Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 30. januar 2008 - Bruselj

18. Protiraketni ščit Združenih držav Amerike ZDA (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka zadeva izjave Sveta in Komisije glede protiraketnega ščita Združenih držav Amerike.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − O vzpostavitvi protiraketnega ščita Združenih držav Amerike in o njegovi namestitvi na ozemlju Evropske unije Svet ni razpravljal. Zato tudi danes ne morem podati stališča Sveta do tega vprašanja. Žal. Rad pa bi spomnil, da je odločitev o morebitni namestitvi vojaških sil ali vojaške opreme v nacionalni pristojnosti vsake države članice. In prav zato se države članice o tovrstnih vprašanjih odločajo samostojno.

Dovolite še, da pojasnim, da med Evropsko unijo kot tako in Združenimi državami Amerike doslej ni bilo nikakršnih pogovorov o vzpostavitvi protiraketnega ščita. Obe omenjeni strani tudi nista načrtovali morebitnega sodelovanja na tem področju. Svet Evropske unije tako ni načrtoval obravnave tega vprašanja, bodisi v pogovorih z Združenimi državami Amerike ali z zvezo Nato. Kot veste, pa je protiraketna obramba predmet sodelovanja tako znotraj zveze Nato kot tudi v svetu Nato-Ruska federacija.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, danes bom zelo kratka, ker ima Komisija zelo malo pristojnosti na tem področju.

Vendar moram reči, da ima sodelovanje med Združenimi državami Amerike, Rusijo in državami članicami EU na področju varnosti in obrambe širše posledice za ta pomembna partnerstva. To je jasno. Zato, kot sem povedala, čeprav resnično nimamo pristojnosti ali odgovornosti na tem področju, upamo, da lahko najdemo uravnoteženo rešitev, ki bo na koncu v zadovoljstvo vsem.

Že od začetka pozdravljamo pogovore na visoki ravni, ki so se začeli v Moskvi oktobra lani in so jim sledila srečanja strokovnjakov. V nedavnem neposrednem dialogu med Moskvo in Varšavo vidimo priložnost, da pojasnimo zadevna stališča v zvezi z nacionalno suverenostjo.

Če sklenemo, ne glede na to, v katerem forumu se ta vprašanja obravnavajo, v Natu ali OVSE, menim, da je pomembno, da sklepi o prihodnosti evropske varnostne strukture vključujejo tudi Evropsko unijo.

  Karl von Wogau, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko v Evropi govorimo o protiraketni obrambi, razprava običajno zadeva načrtovano namestitev sistema Združenih držav Amerike na Poljskem in v Češki republiki. Veliko ljudi se ne zaveda, da je to le razširitev sedanjega sistema, ki je oblikovan za zaščito Združenih držav Amerike. Vendar se moramo v Evropskem parlamentu osredotočiti najprej in predvsem na posledice za varnost Evrope kot celine. Kot vemo, so Združene države že porabile več kot 100 milijard dolarjev za sistem protiraketne obrambe in vlagajo še dodatnih deset milijard na leto v nadaljnji razvoj sistema. Vendar so Združene države še bolj oddaljene od možnega vira nevarnosti kot Evropa. Sedanje razmere so takšne, kot bi Luksemburg vlagal denar v gradnjo nasipov, vendar Nizozemska nima po tem nobene potrebe.

Vprašati se moramo, ali dejansko obstaja grožnja, in če obstaja, ali se moramo nanjo odzvati. Razprava z gospodom Solano, ki smo jo pravkar slišali, kaže, da so razmere v Iranu še vedno razlog za zaskrbljenost. Prav tako se zavedamo grožnje, ki bi lahko nastala iz nestabilnih razmer v Pakistanu.

V pododboru za varnost in obrambo smo se vključili v intenziven dialog s predstavniki Združenih držav, vključno z generalom polkovnikom Henryjem Oberingom, direktorjem agencije za raketno obrambo. Iz teh pogovorov je postalo jasno, da bi lahko sistem ZDA teoretično zaščitil del Evrope, vendar ne vse celine. Zlasti ne bi mogel zaščititi Cipra, Malte, delov Grčije, Romunije, Bolgarije in južne Italije. Seveda z evropskega vidika ne moremo dopuščati delitve naše celine na področja z različnimi stopnjami varnosti. Zato moramo v tem okviru skupaj opredeliti skupne evropske varnostne interese.

Sedanja ocena nas opozarja, da zdaj ni foruma, v katerem bi se razpravljalo v zvezi s tem in v katerem bi se opredelili skupni evropski varnostni interesi. To je očitno še eno področje, na katerem je potrebno zelo tesno sodelovanje z Rusijo.

Pričakujemo, da bo vrh Nata aprila v Bukarešti predložil predloge za skupni sistem, in pričakujemo, da bodo ti predlogi upoštevali posebne evropske varnostne interese.

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, to ni prvič, da smo razpravljali o tem vprašanju; tudi ni prvič, da smo dobili enake odgovore od Sveta, ki navaja, da tukaj nima pristojnosti, tako kot jih ima Komisija, čeprav je komisarka na koncu rekla, da je treba stvari v Evropski uniji organizirati drugače, za kar ji čestitam.

Če se zgodi nekaj, kar vpliva na varnost vseh Evropejcev, in to spada v varnostno strategijo, ki jo je opisal gospod Solana, se moramo znati o tem pogovarjati. V Parlamentu lahko na srečo o tem govorimo. To je vprašanje, ki zadeva državljane in države članice Evropske unije, zato menimo, da je povsem pravilno, da je na dnevnem redu.

Ne nameravam ponavljati vseh pomislekov, ki jih je naša skupina že izrazila proti temu načrtu, ki so ga zasnovali Američani. Menimo, da je napaka, da potekajo dvostranska pogajanja z dvema članicama Nata, ki sta po naključju ali tudi sicer državi članici Evropske unije, kar vpliva na odnose z Rusijo, vključno na odnose Evropske unije z Rusijo. Prav tako je narobe, da se sistem razvija enostransko, čeprav v okviru Nata, in da ni bilo jasno razloženo, zakaj natančno je sistem potreben, ali bo deloval in ali postaja predrag.

Zdaj poteka na Poljskem zanimiva razprava, v kateri je vlada navedla, da je morda pripravljena na sodelovanje v sistemu, vendar je to zaradi želje Amerike ter zaradi varnosti Amerike in ne Poljske. Ne nazadnje sistem dejansko pomeni bolj nevarnost kot izboljšanje za poljsko varnost. Zato Poljaki prosijo za večjo pomoč pri razvoju zračne obrambe za poljsko vojsko, kar ustvarja neke vrste tekmo oboroževanja.

Zato je zanimivo, da se je razprava o tem, ali je sistem koristen ali nujen, ponovno začela na Poljskem in da je imel novi poljski predsednik vlade ali vsaj poljski zunanji minister pogum o tem govoriti z Rusijo. To iskreno podpiramo.

V Češki republiki, pri kateri imamo vtis, da se sistem in prispevek Češke k temu vsiljuje proti volji ljudi, so razmere malo drugačne, ker menim, da je 70 % Čehov proti razvoju tega sistema. Zato se bojim, da se izvajajo ukrepi za uveljavitev sklenitve sporazuma s Poljsko in Češko republiko še letos, preden, upajmo, nova administracija prevzame Združene države Amerike. Vemo, da so demokrati precej skeptični glede razvoja sistema protiraketne obrambe.

V vsakem primeru upamo, da bo v Svetu potekala razprava, in pozivamo, da se to vprašanje obravnava zelo resno. Če se to uveljavi, bo zagotovo vplivalo na naš že zdaj težaven odnos z Rusijo. Javnost je zaskrbljena. Menimo, da gre za novo tekmo oboroževanja in da je še veliko drugih stvari, o katerih mora Evropski parlament zagotovo spregovoriti. Tako smo delali do zdaj in tako moramo nadaljevati.

Menim, da je naša glavna vloga preučiti, ali je to nujno, ali je to začetek nove tekme oboroževanja, ali bo resnično izboljšalo varnost in ali nam bo zares pomagalo v boju z „neubogljivimi državami“. Še vedno nisem prepričan, da bodo Iranci sposobni začeti izstreljevati rakete tako hitro, kot to trdijo Američani. Tudi o tem smo imeli sporne informacije. Zato upam, da lahko pospešimo razpravo o tem vprašanju v tem parlamentu in spremljamo, kaj se dogaja v Češki republiki in na Poljskem. Moja skupina še vedno nasprotuje temu sistemu.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, največja grožnja za človeštvo ni širjenje jedrskega orožja v druge države. Resnični problem je jedrsko orožje na splošno. Edina etična in stalna rešitev v našem pristopu do sistemov protiraketne obrambe in drugih sistemov jedrskega orožja je, da jih prenehamo uporabljati. Tudi EU se mora zavezati novim sporazumom o nadzoru oborožitve in biti proaktivna pri poskusu sprožitve procesa razoroževanja.

Ameriški sistem protiraketne obrambe bi povečal tveganje za jedrsko vojno. Načrtovanje jedrskega ščita za Poljsko in Češko republiko temelji na predpostavki, da je v jedrski vojni mogoče zmagati. Vrsta protiraketne obrambe, ki jo izvajajo Združene države, se temeljno razlikuje od njihove prejšnje odvračilne politike, katere cilj je bil preprečiti državi, da se maščuje drugi. Prejšnji odvračilni učinek jedrskega oboroževanja torej ni več aktualen. Zato ravnotežje strahu izgine. Zaradi tega je protiraketni sistem ZN na Poljskem in v Češki republiki glavna skrb za vso Evropo in njene države članice. Torej je pomembno, da EU razpravlja o tej zadevi in sporoči skrbi svojih državljanov. Pri tem moramo resnično prav tako razmišljati o tem, ali se bo tako izboljšala varnost v Evropi in evropska obramba ali se bo zgodilo ravno obratno in bo novi sistem dejansko oslabil varnost v Evropi.

  Ģirts Valdis Kristovskis, v imenu skupine UEN. – (LV) Gospe in gospodje, včasih nas govori predsednika Putina spominjajo na možnost, da Rusija usmeri svoje rakete proti Evropi. To dokazuje, da je med Združenimi državami in Rusijo določeno strateško ravnotežje. Vendar med Evropo in Rusijo takšnega ravnotežja ni. Ne da se ga zagotoviti niti z „jedrskimi dežniki“ Francije in Velike Britanije. Zato menim, da je ustrezno vprašanje, kako se lahko za Evropo, in ne za Združene države, zagotovi skupna protiraketna obramba. Ali o teh vprašanjih razpravljamo samo zato, ker Združene države skrbijo za lastno obrambo? Gospa Ferrero-Waldner, člani Komisije in Evropske unija nad takšno obliko obrambe sploh niso zaskrbljeni. Ali ne menite, da je najpravilneje, da se Združene države, Nato in tudi nekatere države članice o tem odločajo skupaj? Menim, da mora Evropska unija oblikovati nedvoumen položaj, ki ga nato izvede skupaj z Natom in Združenimi državami. V nasprotnem primeru nam tukaj ni treba zapravljati časa, ker se bo o vsem odločalo v Natu.

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospod minister, gospa komisarka, priznavam, da je to nedvomno nova evropska politika. Spominja me na mojega sina, ko je bil star štiri leta. Če si ga vprašal: „Kje si?“, si je z rokami zakril oči in rekel: „Ni me tu.“ To nam pravi Komisija: „Ni nas tu. To nima ničesar opraviti z nami ali z Evropo.“

(DE) – Žal mi je, vendar je to popolni nesmisel. Takoj se moramo odločiti, ali hočemo skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko. Imamo celo novo pogodbo, ki nam določa lastnega zunanjega ministra z odgovornostjo za skupno zunanjo in varnostno politiko, in ko bomo imeli skupnega zunanjega ministra, bomo zagotovo morali razpravljati o zadevah na evropski ravni in ne kot posamezne vlade, ki razpravljajo o svoji državni varnosti z drugimi posameznimi vladami, ali kot gospod trdi von Wogau, ki pravi, da Evropo ogroža Iran ali kdove katere druge države. S tem se ne strinjam in najmanj, kar moramo narediti, je, da razpravljamo o stvareh na evropski ravni. Ne moremo preprosto reči, da so Američani naleteli na neki nepremišljen sistem, da Georgea Busha ne bo več v službi čez šest mesecev in bodo zato lahko svoj nepremišljeni sistem opustili, vendar Evropejci z vsem tem nimamo ničesar opraviti.

Zelo smo skeptični glede te strategije protiraketne obrambe, vendar smo trdno prepričani, da smo Evropejci zavezani, da o tem razpravljamo. O tem se ne odločajo poljski ali češki poslanci ali poslanci katere koli posamezne narodnosti, jutri Romuni in Bolgari, drugič Sicilijanci ali kakor koli. Ne, imamo skupni interes, da sprejemamo odločitve o svoji varnosti. To je dejansko navedeno v pogodbi, ki ste jo ratificirali in ki jo nameravamo ratificirati mi, v določbah o skupni zunanji in varnostni politiki. V skladu s tem mora to vprašanje obravnavati Evropska unija. Odločitev se ne sme sprejeti dvostransko med Poljsko in Združenimi državami ali med Češko republiko in Združenimi državami. To je evropska odločitev. To je evropski problem in moramo najti evropsko rešitev.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, vesel sem, da vprašanje postavitve ameriških sredstev protiraketne obrambe v Češki republiki in na Poljskem, tj. na območju Evropske unije, obravnava Evropski parlament, ki je najbolj demokratična institucija, ker ga neposredno izvolijo državljani Unije, ki jih to vprašanje zadeva.

S tem v zvezi poudarjam, da me kolegi v skupini GUE/NGL podpirajo in da se kot vojaški strokovnjak prav tako zanašam na svoje izkušnje, vendar kar je najpomembneje, podpira me večina državljanov v moji državi, v kateri je 70 % prebivalstva proti postavitvi ameriškega radarskega sistema.

Ameriška protiraketna obramba nam je predstavljena kot obrambni ščit, torej zakaj na primer Češki republiki ni bilo dovoljeno prodati sistema odkrivanja pasivnega radarja tamara brez dejavnih vojaških komponent Kitajski? Navedeni razlog je bil, da bi Kitajska pridobila neprimerno prednost v svojih odnosih z drugimi državami. Ali ni to besedna manipulacija? Ali ni resnični pomen postavitve radarja v Češki republiki tudi pridobivanje prednosti? Še laik razume, kar so vojščaki vedeli že precej pred Hanibalom: ščit v roki vojaka je sredstvo za boljšo in učinkovitejšo rabo njegovega meča.

Govori se o povečani varnosti, vendar ali ne gre v resnici za vprašanje povečanja varnostnih tveganj? Popolnoma logično je, da bomo takoj postali tarča številka ena za možne nasprotnike. Rekli so nam, da moramo ubogati Združene države in s tem dokazati, da smo dobri zavezniki. Kanada jih prav tako ni ubogala: ali je zato slaba zaveznica Združenih držav? Ali se ni mogoče Kanada česa naučila iz namenoma ustvarjene obrazložitve za vojaško posredovanje v Iraku?

Preseneča nas ruski odziv. Vendar glede na to, da so se Združene države enostransko umaknile od pogodbe ABM o protibalističnih izstrelkih in ravnajo v skladu s svojimi interesi, ta odziv ni nelogičen. Ali so bile Združene države pred leti zadovoljne z neposredno bližino sovjetskih raket na Kubi?

Brez dvoma so Združene države svetovna sila in njihovih stališč, predlogov in zahtev ne gre kar preprosto prezreti. Vendar če smo resnično zaskrbljeni glede večje varnosti, zlasti v Evropi, potem do tja vodi bolj zapletena pot, ki vključuje pogajanja in sporazume, ne enostranskih korakov. Za to niso odgovorne samo glavne udeleženke, tj. Združene države in Rusija, ampak tudi Evropska unija.

  Jana Hybášková (PPE-DE). – (CS) Na začetku 21. stoletja imamo vedno več srednjih in srednje dolgih letalonosilk. Na žalost je ob odsotnosti mednarodne varnostne ureditve edini način, da se to ustavi, učinkovita obramba.

Najpomembnejša pravica držav članic EU je učinkovita obramba. Pogajanja o sporazumih o statusu sil (SOFA), ki trenutno potekajo v Pragi, so zakonita pravica Češke republike. Ker bo radar, postavljen na območju Češke republike, zagotovil varnost več evropskih držav in ker bo to prva priložnost za Češko republiko, državo, ki je bila več let okupirana, da dejavno prispeva k evropski varnosti, mora biti češka vlada izredno odgovorna v svojih dejanjih.

Sistem protiraketne obrambe mora biti zanesljiv in učinkovati obrambno ter upoštevati nedeljivost varnosti. Zato pozdravljamo novico o vrhu v Bukarešti, na katerem se mora sprejeti odločitev o izgradnji dodatnega sistema večplastne obrambe vojskovališča pred balističnimi izstrelki LTBMD. Premik pogajanj v Nato zagotavlja izvajanje nedeljivosti. Pojasniti, da je to povsem obrambni sistem, je predmet ameriško-poljsko-češko-ruskih pogajanj.

Na koncu poudarjam učinkovitost. Ob upoštevanju tega, kar vemo o iranskih novembrskih testih, se moramo zavedati, da smo vsi odgovorni. Ne smemo uničiti učinkovitosti skupne obrambe s prepiri o tem, ali se sploh moramo braniti.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Dovolite mi, da v tem enominutnem govoru pozovem Svet Evropske unije ter visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko k razpravi o ameriškem sistemu protiraketne obrambe na evropski ravni.

Namestitev ameriškega sistema protiraketne obrambe v Evropi je vseevropsko vprašanje. Ni samo vprašanje za Čehe, Poljake ali Američane. Odnosi v Evropski uniji, odnosi med EU in zvezo Nato, odnosi med EU in Združenimi narodi ter odnosi med EU in Rusijo so vsi na kocki. Zato prosim, da se to vprašanje uvrsti na dnevni red Sveta.

Z zvezi s Češko republiko omenjam tole dejstvo: 70 % državljanov Češke republike nasprotuje temu sistemu. Tri četrtine državljanov Češke republike želi referendum o tej temi. Češka vlada ne komunicira z javnostjo; češka vlada ne obvešča poslancev češkega parlamenta; češka vlada na splošno deluje za hrbtom češkega naroda. Pomembno se je tega zavedati in to je treba poudariti v Svetu Evropske unije.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, naj najprej spomnim vse, da ščit protiraketne obrambe ni samo vprašanje za Poljsko in Češko republiko: zadeva tudi Združeno kraljestvo in Dansko, ker bodo zmogljivosti teh dveh držav prav tako vključene v sistem. Zato ne govorimo samo o Poljski in Češki republiki.

Nadalje opozarjam, da protiraketni ščit in namestitve, ki so njegov sestavni del, ne bodo magnet za teroriste. Teroristi napadejo šibke tarče, ne vojaških oporišč z učinkovito obrambo.

In še tretjič. Evropska unija ni vojaški zaveznik. Mogoče je škoda, da ni, vendar takšno je dejstvo, in nova pogodba, lizbonska pogodba, v tem pogledu ničesar ne spreminja. Torej je vprašanje obrambe odgovornost Nata ali držav, ki se niso odločile pridružiti zavezništvu in se želijo braniti ločeno. Očitno je potrebna razprava o tem, kako se bo ta sistem vključil v druge sisteme, ki jih namerava razviti Nato. To je vsekakor nujno. Ne pozabimo, da je v Nato včlanjenih 21 držav Evropske unije.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, eden največjih protivojnih romanov avtorja Jaroslava Haška govori o dobrem vojaku Švejku. Stališče Komisije in Sveta pa zasenči Švejka, prav tako prekosi Franza Kafko ter celo vedenje nojev. Ne moremo nadaljevati politike, pri kateri tiščimo glavo v pesek. O tem vprašanju moramo razpravljati med sabo, v Evropskem parlamentu, vendar seveda tudi s člani Nata. O tem moramo razpravljati s Čehi, Poljaki in Rusi. To je bistven proces, ki ga je treba izvesti na vseevropski ravni.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, tehnična funkcija načrtovanega protiraketnega sistema je odvzeti morebitnemu sovražniku možnost ponovnega napada – o tem ni nobenega dvoma. Z drugimi besedami, to je tudi sistem napada. To je treba pri razpravi upoštevati. Če raketni sistem postavijo Združene države, Nato skupaj z Združenimi državami ali katera koli druga kombinacija, ta ostaja program oboroževanja. Po mojem mnenju izstopa dejstvo, da Evropska unija glede tega vprašanja ne more oblikovati skupnega stališča. V tej zadevi je skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije tarča posmeha. Gospod Cohn-Bendit lahko citira reformno pogodbo v nedogled; dokler se sedanje stanje nadaljuje in se ne oblikuje nobeno skupno stališče, se Evropska unija preprosto sama izpostavlja posmehu.

Kar moramo narediti, je, da jasno izrazimo, da tega protiraketnega sistema nočemo. Dejstvo je, da zelo velika večina v Evropskem parlamentu zavrača ta sistem. V evropskih državah, vključno s Češko republiko, javno mnenje ostro nasprotuje protiraketnemu sistemu in poljska vlada je seveda nedvomno spremenila svoje prejšnje stališče. Zato bi pozdravil naše sprejetje resolucije, v kateri Parlament ta raketni sistem jasno zavrača.

  Jan Zahradil (PPE-DE). – (CS) Dovolite mi, da se zahvalim Svetu, ki ga zastopa slovensko predsedstvo, in Komisiji, ki jo zastopa komisarka Ferrero-Waldnerjeva, za precej natančno upoštevanje evropskih pogodb. V skladu z navedenimi pogodbami so glede teh vprašanj v celoti odgovorne nacionalne države. Tudi nova lizbonska pogodba jasno določa, da so za vprašanja nacionalne varnosti pristojne posamezne države članice EU same.

Prepričan sem, da je evropska varnost neločljivo povezana z varnostjo celotne evroatlantske regije, in v položaju, ko Evropska unija ni sposobna zaščititi svojih članic pred novimi tveganji, naj bodo finančna ali tehnološka, je ta povezanost bistvena.

V zvezi z javnim mnenjem, ki se je tukaj večkrat omenjalo, lahko samo dodam, da so tisti, ki se sklicujejo na javnomnenjske raziskave in pozivajo k referendumu, večkrat isti ljudje, ki so nasprotovali referendumu pri drugem zelo pomembnem vprašanju, in sicer glede nove evropske pogodbe.

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, dovolite mi, da povzamem vse argumente.

Pravzaprav današnje vprašanje ne zadeva samo večje varnosti Češke republike in Poljske, ampak dejansko večjo varnost celotne Evrope. Pogajanja za uvedbo takšnega sistema so odgovornost nacionalne države kot take. Podobni sistemi obstajajo v drugih državah, v državah članicah Evropske unije.

Današnji govorniki so jasno poudarili, da gre za resno nevarnost. Moramo se zavedati, da je treba pri vprašanju varnosti odločitve sprejemati zelo hitro. Takšne odločitve lahko vsebujejo tudi preventivni element. Le če smo pripravljeni in močni, lahko prisilimo napadalce k pogajanjem in upoštevanju varnostnih zahtev.

Ob koncu naj povem, da popolnoma zavračam stališče, da češka vlada ne komunicira s svojimi državljani glede tega sistema. Obveščevalna kampanja se izvaja že več mesecev.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). – (CS) Glede današnje teme navajam štiri točke.

Prva se nanaša na ustanovitveni akt med Natom in Rusko federacijo maja 1997. V navedenem aktu sta se obe strani skupno zavezali k odpravljanju uporabe sile in tudi grožnje za uporabo sile na evropski celini. Če je ta akt veljaven, potem dejansko izloča možnost, da se naša celina znajde v položaju, kot je ta, o katerem razpravljamo.

Druga točka se nanaša na proces iz Helsinkov. Podpisniki sporazumov in deklaracije v Helsinkih so se zavezali k zmanjšanju prisotnosti vojaških sistemov v Evropi. To dejanje bi spremenilo trend. Menim, da se mora število vojaških sistemov na evropski celini zmanjševati še naprej.

Tretja točka se nanaša na število oporišč. Ameriška oporišča so v 18 evropskih državah. Če vključimo še nove, njihovo število zraste na 20. S tem bi potrdili besede Zbigniewa Brzezińskega, da je Evropska unija dejansko pod ameriško zaščito.

Četrta točka se nanaša na namen celotnega sistema. Menim, da je dovolj jasno: da se zagotovita obveščevalna pokritost in obveščevalni nadzor po celotni evropski celini.

  Urszula Gacek (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, ministrski predsednik Tusk se zelo zanima za argumente svojih evropskih sosedov. Možnost sodelovanja Poljske v tem ameriškem projektu ne sme postati vir nesporazuma v Uniji sami. Nova poljska vlada ceni dobre odnose z Združenimi državami, vendar se zaveda, da je Poljska predvsem članica evropske družine.

Poljska prav tako namenja pozornost ruskim pridržkom in se mirno odziva kljub trdemu tonu nekaterih predstavnikov ruskih oboroženih sil. Zdaj, ko Evropska unija nima skupne zunanje in varnostne politike, bo končna odločitev Poljske glede postavitve delov protiraketnega ščita na svojem ozemlju suverena. Poljska spoštuje različna mnenja in ne zavrača kritike.

Gospe in gospodje, prosimo, da spoštujete naš položaj, v katerem moramo najprej in predvsem zagotoviti varnost svojih državljanov.

(Ploskanje.)

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − ?Rad bi se zahvalil spoštovanemu poslancu, gospodu Cohn-Benditu, ker je spomnil na dejstvo, da je Slovenija včeraj kot druga država članica ratificirala novo lizbonsko pogodbo. Ampak ta še ne velja. Kot je znano, potrebujemo še 24 ratifikacij in slovensko predsedstvo upa, da bodo te ratifikacije pravočasno opravljene in da bo nova lizbonska pogodba začela veljati v roku, ki smo ga predvideli.

To pa, in to bi rad poudaril, ne bo prineslo bistvenih sprememb oziroma novosti glede temeljnih predpostavk, na katerih temelji evropska varnostna in obrambna politika. Predvsem na dejstvu, da ta politika temelji na nacionalni pristojnosti, ki jo države članice zadržijo na področju nacionalne varnosti in obrambe.

Že sedaj ima Evropska unija evropsko varnostno in obrambno politiko in ta že sedaj predstavlja okvir, ki omogoča tovrstne razprave tudi v okviru Sveta – ali pa bo do tovrstnih razprav v okviru Sveta prihajalo, pa ni toliko odvisno od predsedstva, temveč od volje in interesa držav članic. Naj zagotovim, da bo Svet podrobno seznanjen z današnjo razpravo in s stališči, ki so bila v njej izražena.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.