Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : O-0076/2007

Predložena besedila :

O-0076/2007 (B6-0008/2008)

Razprave :

PV 30/01/2008 - 24
CRE 30/01/2008 - 24

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 30. januar 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

24. Evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje (razprava)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je ustno vprašanje za Komisijo, ki ga je predložil Gerardo Galeote v imenu odbora za regionalni razvoj, o evropski skupini za ozemeljsko sodelovanje (Ď-0076/2007/rev.1 – Â6-0008/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Gerardo Galeote, avtor. − (ES) Gospa predsednica, pomemben vidik revizije predpisov o strukturnih skladih, ki jo je uspešno izvedel odbor za regionalni razvoj, je bil za prednostni cilj kohezijske politike, ki ji je Parlament v sklopu pogajanj o finančni perspektivi zvišal sredstva, določiti spodbujanje ozemeljskega sodelovanja. Zato ne more nihče biti presenečen nad pozivom k tej razpravi. Politične skupine so soglasno pozvale k tej razpravi, ki jo bom začel v imenu odbora za regionalni razvoj. Zahvaljujem se komisarki za udeležbo in obžalujem, da se nam Svet ni utegnil pridružiti pri razpravi, ki ga neposredno zadeva.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj s programi INTERREG lahko ugotovimo, da so bili ti programi zaradi odsotnosti strukture za podajanje pobud z lastno pravno osebnostjo manj učinkoviti, zato pozdravljamo predlog Komisije za ustanovitev evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje z lastno pravno osebnostjo.

V združeni Evropi držav in državljanov imajo regije, kot je zapisano v lizbonski pogodbi, največjo moč izražanja v teh organih.

Čeprav je veliko držav članic, ko je Svet preučeval to vprašanje, izrazilo pridržke glede uporabnosti evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje.

Mogoče bi bilo razpravljati o tem, ali sta narava in vsebina sprejete uredbe nejasni in ali je uredba vnesla pravne nejasnosti, ker se za preveč področij izvaja v skladu z nacionalno zakonodajo.

Dejali bi lahko, da je način reševanja zapletenega položaja v nekaterih državah članicah odvisen od stopnje decentralizacije, zato morajo na področju ozemeljskega sodelovanja določiti strategije.

Vendar je treba omeniti, da je bila uredba 1082/2006 sprejeta julija 2006, leto za tem, ko je bila soglasno sprejeta v Parlamentu na podlagi predloga našega kolega Jana Olbrychta, in je od 1. avgusta 2007 zavezujoča v vseh državah članicah.

Države članice so imele šest mesecev časa za pripravo potrebnih prilagoditev zakonodaje.

Vendar glede na informacije, ki so na voljo, in komisarka me lahko popravi, če se motim, niti deset držav članic ni sprejelo potrebnih ukrepov, s katerimi bi zagotovile, da bi uredba zdaj veljala v celoti.

Splošno znano je, da je Komisija pristojna in odgovorna za zagotavljanje učinkovitega izvajanja evropske zakonodaje in za odpravljanje ovir, ki bi lahko zavirale njeno izvajanje.

Neuradne razlage, da načelo subsidiarnosti onemogoča sprejetje ukrepov proti državam, ki niso izpolnile obveznosti, niso sprejemljive. Če bi bile, bi lahko države članice odlašale z izvajanjem ali zavrnile izvajanje zakonodaje Skupnosti, ki bi bila po njihovem mnenju neustrezna ali bi jo bilo mogoče izpodbijati.

Zato, gospa Hübner, z vprašanjem za Komisijo zahtevamo, da se Parlament obvesti o težavah, s katerimi se srečujejo države članice pri izvajanju te uredbe.

Katere države članice niso uvedle potrebnih ukrepov za ustrezno izvajanje te uredbe, katere ukrepe je sprejela Evropska komisija ali jih namerava sprejeti, zlasti sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropskih skupnosti, da bo zagotovila ravnanje držav članic v skladu z uredbo ter preprečila, da bi države članice z neizpolnjevanjem veljavnih predpisov ogrozile dodeljena sredstva?

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, najprej želim povedati, da je bil enoletni rok za sprejetje nacionalnih predpisov zelo ambiciozen. Če preučimo druge uredbe o ustanovitvi pravnih organov, lahko ugotovimo, da so predvideni roki običajno od tri do štiri leta. Torej moramo to tudi upoštevati.

Za pospešitev celotnega postopka je Generalni direktorat za regionalno politiko pripravil vprašalnik, ki zajema dele uredb, ki jih je treba upoštevati pri nacionalnih predpisih. Vprašalnik je bil marca 2007 poslan vsem državam članicam prek mrež članov odbora za usklajevanje skladov. O vprašalniku se je razpravljalo z državami članicami na dveh lanskih zasedanjih odbora za usklajevanje skladov: aprila in nato sredi julija.

Torej kako napredujemo s sprejetjem? Ustrezne nacionalne predpise je sprejelo šest držav članic: Madžarska, Združeno kraljestvo, Bolgarija, Portugalska, Romunija in Španija. Postopek sprejetja nacionalnih pravil se bo kmalu končal v štirih državah članicah: v Franciji, Luksemburgu, Nemčiji in Belgiji. Od preostalih 17 držav članic jih je 15 že začelo s parlamentarni ali vladni postopek sprejetja. Vendar za dve državi članici, Dansko in Estonijo, nimamo nobenih informacij o postopku. Pričakuje se, da bosta državi spoštovali skrajni rok, tj. sredi februarja, kot je določen v pismu generalnega direktorja, ki je bilo poslano vsem državam članicam in v katerem se do 14. februarja zahtevajo informacije o sporočanju glede sprejetja postopkov predpisov. V istem pismu, v katerem je skrajni rok sredi februarja za tiste države, ki nas še niso obvestile o sprejetju ali časovnem razporedu sprejetja, prav tako obveščamo države članice o postopku priprave na medinstitucionalni seminar evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje skupaj s Parlamentom in odborom regij, ki bo 19. junija v Bruslju pod slovenskim predsedstvom. Spodbudili smo jih tudi k sodelovanju v strokovni skupini evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje, ki jo je ustanovil odbor regij.

Glede postopka za ugotavljanje kršitev najprej navajam, da je to zelo posebna uredba: to ni direktiva. To je uredba o neposredni uveljavitvi v vseh 27 državah članicah, zaradi česar morajo države članice dodatno ukrepati in ne le sprejeti izvedbenih predpisov. Ko bomo po 14. februarju prejeli odzive posameznih držav članic, zlasti tistih, katerih programov za sprejetje potrebnih predpisov še ne poznamo, na podlagi katerih bo odvisna vsaka odločitev Komisije glede sprožitve postopka za ugotavljanje kršitev, bomo o položaju ponovno razmislili in določili, kje se bo postopek za ugotavljanje kršitev začel. V vsakem primeru bomo seveda pozorno spremljali uporabo uredb, ko bodo prenesene. Ker je po mojem mnenju to zelo pomemben del celotnega procesa, naj omenim, da je bila med tem časom prejšnji ponedeljek ustanovljena evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje med Francijo in Belgijo, čeprav nacionalni predpisi še niso bili sprejeti, saj se ta uredba neposredno uporablja, medtem ko imajo regionalni in lokalni organi pravico ustanavljati skupine. Z nacionalnimi predpisi se mora opredeliti postopek predhodnega nadzora, vključno z imenovanjem pristojnega organa, ki bi prejel prošnjo regionalnega ali lokalnega organa za sodelovanje v evropski skupini za ozemeljsko sodelovanje. V Evropi je danes približno 30 primerov programov projektov, za katere je možnost za evropsko skupino za ozemeljsko sodelovanje že predvidena. Nekatere regije so že podpisale pismo o nameri. Trenutno poteka veliko pripravljalnih del, zato pričakujemo, da se bo proces pospešil po dokončnem izoblikovanju nacionalnih izvedbenih predpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Olbrycht, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Komisarka, v čast mi je bilo, da sem bil poročevalec o uredbi za ustanovitev evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje kot del evropskega pravnega sistema. Sodeloval sem pri veliko razpravah o novih možnostih, ki jih bo ozemeljsko sodelovanje na podlagi novega pravnega instrumenta prineslo.

Argumente o novih možnostih so spremljale bojazni organizacijske in politične narave, zlasti pri predstavnikih držav članic. Nazadnje so bili s pripravljeno uredbo zadovoljni tako zagovorniki kot skeptiki. Ker so se države članice zavedale, da bodo zaradi uvedbe nove vrste pravne osebe v nacionalno zakonodajo nastali zapleti, so določile rok za prilagoditev ustrezne nacionalne zakonodaje. Do sedaj so le nekatere države članice v roku dokončale nalogo, med njimi Bolgarija in Romunija, ki sta morali sprejeti uredbo kot del pravnega reda Skupnosti.

V skladu z uredbo odbor regij spremlja izvajanje in delovanje evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje in že ima zanimive podatke o pripravah na ustanovitev novih organov. Na podlagi razpoložljivih informacij lahko povem, da morajo evropske institucije igrati zlasti aktivno vlogo, ne le Komisija, ampak predvsem Svet, pri prepričevanju vlad, naj sprejmejo ukrepe, ki jih morajo sprejeti in s katerimi so se strinjale. Ne bi bilo dobro, če bi izvajanje dosodilo Sodišče Evropskih skupnosti na podlagi prejetih pritožb.

 
  
MPphoto
 
 

  Rosa Miguélez Ramos, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, od začetka je bila pobuda INTERREG zametek policentrične zamisli o evropskem prostoru na podlagi čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Uvedba novega pravnega instrumenta, evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje, je rezultat težav, ki so nastale zaradi različnih veljavnih sistemov in postopkov.

Rešitev, ki jo je Evropski parlament sprejel po skoraj dveh letih zakonodajnega dela, je omogočila in omogoča javnim organom, da se registrirajo kot pravne osebe, priznane v Evropski uniji.

Države članice bi morale, kot je bilo omenjeno, do 1. avgusta 2007 sprejeti več ukrepov. Zaradi jasne zamude je odbor regij preteklega julija organiziral seminar, na katerega sem bila povabljena kot poročevalka, da bi preučil položaj; na seminarju sem, v znak pripravljenosti Evropskega parlamenta sodelovati pri iskanju rešitve, vložila vprašanje, ki ga je podpisala tudi gospa Krehl in ki je sprožilo današnjo razpravo.

Komisarka, danes lahko s ponosom povem, da sta moja država Španija in moja regija Galicija, vključno s severno portugalsko regijo, vodilni na tem področju in primer, ki ga lahko posnemajo druge evropske regije.

Zato vas sprašujem, kako lahko Evropski parlament in Komisija sodelujeta pri spodbujanju držav, ki tega še niso storile, da prilagodijo nacionalno zakonodajo ter sprejmejo in ustanovijo tovrstne skupine za ozemeljsko sodelovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Mojca Drčar Murko, v imenu skupine ALDE. – Med razpravo o tej uredbi smo vedeli, da je njena ključna točka vprašanje izbora prava, ki se bo uporabljalo za akte, sprejete v okviru teritorialnega sodelovanja. Cilj uredbe je bil, da se sodelujočim partnerjem omogoči uporabljanje tistega prava, ki bo imelo v vseh državah enake učinke, saj se dotedanji načini sočasne uporabe dveh pravnih sistemov niso obnesli. Uredba je v tem pogledu jasnejša od vseh podobnih prejšnjih dokumentov. Pravi: uporablja se pravo, kjer je registriran sedež organa za čezmejno sodelovanje, če je bil ta ustanovljen.

Zavedali smo se, da uredba ni bila zamišljena kot nov pravni instrument, temveč kot orodje, ki bo učinkovalo skupaj z nekaterimi že obstoječimi strukturami. Zdaj je jasno, da uredba ne bo povzročila enakih učinkov po vsej Evropski uniji, in da bodo zaradi različnih pogojev, ki jih bodo predpisale države, zelo verjetno nastale različne vrste združenj za teritorialno sodelovanje. Da bi se uredba učinkovito uporabljala, je treba ustrezno prilagoditi nacionalne zakonodaje, kar od držav zahteva člen 16. Le če se bo to zgodilo, lahko v daljšem obdobju v resnici pričakujemo učinek poenotenja prakse.

Države članice so torej pozvane, da sprejemajo pravne akte, ki bodo vzpostavili razvoj teritorialnega sodelovanja in izboljšali pravno varnost njenega okvira. Uredba bo skratka zaradi svoje specifične nedokončanosti verjetno postala nekak pravni laboratorij, v katerem se bodo merile prakse in primerjali pogoji, ki jih bodo oziroma ko jih bodo pripravile države. Smiselno bi bilo zato sistematično spremljati primere uporabe uredbe, da bi sčasoma nastala javna baza podatkov evropskih združenj za teritorialno sodelovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, kaj pravzaprav počnemo ta popoldan? Poskušamo preučiti stanje po zelo jasni odločitvi, ki so je sprejeli Evropski parlament in tri institucije ter s katero smo napovedali nove instrumente za izboljšanje čezmejnega ozemeljskega sodelovanja.

Nacionalne meje še vedno nosijo breme zgodovinskega spomina in včasih potekajo naravnost skozi skupnosti ter nova razvojna območja. V Evropi potrebujemo sodelovanje med univerzami, bolnicami itd. Potrebujemo nove instrumente in zakonodaja, ki smo jo uvedli, državam članicam dopušča dovolj manevrskega prostora. Zato smo tako razočarani – glede na potrebo po pospešitvi čezmejnega sodelovanja – da države članice, ki so vztrajale na tej svobodi, sedaj to izkoriščajo.

Parlament zato upravičeno poziva Komisijo in predvsem Svet, ki ga danes ni, da prevzameta odgovornost in obravnavata to zelo hitro. Vesel sem dobrih primerov od drugod – omenjen je bil odbor regij – , kako se lahko pospeši proces integracije brez dvomov o nacionalnih pravnih sistemih. Trdno sem prepričan, da moramo ta pristop razvijati naprej.

Ljudje so se prestrašili. Zdi se pretežko. Danes smo razpravljali o energetski učinkovitosti v grajenem okolju. Za uvedbo tega so države članice potrebovale pet let. Menim, da potrebujemo pobudo Skupnosti, ki bo zagotovila, da se bo sedanje število sedmih držav, ki so že uvedle uredbo, v roku enega leta povečalo na petindvajset ali sedemindvajset. To je treba zagotoviti. Zato želim odgovor Sveta, ki pa ga na žalost danes ni tukaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Gábor Harangozó (PSE) . (HU) Hvala, gospod predsednik. Komisarka, gospe in gospodje, zaradi posebnega položaja Madžarske je zanjo spodbujanje dejanskega izvajanja čezmejnega sodelovanja izredno pomembno. Zato je Madžarska med prvimi oblikovala in uvedla nacionalne predpise, ki ustrezajo uredbi Skupnosti o ustanovitvi evropske skupnosti za ozemeljsko sodelovanje. Toda pri uporabi novega instrumenta v praksi nastajajo težave, zato želimo oblikovati delovno skupino, ki bo v sodelovanju z našimi partnerji v programu pripravila priročnik.

Komisarko sprašujem, ali bi podprla delovno skupino evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje v okviru tehnične pomoči INTERACT in če bi jo, kako se to lahko izvede. Za sodelovanje evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje niso pomembni le notranji čezmejni programi, ampak tudi zunanja programa tehnične pomoči IPA in ENPI. Evropska komisija je že odobrila naše notranje čezmejne programe, medtem ko bodo programi v okviru pomoči IPA najverjetneje odobreni februarja. Počakati moramo na kazalnike, ki jih bo pripravila Komisija, da bomo lahko končali načrtovanje čezmejnega programa med Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Ukrajino, ki ga financira evropsko združenje založnikov časopisov (ENPA).

Zanima me tudi, kdaj lahko pričakujemo objavo kazalnikov Komisije v zvezi s sosedskimi programi. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Marie Beaupuy (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, vesel sem, da lahko danes govorim o tej temi, ker sem, ko smo obravnavali ta dodatek, ki ga je vložil gospod Olbrycht, izrazil zaupanje v poročilo.

Pravzaprav je o tej temi včeraj razpravljal francoski parlament, to je vredno poudariti, ker se ne zgodi zelo pogosto, in vse politične skupine so podprle ustanovitev evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje, predloženih je bilo mnogo razlogov, na primerih severne in južne Francije, Alp in regije Lorraine, zakaj bi bilo smiselno evropsko skupino za ozemeljsko sodelovanje ustanoviti zelo kmalu. Kot je povedala komisarka, je odločitev temeljila predvsem na primeru mesta Lille, ki je pretekli ponedeljek podpisalo pogodbo o ustanovitvi evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje, ki bo pokrivala dva milijona prebivalcev v Belgiji in Franciji.

Zakaj je to vzbudilo velika pričakovanja? Ker so naši kolegi tri ali štiri leta neuspešno preučevali pravne možnosti. Rešitev je prinesla ustanovitev evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje. Pričakujemo, da bo prek evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje 70 000 Francozov, ki delajo v Luksemburgu in 30 000 Francozov, ki delajo v Monaku, Italiji, Španiji itn., lahko vzpostavilo nove oblike sodelovanja.

S kolegi si želimo, da bi komisarka pozvala države, ki zaostajajo, k ukrepanju. Poleg dejstva, da morajo izpolniti zahteve uredbe, se jim lahko pove, da nekatere države že popolnoma uspešno izvajajo sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolf Berend (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, namen evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje je uvesti ukrepe za čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje ter jih upravljati. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je namen te mreže izboljšati kakovost življenja ljudi ter konkurenčnost naših podjetij, razširiti področje delovanja raziskovalnih in izobraževalnih centrov ter ne nazadnje ohraniti okolje.

Evropski uniji ni treba financirati ukrepov evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje. Ta instrument bo regionalnim in lokalnim organom omogočil, da bodo kot pravne osebe vzpostavili čezmejne povezave – pomembna novost na področju ozemeljskega sodelovanja. Instrument evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje prinaša edinstveno priložnost za ustvarjanje sinergijskih učinkov, ki presegajo institucionalni okvir, zagotavljanje boljših in usklajenih naložb ter enotno in učinkovito porabo virov.

Kot vemo, je ta instrument 5. julija 2006 uvedla uredba Evropskega parlamenta in Sveta. Do 1. aprila 2007 naj bi vse države članice sprejele dopolnilne pravne ali upravne določbe. Resno smo lahko zaskrbljeni zaradi dejstva, da je samo šest držav članic sprejelo nacionalne predpise. Prikrajšani bodo zavzeti udeleženci, ki želijo spodbujati čezmejno sodelovanje z dobrimi idejami in inovativnimi projekti. Zato je bil zagotovljen vprašalnik in nestrpno pričakujemo, da nas bo Svet obvestil tudi o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Arnaoutakis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, komisarka, ozemeljsko sodelovanje je tretji cilj kohezijske politike v novem programskem obdobju. V skladu s tem ciljem je sodelovanje pomembno za spodbujanje uravnoteženega in usklajenega razvoja v evropskih regijah.

Evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje je novo sredstvo oblikovanja skupin za sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi iz različnih držav članic EU z lastno pravno osebnostjo. Odločitev o ustanovitvi tega sredstva ni bila sprejeta enostavno, ampak kot odgovor na tehnične in pravne težave, s katerimi so se srečevali programi o sodelovanju. Zdaj, šest mesecev po preteku roka, lokalni in regionalni organi ne morejo ustanoviti skupine za ozemeljsko sodelovanje, ker države članice niso sprejele ustreznih ukrepov za izvajanje uredbe ali pa so sprejetje odložile. Državam članicam moramo posredovati jasno sporočilo, da je za institucije zelo pomembno ustrezno izvajanje uredbe v novem programskem obdobju ter sodelovanje za doseganje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Petdeset let je minilo od oblikovanja prve evroregije ob nemško-nizozemski meji. Od takrat je veliko regij vzpostavilo medsebojno sodelovanje. Pomagajo si pri reševanju podobnih ali enakih težav, ki se pogosto pojavljajo v obmejnih regijah. Ustvarjajo nova delovna mesta in si delijo kulturo.

Uredba o ustanovitvi evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje, ki je bila sprejeta julija 2006, je zelo dobro orodje za regionalno sodelovanje in korak v pravo smer. Regijam omogoča fleksibilno sodelovanje in pozitivno vpliva na prebivalstvo v državah članicah, gospodarstvo in poslovno okolje. Zato je toliko bolj žalostno, da države članice niso prenesle te koristne uredbe v nacionalno zakonodajo, čeprav bi to morale storiti do 1. avgusta 2007.

Veliko regij se zanima za evropsko skupino za ozemeljsko sodelovanje, ker lahko tako sodelujejo z drugimi regijami in so v odnosu do vlad in osrednjih uprav delno samostojne. Skupina ima pozitivni učinek tudi na življenje prebivalcev v regiji: eden izmed ciljev regionalnega sodelovanja je omogočiti učinkovitejši razvoj človeških virov ter tako doseči ravnotežje med razvojem povpraševanja in ponudbe na regionalnih trgih dela.

Ne smemo pozabiti, da bo tudi poslovni svet imel koristi od evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje, ki bodo podpirale razvoj gospodarstva z namenom izboljšati njegovo produktivnost in strukturo, ustvariti nova delovna mesta in stabilizirati ogrožene. Posamezne skupine za ozemeljsko sodelovanje bodo lahko dejavno spodbujale dvig zaposlovanja in socialne vključenosti.

Uredba poenostavlja in podpira regionalno sodelovanje v državah članicah Unije ter tako omogoča gospodarsko in socialno kohezijo. To je dobro, zato pozivam Svet in Komisijo, da sprejmeta ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja te uredbe v posameznih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospod predsednik, komisarka, evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje je novo orodje za krepitev gospodarske in socialne kohezije v Uniji.

To je instrument za napredno in organizirano sodelovanje ter bo kot pravna oseba imel dostop do sredstev Skupnosti in drugih sredstev.

Odločilen mejnik je bil 23. portugalsko-španski vrh, ki je potekal v Bragi pred desetimi dnevi. Obe državi spadata med šest držav, ki so že sprejele predpise, potrebne za učinkovito izvajanje evropske uredbe, sprejete julija 2006.

Svet v Galiciji in organi v severni portugalski regiji, ki so osnutek sporazuma in statutov dokončali novembra 2006, bodo kmalu ustanovili skupino s sedežem v mestu Vigo, ki bo pokrivala 6 400 000 prebivalcev.

Kot prvi bodo ustanovili evroregijo z vladnimi organi, ki bodo spodbujali ambiciozno evropsko sodelovanje kot primer regeneracije.

Njihovo prizadevanje si zasluži priznanje Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Belet (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, Evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje je, kot je že bilo večkrat poudarjeno, zelo uporaben instrument, zlasti za obmejne regije. Zelo sem vesel, komisarka, da ste omenili evropski projekt na meji med Francijo in Belgijo. Tudi gospod Beaupuy je omenil ta projekt. Mesta Kortrijk, Doornik in Lille so ta teden podpisala sporazum o sodelovanju, da bodo na praktičen način sodelovala pri projektih, ki vključujejo tudi javnost. Ljudje od nas pričakujejo, da bomo tudi vprašanja čezmejnih delavcev, javnega prometa, sodelovanja med bolnišnicami in boja proti kriminalu reševali na praktičen način.

Različne pobude so bile sprejete tudi na drugih obmejnih območjih, med Belgijo in Nizozemsko, za spodbujanje praktičnega sodelovanja med univerzami z ustanovitvijo evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje. Govorim o belgijski in nizozemski provinci Limburg ter regiji Aachen. Zamisel je sčasoma ustanoviti eno čezmejno združeno univerzo s pomočjo evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje ter tako premagati veliko obstoječih birokratskih ovir ali se jim izogniti.

Gospod predsednik, komisarka, evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje seveda ne more rešiti vsake težave in zavedam se, kot smo slišali, da veliko držav članic tega instrumenta še ne uporablja. Toda sedaj se moramo usmeriti v prihodnost in na podlagi predhodnih izkušenj s tem instrumentom razmisliti, kako lahko na podlagi prve ocene instrument izboljšamo. Premagati bomo morali določene obstoječe težave, kot so različni socialni predpisi, s katerimi se delavci srečujejo, ko delajo v okviru evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje.

Komisarka, ključno je, da Komisija še naprej priganja vlade, ki jim do sedaj ni uspelo zagotoviti, da bi ta instrument začel delovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Komisarka, število projektov v obmejnih regijah, uspešno končanih in novih projektov, ki potekajo pod okriljem evropskih skupin za regionalno sodelovanje, dokazuje, da imamo veliko razvojnih dejavnosti z veliko potenciala in da teh dejavnosti ne bi mogli izvajati brez evropske pomoči.

Toda potrebujemo jasna pravila, sicer denar ne bo porabljen. Verjamem, da bo ta razprava spodbudila zainteresirane obmejne strani k sodelovanju v okviru evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje.

Države članice morajo ugotoviti, katere strani ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Komisija mora okrepiti svoje prizadevanje za zagotovitev, da se čezmejno sodelovanje ne ogrozi. Evroregije so čezmejne strukture, ki obstajajo že dolgo in so izvajale naloge v okviru programa Interreg v preteklem programskem obdobju, zlasti v primeru manjših projektov, namenjenih povezovanju ljudi.

Menim, da evroregijam ni spodletelo. Prepričana sem, da bodo ob aktivni podpori Komisije, držav članic, regionalnih in lokalnih vlad, gospodarske zbornice, industrije in prebivalcev obmejnih regij evroregije na podlagi svojih izkušenj znale uporabiti novo orodje evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, poslancem se zahvaljujem za njihove pripombe in tudi vso podporo temu orodju ter njihovo zavezanost.

Naj vas spomnim, da nobena država članica ni zavrnila izvajanja tega orodja in to je po mojem mnenju zelo pomembno. Popolnoma jasno je, da morajo to izvajati vse države. Kot sem v uvodnih ugotovitvah omenila, smo poskušali z različnimi instrumenti končati in pospešiti celoten proces. Zagotovo ga lahko danes še vedno neposredno spodbujamo z dejavno prisotnostjo v vaših državah članicah in regijah, kar smo počeli zadnje leto. Med vsemi svojimi obiski, srečanji, konferencami, ne le o ozemeljskem sodelovanju, ampak tudi o samem jedru politike, smo delovali spodbujajoče, se pogovarjali in dajali navodila. Veliko smo sodelovali z regijami, da bi jim pomagali pri pripravah na izvajanje tega novega orodja za sodelovanje.

Menim, da danes ta proces poteka. Menim tudi, da se je ozaveščenost med državami članicami bistveno izboljšala. Upam, da se bo z nedavnim zagonom, ki izhaja iz ukrepov generalnega direktorja, večina nacionalnih prilagoditev za izvajanje uredb izvedla do junija.

Vseeno si moramo zapomniti, da lahko prenese vsak program svoje upravljanje na evropsko skupino za ozemeljsko sodelovanje kadar koli med svojim obstojem, zato dejstvo, da države članice še niso izvedle zahtevanih prilagoditev, politiki ne prinaša morebitne škode. Vsak projekt lahko uporabi to orodje za izvajanje projekta in, kot vemo, lahko imamo nove projekte do konca leta 2013. Torej tudi glede tega ni nevarnosti.

S tem se ne moremo tolažiti, vendar bi želela, da razumete, da dejstvo glede nedokončanja nekaterih izvedbenih postopkov v tem smislu ne povzroča škode.

Ostali generalni direktorati Komisije, ki želijo uporabiti ta instrument v okviru sedmega okvirnega programa, programa CIT in tudi drugih politikah kažejo veliko zanimanje.

Na zasedanjih na regionalni in lokalni ravni je pomembno regije opozoriti na to, da se evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje lahko ustanovi ter države članice lahko uvedejo in imenujejo začasni organ, ki ima pristojnost in na katerega se regionalni in lokalni organi obrnejo za informacije o ustanovitvi evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje, tudi če še nimajo izvedbenih predpisov, kot jasno kažeta nedavna primera v Franciji in Belgiji.

Priročnik o ustanovitvi evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje pripravlja INTERACT. Marca bo v Bruslju konferenca in vsi zainteresirani bodo vabljeni na seminar o pripravi priročnika.

V zvezi z madridsko konvencijo je treba opozoriti, da je bilo za njeno ratifikacijo potrebnih 20 let, in če se prav spomnim, konvencije še niso ratificirale vse države članice. O tej uredbi se je ponovno pogajalo pred manj kot dvema letoma, medtem ko se zdaj prvo leto izvaja.

Menim, da je to odziv na to, kar ste povedali. Naj vam zagotovim, da smo k temu zelo zavezani, ker prepoznavamo dodano vrednost in sodelujemo z regijami. To je razlog, da jih je veliko zelo dobro pripravljenih. Prepoznavamo vso dodano vrednost tega instrumenta, ki ste ga navedli.

Seveda si moramo zapomniti, da to ne zagotavlja denarja. To ni projekt, je orodje, ki ga želimo uporabiti za sodelovanje. Evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje seveda lahko prejme sredstva Skupnosti v skladu z običajnimi pravili in evropsko kohezijsko politiko. To je tudi pomembno upoštevati.

Ponovno se zahvaljujem za vaše zanimanje. V celoti smo zavezani k čimprejšnjemu dokončanju tega procesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Pisni izjavi (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki. – (GA) Predlagam, da odbor za regionalni razvoj prevzame pobudo in izvede pritisk za sprejetje ukrepov, ki bodo omogočali združevanje zmogljivosti v okviru evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje za oblikovanje politik.

Nove evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje bodo namenjene izvajanju zakonodaje v državah članicah, vnašanju nove dinamike v čezmejno sodelovanje in omogočanju, da se visoka stopnja zaupanja in sodelovanja ohranita zunaj obmejnih območij.

V moji razdeljeni državi bi lahko tovrstne pobude in druge sheme podpor EU, katerih namen je ublažiti negativen vpliv delitve na Irsko, igrale ključno vlogo. V celoti podpiram zamisel o čezmejnem sodelovanju, ker je to evropski ideal.

Irska mora pretehtati vse možnosti čezmejnega sodelovanja, ker se naša obmejna območja nahajajo v revnih okrožjih z nizko stopnjo razvitosti. Dolgo časa smo se obotavljali in iskali izgovore. Dolžnost držav članic je, da pomagajo obmejnim območjem pri čim hitrejšem izvajanju zakonodaje o Evropski skupini za ozemeljsko sodelovanje

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nič novega ni, da imajo države članice težave pri izvajanju zakonodaje Skupnosti. Upam si celo trditi, da to velja za večino politik Skupnosti.

Ko sedemindvajset držav članic na evropski ravni sprejme skupno stališče, je to šele začetek težavnega postopka usklajevanja in izvajanja sprejetih načel. Skrajni čas je, da države članice prevzamejo odgovornost za ta proces. Učinkovitost našega prizadevanja na evropski ravni je zelo odvisna od zavezanosti nacionalnih upravnih organov držav članic k izvajanju priporočil.

Potrebno je sodelovanje med različnimi ravnmi javne uprave. Zagotovo lahko rečem, da smo kot člani Evropskega parlamenta, ki so nas neposredno izvolili državljani, pripravljeni na in odprti za kakršno koli sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi upravnimi organi, ki lahko izboljšajo in pospešijo izvajanje zakonodaje Skupnosti.

Ne moremo dopustiti, da bi bila vprašanja, kot je krepitev gospodarske in socialne kohezije, ki je eno od glavnih načel pogodb, postavljena v ozadje, kot se to dogaja s težavo, predloženo danes. Ustrezna uredba EU o skupinah za ozemeljsko sodelovanje obstaja že od julija 2006, vendar je še danes neuporabna, ker države članice niso sprejele ustrezne zakonodaje.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov