Iran še ni izpolnil mednarodnih obveznosti iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1696, št. 1737 in št. 1747 za prekinitev vseh dejavnosti, povezanih z bogatenjem in predelavo urana, kar je pogoj za ponovno vzpostavitev zaupanja, da je razvoj programa samo za miroljubne namene. Evropski svet je zato Iran pozval, naj celovito, jasno in prepričljivo odgovori na vsa vprašanja IAEA v zvezi s preteklimi in sedanjimi jedrskimi dejavnostmi. V celoti je podprl delo VS ZN pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov v okviru člena 41 poglavja 7 Ustanovne listine ZN.

EU je vedno poudarjala, da ima Iran pravico do uporabe jedrske energije za miroljubne namene. Iran mora prekiniti občutljive dejavnosti jedrskega gorivnega cikla, dokler si ne povrne mednarodno zaupanje. Naj opozorim, da še vedno velja ponudba Visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko iz junija 2006, ki bi omogočila Iranu, da razvije civilni jedrski program v skladu z njegovimi potrebami.

 
 

(1)Pisni odgovor z dne 12.12.2007.

 

Vprašanje št. 28 predložil Georgios Toussas (H-1029/07)
 Zadeva: Reakcionarni poskusi ZDA in njenih zaveznic za ogrozitev bolivijske vlade
 

Vsi dokazi kažejo na to, da je ZDA v sodelovanju s podobnimi reakcionarnimi silami v Evropi ponovno v ospredju strategije, namenjene strmoglavljenju predsednika Eva Moralesa, da bi preprečila sprejetje nove bolivijske ustave in napredne spremembe, za katere si prizadeva nacionalna vlada, ki je bila leta 2005 izvoljena z veliko večino. Nasilna dejanja v Sucreju in na drugih območjih, ki so privedla do prelivanja krvi, so sprožili brezvestni oboroženi napadi reakcionarnih skupin na civiliste. Bolivijska komunistična stranka, Gibanje za socializem (MAS) in druge napredne sile so zagotovile listinske dokaze reakcionarnih pobud ZDA in njenih zaveznic v Boliviji.

Ali Svet obsoja te reakcionarne poskuse ZDA in njenih zaveznic, da bi strmoglavile predsednika Eva Moralesa in demokratično izvoljeno bolivijsko vlado? Ali se bodo upoštevale želje Bolivijcev v zvezi z naprednimi spremembami, ki so nujne za zadovoljitev današnjih potreb delavcev?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Svet bi želel opozoriti spoštovanega poslanca Toussasa na dejstvo, da vsi, še posebej pa predsednik Morales (kar je izpostavil na nedavnih srečanjih in pogovorih s predstavniki EU), izredno cenijo proaktivno vlogo EU, predvsem vodij misij EU, pri vzdrževanju in spodbujanju dialoga z vsemi partnerji v Boliviji. Tudi bolivijski minister za zunanje zadeve, David Chuquehuanca, je pozdravil mediacijo EU, ko je pred kratkim obiskal nekatere evropske prestolnice.

Dobrodošli so tudi pogovori predsednika Moralesa s prefekti, ki so pred nedavnim potekali v duhu sodelovanja in z namenom ponovne vzpostavitve nacionalnega dialoga.

EU bo še naprej izpolnjevala svojo pospeševalno vlogo, če bodo to želeli vsi bolivijski partnerji.

 

Vprašanje št. 29 predložil Olle Schmidt (H-1034/07)
 Zadeva: Državni premoženjski skladi
 

Državni premoženjski skladi so nova vrsta nosilcev naložb s to pomembno razliko, da so v lasti države, ki je pogosto demokratična država. Nove, privlačnejše naložbene strategije so v nekaterih državah članicah povzročile zaskrbljenost, zlasti v zvezi z vlaganjem v družbe, ki se obravnavajo kot nacionalno strateško pomembne.

Primeri nedavnih naložb državnih investicijskih skladov so naložbe v družbo Citigroup s strani organa za naložbe Abu Dhabija, vendar tudi ponudba za družbo OMX s strani Bourse Dubai in seveda zanimanje Rusije za energetsko infrastrukturo v Evropi.

V Braziliji namerava vlada vzpostaviti državni premoženjski sklad, da bi zmanjšala večanje vrednosti reala, s čimer neposredno posega na finančni trg.

Svet pozivam, da zagovarja odprtost finančnega sistema, vendar da hkrati zahteva preglednost skladov pod nadzorom države, za zagotovitev, da se vse naložbene strategije izvajajo ob upoštevanju gospodarskih in ne strateških ciljev.

Kakšni so načrtovani ukrepi Sveta v zvezi z vprašanjem državnih premoženjskih skladov? Komisija je predložila več predlogov glede državnih premoženjskih skladov, kot so evropske zlate delnice, smernice in pobude za preglednost. Kateri možnosti je Svet naklonjen?

In končno, ali namerava Svet spremljati razvoj državnih premoženjskih skladov na evropskih trgih?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Svet o zadevi ni razpravljal in zato nima stališča.

 

Vprašanje št. 30 predložila Laima Liucija Andrikienė (H-1037/07)
 Zadeva: Liberalizacija energetskega trga
 

Kot je napovedano bo ena od ključnih prednostnih nalog šestmesečnega mandata slovenskega predsedstva energetska politika.

Kako namerava predsedstvo dodatno pospešiti liberalizacijo energetskega trga? Kako namerava predsedstvo uravnovesiti liberalizacijo energetskega trga in izvajanje skupne energetske politike EU? Katere izzive in ovire predvideva Svet na tem področju ter kako se namerava z njimi spopasti?

 
  
 

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta januarja 2008 v Strasbourgu.

Evropski svet se je v sklepih iz marca 2007 dogovoril, da je ena izmed prednostnih nalog energetske politike notranji trg z elektriko in zemeljskim plinom. Za to področje je Evropski svet sprejel vrsto usmeritvenih politik s ciljem povečati konkurenco, zagotoviti učinkovito pravno ureditev in spodbujati naložbe, ki koristijo potrošnikom.

Komisija je septembra 2007, kot odziv na sklepe Evropskega sveta, predstavila pet predlogov aktov. Temeljite razprave o teh predlogih so vodile do poročila o napredku, ki ga je 3. decembra 2007 podprl svet PTE. V okviru razprave so se pregledala načela in določbe, ki uživajo široko podporo, pa tudi vprašanja, področja in možnosti, za katere je nadaljnji napredek, po mnenju več držav članic, potrebna dodatna razprava in dodatne usmeritve na ravni načel.

Svet PTE načrtuje dve zasedanji v prvi polovici leta 2008, katerih cilj je doseči politično soglasje glede celotnega svežnja ali dela tega svežnja. V ta namen bo za EP bistveno, da predloži svoja mnenja k svežnju v doglednem času pred zasedanjem sveta PTE v juniju.

 

VPRAŠANJA ZA KOMISIJO
Vprašanje št. 37 predložila Maria Badia i Cutchet (H-1027/07)
 Zadeva: Pristojnosti Komisije v zvezi z zavajajočimi prodajami letalskih kart
 

Komisiji sem 30. oktobra 2007 predložil vprašanje o nepravilnostih in lažnem oglaševanju na spletnih straneh za spletno prodajo letalskih vozovnic (E-5538/07), v katerem sem želel izvedeti, ali se bodo sprejeli kakršni koli posebni ukrepi za preprečevanje goljufivega spletnega oglaševanja in zaščito pravic evropskih potrošnikov.

Po enem tednu sem v tisku prebral, da namerava Komisija objaviti imena letalskih prevoznikov, ki so izvajali goljufije v internetu, in da bo ukinila njihove spletne strani, če v štirih mesecih ne odpravijo teh nepravilnosti, ki so dejansko povezane z nevključevanjem letaliških pristojbin ali provizij za plačila s kreditno kartico, oglaševanjem ponudb, ki pravzaprav niso na voljo in nepoštenimi pogodbenimi pogoji – na primer nerazpoložljivost besedila pogodbe v jeziku uporabnika.

Ali lahko Komisija v zvezi s tem navede, katere ukrepe bo sprejela poleg objave imen letalskih prevoznikov in ukinitve njihovih spletnih strani, če ti prevozniki ne bodo upoštevali predpisa v določenem roku? Ob upoštevanju, da so za izrekanje denarnih kazni pristojne nacionalne ali, v primeru Španije, regionalne vlade, ali lahko Komisija zahteva nadomestilo za oškodovane potrošnike?

Ker se za čezmejne primere uporablja evropska mreža sodelovanja, koliko manevrskega prostora ima Komisija na tem področju?

 
  
 

Kot se poslanka zaveda, Komisija uporablja vsa razpoložljiva sredstva za zagotovitev, da se pravice potrošnikov v Uniji učinkovito izvajajo.

Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov zagotavlja okvir za obsežno sodelovanje, ki nacionalnim organom omogoča združitev prizadevanj, na primer pri skupnem nadzoru trga in dejavnostih izvrševanja, ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks.

Komisija spodbuja te dejavnosti sodelovanja, tako da zagotavlja sredstva EU ter usklajuje skupni nadzor trga in dejavnosti izvrševanja.

V zvezi s posebnim spremljanjem splošne preiskave spletne prodaje letalskih kart, ki je bila izvedena septembra 2007, pristojni organi držav članic zdaj preverjajo spletna mesta in v primeru ugotovljenih nepravilnosti sprejmejo ustrezne spremljevalne ukrepe. Ti se razlikujejo glede na pravni okvir posamezne države članice. Vloga Komisije je bila usklajevanje ukrepov držav članic v okviru splošne preiskave ter spremljanje nadaljnjih dejavnosti.

Ko bodo postopki, ki zdaj potekajo, zaključeni, bo Komisija predstavila rezultate spremljanja, ki so ga države članice izvedle v zvezi s splošno preiskavo. Predvidoma bo to v začetku leta 2008.

 

Vprašanje št. 38 predložila Sharon Bowles (H-0981/07)
 Zadeva: Kolektivna pravna sredstva
 

Glede načrtov Komisije v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi, ali lahko Komisija navede, kako je to povezano s prihodnjo belo knjigo Komisije o odškodninskih tožbah? Ali lahko Komisija navede tudi, kako se bo branila pred skupinskimi tožbami v slogu ZDA, ki finančno uničujejo družbe v ZDA?

 
  
 

Glede vprašanja o načrtih Komisije v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi:

Prihodnja bela knjiga Komisije o odškodninskih tožbah zaradi kršitev zakonodaje ES o konkurenci bo vključevala poglavje v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi za povračilo škode zaradi kršitev zakonodaje o konkurenci.

Komisija zdaj tudi preučuje, ali je na ravni EU potrebna širša pobuda o kolektivnih pravnih sredstvih za povračilo škode potrošnikom, in če je, kakšne vrste naj bo.

Službe Komisije, ki se ukvarjajo s potrošniško politiko in konkurenco, zelo tesno sodelujejo, da bi zagotovile sinergije njihovega dela na področju kolektivnih pravnih sredstev.

Glede vprašanja o skupinskih tožbah v slogu Združenih držav:

Komisija ne podpira uvedbe sistema skupinskih tožb, kot zdaj obstaja v ZDA, v EU.

Komisija ne more posegati v sodni sistem tretje države.

 

Vprašanje št. 39 predložil Bernd Posselt (H-0983/07)
 Zadeva: Varstvo potrošnikov pred dvojnimi cenami
 

Katere možnosti predvideva Komisija za varstvo potrošnikov pred diskriminatorno prakso zaračunavanja različnih cen turistom in lokalnim prebivalcem – v restavracijah, za dostop do kulturnih spomenikov in v trgovinah?

 
  
 

Pogodba ES prepoveduje kakršno koli diskriminacijo s strani držav članic na podlagi državljanstva (npr. členi 12, 43 in 49). V skladu s tem države članice ne smejo uvesti ali vzdrževati neupravičenih omejitev gospodarskih dejavnosti v Skupnosti.

Trgovci imajo včasih utemeljene gospodarske razloge za dvojne cene: npr. vstop na nove trge ali utrditev položaja na trgih, na katerih so že prisotni.

Vendar lahko neutemeljene dvojne cene, na primer zaračunavanje različnih cen turistom in lokalnim prebivalcem, potrošnikom odvzamejo ugodnosti notranjega trga in so zato nesprejemljive.

Ob upoštevanju tega je Sodišče diskriminacijo na podlagi državljanstva pri dostopu do kulturnih spomenikov izrecno označilo kot prepovedano v skladu s členoma 12 in 49 Pogodbe ES(1). Svoboda opravljanja storitev iz člena 49 Pogodbe ES vključuje tudi svobodo prejemnikov storitev, vključno s turisti, da gredo v drugo državo članico z namenom prejeti zadevne storitve pod enakimi pogoji kot državljani zadevne države članice. Ker so obiski muzejev eden od glavnih razlogov, zaradi katerih se turisti, kot prejemniki storitev, odločijo obiskati drugo državo članico, je Sodišče potrdilo, da obstaja tesna povezava med svobodo gibanja, ki jo zagotavlja Pogodba ES, in pogoji za vstop v muzej. Diskriminacija pri vstopu v muzeje lahko vpliva na pogoje, pod katerimi se opravljajo storitve, vključno s cenami storitev, in lahko tako vpliva na odločitev nekaterih oseb glede obiska države.

Ker pa ni posebnih navedb stalnih praks v državah članicah v nasprotju s temi načeli, Komisija ni videla potrebe po nadaljnji preiskavi tega vprašanja.

V prihodnje bo obravnava diskriminacije prejemnikov storitev mogoča tudi na podlagi direktive o storitvah(2) in zlasti člena 20 direktive, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča prejemnikov storitev. Izvajanje direktive o storitvah bodo morale države članice zaključiti najpozneje do konca leta 2009.

Neutemeljena cenovna diskriminacija se lahko obravnava tudi v okviru direktive o nepoštenih poslovnih praksah, ki jo morajo države članice začeti izvajati do 12. decembra 2007.

Ta direktiva vsebuje splošno klavzulo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse. Prav tako ni mogoče izključiti, da bodo nacionalna sodišča in končno Sodišče Evropskih skupnosti, v nekem trenutku morala oceniti, ali je zaračunavanje višjih cen turistom v restavracijah in trgovinah na podlagi državljanstva v skladu s poklicno skrbnostjo. Trenutno se Komisija nagiba k pozitivnemu odgovoru.

 
 

(1)Sodba z dne 15. marca 1994, Komisija proti Španiji, zadeva C-45/93.
(2)Direktiva 123/2006/ES o storitvah na notranjem trgu.

 

Vprašanje št. 40 predložil Brian Crowley (H-1011/07)
 Zadeva: Varnostni standardi za igrače, ki se prodajajo v Evropi
 

Ali lahko Komisija pripravi posodobljeno oceno vseh ključnih ukrepov, ki jih je izvajala v zadnjem času in ki jih namerava izvajati v bližnji prihodnosti za zagotovitev, da se za vse igrače, ki se prodajajo v Evropski uniji, uporabljajo najvišji varnostni standardi?

 
  
 

Po „poletju odpoklicev proizvodov“ veliko ljudi v Evropi postavlja preprosto vprašanje: „Kateri ukrepi se izvajajo ali se bodo sprejeli za zagotovitev najvišjih varnostnih standardov za igrače?“

Večino odgovorov zagotavlja raziskava ugotavljanja stanja glede varnosti izdelkov, katere rezultati so bili objavljeni novembra 2007.

Raziskava ugotavljanja stanja poudarja tri ključne vidike varnosti igrač in izdelkov na splošno: sodelovanje, izvajanje in inženirstvo:

– sodelovanje: Gospodarski subjekti morajo sprejeti vso odgovornost za izdelke, ki jih proizvedejo in dajo na voljo potrošnikom. Ugledna podjetja si zelo prizadevajo za zagotovitev varnosti svojih izdelkov. Vendar morajo vsi udeleženci povečati svoja prizadevanja, ker se po Evropi še vedno prodaja veliko nevarnih igrač. Industrija je pristala, da bo v naslednjih mesecih sodelovala s Komisijo pri številnih ukrepih za obnovitev zaupanja potrošnikov, vključno z „varnostnim dogovorom“ in poglobljeno oceno ukrepov, ki so jih sprejela podjetja v dobavni verigi igrač. Ta ocena bo zaključena v prvem četrtletju leta 2008.

– izvajanje: Organi za nadzor trga v državah članicah so se v zadnjih mesecih zelo trudili, vendar je bilo z raziskavo ugotavljanja stanja ugotovljeno, da so še vedno mogoče izboljšave. Komisija pomaga organom za nadzor trga v državah članicah pri opredelitvi in izmenjavi najboljših praks za bolj ciljno usmerjen nadzor, ki temelji na tveganju. Okrepila se bo sledljivost izdelkov: Komisija je v predlagan paket o notranjem trgu blaga že vključila določbo, ki zahteva, da imajo gospodarski subjekti na voljo podatke o svojih dobaviteljih, s čimer se zagotovi preglednost in kontinuiteta dobavne verige. Nacionalni organi bodo pod medsebojnim pritiskom, ker namerava Komisija leta 2008 v točkovnem poročilu za potrošnike objaviti primerjalne podatke o izvršilni zmogljivosti. Prav tako se bo okrepila zmogljivost nadzora trga držav članic, ker bo Komisija še naprej financirala dobro načrtovane projekte skupnega nadzora trga (leta 2007 je Skupnost podelila 1,3 milijona EUR). Poleg teh ukrepov za izboljšanje zaščite znotraj EU se izvajajo različni ukrepi za okrepitev zaščite na mejah. Nedavne velike spremembe carinske zakonodaje EU bodo pri nadzoru pomagale opredeljevati pošiljke z visokim tveganjem. Varni carinski mehanizmi za izmenjavo informacij bodo omogočili tudi hitro ukrepanje, ko bodo prejete informacije o novih vrstah nevarnih izdelkov. Ti mehanizmi se uporabljajo za razširjanje ustreznih informacij, ki jih zagotavlja sistem hitre izmenjave informacij o nevarnih izdelkih (RAPEX), da se pristojne carinske organe opozori na poseben, potencialno nevaren tovor. Na mednarodni ravni se bo poglobilo in razširilo sodelovanje z našima glavnima trgovinskima partnericama, ZDA in Kitajsko. Zlasti sodelovanje s Kitajsko je že obrodilo oprijemljive rezultate v obliki nadzora in ukrepov, sprejetih v zvezi z nevarnimi izdelki kitajskega porekla, ki so bili odkriti v Evropi. Poleg tega Komisija pomaga kitajskim organom pri vzpostavljanju domačega sistema opozarjanja, podobnega evropskemu sistemu RAPEX, za boljše sledenje podstandardnih in nevarnih izdelkov, zlasti igrač.

– inženirstvo: Igrače morajo biti izdelane varno. Varnost ni „dodatek“ ali poljubna možnost, ampak jo je treba upoštevati že na samem začetku proizvodnega postopka igrače. Za to so potrebna jasna pravna pravila, ki določajo stroge varnostne zahteve. V zvezi s tem prihodnji predlog Komisije o spremembi direktive o igračah vključuje okrepljene varnostne predpise za obravnavo fizičnega, mehanskega in kemičnega tveganja igrač. Komisija pripravlja tudi začasen ukrep, ki bo zahteval opozorila na magnetnih igračah, dokler ne bo revidiran ustrezen standard za obravnavo morebitnih tveganj teh igrač.

 

Vprašanje št. 45 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0992/07)
 Zadeva: Delovanje neodvisnih študijskih središč v Grčiji
 

Člen 50(3) direktive št. 2005/36/ES(1) o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki temelji na prostem pretoku posameznikov in storitev, navaja, da „... ima država članica gostiteljica, če je dokazila o formalnih kvalifikacijah, ... , izdal pristojni organ v državi članici in vključujejo usposabljanje, ki je delno ali v celoti opravljeno v organizaciji, ustanovljeni v drugi državi članici, pravico preveriti pri pristojnem organu države članice, ki je izdala dokazila: (a) če je program usposabljanja v organizaciji, ki je izvedla usposabljanje, formalno potrdila izobraževalna organizacija ustanovljena v državi članici, ki je izdala dokazila“.

V katerih državah članicah so posrednješolske izobraževalne organizacije (neodvisna študijska središča), ki izvajajo usposabljanje, ki ga je uradno potrdila izobraževalna organizacija s sedežem v državi članici, ki je izdala dokazila? Ali imajo države članice pravico (člen 149 Pogodbe ES) prepovedati delovanje izobraževalne organizacije, ki uporablja metodo potrjevanja izobraževalne organizacije s sedežem v drugi državi članici?

 
  
 

Komisija je seznanjena z obstojem izobraževalnih organizacij, ki izvajajo usposabljanje, ki ga je uradno potrdila izobraževalna organizacija s sedežem v državi članici, ki je izdala dokazila, v naslednjih državah članicah: Grčija, Italija, Nemčija in Španija. Vendar ni izključeno, da enake izobraževalne ustanove obstajajo tudi v drugih državah članicah.

V skladu s členom 149 Pogodbe ES so države članice v celoti odgovorne za vsebino in organizacijo svojih izobraževalnih sistemov in poklicnega usposabljanja. Vendar izobraževanje, ki se zagotavlja z dogovori iz člena 50(3) direktive št. 2005/36/ES, ni del izobraževalnega sistema države članice, v kateri je ustanova, ki izvaja usposabljanje. Ta vrsta izobraževanja je del izobraževalnega sistema države članice, v kateri je ustanovljena univerza, ki potrjuje izobrazbo in podeljuje diplomo. Zato države članice na podlagi člena 149 Pogodbe ES na svojem ozemlju ne smejo prepovedati delovanje ustanov, ki izvajajo usposabljanje v skladu z dogovori, sklenjenimi z univerzo s sedežem v drugi državi članici.

 
 

(1)UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

 

Vprašanje št. 46 predložil Esko Seppänen (H-1022/07)
 Zadeva: Zadevi Viking Line in Laval
 

Sodišče Evropskih skupnosti je izdalo sodbi v zadevah Viking Line in Laval. Komisar McCreevy je odločno podprl stališče delodajalcev, zlasti v zadevi Viking Line.

Kakšen vpliv imata po mnenju Komisije navedeni sodbi Sodišča na pravico sindikatov do solidarnostne stavke?

 
  
 

V zadevi Viking Line je britansko sodišče Sodišču Evropskih skupnosti predložilo več vprašanj o vplivu člena 43 Pogodbe ES na svobodo ustanavljanja in ukrepe sindikatov, medtem ko je pri zadevi Laval šlo za razlago direktive o napotitvi delavcev in tudi člena 49 Pogodbe ES o svobodi opravljanja storitev.

Čeprav sta zadevi različni je Sodišče Evropskih skupnosti v obeh primerih zagotovilo nekaj pojasnil glede vprašanja poslanca. Najpomembnejše, Sodišče je razsodilo, da je treba pravico do sindikalnih ukrepov priznati kot temeljno pravico, ki je sestavni del splošnih načel zakonodaje Skupnosti.

Sodišče je obenem jasno navedlo, da to ne pomeni, da ta pravica do sindikalnih ukrepov ne spada na področje zakonodaje Skupnosti, ali z drugimi besedami, da prikazuje zakonodajo Skupnosti kot neveljavno. Izvajanje te pravice ima nekatere omejitve. To v veliki meri izraža razmere nacionalnih pravnih redov: na Finskem in Švedskem ter v drugih državah članicah, kjer ta pravica uživa ustavnopravno varstvo, je ni mogoče izvajati brez omejitev.

Glede na sodbi Sodišča bodo delavci in delodajalci še naprej imeli pravico do ukrepanja za zaščito svojih interesov, vključno s solidarnostno stavko delavcev. Vendar bodo morali pri ukrepanju proti podjetjem, ki imajo sedež v drugi državi članici in napotijo delavce na njihovo ozemlje, ali proti podjetjem, ki si želijo ustanoviti sedež v drugi državi članici, spoštovati zakonodajo Skupnosti.

Drugače povedano, če kolektivni ukrep omejuje svobodo ustanavljanja ali prosti pretok storitve, mora biti utemeljen z zakonitim ciljem, ki je združljiv s Pogodbo, mora pa biti tudi primeren za doseganje tega cilja in sorazmeren. Sodišče je zagotovilo koristne smernice in Komisija je prepričana, da bodo lahko socialni partnerji še naprej branili svoje pravice in sicer na popolnoma odgovoren način.

 

Vprašanje št. 47 predložil Milan Gaľa (H-1023/07)
 Zadeva: Reforma dajatev za avtorske pravice
 

Komisijo sem prosil za razlago glede njene odločitve o preložitvi reforme dajatev za avtorske pravice in glede njenega namena o ponovni obravnavi zadeve (H-0147/07). V pisnem odgovoru z dne 13. marca 2007 je Komisija odgovorila, da bo „pozorno spremljala nadaljnji potek dogodkov“ in „še naprej ocenjevala splošno medsebojno vplivanje dajatev ter digitalnih storitev in sektorja informacijske tehnologije.

Minilo je osem mesecev in z razočaranjem ugotavljam, da Komisija ni nič napredovala pri vprašanju v zvezi z reformo dajatev za avtorske pravice. Skrbi me, da Komisija reformi dajatev za avtorske pravice ne pripisuje zaslužene prednosti.

Zato bi rad izvedel, kakšni so bili do zdaj oprijemljivi rezultati dejavnosti spremljanja in presoje Komisije, ki jih je napovedala v svojem odgovoru iz marca 2007. Kateri bodo naslednji konkretni ukrepi in kdaj lahko od Komisije pričakujemo sprejetje posebnih ukrepov za obravnavanje tega zelo nujnega vprašanja v zvezi z reformo dajatev za avtorske pravice?

 
  
 

Komisija se zahvaljuje Parlamentu za zanimanje za njena zdajšnja prizadevanja glede reforme dajatev za privatno razmnoževanje.

Dejstvo je, da so sedanji sistemi dajatev zapleteni in sporni. Ne samo, da so velike razlike v stopnjah za enako ali podobno opremo, ki se uporablja za privatno razmnoževanje – države članice so popolnoma neenotne pri določanju dajatev za popolnoma enako digitalno opremo. Rezultat je cela vrsta različnih dajatev za iste proizvode v Evropi, pri čemer so razlike dajatev za popolnoma enake proizvode do 1500-odstotne.

Na podlagi tega Komisija preučuje vpliv dajatev za privatno razmnoževanje na notranji trg ter preživljanje avtorjev in izvajalcev. Kot veste, sta kultura in kulturna raznolikost glavna cilja vseh pobud, ki jih Komisija izvaja na področju avtorskih pravic. Politika ima dvojni cilj, in sicer zagotavljanje, da sistemi dajatev nimajo negativnih vplivov na notranji trg za digitalno opremo in prazne nosilce, ali pa so ti vplivi majhni, pri čemer se zagotovi, da razširjena praksa privatnega razmnoževanja avtorjem ne povzroča ekonomske škode.

Potrošniki se ne strinjajo z omejitvami o tem, kako in kdaj uporabljajo material, zaščiten z avtorskimi pravicami. Anketa, objavljena v španskem časopisu El País 20. decembra 2007, navaja, da 94 % vprašanih podpira odpravo dajatev za privatno razmnoževanje.

Treba je najti razumen dogovor med potrošniško svobodo in nadomestilom avtorjem za privatno razmnoževanje. Kakršne koli reforme tega občutljivega vprašanja se je treba lotiti skrbno in skrajno previdno.

Dokler ta vprašanja ne bodo jasnejša, ni smiselno predvidevati oblike prihodnjih ukrepov.

 

Vprašanje št. 48 predložil Bogusław Sonik (H-1031/07)
 Zadeva: Enotno obravnavanje turističnih vodičev v državah članicah EU
 

Rad bi opozoril na težavo, ki je nastala po sprejetju direktive št. 2005/36/ES(1). V navedeni direktivi zakonodajalci niso razlikovali med delom turističnih spremljevalcev, odgovornih za turistične skupine, in delom turističnih vodičev. Dolžnosti vodiča poleg uspešne organizacije izletov vključujejo tudi zagotavljanje dejanskih informacij o zgodovini, običajih ter vrednosti umetniških del in zgodovinskih stavb. V ta namen vodiči pred začetkom opravljanja poklica opravijo tudi specializirane tečaje usposabljanja, na koncu katerih se njihovo znanje oceni na izpitu. Visoka raven tečajev in ocenjevanja zagotavlja dobro kakovost storitev. Treba je opozoriti, da je v veliko državah članicah Evropske unije, vključno s Poljsko, poklic turističnega vodiča zakonsko urejen. Za pridobitev kvalifikacij se zahtevajo dokumenti, ki potrjujejo opravljene tečaje in usposabljanje. Enačenje turističnih spremljevalcev s turističnimi vodiči bo zmanjšalo kakovost storitev za turiste. Da bi se to preprečilo je treba po vsej Evropi uvesti sistem ocenjevanja, s katerim se bo potrdila strokovna usposobljenost vodiča.

Ali Komisija predvideva razvoj sistema tečajev in ocen vodičev po vsej Evropi, katerega vsebina in organizacija bi se prilagodila posamezni državi članici?

 
  
 

Komisija ne predvideva razvoja vseevropskega sistema tečajev in ocen turističnih vodičev.

Znotraj mej, ki jih določa Pogodba ES, lahko države članice svobodno urejajo dostop do poklicev in njihovo izvajanje, kar velja tudi za poklic turističnega vodiča in turističnega spremljevalca. Kakršen koli predlog zakonodajnega instrumenta na ravni EU, s katerim bi se uskladile zahteve glede izobraževanja in usposabljanja za katerega od teh poklicev, v skladu s sedanjo Pogodbo zahteva soglasje vseh držav članic EU. Do zdaj Komisija ni sprejela prepričljivih dokazov o težavah v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev turističnega vodenja, ki bi utemeljili sprejetje predloga direktive o uskladitvi tega poklica.

Komisija je obveščena in podpira nezakonodajne pobude na evropski ravni, kot so dejavnosti za standard CEN(2), ki uvaja osnovne zahteve glede sistemov usposobljenosti turističnih vodičev (EN 15565), ki ga je izvedel evropski odbor za standardizacijo in je bil odobren 1. januarja 2008. Čeprav niso pravno zavezujoči, so takšni samoregulativni instrumenti najučinkovitejše izhodišče za označitev ravni znanja in spretnosti, ki jih morajo usposobljeni strokovnjaki doseči za izvajanje poklica.

 
 

(1)UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(2)Evropski odbor za standardizacijo.

 

Vprašanje št. 49 predložil Olle Schmidt (H-1035/07)
 Zadeva: Državni premoženjski skladi
 

Državni premoženjski skladi so nova vrsta nosilcev naložb s to pomembno razliko, da so v lasti države, ki je pogosto demokratična država. Nove, privlačnejše naložbene strategije so v nekaterih državah članicah povzročile zaskrbljenost, zlasti v zvezi z vlaganjem v družbe, ki se obravnavajo kot nacionalno strateško pomembne.

Primeri nedavnih naložb državnih investicijskih skladov so naložbe v družbo Citigroup s strani organa za naložbe Abu Dhabija, vendar tudi ponudba za družbo OMX s strani Bourse Dubai in seveda zanimanje Rusije za energetsko infrastrukturo v Evropi.

V Braziliji namerava vlada vzpostaviti državni premoženjski sklad, da bi zmanjšala večanje vrednosti reala, s čimer neposredno posega na finančni trg.

Komisijo pozivam, da zagovarja odprtost finančnega sistema, vendar da hkrati zahteva preglednost skladov pod nadzorom države, za zagotovitev, da se vse naložbene strategije izvajajo ob upoštevanju gospodarskih in ne strateških ciljev.

Kakšni so načrtovani ukrepi Komisije v zvezi z vprašanjem državnih premoženjskih skladov? Komisarji so predložili več predlogov glede državnih premoženjskih skladov, kot so evropske zlate delnice, smernice in pobude za preglednost. Za katero pot se bo Komisija odločila?

In končno, ali namerava Komisija spremljati razvoj državnih premoženjskih skladov na evropskih trgih?

 
  
 

Komisija je v celoti zavezana zaščiti odprtosti finančnega sistema v Evropi. Komisija se prav tako popolnoma strinja z načelom, da morajo naložbe potekati na osnovi gospodarskih in ne političnih ali drugih strateških meril. Komisija opaža nedavno izražene skrbi glede državnih skladov za upravljanje premoženja, vendar želi poudariti tudi, da veliko takšnih skladov deluje že desetletja in gospodarstvu EU zagotavlja dragocene naložbe. Komisija prav tako poziva tretje države, da vlagateljem iz EU omogočijo sorazmerno raven odprtosti.

Komisija vprašanje natančno preučuje. Na tej stopnji ne podpira možnosti oblikovanja novih zakonodajnih instrumentov, vendar obstajajo dobri razlogi za razvoj skupnega pristopa znotraj EU, da se na enotnem trgu predstavi usklajeno stališče glede dejavnosti državnih skladov za upravljanje premoženja. Morda bo potrebnih nekaj smernic za povečanje preglednosti in vodenje državnih skladov za upravljanje premoženja. Oktobra 2007 je skupina G7 pozvala Mednarodni denarni sklad in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da preučita možnost smernic glede preglednosti ali kodeksa ravnanja za državne sklade za upravljanje premoženja in države prejemnice. Na zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta 9. novembra 2007 je imela Komisija priložnost za izmenjavo stališč v zvezi s tem z administracijo Združenih držav (ZDA), pri čemer sta se strinjali glede koristi razvoja teh pravil na mednarodni ravni.

Komisija si notranje in na mednarodnih forumih prizadeva za razvoj ustreznih in učinkovitih instrumentov, ki bodo odpravili skrbi, ki bi jih lahko povzročile dejavnosti teh vlagateljev. V zvezi s tem namerava razviti skupno stališče EU, ki ohranja temeljne svoboščine, določene v Pogodbi. V tem kontekstu je treba oceniti tudi pobude držav članic na področju državnih skladov za upravljanje premoženja. Ravno v zvezi s tem je spremljanje dejavnosti državnih skladov za upravljanje premoženja še zlasti pomembno. Komisija pozorno in v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami (OECD, Mednarodni denarni sklad) spremlja potek dogodkov. Dialog o naložbah med ZDA in EU ter dialog med regulativnimi organi za finančne storitve omogočata Komisiji pregled zadev državnih skladov za upravljanje premoženja v tesnem sodelovanju z zakladnico ZDA in drugimi ministrstvi ZDA.

 

Vprašanje št. 50 predložila Laima Liucija Andrikienė (H-1038/07)
 Zadeva: Povezovanje maloprodajnih finančnih storitev
 

Mali potrošniki so bistveni za enotni trg finančnih storitev. Maloprodajne storitve, vključno s tekočim računom in potrošniškim kreditom, so ključni steber akcijskega načrta finančnih storitev ES, ki je bil uveden leta 1999. Od takrat povezovanje finančnih trgov zaostaja in še vedno je veliko neskladij med finančnimi storitvami držav članic EU, npr. provizije za finančne transakcije med bančnimi ustanovami različnih držav članic, provizije za kreditne kartice itd. Provizije za transakcije iz banke v Litvi na banko v Belgiji so na primer štirikrat višje od tistih iz banke v Belgiji na banko v Litvi.

Katere ukrepe načrtuje Komisija za pospešitev povezovanja maloprodajnih finančnih trgov? Kakšne bodo koristi teh ukrepov Komisije za male potrošnike?

 
  
 

Pri oblikovanju enotnega trga maloprodajnih finančnih storitev je bil dosežen velik napredek. Vendar povezovanje maloprodajnih finančnih storitev še ni doseglo svojega potenciala in konkurenca na nekaterih trgih je nezadostna, zlasti na področjih, kot so plačila in majhni bančni posli. To potrošnikom v EU onemogoča, da bi v celoti izkoristili ugodnosti enotnega trga. Na podlagi tega in v kontekstu revizije enotnega trga je Komisija sprejela zeleno knjigo o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu(1). Zelena knjiga temelji na beli knjigi Komisije o finančnih storitvah 2005–2010(2), rezultatih preiskave sektorja glede majhnih bančnih poslov, ki jo je izvedla Komisija(3), in vmesnem poročilu o poslovnih zavarovanjih(4). Določa tudi splošni cilj Komisije, da razvije vključevanje v trge maloprodajnih finančnih storitev EU, tako da se zagotovi, da ustrezno urejeni odprti trgi in močna konkurenca omogočajo izdelke, ki izpolnjujejo zahteve potrošnikov; da se okrepi zaupanje potrošnikov z zagotovitvijo ustrezne zaščite potrošnikov ter finančne stabilnosti in zanesljivosti ponudnikov; da se potrošnikom omogoči sprejemanje pravih odločitev glede na njihovo finančno stanje z izboljšano finančno pismenostjo, jasnimi ustreznimi in pravočasnimi informacijami ter visokokakovostnim svetovanjem. Objava zelene knjige je sprožila javno posvetovanje o strategiji Komisije za maloprodajne finančne storitve, pri katerem je bilo prejetih skoraj 190 odgovorov. Javna predstavitev, ki je potekala 19. septembra 2007, je bila prav tako dobro obiskana, saj je gostila več kot 300 udeležencev.

20. novembra 2007 je bil poleg sporočila Komisije z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“(5) objavljen tudi delovni dokument služb Komisije o pobudah na področju maloprodajnih finančnih storitev(6). Predlaga veliko ciljno naravnanih pobud za izboljšanje izbire in mobilnosti strank, zlasti v zvezi z bančnimi računi, ki so finančni proizvod, ki ga uporablja večina evropskih državljanov; pomoč pri izboljšanju delovanja maloprodajnih trgov zavarovalniških storitev, na primer z oblikovanjem „točkovne tabele“ za premije avtomobilskega zavarovanja v Evropi; preučitev potrebe po skladnejšem pristopu k razkritju proizvodov in distribucijskih zahtev za maloprodajne naložbene proizvode (kot so investicijski skladi, življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov itd.) ter za spodbujanje finančnega izobraževanja, finančnega vključevanja (npr. splošen dostop do osnovnega bančnega računa) in ustrezne odškodnine za potrošnike.

Komisija si prizadeva za dejanske koristi evropskih potrošnikov v smislu nižjih cen in večje izbire z izboljšanjem konkurenčnosti in učinkovitosti trgov maloprodajnih finančnih storitev. V ta namen Komisija močno podpira projekt enotnega območja plačil v eurih (SEPA), ki je pobuda bančne industrije za oblikovanje celostnega in konkurenčnejšega trga za plačila v eurih, ki bo predvidoma v celoti delujoč do konca leta 2010. Direktiva o plačilnih storitvah, ki jo je treba prenesti v nacionalno zakonodajo do novembra 2009, mora prav tako spodbuditi večjo konkurenco pri opravljanju plačilnih storitev in tako povzročiti nižje cene. Vključuje tudi določbe o izboljšanju preglednosti in omogočanju svobodnega prenehanja okvirnih pogodb po 12 mesecih, kar bo olajšalo mobilnost strank in spodbudilo konkurenco.

Glede posebnega vprašanja o bančnih računih, v okviru paketa revizije enotnega trga, je Komisija napovedala, da bodo njeni načrti politike olajšali mobilnost strank v povezavi z bančnimi računi, s čimer se bo tudi spodbudila konkurenca in učinkovitost. Komisija bo spodbudila industrijo, da do sredine leta 2008 razvije kodeks ravnanja, ki bo vključeval storitev zamenjave, ki se bo dala na voljo potrošnikom v vsaki državi članici EU in bo olajšala postopek zamenjave enega bančnega računa z drugim. Komisija je industriji tudi pojasnila, da se potrošniki pri čezmejnem odpiranju bančnih računov ne smejo diskriminirati na podlagi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča. Potrošniki pri odpiranju bančnih računov v drugih državah članicah ne smejo imeti težav.

 
 

(1)COM(2007) 226, 30.4.2007.
(2)COM(2005) 629, 1.12.2005.
(3)COM(2007) 33, 31.1.2007 in SEC(2007) 106, 31.1.2007.
(4)COM(2007) 226, 30.4.2007.
(5)COM(2007) 724, 20.11.2007.
(6)SEC(2007) 1520, 20.11.2007.

 

Vprašanje št. 51 predložil Manuel Medina Ortega (H-0964/07)
 Zadeva: Proračunska določba agencije Frontex
 

Ali so sedanja odobrena proračunska sredstva agencije Frontex za leto 2008 zadostna, da ji omogočajo izvajanje odgovornosti v zvezi z nadzorom nad nezakonitim priseljevanjem?

 
  
 

Po drugi obravnavi odbora za nadzor proračuna je Parlament glasoval o predlogu spremembe, pri čemer je bilo proračunu agencije Frontex za leto 2008 dodanih 30 milijonov EUR. Večina zneska je namenjenega odhodkom iz poslovanja Agencije.

V primerjavi s prvotnim predhodnim predlogom proračuna se s tem predlogom spremembe znesek poveča za 79 %. To povečanje v celoti predstavlja 68 milijonov EUR subvencije ES, s čimer so se bistveno povečala finančna sredstva agencije ter okrepila zmogljivost izvajanja njenih nalog v zvezi z nezakonitim priseljevanjem.

Agencija Frontex je svoj delovni program za leto 2008 prilagodila povečanim proračunskim sredstvom. Revidiran delovni program predvideva znatno podaljšanje trajanja skupnih dejavnosti na tistih delih zunanjih meja, ki so najbolj izpostavljeni nezakonitim migracijskim pritiskom.

Na podlagi tega Komisija verjame, da se bo učinek dejavnosti agencije Frontex v primerjavi z letom 2007 bistveno povečal.

Med letom 2008 bo Komisija pozorno spremljala razmere v povezavi z odhodki in finančnimi potrebami agencije.

 

Vprašanje št. 52 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0968/07)
 Zadeva: Družinska podjetja in zelo majhna podjetja na notranjem trgu
 

Ob upoštevanju, da je 99,8 % evropskih podjetij malih in srednje velikih podjetij, ki so torej gospodarski steber Evrope in glavni vir zaposlitve, ter da je v veliko državah članicah veliko teh podjetij družinskih in zelo majhnih podjetij, katere ukrepe namerava Komisija sprejeti, da jim omogoči nadaljnjo konkurenčnost, boljše izkoriščanje možnosti, ki jih nudi notranji trg, ter usklajenost s svojimi obveznostmi iz evropske zakonodaje, brez da bi pri tem imela prevelike stroške?

Poleg tega, katere ukrepe namerava Komisija sprejeti za podporo teh podjetij in spodbuditev novih podjetij, ki bodo lahko konkurirala velikim večnacionalnim podjetjem in verigam trgovin v Uniji? Ali Komisija upošteva, da bo uvedba centrov za spremljanje notranjega trga v vsaki državi članici zmanjšala tveganje izginjanja družinskih in zelo majhnih podjetij?

 
  
 

Mala in srednje velika podjetja dejansko imajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju. Zato so ključni udeleženci pri doseganju ciljev iz lizbonske strategije za rast in zaposlovanje.

Komisija že veliko let dejavno spodbuja podjetništvo in izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednje velika podjetja, zlasti za mala podjetja, ki predstavljajo 90 % malih in srednje velikih podjetij. Leta 2000 je Evropski svet potrdil listino za mala podjetja, katere cilj je izboljšanje njihovega poslovnega okolja. Listina je danes referenčni okvir za 44 držav in več regij.

Od sprejetja sodobne politike malih in srednje velikih podjetij novembra 2005 Komisija pozorno spremlja dejavnosti na petih ključnih področjih: spodbujanje podjetništva, zmanjšanje upravnega bremena, spodbujanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do trgov, spodbujanje rasti malih in srednje velikih podjetij ter krepitev dialoga z zainteresiranimi stranmi malih in srednje velikih podjetij. Vmesni pregled, sprejet oktobra 2007, je pokazal, da programi in politika Skupnosti vedno bolj upoštevajo razsežnost malih in srednje velikih podjetij. Vendar to še ni dovolj, zato se je Komisija odločila, da bo mala in srednje velika podjetja na političnem dnevnem redu uvrstila še višje, in tako je na podlagi ocene prvega triletnega cikla revidirane strategije za rast in zaposlovanje napovedala sprejetje evropskega obrtnega zakona za leto 2008. Priprave te nove pobude še potekajo, v prihodnjih tednih pa se bo odvijalo obsežno posvetovanje.

Nekateri ukrepi Komisije so usmerjeni zlasti v pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri izkoriščanju možnosti, ki jih nudi notranji trg. Eden od primerov je izboljšanje njihovega dostopa do trga javnih naročil. Komisija zdaj izvaja oceno učinka, na podlagi katere bo pripravila predlog statuta evropskega podjetja v zasebni lasti (2008), da bi se olajšale čezmejne dejavnosti malih in srednje velikih podjetij. Komisija že dvajset let pomaga malim podjetjem tudi prek podporne mreže, ki se bo leta 2008 okrepila, da se bo dodatno povečala ozaveščenost o politiki in programih EU ter za namene svetovanja, mentorstva in upoštevanja stališč malih in srednje velikih podjetij.

Glede stroškov, ki jih imajo mala in srednje velika podjetja pri izvajanju evropske zakonodaje, porabijo mala podjetja za izpolnjevanje upravnih zahtev do 10-krat več kot velika podjetja(1). Zato se je Komisija zavezala poenostavitvi upravnega bremena in šteje boljši ureditveni postopek za eno od svojih ključnih prednostnih nalog. Predvideva, da bo do leta 2012 zmanjšala upravno breme, ki izhaja iz Skupnosti, za 25 %, in spodbuja države članice k dejavnemu prispevanju k temu procesu. Po načelu „misli najprej na male“ se, kadar je to primerno, v nove predloge vključujejo posebne določbe za mala in srednje velika podjetja, na primer poenostavljene zahteve glede poročanja, na primer za manjša živilska podjetja na področju higiene.

Druga težava malih in srednje velikih podjetij je izvajanje standardov in zakonodaje EU. Zato bo Komisija znatno povečala podporo za večje vključevanje malih in srednje velikih podjetij v evropske in nacionalne procese standardizacije, da se olajša njihov dostop do standardov, ter jim nudila nadaljnjo pomoč s programom pomoči Skupnosti na področju okoljske zakonodaje EU.

V zvezi z družinskimi podjetji, večina malih podjetij je družinskih podjetij, nanje pa se osredotočajo pobude, ki podpirajo mala podjetja. Komisija pa zdaj analizira morebitne posebne težave, s katerimi bi se lahko ta podjetja srečala.

 
 

(1)Poročilo strokovne skupine o modelih za zmanjšanje nesorazmernega regulativnega bremena za mala in srednje velika podjetja http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/support_measures/regmod/index.htm.

 

Vprašanje št. 53 predložila Avril Doyle (H-0976/07)
 Zadeva: Pomen davčne konkurence za notranji trg
 

Komisar McCreevy je 10. novembra 2005 v govoru o pobudi glede obdavčevanja evropskih podjetij dejal: „V Berlaymont nisem prišel zato, da bi se potuhnil in po prstih hodil naokrog.“ Dodal je, da „davčno usklajevanje ni vključeno in se ne bo vključilo na dnevni red.“ Poleg tega je komisar maja dejal, da bi predlog skupne konsolidirane davčne osnove za dohodke pravnih oseb „ogrozil konkurenco, majhne in nastajajoče trge, vhodne naložbe ter dolgoročne možnosti rasti in zaposlovanja Unije.“

Ob upoštevanju pomembnosti ratifikacije lizbonske pogodbe na Irskem, ali lahko Komisija potrdi, da bo sedanji predlog skupne konsolidirane davčne osnove za dohodke pravnih oseb odstranjen z dnevnega reda? Ali lahko potrdi, da se ne bo potuhnila, ampak bo odločno branila pristojnost države članice pri zadevah v zvezi z obdavčevanjem in davčno konkurenco na področju obdavčevanja pravnih oseb?

 
  
 

Komisija z veliko pozornostjo spremlja postopek ratifikacije lizbonske pogodbe v vseh državah članicah. Stališče Komisije o CCCTB(1) je določeno v zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008(2). Izvedla se je ocena učinka, da se preučijo možnosti in njihove posledice.

 
 

(1)Skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb.
(2)COM(2007) 640.

 

Vprašanje št. 54 predložil Alain Hutchinson (H-0987/07)
 Zadeva: Vključitev ERS v proračun
 

EU pomoč državam AKP zdaj namenja iz dveh različnih virov: iz proračuna Skupnosti in Evropskega razvojnega sklada. Ker del ne spada v proračun, sodelovanje z državami AKP ni v celoti pod javnim nadzorom Evropskega parlamenta, zato je izključeno iz enega najpomembnejših postopkov odločanja Unije. Če bi se pomoč državam AKP vključila v proračun EU, bi to povečalo njeno legitimnost. Omogočilo bi tudi zagotovitev resnične preglednosti in večje učinkovitosti, kar je največja skrb v razvojnem sodelovanju.

Kolikšen napredek je bil dosežen glede predloga Komisije o vključitvi pomoči državam AKP v okviru ERS v proračun EU in katere pobude namerava Komisija sprejeti za uresničitev te vključitve ERS v splošni proračun Skupnosti?

 
  
 

Komisija že dalj časa poziva k vključitvi financiranja geografskega sodelovanja z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (države AKP) v proračun Skupnosti. Ta zahteva temelji na učinkovitosti in usklajenosti instrumentov razvojne pomoči Skupnosti ter na skladnosti in politični prepoznavnosti naših zunanjepolitičnih dejavnosti na področju razvoja.

Med pripravami na obdobje po 9. Evropskem razvojnem skladu (ERS) je Komisija v sporočilu z naslovom „Za popolno vključitev sodelovanja z državami AKP v proračun EU“(1) oblikovala podrobno opredelitev svojega stališča. Na srečanju Evropskega sveta, ki je potekalo 15.–16. decembra 2005, je bilo končno odločeno (odstavek 70), da se financiranje geografskega sodelovanja z državami AKP ohrani znotraj medvladnega okvira ERS. Določeno je bilo tudi obdobje 10. ERS, pri čemer se je uskladilo s časovnim okvirom finančne perspektive (2013) in ravnjo prispevka vsake države članice k 10. ERS. Ti prispevki so običajno nekje vmes med prispevki k 9. ERS in prispevki držav članic k proračunu Skupnosti.

Komisija je trdno odločena, da bo vprašanje vključevanja ERS v proračun po potrebi ponovno izpostavila:

Na srečanju Evropskega sveta decembra 2005 je bila Komisija pozvana k predložitvi revizije proračuna za 2008–2009. Komisija upa, da bo v okviru tega nadaljevala razpravo o vključitvi ERS v proračun, zlasti ob upoštevanju reforme pogodbe, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 2007 ter ki na področju zunanjepolitičnih dejavnosti razširja postopek soodločanja na celoten proračun Skupnosti in krepi vlogo Parlamenta;

Člen 1(10) notranjega sporazuma o 10. ERS(2) predvideva, da bo Komisija leta 2010 pripravila pregled učinkovitosti, ki se bo upošteval pri odločitvi glede zneska finančnega sodelovanja po letu 2013. Vzporedna razprava bo potekala v okviru razprave na podlagi zelene knjige o odnosih med Evropsko unijo in čezmorskimi državami in ozemlji (ČDO) ter pregleda pridružitvenega sporazuma s ČDO, ki se zahteva za leto 2011.

Komisija meni, da je že bil dosežen velik napredek na področju pospeševanja odločitve glede vključitve ERS v proračun in si bo za ta cilj še naprej prizadevala v obdobju po 10. ERS. Vendar poudarja, da odločitev glede tega vprašanja sprejmejo države članice.

 
 

(1)COM(2003) 590, 8.10.2003.
(2)Sklep predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006, UL L 247, 9.9.2006.

 

Vprašanje št. 55 predložil Bill Newton Dunn (H-0988/07)
 Zadeva: Spremembe na področju zdravstva v Franciji
 

Ali se Komisija zaveda in ali lahko kar koli ukrepa glede razglasitve francoske vlade, da se s 5. januarjem 2008, v skladu z direktivo št. 2004/38/ES(1), vsem državljanom EU, ki nimajo francoskega državljanstva, s stalnim prebivališčem v Franciji, odvzame francosko zdravstveno varstvo, skleniti pa morajo zasebno zdravstveno zavarovanje?

Prej je bila sklenitev zasebnega zdravstvenega zavarovanja zanje nezakonita, ker so morali državljani EU, ki so želeli živeti v Franciji, prekiniti obstoječa zdravstvena zavarovanja in se namesto tega pridružiti državnemu sistemu. Zdaj francoska vlada ukrepa z učinkom za nazaj in uvaja obratno pravilo.

To bo privedlo zlasti do te težave, da se bodo osebe z obstoječimi zdravstvenimi težavami ujele v past: prejšnje zasebno zavarovanje, sklenjeno pred zdravstvenimi težavami, so morale prekiniti, zdaj pa zaradi teh težav ne bodo mogle skleniti novega.

Zakonodajo z učinkom za nazaj je vedno treba obsojati. Kaj lahko Komisija naredi za odpravo te krivice?

 
  
 

Komisija je prejela pisma več britanskih državljanov, ki prebivajo v Franciji in ki so jih ustrezni francoski organi obvestili, da ne bodo več mogli koristiti splošnega zdravstvenega zavarovanja (couverture maladie universelle, CMU) na podlagi ustreznega prispevka.

Glede na podatke, ki jih ima Komisija, CMU, ki je bilo uvedeno z zakonom 99-641 z dne 27. julija 1999, zagotavlja članstvo sistema splošnega zdravstvenega zavarovanja vsem stalnim prebivalcem, ki niso zdravstveno zavarovani v okviru osnovnega sistema. Tako morajo v skladu z zakonom vse osebe s stalnim prebivališčem v Franciji, ne glede na državljanstvo, skleniti CMU, če niso članice nobenega drugega zakonitega sistema zdravstvenega zavarovanja v Franciji ali drugi državi.

Direktiva št. 2004/38/ES zagotavlja, da je pravica do prebivanja neaktivnih državljanov Unije pogojena s tem, da imajo ti zadostna sredstva, da v času bivanja ne bodo obremenili sistema socialnega varstva države članice gostiteljice, in da imajo celovito zdravstveno zavarovanje. Direktiva določa tudi, da s tem, ko državljan Unije pridobi pravico do stalnega prebivanja, običajno po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja, za to pravico navedeni pogoji ne veljajo več.

Poleg tega člen 24 direktive predvideva, da bi morali ob upoštevanju posebnih določb, ki so izrecno predvidene v Pogodbi in sekundarni zakonodaji, vsi državljani Unije, ki na podlagi te direktive prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice, uživati enako obravnavanje kot državljani te države članice v okviru Pogodbe. V okviru te direktive je enako obravnavanje pogojeno s skladnostjo s pogoji za prebivanje.

Zakonodaja Skupnosti na področju socialne varnosti, vsebovana v uredbi (ES) št. 1408/71(2), je osredotočena na uskladitev sistemov socialne varnosti v državah članicah, tako da izvajanje različnih nacionalnih zakonodaj ne bo škodljivo vplivalo na osebe, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja znotraj Evropske unije. Vsaka država članica lahko tako sama določi podrobnosti svojih sistemov socialne varnosti, vključno z ugodnostmi, ki se bodo zagotavljale, pogoji za upravičenost in količino prispevkov, ki jih bo treba plačati. Kljub temu morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti upoštevati zakonodajo Skupnosti. Uredba (EGS) št. 1408/71 določa splošna pravila in načela, ki jih morajo vsi nacionalni organi upoštevati pri izvajanju nacionalne zakonodaje.

V okviru te uredbe so delavci in upokojenci ter njihovi družinski člani, ki prebivajo v državi članici, ki ni država članica, v kateri so zaposleni ali ki plačuje njihovo pokojnino, upravičeni do nadomestil za bolezen v državi članici prebivališča pod enakimi pogoji kot državljani te države članice, vendar v imenu države članice, v kateri so zaposleni ali ki plačuje njihovo pokojnino. Da bi lahko koristili ta sistem zdravstvenega varstva, se morajo zadevne osebe prijaviti v zdravstveno ustanovo države članice prebivališča z obrazcem E106 (delavci) ali E121 (upokojenci).

Da bi zaključila preučevanje skladnosti izključitve neaktivnega državljana Unije, ki redno prebiva v Franciji, iz francoske ureditve CMU z zakonodajo Skupnosti, je Komisija v zvezi s tem vprašanjem kontaktirala francoske organe in čaka na odgovor.

 
 

(1)UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(2)Uredba (ES) št. 1408/71 Sveta z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, UL L 149, 5.7.1971.

 

Vprašanje št. 56 predložila Maria Carlshamre (H-0989/07)
 Zadeva: Strokovna skupina Evropske komisije za boj proti trgovini z ljudmi
 

Zanima me, ali je bil mandat za novo strokovno skupino Evropske komisije za boj proti trgovini z ljudmi odobren, in če je bil, bi rada dostop do zadevnega dokumenta.

Zanimajo me tudi informacije o postopku in časovnem okviru, v skladu s katerima lahko države članice in nevladne organizacije predlagajo nove člane za strokovno skupino Evropske komisije za boj proti trgovini z ljudmi.

 
  
 

Od imenovanja leta 2003 je strokovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi zagotavljala Komisiji mnenja in stališča o številnih pomembnih vprašanjih. Leta 2004 je skupina izdala poročilo, ki se še vedno uporablja kot podlaga za prihodnje dejavnosti.

Sklep, ki ustanavlja novo strokovno skupino in določa njen mandat, je bil sprejet 17. oktobra (1). Sklep upošteva nujne spremembe zaradi širitve in potrebo po zagotovitvi posebnega strokovnega znanja, zlasti na področju izkoriščanja delovne sile.

Skupina strokovnjakov bo vključevala 21 članov, od katerih bo do 11 članov iz uprav držav članic, do 5 članov iz medvladnih, mednarodnih ali nevladnih organizacij, do 4 člani iz združenj socialnih partnerjev in združenj delodajalcev, 1 član iz Europola(2) ter do 2 člana iz univerz ali drugih raziskovalnih inštitutov.

Razpis za prijavo bo v kratkem objavljen v Uradnem listu in na spletni strani generalnega direktorata za pravosodje, svobodo in varnost z rokom prijave do sredine februarja 2008.

 
 

(1)/675/ES: Sklep Komisije z dne 17. oktobra 2007 o ustanovitvi strokovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, UL L 277, 19.10.2007.
(2)Evropski policijski urad.

 

Vprašanje št. 57 predložila Danutė Budreikaitė (H-0994/07)
 Zadeva: Tretji energetski paket
 

Komisija je jeseni 2007 objavila tretji energetski paket, ki določa prihodnje cilje energetske politike EU, vključno z liberalizacijo energetskega trga s pravnim in funkcionalnim ločevanjem in/ali ločevanjem lastništva omrežij za proizvodnjo in distribucijo v sektorjih električne energije in plina.

Dobavitelj plina Gazprom, ki ima v EU monopol, je delničar v številnih evropskih omrežjih za distribucijo plina.

Ali lahko Komisija navede, v katerih večjih evropskih omrežjih za distribucijo plina je Gazprom delničar? Kakšen bo vpliv izvajanja tretjega energetskega paketa na Gazprom? Koliko družb iz EU ima delež v ruskih omrežjih za distribucijo plina in kolikšen je ta delež?

 
  
 

Paket Komisije o notranjem trgu z energijo z dne 19 septembra 2007 predlaga ločevanje lastništva prenosnih omrežij in upravljavcev prenosnih omrežij ali pa ustanovitev neodvisnih upravljavcev omrežja, odgovornih za upravljanje in razvoj prenosnih omrežij. V zvezi z distribucijskimi omrežji, tretji paket ne spreminja sedanjih pravnih zahtev, ki vključujejo pravno in funkcionalno ločevanje lastnikov velikih distribucijskih sistemov ter ki so začela veljati šele 1. julija 2007. Klavzula o tretjih državah (člen 7a iz predloga direktive o plinu) se prav tako uporablja le za upravljavce prenosnih omrežij.

V Prilogi VIII ocene učinka predlogov iz tretjega paketa(1) so navedene podrobnosti o lastnikih prenosnih omrežij, ki niso iz EU. V zvezi z na primer tremi baltskimi državami ima Gazprom v vsaki v lasti približno tretjino delnic nacionalnih podjetij za prenos in distribucijo plina, ki v vseh treh državah članicah vodijo in imajo v lasti prenosna in distribucijska omrežja. Podatki o deležu družb iz EU v ruskem omrežju za distribucijo plina Komisiji žal niso na voljo, ker se osnovni sporazumi običajno obravnavajo kot poslovna skrivnost.

V zvezi s predlaganimi določbami o ločevanju je vpliv na Gazprom enak vplivu na katero koli drugo podjetje, ki je iz EU ali ne: vsako podjetje za dobavo ali proizvodnjo, ki deluje kjer koli v EU, mora ločiti upravljavca svojega prenosnega omrežja v kateri koli državi članici EU na način, ki ga predlaga Komisija. Paket vključuje zaščitne ukrepe za zagotovitev, da bodo morala biti podjetja iz tretjih držav, ki bi želela pridobiti lastniški delež omrežja EU ali celo nadzor nad njim, dokazano in nedvoumno v skladu z enakimi zahtevami ločevanja, kot podjetja iz EU. Poleg tega je Komisija predlagala zahtevo, da posamezniki iz tretjih držav in države ne morejo pridobiti nadzora nad prenosnimi omrežji ali upravljavci prenosnih omrežij v Skupnosti, razen če to omogoča sporazum med EU in tretjo državo. Cilj je zagotoviti, da za podjetja iz tretjih držav veljajo enaka pravila kot za podjetja s sedežem v EU.

 
 

(1)SEC(2007)1179.

 

Vprašanje št. 58 predložila Maria Carlshamre (H-0995/07)
 Zadeva: Kosovo
 

Zaradi možnosti enostranske izjave o neodvisnosti Kosova je bila večkrat izražena zaskrbljenost, da bo priznanje nove države s strani mednarodne skupnosti dalo pozitiven znak tudi drugim separatističnim gibanjem po svetu, predvsem v Evropi.

Kakšno ukrepanje predlaga Komisija, če Kosovo razglasi neodvisnost? Kakšne pobude bo sprejela za preprečitev širjenja takšnih gibanj v nasprotju z odločitvami mednarodne skupnosti?

 
  
 

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, sprejeta po sporu na Kosovem leta 1999, je predvidela začasno civilno upravo pod vodstvom ZN, da se do politične rešitve spora zagotovi razvoj začasnih institucij za demokratično in avtonomno samoupravo.

Generalni sekretar ZN je sprožil postopek opredelitve končnega statusa Kosova z imenovanjem posebnega odposlanca, bivšega predsednika Athisaarija, novembra 2005. Po 14 mesecih sodelovanja obeh strani je Athisaari marca 2007 predložil celovit predlog za rešitev statusa Kosova, o katerem je Varnostni svet ZN razpravljal več mesecev, vendar sporazum ni bil sklenjen.

Zato je generalni sekretar ZN pristal na dodatnih 120 dni sodelovanja pod okriljem trojke, sestavljene iz EU, Rusije in ZDA, da se obema stranema omogoči še ena priložnost za dogovor.

Evropska unija je naredila vse, kar je bilo mogoče, da bi se rešitev dosegla s pogajanji. Globoko obžalujemo, da Beograd in Priština pod vodstvom mednarodne trojke nista dosegla takšne rešitve.

Evropska unija je stalno poudarjala poseben značaj vprašanja Kosova brez kakršne koli funkcije precedensa za druge regije v svetu. Nedavno je Evropski svet na zasedanju decembra 2007 poudaril svoje prepričanje, da je rešitev statusa Kosova primer sui generis, ki ne ustvarja precedensa.

Hitra rešitev statusa Kosova je v največjem interesu Evropske unije in Zahodnega Balkana, da se zagotovita mir in stabilnost. To je tudi končni cilj resolucije 1244. Zato ta proces nima nič skupnega s tem, kar poslanka imenuje „druga separatistična gibanja po svetu“.

 

Vprašanje št. 59 predložil Nikolaos Vakalis (H-0996/07)
 Zadeva: Jedrski program v mestu Belene
 

Na tiskovni konferenci, ki je potekala 26. novembra 2007, je dr. Georgi Katsiev, ki je bil več let direktor bolgarske komisije za atomsko energijo, pozval Komisijo, naj takoj ustavi izvajanje jedrskega programa v mestu Belene, zaradi pomanjkanja usposobljenega osebja, izkušenega v vodenju in spremljanju reaktorja, ter zato, ker so v regiji zelo pogosti potresi. Ali je Komisija o tem obveščena in kako bo to upoštevala pri ocenjevanju jedrskega programa v mestu Belene? Katere nujne ukrepe bo Komisija sprejela? Kaj je mogoče narediti za zaščito sosednjih držav pred morebitnim tveganjem nesreče?

 
  
 

Komisija je 7. decembra 2007 predložila svoje mnenje o vzpostavitvi nove jedrske elektrarne v mestu Belene v obliki stališča, ki ga je sporočila bolgarskim organom.

Komisija je izrazila mnenje, da so glede na oceno v okviru Pogodbe Euratom in razpravo z upravljavcem jedrske elektrarne, Natsionalna Elekrticheska Kompania (NEK), vsi vidiki zadevne naložbe v skladu s cilji Pogodbe Euratom. Opozoriti je treba, da se je ocena izvedla v skladu z določbami Pogodbe Euratom, brez poseganja v kakršne koli dodatne ocene, ki se še morajo izvesti, v skladu s Pogodbo ES ter obveznostmi iz te pogodbe in sekundarne zakonodaje, kot so določbe o konkurenci ali okolju, vključno s presojo vplivov na okolje.

Komisija je v svojem mnenju upoštevala informacije vlagatelja, da izbrani načrt elektrarne v mestu Belene vključuje različne sisteme za pasivno varnost ter izboljšano zaščito pred zunanjimi nevarnostmi, kot so potresi in letalske nesreče.

Nevarnost potresa in načrtovanje za izredne razmere bo Komisija nadalje ocenila v okviru varstva pred sevanjem v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom. Vključuje tudi oceno verjetnih posledic nenačrtovanih izpustov v druge države članice in dvostranske ali večstranske sporazume za olajšanje ukrepanja v primeru nesreče.

Poleg tega je Komisija posebej opozorila na potrebo, da Bolgarija razvije načrte za dolgoročno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo med delovanjem, in poznejšo razgradnjo elektrarne, zlasti v zvezi z visokoradioaktivnimi odpadki.

 

Vprašanje št. 60 predložil Dimitar Stoyanov (H-0999/07)
 Zadeva: Izvajanje uredbe (EGS) št. 1408/71 v Bolgariji
 

V skladu s členom 22 uredbe (EGS) št. 1408/71(1) se vsem zavarovanim osebam, ki ne morejo prejeti ustreznega zdravljenja na ozemlju države članice svojega prebivališča, odobri odhod v drugo državo članico, v kateri jim je to zdravljenje omogočeno. Kljub temu bolgarski državni sklad za zdravstveno zavarovanje gospodu Maximu Vaniov Petkovu z motnjo spazmodični tortikolis noče izdati potrebnega obrazca E112, čeprav v Bolgariji za to ne more prejeti ustreznega zdravljenja. Poleg tega to ni prvi primer, ko je zadevna organizacija neutemeljeno zavrnila upoštevanje uredbe (EGS) št. 1408/71.

Kakšen pritisk bo Komisija izvajala za odpravo kršitev navedene uredbe?

 
  
 

Komisija bi rada poudarila, da je treba v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti podeliti dovoljenje, ko potrebnega zdravljenja ni mogoče zagotoviti v državi prebivališča v sprejemljivem času z zdravstvenega vidika, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja osebe in verjetnega napredovanja bolezni. To pomeni, da je treba upoštevati zdravstveno stanje bolnika in ne s tem povezanih upravnih meril, na primer čakalnih seznamov. V vsakem primeru ni dovoljena zavrnitev odobritve brez utemeljenih razlogov.

Ob ustreznem upoštevanju navedenega, namerava Komisija od bolgarskih organov zahtevati pojasnitev, da se preveri, ali so se v primeru, ki ga navaja poslanec, upoštevala merila iz zakonodaje Skupnosti glede podelitve dovoljenja.

 
 

(1)UL L 149, 5.7.1971, str. 2.

 

Vprašanje št. 61 predložil Paul Rübig (H-1002/07)
 Zadeva: Komunikacijska strategija Komisije za Avstrijo
 

Na referendumu sta dve tretjini volilnih upravičencev glasovali za pristop Avstrije k EU. Od takrat se Avstrija že več let zadržuje na dnu lestvice običajne raziskave Eurobarometra. Spomladi 2007 je 25 % Avstrijcev označilo članstvo v EU kot negativno (predzadnje na lestvici), 43 % pa je v članstvu videlo slabe strani (s čimer je Avstrija ena od držav članic, ki so najbolj kritične do EU).

Delni razlog za to je zagotovo pomanjkanje znanja splošne javnosti o Evropski uniji. Katere strategije izvaja Komisija za boljše posredovanje Avstriji vpliva evropske zakonodaje, delovanja institucij ter možnosti, ki jih članstvo omogoča posameznim državljanom, na socialnem, kulturnem in gospodarskem področju?

 
  
 

Komisija je v celoti zavezana spodbujanju javnega razumevanja in razprave o evropskih vprašanjih s prilagoditvijo sporočila o Evropi nacionalnemu, regionalnemu in lokalnemu okolju. Predstavništvo Komisije v Avstriji spodbuja sporočilo o evropski agendi in prednostnih nalogah med avstrijskimi državljani, mediji, politiki in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Dialog z državljani je glavna prednostna naloga Komisije. V okviru načrta D predstavništvo Komisije organizira dogodke za spodbuditev razprave o politiki EU, vključno s sodelovanjem informacijske pisarne Parlamenta na Dunaju. Sodelovanje predstavništva Komisije z zainteresiranimi stranmi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni je tudi bistven element našega pristopa. Delo predstavništva v regijah dopolnjuje 11 informacijskih relejev Europe Direct v pokrajinah ter 9 evropskih dokumentacijskih centrov in 27 članov Team Europe, mreže visoko usposobljenih govornikov o vprašanjih EU.

Izboljšanje znanja o EU je ključno za spodbujanje sodelovanja državljanov pri postopku vključevanja v EU. Zato predstavništvo Komisije v Avstriji v svojih prostorih organizira dneve odprtih vrat za šole, pri čemer se osredotoča predvsem na mlajše študente. V letu 2007 je predstavništvo organiziralo 46 takšnih dogodkov s približno 1000 udeleženci.

Poleg tega predstavništvo Komisije pri svojem delu z mediji nadaljuje s proaktivnim pristopom, da bi se nacionalna vprašanja postavila v širši evropski kontekst. Za zagotovitev prepoznavnosti vprašanj EU ter široke medijske pokritosti predstavništvo tesno sodeluje z mediji, vključno v zvezi z obiski komisarjev v Avstriji, kjer pogosto sodelujejo pri javnih razpravah (20 leta 2007). Leta 2007 je bilo za novinarje in krovne organizacije izvedenih 11 informativnih obiskov v Bruselj, s čimer jim je bilo omogočeno neposredno prejemanje informacij ter razprave o vprašanjih EU s strokovnjaki in nosilci političnih odločitev. Za boljši dostop širše javnosti Komisija predstavlja svoje dejavnosti v spletu, vključno z uporabo inovativnih orodij, kot je spletna pretočnost.

Končno je treba vse te dejavnosti okrepiti v okviru sporazuma o upravljanju partnerstva med Komisijo, Parlamentom in vlado Avstrije, ki ga Komisija namerava vzpostaviti leta 2008. To partnerstvo, ki bi ga sofinancirala Komisija, bi partnerjem omogočilo boljše povezovanje in usklajevanje komunikacijskih strategij ter načrtovanje skupnih dejavnosti, s čimer bi se izboljšalo javno razumevanje EU. Poseben poudarek bo na razlagi institucionalnih vprašanj ter energetiki in podnebnih spremembah.

 

Vprašanje št. 62 predložil Frank Vanhecke (H-1004/07)
 Zadeva: Evropska kampanja za odvračanje v Afriki
 

Glede na poročanja nekaterih medijskih hiš sta EU in Švica v nekaj afriških državah uvedli kampanjo za odvračanje Afričanov od prihoda v Evropo.

So ta poročila resnična? Ali je to skupna pobuda EU in Švice? Kdo ali katera institucija je sprejela to pobudo? V katerih državah se kampanja izvaja, kako se izvaja in katera sredstva se pri tem uporabljajo? Ali namerava Komisija kampanjo razširiti na druge afriške države? Kolikšni so stroški kampanje?

 
  
 

Komisija v zahodno afriških državah, kot so Mavretanija, Senegal, Niger, Mali, Gana, Nigerija, Kongo in Kamerun, financira informativne kampanje o nevarnostih nezakonitega preseljevanja. Kampanje pripravlja in izvajan Mednarodna organizacija za migracije v okviru projekta, ki se financira iz proračuna programa AENEAS(1) za leto 2004. Projekt, ki je bil izbran za financiranje na podlagi razpisa za zbiranje predlogov leta 2004, se je začel izvajati med letom 2005.

V nekaterih državah, v katere je usmerjen projekt, je Mednarodna organizacija za migracije sodelovala z drugimi donatorji in organizacijami, da bi se vzpostavile sinergije ter preprečilo podvajanje ali pošiljanje nasprotujočih si sporočil. V Senegalu je informativno kampanjo, ki jo je financirala EU, na primer podpirala Španija. Kampanjo v Nigeriji in Kamerunu je spodbujal tudi švicarski zvezni urad za migracije.

Stroški informativnih kampanj v okviru projekta, ki ga vodi Mednarodna organizacija za migracije, znašajo do 265 000 EUR.

Program AENEAS in njegov naslednik, tematski program za sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij in azila, podpirata informativne kampanje za večanje ozaveščenosti o nevarnostih nezakonitega preseljevanja, ki v veliko primerih vključujejo smrt, izredne razmere, pridržanje, nezakonito trgovanje, izkoriščanje in prisilno vračanje.

 
 

(1)Program o azilu in preseljevanju v odnosih s tretjimi državami.

 

Vprašanje št. 63 predložil Georgios Toussas (H-1005/07)
 Zadeva: Ukrepi vlade v korist bankam, ki ogrožajo zavarovalne sklade za delavce
 

Pri izvajanju svoje politike proti delavskemu razredu so EU in vlade držav članic sprejele provokativne in nepravične ukrepe, ki bančne skupine odvezujejo od njihovih pogodbenih obveznosti, s čimer so se bankam podarile milijarde eurov, namenjene zavarovalnim skladom za delavce, javna blagajna, se pravi delavci, pa se je obremenila z večjimi davki. Z zakonsko določbo o vključitvi sklada za delavce nekdanje kreditne banke v enotni zavarovalni sklad za bančne uslužbence (ETAT), nova demokratična vlada nadaljuje s politiko, ki jo je uvedla vlada gibanja PASOK, ko je Alfa banki podarila 600 milijonov eurov, tako da je sklad za osebno zavarovanje Jonske in Ljudske banke v Grčiji vključila v institucijo za socialno zavarovanje (IKA). Ta politika proti delavskemu razredu je spodbudila monopolne bančne skupine k plenilnim napadom na sredstva iz zavarovalnih skladov za delavce.

Kakšno je stališče Komisije glede ukrepov nove demokracije za odvezo Alfa banke od izpolnjevanja svojih pogodbenih obveznosti v zvezi z zavarovalnimi skladi za delavce?

 
  
 

V zvezi s prenosom pokojninskih obveznosti se lahko Komisija najprej sklicuje na odločbo št. 597/2006 z dne 10. oktobra 2007 o reformi organizacije ureditve dodatnega pokojninskega zavarovanja v grškem bančnem sektorju. V tej odločbi je Komisija sklenila, da prenos pokojninskih obveznosti iz prvega stebra iz posebne ureditve v splošno ureditev socialne varnosti ne vključuje državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

Komisija zdaj preučuje pritožbo v zvezi z razmerami, ki jih opisuje poslanec, glede domnevne kršitve direktive št. 2002/14/ES(1). V pismu, naslovljenemu na grške organe, zahteva dodatne informacije v zvezi s tem. Poleg tega Komisija preučuje morebitna vprašanja v zvezi z državno pomočjo, ki bi se lahko pojavila v tej situaciji, ki jo navaja pritožnik.

 
 

(1)Direktiva 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, UL L 80, 23.3.2002.

 

Vprašanje št. 64 predložil Robert Evans (H-1007/07)
 Zadeva: Pomoč Bangladešu
 

Po ciklonu Sidr, ki je pustošil 15. novembra, je bila Evropska unija ena od prvih organizacij, ki so Bangladešu dejansko zagotovile finančno podporo. Ali lahko Komisija navede, kakšna pomoč se zagotavlja od takrat in kakšni dolgoročni načrti se pripravljajo?

 
  
 

V nekaj urah po ciklonu je Komisija za najnujnejše potrebe žrtev namenila 1,5 milijona EUR in je tako bila med prvimi donatorji, ki so dodelili sredstva za to humanitarno krizo. Štiri partnerske nevladne organizacije so v enem tednu po ciklonu v okviru te začetne dejavnosti začele razdeljevati hrano in osnovne neživilske proizvode. Programi zgodnjega opozarjanja in evakuacije (evakuiranih je bilo 3 200 000 ljudi) so bili sproženi 24 ur pred prihodom ciklona, kar je zelo zmanjšalo število žrtev v primerjavi z drugimi cikloni, ki so prizadeli Bangladeš v zadnjih desetletjih.

Na podlagi dodatnih informacij o precejšnjih nujnih humanitarnih potrebah je Komisija 3. decembra 2007 sprejela odločitev o dodatni nujni pomoči v višini 5 milijonov EUR. To bo dopolnila nova odločitev o nujni pomoči v višini 1 925 000 EUR v okviru proračuna za leto 2007, s čimer se bodo skupna sredstva, dodeljena žrtvam ciklona, dvignila nad 8,4 milijona EUR. Nova sredstva zadovoljujejo osnovne življenjske potrebe po vodi, hrani, zatočišču, osnovnih gospodinjskih predmetih, nujnem zdravstvenem varstvu, izboljšanju vodnih in sanitarnih razmer, da se prepreči širjenje bolezni, ki se prenašajo po vodi, ter podpreta preživetje in zgodnja rehabilitacija. Dejavnosti bodo kot običajno izvajali partnerji Službe Komisije za humanitarno pomoč: nevladne organizacije, agencije Združenih narodov ter gibanji Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Štiri nevladne organizacije, ki so se obvezale v okviru prvotne odločitve o nujni pomoči v višini 1,5 milijona EUR, so svoje dejavnosti zaključile. 278 000 oseb so oskrbele s hrano, neživilskimi proizvodi in izboljšale oskrbo z vodo. Ta pomoč je imela velik vpliv na lokalno prebivalstvo.

Vendar je opustošenje ciklona Sidr precejšnje, prizadetih je več kot 8,5 milijona ljudi, pri čemer več kot 2,6 milijona še vedno potrebuje nujno pomoč; uničenih je bilo več kot pol milijona hiš ter javne infrastrukture; uničenje pridelka in živine je prav tako dvakrat večje od prvotno ocenjenega.

Na srečanju vodje vlade Bangladeša z mednarodno skupnostjo, ki je potekalo 3. decembra 2007, so bila dolgoročna sredstva, potrebna za obnovo, ocenjena na približno 1 milijardo dolarjev(1), od tega predvsem za infrastrukturo: obalni nasipi, dodatna zavetišča pred cikloni, šole, ceste in mostovi ter pogozdovanje v gozdu mangrov Sunderbans, svetovni kulturni dediščini.

Komisija ohranja popolno pripravljenost z delegacijo v Daki, ki usklajeno sodeluje z vlado, in drugimi humanitarnimi organizacijami. Skupna ocena ES, Svetovne banke in ZN škode in potreb po nesreči se bo izvedla ob koncu leta 2007 ali na začetku leta 2008.

V teh okoliščinah Komisija preučuje možnost dodelitve dodatnih sredstev Bangladešu, vključno z dodatno humanitarno pomočjo. Komisija razmišlja tudi o uporabi instrumenta za stabilnost, da se podpre prizadevanje za zgodnjo obnovo. Druga možnost je lahko preusmeritev ali okrepitev sedanjih dejavnosti v 9 okrožjih, ki jih je ciklon najbolj prizadel, zlasti v okviru programov na področju izobraževanja, zdravja in varnosti preskrbe s hrano, ki jih financira ES.

Jasno je, da bo Bangladeš, najbolj gosto poseljena in ena od najrevnejših držav na svetu, potreboval trajno podporo več let, da bo učinkovito reševal posledice ciklona Sidr in dodatno povečal pripravljenost na naravne nesreče v okviru nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Komisija je glavni donator v zvezi s pripravljenostjo na nesreče v Bangladešu. Od leta 1994 so projekti, ki temeljijo na skupnosti, namenili 5,9 milijona EUR v okviru intervencij za pripravljenost na nesreče (program DIPECHO), katerih namen je okrepitev zmožnosti odziva ogroženega prebivalstva. Komisija prispeva (9 milijonov EUR) k celovitemu programu vlade Bangladeša za ravnanje v primeru naravnih nesreč.

To bo kmalu dopolnil še prispevek v okviru podnebnih sprememb in pripravljenosti na nesreče.

 
 

(1)Ameriški dolar.

 

Vprašanje št. 65 predložil Jens Holm (H-1008/07)
 Zadeva: Pogajanja z Andsko skupnostjo narodov
 

Komisija se zdaj pogaja z Andsko skupnostjo narodov o pridružitvenem sporazumu. Glede na pogajalce iz Latinske Amerike Komisija vztraja pri tem, da andske države podpišejo sporazum o prosti trgovini, ki z vidika liberalizacije presega STO in sporazum s Čilom, na primer v zvezi s pravicami intelektualne lastnine. Hkrati pa izpolnjevanje obveznosti evropskih pogajalcev, da se vse države v razvoju, ki to zahtevajo, posebej in razlikovalno obravnavajo, pomeni le to, da se jim omogoči slabih pet ali sedem let, da dohitijo ostale.

Ali lahko Komisija navede, katere kvalitativne ukrepe namerava sprejeti za zagotovitev izpolnjevanja te obveznosti, da se države v razvoju posebej in razlikovalno obravnavajo?

Ali lahko potrdi, da v pogajanja ne bo vključila singapurska vprašanja in vprašanja storitev?

Ali se ne strinja s tem, da, če Čile in Mehika ne bosta mogla izvajati nekaterih delov sporazuma, zelo verjetno tega ne bodo mogle tudi države, kot sta Peru in Bolivija?

 
  
 

V skladu s pogajalskimi smernicami, ki jih je Svet odobril aprila 2007, se Komisija zdaj z Andsko skupnostjo narodov dogovarja o pridružitvenem sporazumu, ki bo vključeval politični dialog, sodelovanje in trgovinske odnose. Slednji del se mora osredotočati na vedno večjo vzajemno liberalizacijo z ambicioznim, celovitim in usklajenim območjem proste trgovine, ki je v celoti usklajen s pravili in obveznostmi Svetovne trgovinske organizacije (STO), presega pa osnovna pravila STO.

Kot splošno načelo sta se Komisija in Andska skupnost narodov dogovorili, da bo pridružitveni sporazum, zlasti del o trgovinskih odnosih, vključeval asimetrije ter posebno in diferencirano obravnavanje, po potrebi glede na posamezno regijo in znotraj Andske skupnosti narodov, kljub temu pa bo omejen na čim manjše razlikovanje med obveznostmi držav. Natančna vsebina tega načela v vsakem poglavju prihodnjega sporazuma je del pogajanj in še ni bila določena, vendar Komisija njegovega področja uporabe ne omejuje izrecno na koledar liberalizacije trgovine z blagom. Komisija je pripravljena, da preuči vse dodatne predloge Andske skupnosti narodov o asimetrijah ter posebnem in razlikovalnem obravnavanju, ki so združljivi s splošnimi cilji liberalizacije trgovine ter s pravili in obveznostmi STO.

Komisija lahko potrdi, da so v pogajanja vključeni trgovina s storitvami in tako imenovana singapurska vprašanja (olajševanje trgovine, naložbe, vladna naročila in konkurenca), v skladu z direktivami Sveta in v celoti v skladu z Andsko skupnostjo narodov. Komisija je prepričana, da so ta vprašanja zelo pomembna za EU, vendar tudi za proces regionalnega povezovanja Andske skupnosti narodov in trajnostni razvoj njenih članic.

Komisija meni, da so partnerice uspešno izvajale sporazuma EU-Čile in EU-Mehika na vseh zadevnih področjih, in ne vidi nobenega vnaprejšnjega razloga, da tega ne bi zmogle tudi države članice Andske skupnosti narodov v okviru prihodnjega pridružitvenega sporazuma. Seveda bosta zagotovljena ustrezna podpora in sodelovanje, zlasti v smislu institucionalnih in tehničnih zmogljivosti.

 

Vprašanje št. 66 predložila Anne E. Jensen (H-1009/07)
 Zadeva: Razlaga direktive o DDV
 

Sodišče Evropskih skupnosti je Danski (zadeva C-382/02) odredilo, da spremeni svojo zakonodajo o DDV v zvezi s prodajo zrakoplovov, oskrbo z gorivom za zrakoplove in oskrbo šol letenja. Sodišče se je tako odločilo, ker so danski predpisi v nasprotju s členom 15(6), (7) in (9) direktive Sveta št. 77/388/EGS(1).

Vendar Združeno kraljestvo še naprej ohranja oskrbo zrakoplovov, oproščeno DDV, in oprostitev plačila DDV za prodajo zrakoplova zasebnikom.

Ali lahko Komisija pojasni, kaj iz zakonodaje Skupnosti omogoča državi, kot je Združeno kraljestvo, da odobri oprostitev plačila DDV za prodaje zrakoplovov zasebnikom in oskrbo letalskih prevoznikov, ki delujejo predvsem na domačih zračnih poteh?

 
  
 

Člen 148 direktive št. 2006/112/ES(2) („direktiva o DDV“) skupaj s členom 169(b) direktive, predvideva oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi („ničelna stopnja“), med drugim za dobavo „zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo“. Jasno je, da na podlagi te določbe nobena država članica ne sme podeliti ničelne stopnje DDV za letalske dostave zasebnikom in/ali letalskim družbam predvsem za polete na domačih zračnih poteh.

Tudi druge prehodne določbe direktive o DDV (na primer člen 10 ali člen 371 v zvezi s kategorijo (11) dela (B) Priloge X) ne zajemajo tako široke uporabe ničelne stopnje, kot je ta, ki se domnevno izvaja v Združenem kraljestvu. Zato namerava Komisija organe Združenega kraljestva prositi za informacije glede njihovega sedanjega obravnavanja zrakoplovov v zvezi z DDV.

 
 

(1)UL L 145, 13.6.1977, str. 1.
(2)Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, UL L 347, 11.12.2006. Ta direktiva je preoblikovala šesto direktivo o DDV in jo odpravila s 1. januarjem 2007.

 

Vprašanje št. 67 predložil Seán Ó Neachtain (H-1013/07)
 Zadeva: Spodbujanje ribogojstva v Evropi
 

Ali lahko Komisija navede, katere nove pobude namerava letos izvajati za spodbujanje višje ravni gospodarske dejavnosti na področju ribogojstva v Evropi.

 
  
 

Komisija meni, da je ribogojstvo kot visokokakovostna živilska industrija strateškega pomena za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po zdravih morskih sadežih. Zato namerava Komisija, kot je že objavila v Zakonodajnem in delovnem programu za leto 2008(1), leta 2008 kot prednostno pobudo sprejeti sporočilo o trajnostnem razvoju ribogojstva Skupnosti.

Ker cilji rasti strategije za ribogojstvo iz leta 2002(2) niso bili v celoti uresničeni, bo glavni cilj tega sporočila opredelitev in obravnava glavnih izzivov, ki ovirajo trajnostno rast te gospodarske dejavnosti. Na podlagi obsežnega posvetovanja, ki se je začelo leta 2007, si bo prizadevala za oceno vloge, ki jo morajo igrati vsi zadevni udeleženci, zlasti javni organi, za spodbuditev in zagotovitev ustreznega poslovnega in zakonodajnega okvira, da se spodbudijo podjetništvo in inovacije ter zagotovi skladnost z visokimi okoljskimi standardi in standardi javnega zdravja. Vendar je še prezgodaj za natančno oceno, katere dejavnosti bodo opredeljene v tem kontekstu.

Komisija namerava v letu 2008 sprejeti tudi izvedbena pravila za dve pomembni uredbi Sveta, sprejeti leta 2007, o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu(3) ter o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, vključno s proizvodi iz ribogojstva(4).

 
 

(1)COM(2007) 640.
(2)COM(2002) 511.
(3)Uredba Sveta (ES) št.°708/2007.
(4)Uredba Sveta (ES) št.°834/2007.

 

Vprašanje št. 68 predložil Eoin Ryan (H-1015/07)
 Zadeva: Regulativni nadzor v Evropi
 

Ali lahko Komisija navede, katere mehanizme izvaja za zagotovitev in jamstvo, da Komisija ne bo predložila nepotrebnih in neupravičenih predlogov za ureditev delovanja evropskega gospodarstva.

 
  
 

Komisija poslancu zagotavlja, da je trdno zavezana popolnemu izvajanju strategije za boljšo pravno ureditev. Preglednost in analiza visoke kakovosti sta ključna sestavna dela sistema Komisije za oceno učinka, ki je temeljni instrument za razvoj dobrih zakonodajnih predlogov. Cilj je zagotoviti, da se predložijo samo takšni predlogi, ki prispevajo k dodani vrednosti in so v skladu z načelom subsidiarnosti, ter da se prilagodijo za čim učinkovitejše doseganje političnega cilja. Če so izpolnjena ta merila, so na voljo še dodatni sistemi medsebojnega nadzora za zagotovitev, da so vsi predlogi sorazmerni in učinkoviti pri obravnavanju opredeljene težave. Od marca 2006 smernice za oceno učinka na primer zahtevajo uporabo modela standardnih stroškov za opredelitev kakršnih koli učinkov v zvezi z morebitnimi upravnimi obremenitvami.

Komisija je načeloma zavezana, da za vsako pobudo v okviru Zakonodajnega in delovnega programa izvede oceno učinka. Poleg tega je vedno večjemu številu pobud priložena analiza, sorazmerna z njihovimi učinki. Ocena učinka Komisiji omogoča, da na podlagi rezultatov prispevka zainteresiranih strani pozorno oceni različne politične možnosti. Javna posvetovanja so vedno usklajena z minimalnimi standardi Komisije za posvetovanje, ki vključujejo proaktiven pristop, da se zainteresiranim stranem zagotovi priložnost za izmenjavo izvedenskih mnenj. Poleg tega na novo ustanovljen odbor za oceno učinka zagotavlja neodvisno podporo in nadzor kakovosti za ocene učinka, ki jih pripravi Komisija. V nekaterih primerih je bilo na podlagi ocene učinka sklenjeno, da se politična pobuda EU ne predloži.

Poudariti je treba, da je namen ocene učinka političnim nosilcem odločitev zagotoviti popoln in objektiven prikaz vseh mogočih učinkov ter izpostaviti vse kompromisne rešitve in sinergije. Končna odločitev je seveda še vedno politična in se sprejme v okviru običajnega medinstitucionalnega postopka. Kot del tega postopka so se Komisija, Parlament in Svet dogovorili o medinstitucionalnem skupnem pristopu do ocene učinka.

 

Vprašanje št. 69 predložil Liam Aylward (H-1017/07)
 Zadeva: Plačila SKP za irske in evropske kmete
 

Ali Komisija ne priznava, da so vodje EU irskim in evropskim kmetom zagotovili jasna jamstva glede ravni plačil SKP, ki jih bodo kmetje prejeli za obdobje 2007–2013?

Ali ne to pomeni, da Komisija ne sme ponovno obravnavati finančnih obveznosti do irskih in evropskih kmetov za obdobje 2007–2013 v okviru pregleda stanja SKP leta 2008?

 
  
 

Evropski svet je oktobra 2002 določil zgornjo mejo, s čimer se je zagotovil načrt finančnih sredstev za prvi steber (tržni ukrepi in izdatki za neposredno pomoč) skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2007–2013. Reformo SKP iz leta 2003 je junija 2003 sprejel Kmetijski svet ob popolnem spoštovanju tega finančnega okvira. Na zasedanju Evropskega sveta decembra 2005 se dogovorjena zgornja meja za prvi steber ni spreminjala, razen integracije izdatkov za Bolgarijo in Romunijo (postopno uvajanje) pod zgornjo mejo, medtem ko je bil neto učinek na financiranje iz drugega stebra zmanjšanje.

Komisija meni, da novi izzivi, ki izhajajo iz vprašanj, opredeljenih v sporočilu Priprava na „pregled zdravstvenega stanja“ reforme SKP(1), dodatno krepijo sredstva drugega stebra (ukrepi za razvoj podeželja), ki so nujna v sedanjih finančnih perspektivah, zlasti ob upoštevanju sedanjih omejitev držav članic. Okrepitev sredstev je nujna tudi za zadovoljitev potrebe po večjih prizadevanjih na področju inovacij za obravnavo teh novih konkurenčnih in okoljskih izzivov. Ker je proračun SKP določen do leta 2013, se okrepitev sredstev drugega stebra lahko doseže le z večjo obvezno modulacijo.

V letu 2008 bo Komisija dodatno razvila svoj pristop k pregledu izvrševanja proračuna 2008/2009, kot določa sporočilo Reforma proračuna v spreminjajoči se Evropi(2). „Pregled zdravstvenega stanja“ SKP prispeva k razpravi o prihodnjih prednostnih nalogah na področju kmetijstva ter si prizadeva za boljše prilagajanje kmetijstva EU na hitro spreminjajoče se okolje. Zato ne pomeni ponovne obravnave finančnih obveznosti v zvezi s SKP in ne prejudicira izida pregleda izvrševanja proračuna.

 
 

(1)COM(2007) 722.
(2)SEC(2007) 1188.

 

Vprašanje št. 70 predložila Pilar del Castillo Vera (H-1018/07)
 Zadeva: Vrh EU-Afrika
 

Ob upoštevanju vrha EU-Afrika in obljub, da se bodo ob sodelovanju uporabili znanost in naložbe za obravnavo izzivov, povezanih z vodo, katere praktične znanstveno utemeljene skupne ukrepe predvideva Komisija za obravnavo potrebe po večji varnosti oskrbe z vodo in višjih higienskih standardih ter za pozitiven vpliv na podnebne spremembe?

 
  
 

Raziskave na področju vode so bile pomemben del zaporednih okoljskih raziskovalnih programov EU več kot tri desetletja. Raziskovalne dejavnosti s trdnim mednarodnim sodelovanjem so se financirale iz 6. okvirnega programa (OP6) za raziskave in tehnološki razvoj (RTR) za podporo ciljev pobude EU za oskrbo z vodo, razvojnih ciljev tisočletja, povezanih z vodo, in ciljev svetovnega vrha o trajnostnem razvoju. S celovitim raziskovalnim pristopom obravnavajo večdimenzionalnost upravljanja z vodo (pristop sodelovanja, socialno-ekonomski vidiki in vidiki enakopravnosti med spoloma, institucionalni okviri ...), spodbujajo krepitev zmogljivosti z usposabljanjem na delovnem mestu, ozaveščanjem, boljšim poznavanjem in upravljanjem inovacij v državah v razvoju. Poleg tega nekateri raziskovalni projekti OP6 v zvezi z vplivom podnebnih sprememb analizirajo, količinsko opredeljujejo in napovedujejo komponente sedanjega in prihodnjega globalnega vodnega cikla, ocenjujejo negotovosti ter pojasnjujejo splošno ranljivost v zvezi z vodnimi viri. Zainteresirane strani in širša javnost od samega začetka sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju raziskav pri večini teh projektov, da se zagotovita uporaba in sprejetje rezultatov raziskav.

Projekt NEWATER(1) na primer obravnava prehod s sedaj prevladujočih ureditev upravljanja z vodo porečij na prihodnje celovitejše ureditve, bolj prilagodljive podnebnim spremembam. NEWATER se pri svojem delu osredotoča na sedem mednarodnih čezmejnih vodnih zbiralnikov (od katerih sta dva v Afriki), pri čemer posebno pozornost namenja pobudi EU za oskrbo z vodo. Namen projekta ANTINOMOS(2) je najsodobnejše tehnološke napredke na področju oskrbe z vodo in sanitacije povezati z lokalnimi viri in temeljnimi inovacijami. Cilj projekta NETSSAF(3) je razviti participativno orodje za podporo upravljanja sanitarnih storitev z več zainteresiranimi stranmi, da se končnim uporabnikom omogoči uporaba obsežnih sanitarnih konceptov in tehnologij, prilagojenih različnim razmeram, ki prevladujejo v Afriki. S projektom TECHNEAU(4) se bosta spodbujala razvoj in uporaba inovativnih in stroškovno učinkovitih evropskih strategij in tehnologij za varno oskrbo s pitno vodo. Na podlagi izkušenj in trendov v različnih reprezentativnih evropskih regijah in v podsaharski Afriki obravnava projekt TECHNEAU velike izzive, s katerimi se po vsem svetu srečuje sektor oskrbe z vodo (podnebne spremembe, novi pojavljajoči se onesnaževalci, staranje infrastrukture, pomanjkanje visoko kakovostnih virov, s katerimi je lahko ravnati, zahtevnejši zakonodajalci in potrebe potrošnikov), s poudarkom na prilagodljivih strategijah, novih tehnologijah in operativnih praksah. Projekt SWITCH(5) obravnava težave, ki jih imajo velika mesta po svetu (dve v Afriki) zaradi naraščajočih pritiskov podnebnih sprememb, vedno večjih stroškov in drugih tveganj konvencionalnega upravljanja z vodo v mestih. Program SWITCH se osredotoča na pojem zvez učenja, ki temeljijo na mestih, ter na raziskave in predstavitve, odvisne od povpraševanja. Namen zvez učenja je povezati zainteresirane strani na ravni mest in globalni ravni, da bi produktivno sodelovale in vzdolž vodne verige oblikovale rešitve za vse udeležene strani, da se s tesnim sodelovanjem z lokalnimi zainteresiranimi stranmi spodbudi nova oblika raziskav na podlagi povpraševanja, izboljša komunikacija med institucijami vodnega sektorja in predstavitvenimi mesti, poveča preglednost in znanstvena podlaga za postopke odločanja, pripomore k odpravi političnih ovir za reševanje svetovnih mestnih in vodnih vprašanj, omogoči boljše zastopanje vseh zainteresiranih strani v postopkih odločanja ter drugim sektorjem pokaže (upravljanje javnega zdravja, kmetijstvo, prostorsko načrtovanje itd.), da je uporaba pristopa zvez učenja izvedljiva in povzroči hitro sprejemanje. Projekt ROSA(6) pa spodbuja v vire usmerjene sanitarne koncepte kot pot do trajnostne in okoljsko sprejemljive sanitacije, da se uresničijo razvojni cilji tisočletja. Ti koncepti se uporabljajo v štirih mestih vzhodne Afrike.

Raziskovalna komponenta pobude EU za oskrbo z vodo zagotavlja platformo za povezovanje raziskovalnih dejavnosti, ki so s stalno podporo okvirnega programa Generalnega direktorata za raziskave medsebojno povezane na ravni EU, prek mreže evropskega raziskovalnega prostora (ERA-NET) pa na ravni držav članic. Projekt AFRICAN WATER(7) je več državam članicam EU pomagal vzpostaviti okvir za dolgoročno izboljšanje na področju sodelovanja afriških raziskovalcev pri raziskavah vode in izpolniti politične obveznosti za okrepitev afriških raziskovalnih zmogljivosti na področju vode. Na podlagi tega je nastal uspešen projekt ERA-NET (SPLASH)(8), ki se je financiral iz OP6. Konzorcij ERA-NET vključuje 15 vodij/upraviteljev raziskovalnih programov iz 11 držav, njegov namen pa je izboljšati komunikacijo, sodelovanje in usklajevanje nacionalnih raziskovalnih programov, da se zmanjša njihovo podvajanje in ponavljanje ter okrepijo sinergije med programi RTR, ki jih financira EU, in nacionalnimi raziskovalnimi programi držav članic.

Prizadevanja se nadaljujejo s 7. okvirnim programom (OP7). V zvezi s tem OP7 zelo poudarja analizo vplivov globalnih sprememb na vodne vire ter njihovo razpoložljivost v smislu količine in kakovosti. Poleg tega se ukrepi v zvezi z varnostjo oskrbe z vodo obravnavajo z različnih vidikov.

Pri prvem razpisu OP7 na primer že potekajo pogajanja o raziskovalnih projektih na tem področju. Nekateri od teh so: i) ocenjevanje podnebnih sprememb ter vplivi na količino in kakovost vode, zlasti na ranljivih gorskih območjih, ii) premostitev vrzeli med strategijami za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb in evropsko vodno politiko ter iii) ocenjevanje raziskovalnih potreb in političnih odločitev na področju suše.

Poleg tega se za prihodnja leta načrtujejo dejavnosti za raziskovanje sprememb v izrednih hidroloških razmerah v Evropi in s tem povezanih vplivov na vodni cikel (vključno s povezanimi globalnimi nevarnostmi za regionalno/globalno varnost oskrbe z vodo).

 
 

(1)Novi pristopi k prilagodljivemu upravljanju z vodo zaradi negotovosti (http://www.newater.info).
(2)Mreža znanja za reševanje resničnih težav v zvezi z vodo v državah v razvoju: premostitev nasprotij (http://cordis.europa.eu/fetch?CALLER=FP6_PROJ&ACTION=D&DOC=1&CAT=PROJ&QUERY=1199795693014&RCN=81285).
(3)Mreža za razvoj trajnostnih pristopov za obsežno izvajanje sanitarnih storitev v Afriki (http://www.netssaf.net).
(4)Tehnologija za omogočanje splošnega dostopa do pitne vode (http://www.techneau.org).
(5)Trajnostno upravljanje z vodo izboljšuje prihodnje zdravstveno stanje v mestih (http://www.switchurbanwater.eu).
(6)V vire usmerjeni sanitarni koncepti za predmestna območja v Afriki (http://rosa.boku.ac.at/).
(7)Ukrep za spodbujanje sodelovanja afriških raziskovalcev na področju vode v okvirnem programu (http://www.africanwater.net).
(8)Usklajevanje evropskih raziskav vode za zmanjšanje revščine (http://www.splash-era.net).

 

Vprašanje št. 71 predložil Giorgos Dimitrakopoulos (H-1019/07)
 Zadeva: Evropska politika zračnega prometa in politika družbe Ryanair
 

Ali lahko Komisija pojasni, v kolikšni meri politika Ryanaira glede cen vozovnic negativno vpliva na zdravo konkurenco v sektorju zračnega prometa. Koliko ogroža varnost potnikov s tem, ko uporablja – glede na sporočila za javnost družbe, na primer z dne 8. novembra 2007, 22. novembra 2007 in 28. novembra 2007 – „regionalna in sekundarna letališča“, katerih varnostni standardi so v preiskavi? Ob upoštevanju tega, ali Komisija meni, da družba na splošno izpolnjuje varnostne standarde?

 
  
 

Glede na zakonodajo, ki se uporablja za enotni trg za zračni promet, zlasti v zvezi s prevozninami, se lahko letalski prevozniki po lastni presoji odločajo glede prevoznin. Ne zdi se, da bi politika Ryanaira glede cen vozovnic negativno vplivala na zdravo konkurenco v sektorju zračnega prometa. Poslovni model, ki ga uporablja, je dobro znan in temelji na čim večjem zmanjšanju stroškov letalskega prevoznika ter se osredotoča na zelo visok faktor preobremenitve na poteh od kraja do kraja.

Komisija ni seznanjena z domnevno nižjimi varnostnimi standardi regionalnih in sekundarnih letališč ter s tem povezanimi preiskavami.

Glede varnosti v zračnem prometu prevoznika Ryanair je treba omeniti, da je dovoljenje in spričevalo letalskega prevoznika za to družbo izdala Irska, ki izvaja s tem povezan nadzor.

Na podlagi danes razpoložljivih podatkov, vključno z rezultati preverjanj prevoznika na ploščadi, ki so bila izvedena v okviru evropskega programa SAFA(1), Komisija od zadevnega prevoznika ni prejela nobenih navedb o škodljivih vidikih varnosti v zračnem prometu.

 
 

(1)Program ocene varnosti tujih zrakoplovov.

 

Vprašanje št. 72 predložil Athanasios Pafilis (H-1020/07)
 Zadeva: Koncentracija šestvalentnega kroma v pitni vodi
 

Odgovora na moji vprašanji H-0663/07(1) in H-0775/07(2) glede šestvalentnega kroma v pitni vodi nista popolnoma jasni. Kakšno je dokončno mnenje Komisije glede uporabe pitne vode z vsebnostjo šestvalentnega kroma 1–50 mg/l? Komisija tudi navaja, da so rezultati več raziskav, ki se izvajajo v ZDA v zvezi z zaužitjem šestvalentnega kroma, še v obdelavi. Vendar dokument Toksikološki profil kroma (Ministrstvo za zdravje in človeške vire ZDA, september 2000, str. 329) za šestvalentni krom navaja številko 0,05 mg/l kot evropski standard za pitno vodo, pri čemer se sklicuje na objave STO (1970, druga izdaja, Ženeva 33, Evropski standard za pitno vodo, in 1988, ur. Ženeva 197, Okoljska zdravstvena merila: krom 6). Uredba (ES) št. 1907/2006(3) (REACH), šestvalentni krom in njegove spojine v Prilogi XVII uvršča med snovi PBT (obstojne, bioakumulativne, strupene).

Ali Komisija ob upoštevanju teh dodatnih podatkov vztraja pri zavračanju mejne vrednosti 0,05 mg/l za šestvalentni krom v pitni vodi? Ali meni, da je nujno sprejeti izjemne ukrepe v zvezi z distribucijo in porabo pitne vode z vsebnostjo šestvalentnega kroma 8–15 ali 50 mg/l, kot v primeru reke Asopos?

 
  
 

Komisija priznava največjo dovoljeno koncentracijo kroma v pitni vodi 0,05 mg/l. Direktiva o pitni vodi(4) določa, da je mejna vrednost kroma (vse valence ugotovljene) v pitni vodi 50µg/l, kar je enako 0,05 mg/l. Sedanja vrednost parametra za krom iz direktive o pitni vodi temelji na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 1992, smernice SZO iz leta 2004 pa niso uvedle sprememb v zvezi s kromom.

Mejna vrednost iz direktive o pitni vodi se uporablja za pitno vodo, kot je dostavljena potrošnikom (voda iz pipe), in ne za rečno vodo.

V zvezi z domnevno onesnaženostjo reke Asopos je Komisija uvedla preiskavo na lastno pobudo, da se preveri, ali Grčija izpolnjuje svoje obveznosti iz okoljske zakonodaje ES. V pismu, naslovljenemu na grške organe, Komisija zahteva podrobne informacije o sprejetih ukrepih. Komisija ocenjuje vse razpoložljive informacije in bo sprejela vse potrebne ukrepe, če je primerno tudi uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev, da se zagotovi upoštevanje okoljske zakonodaje ES.

 
 

(1)Pisni odgovor z dne 25.9.2007.
(2)Pisni odgovor z dne 23.10.2007.
(3)UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(4)Direktiva Sveta 98/83/ES, UL L 330, 5.12.1998.

 

Vprašanje št. 73 predložil Jacky Hénin (H-1021/07)
 Zadeva: Nevarnosti prostovoljnega označevanja nevarnega blaga
 

Pretok nevarnega blaga, ki se prevaža prek Evropske unije, stalno narašča. V obdobju 1990–2002 se je ta pretok povečal za 13 %, pri čemer se je zlasti povečal cestni prevoz nevarnega blaga (+27,4 %) ter tudi prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz (+11,1 %). Prevozniki zahtevajo, da prostovoljno označevanje nevarnih snovi postane norma. S tem bi se povečalo tveganje nesreč. Evropska unija ima tu svojo odgovornost. Sprejeti mora vse potrebne preventivne ukrepe.

Ali ne namerava Komisija ob upoštevanju previdnostnega načela prepovedati vseh oblik prostovoljnega označevanja nevarnih snovi, ki se prevažajo prek ozemlja Unije?

 
  
 

Evropska zakonodaja o prevozu nevarnega blaga ne vključuje pojma „prostovoljnega označevanja“. Vendar pošiljatelje blaga in prevoznike obvezuje, da prevažajo nevarne snovi ob popolnem upoštevanju predpisov, ki vključujejo zahteve glede razvrščanja, embalaže, označevanja, dokumentacije in izdelave vozil. Upoštevanje teh predpisov nadzirajo nacionalni organi. V zvezi s pregledi ob cesti je treba omeniti nedavno poročilo Komisije(1).

 
 

(1)COM(2007)0795 – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Direktive Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga s strani držav članic.

 

Vprašanje št. 74 predložil Mikel Irujo Amezaga (H-1024/07)
 Zadeva: Prenos direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja v Španiji
 

Španija je direktivo št. 2003/98/ES(1) zapoznelo prenesla z zakonom 37/2007. Člen 7(3) tega zakona navaja, da, če organ javnega sektorja ponovno uporabi dokumente kot podlago za komercialne dejavnosti, ki niso povezane z njegovimi nalogami, morajo za zagotovitev dokumentov za te dejavnosti veljati enake javne pristojbine in pogoji kot za druge uporabnike.

Ali je po mnenju Komisije ta odstavek v skladu z direktivo?

Poleg tega, ali se Komisiji ne zdi, da bi lahko nekatere države članice uporabljale direktivo tako, da bi za plačilo izvajale storitve, ki so bile do zdaj brezplačne? Ali je bila Komisija obveščena o takšnem ravnanju katere koli države članice?

 
  
 

Nacionalna zakonodaja, s katero se direktiva izvaja v Španiji, je bila sprejeta 16. novembra 2007 in začne veljati 17. januarja 2008.

Komisija želi najprej poudariti glavni cilj direktive o informacijah javnega sektorja. Cilj direktive je, da informacije javnega sektorja postanejo široko dostopne za ponovno uporabo v informacijskem gospodarstvu. To velja na primer za kartiranje in avtomobilsko navigacijo. Ključni vidiki olajšujejo čezmejno ponovno uporabo informacij javnega sektorja in omejujejo izkrivljanje konkurence. Temeljne določbe direktive urejajo predvsem nediskriminacijo, zgornje mejne vrednosti zaračunavanja, preglednost ter praktična orodja za enostavno iskanje in ponovno uporabo javnih dokumentov.

Prvi del vprašanja se navezuje predvsem na prenos člena 10(2) direktive v nacionalno zakonodajo. Ta člen preprečuje navzkrižno subvencioniranje v primerih, v katerih organi javnega sektorja poleg svojih javnih nalog izvajajo popolnoma komercialne dejavnosti. Za primer se lahko navede organ javnega sektorja, ki zagotavlja osnovne podatke in tudi prodaja proizvode z dodano vrednostjo v konkurenci z drugimi gospodarskimi subjekti. To velja za več držav članic v sektorjih, kot so geografske ali meteorološke informacije. Za preprečitev izkrivljanja poštene konkurence je treba konkurentom omogočiti ponovno uporabo osnovnih podatkov pod enakimi pogoji, kot veljajo za komercialno vejo organa javnega sektorja.

Španska izvedbena zakonodaja obravnava navedeno vprašanje navzkrižnega subvencioniranja, ki ga ureja člen 10(2) direktive, podobno kot direktiva.

Drugi del vprašanja pa navaja možnost, da države članice uporabljajo direktivo tako, da za plačilo izvajajo storitve, ki so bile do zdaj brezplačne. Komisija ni seznanjena z dejanskimi primeri takšne uporabe in to zagotovo ni namen direktive. Direktiva pravzaprav poziva države članice k spodbujanju široke ponovne uporabe dokumentov javnega sektorja. V preambuli spodbuja države članice, da dajo dokumente na voljo po mejnih cenah ali brezplačno. Za primere, v katerih se zahteva plačilo, določa direktiva pogoje in zgornjo mejno vrednost sprejemljivih plačil.

Službe Komisije pozorno spremljajo izvajanje in uporabo direktive v državah članicah. Pojavili so se spodbudni primeri, v katerih se je povečala ponovna uporaba informacij javnega sektorja ter so bile oblikovane nove inovativne storitve v korist evropskih podjetij in državljanov. V skladu s členom 13 direktive bo Komisija leta 2008 izvedla pregled njene uporabe.

 
 

(1)UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

 

Vprašanje št. 75 predložil Johan Van Hecke (H-1026/07)
 Zadeva: Nova evropska radijska postaja
 

Načrtuje se evropska radijska postaja, ki bo začela delovati aprila 2008 in bo oddajala programe z evropskega stališča. Predvideva se, da bo na začetku vsak dan oddajala pol ure političnih novic, poročilo o glavnih evropskih kulturnih prireditvah, tedensko pa tudi poročanje o temeljnih dogodkih.

Čeprav je vseevropska radijska postaja hvalevredna pobuda, ji je Komisija namenila zelo veliko sredstev. Nova postaja naj bi pet let vsako leto prejela subvencijo v višini 5,8 milijona EUR. To znaša približno 15 890 EUR na dan.

Ali je po mnenju Komisije ta vsota utemeljena in ali lahko Komisija pojasni to, da v zameno za ta denar postaja ne bo oddajala programov v jezikih vseh držav? Nizozemščina se bo dodala šele leta 2009, čeprav sta nizozemska in belgijska postaja članici konzorcija radijskih postaj, ki organizira projekt.

 
  
 

Komisija je 14. decembra 2007 podpisala enoletno pogodbo o opravljanju storitev (lahko se 4-krat podaljša) s konzorcijem 16 evropskih radiev (in 7 pridruženimi člani).

Prvo leto bodo sredstva, dodeljena konzorciju, 16 radiem omogočala 45-minutno oddajanje informacij o EU na dan. Tako stroški oddajanja na uro znašajo 1 377 EUR, kar so verjetno najnižji stroški na trgu radiev. Konzorcij bo pripravljal in oddajal 4 200 ur programov o zadevah EU v 10 jezikih EU. Pogodba zagotavlja popolno uredniško neodvisnost.

Ocenjeno je, da bodo ti programi dnevno dosegli 19 milijonov Evropejcev in 50 milijonov ljudi drugod po svetu. Radijsko oddajanje se bo dopolnilo z večjezičnim spletnim portalom, z zvokom, podcastingom in drugimi tehničnimi zmogljivostmi ter informacijskimi storitvami za revizorje, ki so na voljo na zahtevo. Pričakuje se, da se bodo spletne strani obiskovale približno 60–80-milijonkrat na mesec.

Konzorcij bo odprtega značaja in bo sprejemal nove člane, če bodo izpolnjevali pristopna merila, določena v pogodbi. Cilj je k sodelovanju pritegniti vsaj enega radijskega operaterja države članice EU in čim več pridruženih članov. Tako se bo število jezikov, v katerih se bo oddajalo, vsako leto povečalo in se bo leta 2012 oddajalo v vseh 23 uradnih jezikih EU. Prav tako bi moralo sorazmerno naraščati število ur oddajanja, ker bodo člani in pridružene postaje povečali prilagajanje programov v svojih jezikih.

 

Vprašanje št. 76 predložil Stavros Arnaoutakis (H-1030/07)
 Zadeva: Težave pri vključevanju otoških skupnosti v enotni trg Evropske unije
 

Enotni trg je temeljni gospodarski instrument, ki služi državljanom in regijam Evropske unije. Danes se poziva k novemu zagonu Evrope, da se ji pomaga pri soočanju z izzivi globalizacije, prispevanju k razvoju in zaposlovanju, zagotavljanju poštenih cen za proizvajalce in potrošnike ter obravnavanju socialnih in okoljskih težav.

Ob upoštevanju celovite revizije notranjega trga, kako se namerava Komisija odzvati na stalno izključevanje otokov EU (zlasti majhnih in srednje velikih otokov) in njihovih prebivalcev, vključno s proizvajalci in potrošniki, s čimer se jim onemogoča dostop do evropskih trgov?

 
  
 

Četrto poročilo o gospodarski in socialni koheziji(1), ki ga je Komisija sprejela 30. maja 2007, potrjuje pomen, ki ga Komisija pripisuje doseganju večje ozemeljske kohezije v Evropi in posameznim težavam nekaterih območij. Med drugim poročilo opozarja na izzive in priložnosti na ozemljih s posebnimi naravnimi omejitvami.

Poročilo je že sprožilo več vprašanj, na podlagi katerih se bo začela razprava o prihodnosti politike. Med drugim Komisija sprašuje „Kako lahko kohezijska politika bolj spodbuja usklajen, uravnotežen in trajnosten razvoj, ob upoštevanju ozemeljske raznolikosti EU, kot so območja z najbolj omejenimi možnostmi, otoki, podeželska in obalna območja, ampak tudi mesta, nazadujoče industrijske regije ter druga območja s posebnimi geografskimi značilnostmi?“. Komisija pričakuje, da bo prejela veliko odgovorov na to pomembno vprašanje, in bo o rezultatih poročala v petem poročilu o napredku o koheziji, predvidenem spomladi 2008.

Nove uredbe za obdobje 2007–2013 in strateške smernice Skupnosti vključujejo izrecne določbe za območja z geografskimi in naravnimi omejitvami; tako zagotavljajo podlago za napredek pri obravnavanju ozemeljskih posebnosti v programskih dokumentih. Na neuradnem ministrskem srečanju v Leipzigu konec maja 2007 je komisar, pristojen za regionalno politiko, predstavil dokument, ki ocenjuje način, na katerega naj bi se po predlogu nacionalnih strategij za obdobje 2007–2013 obravnavala ozemeljska vprašanja. Ena od ugotovitev je bila, da le nekaj držav članic določa jasne in izrecne posege za posebne tipe ozemelj (to so gorska, obalna, otoška in redko poseljena območja). Ministri, ki so se udeležili srečanja, so Komisijo pozvali, da razvije to analizo in predstavi poročilo o ozemeljski koheziji za leto 2008.

Komisija bo tako septembra 2008 predstavila zeleno knjigo o ozemeljski koheziji, v kateri bo poskusila predstaviti splošno in enotno stališče glede ozemeljskih izzivov, vključno s tistimi, značilnimi za gore, otoke in druga območja z geografskimi omejitvami. V tem kontekstu namerava Komisija preučiti, kako različne sektorske politike, kot je prevoz, obravnavajo vprašanje ozemeljske kohezije. Potreben je celovit pristop, da se omogoči trdna podlaga za politike Skupnosti, zlasti kohezijsko politiko, ter da se zagotovijo ustrezni odzivi na potrebo po usklajenem in uravnoteženem razvoju Unije. Ta skupna vizija je bistvena za preprečitev razdrobljenosti evropskih politik ob upoštevanju posebnosti zadevnih območij.

Zelena knjiga bo zagotovila predvsem posodobljeno analizo razlik na evropskem ozemlju in posebnih ozemeljskih značilnosti. Vključevala bo razpravo o opredelitvi in uporabi koncepta na evropski ravni in ravni držav članic (pravne zadeve, vprašanja v zvezi z izvajanjem, povezana s preiskavo, poslano državam članicam, ter ozemeljska razsežnost nacionalnega strateškega referenčnega okvira in operativnih programov). Predlagala bo nekatera vprašanja za razpravo. Otoškim in gorskim območjem bo v zvezi s tem dodeljeno posebno mesto.

 
 

(1)COM (2007)0273 konč.

 

Vprašanje št. 77 predložil Diamanto Manolakou (H-1033/07)
 Zadeva: Načrti za sežiganje goriv iz odpadkov (RDF) ogrožajo javno zdravje
 

Načrti obrata ΑΓΕΤ-LAFARGE glede sistema za sežiganje standardnih in tovarniških odpadkov so po tem, ko jih je odobrila grška vlada, naleteli na popolno nasprotovanje prebivalcev mesta Aliverion. V proces zgorevanja se bodo vključili čistilno olje, gume, odpadki iz čistilne naprave Psitalija in drugi materiali. Znanstveni organi in študije podcenjujejo tveganje za javno zdravje in okolje, ki izhaja iz plinastih onesnaževal, ki nastajajo pri sežiganju odpadkov (rakotvorne snovi, prispevanje k učinku tople grede).

Ali Komisija ve, ali se izvajajo študije vpliva na okolje v zvezi s sistemom za sežiganje odpadkov v obrata ΑΓΕΤ-LAFARGE, in če se, ali so v skladu z zakonodajo Skupnosti? Ali meni, da je takšna dejavnost združljiva s prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in ali je bila povabljena k sofinanciranju tega programa?

 
  
 

Sosežiganje odpadkov v cementnih obratih ureja direktiva št. 2000/76/ES o sežiganju odpadkov(1). Cilj te direktive je preprečiti ali omejiti negativne vplive sežiganja in sosežiganja odpadkov na okolje in iz tega izhajajoče nevarnosti za zdravje ljudi. Za uresničitev tega cilja vključuje direktiva stroge pogoje obratovanja in tehnične zahteve ter mejne vrednosti emisij in zahteve za spremljanje takšnih obratov. Zahteve, določene za sosežigalnice, zagotavljajo doseganje enakovredne ravni varstva okolja kot za namenske sežigalne naprave odpadkov.

Poleg zahtev iz direktive o sežiganju odpadkov velja za vse cementne peči s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 500 ton na dan, tudi direktiva št. 96/61/ES(2) o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC).

Obrat ΑΓΕΤ-LAFARGE spada na področje uporabe direktive IPPC, zato mora izpolnjevati vse njene zahteve. Poudariti je treba, da ima obrat okoljsko dovoljenje, izdano na podlagi nacionalne zakonodaje za prenos direktive IPPC in direktive št. 85/337/EGS o presoji vplivov na okolje(3). Poleg tega je treba omeniti, da odločba o odobritvi okoljskih razmer(4) za delovanje čistilne naprave za odpadno vodo na otoku Psitalleia(5) predvideva možne načine ravnanja z nastalim suhim blatom, vključno s sežiganjem.

Pristojni organi morajo zagotoviti delovanje teh obratov na tak način, da se sprejmejo vsi ustrezni preventivni ukrepi proti onesnaževanju, zlasti z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.

Dovoljenja za obrate IPPC morajo na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij vključevati mejne vrednosti emisij za vse zadevne onesnaževalce. Te mejne vrednosti so lahko strožje od tistih iz direktive o sežiganju odpadkov in se lahko določijo za dodatne onesnaževalce. Najboljše razpoložljive tehnologije se določijo na ravni EU z izmenjavo informacij med strokovnjaki, potem pa Komisija sprejme referenčne dokumente BAT, bolj znane kot BREF. 31 dokumentov BREF je javno dostopnih na spletni strani evropskega urada IPPC.

Leta 2001 je bil prvi sprejet dokument BREF o proizvodnji cementa. Ta dokument BREF je zdaj v reviziji, posodobljena različica pa bo vključevala predvsem nove informacije o uporabi odpadkov v cementnih pečeh. Vključevala bo tudi nove sklepe o najboljših razpoložljivih tehnologijah za to dejavnost.

Sosežiganje odpadkov v cementnih pečeh, ki se opravlja v skladu z okoljsko zakonodajo EU, ne bo povzročilo splošnega povečanja emisij toplogrednih plinov. Uporaba goriv, pridobljenih iz odpadkov, zmanjšuje potrebo po uporabi konvencionalnih fosilnih goriv v teh obratih, kar bo v primeru odpadkov biomase zmanjšalo tudi emisije CO2.

Komisija ni prejela prošnje za sofinanciranje programa za sosežiganje RDF(6) v obratu ΑΓΕΤ-LAFARGE.

 
 

(1)UL L 332, 28.12.2000.
(2)UL L 257, 10.10.1996.
(3)UL L 175, 5.7.1985.
(4)Odločba o odobritvi okoljskih razmer.
(5)133725/7.8.2003, kakor je bila spremenjena z odločbama 147363/18.8.2005 in 125982/27.2.2007.
(6)Goriva iz odpadkov.

 

Vprašanje št. 78 predložil Ivo Belet (H-1036/07)
 Zadeva: Železniška linija Železni Ren
 

V skladu s smernicami Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, ki so bile sprejete leta 2004, je projekt Železni Ren del prednostnega projekta: natančneje, del prednostnega projekta št. 24 (železniška proga Lyon/Genova – Basel – Duisburg – Rotterdam/Antwerpen).

Seznam projektov, izbranih za financiranje v obdobju 2007–2013, ki ga je Komisija razglasila 21. novembra, ne vključuje projekta Železni Ren.

Čeprav je izvajanje projekta odvisno od samostojne odločitve zadevnih držav članic, se je Komisija zavezala, da „bo naredila vse, kar je v njeni moči, za zagotovitev, da se bo projekt izvajal v skladu s smernicami“ (odgovor na vprašanje H-0759/06(1)). Katere nadaljnje ukrepe bo Komisija sprejela v zvezi s to zavezo?

Ali namerava Komisija imenovati tudi koordinatorja tega projekta, ki bo olajšal dialog med zadevnimi državami članicami in tako zagotovil opravljanje dela?

Ali sploh še obstaja kakšna možnost, da bo projekt Železni Ren prejel kakršna koli evropska sredstva za obdobje 2007–2013?

 
  
 

V nasprotju s trditvijo poslanca je projekt Železni Ren dejansko vključen v seznam projektov, izbranih za financiranje s strani Skupnosti kot del vseevropskega omrežja za obdobje 2007–2013, ki ga je Komisija predstavila državam članicam 28. novembra 2007. Seznam projektov je razglasil tudi podpredsednik, odgovoren za promet, na skupni seji odbora Evropskega parlamenta za proračun (BUDG) ter odbora za promet in turizem (TRAN) dne 21. novembra 2007.

Odločba Komisije, ki se bo sprejela po tem, ko bo Parlament izkoristil svojo pravico do pregleda, se pričakuje v začetku leta 2008.

Sredstva, ki znašajo skupno 7,29 milijona EUR, kar je enako 50 % upravičenih stroškov predlaganih študij, so na tem seznamu navedena pod številko projekta EU-24090.

Prednostni projekt št. 24 (železniška proga Lyon/Genova – Basel – Duisburg – Rotterdam/Antwerpen) spremlja tudi gospod Vinck, evropski koordinator evropskega sistema upravljanja železniškega prometa (ERTMS).

 
 

(1)Pisni odgovor z dne 26.9.2006.

 

Vprašanje št. 79 predložil Saïd El Khadraoui (H-1039/07)
 Zadeva: Pritožbe v zvezi z uredbo (ES) št. 261/2004 o pravicah potnikov v zračnem prometu
 

Komisija je 4. aprila 2007 objavila poročilo o napredku (COM(2007)0168) pri izvajanju uredbe (ES) št. 261/2004(1) o pravicah potnikov v zračnem prometu. Na podlagi poročila je jasno, da je pri izvajanju uredbe v državah članicah potrebnega še veliko dela. Komisija je v poročilu napovedala, da bo sprejela ukrepe za povečanje skladnosti s predpisi. Medtem pa so različni viri poročali o številu pritožb potnikov. Glede na odgovor P-1880/06 na moje vprašanje za pisni odgovor je leta 2005 Komisija sprejela skupaj 3 488 pritožb. Poročilo Komisije o napredku (COM(2007)0168) pa poroča, da so države članice prejele 18 288 pritožb.

V poročilu z dne 6. decembra 2007 je Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov zabeležila povečanje s 1 521 na 2 979 pritožb, kar je skoraj dvakrat več. Zato bi rad Komisijo vprašal, kako je napredovala pri sprejemanju ukrepov za povečanje skladnosti z uredbo (ES) št. 261/2004, ki jih je napovedala v poročilu o napredku. Ali v zvezi s tem načrtuje zakonodajne pobude? Koliko pritožb so prejele Komisija in države članice ter kakšna je narava teh pritožb? Ali je Komisija pregledala razdrobljene informacije o pritožbah, ki jih trenutno hrani? Kakšni so kratkoročni načrti Komisije glede ukrepov za izboljšanje usklajenosti držav članic z uredbo (ES) št. 261/2004?

 
  
 

Glede pritožb, ki so jih prejele države članice, uredba št. 261/2004 od držav članic ne zahteva, da podatke o obravnavi pritožb posredujejo Komisiji. Zato Komisija nima informacij o številu pritožb, ki so jih v letu 2007 prejeli nacionalni izvršilni organi.

Glede pritožb, ki jih je prejela Komisija, je Generalni direktorat za energetiko in promet v letu 2006 prejel 3819 pritožb, v letu 2007 pa do konca novembra 2180 pritožb.

Komisija je 4. aprila 2007(2) v svojem sporočilu sklenila, da morajo letalski prevozniki izboljšati raven uporabe, nacionalni izvršilni organi pa raven izvrševanja. Težave nastajajo zaradi pomanjkanja usklajenih postopkov izvrševanja in nekaterih nejasnih delov uredbe, kot so zamude in odpovedi, odhodi iz držav, ki niso članice EU, slabše namestitve in zagotavljanje informacij potnikom o prostovoljni odpovedi rezervacije v primeru zavrnitve vkrcanja.

Za odpravo teh pomanjkljivosti je Komisija leta 2007 organizirala šest srečanj z nacionalnimi izvršnimi organi in letalsko industrijo. Na teh srečanjih:

je bil sklenjen sporazum o tem, katere so odgovornosti posameznih organov v primeru obravnave pritožb in izmenjave informacij,

so se pojasnili deli zadevne zakonodaje, kjer so možne različne razlage.

Poleg tega Komisija analizira nacionalne ukrepe, ki so bili sprejeti za izvajanje zakonodaje Skupnosti o pravicah potnikov v zračnem prometu, da se preveri, ali se izvajajo ustrezni ukrepi.

Hkrati se je v sodelovanju z nacionalnimi izvršnimi organi in letalsko industrijo oblikoval standarden obrazec za pritožbo letalskih potnikov EU. Javnosti bo na voljo v začetku leta 2008. Informativno gradivo za potnike o njihovih pravicah je bilo preoblikovano, tako da vsebuje dodatna pojasnila.

Sodbe v zadevah v zvezi z opredelitvijo velikih zamud in odpovedi, ki so zdaj pred Sodiščem Evropskih skupnosti, bodo prav tako pripomogle k jasni razlagi zadevnih besedil.

 
 

(1)UL L 46, 17.2.2004, str. 1.
(2)COM(2007)0168.

 

Vprašanje št. 80 predložil David Martin (H-1040/07)
 Zadeva: Sveže perutninsko meso
 

Ali je Komisija seznanjena s tem, da je perutninsko meso v supermarketih pogosto staro več mesecev? Ali se Komisija strinja, da je potrebna natančnejša opredelitev „svežega perutninskega mesa“?

 
  
 

Perutninsko meso je edina vrsta mesa, za katero so določeni podrobni tržni standardi.

Tržni standardi določajo jasno in strogo opredelitev(1) „svežega perutninskega mesa“. V skladu z njimi je treba perutninsko meso „hraniti pri temperaturi, ki ni nikoli nižja od –2 °C in ne višja od 4 °C.“

Zato ni dovoljeno perutninsko meso odmrzniti in ga prodajati kot sveže.

Komisija tako priznava, da bi bilo v prihodnje preoblikovanje opredelitve koristno za zagotovitev, da je posamezne države članice ne razlagajo na različne načine.

V zvezi s tem Komisija zdaj pripravlja spremembo uredb o tržnih standardih za perutninsko meso.

 
 

(1)Glej člen 2(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 1906/90 z dne 26. junija 1990, UL L 173, 6.7.1990.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov