Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 23. januar 2008 - Bruselj

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDUJOČI: RODI KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

(Seja se je začela ob 12.05.)

  Predsednica. – Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 17. januarja 2008.

Seja se lahko začne šele ob 12.30, ker se nam predsednik Komisije prej ne bo mogel pridružiti. Zato se bo predvidoma končala ob 14.00.

(Seja je bila prekinjena ob 12.05 in se je nadaljevala ob 12.30.)

2. Dobrodošlica

  Predsednica. – Pozdravljamo člane predsedstva skupne parlamentarne skupščine AKP-EU iz držav AKP in njihove delegacije.

Na tej izredni seji bomo obravnavali globalno vprašanje, ker so podnebne spremembe in energetska vprašanja, povezana z njimi, skupni izzivi Evropske unije in vseh narodov sveta.

3. Sprejetje zapisnika predhodne seje glej zapisnik

4. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

5. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

6. Predlogi o energetiki in podnebnih spremembah (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka dnevnega reda je izjava Joséja Manuela Barrosa, predsednika Komisije, v zvezi s predlogi o energetiki in podnebnih spremembah.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospa predsednica, najprej se opravičujem zaradi manjše zamude. Kot veste, se je pravkar končalo zasedanje Komisije, zdaj pa smo prišli v Parlament, da bi predstavili sveženj, ki je po našem mnenju zgodovinskega pomena za Evropsko unijo. Zato smo s komisarjem za okolje, gospodom Dimasom, in komisarjem za energijo, gospodom Piebalgsom, prišli šele zdaj. Pripravljamo končni osnutek dokumenta. Kmalu bo pripravljen, ob tej pomembni priložnosti pa vam bom iz prve roke predstavil sklepe našega današnjega zasedanja.

Najprej izpostavljam, da sem zelo zadovoljen z rezultatom. Rezultat je bil dosežen s soglasjem v kolegiju, pri čemer so vsi komisarji močno podprli zelo ambiciozen predlog, ker smo se dogovorili o zaenkrat najizčrpnejšem svežnju ukrepov na področju podnebja in obnovljive energije na vsem svetu. Upravičeno smo lahko ponosni nanj. Ta sveženj ukrepov na področju podnebja in obnovljive energije bo kos prihodnjim izzivom. Prepričani smo, da je dober za naš planet, evropsko gospodarstvo in naše državljane.

Nekateri menijo, da je delo Evropske unije precej tehnično: zanimivo za strokovnjake, vendar nepomembno za vsakdanje življenje ljudi. Z ukrepi, ki jih obravnavamo, smo dokazali, da ta teorija ne drži: boj proti podnebnim spremembam ter prizadevanje za varno, trajnostno in konkurenčno energijo vsakodnevno zadevata vse Evropejce. To vpliva na vse nas in je eden od najpomembnejših, če ne najpomembnejši izziv 21. stoletja.

Evropejci zahtevajo vizijo in akcijski načrt. Za to si zdaj prizadevamo. Ta vizija je bila določena lansko leto pod vodstvom evropske politične skupnosti. V Evropskem svetu je bilo na predlog Komisije dogovorjeno, da se do leta 2020 dosežejo cilji „20/20/20“: zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 % ali 30 %, če se nam bodo pridružila druga razvita gospodarstva, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20 % in povečanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020.

S tem se je strinjal Evropski svet. Lahko smo ponosni, da je Evropa vodilna pri tem prizadevanju. To je bilo obravnavano na vrhu v Heiligendammu, srečanju na visoki ravni pri Združenih narodih v New Yorku in nazadnje na konferenci na Baliju. Brez močnega vodstva Evrope ne bi bilo mogoče doseči spodbudnih rezultatov na konferenci na Baliju, tj. določiti časovnega načrta za splošni sporazum, za katerega si prizadevamo in ga nameravamo skleniti v Kopenhagnu leta 2009.

Bistvena je bila jasna zaveza tega Parlamenta v zvezi s tem, zato se vam še enkrat zahvaljujem za vso vašo podporo. Vaše delo v zadnjem letu je bilo ključno pri zagotavljanju političnega zagona v podporo temu ukrepanju. Menim, da današnji predlogi ustrezajo ciljem, ki ste jih določili, in mandatu, ki smo ga prejeli od Evropskega sveta marca preteklo leto.

Današnji sveženj prispeva k podrobnemu časovnemu načrtu za izpolnitev politične vizije, sprejete preteklo leto. Strinjali smo se glede vizije, zdaj pa moramo pripraviti dejanske načrte in dokumente za izpolnitev te vizije. Menimo, da je glavna prednostna naloga zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 in po potrebi povečati zmanjšanje na 30 %, če bo doseženo mednarodno soglasje. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Gre za globalno segrevanje in globalne podnebne spremembe, ne le za podnebne spremembe v Evropi. Predloge moramo oblikovati tako, da se nam bodo pridružili še drugi. Prav tako je pomembno, da dajemo zgled, zato na primer predlagamo, na kakšen način bi do leta 2020 dosegli 20-odstotni delež obnovljivih virov energije.

Sveženj, ki smo ga pravkar odobrili v Evropski komisiji, vključuje naslednje: posodobljen sistem trgovanja z emisijami za uvedbo sistema trgovanja z emisijami brez meja, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov pri velikih industrijskih onesnaževalcih; posebne in zavezujoče nacionalne cilje, da bodo države članice natančno vedele, kaj morajo storiti zunaj sistema trgovanja z emisijami na področjih, kot so promet, gradbeništvo, kmetijstvo in odpadki; nov pristop k dejavnemu spodbujanju ciljev za večjo uporabo obnovljivih virov, vključno z zavezujočimi nacionalnimi cilji; nova pravila za spodbujanje zajemanja in shranjevanja ogljika, tj. tehnologije prihodnosti za zmanjšanje emisij; ter nova pravila o državni pomoči, pri katerih se upošteva specifičnost potrebnega ukrepanja na tem okoljskem področju.

Naš mandat je vključeval cilj 10-odstotnega deleža za biogoriva, da bi promet prispeval k zmanjšanju emisij. Kot veste, je bil ta cilj 10-odstotnega deleža soglasno sprejet v Evropskem svetu.

Pri predložitvi predlogov o biogorivih smo v celoti upoštevali tudi drugi del mandata: potrebo po okoljski trajnosti. Predlog uvaja najcelovitejši in najbolj trajnosten sistem za certifikacijo biogoriv ter domača in uvožena biogoriva na svetu. Prav tako bomo še naprej spodbujali hiter razvoj goriv druge generacije.

Pomembno je razumeti, da spodbujamo trajnostna biogoriva in prispevamo h globalni shemi, ker zdaj v veliko primerih biogoriva niso trajnostna in ne ustrezajo našim merilom, tj. merilom, za katere želimo, da se izvajajo v Evropi in drugod po svetu.

Sveženj ukrepov, ki je bil predlagan danes, vsebuje najbolj daljnosežne zakonodajne predloge, kar jih je oblikovala Evropska komisija v zadnjih letih. Na kakšen način smo začeli oblikovati ta zapleten sveženj? Veliko časa smo porabili za zelo podrobno preučevanje možnosti, pri čemer smo vedno upoštevali pet ključnih načel.

Prvič, spoštovanje ciljev. Če jih ne bomo spoštovali, nas bodo imeli vlagatelji, pogajalski partnerji in, najpomembneje, naši državljani za neresne.

Drugič, poštenost: priznavanje, da so države članice različno sposobne financirati naložbe in da imajo različna izhodišča.

Tretjič, konkurenčnost: oblikovanje sistema, s katerim bo mogoče zmanjšati stroške za evropsko gospodarstvo in na nekaterih področjih izboljšati konkurenčne možnosti Evrope z zagotavljanjem, da bo imela evropska industrija prednost prvega akterja.

Četrtič, cilj predlogov je moral biti spodbujanje obsežnega mednarodnega sporazuma o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, vključno s povečanjem našega prispevka na 30-odstotno zmanjšanje emisij, če bodo druge razvite države storile enako.

Nenazadnje si moramo že zdaj prizadevati za prepolovitev svetovnih emisij do leta 2050. To pomeni, da si moramo že zdaj prizadevati za hiter začetek uporabe tehnologije prihodnosti.

Ta sveženj je treba prav tako obravnavati ob upoštevanju naših prejšnjih predlogov, in sicer v zvezi z notranjim trgom z energijo in načrtom za energetsko tehnologijo. To je del zelo izčrpnega sklopa predlogov, s katerimi se prvič vzpostavlja resnična evropska energetska politika, pri čemer si želimo, da bi bila ta energija varna in trajnostna. Seveda bodo nekateri menili, da je strošek teh sprememb previsok in da nimamo druge možnosti, kot da tiščimo glave v pesek in upamo na najboljše. Mislim, da se motijo. Seveda so s tem povezani stroški, ki pa so obvladljivi.

Zelo trdo smo delali pri pripravi pravega načrta, da bi se evropske želje izpolnile na pravi način. Zato bi bil dodaten prispevek, potreben za uresničitev predlogov, nižji od 0,5 % BDP do leta 2020. To je povprečno približno 3 EUR na državljana na teden, kar je veliko manj kot stroški neukrepanja, ki znašajo do 60 EUR na teden.

Po celo najbolj optimističnih napovedih v Sternovem poročilu bi bili stroški neukrepanja več kot desetkrat višji, kot predlagamo mi. Res je, da nekaj stroškov bo, vendar je treba primerjati stroške tega svežnja s stroški neukrepanja in ker so stroški neukrepanja veliko višji, lahko rečemo, da bomo imeli s tem svežnjem relativen dobiček. Ker cene nafte in plina vsak dan naraščajo, dejanski strošek svežnja pravzaprav pada. Namesto o stroških pa bi morali govoriti o koristih za Evropsko unijo.

(Ploskanje.)

Sveženj je usmerjen k učinkovitemu doseganju naših ciljev, pri čemer bi trg usmerjal spremembe na najbolj stroškovno učinkovita področja in bi se zagotavljali enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa bi se čim več prepustilo državam članicam.

Posebno pozornost smo namenili pravičnosti. Zato smo oblikovali predloge za zagotovitev, da bodo naše zahteve od revnejših držav članic realne: vse države bodo prispevale, vendar v skladu s svojimi možnostmi za financiranje naložb.

Kar zadeva gospodarstvo, vsi vemo, da bi v nekaterih sektorjih zmanjšanje emisij močno vplivalo na konkurenčnost s podjetji iz držav, ki ne prispevajo ničesar ali zelo malo k boju proti podnebnim spremembam. Ostro ukrepanje v Evropi je nesmiselno, če bo pomenilo selitev proizvodnje v države s sistemom brezplačnega dodeljevanja pravic do emisij.

Mednarodni sporazum je najboljši način za rešitev te težave, hkrati pa moramo podjetjem dati pravna jamstva, da bomo zares ukrepali. Energetsko intenzivne industrije bodo tako dobile brezplačne pravice za trgovanje z emisijami, če ne bo dosežen svetovni ali sektorski sporazum. Če se naša pričakovanja glede mednarodnega sporazuma ne bodo uresničila, bomo razmislili o drugih možnostih, kot je zahtevanje od uvoznikov, da pridobijo pravice, tako kot njihovi evropski tekmeci, pri čemer bo moral biti tak sistem skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

To posebej izpostavljam, ker je zelo pomembno, da ta sveženj in ukrepi, ki jih bo sprejela Evropska unija, ne bodo koristni le za okolje, ampak tudi za gospodarstvo. Ukrepi niso namenjeni le okolju in našemu planetu, temveč tudi gospodarstvu in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Želimo, da industrija ostane v Evropi. Ne želimo povzročiti izvažanja delovnih mest v druge dele sveta.

(Ploskanje.)

Poštenost je prav tako zelo pomembna na ravni državljanov. Države članice spodbujamo k občutljivemu ukrepanju, na primer da porabijo del več milijonov evrov, pridobljenih s prihodki od dražb, za zagotavljanje pomoči revnejšim ljudem pri naložbah v energetsko učinkovite domove.

Vendar ne smemo pozabiti na veliko gospodarsko priložnost zaradi preoblikovanja Evrope v gospodarstvo z nizkimi emisijami. Vodilna vloga Evrope pomeni tudi, da pokažemo, da tehnologija obstaja ter da bomo potrebovali učinkovit in konkurenčni industrijski sektor, ki bo kos izzivu. Pri tem so na voljo prave priložnosti. Po naših ocenah bo na področju obnovljivih virov energije do leta 2020 ustvarjenih vsaj milijon delovnih mest. Prepričan sem, da se bo izkazalo, da je evropska industrija inovativna in da se lahko prilagaja. Evropa lahko postane prvo gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. To priložnost moramo izkoristiti.

Ta sveženj predstavlja odlično priložnost, da se Evropa izkaže: obravnavanje vprašanja, ki je dolgoročno temeljnega pomena, čim boljši izkoristek celinske razsežnosti Evropske unije, sprememba političnega soglasja v praktično ukrepanje.

Če nekateri ljudje v Evropi dvomijo v potrebo po Evropski uniji, prav ta usmeritev kaže, da mora biti Evropska unija zdaj močnejša kot kdaj koli.

(Ploskanje.)

Ravno na tem področju lahko tudi najbolj skeptičnim dokažemo, da države članice, celo največje države članice, same nimajo možnosti ali moči, da bi dosegle napredek glede delovnega programa. Lahko pa ga doseže Evropa, če bo odločena, da bo imela vodilno vlogo. Zato je to razen okoljskih in gospodarskih vidikov ter zelo pomembnih geopolitičnih in varnostnih vidikov tudi odličen argument za evropsko enotnost, ker ne smemo pozabiti, da govorimo o varnosti oskrbe in da ne želimo biti odvisni od ureditev, s katerimi nimamo prijateljskih odnosov. To je tudi odličen argument, da potrebujemo močno Evropsko unijo in tudi da svet potrebuje močno Evropsko unijo, ki bo vodila globalno prizadevanje za spopadanje z globalnimi izzivi 21. stoletja.

(Ploskanje.)

  Marianne Thyssen, v imenu skupne PPE-DE. – (NL) Gospa predsednica, predsednik Komisije, gospod predsednik Sveta, gospe in gospodje, danes je zgodovinski dan. Današnji dan bo vplival na naš način življenja in razmišljanja, na naše ukrepanje in neukrepanje.

Na to Komisijo se bomo v prihodnosti nedvomno spominjali kot na Komisijo, ki je evropskemu združevanju dodala novo razsežnost, in Komisijo, ki je sprejela sveženj ukrepov za podnebje in energijo, pri čemer pa ne želimo podcenjevati pomena njenih drugih dosežkov. To je načrt, katerega temelji so bili položeni že med nemškim predsedstvom na pobudo kanclerke Merklove in ki smo ga v skupini PPE-DE vedno podpirali.

Evropa je danes jasno pokazala, da se ne boji prevzeti odgovornosti na področju energije in podnebja ter da lahko prevzame vodilno vlogo v svetu v zvezi s tem. Zdaj moramo uskladiti ambicije in možnosti. Gospe in gospodje, ne slepimo se: za uresničitev ciljev 20/20/20 bomo morali sprejemati kratkoročno in srednjeročno težavne odločitve, potrebno pa bodo tudi veliko prizadevanje vseh zadevnih oseb, pri čemer dogovor o tem prizadevanju pomeni velik korak naprej.

Gospod predsednik Komisije, akcijski načrt, ki ste ga pravkar opisali, je dobro premišljen. Skupina PPE-DE podpira vaših pet ključnih načel, vendar kot pristojna skupina seveda potrebujemo prilagodljivost pri preverjanju, ali so vsi predlogi, ki jih predloži Komisija, pošteni in izvedljivi za vse države članice in za sektorje, na katere bodo ti predlogi najbolj vplivali.

Če želimo biti uspešni, potrebujemo celosten pristop, ki omogoča uskladitev naših ciljev v zvezi z energijo in podnebjem s cilji na področju gospodarske rasti in zaposlovanja. Hkrati mora Evropa zavarovati našo oskrbo z energijo in postati samozadostna.

Skupina PPE-DE podpira diferenciran pristop. Vemo, da bodo zdaj od nas vsi zahtevali, da popustimo. To je tudi priložnost, da pazljivo poslušamo pripombe nacionalnih in regionalnih organov ter celotne družbe. Vendar je naše izhodiščno načelo, da tisti, ki je najglasnejši, tudi največ doseže. Prizadevati si moramo za diferenciran pristop, ki temelji na preglednosti, objektivnosti in poštenih merilih, hkrati pa moramo upoštevati, da je neukrepanje dražje kot premišljeno ukrepanje.

Poleg naše vzajemne solidarnosti moramo pri razdelitvi stroškov upoštevati zlasti geografsko in gospodarsko sposobnost držav članic. Upoštevati je treba že sprejete ukrepe in industrijsko zmogljivost za prihodnje inovacije. Teh načel ne smemo v nobenem primeru opustiti. Končna ocena skupine PPE-DE mora koristiti vsem stranem. Na eni strani moramo izpolniti naše podnebne cilje, na drugi strani pa moramo ohraniti uspešno gospodarstvo, da bomo zagotovili delovna mesta. Če se bo to ravnotežje nagnilo na eno stran, bomo lahko izgubili oboje, na primer če bi se gospodarski sektor preselil na področja, kjer ni omejitev v zvezi s CO2.

Končno, skupina PPE-DE razume, da je za Evropo in za ostali svet ključno uspešno premagovanje zasvojenosti z energijo. Prišel je čas, da se naučimo, kako pri veliki porabi dosežemo nizke emisije ogljika. Vsi, delodajalci in državljani, se moramo spremeniti.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, toplo se zahvaljujem predsedniku Komisije in Komisiji za doseženo delo. Izpostavljeno je že bilo dejstvo, da so bili zastavljeni pravi okoljski in gospodarski cilji ter da se ti cilji tudi izvajajo. Kot je povedal prejšnji govorec, moramo pri izvajanju tega svežnja pazljivo obravnavati posebna vprašanja. Gospod Barroso, glede na sedanje stanje smo nekoliko skeptični glede biogoriv. Veliko več moramo vlagati v raziskave in razvoj, kar velja tudi za prihodnjih nekaj proračunov, če želimo, da bo druga generacija v čim krajšem možnem času postala realnost, pri čemer se mora ravnovesje odločno nagniti na stran čistejšega okolja. Ključno je, da mora uporaba biogoriv pomeniti jasno neto korist za okolje.

Glede emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov se strinjam z mnenjem mnogih, da zmanjšanje za 20 % ne zadošča za izpolnitev ciljev, za katere si prizadevamo v boju proti podnebnim spremembam. Na drugi strani se iskreno strinjam z vašim argumentom, da nima smisla, da bi Evropa sama ukrepala in prevzela vsa tveganja, medtem ko so drugi izključeni in ne želijo sodelovati, ker si ne želimo izvažati tehnologije in delovnih mest, ki onesnažujejo. V Evropi si želimo čiste tehnologije, ki jo bomo tudi izvažali, da bomo lahko skupaj ohranili čisto svetovno okolje. To mora biti naš cilj.

(Ploskanje.)

Gospod Barroso, zato čim prej potrebujemo pregledno in skladno mednarodno soglasje. Če se bo izkazalo, da to ni mogoče, bomo morali tudi sami premisliti o vsem. Menim, da Komisija na tem področju ni bila dovolj odločna. Popolnoma se strinjam, da se lahko odločitve sprejmejo pozneje, vendar menim, da moramo že zdaj razmisliti, kaj bomo naredili, če ne bomo dosegli mednarodnega soglasja. Ali bomo potem uvedli uvozne prelevmane? Ti bi seveda morali biti skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Ali bi morda razmislili o tem, da bi navsezadnje le uvedli davek na CO2? To zamisel sta še obravnavala Svet in Komisija. Pri vseh drugih ukrepih se moramo odločno zavzemati za to, da bomo upoštevali okoljske in gospodarske vidike. Čeprav se na prvi pogled ne strinjam s splošnim ugovorom industrije, je treba upoštevati zakonite interese industrije in delovne sile. Rekli ste, da se bo to zgodilo. V zakonodajnem postopku bomo morali paziti na to.

Gospod predsednik, komisarji in komisarke, doseči moramo to, kar nam je uspelo v primeru REACH, tj. povezovanje okoljevarstvenikov ter industrije in delovne sile s ciljem uskladitve njihovih interesov. REACH je dober primer takega povezovanja. Gospod Sacconi je imel poleg številnih drugih svojo vlogo pri zagotavljanju, da sta ta parlament in Komisija uresničila okvir REACH. Voditi nas morajo okoljski cilji, hkrati pa moramo upoštevati gospodarska vprašanja, da se bosta zaščitila čista industrija in čisto gospodarstvo v Evropi.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, liberalci in demokrati pozdravljamo ta sveženj. Menimo, da je to doslej najpomembnejši dosežek Komisije gospoda Barrosa. Podnebne spremembe so največji izziv, s katerim se mora spopasti življenje na našem planetu in najhujša težava naših vlad, poleg tega pa povzročajo največje skrbi našim državljanom. Gospodu Davisu in gospe Ek sem hvaležen za delo, ki sta ga dosegla v naši skupini, da bi zagotovila odločno in zgodnje ukrepanje.

Pomembno je, da Komisija ukrepa. Nacionalne demokracije so prepogosto odvisne od kriznega upravljanja. Težave se ne rešujejo, dokler ni to nujno potrebno in včasih je prepozno za ukrepanje. Znanstveniki iz Kalifornije so nas že pred 30 leti opozorili na podnebne spremembe. Ne moremo jih več preprečiti, lahko pa upamo in si prizadevamo, da jih bomo obvladovali.

Predsednik Barroso, iz vaših predlogov je razvidno, da je ukrepanje nujno. Tem predlogom bodo mnogi močno nasprotovali. Nekateri bodo trdili, da bo ogrožen dobiček, drugi, da bodo ogrožena delovna mesta; oboji so nam to že namignili. Nedvomno ste v Komisiji imeli razgrete razprave. Naša skupina meni, da vaši predlogi lahko prispevajo k dobičku in delovnim mestom ter da bo naše gospodarstvo dobilo novo konkurenčno prednost. V vsakem primeru so bistveni za upravljanje našega planeta in sodelovali bomo z vami pri zagotovitvi čimprejšnje sklenitve sporazuma.

  Liam Aylward , v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, že nekaj časa čakamo na koristi tega zakonodajnega svežnja. Morda se sanje zdaj uresničujejo. Morda bodo določeni cilji za zmanjšanje CO2 in povečanje obnovljive energije.

Države članice se bodo nedvomno spoprijele s tem izzivom. Vendar to pravzaprav že delajo. Ta zakonodaja bo povzročila stabilizacijo trga, zlasti poslovnega trga in trga znanosti, zagotovitev varnosti za vlagatelje ter spodbujanje energije vetra, hidroenergije in biogoriv. Na splošno bo pomagala zaščititi okolje pred podnebnimi spremembami.

Parlament meni, da se z biogorivi ne bo poslabšala težava s CO2. Cilj je 10 % je morda previsok. Zagotoviti bomo morali, da bo zakonodaja omogočila preverjanje zalog in pomanjkanja hrane. Države članice bodo morale imeti prilagodljiv odnos do razlik v posameznih državah članicah.

Vendar mora biti zakonodaja izvedljiva. Pozdravljam predloge Komisije o drugi generaciji biogoriv, vendar se zdaj moramo počasi osredotočiti na biogoriva tretje generacije.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospod predsednik Komisije, komisar Dimas, ali se še spominjate Balija? Prepričan sem, da se ga gospod Dimas spominja. Tam je Evropska komisija dejansko poosebljala mednarodno prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam, mednarodno solidarnost in trajnost. To je bil dober občutek. Pogosto sem bila ponosna na vas, gospod Dimas. Ponosna sem bila celo na nemškega okoljskega ministra. To me je spomnilo, da je Evropska unija sposobna ponovno pridobiti podporo državljanov z organizacijo zelo učinkovite kampanje proti svetovnim podnebnim spremembam.

Vendar pa lahko zaupanje javnosti hitro izgubimo, gospod Barroso, zlasti, če besedam ne bodo sledila dejanja. Veliko sem prebrala o razpravah v Komisiji. Če v svojih predlogih o trgovanju z emisijami ne boste še naprej strogi, boste uničili zelo pomemben instrument. Če bo čisti premog še vedno imel vodilno vlogo in bo prikrita kampanja usmerjena k jedrski energiji, če bo glavni poudarek na biogorivih namesto na drugačni prometni politiki, če se bo energetsko učinkovitost, tj. najbolj prednostno nalogo, gospod Piebalgs, vedno bolj zanemarjalo, bomo ostali nemočni glede podnebnih sprememb.

(Ploskanje.)

Nasprotovanje evropske industrije predlogom je nesprejemljivo. Navsezadnje je prosti trg povzročil podnebne težave. Nista jih povzročili Kitajska in Indija, ki sta potratno ravnali s svojimi viri in ustvarili preveč izpustov CO2, ampak mi. Prosti trg ne bo tešil te težave. Treba ga je regulirati, da bomo zaščitili podnebje. Ni treba ponavljati, da bomo glede na obremenitve, povezane s tem, morali govoriti o zunanji zaščiti. Pripravljeni smo na to. Menimo, da so za doseganje napredka pri mednarodnih pogajanjih o katerem koli vprašanju, vključno z zunanjo zaščito, potrebni ambiciozni predlogi na evropski ravni. V Poznań ne moremo z neprepričljivimi instrumenti. V Poznańu in Kopenhagnu bomo spet prevzeli vodilno vlogo. Veselim se sodelovanja z vami, gospod Dimas.

(Ploskanje.)

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, odločitev Komisije, da predstavi svoje predloge v tem parlamentu, je zelo pomembna. To je pozitiven znak, da Evropa to vprašanje obravnava resno in da je njen cilj pravičen odziv, h kateremu smo prispevali tudi mi.

Vendar ravno zato iskreno dvomim v nekatere vidike teh predlogov in jih ne morem podpreti. Pri tem opozarjam na prevelik delež biogoriv, kljub vedno večjim pomislekom z različnih strani. Opozarjam na tveganje, da bodo lahko nekateri ljudje imeli jedrsko energijo za čist in obnovljiv vir energije, kar pa ne drži. Opozarjam na pretirano odvisnost od tehnologije zajemanja ogljika, namesto da bi se uporabljali drugi, boljši postopki. Končno, opozarjam na oprostitve omejitev emisij za države onesnaževalke ali sektorje, kot sta sektor železa in jekla.

Na tak način bomo lahko ogrozili verodostojnost Evrope, namesto da bi jo okrepili v ključni fazi, tj. v fazi, ki se je začela s konferenco na Baliju. Na Baliju so bila določena osnovna pravila za podpis sporazuma po izteku kjotskega protokola. Da bi to dosegli, kar moramo storiti, bo potrebna močna politična volja in sposobnost za oblikovanje zapletenega sistema, pa tudi doslednost.

Politična volja pomeni, da so podnebna vprašanja ključni preskus za Evropo in za drugačno globalizacijo. Doslednost pomeni doseganje ciljev 20/20/20: zmanjšanje emisij, energetska učinkovitost in uporaba obnovljive energije.

Zato moramo opredeliti sklop prednostnih ukrepov, ki jih bomo odobrili v prihodnjem letu, pred razpustitvijo Parlamenta in pred novimi volitvami. Razen ciljev 20/20/20 mora sveženj vključevati ukrepe o vozilih in letalih, zaradi katerih bodo splošne zahteve glede zmanjšanja izvedljive, delno zaradi vertikalne politike. V tem smislu bi bile oprostitve v sektorjih, kot sta sektor železa in jekla, velika napaka.

Prav tako moramo na ustrezno zapleten način za sklenitev močnega sporazuma pozvati k novemu scenariju globalizacije, ki ne temelji več na konkurenci, ampak na sodelovanju in prenosu tehnologije.

Poleg tega je bistveno, da preučimo nove zamisli, kot je predlog gospe Merklove o izračunu emisij na prebivalca, in da razmislimo o prilagoditvah, ki vplivajo zlasti na celine, kot je Afrika, ki onesnažujejo manj in jih podnebne spremembe bolj prizadenejo. Ta neprijeten položaj Afrike bo merilo za ocenjevanje prispevka in predanosti Evrope.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, to je pomemben dan za okoljsko in energetsko politiko. Zahvaljujem se Evropski komisiji za ta energetski sveženj, ki je bil predstavljen. Ta zakonodajni sveženj, ki ga zdaj imamo, temelji na odločitvah v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, sprejetih lansko leto. Za predstavljene predloge je značilno, da ne upoštevajo različnih interesov, niti znotraj Evropske komisije.

V zadnjih dneh smo slišali kritike predlogov, zlasti s strani energetsko intenzivne industrije. Spremembe direktive o trgovanju z emisijami bodo zagotovo vplivale na različne sektorje. Vendar menim, da moramo narediti korak naprej, čeprav to ne bo preprosto.

Zanimiva se mi zdi tudi predlagana direktiva o zajemanju in shranjevanju ogljika. Odlično bi bilo, če bi odkrili več obnovljivih virov energije: do 20 % energije do leta 2020, kakor je bilo predlagano. Kritični moramo biti do cilja 10 % za biogoriva. Merilo trajnosti mora imeti jasno opredeljeno mesto v direktivi. Odbor za okolje bo odgovoren za večino teh predlogov. To pomeni, da mora biti učinkovit, vendar smo optimistični glede končnega rezultata.

V prihodnjih mesecih bodo prihajale kritike od različnih lobijev, prihajala pa bo tudi podpora. Biti moramo odločni in poskrbeti, da se bo z zakonodajnimi okviri zagotovila odgovornost in pravičnost na vseh področjih in za vse, zlasti v zvezi z okoljem.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Gospa predsednica, gospod Barroso ter komisarja Dimas in Piebalgs, zahvaljujem se vam za vaše predloge. Ti predlogi so pomembni za vse nas in za prihodnost Evrope.

Konferenca na Baliju, ki je potekala decembra lansko leto, je postavila temelje za mednarodni sporazum o boju proti podnebnim spremembam. Akcijski načrt z Balija, časovni načrt z Balija in sklad za prilagoditev so izzivi, pri katerih mora imeti Evropska unija vodilno vlogo. Navsezadnje moramo priznati, da smo delno odgovorni za sedanje stanje na področju podnebnih sprememb.

Logično je, da bodo cilji v razvitih državah in v državah v razvoju različni. Kitajska in Indija morata dobiti posebna nadomestila za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vendar se bojim, da bodo naša prizadevanja zaman, če ZDA ne bodo resno obravnavale tega vprašanja.

Konferenca na Baliju ni naslednica kjotskega protokola. Upamo pa, da bo spodbudila reševanje te težave. Gospod Barroso, zlasti pozdravljam drugo načelo: poštenost in priznavanje, da so države članice različno sposobne financirati naložbe in da imajo različna izhodišča. Še enkrat se vam zahvaljujem.

  Karl-Heinz Florenz (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod Barroso, veste, da mi je področje gospodarstva, okolja in naše skupne politike zelo blizu. Danes ste dosegli napredek pri razvoju vizije, ki so jo pripravili Angela Merkel in vodje držav ali vlad. Vizija, ki so jo oblikovali spomladi lansko leto, je bila povsem primerna. Pripravljena je bila pravočasno. Zdaj pa jo moramo podrobneje razviti in v zvezi s tem še nismo razkrili vsega. Danes nismo veliko govorili o številkah. Rad bi izvedel kaj več o tem, ker želimo rešiti to težavo skupaj z zainteresiranimi stranmi, ne pa navkljub njim. Programi, ki ste jih predstavili v zadnjim štirinajstih dneh, bodo skupaj z današnjim programom močno spremenili evropsko gospodarsko in industrijsko politiko. Zato menim, da potrebujemo večjo podporo in da se ne smemo opirati le na glavne stebre.

Priznati moram, gospod Dimas, da sem nekoliko razočaran, ker politika ravnanja z odpadki in zlasti politika odstranjevanja odpadkov nimata večje vloge v tem programu. V Evropi bi lahko zmanjšali emisije CO2 za več milijonov ton v korist našim največjim izvoznim industrijam, če bi le imeli dovolj poguma. Ali se v zadnjih dveh letih nismo naučili, da se ne spopadamo le s podnebnimi težavami? V prihodnosti bomo imeli težave z viri. Komisar, gospod predsednik, naši otroci nam bodo zastavljali mučna vprašanja, če ne bomo sprejeli drznejšega pristopa.

Seveda moramo biti pošteni do podjetij in okoljevarstvenih organizacij, poleg tega pa močno podpiram pet prednostnih nalog, ki ste si jih zastavili. Svojih izvoznih podjetij ne moremo omejevati, nato pa pričakovati, da bodo prekašala svoje tekmece. To je nemogoče. Narediti moramo, kar je treba, oziroma moramo preiti k bistvu.

Kar zadeva sistem trgovanja z emisijami, je to navsezadnje najbolj znan in časovno preskušen sistem. Učiti se moramo iz naših napak, hkrati pa moramo ostati strogi. Nikomur ne bomo delali usluge, če bomo preveč popuščali. Sistem mora biti strog, a pošten. Potem vas bom podprl.

Evropska unija se ne sme tako bati teme podnebnih sprememb. Obravnavati jo moramo kot priložnost za naše okolje, industrijo in zlasti za prihodnje generacije.

(Ploskanje.)

  Guido Sacconi (PSE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz izpostavljam, kako pomembno je, da se je gospod predsednik odločil, da bo prišel v Parlament in nas pravočasno obvestil o sprejetju svežnja, ki je bil tako skrbno pripravljen; lahko bi celo rekli, da je bil narejen po meri. Ne smemo pozabiti, da je ta sveženj povezan z neko drugo odločitvijo, ki ste jo sprejeli decembra, tj. predlogom uredbe o vozilih, ki je v nekem smislu del tega svežnja.

Ne bom komentiral same vsebine tega svežnja, ker imam slabo navado, da kritiziram besedila, potem ko se dobro seznanim z njimi ter preverim in ocenim vse podrobnosti. Poskusili bomo ugotoviti, ali ste vzpostavili pravo ravnotežje in ali so potrebne dodatne prilagoditve ali izboljšave. Na splošno kaže, da sklop predlogov ustreza načelom in ciljem, ki sta jih v zadnjih mesecih predlagala Parlament in Svet.

Izpostavljam pa politično vprašanje, ki ga je že omenil gospod Musacchio in ki vpliva na vse nas. Strinjam se z njegovim mnenjem glede Balija. Kozarec ni ne napol prazen ne napol poln, dosežen pa je velik politični uspeh. Pred tremi meseci ne bi nihče stavil na to. EU je ob tej priložnosti potrdila svojo vodilno vlogo v svetu, vendar pa je s tem dobila tudi več odgovornosti. Naše odgovornosti so se povečale: ne moremo v Poznan in Kopenhagen praznih rok. Potrebujemo dejstva.

Izpolnili ste svojo nalogo pri pripravi tega svežnja, zdaj pa je naloga zakonodajalcev, tj. Parlamenta in Sveta, da ga sprejmejo in spremenijo v zavezujoče standarde. To v kratkem času, ki ga imamo na voljo, ne bo preprosto. Začela se je zadnja faza tega zakonodajnega obdobja, tako kot bi se morala za emisije CO2 leta 2015, ko naj bi dosegle vrh, nato pa se začele zmanjševati. Ta vrh smo že dosegli.

Zato moramo sprejeti nekakšen neformalni sporazum, tj. poseben delovni postopek, da bomo zagotovili, da bo večina svežnja končana pred koncem tega parlamentarnega obdobja; sicer bomo pri pogajanjih o fazah spremljanja konference z Balija ostali praznih rok. To zato vpliva na Parlament, ki mora izpolniti svojo nalogo s preprečevanjem mogočih sporov o pristojnosti, kar lahko vzame več mesecev. To vpliva tudi na Svet, ki bi lahko že v zgodnji fazi začel sodelovati z nami, tako kot v drugih primerih. Vpliva pa tudi na vas: danes ste malo zamudili, ker ste se očitno morali pogovoriti o nekaterih stvareh. Glede na druge dokumente, pri katerih sem sodeloval, bi bilo dobro, če bi lahko Komisija delovala enotno za zunanji svet.

  Lena Ek (ALDE). – Gospa predsednica, končno smo od ciljev prišli k sredstvom. Strinjam se, da je mogoče to voditi preudarno, kar bo koristilo vsem, pri čemer lahko ustvarimo boljše okolje, boljše priložnosti za naše otroke in več delovnih mest v Evropi. Vendar je potrebna skladnost pri upravljanju različnih političnih področij, tj. politike na področju raziskav, razvojne pomoči, skupne kmetijske politike, energetske politike in tako naprej, kar bo prvič na preizkušnji na spomladanskem vrhu s programom lizbonske strategije.

Ali bo program lizbonske strategije na zasedanju Sveta marca vključeval energetsko-podnebni sveženj? To bo prvi večji preskus. Pred nami pa je še eden. Le še 13 mesecev je do sprejetja odločitev o tem zelo pomembnem, morda najpomembnejšem predlogu, in sicer o tem mandatu za Evropski parlament, Komisijo in Svet. Trinajst mesecev je na voljo za sprejetje evropskega stališča pred evropskimi volitvami in pred zelo pomembnim zasedanjem v Kopenhagnu decembra 2009.

Vsi vemo, da je zelo pomembno zavedanje vseh, da to moramo doseči, pri čemer je vsak posameznik odgovoren, da omogoči sprejetje odločitve aprila, ne pa da to prepreči, da ne bo zgodilo tako kot v stari danski pravljici, ko se je vladar pojavil nag pred celim Kopenhagnom.

Obravnavati moramo tudi pomanjkanje energije – ni je dovolj – tehnološko nevtralnost in gozdarska vprašanja, ki jih je treba izboljšati. Mislim, da se bo to doseglo s parlamentarnim postopkom na zelo pregleden in odprt način, tako kot to poteka v Parlamentu.

Nazadnje, od sredstev se premaknimo k ciljem: to je naša naloga in skupina ALDE vas bo podpirala, ko bo treba sprejeti odločitev in končno predstaviti pomen volivcem.

  Alessandro Foglietta (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisija je dvakrat spremenila svojo utemeljitev v zvezi z energetsko-podnebnim svežnjem, o čemer žal bolj malo vemo: izpolnjevanje kjotskih obljub ter izboljšanje evropske mešanice energetskih virov in oskrbe z energijo. Zlasti pozdravljamo zaveze za spodbujanje širjenja obnovljivih virov energije, večjo prilagodljivost pri odobritvi državne pomoči za okoljske ukrepe ter razvoj čistih virov in tehnologij za omejevanje emisij.

Vendar sveženj vsebuje nekaj občutljivih vprašanj v zvezi s konkurenčnostjo naših podjetij. Gospod Barroso je sam ocenil, da bodo stroški znašali okrog 60 milijard EUR. Obravnavati bomo morali vpliv te obremenitve. Načrt o sistemu prodaje kvot na dražbi, katerega stroški so ocenjeni na okrog 39 EUR na tono CO2, ter njegova razširitev na sektor prometa in gradbeništva povzroča precej skrbi industriji in bosta verjetno vplivala na končne potrošnike. Glede na te pesimistične napovedi se bodo morale Komisija in zlasti države članice čim bolj potruditi za zmanjšanje gospodarskega in družbenega vpliva ukrepov.

Izpostavljam, da je vodilna vloga Evrope v boju proti podnebnim spremembam nedvomna in nedvoumna. Upoštevati pa moramo, da je stališče naših mednarodnih konkurentov v številnih najnaprednejših gospodarskih sektorjih drugačno. Na koncu se strinjam z besedami predsednika Barrosa. Zagotovo moramo trdo delati, da bomo določili naše zaveze in rezultate, ter dali večjo težo svežnju, ki nam je predstavljen. Sveženj ne sme ostati fiktiven, ampak pošten.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – Gospa predsednica, vizija tega parlamenta je, da bi imeli v 21. stoletju na voljo 21 različnih tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Z današnjimi predlogi Komisije smo naredili prvi korak, tj. 20 % leta 2020, k Evropi, ki bo do konca tega stoletja skoraj v celoti in izključno temeljila na obnovljivih virih energije.

To pomeni več milijonov delovnih mest v Evropi, vodilna vloga na področju tehnologije, zmanjšanje CO2, manjšo odvisnost od uvoza plina in nafte, večjo konkurenco na energetskem trgu, na katerem prevladujejo le redki posamezniki, zato se zahvaljujem gospodu Piebalgsu, da se ni vdal lobijem na področju električne energije, kar zadeva ukinitev sistemov zagotovljenih cen, ker bodo le ti sistemi omogočili, da bodo mala in srednja podjetja vlagala v ta trg. 10-odstotni delež biogoriv je cilj, ki so ga politiki vsilili proizvajalci vozil in industrija sladkorja. Niste imeli dovolj poguma, da bi ga opustili. Mi ga bomo imeli.

Na koncu imam jasno vprašanje za Komisijo. Zeleni podpiramo zaščito evropske industrije pred okoljskim dampingom, vendar, gospod Barroso, vaše besede so si nasprotujoče. Če bo evropska energetsko intenzivna industrija dobila pravice popolnoma brezplačno, na kakšen način boste utemeljili, da bo moralo kitajsko jeklarsko podjetje plačevati uvoz? Če bo naša industrija popolnoma brez obveznosti, Svetovna trgovinska organizacija ne bo nikoli sprejela sheme, pri kateri bodo morala podjetja plačevati za uvoz na naše trge, zato so si vaše besede zares nasprotujoče, oziroma ste dolžni vsaj pojasnilo, ker v nasprotnem primeru goljufate ljudi.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospa predsednica, komisarji, strinjam se z govorniki, ki so se zahvalili Komisiji za njene dobre namene. Vendar bomo kmalu ugotovili, da je treba paziti na podrobnosti. S trgovanjem z emisijami se bo cena pravic do emisije na trgu EU z električno energijo na debelo približala ceni proizvodnje jedrske energije in hidroenergije, pri čemer se ne zahtevajo pravice do emisije. Prodaja pravic do emisij na dražbi ne bo vplivala na te nepričakovane dobičke, ampak bo dolgoročno še povečala dodatne in pretirane dobičke teh podjetij za proizvodnjo in distribucijo električne energije.

S trgovanjem z emisijami se podpira razširitev jedrske energije. Upam, da bo Komisija upoštevala stališče gospoda Piebalgsa, da jedrska energija ni obnovljiv vir energije.

Zaenkrat je nemogoče oceniti, ali je predstavljen sveženj dobro uravnotežen za vse države članice. Zaradi zahtev glede povečanja deleža obnovljivih virov energije v EU na povprečno 20 % bi bile lahko majhne države, v katerih je ta odstotek že presežen, in velike države, v katerih je ta odstotek zdaj 2–6 %, v neenakem položaju.

  Graham Booth (IND/DEM). – Gospa predsednica, kadar koli danes govorimo o vprašanju podnebnih sprememb, običajno govorimo le o „globalnem segrevanju“. Je to namerno? Edina predlagana rešitev je veliko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, tj. ogljikovega dioksida, ker naj bi se s 30-odstotnim zmanjšanjem povprečna temperatura na zemlji do leta 2020 zmanjšala za 2°C.

Tako zatrjevanje je presenetljivo, ker se pri tem ne upošteva vpliva sonca v tem obdobju, vendar za namen te razprave predvidevajmo, da imajo tako imenovani strokovnjaki, ki jih plačujejo davkoplačevalci, prav. Podnebne spremembe pomenijo prav to: podnebje se stalno spreminja. Kaj pa, če se bo podnebje na zemlji ohladilo in ne segrelo? Ali se bo potem predlagalo, da bomo morali proizvesti veliko več ogljikovega dioksida, da bomo poskušali ustaviti ohlajevanje? Seveda ne. Strokovnjaki so tako predani svoji sedanji napovedi „globalnega segrevanja“, da to ne bi bilo mogoče, vendar kaže, da se dogaja prav to.

Zadnjih devet let, tj. od leta 1998, se globalna temperatura na zemlji ni spremenila. Zadnje desetletje se zemlja ni segrevala. Globalno segrevanje se je ustavilo. To ni le naše stališče ali napačne navedbe skeptika, ampak dejstvo, ki temelji na opazovanju. Znanstveno dejstvo je tudi, da več ljudi umre zaradi mraza kot zaradi vročine.

Da povzamem, če je bilo globalno segrevanje le začasno in se zdaj vztrajno približujemo naslednji ledeni dobi, bo lahko imelo vsako zmanjševanje emisij CO2 ravno nasprotni vpliv od nameravanega. Glede na to, da zemlja obstaja že več milijard let, zagotovo ne zahtevamo preveč, če predlagamo zelo kratek premor za preverjanje dejstev.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, skrbi me, da so sanje o cilju, da bi se emisije CO2 v Evropi v naslednjih 12 letih zmanjšale za eno petino, neuresničljive. Od leta 1990 nam jih ni uspelo zmanjšati niti za 5 %, o čemer smo se dogovorili v Kjotu.

Snemimo populistična očala in se raje osredotočimo na dejansko stanje, kot ga opisujejo znanstveniki in doživljajo državljani. Z biogorivi ne bomo rešili energetskih težav. Prav nasprotno, biogoriva lahko povzročijo dvig cen hrane, težave z zalogami vode, zaradi krčenja gozdov pa povzročijo povečanje koncentracije tako osovraženega CO2. Preprosto pomenijo korak v napačno stran.

Gospe in gospodje, prepričana sem, da se moramo osredotočiti na jedrsko energijo in se sami znebiti strahu pred verižnimi reakcijami. Pametne vlade, kot je finska ali britanska, to že delajo. Znanstvene ugotovitve kažejo, da jedrska energija ne proizvaja CO2 in da zmanjšuje nadaljnje podnebne spremembe. Hkrati je poceni, zanesljiva, varna, poleg tega pa zmanjšuje odvisnost držav od fosilnih goriv, ki se dobavljajo z nestabilnih območij.

Če želimo zastopati interese državljanov Evropske unije, moramo vlagati prav na področje jedrskih raziskav, razvoja in izobraževanja.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – Gospa predsednica, najprej čestitam Komisiji in njenemu predsedniku za predstavitev predloga in ga pozdravljam. V naši državi smo dokazali, da so ti cilji dosegljivi, kljub temu da tako ali tako nimamo veliko sonca, vendar jih je mogoče izpolniti. Kot je bilo danes že povedano, zdaj splošne cilje spreminjamo v konkretna dejanja in ukrepe, kar je dobro.

Rad bi izpostavil tri stvari. Prvič, za konkurenčnost je potrebna trajnost, za trajnost pa konkurenčnost. Če želimo, da bo naše gospodarstvo v prihodnosti konkurenčno, potrebujemo konkurenčne vire energije, kar velja tudi za obnovljive vire energije. Potrebujemo konkurenco med različnimi obnovljivimi viri energije, ne pa reguliranega gospodarstva s subvencijami za različne obnovljive vire energije. Imeti moramo pošteno in odprto konkurenco, ker bomo potem dobili obnovljive vire energije druge in tretje generacije, ki jih bomo dobro izkoristili.

Drugič, visoki stroški nekaterih držav ne smejo povzročiti manjše odgovornosti drugih držav. V zvezi s tem moram povedati, da se mi to ne zdi najboljše, ker se morda nekaterim državam preveč popušča. To je treba izpostaviti, ker morajo vsi prispevati k temu prizadevanju.

Tretjič, gre za obnovljive vire energije, vendar vseeno izpostavljam pomen jedrske energije, ne zato, ker menim, da je jedrska energija obnovljivi vir energije, ampak zato, ker če želimo v celoti izkoristiti in uporabiti obnovljive vire energije, ne smemo dopustiti, da bi postopno opuščanje jedrske energije izničilo prizadevanje v boju proti emisijam ogljikovega dioksida. Potrebujemo oboje in njuno medsebojno podporo.

Danes sem želel izpostaviti te tri stvari. Pozdravljam predlog in predstavitev ter vam želim veliko sreče.

  Reino Paasilinna (PSE). – (FI) Gospa predsednica, gospod Barroso, obnovljivi viri energije niso le strošek, ampak proces, zaradi katerih nastajajo nova delovna mesta, inovacije in konkurenčna zmogljivost. To je dejstvo. Vendar Komisija ni ustrezno upoštevala zaposlovanja, kar je glavna težava. Kakšne so koristi, če se energetsko intenzivne industrije in najčistejša industrija preselijo v države brez omejitev emisij? Pridružiti se nam morajo industrijsko razvitejše države in vaša naloga je, da poskrbite za to.

Kot je povedal gospod Hökmark, so pri trgovanju z emisijami, tako kot v sektorju telekomunikacij, kaznovani tisti, ki so dosegli ciljno raven. Hkrati popuščamo tistim, ki si ne prizadevajo, da bi pravočasno dosegli cilje ali da bi sprejeli skupne odločitve. Na tak način ne bomo mogli doseči trajnega napredka. Komisija ni upoštevala začetne ravni, energetske intenzivnosti in učinkovitosti gospodarstva, vloge ničnih emisij itd. To so pomembni dejavniki.

Na koncu menim, da se lahko stroškovna učinkovitost doseže z inovacijami in da ni vključena v proračune držav članic ali Komisije. To bi moralo biti sredstvo za rešitev tega položaja.

  Chris Davies (ALDE). – Gospa predsednica, nihče ni rekel, da bo spopadanje z izzivom globalnega segrevanja preprosto, vendar sem vesel, da ima Evropska unija vodilno vlogo pri poskusih, da se prizadevanje spremeni v konkretne ukrepe. Številke so se sprejemale zelo nepremišljeno, tj. veliko dvajsetic do leta 2020, pri čemer je določitev teh številk preprosta, težji del pa je doseganje ciljev, ki si jih zdaj zastavljamo.

Prepričan sem, da bo na primer pri nas v Združenem kraljestvu potrebna velika sprememba usmeritve in da bomo morali močno pospešiti, če bomo želeli izpolniti cilje. Menim, da je ta nova politična usmeritev veliko prepozna, vendar se zavedam težav in stanja pred nami.

Bojim se predvsem dveh stvari. Prvič, da bodo vlade podpisale zavezo, ki je ne bodo izpolnile, zato me zanima, kako bomo določili nekakšne vmesne cilje, nekakšen sistem kaznovanja, da bomo na koncu zagotovili izpolnitev obljub.

Moja druga bojazen je, da bomo v prizadevanju za nekaj dobrega v resnici naredili nekaj slabega. Pri tem sem najbolj zaskrbljen zaradi biogoriv. Slišal sem pripombe komisarja za energijo, vendar zamisel, da bi lahko tvegali uničenje tropskega gozda in povzročili dvig svetovnih cen hrane, da bi zagotovili ugoden položaj našim proizvajalcem avtomobilov, je po pravici povedano zgrešeno, pri čemer moramo biti zelo previdni glede merila trajnosti. Zaskrbljen sem zaradi usmeritve našega proračuna. Podpiramo sisteme, ki spodbujajo emisije CO2, in menim, da bomo morali ukrepati hitreje, če bomo želeli dohiteti sami sebe.

Sprejeti je treba nekaj elegantnih odločitev o več zadevnih vprašanjih, vendar se zavedam, da si vsi prizadevamo za skupni cilj. Ta sveženj ukrepov bo spodbujal inovacije, naložbe in ustvaril več milijonov delovnih mest. Ne smemo ga obravnavati kot grožnjo, ampak kot priložnost za vse.

  Guntars Krasts (UEN). – (LV) Hvala, gospa predsednica. Zahvaljujem se Komisiji, ker je začela razpravo o tem pomembnem vprašanju. Čeprav je vključitev zmanjšanja emisij in povečanja obnovljivih virov v en dokument logična v formalnem smislu, menim, da umetno povečuje politični pritisk na posamezno nalogo in ogroža jasnost razprav. Zato bom obravnaval le vprašanje obnovljivih virov energije. Veliko držav v Evropski uniji ima zdaj pozitivne rezultate na tem področju. Zadevne nacionalne vlade se morajo odločiti med izzivi varnosti oskrbe, gospodarske konkurenčnosti in varovanja podnebja. Zdaj je bila posebna pozornost namenjena varnosti oskrbe z energijo, ker je zaradi cen nafte in plina ter varnosti oskrbe ogrožena oskrba z nafto in plinom. Nobenega razloga ni, da se države članice EU tega ne bi zavedale. Medtem ko pozdravljamo določitev skupnih ciljev EU za večji delež obnovljivih virov, menim, da se nam zdaj ni treba prizadevati za določanje ciljev na ravni držav članic. Pred tem je treba oceniti posebne okoliščine držav članic in lokalnih vlad ob upoštevanju gospodarskih in kulturnih dejavnikov. Zlasti ironično je, da države, ki so že veliko dosegle na tem področju, dobivajo dodatne in ambiciozne naloge. Ne želim podcenjevati vloge evropskih institucij, ker lahko dosežejo veliko, na primer na področju liberalizacije plina in električne energije, vendar proizvodnja obnovljive energije mora ostati nacionalno vprašanje, ker države članice že dolgo razumejo ta vprašanja.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, dokler energetsko požrešna razvijajoča se gospodarstva in energetsko potratni industrijsko razviti narodi ne bodo namenili več pozornosti okolju, nobeno prizadevanje EU ne bo zadoščalo za odpravo škode teh držav. Prav tako dvomim v uspešnost trgovanja s potrdili s prikrito razvojno pomočjo, s čimer se zagotovo ne bo zmanjšala skupna količina emisij, ampak se bodo emisije v najboljšem primeru le prerazporedile. Avstrija je zaenkrat edina država, ki kupuje potrdila in je zanje porabila 280 milijonov EUR v primerjavi s komaj 20 milijoni EUR, ki jih vsako leto nameni za naložbe v obnovljive vire energije. Zato menim, da bi bilo, namesto da zaskrbljenost v zvezi z energijo služi kot izgovor za pospešitev pristopa Turčije k EU, glede na razmere na področju energije bolj smiselno ponovno razmisliti o odnosih Unije z Rusijo. Agenda EU za energijo vključuje številne naloge, nenazadnje že zdavnaj prepozno izvajanje dobro razvitih oblik okolju prijaznega pogona in energetskih tehnologij, odpravo pomanjkanja vode, odpravo podpore za čezcelinski promet in večji pritisk na glavne povzročitelje podnebnih sprememb.

  Giles Chichester (PPE-DE). – Gospa predsednica, načeloma pozdravljam ta sveženj, vendar moramo priznati, da so obnovljivi viri energije in povečanje učinkovitosti notranje premoženje EU, ki je koristno za nas kot trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2, in za varnost oskrbe. Prav tako moramo priznati, da obnovljivi viri energije niso zastonj, tako kot menijo nekateri: z njimi so povezani stroški, ki vključujejo finančne in okoljske dejavnike ter dejavnike neprilagodljivosti. Strinjam se z odločenostjo predsednika Barrosa, da dosežemo naše cilje brez izgube globalne konkurenčnosti ter brez izvažanja delovnih mest in podjetij. Medtem ko govorimo o ciljih, moramo končati s preteklostjo, ko EU ni imela dobrih rezultatov pri izpolnjevanju ciljev. Lahko se dogovorimo le o zavezujočih ciljih, če so ti dosegljivi.

Pozdravljam pristop tržnih mehanizmov, kot je sistem trgovanja z emisijami, vendar upam, da bomo lahko izboljšali metodologijo in zagotovili njeno boljše delovanje, da bomo dosegli naše cilje.

Na koncu predlagam, da se moramo upreti skušnjavi odvisnosti od tehnologije, da ne smemo biti obremenjeni s tem, da so obnovljivi viri energije edina rešitev, medtem ko je najpomembnejši cilj veliko zmanjšanje emisij, zato moramo uporabiti celo vrsto razpoložljivih sredstev, pri čemer ne smemo izključiti nobene možnosti.

  Britta Thomsen (PSE). – (DA) Gospa predsednica, predsednik Komisije, zelo sem zadovoljna, da imamo pred seboj zakonodajni sveženj, ker je to podlaga, ki nam bo omogočila, da bomo dosegli napredek pri izpolnjevanju ciljev, in pokazala, da lahko EU naredi več, kot le razpravlja. Dejansko lahko dosežemo napredek. Kot poročevalka za ta sveženj v Parlamentu sem posebej izpostavila ključno vlogo nacionalnih akcijskih načrtov. Te akcijske načrte morajo spremljati vmesni cilji in vesela sem, da jih je Komisija zdaj vključila v svoj predlog. To je ključno za zagotavljanje, da začnemo ukrepati že zdaj, da ne bomo leta 2020 nenadoma ugotovili, da cilji niso izpolnjeni. Parlament je prav tako izpostavil, da je pobuda potrebna v vseh treh sektorjih, in sicer v sektorju električne energije, ogrevanja in prometa, vesela pa sem tudi, da bo Komisija od držav članic zahtevala, da določijo sektorske cilje. Kljub temu se mi zdi bolje, da bi imela socialna razsežnost pomembnejšo vlogo pri cenah energije in hrane ter lokalnem sodelovanju, vendar so to le nekatera od področij, ki jih bomo v Parlamentu še obravnavali. Čestitam Komisiji za dobre rezultate, ki jih je dosegla danes.

  Vittorio Prodi (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvala za predstavitev tega energetsko-podnebnega svežnja. V celoti se strinjam z njegovimi prednostnimi nalogami.

Menim pa, da v direktivi o spodbujanju obnovljivih virov energije ni bila dovolj izpostavljena nujna potreba po spodbujanju tehnologije za spremembo biomase neposredno v plin. Take tehnologije se lahko uporabljajo na različne načine, zlasti zaradi njihove splošne učinkovitosti v primerjavi s tradicionalnim izgorevanjem.

Poleg tega bi rad izpostavil direktivo o shranjevanju ogljikovega dioksida. Kaže, da je finančna pomoč namenjena predvsem sektorjema premoga in nafte. S to odločitvijo se ne morem strinjati, glede na to, da obstajajo druge možnosti za zajemanje ogljikovega dioksida med procesom proizvodnje energije, na primer uporaba mikroalg v vodi.

Moja zadnja pripomba je: če res moramo uporabiti premog, potem moramo vsaj spodbujati tehnologijo za čistejšo pretvorbo oglja v plin. Seveda si pridržujem pravico do pregleda končnih dokumentov.

  Bogdan Pęk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, moje pripombe so namenjene neposredno komisarju Dimasu in najmanj, kar lahko rečem je, da je nesposoben. Imam odprto pismo, ki ga je generalnemu sekretarju Združenih narodov poslalo 100 priznanih znanstvenikov z vsega sveta in se vanj tudi podpisalo. Rad bi, da komisar natančno preuči zadnji odstavek tega pisma, citiram: „Poskusi preprečevanja globalnega segrevanja so na koncu neuspešni in pomenijo usodno nepravilno dodeljevanje sredstev, ki bi jih bilo bolje porabiti za resnične in nujnejše težave človeštva“.

Gospe in gospodje, nobene znanstvene podlage ni, da bi sklepali, da lahko vplivamo na cikel podnebnih sprememb, ki so posledica dejavnosti sonca. Znanstveniki so na podlagi študije vzorcev ledu ugotovili, da ta cikel poteka že več deset tisoč let. Dodeljevanje več sto milijard eurov za boj proti podnebnim spremembam pomeni ogrožanje človeške civilizacije in zdravega razuma. Zato vas obtožujem nesposobnosti in ...

(Predsednica je prekinila govornika.)

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica, gospe komisarke in gospodje komisarji. Pozdravljam prizadevanje Komisije v zvezi z mednarodnim sodelovanjem in nacionalno zakonodajo. Komisija lahko pri tem vedno računa na podporo Parlamenta. Dober občutek je, da ima Evropa vodilno vlogo v tretji industrijski revoluciji. Prepričan sem, da bodo predlagane tehnološke inovacije prispevale k uresničitvi zakonitih interesov tretjih držav in zmanjšanju obremenitve zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča naša rast.

Največja nevarnost v Evropski uniji pa je mlačen in nenaklonjen odnos nekaterih držav članic, ki ogroža izvajanje teh ambicioznih načrtov. Vendar to velja tudi za Komisijo, ker stalno dopušča pomanjkanje skladnosti v državah članicah. Naj navedem primer, ki ga osebno poznam: ko je bila Madžarska kandidatka za pristop k EU, je Komisija zahtevala, da izpolnjuje popolnoma vse določbe zakonodaje, zdaj, ko je postala država članica, pa ji dopušča vse. To ni poštenost, ampak preračunljivost.

Govorili ste o energetsko učinkovitih domovih: po dveh letih Madžarska še vedno ni prenesla direktive o energetskem certificiranju stavb. Zdi se, da Komisija tega ne zahteva. Madžarska le majhen del sredstev, ki jih dobi od EU, nameni ukrepom na področju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo. Komisija tega od nje tudi ne zahteva. Kako bo mogoče doseči cilje, ki jih je določila Komisija, če Komisija sama ne bo [...]

  Riitta Myller (PSE). – (FI) Gospa predsednica, komisarji, kljub govorom nekaterih skeptikov imamo čas za uresničitev naše odločitve, ki smo jo sprejeli marca. V razpravi o predlogih, ki so bili predloženi danes v Svetu ministrov in Evropskem parlamentu, moramo upoštevati naše zaveze, pri čemer je najpomembneje, da pri odločanju o podrobnostih poskrbimo za izpolnitev našega cilja, ali z drugimi besedami, da se globalna temperatura ne poveča več kot za dve stopinji v primerjavi s predindustrijsko dobo. To mora biti sklep razprav o teh posameznih zakonodajnih predlogih, ker je to edini način za doseganje sprememb.

Te spremembe, ki so pomembne za okoljsko politiko, pomenijo tudi spremembe na področju industrijske proizvodnje. Jasno je, da bo to negativno vplivalo na nekatere sektorje, vendar bodo drugi od tega imeli koristi. Mislim, da moramo vlagati v sektorje, ki bodo imeli koristi. Evropa bo zato lahko razvila svojo vodilno vlogo in ustvarjala nova delovna mesta na svojem ozemlju, hkrati pa z globalnimi rešitvami zagotovila koristi za vse.

Upam, da bomo lahko pokazali našo močno zavezo, da bodo naše rešitve v zvezi z biogorivi jasen znak in spodbuda za razvoj zares trajnih proizvodov, ki bodo nadomestili sedanja goriva.

  Francesco Musotto (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, v celoti podpiram zaupanje v besede gospoda Barrosa o predlogu Komisije. To je velik izziv za Evropo, ki ga ne moremo več odlašati.

Predlagani cilji, zlasti zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, so izvedljivi kljub številnim težavam, ki jih moramo premagati. Vendar bo potrebna skupna zaveza vseh držav za oblikovanje energetske politike, ki bo sposobna obravnavati izredne razmere podnebnih sprememb ter končno odpravila odvisnost Evrope od uvoza in s tem od stalnega povečevanja cen energije.

Izpostaviti je treba tudi vprašanja, povezana z varnostjo oskrbe in obnovljivimi viri energije. Zato potrebujemo program za povečanje raznovrstnosti energetskih virov. Emisije toplogrednih plinov se lahko zmanjšajo z uporabo jedrske energije, čistega premoga in obnovljivih virov energije z nizkimi emisijami ogljika. Prizadevanje je potrebno tudi na področju raziskav jedrske …

(Predsednica je prekinila govornika.)

  Atanas Paparizov (PSE). – Gospa predsednica, z večino govornikov se strinjam glede priznavanja pomena tega energetsko-okoljskega svežnja. Prav tako menim, da bo to nov velik korak na poti k povečanju vloge Evrope v boju proti podnebnim spremembam.

Rad bi omenil dve od petih načel, ki jih je navedel predsednik Komisije: poštenost in konkurenčnost. Zadovoljen sem z dejstvom, da je Komisija upoštevala stališče držav, kot je Bolgarija, zlasti kar zadeva trgovino zunaj sistema trgovanja z emisijami in v zvezi z določitvijo ciljev za obnovljive vire energije.

Vendar je treba na področju konkurenčnosti narediti še veliko, da bodo predlogi Komisije postali bolj natančni in, ker ni sprejemljivega prihodnjega sporazuma, moramo biti zelo previdni glede držav, kot je Bolgarija, in mešanice energetskih virov, da se bodo možnosti za nadaljnji razvoj energije in industrije ohranile na podlagi uresničljivih ciljev in po dostopni ceni.

  Karin Scheele (PSE). – (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se predsedniku Komisije, ker je v svojih uvodnih besedah jasno povedal, da bi bil strošek neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja EU in njenih držav članic vsaj petkrat večji od stroška svežnja, ki je bil predstavljen danes. Strinjam se z govorniki, ki so izpostavili pomen obnovljivih virov energije in sem zadovoljna, ker Komisija ne meni, da je jedrska proizvodnja obnovljiva – o čemer tako ali tako ni nobenega dvoma.

Izpostavljam tudi pomen energetske učinkovitosti in ukrepov, ki jih je treba še sprejeti v prizadevanju za ta cilj, ker so vse študije pokazale, da je energetska učinkovitost najvarčnejši način za boj proti emisijam CO2. Izpostavljam, da močno dvomim v shranjevanje CO2 in da nasprotujem zavezujoči kvoti 10 % za biogoriva.

Ker delam na področju razvojne politike, že težko čakam predloge Komisije o tem, koliko projektov v okviru mehanizma čistega razvoja bo mogoče izvajati v najrevnejših državah na našem planetu, ker vsi vemo, da te države najbolj trpijo zaradi učinkov podnebnih sprememb.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, predsednik Barroso nam je določil zelo ambiciozen cilj za proizvodnjo obnovljive energije s ciljem zmanjšati emisije toplogrednih plinov brez oviranja naših možnosti za rast.

Vendar se ne strinjam s Komisijo, ker želi pri svojih izračunih uporabiti BDP posameznih držav, kar po mojem mnenju ni dovolj. Menim, je treba skupno prizadevanje za zmanjšanje emisij posamezne države članice do leta 2020 določiti na podlagi začetne ravni emisij na državljana, seveda brez poseganja v mehanizme solidarnosti med državami članicami. Z drugimi besedami, upoštevati moramo skupni delež neogljikovih virov energije v posamezni državi.

Skratka, ne smemo zamešati cilja in sredstev. Vodilna misel je seveda zmanjšati toplogredne pline in omogočiti „dekarbonizacijo“ gospodarstva, kot je bilo izpostavljeno v sklepih Sveta marca 2007.

  Dorette Corbey (PSE). – (NL) Gospa predsednica, danes smo priča rezultatom ambicioznih ciljev v zvezi z evropskim podnebjem. Menim, da so predlogi dobri, cilji pa so žal prenizki. Na Baliju je bilo sprejeto, da je za rešitev podnebja potrebno zmanjšanje za 25–40 % do leta 2020. Naenkrat se zdijo zaveze Evropske unije nekoliko šibke. To je slab znak za ostali svet in tako med drugim Bolgarija in Romunija še vedno menita, da lahko znatno povečata svoje emisije.

Po mojem mnenju to ni dobra zamisel. Kitajska in Indija imata tako malo razlogov za zmanjšanje emisij. Bolje bi bilo, če bi vse premožnejše države v Evropski uniji pomagale državam, kot sta Bolgarija in Romunija, pri zmanjšanju njihovih emisij. To je boljši način za doseganje verodostojnosti v svetu.

Žal je bila sprememba sistema trgovanja z emisijami nekoliko oslabljena zaradi pritiska industrijskega lobija. Škoda je, da je Komisija popustila in zmanjšala pravice energetsko intenzivne industrije za prodajo deležev na dražbi. Nekatere države na tak način delujejo na mednarodni ravni, vendar bi bilo bolje vzpostaviti bolj pošten sistem in uvesti dajatve za uvoz in izvoz.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, pozdravljam napoved najpomembnejšega svežnja in se veselim zakonodajne razprave, ki bo temu sledila. Mislim, da je pravi čas za opozorilo tistim, zlasti v moji državi, ki so upravičeno razburjeni zaradi globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in emisij toplogrednih plinov in ki so na drugi strani zaskrbljeni zaradi ratifikacije lizbonske pogodbe ali reformne pogodbe, medtem ko poudarjamo, da so okolje in podnebne spremembe posebej vključeni v lizbonsko pogodbo, za razliko od prejšnje ustavne pogodbe: to je najpomembnejša točka, ki jo je treba izpostaviti.

Po konferenci na Baliju je jasno, da ima Evropa, kot Unija s 27 državami članicami, zmogljivosti in sposobnosti, da postane vodilna na svetu glede tega najpomembnejšega vprašanja, tj. podnebnih sprememb, v središču katerega je ta sveženj. Na Baliju je bil pripravljen časovni načrt za sklenitev splošnega sporazuma do leta 2009, pri čemer se priznava, da so nujni jasni in pregledni sporazumi, pri čemer sem povzel sem besede predsednika Barrosa, da se zagotovi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 50 % do leta 2020. Čeprav je nujno, da ostanemo konkurenčni, ne moremo rešiti naših številk in ciljev z izvažanjem delovnih mest s selitvijo v regije, v katerih ni zakonodaje za zmanjšanje toplogrednih plinov ...

(Predsednica je prekinila govornico.)

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospa predsednica, zaradi programa, ki ga predlaga Komisija, moramo v smislu izpolnjevanja ciljev za zagotavljanje naše verodostojnosti narediti vse, kar je v naši moči, da bomo kos izzivu in ga spremenili v priložnost, da postanemo bolj konkurenčni, pri čemer hkrati zagotovimo, da bomo lahko s sodelovanjem izpolnili ta cilj na globalni ravni brez zapravljanja časa. To je seveda zelo spodbuden program, poln zanimivih izzivov. Eden od navedenih izzivov, ki ga podpiram, je izziv predlaganja energetskih virov, ki so alternativa jedrski energiji.

Kar zadeva sektor prometa, menim, da je to sektor, ki pomeni velik izziv, zato pozivam Komisijo, da izkoristi sredstva, ki se zdaj obravnavajo, tj. logistični akcijski načrt. Logistika, ki postaja dejavnik konkurence, mora biti eno od sredstev za uporabo obveščevalnih podatkov za mobilnost in omogočanje iskanja ustreznih rešitev, da se prispeva k zmanjšanju emisij.

Glede projekta Galileo, v zvezi s katerim je bilo doseženega le malo napredka, ker nismo upoštevali vseh njegovih možnosti, morajo področja uporabe v smislu zmanjšanja emisij pomeniti dodaten izziv.

Končno, menim, da je načrt mestnega prometa zdaj realna možnost.

  Eva Lichtenberger (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, še enkrat izpostavljam, da je promet eden od glavnih vzrokov za podnebne spremembe, in poudarjam, da mora postati osrednja točka našega ukrepanja. Kar zadeva zmanjšanje emisij zaradi prometa, Evropska unija ne more biti ravno ponosna nase. Vendar imamo zdaj še eno priložnost. Zdaj imamo na primer priložnost, da se socialni stroški prevoza v celoti upoštevajo z zaračunavanjem uporabe infrastrukture težkim tovornim vozilom v skladu s sistemom evrovinjet, s čimer se bo povečala količina prevoza tovora po železnici namesto po cesti, kjer so ravni emisij veliko višje.

Če ne bomo obravnavali vprašanja prometa, nikoli ne bomo dosegli napredka pri doseganju podnebnih ciljev. To velja zlasti za države sredi Evrope. Da bi te države članice končno ukrepale in prispevale k zmanjšanju količine cestnega prometa, potrebujemo tudi kazni za tiste, ki povzročajo dodatno povečanje in ne želijo zmanjšati količine prometa.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem članom za splošno močno podporo našim predlogom. Prav sem razumel, da je ta parlament zelo predan tej zelo pomembni zadevi in jo obravnava kot enega najpomembnejših, če ne najpomembnejši izziv naše generacije. Zato se vam zahvaljujem.

Povabljeni smo bili, da pridemo sem takoj po zasedanju, zato poglobljena razprava še ni mogoča, vendar bi Komisija z veseljem sodelovala v takšni razpravi, in sicer jaz, komisar Dimas, komisar Piebalgs ter drugi zadevni komisarji. Pripravljeni bomo, da bomo z vami razpravljali o vseh podrobnostih tega zelo pomembnega sklopa predlogov.

Najprej izpostavljam, da nekatere vaše pripombe temeljijo na našem prejšnjem delu in ne na današnjih predlogih. Pomembno je, da razumete, da so to predlogi, ki jih je kolegij sprejel danes. Delo je potekalo več mesecev, ker je to zelo zapleteno vprašanje. Tako kot mediji ste imeli tudi vi delni dostop do dela osebja, ki je zelo pomembno, vendar je bila odločitev sprejeta šele pred pol ure, tik preden smo prišli v ta parlament.

Mislim, da je to zelo uravnotežena odločitev, ambiciozna, vendar hkrati uravnotežena in poštena, na katero smo zelo ponosni. Mislim, da smo pridobili čas. Mislim, da dejstvo, da imamo še en mesec za sklenitev močnega soglasja v Komisiji, prispeva k temu, da bomo dobili čas za sprejetje celega svežnja, po možnosti v tem parlamentu. Razumel sem predlog gospoda Sacconija in gospe Ek, da to moramo storiti, toda je treba upoštevati še drugo stran. Obdobja do junija 2009 ne obravnavajmo le kot cilj tega parlamenta. Končajmo delo tega parlamenta s pompom, z vrhuncem, s sprejetjem teh zelo pomembnih predlogov.

Glede na stike, ki sem jih imel z vladami naših držav članic, in sicer s sedanjim slovenskim predsedstvom in prihodnjim francoskim predsedstvom, sem mislil, da ste trdno odločeni, da to naredimo hitro, da dosežemo napredek, da bo to resnično postala prednostna naloga. Če to velja tudi tu v parlamentu, sem resnično prepričan, da bo mogoče odobriti ta sveženj, seveda po potrebnih pogajanjih, na katera smo pripravljeni. Ne slepimo se, da je naš predlog popoln. Po mojem mnenju je mogoče, da bo ta parlament v tem mandatu dosegel zelo močno soglasje o zelo ambicioznem sklopu predlogov.

Izpostavili smo težavna in politična vprašanja. Dodal bi končno pripombo v zvezi s tem. Eno je vprašanje ravnotežja med ekološkimi zavezami in potrebo po zmanjšanju toplogrednih plinov, hkrati pa potrebo po obvladovanju zaskrbljenosti dela industrije glede nekaterih vplivov na mednarodno konkurenco. Rad bi bil jasen: izvzet ne bo noben industrijski sektor. Vsi bodo vključeni. O tej možnosti razmišljamo le, če ne bo splošnega sporazuma, vendar je ta sporazum še vedno naš cilj in prednostna naloga. Seveda se bo z nekaterimi ukrepi ublažil vpliv tega dejavnika na del industrije, ker jasno želimo zaščititi gospodarstvo in delovna mesta v Evropi. To je pomembno in prepričan sem, da smo dosegli zelo uravnoteženo rešitev.

Odločili smo se, da bo porazdelitev bremena med države članice obsežna, kot bom opisal v nadaljevanju. Oblikovani bodo konkretni predlogi v zvezi z obnovljivimi viri energije. Kot veste, je bil določen cilj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije. Zdaj je ta delež 8,5 %, zato moramo doseči še 11,5 %. Odločili smo se, da bo okvirno polovica tega določena pavšalno – vsi morajo prispevati enako. Za drugi del pa smo se odločili, da bo določen glede na BDP na prebivalca. To se nam zdi najpravičnejša metoda, ker je to način za zagotavljanje več možnosti tistim, ki imajo več sredstev za naložbe kot najrevnejše države članice. Menim, da je to pošteno. To smo prilagodili z merilom prilagodljivosti za države, ki so si že prizadevale, da bi se podelila neke vrste nagrada ali bonus za „zgodnje začetnike“.

Celotna metodologija bo pregledna. Predstavili jo bomo. Menimo, da je to dober in pošten predlog v smislu porazdelitve bremena med države članice. Upam, da ga bo večina držav članic dobro sprejela. Kakor koli že, scenariji bodo pregledni, metodologija bo predstavljena, seveda pa je dobrodošlo, da Svet in Parlament najdeta boljšo rešitev, če bo to mogoče. Na koncu mislimo, da bo to prava rešitev, ker je tehnično zanesljiva in zelo poštena.

V zvezi s težavami z biogorivi se strinjamo z večino, kar ste povedali. Težava je, da danes nimamo meril trajnosti za biogoriva, ki se že proizvajajo na svetu in se že uporabljajo. Zdaj prvič vzpostavljamo merila trajnosti za domača in uvožena biogoriva na visoki ravni, pri čemer še enkrat upoštevamo, da je naš cilj sklenitev splošnega sporazuma. Zdaj ni splošnega sporazuma: v Latinski Ameriki je to organizirano na svoj način, v Združenih državah na svoj in v Afriki na svoj. Zato potrebujemo mednarodno ureditev za trajnost biogoriv, za kar si tudi prizadevamo: spodbujamo novo generacijo biogoriv. Zato ob upoštevanju vseh kritik tistih, ki so rekli, da so z biogorivi povezana nekatera tveganja, s čimer se strinjamo, primerjajmo drugo možnost. Predlagamo drugo možnost, ki je veliko boljša kot sedanje stanje.

Nekateri med vami ste bili zaskrbljeni zaradi potrebe po več naložbah v tehnologijo. S tem se strinjam. To bomo morali upoštevati pri razpravah o naslednji finančni perspektivi. Mislim, da moramo narediti več. S tem se strinjam, ker za zajemanje in shranjevanje ogljika, ki je zelo pomembna in obetajoča tehnologija, potrebujemo kapital. Mimogrede, predlagamo, da države članice del prihodkov od dražb namenijo boju proti podnebnim spremembam. Upajmo, da se bodo s tem strinjale.

Povedal vam bom nekaj, kar sem med vsemi temi procesi pri stikih z državami članicami že objavil. Včasih se pri obravnavi podnebnih sprememb spomnim, kaj je rekel John Stuart Mill o svojem očetu. Rekel je, da je njegov oče ljubil človeštvo, vendar sovražil posameznike. Upajmo, da naše države članice in nacionalni politiki ne mislijo tako. Če se želijo boriti proti podnebnim spremembam, ni mogoče, da v političnem smislu sprejemajo delovni program, hkrati pa se ne zavežejo določenim ciljem in metodam. To je pomembno vprašanje.

Komisija je danes spremenila te cilje in namere v dejanske ukrepe in pregledne instrumente. Ali so popolni? Pogovorimo se o tem. Mislimo, da so zanesljivi, pošteni in učinkoviti. Strinjam se z gospodom Hökmarkom, da je pomembno, da se opiramo tudi na trg. Ne bomo razpravljali o mešanici energetskih virov držav članic – to bi bila lahko neskončna razprava. Ne trdimo, da je eno ali drugo najboljša možnost. Pravimo, da so države članice zdaj soglasno sprejele cilj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, pri čemer smo iz jasnih razlogov morali izpostaviti obnovljive vire energije, ker moramo dati trgu jasne spodbude, trg pa bo določil najboljšo tehnologijo in vir energije. Ne dajemo natančnejših navodil, ker nam tega ni treba storiti.

Vendar, prosim, razmislite, kako je to težko. Splošna pravila, načela in instrumente uporabljamo za 27 zelo različnih primerov, ne le v smislu gospodarskega razvoja, ampak tudi v smislu mešanice energetskih virov, zgodovine teh držav in kulture ozaveščenja o nekaterih od teh težav. Neizogibno je, da bo na koncu nekaj razlik. Pomembno je, da je naš pristop skladen. Menim, da smo danes prišli sem s skladnim pristopom.

Zelo se veselim potrebnih razprav na zakonodajni ravni in resnično sem prepričan, da bomo v duhu partnerstva, ki je bil prisoten že pri drugih pomembnih delih zakonodaje, skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom dosegli zelo ambiciozen in hkrati realen predlog.

(Ploskanje.)

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Zapisnik današnje seje bo predložen v odobritev Parlamentu na naslednjem delnem zasedanju.

Pisne izjave (člen 142)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam energetsko-podnebni sveženj, ki ga je predstavila Komisija. Pomembno je, da ima Evropska unija še naprej vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, zato moramo sprejeti resno zavezo za doseganje cilja „20/20/20 do leta 2020“ (20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % prihranek energije in 20 % delež obnovljivih virov energije). Vendar opozarjam Komisijo, da je jedrska tehnologija glede na sedanje stanje edina tehnologija, ki se pospešeno načrtuje in ki bo lahko zagotovila resnično energetsko učinkovitost in trajno zmanjšanje emisij CO2.

Nekatere evropske države so dosegle velik napredek na tem področju, druge pospešujejo, tretje, tj. Italija, pa ostajajo na mestu in se ne premaknejo nikamor. Jasno je, da smo v preteklosti pogrešali skupni regulativni okvir in, splošneje, celovito strategijo EU na tem področju. Evropska komisija šele zdaj prevzela pobudo, brez pogojev in ugovorov, ker je zaradi mednarodnega scenarija treba po potrebi sprejeti drzne odločitve.

Pri tem je v nevarnosti prihodnost našega gospodarstva, neposredno pa tudi naša priložnost, da izrazimo svoje mnenje o spoštovanju pravic povsod po svetu brez strahu pred ugrabitvami.

  Petru Filip (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Čeprav cenim zaskrbljenost Komisije v zvezi z okoljem, sem zaskrbljen zaradi omejenega pomena kazalnikov, ki so bili uporabljeni pri algoritmu za izračun razdelitve potrdil za emisije. Potrebni so novi korelacijski koeficienti, pri katerih bi se upoštevale različne možnosti za naložbe v državah z različnim BDP, a podobnimi družbenimi in gospodarskimi pričakovanji. Raven potrebnih naložb se jasno razlikuje glede na raven razvoja posameznega območja v Evropi. Zato bo prispevek iz nacionalnega proračuna, potreben za ohranjanje emisij znotraj dodeljenih omejitev, obračunan v breme proračuna za tehnološki razvoj, s čimer bi se ogrozilo izpolnjevanje evropskih okoljskih standardov na gospodarsko prikrajšanih območjih.

Načelo evropske solidarnosti se lahko spoštuje le, če se pri obravnavi držav in regij, ki so razvite pod evropskim povprečjem, upošteva njihova raven razvoja. V skladu z istim načelom upam, da bodo moji nemški kolegi, ki so kritizirali odločitev podjetja Nokia o selitvi v Romunijo, sčasoma ugotovili – in to naravnost povedali nemškim delavcem v Bochumu, ki so bili odpuščeni – da so plače romunskih delavcev desetkrat nižje od njihovih, medtem ko je cena litra mleka ali bencina enaka kot v Nemčiji.

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – Z današnjo razpravo se ustvarja novo ugodno okolje za spodbujanje širše družbene razprave o vlogi, ki jo bo imela v prihodnje jedrska energija v Evropi. Jedrska proizvodnja je dokazan in učinkovit način za proizvodnjo električne energije brez emisij toplogrednih plinov. Domnevam, da se povprečen evropski državljan verjetno ne zadeva tega dejstva.

Javna razprava je skoraj izključno usmerjena na obnovljive vire energije in omejevanje vpliva zgorevanja fosilnih goriv.

Biti moramo pošteni in priznati, da je količina energije, ki jo lahko pridobimo iz obnovljivih virov energije in hkrati ohranimo konkurenčne cene energije, omejena. Obnovljivi viri energije so pomembni, vendar ne moremo zavajati državljanov z navajanjem, da se bodo to težavo rešili le z obnovljivi viri energije. Medtem ko se bodo s shemami za zajemanje in shranjevanje ogljika zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz fosilnih goriv, se morajo tehnologije še vedno uvesti na industrijski ravni. Poleg tega bodo imele visoko ceno.

Za odgovoren pristop k reševanju izziva podnebnih sprememb je potrebno ravnotežje, tj. mešanica ekonomsko uspešnih tehnologij obnovljivih virov, sistemov zajemanja in shranjevanja ogljika ter sodobnih jedrskih tehnologij. Mi smo odgovorni za zagotavljanje, da se preučijo vse možnosti, pri čemer se nobena možnost ne izključi.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – Obnovljivi viri energije lahko načeloma zagotovijo rešitev za svetovne podnebne spremembe in evropsko energetsko krizo. Vendar so biogoriva in druge oblike bioenergije sporen način boja proti podnebnim spremembam. Do določene mere v pozitivnem smislu nadomeščajo fosilno energijo, v večjem obsegu pa ogrožajo deževne gozdove in oskrbo s hrano v državah tretjega sveta.

Že zdaj so zaskrbljujoč razlog krčenja gozdov v Braziliji, Indoneziji, Maleziji in drugih državah. Cene hrane so se dvignile tudi zaradi vedno večje porabe biogoriv. EU mora omejiti porabo bioenergije na presežek kmetijske zmogljivosti v Uniji sami, s čimer se prepreči krčenje gozdov.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) V celoti podpiramo Komisijo pri njenem prizadevanju za pripravo izvedljivega načrta za države članice in državljane za izpolnitev energetskih in okoljskih ciljev. Vendar moramo upoštevati finančne in gospodarske vidike, povezane s temi predlogi.

Preučiti je treba pravila za odobritev dodelitve državne pomoči za okoljske projekte. Glede na sedanjo visoko raven onesnaževanja nekaterih industrij in dejstvo, da prilagoditev zelenim tehnologijam ni stroškovno učinkovita, je rešitev zagotovitve državne pomoči v višini 60–100 %, lahko izvedljiva. Taka industrija je rudarstvo, za katerega so nujno potrebne tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2.

V zvezi s projektom Komisije o uvedbi 12 novih elektrarn na oglje in plin, opremljenih s tehnologijo za zajemanje in shranjevanje ogljika, izpostavljam pripravljenost Romunije, da se takšna elektrarna zgradi na njenih tleh. Porečje doline reke Jiu ima bogate mineralne vire in je blizu delujočih elektrarn.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Težava podnebnih sprememb in boj proti poslabšanju naravnega okolja sta leta 2007 postala najpomembnejši točki na dnevnem redu Evropske unije. Predlogi Evropske unije so dejanski izraz ambicioznih ciljev, opisanih marca lansko leto. Kažejo na vodilno vlogo, ki jo je prevzela naša Skupnost 27 narodov v zvezi z omejitvijo emisij toplogrednih plinov.

Ne bi rad dvomil v cilje ali ambicije, vendar je treba priznati, da je Evropska komisija sestavljena iz dveh skupin držav, ki so bile do nedavnega razdeljene s tako imenovano železno zaveso. Zahodne demokracije že več desetletij upoštevajo potrebo po varstvu naravnega okolja. To je povzročilo sprejetje okoljskih standardov, ki bi jih bilo dobro posnemati tudi na drugih celinah. Nasprotno so države nekdanjega Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (Comecon) doživele hitro industrializacijo. To je zlasti vključevalo razvoj možnosti industrije železa in jekla, težkih kovin in drugih vrst industrije s škodljivimi vplivi na okolje.

Proces prilagoditve standardov Evropske unije je bil izjemno drag in ni presenetljivo, da so te države članice v svojih pristopnih pogodbah dosegle toliko prehodnih obdobij. V zelo kratkem času so države srednje in vzhodne Evrope dosegle velike spremembe v zvezi s tem.

Na podlagi predlogov Evropske komisije se te države zdaj srečujejo z novimi izzivi, ki jih morda ne bodo mogle obvladovati in bi lahko vplivali na njihove možnosti za razvoj. Iskanje pravega ravnotežja med okoljskimi zahtevami, pravimi pogoji za konkurenčnost in zaščito delovnih mest skrbi celotno Evropsko unijo. Vendar je to zlasti pomembno za države, ki si prizadevajo, da bi dohitele ostale.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Cilji in vizija ukrepov Sveta za boj proti podnebnim spremembam, ki jih je predstavil gospod Barroso, predsednik Komisije, so:

krepitev evropskih monopolov v okrepljeni endoimperialistični konkurenci na področju energije. Obstaja poskus, da bi izkoristili bistveni cilj zmanjšanja emisij onesnaževal za razdelitev trgov in omejitev rasti nastajajočih novih sil (Kitajske in Brazilije), ki zavzemata večji delež na trgu.

S tem se zagotovi trg za pretirano kopičenje kapitala s komercializacijo varstva okolja. Po liberalizaciji strateško pomembnih sektorjev (energija, telekomunikacije) je današnje gospodarstvo eden od odličnih novih trgov za naložbe monopolnega kapitala. Zato je gospod Barroso govoril o naložbah v inovativne energetske tehnologije, tehnološko posodobitev in uporabo zasebnih skupin za izpolnitev zahtev nove okoljske zakonodaje. Poleg tega je kjotski protokol ustvaril nov kapitalistični trg za trgovanje z emisijami. Pravica do onesnaževanja se v zameno za plačilo zamenja na „borzi“ ogljikovega dioksida.

S tem se podpira vzdušje sodelovanja na podlagi razredov, pri čemer se poskuša izkoriščati svetovno ozaveščanje, hkrati pa prikrije dejstvo, da so nevarne spremembe podnebja in globalno segrevanje posledica industrijskega razvoja na podlagi kapitalističnega dobička, komercializacije tal, zraka, energije, vode itd.

Ti ukrepi škodijo potrebam ljudi in razvoju donosnosti kapitala na področju okolja.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Države članice EU se spopadajo z izzivi podnebnih sprememb, večje odvisnosti od uvoza energije in visokih cen energije. Zato je zaveza Evropske unije, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov do leta 2020, zlasti na podlagi ukrepov v energetskem sektorju, velik korak v boju proti globalnemu segrevanju.

S pospešitvijo prehoda na energijo z majhnimi emisijami ogljika s prehodom na biogoriva in obnovljive vire energije se bodo podprle inovacije in povečala industrijska konkurenčnost.

Države članice z gospodarstvi v razvoju, zlasti Romunija in Bolgarija, bodo lahko svoje emisije povečale za 20 % v primerjavi z letom 2005 za industrije zunaj sistema trgovanja z emisijami, pri čemer se mora to povečanje izračunati na podlagi BDP. To je dokaz solidarnosti Evropske unije, s čimer se zagotavlja, da bodo imele najrevnejše države možnost, da ujamejo razvitejša gospodarstva.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Prejšnji teden sta predsednik Ruske federacije Putin in podpredsednik vlade Medvedev v Sofiji podpisala pogodbo o gradnji plinovoda „Južni tok“ čez Črno morje. Zdaj, ko bo lizbonska strategija kmalu ratificirana, se zdi precej nenavadno, da se Bolgarija ni posvetovala s svojimi evropskimi partnerji.

Cilj politike Unije na področju energije je zagotoviti varnost oskrbe z energijo v Uniji v duhu solidarnosti med državami članicami. Strokovnjaki so ugotovili, da Južni tok ogroža projekt Nabucco, ki je vključen v vseevropsko energetsko omrežje EU.

Menim, da nas je Bolgarija zelo razočarala, ker je podpisala dvostranski sporazum o energiji z Rusko federacijo. Čeprav je bil Nabucco poimenovan po operi Giuseppeja Verdija, je sedanje stanje bolj podobno opereti ali farsi.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljamo pobudo predsednika, da pride v Evropski parlament in predstavi predloge o energetiki in podnebnih spremembah. Ob tej priložnosti pozivamo Evropsko komisijo, da nameni posebno pozornost pospešitvi projekta NABUCCO in sprejme vse potrebne ukrepe za njegovo pospešitev, ker je to zelo pomemben projekt za zagotavljanje varnosti oskrbe s plinom v EU.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da bo boj proti podnebnim spremembam lahko uspešen le, če bomo lahko zagotovili svetovno solidarnost. Evropska unija mora vključiti vprašanje podnebnih sprememb v vse svoje dvostranske ali večstranske sporazume.

Prav tako je pomembno, da se pri prilagoditvi podnebnih sprememb upošteva in omogoči trajnosten gospodarski razvoj v Uniji. Pridelkov, namenjenih za proizvodnjo biogoriv, se ne sme spodbujati v škodo pridelkov, namenjenih za prehrano ljudi. Trajnostni razvoj prometa lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.

Države članice se morajo odločiti za mešanico energetskih virov, ki povzroča najmanj onesnaževanja. Pozivam Komisijo, da pregleda finančno perspektivo za obdobje 2007–2013 in proračun za leto 2008, programe in politike Skupnosti ter glavne zakone, da se bodo upoštevale podnebne spremembe.

Komisija mora priznati pomen nacionalnih, lokalnih in regionalnih organov pri pripravi in izvajanju ukrepov za prilagoditev podnebnim spremembam ter potrebo po prenosu oblasti na te organe in zagotavljanju podpore, ki jo potrebujejo.

Menim, da potrebujemo evropski okvirni program s ciljem zmanjšanja tveganja za dezertifikacijo in pomanjkanje vode.

7. Časovni razpored prihodnjih sej: glej zapisnik

8. Prekinitev zasedanja

  Predsednik. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 14.05.)