Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 30. januar 2008 - Bruselj

20. Rezultat konference o podnebnih spremembah na Baliju (razprava)

  Predsednica. − Sledijo izjave Sveta in Komisije glede dosežkov konference o podnebnih spremembah na Baliju.

  Janez Podobnik, predsedujoči. − V čast mi je, da sem danes spet z vami kot predsednik Sveta, da vam predstavim oceno rezultatov konference o podnebnih spremembah na Baliju. Zelo me veseli, da je imel Evropski parlament zelo dejavno vlogo in je bil vključen v razpravo o podnebnih spremembah. Odločna delegacija Evropskega parlamenta, ki jo je vodil podpredsednik Parlamenta, gospod Vidal-Quadras, in so jo sestavljali številni pomembni predstavniki Parlamenta, je bila navzoča tudi na konferenci na Baliju.

Prav tako bi izražam podporo prvemu vmesnemu poročilu o podnebnih spremembah, ki je bilo prejšnji ponedeljek predstavljeno odboru za podnebne spremembe. Gospe in gospodje, kot veste, so zadnji dnevi konference potekali v tako rekoč zelo naelektrenem ozračju negotovosti. Ko je bilo videti, da bodo pogajanja neuspešna in da dogovor ne bo dosežen, se je vključil tudi generalni sekretar Združenih narodov, gospod Ban Ki-moon, in njegova intervencija je bila pomembna.

Dejstvo, da so se pogajanja podaljšala za en dan in da so potekala zadnji dve noči, priča o težavnosti teh pogajanj. Končni dogovor se je zaključil s sklepom o dolgoročnem sodelovanju v okviru konvencije, to je akcijski načrt z Balija. V skladu s tem dokumentom se bodo pogajanja začela marca ali aprila in do konca naslednjega leta bi moral biti dosežen svetovni dogovor o obravnavanju podnebnih sprememb po letu 2012.

Naj navedem nekatere bistvene elemente tega dogovora: najprej del dogovora v zvezi z mednarodnimi ukrepi za izboljšanje, to je zmanjšanje emisij. Ta dogovor poudarja, da mora biti prizadevanje vseh razvitih držav za zmanjšanje emisij med seboj primerljivo. To pomeni, da bodo Združene države Amerike tudi vključene v zmanjševanje emisij. Pri tem je treba poudariti, da ta načrt v nasprotju s kjotskim protokolom za obdobje 2008–2012 ne določa nobenih količinskih obveznosti.

Drugi element je, da bodo države v razvoju prispevale k zmanjšanju emisij v okviru trajnostnega razvoja. Pri tem je podpora razvitih držav s prenosom tehnologije in ustreznimi finančnimi sredstvi zelo pomembna. Ublažitev vplivov podnebnih sprememb bo vključevala tudi ukrepe in pozitivne spodbude za preprečevanje krčenja in uničevanja gozdov v državah v razvoju, kar pomeni velik prispevek v zvezi s svetovnimi emisijami toplogrednih plinov.

Tretji element sestavljajo boljši prilagoditveni ukrepi, ki vključujejo mednarodno sodelovanje. Četrti element vključuje izboljšane ukrepe za razvoj in prenos tehnologij, ki omogočajo prilagoditev in ublažitev hkrati z gospodarskim razvojem. Za učinkovitejšo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje je treba zagotoviti lažji dostop do ekološko prijaznih tehnologij za države v razvoju. Peti sklep je povezan z izboljšanim financiranjem ublažitve podnebnih sprememb in naložbami v to ublažitev. V zvezi s tem je predvidena podpora državam v razvoju pri izvajanju nacionalnih ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Dodatna pogajanja bodo potekala v okviru novo ustanovljene začasne delovne skupine za dolgoročno sodelovanje v skladu s konvencijo. Ta skupina bo že letos imela štiri srečanja. Proces pogajanj bo intenziven in bo zahteval veliko prizadevanje pogajalcev. Sedanja pogajanja v zvezi z obveznostmi po letu 2012 za razvite države, ki so podpisale kjotski protokol, se bodo nadaljevala. Zaključiti bi se morala prav tako do konca naslednjega leta. Potekala bodo vzporedno s pogajanji v okviru akcijskega načrta z Balija.

Po našem mnenju so sklepi, sprejeti na konferenci na Baliju, ustrezni. Vsebujejo bistvene elemente, za katere si prizadevamo v Evropski uniji. Med največjimi dosežki je vključitev vseh držav, razvitih in tistih v razvoju, v skupno zmanjšanje emisij. Priznavamo enakost vključujočega prilagajanja. Pričakujemo, da se bo akcijski načrt z Balija omogočil premik z mrtve točke v zvezi s prenosom podnebju prijaznih tehnologij na države v razvoju.

Gospe in gospodje, konferenca nam je zagotovila širok okvir za dodatna pogajanja. Ta kompromis je nekako največ, kar je bilo mogoče doseči glede na sedanji položaj v zvezi s svetovnim soglasjem. Dodatna pogajanja bodo tehnično in politično zelo zahtevna. Menimo, da bodo rezultati teh pogajanj uspešni, če nam uspe ohraniti trend, ki je bil očiten v zadnjem letu, ko so podnebne spremembe postajale vedno pomembnejša tema politični programov.

Za doseganje učinkovitega mednarodnega dogovora bomo potrebovali vztrajnost in potrpežljivost ter veliko politične volje. Včasih se najbolj potrebni ukrepi sprejmejo nazadnje.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem za to priložnost za razpravo o rezultatih konference o podnebnih spremembah, ki je potekala na Baliju konec lanskega leta, in o načrtih v zvezi s tem, kaj lahko pričakujemo potem, ko bo dosežen dogovor o začetku pogajanj.

Najprej želim izraziti občudovanje v zvezi z dejavno vlogo Evropskega parlamenta ter njegovo podporo pred konferenco in po njej. Stiki in srečanja, ki smo jih imeli z vašo delegacijo v času konference, so se izkazali za izredno koristne. Zlasti poudarjam zelo pomembno vlogo Evropskega parlamenta pri zagotavljanju informacij uradnikom iz drugih držav. Zagotovo potrebujemo vzajemno podporo pri sporočanju in obsežnejšemu razširjanju stališča EU, ki je odločilen element pri ohranjanju naše vodilne vloge. To je bilo zlasti koristno na Baliju in bo še koristneje v naslednjih dveh letih.

V zvezi z rezultati z Balija želim najprej povedati, da je bila konferenca popoln uspeh, ker so na začetku pogajanj vse pomembne države pristale na sporazum o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012. Sporazum bo končan leta 2009 in bo zajemal temeljne elemente, za katere si je EU odločno prizadevala.

Tako imamo podlago in nujno potrebno spodbudo za začetek pogajanj, da se lahko doseže dogovor o podnebnih spremembah. Naš cilj je sporazum, ki bo povzročil veliko zmanjšanje svetovanih emisij v prvi fazi do leta 2020 in še večje zmanjšanje potem. Zato smo zadovoljni s splošnim rezultatom, ki je v celoti skladen z našimi skupnimi cilji za Bali.

Udeležba Združenih držav pri razpravah na Baliju je jasen znak, da nameravajo imeti dejavno vlogo pri pogajanjih. Vendar je poleg sklepov z Balija prav tako pomemben poudarek, ki je bil prvič namenjen temu, da morajo države v razvoju dejavno ukrepati.

Vodilna ali celo posredniška vloga EU ter znaten in konstruktiven prispevek nekaterih držav v razvoju, kot sta Brazilija in Južna Afrika, je bila ključna pri doseganju teh rezultatov. Od zdaj naprej je naš cilj doseči dogovor o prihodnjem okviru o podnebnih spremembah na konferenci pogodbenic v Kopenhagnu. Seveda želimo tudi uskladiti naše ambicije na podlagi znanstvenih ugotovitev.

Pri tem ne smemo narediti nobene napake: pot do Kopenhagna bo dolga in težka. Predvsem mora EU še naprej imeti vodilno vlogo, kot jo je uspešno imela pri pripravah za konferenco na Baliju; pri pripravi na konferenco je položila svoje karte na mizo in pokazala, kako naj ukrepamo, ter prepričala ostale o svojih stališčih, preden se je začela glavna konferenca. EU je pomembno vplivala na pozitiven rezultat konference. To moramo upoštevati v pričakovanju Kopenhagna.

Predlogi Komisije o paketu ukrepov o podnebju in obnovljivih virih energije, ki so bili sprejeti prejšnji teden, delajo natančno to; dokazujejo, da je EU odločena, da doseže napredek. Zanašam se na vašo podporo in v okviru zakonodajnega postopka smo začeli odločno potrjevati paket ukrepov pred koncem tega parlamentarnega mandata in veliko pred Kopenhagnom. V naslednjih dveh letih moramo dejansko ohraniti velik politični pritisk v zvezi z vprašanjem, saj se je leta 2007 izkazal kot izredno koristen. Dobro moramo izkoristiti vse priložnosti za zagotovitev, da se pozornost, namenjena temu vprašanju, ne izgubi na evropski ravni in zlasti na mednarodni ravni.

Če želimo doseči dogovor pred koncem leta 2009, bomo očitno morali tesneje in tudi bolj strateško sodelovati s prednostnimi partnerji. To predvsem velja za naše partnerje iz razvitih držav, saj moramo zagotoviti, da bodo pokazale večjo pripravljenost za odločnejši napredek pri velikem zmanjšanju emisij. Vemo, da bo brez takšnega prizadevanja težko prepričati države v razvoju, da se zavežejo k dodatnim ukrepom. Zato moramo izkoristiti vse razpoložljive mednarodne forume, vključno z vrhi G8, srečanja med največjimi gospodarstvi in dvostranske dialoge, da zagotovimo in zavarujemo njihov dogovor ter jih odločno vodimo v to smer.

Vsi vemo, da bo nekatere naše partnerje težko prepričati. Združene države se še vedno zelo upirajo. Na drugi strani pa se zavedamo, da je bil dosežen napredek na ravni držav, v poslovnih krogih in splošneje pri načinu, kako javno mnenje obravnava zadevno vprašanje. Podnebne spremembe so že osrednje vprašanje v političnih razpravah, kot lahko vidimo pri sedanjih predsedniških kampanjah v ZDA.

Podnebje in energija bosta med prednostnimi točkami programa za letošnji vrh G8, ki mu bo predsedovala Japonska. To ne bo le pripomoglo k napovedi velike in pomembne politike, ampak bo tudi zagotovilo dragocene priložnosti, ki jih je treba dobro izkoristiti za izmenjavo stališč z našimi partnerji iz industrializiranih držav. Zdaj poteka živahna razprava o podnebnih spremembah na Japonskem. Izkoristimo to priložnost, da tesneje povežemo naše partnerje in pokažemo, da ambicija ni neskladna z gospodarskim razvojem ali konkurenčnostjo.

Navedel bom nekaj pripomb o vzporednem ukrepanju. Združeni narodi bodo očitno še naprej glavni pogajalski forum za dogovor o podnebnih spremembah po letu 2012, pri čemer bo tega leta treba doseči končni dogovor. Natančneje, ob upoštevanju omejenih virov in sredstev, ki jih imamo na voljo, moramo zagotoviti, da se vsi ti mednarodni forumi in akcijski načrti uporabijo strateško, da bodo podprli in dopolnili akcijski načrt ZN, ne da bi ga kakor koli ogrozili. Preprosto si ne moremo privoščiti podvajanja prizadevanja ali izgubljanja časa, če je akcijski načrt ZN že v določenem obsegu razvit.

Prav tako moramo tesneje sodelovati z našimi partnerji iz držav v razvoju, da lahko skrbno načrtujemo njihovo udeležbo pri in prispevek k prihodnjemu sporazumu. Kot je bilo jasno celo na Baliju, bo vprašanje razvoja v središču pogajanj: zato bo naš glavni izziv, da izhajamo iz medsebojnega zaupanja. Države v razvoju, vsaj najnaprednejše med njimi, so pripravljene ukrepati. To bodo naredile le, če bodo razvite države izpolnile svoje veljavne in nove zaveze za zmanjšanje emisij. Razvite države morajo državam v razvoju tudi odpreti dostop do tehnologije ali, splošneje, financiranja.

Glede na to moramo tesno sodelovati z razvijajočimi se gospodarstvi, da najdemo najboljšo kombinacijo metod in spodbud za zagotovitev, da ta gospodarstva dovolj ambiciozno prispevajo, s čimer se bo doseglo še resnejše prizadevanje z njihove strani po letu 2020. Dvostransko sodelovanje in dialog s pomembnimi državami, kot sta Kitajska in Indija, bo ključno.

Na koncu želim povedati, da paket ukrepov v zvezi s podnebjem in energijo dokazuje našo odločnost, da od besed preidemo k dejanjem; prav tako pa prikazuje, da je to mogoče doseči na pošten in gospodarsko učinkovit način, ki vsakomur omogoča biti zmagovalec. Menim, da je to najboljši način za pozitivno vplivanje na naše partnerje.

  Karl-Heinz Florenz, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, na Baliju ste imeli odlično ekipo. Delali so do zadnjih moči in prosim vas, da svojemu osebju sporočite to zahvalo. Kot evropski domoljub menim, da dejanski uspeh na Baliju izhaja iz izredno pomembnih odločitev, ki jih je Evropska unija sprejela marca lani v korist tria 20-odstotnih zmanjšanj, in to je osnova, na kateri bo temeljilo naše življenje na tej celini v prihodnjih letih.

Ne želim obravnavati različnih uspehov, doseženih na Baliju, saj bodo kolegi poslanci brez dvoma poskrbeli za to. Veseli me, da smo poleg napredka z Združenimi državami lahko zagotovili tudi, da so se poleg 38 držav, ki so že podpisale kjotski protokol, zdaj najbolj zaprte države G77 zavezale, da bodo ukrepale, namesto da se stalno pritožujejo glede tega, da vse vlade čakajo, da bodo druge ukrepale. Igra mačke in miši je končana. Te spremembe po naključju ne bo mogli doseči brez pomoči Združenih držav.

Dovolite mi, gospod komisar in gospod predsednik, da povem nekaj besed o stvareh, s katerimi se bomo ukvarjali v tej razpravi. Na Baliju smo ugotovili, da ne bomo uspešni, če bomo pri vseh razpravah obravnavali CO2. Menim, da moramo veliko več pozornosti nameniti razpravi o trajnosti, poleg tega pa je očitno, da nimamo le podnebne krize, ampak tudi krizo surovin, pri čemer je tudi to mogoče obrniti v našo korist.

Menim, da moramo koncept trajnosti veliko tesneje povezati z našimi cilji na tem področju, zato da povečamo ozaveščenost. Tako pa seveda pridemo do Sveta, gospod predsednik. Države članice že začenjajo nasprotovati ciljem 20/20/20 in poskušajo narediti vse, da bi se izognile njihovemu doseganju. Menim, da se lotevate zelo velikega izziva, ko skupaj z nami spodbujate uresničevanje teh ciljev, saj bomo morali pri tem vztrajati, ko se bo dogajanje preselilo v Poznań in potem v drugo severno državo. Upam, da bosta Komisija in Parlament jamčila za dodaten napredek v zvezi s tem vprašanjem.

  Guido Sacconi, v imenu skupine PSE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, popolnoma se strinjam z izjavami, ki sta jih malo prej povedala minister Podobnik in komisar Dimas. Vidimo, da bomo lahko vedno pogosteje in kmalu komunicirali z mimiko in kretnjami, ne da bi govorili in potrebovali tolmače, ker se očitno zelo dobro razumemo.

Strinjam se tudi s tem, kar je bilo povedano o dejstvu, da nas dodatne odgovornosti, ki jih je Evropska unija prevzela na konferenci na Baliju, obvezujejo, da svojo vlogo izvajamo še bolj skladno kot prej. Vendar se danes pogovarjamo o konferenci na Baliju in pri tem vprašanju se moramo za trenutek ustaviti, saj bomo morda že jutri potrdili resolucijo, ki je po mojem mnenju dobro sestavljena.

Najnatančnejše stališče, s katerim sem se srečal v zvezi z Balijem, je bilo tisto, ki ga napisal gospod de Boer, ki je, kot veste, izvršni direktor okvirne konvencije. Pisal je o padcu „berlinskega zidu podnebnih sprememb“. To se mi zdi zelo primerno, saj je bil na Baliju, kot smo bili opozorjeni, določen časovni načrt za Kopenhagen z dovolj natančnimi fazami in poudarki. Poudarjam, da je bilo posebno obravnavano vprašanje prilagoditve, celo pred letom 2012, in tudi večje financiranje. Potekala je posebna razprava o prenosu tehnologije, vključno z vprašanjem krčenja gozdov, predvsem pa, kar je zame najpomembnejše in najobetavnejše vprašanje, je bila odpravljena ovira, tj. „berlinski zid“, Priloge 1 med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju v svetu, ki se je spremenil, tako da je zdaj za veliko držav, ki so bile države v razvoju, značilna velika rast.

Če povzamem, lahko rečemo, da je skrita igra podajanja paketa, ki so jo igrale ZDA, Indija in Kitajska, razkrita, in nastal je položaj, v katerem bodo lahko težka pogajanja – zagotovo bodo težka – imela uspešen zaključek.

  Chris Davies, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, po mojem mnenju ima minister prav glede tega, da smo lahko zadovoljni s sporazumom, in lahko čestitamo tistim, ki so ga zagotovili.

Ne podcenjujem težav, ki se pojavljajo med tem časom in Kopenhagnom leta 2009; poleg drugih zadev, npr. vprašanja deževnih gozdov in prenosa tehnologije, se postavljajo vse mogoče ovire.

Zavedati se tudi moramo, da se bodo podnebne spremembe zgodile v vsakem primeru in ne glede na rezultat teh pogajanj. V nedeljo sem v Liverpoolu obiskal slovesnost na dan spomina na holokavst in se zavedal, kako se bo Evropa, kako se bodo naši prebivalci, kako se bodo naši politiki odzvali, ko bo na milijarde ljudi po svetu z vse večjim gibanjem in z vse večjim preseljevanjem po vsem planetu trpelo zaradi resnega pomanjkanja vode. Kakšen bo odziv? Koliko fanatizma bo povzročila ta neizogibna posledica?

Narediti moramo vse, kar lahko. Glede trgovanja z emisijami veliko pričakujem. Menim, da se stvari ves čas izboljšujejo in da sistem omejitve in trgovanja omogoča obvladovanje velikega deleža plinov. Tehnologija se prav tako izboljšuje in spodbuja. To popoldne je potekalo izjemno srečanje o zmanjševanju CO2 iz avtomobilov, z zagonom, ki ga je dala uvedba zakonodaje, pa se najbrž že preoblikujejo odnosi in odpirajo nove možnosti. Mogoče lahko te cilje dejansko dosežemo tudi brez potrebe po biogorivih. Ta lahko porabimo za elektrarne.

V zvezi z zajemanjem in shranjevanjem ogljika (CCS) menim, da bi lahko bili bolj ambiciozni glede naših ciljev. To bi lahko pripravili v mogoče treh ali štirih letih in poskusili vzpostaviti realne programe še pred letom 2020.

Na evropskem vrhu, ki bo to pomlad, moramo dobiti nekatere trdne zaveze vlad. Enako bi tudi rekel za: obnovljive vire energije in varčevanje z energijo. Po mojem mnenju imajo vlade tukaj veliko priložnost, da se temu izmaknejo, ne izpolnijo obveznosti, da jim je težko izvajati potrebne institucionalne spremembe, ter menim, da mora Komisija izvajati čim večji pritisk za imenovanje in osramotitev, poiskati nove mehanizme za zagotovitev, da države članice izpolnijo cilje, o katerih so se dogovorile.

  Mirosław Mariusz Piotrowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Podnebne spremembe spremljajo človeštvo že skozi celotno njegovo zgodovino. Vendar po mnenju mnogih uglednih znanstvenikov človeški vpliv na te spremembe ni zelo velik. To stališče je v odprtem pismu generalnemu sekretarju ZN na primer izrazilo sto znanstvenikov s celotnega sveta. Evropska komisija se očitno niti malo ne zaveda tega vidika vprašanja in se, namesto da bi ublažila dejavnike, ki prispevajo h globalnemu segrevanju, poskuša spopasti s stvarmi, ki niso povezane s človeško dejavnostjo.

Komisija zdaj poskuša naložiti velike stroške državljanom Evrope za ukrepe, ki si jih je izmislila v kraljestvu znanstvene fantastike – pravzaprav bolj fantastike kot znanosti. V skladu s predhodnimi ocenami bo vsaka družina povprečno plačala več kot 50 EUR na mesec za ta projekt, katerega rezultati bodo morda vidni čez približno 100 let. Vendar bo dejanski rezultat poslabšanje gospodarstva novih držav članic v naslednjih dveh do treh letih. Tako veliko zmanjšanje emisij CO2 bo na primer povzročilo resno gospodarsko krizo na Poljskem, kjer se energija pridobiva predvsem iz premoga.

Če želijo institucije Evropske unije imeti praktični pristop k zmanjšanju CO2, morajo začeti pri sebi. Želim opozoriti, da se vsako leto v ozračje sprosti 20 000 ton ogljikovega dioksida izključno zaradi nesmiselnih poti na zasedanja v Strasbourg.

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, konferenca o podnebju na Baliju je bila uspešna in lahko smo ponosni na vlogo EU na konferenci. Pogovori o prihodnosti kjotskega sporazuma so se uradno začeli in vsa bistvena vprašanja so na mizi. Nobeno od njih ni bilo izpuščeno. Združenim državam tako ni uspelo, da bi omejile prihodnja pogajanja, ki bodo zagotovo težka, kot je bilo izjavljeno.

Vendar je glavno sporočilo, ki ga lahko Evropa pošlje svetu, povezano z našo lastno podnebno politiko. Najboljši način za pospešitev težkega mednarodnega procesa je, da posredujemo ambiciozno zakonodajo o trgovanju z emisijami, obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti.

Veseli me, da je Komisija prejšnji teden varstvo podnebja obravnavala kot pozitivno gospodarsko možnost – novo industrijsko revolucijo. Kako lahko ostanemo v ospredju razvoja nove čiste energetske tehnologije, je izredno pomembno za prihodnost našega gospodarstva.

Prav tako moramo razumeti, da pravi gordijski vozel pri mednarodnih pogajanjih o podnebju predstavlja pravičnost. Planeta ni mogoče rešiti, če tudi velike države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ne omejijo emisij. Te bodo to lahko sprejele le, če bodo vedele, da so rešitve, dosežene s pogajanji, pravične. Tako ali drugače se moramo pripraviti, da bomo morali kompenzirati države v razvoju, ker so naše emisije na prebivalca veliko večje od tistih v državah v razvoju.

  Dimitrios Papadimoulis, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, kompromis na Baliju, dosežen v zadnjem trenutku, nam je omogočil, da se usmerimo v Kopenhagen leta 2009; prav tako je razkril sile opozicije, ki bodo ogrožale potrebni sporazum. Do takrat mora EU ostati na čelu ter si prizadevati za širši sporazum v skladu s posebnimi in ambicioznimi zavezami ter časovnim razporedom. Koristi, ki bodo nastale s tem sporazumom, so veliko večje od gospodarskih stroškov.

Moja skupina in resolucija Evropskega parlamenta iz novembra 2007 določata ambicioznejše in bolj zavezujoče cilje od tistih, ki jih je Komisija predstavila pred nekaj dnevi, tako za EU kot za države članice; moja skupina si prizadeva za radodarnejšo pomoč državam v razvoju. Biti moramo pazljivi, gospod komisar: tradicionalni industrijski lobi je že začel klestiti predlog Komisije, hkrati pa nuklearni lobi kot volk v ekološki preobleki poskuša nadomestiti obnovljive vire energije z nuklearnimi. Prosim, bodite pozorni na takšne poskuse.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, Evropska unija je šla na Bali z dobrim namenom, da bi dosegla najboljši mogoči rezultat. Ni dosegla vsega, kar si je zadala, vendar je dosežek vseeno pozitiven.

Najprej, zelo sem vesel, da so vse sodelujoče države podpisale akcijski načrt z Balija in da se pogajanja lahko začnejo. Škoda, da v končno besedilo akcijskega načrta niso bili vključeni posebni standardi glede emisij, vendar je bil napredek dosežen na drugih področjih, kot je oblikovanje programa za obravnavanje resne težave krčenja gozdov. Ravno prejšnji teden so bila objavljena nova poročila o krčenju gozdov v Braziliji. Prav tako je dobro, da bodo zahodne države zagotovile večjo podporo državam v razvoju pri uporabi trajnostne tehnologije.

Končno, težava, ki ni bila razrešena, so emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz pomorskega prometa. Zaradi zapletenega značaja sektorja, ki je velik onesnaževalec, je potreben globalni pristop. Povečati je treba pritisk na Mednarodno pomorsko organizacijo, da bo čim prej oblikovala učinkovito politiko v zvezi s tem. Gospod komisar, zagotavljamo vam podporo pri vašem pristopu.

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, z začetkom konference o podnebju na Baliju se pojavilo toliko zasebnih letal, da je na balijskem letališču zmanjkalo parkirnih mest. Tako naši dosežki ne izpolnjujejo naših pričakovanj.

Konferenca na Baliju naj bi omogočila soglasje po izteku kjotskega protokola, vendar sam protokol ni uspel. Ne le da nismo uspeli vključiti nekaterih od glavnih svetovnih onesnaževalcev; tukaj v Evropi bo le peščica držav članic dejansko izpolnila kjotske obveznosti. Združene države, ki jih sramotimo, ker niso ratificirale kjotskega protokola, v zvezi s trendi emisij bolje napredujejo kot Evropska unija. Kljub temu smo se na Baliju dogovorili nekoliko več, kot le o nadaljevanju naših poskusov nadomestitve spodletele pogodbe o podnebju z drugo.

Želel bi, da smo manj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in bolj zaradi varnosti oskrbe z energijo. Manj govorimo o poljih vetrnih elektrarn in emisijah iz avtomobilov ter več o vlaganju v zmogljivost za proizvodnjo jedrske energije in sežigalnicah za pridobivanje energije iz odpadkov.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). – Menim, da resolucija, ki smo jo pripravili v odboru za podnebne spremembe, odraža bistvene zaključke dogovorov na Baliju in tudi mnenja Evropskega parlamenta. Zelo pozitivno ocenjujem predvsem dogovor o balijskem časovnem načrtu oziroma o roku za sklenitev sporazuma, ki naj bi veljal po letu 2012. Le jasen delovni načrt namreč zagotavlja kontinuiteto tudi po izteku kjotskega protokola, za kar se je prav ta parlament zavzemal ves čas.

Veseli me dejstvo, da so tudi države v razvoju prevzele del odgovornosti za zmanjšanje izpustov CO2 in se zavezale k doseganju trajnostnega razvoja. To seveda terja okrepljeno mednarodno sodelovanje, tako na področju finančnih kot človeških virov. Resnično upam, da bomo že obstoječe in uveljavljene mehanizme v Evropi, kot je na primer trg z ogljikom, uspeli učinkovito prenesti na mednarodno raven. Hkrati jih moramo poenostaviti in preprečiti, da bi predstavljali nesorazmerno veliko birokratsko breme glede na potencialne prednosti. Le tako lahko računamo na uspeh pri doseganju zastavljenih ciljev.

Sedanjo situacijo vidim predvsem kot priložnost. Uspešen trajnostni razvoj vidim predvsem v povečanju zmogljivosti na področju raziskav. Kot primer naj navedem, da se je globalno vlaganje v raziskave na področju energetike od leta 1980 zmanjšalo za 40 procentov. Nič lepša ali boljša ni slika za Evropsko unijo. Potrebujemo torej več denarja in več izobraženih in ustvarjalnih ljudi. Pogajalcem Evropske unije čestitam, nam vsem pa želim, da bi nas v prihodnosti vedno zastopali tako vztrajni, prodorni in uspešni pogajalci. In na koncu naj povem, da so v zvezi s podnebnimi spremembami oči ponavadi uprte v politike, ampak ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami ni le stvar politike. Tu je čas tudi za industrijo, za podjetnike in za raziskovalce, da uspešno reagirajo.

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) V resoluciji, o kateri se bo glasovalo jutri, Parlament priznava politični pomen konference na Baliju. Na podlagi znanstvenega znanja je nastala politična volja za ukrepanje in do leta 2009 se bodo vse države, razvite, nastajajoče ali v razvoju, zavezale k boju proti podnebnim spremembam z različnimi, vendar določenimi cilji.

V nasprotju z nekaterimi kolegi poslanci bi želela videti večje sodelovanje nekaterih partnerjev, zlasti Združenih držav, na Baliju in v Kyotu. Vendar je pozitivno gledano Bali odpravil pomanjkljivosti Kyota na področjih, kot so upravljanje gozdov, potreba po podpori za prilagoditev zlasti najrevnejših držav, vloga tehnologije in razširitev podnebnih odgovornosti na gospodarstva, ki običajno niso veljala za razvita.

Vodilna vloga Evrope je bila jasna in ta resolucija kaže, da želi Parlament ustvariti pogoje, ki bodo Evropi omogočili sprejetje še ambicioznejših zavez. Zadevni delovni program je zahteven in Parlament je pripravljen, da ga izpelje.

V zvezi s tem čestitam Komisiji za sklepe, sprejete 23. januarja. Prenos politične volje v instrumente politike daje verodostojnost Evropski uniji. Veliko podrobnih analiz bo potrebnih, pri čemer so zlasti zaželene količinska opredelitev ciljev glede obnovljivih virov energije, pojasnitev trajnostnega merila za biogorivo in pregled finančnih instrumentov, povezanih s podnebjem. Osebno sem vesela spremembe z nacionalnega k sektorskemu pristopu pri sistema trgovanja z emisijami, čeprav se mi zdi, je treba njegovo združljivost z evropsko konkurenčnostjo nujno povečati pred letom 2009. Preučila bi se lahko možnost, da se sistem trgovanja z emisijami razvije na mednarodni ravni na podlagi sporazumov med glavnimi svetovnimi proizvajalci za ključne sektorje.

  Holger Krahmer (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, če pogledamo konferenco na Baliju, lahko rečemo le, da je bila največja, najdražja in najbolj izčrpna podnebna konferenca do zdaj ter da je dejansko dosegla le en rezultat, to je dogovor o nadaljevanju pogajanj. Po resnici povedano ni prinesla ničesar drugega.

Če pošteno ocenimo konferenco na Baliju, jo lahko analiziramo takole: prvič, Medvladni forum o podnebnih spremembah je s podnebnimi scenariji uspel prepričati velik del svetovne javnosti, vendar še zdaleč ni bil tako prepričljiv glede sklepov, ki jih je mogoče narediti v sedanjih razmerah; drugič, medtem ko Evropa sama prevzema vodilno vlogo, mednarodna skupnost komajda kaže pripravljenost za sklepanje zavezujočih sporazumov o zmanjšanju emisij CO2. To ne velja le za Združene države, ampak tudi za Japonsko, Kanado, Avstralijo in mnoge druge države. Če pogledamo štiri preostale kandidate z resnično možnostjo, da postanejo predsednik Združenih držav, je jasno, da dejansko ni pričakovati zaveze k procesu ZN na področju podnebne politike.

EU mora ponovno razmisliti o svoji strategiji. Kaj se bo zgodilo, če bo konferenca leta 2009 v Kopenhagnu neuspešna? Obstajajo stroškovno učinkovite možnosti, ki lahko nadomestijo mednarodni sporazum, kot so prenos tehnologije, ustrezen sistem spodbud za zaščito tropskih deževnih gozdov, zajemanje in shranjevanje ogljika ter tudi razvoj jedrske energije. Zakon redkih virov bo končno povzročil, da bodo tudi Združene države in Kitajska varčevale z energijo in preprečevale emisije CO2.

Nova industrijska revolucija se bo zgodila, ko se bo povišala cena nafte. Ni nam je treba spodbujati s sprejemanjem zakonov.

  Madeleine Jouye de Grandmaison (GUE/NGL). – (FR) Gospa predsednica, konferenca na Baliju nas je opomnila, da je globalno segrevanje izziv za razvoj. Obstaja nevarnost, da bo globalno segrevanje povečalo vrzel med razvitimi državami in državami v razvoju; nedvomno bodo podnebne spremembe najbolj vplivale na slednje. To zlasti drži za otoke, ki so ranljivi z več vidikov, zlasti zaradi ciklonov in dviganja morske gladine. Po mojem mnenju mora biti zato pomoč tem državam za prilagoditev in prenos ustreznih tehnologij prednostna naloga.

Ukrepov proti podnebnim spremembam ni več mogoče ločevati od zmanjševanja revščine in uresničevanja ciljev novega tisočletja. To se mi zdi najboljši način za pridobitev podpore G-77. Če želimo, da je proces, ki vodi do Kopenhagna leta 2009, uspešen in da se skromni časovni načrt, oblikovan na Baliju, razširi, je zelo bistveno, da se doseže napredek pri državah v razvoju. Unija je temu namenila pozornost, kar pozdravljam, vendar bi rada posebej opozorila na vprašanje otokov.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Najlepša hvala, gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje. Časovni načrt z Balija, ki je bil dogovorjen na mednarodni konferenci, in nedavno ustanovljeni sklad za prilagoditev zavezujeta Evropsko unijo, da prevzame vodilno vlogo.

Vendar mora Evropska unija realno preučiti in oceniti stopnjo zmanjšanja, ki je sprejemljiva. Predlog, da se emisije zmanjšajo za 25 % do 40 % do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 ali celo za 50 % do leta 2050, se mi zdi kot navedba naključnih številk brez pravega znanja o tem, v kolikšnem obsegu je mogoče zmanjšati emisije. To je kot loterija odstotkov: nepremišljena in nerealna igra vlečenja številk iz klobuka. Poleg tega, če ZDA, Kitajska in Indija ne bodo sodelovale, prizadevanje EU ne bo imelo želenega učinka, ker ne moremo svetovne težave rešiti sami.

Če postavimo previsoke ovire, potem ena država ne bo uspela izpolniti ciljev in potem ne bo uspela druga država in na koncu bomo ugotovili, da nikomur od nas ni uspelo. Glede na položaj menim, da bomo dosegli razumno rešitev, če bomo manj ambiciozni, vendar realni. Zadostovalo bo, če pogledamo, kako lahko Evropska unija izpolni cilje, določene z lizbonsko pogodbo.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Gospa predsednica, kritike medijev so konferenco na Baliju označile za lagodno razpravo. Udeležila sem se zadnjih pet COP in konferenca na Baliju je bila zame učinkovita. Izdelan je bil dvoletni časovni načrt s pogajalskimi potmi za vse države, da se lahko odzovejo na podnebne spremembe.

Seveda je škoda priznati, da še nimamo svetovno zavezujočega cilja in smo še vedno osamljeni popotniki. Vendar vsaj obstaja teoretična možnost, da bomo v dveh letih imeli širše območje kot le četrtina onesnaževalcev.

Le nekaj časa po rezultatih konference so nekateri nadebudneži že postavili vprašanje, ali to zdaj samodejno pomeni, da je območje dovolj obsežno za 30 % zmanjšanje, kot je bilo dogovorjeno na vrhu marca, ob upoštevanju da Evropska unija ne deluje sama.

Odgovor je kljub temu: ne še zares. Razlogi za to so gospodarski in tudi okoljski. Za Evropsko unijo je politično pomembno, da prevzame vodstvo in upa, da bodo ostali sledili, vendar naše enostransko prizadevanje – ki še vedno obstaja – zmanjšuje konkurenčnost na svetovnih trgih, kar daje prednost onesnaževalcu.

Kot sem že večkrat poudarila, temu pravimo uhajanje ogljika. Svetovna prestolnica se bo enostavno premaknila tja, kjer emisije CO2 nič ne stanejo. Premik onesnaževanja ne pomeni zmanjšanja onesnaževanja.

Enostranska podnebna politika najbolj prizadene energetsko in zaposlitveno intenzivne industrije, tako da načelo onesnaževalec plača postane politika onesnaževalec zmaga ali onesnaževalec se premesti. Na srečo je Komisija spoznala to zelo jasno nakazano tveganje tako kot vi, komisar Dimas, in se za to zahvaljujem. Komisar Verheugen je pred kratkim povedal, da pri opisovanju nevarnosti enostranskih zmanjšanj: „izvažamo onesnaževanje in uvažamo brezposelnost. Ali ni to neumno?“

Prav ima. Zato moramo razviti mehanizem, ki resnično temelji na svetovnem trgu, in menim, da je uravnoteženje te trikotne dileme med oskrbo z energijo, okoljsko občutljivostjo in ohranjevanjem svetovno konkurenčnih industrij za zaposlovanje naše delovne sile ključna prednost za nazadnje objavljeni sveženj o podnebju.

  Riitta Myller (PSE). – (FI) Gospa predsednica, najboljši rezultat pogovorov na Baliju je dejstvo, da so se začela mednarodna pogajanja o sporazumu, ki bo sledil kjotskemu. Prav tako je pomembno, da smo določili rok, tj. Kopenhagen 2009.

Nekateri tukaj so bili presenečeni nad odstotki, ki jih je Evropska unija predlagala na Baliju. Številke so enake, kot jih je Medvladni forum o podnebnih spremembah predstavil v svojih ocenah, in prikazujejo takšno zmanjšanje emisij, kot ga moramo v Evropi – in po svetu – doseči za obvladovanje podnebnih sprememb brez velikih izgub. V malo manj kot dveh letih moramo oblikovati sporazum, v katerem se moramo zavezati, da se temperatura na Zemlji ne bo dvignila za več kot dve stopinji. Za to potrebujemo vse: potrebujemo Evropsko unijo, da pokaže pot, potrebujemo razvite države in potrebujemo skupno prizadevanje, da vključimo države v razvoju.

Za zdaj moramo opraviti svoje delo. Zagotoviti moramo, da se zakoni, ki jih je Komisija predlagala prejšnji teden, čim bolj ambiciozno izpeljejo tukaj v Parlamentu in se izvajajo v državah članicah.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, za „Bali“ si moramo prebrati „Kyoto“ ali „Rio 1992“ in potem večina govorov, povedanih tukaj, ne bi bila neustrezna. Zakaj je tako, gospod predsednik Sveta? Ker prihajate iz majhne države, boste morda lahko ugotovili, zakaj nikoli ne pridemo do rešitev. Ali je vzrok moč velikih poslov in poslovnih interesov ali dejstvo, da mednarodni sistem ne deluje, ali je to premajhna ozaveščenost javnosti? Menim, da pomanjkanje ozaveščenosti ni več težava, vsekakor ne med nosilci odločanja.

Tako ostanejo posli in politika in menim, da se veliko napak naredi na teh področjih. Ne moremo verodostojno sodelovati v procesu in najti zares konstruktivnih rešitev, če ne začnemo pri sebi. V praktičnem smislu bi to preprosto pomenilo zmanjšanje emisij CO2, ki nastanejo zaradi politične dejavnosti.

– Tukaj imamo precej poseben primer, ki ga lahko Slovenci preučijo: če bi opustili zasedanja v Strasbourgu in jih vedno imeli tukaj v Bruslju, bi bil to majhen signal pri vprašanju CO2 in pri drugih vidikih. To bo zagotovo uresničljivo za vaše predsedovanje, v nasprotju z velikimi projekti, ki jih bo treba v vsakem primeru predati nekomu drugemu ob koncu šestmesečnega obdobja.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

  Janez Podobnik, predsedujoči Svetu. − Dovolite, da se na kratko odzovem na nekatera stališča, ki ste jih v tej zelo zanimivi razpravi izrazili. Rečeno je bilo nazadnje, da ne prihajamo do rezultatov. Pogled predsedstva in predsedujočega v Svetu je drugačen. Premika se, prihajamo do rezultatov. Nenazadnje je prav balijska konferenca in dogovor, v katerega so vstopili tako nerazviti kot tudi najbolj razvite države, pravzaprav velik uspeh. Ampak uspeh bo zaključen šele v Kopenhagnu. Zato je tako pomembno obdobje, ki nas čaka v naslednjih dveh letih.

Rad bi tudi izrazil podporo resoluciji, ki jo jutri sprejema Evropski parlament. Vidimo jo kot ambiciozno, temeljito, in v njej vidimo dodatno podporo za dosego sporazuma po letu 2012. Predsedstvo tudi podpira vaše ocene, ki smo jih že rekli, da je bila delegacija Evropske unije na Baliju zelo uspešna. Bila je kompetentna, bila je enotna, bila je zelo dinamična. In na koncu je bila tudi verodostojna, kar je za Evropsko unijo zelo pomembno. Res smo lahko ponosni na Evropsko unijo in njeno vlogo, ki jo je na Baliju igrala. Predvsem pa v njeni doslednosti.

Bila je rečena beseda, da je Evropska unija pionir pri razvoju novih tehnologij. Tu je lahko tudi odgovor na nekatere upravičene strahove ali pa pomisleke, ki se pojavljajo tudi v okviru držav članic Evropske unije ob novem energetsko-klimatskem paketu, ki ga je prejšnji teden tako uspešno predstavila Evropska komisija. Naš odgovor je, da je to tudi priložnost za nova delovna mesta, za nove eko inovacije, in ne pomeni strahov v smislu gospodarskega razvoja.

Strinjamo se z oceno, da to ni le stvar politike, ampak tudi gospodarstva. Oziroma lahko smo še bolj ambiciozni. Soočenje s podnebnimi spremembami de facto postaja in je postala velika zgodba evropske politike. Velik izziv za evropsko politiko, za gospodarstvo in tudi za državljanke in državljane, in bi še posebej podprl stališče gospoda komisarja, da je zelo pomemben tudi odnos medijev do tega vprašanja. Mediji lahko tukaj odigrajo zelo pomembno vlogo. Sveženj, ki ga je prejšnji, prejšnji teden sprejela Evropska komisija, je rezultat strokovnega pristopa. Vanj so vgrajeni principi pravičnosti in solidarnosti in naše pričakovanje je, da bi tudi Evropski parlament, ki ima v sprejemanju tega svežnja zelo pomembno vlogo, to svojo vlogo odigral na zelo dinamičen način.

Nekdo je vprašal, zakaj je bilo potrebno iti na Bali, zakaj je bilo potrebno uporabljati netrajnostne oblike transporta. Saj drugače ne moreš priti na Bali, kot da pač uporabljaš različna prometna sredstva. Ampak naš odgovor je, da je bila ta destinacija dobro izbrana. Zakaj? Zato, ker je bila ... Indonezija je država v razvoju. In eden ključnih momentov za dogovor na Baliju je bil, da so v ta globalni dogovor vstopile države v razvoju. In na Baliju, v Indoneziji, se je tak dogovor lažje dosegel, kot bi se morda dosegel na neki drugi destinaciji na naši zemeljski obli.

Zaključujem pa z vprašanjem, ki je vezano na 20/20/20, kot je bilo rečeno. Ali bodo ti cilji uresničeni? Kredibilnost Evropske unije stoji in pade s tem, da so ti cilji uresničeni. Nenazadnje tudi zato, ker so na lanskem spomladanskem Svetu predsedniki držav in vlad Evropske unije dali zavezo, da gremo torej po poti 20/20/20. Predsedstvo je prepričano in želi storiti vse, da bodo ti cilji uresničeni.

  Pilar del Castillo Vera (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, gospod komisar, ni mi treba posebej poudarjati, da čestitam predstavnikom Komisije in Parlamenta za delo, ki so ga opravili na Baliju.

Ta in sorodna vprašanja bom obravnavala z bolj evrocentričnega vidika:

Začela bom s tem, kar je že bilo rečeno, čeprav nekoliko drugače, in sicer da nujnost ponuja priložnosti. Večja ko je potreba, večje so priložnosti. S čim se srečujemo? Srečujemo se z dvema potrebama: ena je boj proti vplivom podnebnih sprememb, ki nastanejo zlasti kot rezultat razvoja in večanja števila prebivalstva; druga je reševanje vprašanj v zvezi z oskrbo s tradicionalnimi viri energije, katerih uporaba je zavita v negotovost, ker so ti viri vedno redkejši ali ker se nahajajo na območjih z zapletenim geopolitičnim položajem.

Kakšna je priložnost v zvezi s tem? Imamo možnost, da razvijemo učinkovite oblike energije, ki so čiste in ne onesnažujejo ter s katerimi bomo še vedno konkurenčni, ter možnost, da zagotovimo oskrbo, saj so to nove oblike energije.

V čem je težava? Po mojem mnenju v evropskih institucijah primanjkuje vodstvo za obravnavanje teh vprašanj, in sicer primanjkuje v Komisiji in Parlamentu. Za to obstaja preprost razlog, to je, da nismo sposobni razložiti, da čista energija izvira iz obnovljivih virov energije in jedrske energije.

To ni bilo narejeno, to ni bilo razloženo in naloga vodilnih je, da predlagajo rešitve, čeprav so morda težavne za razpravo v določenem času.

Ali se bomo znašli v paradoksnem položaju, v katerem bodo imele Kitajska, Indija in druga nastajajoča gospodarstva čistejšo energijo, ker so razvili jedrske vire, in še več, so lahko konkurenčni z nižjimi plačami? To je zadeva, ki jo je preprosto treba obravnavati, gospod komisar.

Zato upam, da se bo lahko v Parlamentu in Komisiji o vprašanju jedrske energije razpravljalo mirno, vendar odločno, saj se stalno oprezno vrtimo okrog tega vprašanja in ga odklanjamo.

  Dorette Corbey (PSE). – (NL) Gospa predsednica, Bali je bil šele začetek, prvi korak na poti do mednarodnega podnebnega sporazuma leta 2009. Za njegov uspeh v zadnjem trenutku je bilo zaslužno evropsko vodstvo in čestitam komisarju Dimasu in njegovi ekipi.

Decembra bo svetovna konferenca v Poznanu. To bo naslednji preskus za evropsko vodstvo. Evropa mora nastopati enotno in glasno v korist odločnih ukrepov. Svoje stališče moramo zelo jasno razložiti preostalemu svetu. Evropa želi zmanjšati toplogredne pline za 30 % do leta 2020. To je še vedno naše izhodišče pri pogajanjih. Z ostrim lobiranjem nekaterih vlad in vodilnih v industriji proti energetskemu in podnebnemu paketu je bilo poslano napačno sporočilo.

Evropsko vodstvo pomeni tudi, da bomo v naših 27 državah članicah izvajali zmanjšanje emisij, ki ga zahtevamo od drugih držav. To je pomembno. V Poznanu moramo pokazati, da je Evropa pripravljena in sposobna doseči več kot 20-odstotno zmanjšanje. Če soglasje na Baliju jemljemo resno, moramo začeti vsaj s 25 %. Pokazati moramo, da to lahko dosežemo brez izgube delovnih mest, in povsem zaupam v to, da bo zgodovinski podnebni sporazum podpisan leta 2009. Vendar je za to nujna skladna evropska podnebna politika.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, konferenca o podnebnih spremembah na Baliju je bila preskus, ali obstaja splošna možnost za svetovno sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam. Jasno je, da je to izjemno pomembna zadeva za cel svet, vendar je politična arena, v kateri se gibljemo, zelo različna in svoje utemeljitve moramo prilagoditi različnim geopolitičnim stvarnostim. Čeprav ni bilo izjemnih uspehov, je bilo doseženo več kot doslej. Pridobili smo pomembne partnerje.

V Evropski uniji so podnebne spremembe prednostno vprašanje. Preprosto povedano, nihče ne želi, da ugasnejo luči v domovih njegovih otrok. Vendar niso vse evropske države na enaki ravni tehnološkega napredka in to je dodaten izziv za Evropsko unijo. Na Poljskem se 96 % električne energije proizvede s kurjenjem premoga in zato lahko prilagoditev naše energetike do leta 2020 pomeni preveliko breme. Mi v Bruslju, ki smo odgovorni za blaginjo ljudi v celotni Evropi, moramo bolj upoštevati možnosti posameznih držav in ne smemo postaviti meje tako visoko, da jo lahko dosežejo le nekateri.

V zvezi z zmanjšanjem plinastih emisij diverzifikacija virov ni edini mogoči pristop. Dobro bi bilo preučiti tudi zgorevanje premoga brez emisij. Druga možnost je jedrska energija. Če se pri načrtovanju izgradnje jedrske elektrarne sprejmejo posebne strategije za obravnavanje vseh naknadnih vprašanj v zvezi z izkoriščanjem, je jedrska energija ena od najčistejših virov energije.

Na kratko, menim, da je za našo prihodnost bistveno, da izvajamo poseben pritisk na raziskovalno skupnost, da razvije nove tehnologije, ki so veliko naprednejše in učinkovitejše za naš planet, kot so te, ki jih imamo zdaj na voljo.

  Adam Gierek (PSE). – (PL) Gospa predsednica, energetski in podnebni paket, predlagan za Evropsko unijo, je temeljita organizacijska in zakonodajna mešanica, katere cilj je doseči znatno zmanjšanje emisij CO2. Ambiciozni načrti Komisije temeljijo na predpostavki, da so podnebne spremembe, ki se dogajajo na svetu in so nedvomno dejstvo, posledica emisij CO2, vendar se to ni dokazovalo in zagovarjalo na Baliju. Vsa predvidevanja v zvezi s tem temeljijo izključno na računalniških simulacijah in ne predstavljajo dokaza.

Gospod komisar, najprej so potrebni verodostojnejši podatki o vplivu emisij CO2 na podnebje. CO2 je potrebna osnova za fotosintezo. Ali je zato uničujoči dejavnik? Opozorila bi vas na prej omenjeno pismo, ki ga je lani decembra sto različnih znanstvenikov naslovilo na generalnega sekretarja Združenih narodov.

Drugič, določanje omejitev za emisije CO2 v Evropski uniji s strani Komisije, ne da bi se vprašanje obravnavalo na mednarodni ravni, bo povzročilo gospodarsko recesijo z resnimi družbenimi posledicami.

Tretjič in kar je najpomembnejše, Komisija je v energetskem in podnebnem paketu prezrla glavni sklep konference na Baliju v zvezi s prilagoditvijo družb neizogibnim podnebnim spremembam, tj. nastajanju step, širjenju puščav, pomanjkanju pitne vode, poplavam itd. To so glavni cilji, za katere je dejansko treba nameniti sredstva, ki jih Unija želi nameniti boju proti podnebnim spremembam v Evropi.

  Ivo Strejček (PPE-DE). – Gospa predsednica, v razpravi o tako imenovanih podnebnih razmerah obravnavamo nekaj spornih osnovnih pogojev, kot da so samoumevni. Prvič, podnebne spremembe so resnične in jih povzročajo predvsem ljudje. Drugič, sklepi Medvladnega foruma o podnebnih spremembah so edini veljavni rezultati. Skupine znanstvenikov, ki bi imele drugačno mnenje o svetovnih podnebnih spremembah, ne obstajajo. Tretjič, ljudje so na splošno pripravljeni skrajšati svojo prihodnost in žrtvovati sedanje življenjske standarde. Četrtič, evropska podjetja in družbe bodo v svetovni konkurenci preživeli tudi z višjimi cenami. Petič, uspeli bomo prepričati ostali svet, da upošteva naše obveznosti. Ko poslušam razpravo, ugotavljam, da pripadam manjšini, vendar bom vseeno izpostavil svoje stališče.

Prvič, rezultati Medvladnega foruma o podnebnih spremembah so pretirani. Obstajajo skupine znanstvenikov, ki ponujajo drugačna stališča o podnebnih spremembah in njihovih posledicah. Drugič, ni dokazov, da predvsem ljudje povzročajo podnebne spremembe. Tretjič, podnebne spremembe so postale moderno politično orodje za manipuliranje ljudi. Četrtič, konferenca na Baliju je dokazala, da vsesplošne podpore pretiranim in izjemno dragim ukrepom za obvladovanje podnebnih sprememb ni. Petič, evropski proizvajalci bodo morali politične odločitve vključiti v ceno, zaradi česar se bodo cene še dvignile, evropska konkurenca na svetovni ravni pa se bo zmanjšala. Šestič, ambiciozni načrti za zmanjšanje toplogrednih plinov bodo škodovali državam v razvoju, kar bo še povečalo razlike med revnimi in bogatimi.

Kaj je torej treba narediti? Najprej zmanjšajmo legendarno evropsko birokracijo, omejimo pripravo zakonodaje na nadnacionalni ravni in dopustimo ljudem, da izumljajo.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – Podnebne spremembe vsi začenjamo čutiti, ne glede na kateri celini ali v kateri državi živimo. Srečujemo se s poplavami, širjenjem puščav, pomanjkanjem vode, gozdnimi požari, taljenjem ledenikov in spremembami rastlinstva. Združeni narodi so leto 2008 razglasili za mednarodno leto planeta Zemlje. Konferenca na Baliju je izredno pomembna za sporazum o boju proti podnebnim spremembam po Kyotu.

Evropska unija mora ostati vodilna pri ukrepih za zmanjšanje podnebnih sprememb in prilagoditev njihovim vplivom. Značilna primera sta veljavna evropska zakonodaja in nov paket za spodbujanje obnovljivih virov energije, ki ga je nedavno predstavila Komisija.

Vesel sem, da o tem razpravljamo v evropskem tednu trajnostne energije. Promet predstavlja 30-odstotni delež svetovne porabe energije in mestni promet predstavlja 70-odstotni delež emisij. Vključitev zračnega prometa v sistem izmenjave emisijskih kvot je velik korak. Drugi cilji Skupnosti bi morali vključevati učinkovitejši mestni promet ter spodbujati železniški in vodni promet, ker povzročata manjše onesnaženje.

Pozivamo Komisijo in Svet, da podnebne spremembe vključita med prednostne naloge tako pri zadevah EU kot pri mednarodnih odnosih.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, konferenca na Baliju je bila korak v pravo smer in toplo se zahvaljujem kolegom poslancem in Komisiji za po mojem mnenju dober rezultat.

Vpliv povišanja povprečne svetovne temperature je že opazen v več delih sveta. Zato se je nujno treba držati cilja omejitve povečanja globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija v primerjavi s stopnjo pred industrializacijo. Prizadevanje za doseganje tega cilja je treba okrepiti in vzdrževati z novimi inovacijami, naložbami v raziskave in razvoj ter predvsem naložbami v izobraževanje in usposabljanje. Podnebne spremembe medsebojno vplivajo na kmetijstvo na tri različne načine. Na eni strani je kmetovanje tretji največji vir onesnaževanja za prometom in industrijo. Drugič, kmetijstvo je najbolj izpostavljeno podnebnim spremembam, saj kmetijska proizvodnja poteka na prostem, kar pomeni, da je bolj neposredno izpostavljena vplivom podnebnih sprememb kot katera koli druga gospodarska dejavnost.

Tretjič, kmetje lahko podnebne spremembe obravnavajo tudi kot priložnost in jih izkoristijo. V kmetijski skupnosti se nam odpirajo nove možnosti kot proizvajalcem obnovljivih virov ter predvsem – za drugo in tretjo generacijo – kot proizvajalcem nadomestkov za petrokemične proizvode, da ne omenjam možnosti za nove načine pridelave. Ponovno moram poudariti pomembnost raziskav in razvoja ter izobraževanja, predvsem v kmetijskem sektorju. Vendar je proizvodnja obnovljivih virov odvisna zlasti od razvoja in uporabe trajnostnih meril.

Podnebne spremembe, gospod komisar, so svetovna težava, ki vpliva na celotne družbe in je ne moremo omejevati na posebna področja dejavnosti. Zato je ta obsežen pristop za celotno EU in tudi za ves svet edini način za njeno obravnavanje. Evropska unija mora imeti vodilno in spodbujevalno vlogo pri tem prizadevanju.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, pot od Balija do Kopenhagna je zdaj odprta in menim, da ni treba, da se z njo tako nujno ukvarjamo. Zdaj se moramo nujno osredotočiti na nov paket ciljev, ki ste ga predlagali: trikrat 20 za leto 2020, kot mu pravim, ali „Dimasov paket“, kot mu pravijo drugi. Vendar glede na sedanje stanje menim, da bi v naslednjih 18 mesecih do konca tega parlamentarnega mandata ta paket pobud moral postati zakonodaja Skupnosti. To je naša absolutna prednostna naloga. Mnogi so ta paket kritizirali, kot da je preveč ambiciozen, drugi pa, kot da sploh nima ambicij. Upam si trditi, da je to najboljši dokaz, da ste na pravi poti.

Naj na kratko dodam še nekaj. Ne le vlade in Evropski parlament, ampak tudi posamezni državljani morajo imeti svojo vlogo. Vsi lahko naredimo nekaj boljšega. Vse, od prometnih zastojev do tega, kako načrtujemo stavbe in živimo v njih, zadeva državljane, ne le vlade. Verjamem, da bo vaše delo v Bruslju pomagalo povečati splošno ozaveščenost glede tega.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, ob poslušanju današnje razprave začudeno ugotavljam, da izraz „trajnostni razvoj“ ni bil niti enkrat uporabljen. Bil je moderen, čeprav nekako preobremenjen koncept v začetku 90-ih let 20. stoletja, kot je pokazal sporazum držav, ki so se udeležile konference v Riu de Janeiru leta 1992, za razumno zaščito okolja ob njegovem izkoriščanju.

Gospe in gospodje, trajnostni razvoj ni zastarel koncept, modna muha politikov in okoljevarstvenikov. To je koncept, ki poskuša uskladiti interese velikega ekološkega lobija z interesi industrijskega lobija. Zato obravnavajmo dosežke konference na Baliju v skladu s starim načelom trajnostnega razvoja, načelom, ki ni cenjen le v Evropi, ampak tudi na mednarodni ravni. Naš planet moramo zaščititi proti podnebnim spremembam, vendar ne na račun uničenja naše industrije. Poiščimo pameten kompromis.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod komisar, udeležil sem se konference na Baliju kot član poljske delegacije. Bila je srednje uspešna. Evropske države so zdaj odgovorne za COP14 in COP15. Kaj je največja ovira za popoln uspeh?

Po mojem mnenju je to pomanjkanje učinkovite in dostopne poceni tehnologije. Evropska unija se mora osredotočiti na to. Na tak način bomo pomagali sebi in svojemu gospodarstvu ter tudi drugim s prenosom in izmenjavo najboljših tehnologij. To bo veliko ceneje, kot če bi industriji naložili vedno bolj drastična zmanjšanja emisij. Potrebna je sprememba proračuna EU in prenos sredstev. Odločimo se, da to naredimo.

Letos bo poljska vlada v Poznańu v okviru COP14 predlagala svetoven pregled najboljših tehnologij. Vodilna podjetja in najnaprednejše države bodo predstavile najboljše tehnološke rešitve. Če želimo, da bo Kopenhagen leta 2009 uspešen, moramo najprej doseči, da bo leta 2008 uspešen Poznań.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, po udeležbi na peti konferenci ZN o podnebnih spremembah COP in MOP sem se z Balija vrnila z občutkom, da smo prvič dosegli uspeh glede tega najpomembnejšega svetovnega vprašanja.

Eno od najbolj jasnih sporočil na Baliju je bila nujna potreba po mehanizmu za zagotovitev preprečevanja krčenja gozdov, degradacija naših gozdov pa je del vsakega mednarodnega sporazuma po letu 2012.

Želela bi, da bi predpisu „20/20/20 do leta 2020“ lahko dodali dodatnih 20 %. Če bi imeli dogovorjeni sistem kreditnih točk za nagrajevanje ali povrnitev škode domačim skupnostim, bi tako z ublažitvijo sedanje stopnje krčenja gozdov, zlasti tropskih gozdov – ne glede na veliko težavnost kartiranja skice bazne linije za obstoječe pogozdovanje – lahko zmanjšali svetovne emisije ogljika za dodatnih 20 %, tako da mora biti naš cilj „20/20/20/20 do leta 2020“.

Na Baliju se je izdelal časovni načrt za svetovni sporazum COP15 leta 2009 v Kopenhagnu, ki ste ga prav spretno vodili za Evropsko unijo in čestitam vam, komisar, za vaš osebni prispevek.

  Anni Podimata (PSE). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, EU je vodilna pri prizadevanju za boj proti podnebnim spremembam in pri tem prizadevanju imate nedvomno posebno vlogo. Vendar če želi EU ostati vodilna pri tem prizadevanju, ni dovolj le, da ustvarja zakonodajne pobude ali oblikuje zavezujoče cilje. EU mora biti vodilna tudi pri izvajanju zavezujočih ciljev, ki jih je določila, pri čemer mora biti čim bolj enotna. Vidimo lahko, da države članice EU zelo različno izvajajo cilje v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Zato zdaj pričakujemo ukrepe, spodbude in pobude, ki bodo zmanjšali te razlike in bodo dosegli veliko bolj usklajene odzive držav članic EU v zvezi s tem ciljem.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Kot nadomestna članica Začasnega odbora za podnebne spremembe želim poudariti velik uspeh, ki ga je Evropski parlament dosegel na svetovni konferenci na Baliju.

Evropski parlament mora postati vizionar, ki vztraja pri stalnem trajnostnem razvoju. Kaj moramo narediti zdaj? Prvič, ne smemo zmanjšati našega prizadevanja. Evropska unija mora spodbujati naložbe v raziskave in razvoj, katerih cilj je razvoj učinkovitih tehnologij, za katere je potrebno manj energije.

Ne moremo govoriti izključno o CO2. Določitev vedno strožjih ekoloških pogojev ni prava rešitev: na tak način postavljamo naša mala in srednje velika podjetja v Evropi v slabši položaj. Ne smemo zavračati novih zamisli, kot je strategija pomoči podnebju, da se njegovo stanje izboljša z medijem vode.

Skupina slovaških in čeških znanstvenikov, ki jih vodi Michal Kravčík, ugledni strokovnjak pri uporabi vode za obnovitev sušnih mestnih območij, je pripravila novo vodno paradigmo. Zbiranje deževnice v vodnih zbiralnikih je preprosta, hitra in zelo učinkovita rešitev. Menim, da je shranjevanje deževnice za prihodnjo uporabo, namesto da se jo pusti izteči v kanale, dobra strateška rešitev ne le v ZDA, ampak tudi v Evropi. Verjamem, da bosta Komisija in Svet podprla zamisli inovatorjev in da bo uporaba nove vodne paradigme tudi v Evropi dobila podporo, ki si jo zasluži.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa predsednica, pomembno je poslušati razpravo, se nato odzvati in poslušati tiste, ki so bili na Baliju, ker ne slišimo dovolj, kaj se tam zunaj dogaja.

Lahko postavim eno posebno vprašanje? O podnebnih spremembah se zdaj veliko govori in medtem ko smo javnost ravno navadili na to, menim, da bi jih s tem lahko odvrnili od zanimanja. Pazljivi moramo biti, da je predlagano izvedljivo in da za to lahko pokažemo praktične rezultate.

V zvezi s kmetijstvom, ki ga je omenila gospa Schierhuber, zlasti na Irskem, na primer 28 % emisij povzroči kmetijstvo. Menim, da je kmetijstvo dalo že znaten prispevek. Ponovno moramo biti pazljivi, da od kmetijstva ne zahtevamo preveč in ne tvegamo varnosti preskrbe s hrano. To ni enostavna težava za reševanje. Poudarek je bil na gozdovih. Mislim, da moramo celine z obsežnimi gozdovi spodbujati, da jih ne izkrčijo, tako kot poskušamo spodbujati kmete, da ne orjejo trajnih pašnikov zaradi pomembnih ponorov ogljika.

Torej storimo na svetovni ravni vse, kar lahko, in upajmo, da bodo ljudje sodelovali pri evropskem vodstvu, ker brez njih nimamo možnosti za doseganje naših ciljev.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil poslancem Evropskega parlamenta za zelo pozitivne prispevke.

Nekaj je jasno: danes smo slišali stališča, ki predstavljajo utemeljitve tistih, ki se niso hoteli premakniti v smeri ratifikacije kjotskega protokola, kot so Združene države in Avstralija. Ta stališča so bila potem opuščena, ko je Avstralija ratificirala kjotski protokol in v Združenih državah tako na zvezni kot državni ravni takšna stališča niso bila več sprejemljiva.

Slišal sem tudi zmotno izjavo, za katero sem prepričan, da jo je spoštovani poslanec povedal v dobri veri, to je, da imajo Združene države boljše rezultate kot Evropa. Kot kažejo podatki za leto 2005 so Združene države povečale emisije toplogrednih plinov za 16,4 %, medtem ko EU dosega kjotski cilj in je leta 2005 imela skupno za 7,9 % manj emisij od ravni iz leta 1990. Tako obstaja velika razlika med dosežki EU in tem, česar Združene države ne dosegajo, in treba je omeniti, da bi morale Združene države zmanjšati emisije za 7 % v skladu s kjotskim protokolom, ki so ga podpisale, vendar ga niso ratificirale. Namesto cilja –7 % so emisije leta 2005 znašale +16,4 %, medtem ko se EU približuje uresničitvi cilja –8 %. To je že manj od ravni iz leta 1990.

Prav tako moram poudariti, da je največja težava Irske veliko povečanje emisij ogljikovega dioksida zaradi prometa. V zadnjih letih smo lahko videli 160-odstotno povečanje emisij toplogrednih plinov. Nedvomno ima veliko vlogo kmetijstvo in na tem področju je na voljo veliko rešitev. Nova Zelandija je na primer razvila posebno živalsko krmo, ki zelo prispeva k omejevanju emisij ogljikovega dioksida.

Gospe in gospodje, akcijski načrt z Balija, ki je bil dogovorjen lani decembra, je pomemben element v razpravi o prihodnji mednarodni ureditvi v zvezi s podnebnimi spremembami. Naš bistven dosežek je bil, da smo že začeli z uradnimi pogajanji; zdaj obstajajo jasni znaki, da je bil nujen cilj pri boju proti podnebnim spremembam v zvezi s sporazumom o podnebnih spremembah, ki zajema obdobje po letu 2012, dosežen. Na področju uporabe Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah je bila potrjena ustanovitev nove začasne skupine za pogajanja v zvezi z dolgoročnim sodelovanjem, skupaj s začasno delovno skupino, ki že deluje v skladu s kjotskim protokolom. Vse podpisnice okvirne konvencije Združenih narodov, vključno z Združenimi državami, bodo sodelovale pri teh pogajanjih. Pomembno vprašanje bo financiranje boja proti podnebnim spremembam. Najti moramo načine za pospešitev financiranja, usmeriti moramo naložbe in doseči, da bodo ti načini še bolj okolju prijazni: to bo spodbudilo čisto tehnologijo in prizadevanje za prilagoditev neizogibnim vplivom podnebnih sprememb ter tako privabilo naložbe iz javnega sektorja in v velikem obsegu tudi iz zasebnega sektorja. To je ključni element pogajanj; vendar naj poudarim, kako pomembno je, da v EU ukrepamo brez vsakega odlašanja. Kot resolucija ustrezno poudarja, moramo med drugim povečati naše prizadevanje za vključitev podnebnih parametrov v našo razvojno politiko.

Prepričan sem, da smo lahko uspešnejši tudi na področjih, kot so trgovina in naložbe na dvostranski in regionalni ravni. Dodatna mobilizacija zasebnega sektorja je prav tako izredno pomembna in jo je treba podrobneje preučiti.

Preprečevanje krčenja gozdov je nedvomno zelo pomembno. Kot ste pravilno poudarili, nam lahko sorazmerno majhne naložbe pomagajo doseči koristi pri boju proti podnebnim spremembam in tudi pri preprečevanju izgube biološke raznovrstnosti. Premikali se bomo v to smer, ker se lahko preprečevanje krčenja gozdov lahko doseže tudi, preden se sklene sporazum ali preden začne veljati nov sporazum. To je zato ključno področje, ki ga moramo obravnavati.

Komisija je odločena pomagati EU, da ohrani vodilno vlogo pri teh novih razpravah o prihodnji ureditvi glede podnebnih sprememb; v zvezi s tem se zelo zanašam na vašo podporo. Smo povsem na začetku pogajanj o politiki v zvezi s podnebnimi spremembami za obdobje po letu 2012. Vodilna vloga EU pri vprašanju podnebnih sprememb bo ključna pri zagotavljanju, da se ta dialog nadaljuje in prinese pozitivne rezultate. Vendar moramo vedno upoštevati, da je naša vodilna vloga odvisna od politik in ukrepov, ki jih sprejmemo v EU, ter pod njihovim vplivom. Izvajanje podnebne politike v EU ter hitra potrditev velike količine podnebnih in energetskih ukrepov bo še naprej izredno pomembna, če želimo ohraniti našo vodilno vlogo in pripeljati mednarodno prizadevanje v boju proti podnebnim spremembam do uspešnega zaključka.

Naj še enkrat poudarim, da se veselimo dodatnega in tesnega sodelovanja s Parlamentom v tem procesu.

  Predsednica. – V skladu s členom 103(2) Poslovnika sem prejela predlog resolucije, s katerim se bo zaključila ta razprava⁽¹⁾.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, 31. januarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Nedavno smo prejeli dokument v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih vsi lahko opazimo. Dokument z naslovom „Ne bojuj se, ampak prilagodi – Prenehati moramo z jalovimi poskusi boja proti podnebnim spremembam“ je bil poslan kot odprto pismo generalnemu sekretarju ZN.

Kot nakazuje že naslov, nas 100 strokovnjakov poziva, da ne sprejmemo podnebnih sprememb z obupanostjo, ampak z navdušenjem, pri čemer dokazujejo, da je CO2 ključen za fotosintezo.

Nisem kemik ali biolog, vendar nisem mogel spregledati velikih podnebnih sprememb, ki so se zgodile v zadnjih letih. Ni težko opaziti, da nimamo več štirih letnih časov, ampak dva. Ne bom se vdal in sprejel zamisli, da bom čez deset let smučal v zaprtem prostoru na 90-metrski strmini. Ne bom sprejel ugotovitve, da se lahko sončim le med 5 in 7 uro zjutraj zaradi strahu pred kožnim rakom. Sam pri sebi si mislim – fotosinteza me prav nič ne zanima, kar si želim, je to, da lahko smučam, se sončim in živim običajno življenje.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Podnebni vrh, ki so ga Združeni narodi organizirali na Baliju, ni dosegel nobenih posebnih rezultatov, vendar je odprl pot za nov svetovni podnebni sporazum po letu 2012. Žal največji onesnaževalci, kot so Združene države in Kitajska, še vedno nočejo sodelovati pri tem pomembnem procesu, ki je bistven za prihodnost Zemlje. Vendar lahko ob upoštevanju priprav na ameriške predsedniške volitve, kot so potekale do zdaj, upamo, da bo zmagal kandidat, ki v nasprotju s sedanjo administracijo čuti odgovornost za prihodnost našega planeta. Če Združene države podpišejo podnebni sporazum, bo morda lažje prepričati Kitajsko. Seveda ne smemo pozabiti, da je Evropa največji potrošnik kitajskih proizvodov, in tako imamo kot kupci tudi sami prste zraven pri kitajskih emisijah toplogrednih plinov.

Predstavniki Evropske unije so na Baliju v svojih izjavah govorili o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 25–40 %. Lani je Evropski parlament glasoval za 30-odstotno zmanjšanje emisij. Zadnje poročilo Komisije še vedno priporoča le 20-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2020. Priporočljivo bi bilo določiti te cilje, zato da se zunaj in znotraj podpirajo enaki cilji, pri čemer sam seveda podpiram ambicioznejši cilj zmanjšanja za 30 %.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Najpomembnejši trenutek konference na Baliju je bilo sprejetje časovnega načrta za varno podnebno prihodnost, kar je nov proces pogajanj, ki naj bi se zaključil leta 2009 ter povzročil nadaljevanje pogajanj o globalnem segrevanju po letu 2012, ko se bo zaključila prva faza kjotskega protokola.

Rezultat konference je sestavljen iz glavnih sklepov, ki podpirajo časovni načrt: sklada za prilagajanje, prenosa zelene tehnologije od bogatih držav na revne, ukrepov za zmanjšanje emisij, ki nastajajo zaradi krčenja gozdov in degradacije gozdov v državah v razvoju. Preprečevanje krčenja gozdov je bistvena prednostna naloga evropske okoljske politike in usklajeno prizadevanje držav članic bo pripomoglo k boju proti globalnemu segrevanju.

Obetajoče je, da akcijski načrt z Balija vključuje strategije za obvladovanje okoljskih katastrof ter načine za obravnavanje izgub in škode, povezanih s podnebnimi spremembami v državah v razvoju. Evropska unija je imela ključno vlogo za uspešen zaključek te konference, pri čemer je zagotovila, da so se ustrezno upoštevala najnovejša znanstvena priporočila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Pozdravljam kompromis, dosežen na vrhu za varstvo podnebja na Baliju, in sklep v zvezi s tem, ki ga je sprejel parlamentarni odbor za podnebne spremembe.

Po mojem mnenju kompromis z Balija pomeni napredek, ker so se stranke dogovorile glede mandata za pogajanja o novem sporazumu o podnebnih spremembah, ki bo nadomestil kjotski protokol, ki bo prenehal veljati leta 2012. Hkrati so se države v razvoju in Združene države prvič zavezale k zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb.

Stališče Madžarske je enako kot stališča drugih držav članic EU. Marca 2007 se je Evropski sklep odločil za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Da bi se ta ambiciozen cilj uresničil, je Evropska komisija pripravila načrt za paket varstva podnebja in obnovljivih virov energije, s čimer je dala zgled drugim industrializiranim državam.

Upam, da bo njeno poročilo o trajnostnem kmetijstvu in bioplinu, ki ga je včeraj sprejel odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, prav tako prispevalo k boju proti podnebnim spremembam.

Rad bi opozoril na dejstvo, da so podnebne spremembe že postale dejanska težava na Madžarskem, ker dezertifikacija ogroža območje med Donavo in Tiso. Ustaviti je treba okoljsko in socialno erozijo območja Homokhátság, ker lahko povzroči, da bo bivanje približno 800 000 ljudi še bolj ogroženo.

Ustaviti moramo dezertifikacijo Homokhátsága!

(Seja je bila prekinjena ob 20.40 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

(1) Glej zapisnik.