Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 31. januar 2008 - Bruselj

4. Letna razprava o napredku na področju svoboščin, varnosti in pravic (člen 2 in 39 PEU) (razprava)

  Predsednik. − (IT) Naslednja točka je razprava o

– ustnem vprašanju, ki ga je Jean-Marie Cavada v imenu LIBE zastavila Svetu na letni razpravi leta 2007 o napredku na območju svobode, varnosti in pravice (členov 2 in 39 Pogodbe EU) (O-0005/2008 - B6-0006/2008), in

– ustnem vprašanju, ki ga je Jean-Marie Cavada v imenu LIBE zastavila Svetu na letni razpravi leta 2007 o napredku na območju svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU) (O-0006/2008 - B6-0007/2008), in

  Gérard Deprez, nadomešča avtorja. − (FR) Gospod predsednik, predsednik Sveta, komisar, gospe in gospodje, za današnjo razpravo sta, kot veste, značilna dva bistvena elementa.

Prvi od teh, na kar vas ni treba spomniti, je koledar. Če smo radodarni, imamo v najboljšem primeru še 16 operativnih mesecev pred iztekom tekoče mandatne dobe Evropskega parlamenta. Zato se moramo zaradi časovne stiske sporazumeti glede zadev za katere upamo, da jih bomo skupaj končali v času, ki nam ostaja. Ker ne moremo končati vseh stvari, se bo za nekatere treba odločiti in za njimi tudi stati.

Drugi element, gospod predsednik, je iz našega stališča še bolj pomemben. Ta je, da bo napoved začetka veljavnosti nove pogodbe, kar veste prav tako kot mi, privedla do večjih strukturnih sprememb naše pristojnosti. Omenil bi rad zlasti odpravo umetnega ločevanja politik v okviru prvega stebra od politik v okviru tretjega stebra, kar bo učinkovalo kot uvajanje soodločanja in izpostavljanja ukrepov, s čimer se je do sedaj ukvarjal Svet in kar ni bilo v pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti.

Tako lahko razumete našo nestrpnost v zvezi s tem, da pogodba prične veljati čim prej, saj predstavlja tako okrepitev demokratičnega nadzora kot tudi okrepitev pravic državljanov. Prav tako lahko iz teh dveh vidikov, ki sta, ponavljam, okrepitev demokratičnega nadzora in okrepitev pravic državljanov, razumete našo zadržanost, ki jo načeloma čutimo v zvezi z obravnavanjem občutljivih zadev v okviru trenutne pogodbe, če se bo z njimi kmalu mogoče ukvarjati v okviru določb nove pogodbe.

Ta zadržanost je načeloma zelo resnična. Je poglobljena, enakega mnenja pa so tudi politične skupine, ki so zastopane tako v LIBE kot tudi v bolj splošnih določitvah naše skupščine. Kljub svoji poglobljenosti je ta zadržanost trenutno prav tako dokaj merjena. Sprijeni nameni za zavlačevanje nas, gospod predsednik, predsednik Sveta, komisar, ne motivirajo pri ukrepanju v zvezi s pomembnimi zadevami, ki so zapadle in katerih nujnost ni vprašljiva.

Ravno nasprotno smo pripravljeni, da s pristnim dialogom poskusimo skleniti neke vrste neformalni sporazum, ki bi vsaki od naših ustanov dodelil zaščitne ukrepe in zagotovil tisto, za kar meni, da je potrebno. Menimo, da bi morala obstajati možnost za hitro sprejetje sporazuma o neke vrste medinstitucionalnem zakonodajnem načrtu za leto 2008 in prvo polovico leta 2009, ki bi vseboval omejeno število skupnih prednostnih nalog v zvezi z občutljivimi zadevami, obojestranske obveze in ki bi nam omogočil korist od pozitivnih določb nove pogodbe, ne da bi jih kmalu uvedli.

Parlament je že med glasovanjem na zadnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu navedel možno metodo odziva na pobudo o spreminjanju kadrovskih predpisov in nalog Europola. Parlament je, gospod predsednik Sveta, gospod komisar, dejansko z veliko večino 537 glasov sprejel predlog spremembe, ki predvideva, da bo ta odločitev popravljena v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti lizbonske pogodbe.

Čeprav je bil sprejeta z veliko večino, ta enostranski predlog spremembe ni zavezujoč. Vendar, kot ste že lahko ugotovili, gre za zelo jasno manifestacijo naše politične volje, da odpremo razpravo in poiščemo rešitve. V tem duhu naš odbor potrjuje tako določanje kot dostopnost pristnega medinstitucionalnega dialoga.

  Dragutin Mate, predsedujoči Svetu. − Veseli me, da sem danes lahko z vami in sodelujem pri tako pomembni razpravi. Izvajanje politik na področju pravosodja in notranjih zadev je izrednega pomena za naše državljane. Z razvojem naše družbe in modernih tehnologij je vprašanje varnosti postalo eno izmed najbolj pomembnih skrbi naših državljanov. Mislim, da imamo pri tem tako predstavniki Sveta kot predstavniki Komisije ter Parlamenta enake cilje: zagotoviti takšne pogoje sodelovanja med državami članicami, ki bodo našim državljanom zagotavljali primerno raven varnosti.

Pred dvema letoma smo začeli obravnavati dva pravna akta, ki bi nam omogočila velik kvalitativen preskok pri našem sodelovanju. Prvi je sklep o ustanovitvi Europola kot evropske agencije, drugi pa je prenos pogodbe iz Prüma v evropsko zakonodajo. Europol se bo na podlagi nove pravne podlage sposoben hitreje odzivati na spreminjajoče se trende terorizma in organiziranega kriminala in bo še bolj izboljšal svoje analitične kapacitete in sposobnosti za podporo državam članicam, kar bo bistveno pripomoglo k učinkovitejšemu boju proti organiziranemu kriminalu in terorističnim organizacijam, ki delujejo v več državah Evropske unije. Prenos prümske pogodbe bo omogočal hitrejše izvajanje in izmenjavo podatkov iz nacionalnih baz DNA, prstnih odtisov in registrskih tablic.

Dve predhodni predsedstvi, nemško in portugalsko, sta vložili vse sile, da bi lahko oba akta sprejeli do konca našega trojnega predsedstva. In po programu, ki sem ga pred nekaj dnevi predstavil vašim kolegom na Odboru LIBE, načrtujemo dosego političnega soglasja obeh aktov do junija letos. Glede na pomembnost teh aktov ne bi bilo upravičeno prelagati njihovega sprejema. Če smo jih že pripeljali, uskladili med državami članicami in med vsemi tremi institucijami do nivoja, na katerem smo v tem trenutku. Za tiste akte, ki pa še prihajajo v obravnavo, pa je predsedstvo pripravljeno od primera do primera čim tesneje sodelovati s Parlamentom v duhu skupne odgovornosti za sprejem teh aktov. S tem si obe instituciji tako delita tako odgovornost za varnost državljanov EU kot tudi vsa ostala področja.

Predlogi aktov, ki jih trenutno obravnava Svet, se po eni strani nanašajo na splošno področje uporabe in so namenjeni boju proti vsem oblikam organiziranega kriminala in terorizma. Tu gre predvsem za postopke zbiranja podatkov in njihove izmenjave, kar tudi velja za sodelovanje v okviru Europola. Po drugi strani pa obravnavamo akte, ki zadevajo specifičen problem ali specifične kriminalne aktivnosti.

Poleg omenjenega predloga o prenosu prümske pogodbe in sklepa o Europolu v tem trenutku gradimo tudi na ukrepih, ki bi preprečili vstop nezaželenim osebam na področje Evropske unije. Osebno se zavzemam za pospešitev razvoja druge generacije schengenskega informacijskega sistema, pripravljamo se na čim hitrejši sprejem aktov, ki bodo omogočali uporabo viznega informacijskega sistema. Na področju zunanjih odnosov intenzivno delamo z državami zahodnega Balkana in Rusijo pri pripravi regionalnih ocen ogroženosti z organiziranim kriminalom.

Svet je ta mesec začel z obravnavo prvega od dveh predlogov direktiv na področju zakonitega priseljevanja. Po prvem sestanku delovnih skupin, kjer se je obravnaval predlog direktive o visoko kvalificiranih delavcih, je predsedstvo dobilo občutek, da obstaja širok konsenz o uporabi te direktive. Računamo, da bomo z obravnavo nadaljevali na način, da bi lahko do konca našega predsedstva izolirali ključne politične probleme in predali to področje francoskemu predsedstvu na takšen način, da bi lahko potem nadaljevali z učinkovitim delom.

Parlament in Svet že dve leti razpravljata o predlogu direktive o vračanju državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji. Razprava je osredotočena na več posebnih vprašanj, o katerih se mnenje institucij precej razlikuje. Predsedstvo si bo še naprej kar najbolj prizadevalo za dogovor s Parlamentom, ki bo omogočil čimprejšnje sprejetje te direktive, po možnosti v prvem branju, vendar pa moramo biti pozorni, da ne bo ta direktiva še poslabšala postopke vračanja in s tem zmanjšala učinkovitost naših politik v boju proti ilegalnim migracijam.

Pri poglobitvi dialoga z državo izvora in tranzita se bo Svet še naprej zavzemal za nadaljnje izvajanje globalnih pristopov k vprašanju migracij ob poudarku na njihovi vključitvi in tudi geografsko uravnoteženo. Tako bomo vso svojo pozornost namenili tako severni Afriki kot tudi jugovzhodni Evropi.

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam predsednika Sveta in se zahvaljujem predsedniku odbora, gospodu Deprezu, za njegov uvod.

Jasno je, da danes ne razpravljamo le o ocenah rezultatov iz leta 2007, ki so na določenih področjih bili pozitivni, ampak menim, da: smo z širitvijo schengenskega območja odprli notranje meje za več kot 400 milijonov državljanov EU; smo ustvarili in izvršili Agencijo za temeljne pravice; smo s Parlamentom dosegli zelo pomemben sporazum o Vizumskem informacijskem sistemu; smo si prizadevali v zvezi s priseljevanjem, kot je povedal že slovenski minister gospod Mate, in terorizmom.

Po statističnih podatkih so v letu 2007 predlogi, za katere sem bil sam pristojen in ki sem vam jih predstavil, sestavljali 20 % vseh strateških pobud Evropske komisije, kar pomeni, da je to področje bilo in ostaja zelo pomembno. Dosegli smo vse, kar je bilo zajeto v strateškem načrtu.

Danes, v letu 2008, je pred nami prav tako pomemben izziv. Kot že veste, je Komisija opredelila 26 strateških predlogov za leto 2008, od katerih 8, torej skoraj 30 %, zadeva področje svoboščin, varnosti in pravic.

To leto bomo obravnavali zunanje meje: februarja bo paket predlogov okrepil varnost na naših zunanjih mejah, po enakih linijah in uporabil enaka merila, ki veljajo za Schengen in vizumski informacijski sistem; izvedli bomo celovito oceno Frontexa, kar bo vsem omogočilo, da se izučijo za prihodnost; upam, da bomo dali nekaj naprednih in prizadevnih predlogov o civilnem pravosodju; s slovenskim predsedstvom razpravljamo o e-pravosodju ali kako z uporabo najnovejše tehnologije državljanom omogočiti lažji dostop do civilnega in kazenskega pravosodja.

Vsekakor bomo nadaljevali z obravnavanjem priseljevanja. Lanske pobude, v okviru katerih je bilo sklenjeno širše politično soglasje, bomo obravnavali in razvijali to leto. Za to leto je previden akcijski načrt za azil, prosilce za azil in evropski sistem za obravnavo beguncev; julija in novembra bomo imeli celovite predloge.

Predlagali bomo evropsko strategijo za preprečevanje nasilne radikalizacije, ki je eden od ključnih elementov politične strategije za boj proti terorizmu; to je predvideno junija.

Vendar menim, da politično vprašanje, ki ga je izpostavil gospod Deprez zasluži političen odgovor, ki ga bom z veseljem podal. Leto 2008 je prehodno. To je leto prehoda in ratifikacije lizbonske pogodbe z namenom, da začne veljati, kakor bi vsi radi, januarja 2009. Jasno je, da je v mislih treba imeti vse tri zahteve, tj. da je na eni strani treba sodelovati s Parlamentom in podpreti prehod, ter na drugi upočasniti pobude, ki so pripravljene za izvršitev in za katere velja soglasje ter da se ob tem ne predvideva kakšna bo lizbonska pogodba, ko začne veljati. Zato menim, da bo medinstitucionalni politični sporazum potreben.

Jasno je, da se to lahko doseže le tako, da se Svet, Komisija in Parlament dogovorijo o delovnih metodah še preden se sporazumejo o določenih prednostnih nalogah. Če se doseže političen sporazum o delovnih metodah, lahko skupaj določimo skupne prednostne naloge, prednostne naloge pa naj so pobude, ki imajo takojšnjo dodatno vrednost za državljane, ki zajemajo zadovoljivo soglasje in ki so med udeleženci v primernem ravnovesju: varnost, ščitenje varnosti državljanov ter tudi spodbujanje in varovanje državljanskih svoboščin – običajno politično iskanje ravnotežja, ki je izziv za nas vse.

Menim, da je najboljša delovna metoda tista, ki smo jo pričeli raziskovati s Svetom: da ne delamo v šestmesečnih obdobjih, ampak da združimo trio predsedstev, ki sta jih izvedli sedanje in predhodno predsedstvo in imamo tako pregled nad pobudami iz osmih mesecev raje kot šestih mesecev, saj je jasno, da nam delo s pobudami iz časovno omejenega okvira ne daje celotnega pregleda, ki bi moral seči – tako menim – vsaj do junija 2009, ker je datum volitev v Evropski parlament, po mojem mnenju, edini pravi rok, na katerega bi se morali ozirati.

Tako sem za to pripravljen, pripravljen sem za politični dialog s Svetom in Parlamentom, da opredelimo stvari, ki jih našim državljanom lahko ponudimo kot pravočasno ukrepanje v zvezi s prednostnimi nalogami iz let 2008 in 2009 in tistimi, ki si zaslužijo podrobnejši vpogled. Menim, da bomo tako dokazali, ne glede na Pogodbo, da sodelovanje ustanov omogoča hitrejše in boljše politične rezultate. Menim, da bi lahko tej poti sledili vsi.

  Manfred Weber, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, današnja razprava se nanaša na notranjo politiko in zato menim, da je prav, da se na kratko ozremo nazaj in storimo enako, kot je že storil podpredsednik Komisije, gospod Frattini. Leto 2007 je bilo v zvezi z evropsko notranjo politiko zelo dobro. Odprtje schengenskega območja je bilo zelo uspešno, prav tako pa lahko našim državljanom potrdimo, da dostop do sistema zbirke podatkov za preiskovalne organe v Evropi varnosti ne zniža, ampak jo poveča.

Vendar se seveda moramo zazreti tudi v prihodnost. Tukaj sem prebral, da se je o SIS II razpravljalo na neformalnem zasedanju Sveta v Sloveniji pod slovenskih predsedstvom. Zdi se, da se centralni sistem ponovno oblikuje. Sekcije Komisije so pripravljene, vendar se ustanavljajo nove politične skupine specializiranih notranjih ministrov, ki bodo obravnavali SIS II. Njihov glavni cilj v zvezi s SIS II je pravi praktični napredek v boju proti organiziranemu kriminalu v Evropi. Zakaj bi potem še naprej odlašali? Skrbi me, da po širitvi ne napredujemo, saj so vsi zadovoljni s tem, da je razširitev bila uspešna. Rad bi izpostavil, da bomo po šestih mesecih v Parlamentu vrednotenje izvedli in da bomo pri tem tudi vztrajali.

Drugo praktično področje, v zvezi s katerim menim, da bi bila potrebna dejanja, je vprašanje v zvezi s policijskim sodelovanjem. Kot veste, žal v zakonodajo Skupnosti niso bili vključeni vsi razdelki prümske pogodbe, saj zlasti bistvene zadeve v zvezi s policijskim sodelovanjem niso bile sprejete. Zato je tudi na tem področju treba napredovati.

Od Komisije pričakujemo predloge v zvezi z mejno zaščito. Pozdravljam predloge v zvezi z vhodno-izhodnim omrežjem saj bo zanimivo izvedeti, koliko oseb je v Evropi preseglo dovoljeno obdobje bivanja.

Nazadnje opozarjam na še eno točko: imeli bomo novo pogodbo. Zato naj spodbudim predsednika našega odbora, gospoda Depreza. Zaupanje državljanov bomo pridobili tako, da veljavne odločbe sektorja za notranjo politiko prenesemo iz ozadja Sveta na to plenarno zasedanje. Tukaj bodo ljudje videli, kako se sprejemajo odločbe. Zato vas prosim, da sprejmete ponujeno pomoč Parlamenta. Pripravljeni smo na sodelovanje.

  Claudio Fava, v imenu skupine PSE. – (IT) Gospod predsednik, predsednik Sveta, podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, v zvezi s to razpravo se strinjam s pristopom komisarja Frattinija. Z ozirom na prihodnost moramo predpostaviti, kako lahko vse evropske ustanove odgovorno in predano upravljajo s preostalim časom.

Menimo, da po letih razpravljanja na področju svoboščin, varnosti in pravic, v okviru katerega je Parlament kritiziral jasen demokratičen deficit – zapleteno področje za temeljne pravice državljanov – lahko pozdravimo podpis nove pogodbe, ki na tem področju končno ustvarja evropsko dimenzijo in ki Parlamentu daje zakonodajna pooblastila vključno s pravosodnim, kazenskim in policijskim sodelovanjem ter politikami v zvezi z vstopom in rezidenčnostjo.

Zato naša skupina meni, da se med občutljivim postopkom ratifikacije nobena ustanova ne more izogniti dejstvu, da se je okvir popolnoma spremenil. Zavedamo se, da ni mogoče enostavno navesti začetka veljavnosti Pogodbe, zato menimo, da bi bilo politično nepravilno, če bi nadaljevali z delom z zelo občutljivimi dokumenti na način, ki se izogiba demokratičnemu obsegu lizbonske pogodbe.

Zaradi tega naša skupina prav tako meni, da je skupna predanost Parlamenta, Sveta in Komisije potrebna za prepoznavanje kakršnih koli, še posebej pomembnih dokumentov ter da njihovega prehoda ne onemogoči ampak zagotovi, da je posvetovanje s Parlamentom glede začetka veljavnosti lizbonske pogodbe mogoče ter te dokumente vključi v nov institucionalni okvir. V mislih imam dokumente, v zvezi s katerimi so se z nami do sedaj le posvetovali, kot so na primer predlog o evropskem sistemu PNR, predlog o pregledu okvirnega sklepa o terorizmu, direktiva o sprejemu visoko usposobljenih delavcev in direktiva o enotnem postopku za sprejemanje delovnih migrantov.

Gospod predsednik, vzel bi še nekaj trenutkov, da izrazim zaskrbljenost o tem, kar je Svet povedal v zvezi z direktivo o vračanju. Cenimo dostopnost in sodelovanje Sveta, vendar menimo, da je prisotnih nekaj zelo občutljivih točk. Ena izmed teh je, da 18 mesečno pridržanje ne šteje kot izboljšanje učinkovitosti te direktive, ampak kot krut ukrep, v zvezi s katerim bo precej članov tega Parlamenta še naprej izražalo nezadovoljstvo.

  Sarah Ludford, on behalf of the ALDE Group. – Gospod predsednik, obravnavamo napredek Evropske unije v smeri, da postane področje svobode, varnosti in pravice. To pomeni razvoj proti Evropi, v kateri se podpirajo državljanske pravice in obravnavajo zapletena vprašanja v zvezi z izvajanjem zakona, ko gre na primer za terorizem in mednarodni kriminal.

Vendar smo na žalost v zadnjih desetih letih neuspešno poskušali najti pravo ravnotežje med varnostjo, svobodo in pravico ter dejansko zelo ozko opredelili pojem varnosti.

Izvajanje zakona mora biti ciljno usmerjeno, državljanske svoboščine pa je treba posodobiti. Dejstvo, da se v desetih letih nismo uspeli dogovoriti glede ukrepa, ki bi varoval najnižje pravice za osumljence in obtožence, je dejansko luknja v zakonu.

Generalni pravobranilec Maduro je dejal v mnenju, ki ga je povzel od bivšega predsednika izraelskega vrhovnega sodišča, glede črnega seznama teroristov, da „zakone potrebujemo predvsem takrat, kadar grmijo topovi“. Črnih lukenj ni. Vojna zoper terorizem je tudi vojna prava proti tistim, ki mu nasprotujejo.“

Škoda je, da kljub poročilu začasnega odbora v zvezi z izrednimi izročitvami, Svet tega ni upošteval. Na to poročilo nimamo ustreznega odgovora.

Strinjam se s komisarjem Frattinijem, da je med Komisijo, Svetom in Parlamentom potreben sporazum o napredku pri prehodu od nezadovoljivih medvladnih postopkov v kazenskem pravosodju na običajna sprejemanja odločitev Skupnosti. To bo spremenilo kulturo in odnos kot tudi postopke. Nekateri od ukrepov iz tretjega stebra, ki se pripravljajo, kot so Pogodba iz Prüma, varstvo podatkov, načrtovanje in poročanje EU niso ustrezni z vidika demokratičnega nadzora in varstva državljanskih svoboščin.

V tehnološke projekte smo vložili tudi veliko zaupanja, tako v izmenjavo podatkov med državami članicami kot oblikovanje novih baz podatkov EU. Osebno v celoti podpiram ustrezno izmenjavo podatkov, vendar opozarjam, da se ne smemo preveč zanašati na hitre tehnološke rešitve. Ne smemo pozabiti na tradicionalno politiko, ki temelji na obveščevalnih dejavnostih, čeprav jo je težje uspešno izvajati prek nacionalnih meja, in se je ne sme obravnavati kot manj ustrezen trud pri zagotavljanju ustrezne baze podatkov, ker to sproža val pomembnih vprašanj glede varstva in zagotavljanja podatkov.

Komisarja Frattinija sem pozvala, naj premisli o sestavi zelene knjige o tem, ali je naša ureditev glede zagotavljanja podatkov ustrezna, zlasti kar zadeva škandalozne izgube podatkov v Združenem kraljestvu. Zaenkrat je to odklonil. Upam, da si bo premislil.

Prav tako me zanima, ali bo o tem premislil v luči profiliranja? Komisar Frattini tega ne priznava, vendar pa britanska vlada precej odprto govori, da izvaja profiliranje. Moramo razpravljati o tem, kakšne zaščitne ukrepe potrebujemo.

Poleg tega menim glede izključitve Združenega kraljestva, da bi lahko kolegi v Parlamentu, in vsekakor tudi jaz kot britanski poslanec, podali kakšno idejo o tem, kakšna bo strategija Združenega kraljestva pri uporabi možnosti vključitve in izključitve, ker mislim, da bo to precej uporabno pri določanju, kaj Združeno kraljestvo namerava storiti za aktivno vključitev v pravosodne in notranje zadeve v naslednjih letih.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, irska vlada v Evropi v zvezi z bojem proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu igra aktivno in osrednjo vlogo. Prispevek irske policije je Evropski policijski urad – Europol.

S 500 milijoni prebivalcev v skupno 27 državah je ključnega pomena, da mednarodne meje služijo kot zaščita pred nezakonitimi dejavnostmi storilcev kaznivih dejanj. Da to preprečimo, je potrebno intenzivno sodelovanje s trdno osnovo med policijo, navadami, pomorstvom in obveščevalnimi službami vseh držav članic.

Rad bi poudaril, da lizbonska pogodba ne bo na noben način vplivala na nevtralnost Irske. Irska je nevtralna država in tako irski vojaki ne morejo biti razvrščeni čez morje, razen če ZN sprejmejo ustrezen sklep in je pridobljeno potrebno soglasje – po glasovanju v Dáil Éireann (irskem nacionalnem parlamentu) – irske vlade.

  Jean Lambert, on behalf of the Verts/ALE Group. – Gospod predsednik, moja skupina se strinja z večino povedanega, zlasti s poudarkom, da je treba varovati temeljne pravice kot osnovno pri sprejemanju odločitev, katerih sprejetje želimo uresničiti do konca tega mandata Parlamenta.

Moja skupina se prav tako strinja, da bi bil medinstitucionalni sporazum uporaben pri preprečevanju samovoljnega soodločanja, kar smo lahko že videli, in samovoljnega odločanja na ukaz Sveta, ko smo mnogi menili, da je Parlament uporabljen kot nekakšen alibi, ker se zadev ni moglo izpeljati enotno. Raje bi videli, da se te vrste dogovorov določi znotraj ustreznega okvira, v katerem se napredek, ki ga želimo uresničiti, ne bo odlašal še naslednjih pet let.

Kar zadeva vprašanja o temeljnih človekovih pravicah smo zelo zaskrbljeni, da je eno od vprašanj, ki v Svetu še ni obravnavano, prav vprašanje postopkovnih zaščitnih ukrepov.

Številni v tem parlamentu so se strinjali glede uvedbe evropskega naloga za prijetje, pri čemer so verjeli, da bo kmalu sledilo tudi sprejetje postopkovnih zaščitnih ukrepov. Ostali, očitno bolj skeptični, so dejali, da bi najprej radi sprejeli postopkovne zaščitne ukrepe in šele nato uresničili večje sodelovanje med državami članicami. Zato nas zanima, kdaj lahko pričakujemo te ukrepe, ki so zelo pomembni za vse naše državljane.

Prav tako nas skrbi vprašanje, zastavljeno danes zjutraj v zvezi z varstvom podatkov. Pomanjkljiva preglednost povzroča vedno več skrbi, prav tako pa narašča zaskrbljenost javnosti glede načina, na kateri se bodo podatki uporabljali in izmenjali, ker javnost nima na voljo jasnih informacij o tem, kaj natanko se dogaja.

Postal sem, milo rečeno, rahlo zaskrbljen, ko sem slišal, da Svet razpravlja o vprašanjih direktive o vračanju, in pravi, da nekatere države želijo olajšati vračanje. Nekateri bi lahko pomislili, da Svet ne želi vzpostaviti varnega in odprtega postopka, ki zagotavlja pravice posameznikov, namesto da poskuša, kot je v tem primeru, izpolnjevati cilje z vračanjem.

Vsekakor ne želimo, da vračanje postane bolj težavno. Želimo pa, da postopek postane bolj odprt in da ščiti pravice. Eno od vprašanj, ki nas skrbi, je na primer uvedba prepovedi ponovnega vstopa nekaterih držav članic. Prav tako nas skrbi trajanje pridržanja.

Pozdravljam izjavo glede predloga o visoko usposobljenih priseljencih. Končno lahko vidimo pozitiven ukrep v politiki priseljevanja, in korak stran od tega, kar nekateri vidimo kot politiko odvračanja, ki jo je Unija kar nekaj časa izvajala. Končno se bomo strinjali glede nečesa bolj pozitivnega in odprtega, čeprav se bo to nanašalo na manjšo skupino ljudi, ki prihaja v Evropsko unijo.

Vendar je vsak komentar glede sankcij proti delodajalcem dobrodošel. Na koncu bi rad, da Svet in Komisija odgovorita na vprašanje, kako komentirata položaj Združenega kraljestva o reformni pogodbi.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, cenim pripravljenost Komisije in tudi Sveta za hitro sprejetje medinstitucionalnega političnega sporazuma v zvezi z novimi prehodi v naslednjih nekaj mesecih. Od januarja 2009 bo ta parlament igral pomembno vlogo v zvezi s svoboščinami, varnostjo in pravicami zlasti v zvezi s potrebo evropskih državljanov po tem, da jim je omogočeno izvajanje demokratičnega nadzora nad odločitvami na področju svoboščin, varnosti in pravic v Evropski uniji.

Menimo, da bo 2008 prehodno leto, zato treba v tem času opredeliti številne prednostne naloge v zvezi s svoboščinami, varnostjo in pravicami. Nadaljevati moramo z zadevami katerih ne moremo več prekiniti in pri katerih moramo vztrajati. Menim, da bi za leto 2010 bilo treba uvesti skupno azilno politiko in pospešiti proces, ki bi lahko privedel do določitve te skupne politike; prav tako sem mnenja, da je treba hitro predložiti splošni načrt za zakonito priseljevanje, ne le za spodbujanje dovolitve vstopa za kvalificirane ali visoko usposobljene priseljence, ampak da se prav tako pripravi načrt, ki pokriva vse vrste vstopov v Evropsko unijo; menim tudi, da se moramo glede na rezultate iz leta 2007 osredotočiti na prosti pretok moških in žensk znotraj schengenskega območja ter te vidike izkoristiti.

Prav tako bi v letu 2008 morali poskusiti oceniti nekatere že sprejete odločitve.

V mislih imam zlasti dve pomembni vprašanji. Pristno se mora oceniti uporabnost in učinkovitost Frontexa. Zdi se mi, da bi nas objektivna ocena privedla do spoznanja, da ni bil tako učinkovit kot je upala večina v tem parlamentu in državljani Evrope. Prav tako bi bilo treba oceniti ogromno število zbirk podatkov, ki so nam na voljo. Vse pogosteje se dogaja, da so izmenjane informacije brez vrednosti, včasih pa se tudi izgubijo.

Za konec, gospod predsednik, naj povem še to, da bi prav tako bilo treba podati še končno oceno direktive o vračanju. Zdi se, da smo dosegli točko brez povratka in zato moramo spremeniti našo strategijo: le tako, da predložimo akcijski načrt in načrt za zakonito priseljevanje, bomo vedeli, kako priseljence izgnati, prisilno odstraniti in pridržati.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, vprašanja v zvezi z razvojem dogodkov glede Frontexa, zastavljena Svetu, zahtevajo posebno pozornost. V preteklosti sem na to vprašanje opozoril večkrat. Zato je ta razprava dobra priložnost, da ponovno izrazimo našo zaskrbljenost. V zvezi s tem se strinjam z besedami, ki jih je izrekel gospod Catania.

Več nacionalnih parlamentov je od vlad držav članic zahtevalo, da zagotovijo delovno silo in material za dejavnosti Frontexa. Očitno si države članice ne prizadevajo za sodelovanje pri operativnih dejavnostih, zato me veseli, da se je Nizozemska končno odločila, da razvrsti fregato. Torej je moje vprašanje: kaj se bo zgodilo z nezakonitimi priseljenci, ki potujejo z ladjami in z migranti po tem, ko jih najdejo?

Nam lahko predsedujoči Svetu pove, kako bodo obravnavani ljudje, prestreženi v ladjah na morju? Dobivamo redna poročila o prestreženih polnih ladjah migrantov, ki so po pravilih najprej privedeni na kopno kjer je za njih tudi poskrbljeno. Morajo države članice voditi vojaška plovila, ki so dolžna za sprejem prestreženih ljudi na morju, katerim morajo zagotoviti azil ali za njih poskrbeti?

V tem tednu je glede na reakcijo nizozemske državne sekretarke za pravosodje možno sklepati, da še vedno ni dokončnega odgovora na to vprašanje. V zvezi s tem želim boljše pojasnilo saj ni pravično, da bi države, ki priskrbijo material in delovno silo, nosile celotno breme. Gospod predsedujoči, če na tej razpravi ne morete odgovoriti na to vprašanje, boste to storili v pisni obliki?

Imam še eno vprašanje za komisarja Frattinija. Ministri za pravosodje lahko na primer obljubijo, da bodo zagotovili vojaška plovila, vendar je izvedba dolžnost obrambnih ministrov, ki včasih o obljubah pravosodnih ministrov niso pravočasno obveščeni. To očitno povzroča težave v zvezi s koordinacijo.

Moje vprašanje komisarju Frattiniju se glasi: kako nameravate v prihodnosti to težavo rešiti? Navsezadnje je trajalo dolgo, da so obljube, ki so bile dane dalj časa nazaj, pokazale začetek najmanjših učinkov.

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, res je, da se v tej dvorani intenzivno razpravlja o potrebi po vseh načinih ukrepanja za povečanje varnosti naših državljanov. Na to se nanaša tudi Frontex. Vendar se ne smemo slepiti, saj je Evropa postala veliko manj varna ravno zaradi politike odprtih meja. Dejstvo je, da je ta politika s tem, da ni vzpostavila ustreznih protiukrepov, očitno okrepila moč mednarodnega organiziranega kriminala.

To ni vse. Evropski državljani so prav tako žrtve valov overitev v zvezi s statusom nezakonitih priseljencev, za katere so se določene države odločile, da jih bodo izvedle. To vsekakor ne bo zmanjšalo sramotne trgovine z ljudmi. Področje, o katerem tukaj razpravljamo, je žal do določene mere tudi področje, v zvezi s katerim lahko storilci kaznivih dejanj, zlasti islamski skrajneži, ravnajo po lastni presoji.

Bistvene sposobnosti držav v zvezi s tem področjem so vedno bolj spodkopane – na primer sposobnosti v zvezi z zakonitim priseljevanjem. To je nesprejemljivo. Države članice morajo ohraniti popoln in brezpogojen nadzor nad lastnimi trgi dela, prav tako pa ne smejo biti naložene nobene omejitve v zvezi načinom vodenja njihovih tržnih politik.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, menim, da je gospod Deprez težavo pravilno opredelil in da je podpredsednik Frattini podal rešitev za to težavo.

Pred nami je prehodno leto, kateremu moramo dodati še šest mesecev do konca parlamentarnega mandata, v katerem moramo sprejeti nekaj zrelih odločitev, ki jih ne moremo zanemariti. Zato menim, da je medinstitucionalni sporazum bistven za to, da se z zelo potrebnim in zelo zaželjenim soodločanjem uskladijo zrele pobude.

Zato, gospod predsednik, menim, da nam pomembnost pobud kot so te v okviru področja svoboščin, varnosti in pravic – v mislih moramo imeti, da se tretjina od 26 strateških predlogov Komisije nanaša na področje svoboščin, varnosti in pravic – daje veliko odgovornost v zvezi z obravnavanjem začetega osnutka zakonodaje.

Zato tako zaželjen poziv k ocenjevanju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije zasluži vso našo pozornost, prav tako kot tudi vsa vprašanja, ki se nanašajo na pojav migracij, ki zadeva tako zakonito kot nezakonito priseljevanje.

Civilno in kazensko pravosodje za zagotovitev boljših storitev za državljane, Europol, revidirana Evropska agencija v novem okviru ustavne pogodbe Evropske unije – gospod predsednik, z ozirom na varstvo podatkov v okviru tretjega stebra – vsebinsko obravnavajo usklajevanje področja svoboščin, varnosti in pravic na metodološki in časovni ravni.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, internet je novo bojišče. Po mnenju Komisije in Sveta je bojišče za boj proti terorizmu, s čimer se strinjamo. Za mnoge izmed nas je internet prav tako bojišče za varstvo temeljnih pravic državljanov. Kot vsi vemo, internet uporabljajo teroristi, vendar ga za razpravljanje prav tako uporabljajo milijoni nedolžnih državljanov. Razpravljajo tudi o terorizmu, ki ga, brez upravičevanja, želijo razumeti: kar počnemo tudi mi, vendar žal preredko. Ne glede na pomembnost zakonske pobude proti razpošiljanju pro-teroristične propagande na internetu, je tudi to zelo občutljiva zadeva.

Komisar in predsedujoči Svetu, povedati vama moram, da je ta zakonska pobuda v sedanji obliki nekoliko sporna. Ne zahteva, da oseba, ki širi pro-teroristično propagando, dela to namerno ter... ‚ter’ da propaganda verjetno vodi do terorističnega dejanja. Namesto ‚ter’ je v besedilu navedeno ‚ali’. Z drugimi besedami, če posameznik poskuša osmisliti terorizem, ki se odvija nekje v svetu, s tem tvega, da pristane v težavah le zato, ker ‚nekdo’ meni, da so njegove besede prevedle do terorističnega dejanja: ta posameznik je obtožen, čeprav nima nobenega namena, da povzroči tako dejanje. To je nekaj, kar morate korigirati.

Prav tako bi vas prosil, če pojasnite, ali bodo vsebine naše elektronske pošte preverjene. Kdo jih bo preverjal in tako policiji omogočil, da sodi o tem, ali je bil ta nov zakon, ki ga spodbujate, kršen? Naj vas opomnim, da ste nam v zvezi s hrambo podatkov telefonskih klicev večkrat zagotovili, da vsebine naših SMS sporočil in telefonskih klicev ne bodo spremljane. Bodo vsebine naše elektronske pošte tukaj nadzirane kot posledica ukrepa, ki ga spodbujate?

Še ena točka, ki bi jo rad izpostavil, je pobuda glede evropskega sistema PNR. Ne potrebujemo je. Niste nam pojasnili, zakaj bi jo potrebovali. Imamo APIS; imamo, kot je gospod Frattini upravičeno poudaril, vizumski informacijski sistem, dober rezultat našega sporazuma; imamo tudi Schengen: tako dobro vemo, kdo po svetu danes kam potuje in kdo pride v Evropo.

Ob tem imajo v Evropi trenutno le 3 od 27 držav ukrepe za možno izvajanje PNR. Kje je zdaj potreba po uskladitvi zakonodaje v zvezi s PNR?

Zakaj tako strastno spodbujate te ukrepe, čeprav se evropski varuhi podatkov z njimi ne strinjajo? Zakaj o njih ne razpravljate s Parlamentom, z ljudmi, ki so določeni za boj proti terorizmu in ki jih prav tako lahko skrbi za varovanje pravic – ali nas skrbi celo preveč, kot nas včasih obtožijo?

  Alexander Alvaro (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, potrdimo lahko dejstvo, da sta Svet in Komisija v svojih dokumentih ne le poudarila izraz ‚varstvo’, ampak da sta se prav tako začela zavedati temeljnih svoboščin in pravic državljanov. V Evropi lahko storimo kolikor hočemo glede skupnega področja svoboščin, varnosti in prava, vendar nas pri tem pravni sistemi tretjih držav očitno ovirajo.

Menim, da bi Komisija in zlasti države članice morali vse bolj spremljati mero, do katere na primer pravni sistem Združenih držav vpliva na gospodinjstva evropskih državljanov. Komisiji in Svetu bom sam z nekaj kolegi zastavil vprašanje o tem, kako je možno, da so podatki o prenosu pošte iz Združenih držav, ki bi se z vsemi nameni morali uporabljati samo za carinske namene, bili posredovani varnostnim organom.

Zaupnost elektronske pošte je tako eden zadnjih branikov, ki nam jih je do sedaj uspelo zaščititi. Upam, da bo Komisiji v sodelovanju s Svetom uspelo rešiti težavo v zvezi z globalnim pristopom k boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ne le iz vidika varnosti, temveč tudi iz vidika svoboščin, zaščite državljanov in odprave težav v zvezi s spornimi pravnimi sistemi.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, namestnik glavnega urednika časopisa Corriere della Sera, Magdi Allam, ki ga ne bi mogli obtožiti rasizma ali islamofobije, je izpostavil resno vprašanje: imame in ostale zahteve velike mošeje v Rimu – ki je financirana – podpirajo veleposlaništva številnih islamskih držav.

Ali to v eni največjih prestolnic Evrope zagotavlja varnost pred pristnim tveganjem, da se razširijo skrajne islamske doktrine? Mislim, da ne. Menim, da bi bilo bolje nadzirati širjenje fundamentalističnih islamskih idej, ki so tesno povezane s terorizmom in da je to tisto, na kar bi Evropska unija morala biti še posebej pozorna.

Terorizem: kaj mislimo o nedavnem mnenju glavnega pravobranilca Sodišča Evropskih skupnosti, Poiaresa Madure, ki predlaga, da je uredba (ES) št. 881/2002 o zamrznitvi premoženjskih sredstev tistih, ki so na črnem seznamu kot člani Al-Kaide in talibani protipravna? Rad bi predelal dejstvo, da je ta uredba nič več kot aplikacija Resolucije ZN 1390, ki jo je sprejela celotna mednarodna skupnost kot odgovor na napade iz 11. septembra. Civiliziran svet se pred terorizmom želi braniti: nikoli ne opusti straže pred smrtno nevarnimi islamskimi teroristi.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, menim, da v zvezi s svoboščinami, varnostjo in pravom nismo znatno napredovali. Ravno nasprotno: vlade državljanom ne dovolijo, da bi z referendumom vplivali na lizbonsko pogodbo in tako se od se od svoboščin oddaljujemo.

Zakaj ne morejo državljani svobodno odločati o tem, ali želijo, da se vpliv njihove države pri sprejemanju odločitev v EU zmanjša? Zakaj se državljani ne morejo svobodno odločati o tem, ali želijo, da vlade na področju migracije, energije in prometa nimajo pravice veta in nadzora nad Evropsko centralno banko? Zakaj državljani zlasti manjših držav članic ne vedo, da bo praktično nemogoče, da bi predsedovali v Evropskem svetu? Jim je kdo dejansko povedal, da bo čez šest let njihova država izgubila pravico do komisarja v Evropski komisiji? Reformna pogodba bistveno spreminja ključne dokumente Evropske unije. Če jo sprejmejo le parlamenti brez referenduma in razprave na nacionalni ravni, se bo namesto svobode pojavila nekontrolirana aroganca prihajajoče moči. Evropska komisija bi morala vlade na to opomniti.

  Mihael Brejc (PPE-DE). – Naj se najprej zahvalim za zelo dobre predstavitve precej zapletenega področja, o katerem danes tu razpravljamo.

Dovolite mi, da ob tej priliki opozorim še na eno področje, ki ga nekako nismo dovolj jasno obdelali doslej. Gre namreč za zunanje meje Evropske unije. Vse države članice, ki so sedaj na novih ... ki sedaj skrbijo za nove meje, zunanje meje Evropske unije, so vložile ogromen napor v to, da so te meje res varne, zaščitene, da je ustrezna infrastruktura, ki zagotavlja izvajanje schengenskih standardov. Vendar pa smo hkrati ugotovili, da je pa življenje ob meji nekoliko slabše, kot je bilo prej. Opozoriti želim na nižjo kakovost življenja ljudi ob meji, še posebej v manj razvitih krajih. Zato bi želel dati pobudo, dovolim si seveda to postaviti tudi kot vprašanje, ali Svet in Komisija načrtujeta kakšne posebne dodatne ukrepe, ki naj bi zagotovili višjo kakovost življenja ob meji, ki naj bi zagotovili, da ljudje ob meji ne bi teh predelov zapuščali. Vsi dobro vemo: če ljudje ne živijo ob meji, če je prostor prazen, ga je tudi težko varovati.

In še drugo vprašanje: predstavnik Sveta je že na samem odboru omenil, da je sodelovanje z balkanskimi državami prav tako ena od pomembnih nalog, ki se jim Svet posveča. V tem kontekstu pa mene posebej zanima, ali bi prav zaradi izvajanja schengenskih standardov in zagotavljanja naše varnosti bilo mogoče vzpostaviti dobro sodelovanje policij z balkanskimi ... znotraj balkanskih držav.

  Martine Roure (PSE). – (FR) Gospod predsednik, smo na prelomnici, na kateri mora Evropski parlament vzpostaviti pristno področje svoboščin, varnosti in pravic ter na kateri nam sprejetje lizbonske pogodbe omogoča krepitev demokratičnega nadzora in nadzora pristojnosti. Podpiram pobudo svojih kolegov poslancev, da se predloži seznam prednostnih nalog, ki jih lahko obravnavamo z zgodnjim postopkom soodločanja na podlagi medinstitucionalnega političnega sporazuma.

Udeleženost Evropskega parlamenta v celoti lahko dejansko le izboljša kakovost odločitev in včasih omogoči, kot smo že videli, da so sporazumi lahko sploh doseženi. To očitno ni mogoče, če nacionalni parlamenti v to razpravo niso vključeni in predvidevam, da izpostavljamo okrepljeno vlogo, ki jim je z novo pogodbo dodeljena.

Seveda je še ena izmed naših prednostnih nalog varstvo podatkov. Naj vas ne preseneti, da se vračam na to temo. Veste, da smo dejansko spodbudili sprejetje okvirnega sklepa o varstvu podatkov v okviru tretjega stebra. Seveda smo zadovoljni, da so se o tej temi ponovno pričela posvetovanja z Evropskim parlamentom. Vendar smo zelo zaskrbljeni zaradi povprečnih rezultatov, ki jih je v zvezi s tem dosegel Svet zlasti glede pravil o soglasju.

Ali glede na to, da bodo stebri kmalu ukinjeni in da se zagotovi resnična zaščita zasebnih življenj naših državljanov, niste menja, da je obstoječe direktive o varnosti podatkov treba prilagoditi tako, da se bodo nanašale na policijsko in pravosodno sodelovanje? Zlasti je pomembno, da se zagotovi visoka stopnja varnosti podatkov, ki mora prav tako urejati predlog za uvedbo evropskega PNR. To je pomembno vprašanje, na katerega bi želela dobiti odgovor.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Sophia in ’t Veld (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, najprej bi od Komisije in Sveta želela popolno preglednost glede pogajanj z Združenimi državami o transatlantski shemi varstva podatkov. Zdi se, da bo – ob koncu pogajanj – Komisija zdaj prosila Svet za pooblastila. Ta način je napačen.

Nadalje je dokumentacija PNR nestabilna. Potreba po celotnem programu je veliko bolj uveljavljena. Pravna podlaga je nejasna. Še vedno ni sistema za varstvo osebnih podatkov v okviru tretjega stebra. Še vedno bi se zdelo, da to ministrom za notranje zadeve ni preprečilo, da bi se odločili v zvezi z evropskim programom PNR. Poleg tega zastopnik Evropskega parlamenta, gospod Deprez, ni bil povabljen.

Želela bi, da se pojasni, zakaj je nemški minister za pravosodje hkrati izjavil, da bi evropski program PNR bil nasproten z nemško ustavo. Menim, da ta dokumentacija še ni pripravljena in da bi Evropski parlament želel pojasnilo o tem, zakaj je ta program potreben.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, jasno je, da je v letu 2007 najpomembnejši dogodek na področju svoboščin, varnosti in pravic širitev schengenskega območja. Rečemo lahko, da pričakovanja v zvezi z lažjim prečkanjem meje niso realna.

Prečkanje poljsko-nemške meje med Saško in Spodnjo Šlezijo je zaradi širitve schengenske meje postalo problematično. Ljudi naključno obtožujejo, da nezakonito tihotapijo priseljence in zato jih policija dolgo pridržuje kot navadne storilce kaznivih dejanj. Tako obtožujejo taksiste na obmejnem območju. Da ne bi kršili zakona, morajo preverjati potne liste potnikov. Prevozna sredstva s poljsko registracijo so podvržena nekajurnim preiskavam.

Schengenski sporazum je na poljsko-nemški meji bil uveden na način, ki ljudi odvrača od prečkanja meje. To ni v skladu s ciljem sporazuma in zahteva takojšnje ukrepanje Evropske komisije.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). – (RO) Prizadevanja Komisije in Sveta za zagotovitev prostega pretoka ljudi po Evropi so se decembra 2007 uresničila s širitvijo schengenskega območja. Na področju nezakonite migracije bo osnutek zakonodaje o skupnih standardih za repatriacijo nezakonitih priseljencev iz tretjih držav in kaznovanje delodajalcev nezakonitih priseljencev ta pojav zagotovo zmanjšal.

V zvezi z zakonito migracijo je Komisija s tem, da je Parlamentu predložila osnutek zakonodaje o pogojih vstopa in bivanja za visoko usposobljeno delovno silo in postopku za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, uvedla pravne ukrepe.

Rad bi izpostavil temo, za katero menim, da je zelo pomembna: še vedno veljajo prehodni ukrepi, ki so jih naložile nekatere države članice, da bi z njimi omejile pretok delovne sile iz drugih držav članic Evropske unije. Tak način je primeren za posamezno politiko, ki obravnava zakonito priseljevanje iz tretjih držav, vendar pa omejevanje državljanov EU ni primerno. Če obstajajo omejitve v zvezi s prostim pretokom delavcev, ne moremo govoriti o svobodi.

Menim, da je treba izvajati direktive o zakoniti migraciji iz tretjih držav in istočasno okrepiti omejitve v nekaterih državah članicah. To se lahko postopno izvede tako, da se od držav članic, ki izvajajo direktivo o zakoniti migraciji, zahteva naj odpravijo kakršne koli omejitve v zvezi z delovno silo, ki se v direktivi nanašajo na državljane drugih držav članic.

Poleg tega bi se moral uporabiti koncept preferenc, s katerim bi evropski državljani imeli prednost pri izpolnjevanju potreb trga dela. Menim tudi, da bi nadalje morali razlikovati še med tretjimi državami, med katerimi bi morali imeti prednost državljani zlasti tistih sosednjih držav, ki so vključene v sosedsko politiko. Upam, da bo pogovor med gospodom Frattinijem in gospodom Deprezom, ki je odprl našo razpravo, vodil do dejanskih dosežkov in z naše strani do pozitivnih dejavnosti.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, lizbonska pogodba in reforma Evropske unije na področju svoboščin, varnosti in pravic vršita znatne spremembe, ki so jih državljani EU pričakovali. Zlasti izpostavitev tega področja pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti zahteva dobro pripravo tako držav kot ustanov EU. Parlament se tega zaveda in se pripravlja na nove naloge ter zlasti na skupno sprejemanje večine odločitev.

V zvezi s tem bi Svet rada vprašala: ali bomo pričeli z oblikovanjem seznama skupnih prednostnih nalog na področju svoboščin, varnosti in pravic in če bomo, kdaj? Vem, da imata programe tako Svet kot Komisija. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki ga vodim, seznanja Parlament o tem, kaj je treba še storiti. Vendar v korist naših državljanov potrebujemo skupno, učinkovito in pregledno dejanje ter seznam skupnih prednostnih nalog.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila portugalskemu predsedstvu za razširitev schengenskega območja in hkrati pozvala k rednemu vrednotenju delovanja tega sistema. Po nekajtedenski veljavnosti lahko ob odličnih ugodnostih že vidimo nekaj naključnih negativnih posledic. Te vključujejo previsoke cene viz za državljane tretjih držav, zlasti Belorusov. Cena vize, ki je 60 evrov, jih ovira in jim onemogoča obisk sosednjih držav EU; prav tako nam otežuje izvajanje sosedske politike, ki jo vsebuje reformna pogodba.

Gospod komisar, to zahteva več kot le spremljanje; gospe in gospodje, to se mora spremeniti.

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, rad bi se osredotočil na nekaj, kar se zdi manj pomembno, vendar se je v letu 2007 resno poslabšalo in zadeva milijone ljudi: varnost na evropskih letališčih.

Evropska komisija in Svet sta dovolila in dovoljujeta, da se preprečevanje terorizma na letališčih vodi kot prometna politika.

Postopki, oblikovani za logistične in tehnične standarde za letala in vlake omejujejo svoboščine in pravice. Tako državljani niso zaščiteni pred zlorabo, omejevanje pravic pa se potrjuje brez ocenjevanja sorazmernosti ali vrednotenja učinkovitosti. Uradne osebe za varnost na kontrolnih točkah včasih z moškimi in ženkami ravnajo neprimerno, saj ne poznajo pravil ali izjem k tem pravilom, ki jih izvajajo ker so ta tajna.

Komisijo pozivam – zlasti gospoda Frattinija – naj na tem področju ponovno vzpostavi svojo pristojnost; Svet pa pozivam, da to področje resno razišče.

Letališča so postala območja izrednega stanja, kjer ne veljajo niti zakonodaja niti najosnovnejša zagotovila ampak nenadzorovana pristojnost policijskih organov.

  Roselyne Lefrançois (PSE). – (FR) Gospod predsednik, rada bi omenila tri zadeve, ki se mi zdijo pomembne. Prva se nanaša na način, kako bomo ravnali v obdobju do pričetka veljave lizbonske pogodbe. Kot so povedali že kolegi iz odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve želim, da se doseže medinstitucionalni sporazum, s katerim bi izpostavili nove določbe, ki se uporabljajo v okviru naše pristojnosti. Menim, da je to dejansko osnovni pogoj za učinkovito in pregledno sodelovanje. Letos bi se morali preizkusiti tudi novi predpisi v zvezi z vlogo nacionalnih parlamentov. Kot poročevalka v zvezi z okvirnim sklepom o boju proti terorizmu sem se zavezala k tesnemu in organiziranemu sodelovanju z nacionalnimi parlamenti.

Pregled nad različnimi sprejetimi besedili bi v zvezi s terorizmom omogočil boljšo predstavo o področjih uporabe in kako se ta med seboj povezujejo. Ob tem mora biti prednostna naloga Evropske unije poleg boja proti terorizmu tudi varovanje temeljnih svoboščin. Zato bom pri delu v zvezi z okvirnim sklepom zelo pazljiva glede jasnosti uporabljenih opredelitev in izrazov ter izločanja kakršnega koli možnega tveganja v zvezi s kršenjem teh svoboščin, zlasti svobode izražanja.

Ob koncu bi rada povedala še nekaj v zvezi s prihodnjimi dejanji glede priseljevanja. EU se je dolgo ukvarjala le s tem, da si zagotovi resnično veliko število zakonov o nezakonitem priseljevanju, čeprav ta zaščitniški odnos do mej ni bil izenačen s prav tako pomembno politiko o zakonitem priseljevanju. Zato na tem področju pozdravljam pobude, sprejete v zadnjih nekaj letih in upam, da bo politična volja za podporo širitev Evrope tako močna, kot je bila v zvezi obrambo Evrope.

  Predsednik. − Pričenjamo z izvajanjem postopka, ki ga Angleži imenujejo „catch the eye“ (prijava k razpravi). Vsekakor sem kot podpredsednik prav tako odgovoren za večjezičnost, zato se bom s kolegi tolmači pogovoril o tem, kako se lahko izraz „prijava k razpravi“ prevede v druge jezike.

Za zdaj naj povem, da tisti, ki želi govoriti, lahko to stori, če mu predsednik s prijavo k razpravi za to dodeli čas. Tako s prijavo k razpravi dodeljujem čas za govorjenje gospodu Cavadi, ki nam bo o tem povedal kaj več.

  Jean–Marie Cavada (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, rad bi, da mi oprostite zaradi motenje dnevnega reda ali natančneje vrstnega reda. Zaradi okvare vlaka med Parizom in Brusljem se skoraj ne bi mogel udeležiti seje, vendar se je vse uredilo, hvala.

Vsako leto razpravljamo o doseženem napredku na področju svoboščin, varnosti in pravic. Vendar je danes ta razprava še posebej pomembna in zato želim predstaviti razloge odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za oblikovanje teh dveh ustnih vprašanj, zastavljenih Svetu in Komisiji, ter pripraviti predstavnike ustanov do tega, da na zastavljeni vprašanji jasno odgovorijo.

Če je ta razprava pomembna, je razlog zagotovo ta, da bodo politike v zvezi s temeljnimi pravicami in napredek na področju svoboščin, varnosti in pravic zaradi podpisa lizbonske pogodbe in njenega pričetka veljave, predvidenega za 1. januar 2009, podvrženi bistvenim spremembam, h katerim je – gospe in gospodje, kot veste – Parlament neprestano pozival.

Med temi omenjam še ukinitev stebrnega ustroja, ki omogoča, da večino postopkov, ki so trenutno v okviru tretjega stebra, obravnava Skupnost, posplošitev sprejemanja odločitev s kvalificirano večino, razširitev pravne pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti in okrepitev vloge Parlamenta kot sozakonodajalca; zavezujočo vlogo Listine o temeljnih pravicah.

Da bi od potenciala, ki ga ponuja nova pogodba, imeli koristi v celoti, moramo pričeti s pripravo skupne medinstitucionalne strategije, ki omogoča oblikovanje seznama predlogov, o katerih bi se pogajalo v letu 2008 in bi bili uradno sprejeti v obdobju od januarja 2008–maja 2009.

Torej, gospod predsednik, rad bi povedal, da bo s pričetkom veljave nove pogodbe taka strategija omogočila, da ne bo treba konstantno usklajevati že sprejetih predlogov in bo Sodišču Evropskih skupnosti zagotovila poln nadzor glede pristojnosti ter vključevala Parlament pri opredeljevanju politik v zvezi z bistvom državljanskih pravic v celoti.

Glede zastavljenega vprašanja naj povem, da bom razmislil o izrazu v svojem jeziku in vam tako pomagal po svojih najboljših močeh.

  Dragutin Mate, predsedujoči Svetu. − Hvala tudi za vsa vprašanja, ki ste jih danes tukaj postavili. Na žalost je premalo časa, da bi lahko na čisto vsa vprašanja zelo podrobno odgovorili. Jaz se bom poskušal dotakniti tistih najpomembnejših vprašanj, s katerimi smo se danes tukaj srečali. Če se najprej dotaknem vprašanja gospoda Weberja, ki je bilo nekako postavljeno v zvezi s sistemom SIS II.

Želel bi zelo jasno povedati, da smo na Svetu ugotovili, da je varnost prehajanja iz sistema „SIS I for all” na sistem SIS II najpomembnejša, da si ne moremo dovoliti, da bi kakor koli izgubljali podatke oziroma da bi kakor koli bilo ogroženo delovanje sistema, in smo se zato odločili za postopno prehajanje iz enega sistema v drugega, kar seveda pomeni razvoj konverterja za to in se seveda s tem nekoliko časovni okviri vzpostavljanja operativnega delovanja sistema SIS II podaljšajo. Mislim, da je to zelo dobra odločitev, zato ker je zagotavljanje varnosti podatkov in seveda boljše kvalitete podatkov, ki jih bomo imeli z novim sistemom, najpomembnejša, najpomembnejša točka pri vzpostavljanju tega sistema.

Nadalje bi se seveda želel dotakniti vprašanja, ki je bilo odprto s strani več poslancev, in to je sodelovanje med Svetom, Komisijo in Evropskim parlamentom. Mislim, da je tesnost sodelovanja pri večini vprašanj nujno potrebna. Rabimo seveda nek politični konsenz, rabimo medsebojne odnose, da vzpostavimo in zagotovimo primerno stopnjo varnosti in varnosti človekovih pravic, če tako rečem. Rabimo pravi, uravnotežen pristop in tukaj seveda Evropski parlament igra izredno, izredno pomembno vlogo, tako da si zelo težko predstavljam, da bi lahko delovali brez tesnega sodelovanja s Parlamentom.

Seveda, moramo seveda tudi jasno vedeti, da lizbonska pogodba še ni v veljavi. Smo v procesu ratifikacije. Ta proces je relativno občutljiv, v nekaterih državah bolj, v nekaterih mogoče manj, vendar moramo seveda delati in delovati tako, da ne bomo ogrozili postopkov ratifikacije v katerikoli članici Evropske unije. Zato mislim, da bi bilo modro pri našem sodelovanju v tem letu dni do uveljavitve lizbonske pogodbe razdeliti akte, pravne akte, ki jih obravnavamo, na dva sklopa: en sklop so pravni akti, ki smo jih praktično zaključili in na katere smo že tudi dobili mnenje Parlamenta in so praktično ali popolnoma zaključeni ali v zadnjem koraku do zaključka, in seveda akte, ki jih odpiramo ali so se pred kratkim odprli in pri katerih je nujno potrebno tesno, redno sodelovanje s Parlamentom. Mislim, da bomo na takšen način lahko našli primerno obliko sodelovanja, tako da bomo zagotovili dovolj varnosti in seveda tudi dovolj učinkovito delo ter seveda naredili neko vajo za delo v prihodnje.

Na kratko bi se dotaknil samo še direktive o vračanju in Frontexa, z dvema stavkoma. Direktiva o vračanju: tehnični pogovori in tehnična pogajanja se nadaljujejo v času slovenskega predsedstva in dogovorjeni smo tudi že za politična pogajanja, tako da upam, da bomo našli tisti primeren, političen kompromis, ki ga potrebujemo. Jaz še vedno upam, da ga bomo dosegli, in z reporterjem, gospodom Weberjem smo že bili v stikih, tako da zadeve, mislim, da tečejo dobro.

Glede Frontexa pa samo to, da se izvaja evalvacija delovanja Frontexa, da predsedstvo predvideva poglobljeno diskusijo na ministrskem nivoju na konferenci v začetku marca, kjer bomo seveda govorili o Frontexu, o bodočnosti Frontexa in seveda tudi ocenjevali njegovo dosedanje delo. Po tej diskusiji bomo seveda lahko tudi Parlamentu podrobneje o tem poročali.

  Franco Frattini, podpredsednik Komisije − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je današnja razprava pokazala na pripravljenost za skupno delo s strani vseh treh ustanov. Zato ni pomembna le delovna metoda, ampak tudi vsebinsko obravnavanje. Torej je najprimernejša tista delovna metoda, ki jo je na začetku izpostavil gospod Deprez in v zvezi s katero je prišlo do širokega soglasja tudi s strani predsednika Sveta in s katero se strinjam tudi sam.

Kot sem povedal že na začetku, se je v Svetu ideja o delu, ki ni omejeno na šestmesečni časovni okvir, izkazala kot uspešna. Morali bi jo uporabiti tudi tukaj, saj je iz povedanega razvidno, da so se pojavile številne prednostne teme. Jasno je, da dela v zvezi z vzpostavitvijo SIS II, nove oblike sistema SIS, ni mogoče upočasniti. Moramo nadaljevati, saj nas, za razpravami o časovnem okviru, skrbi, da postopek obravnavanja tega novega sistema kaže na to, da ima ta dodatno vrednost glede varnosti naših zunanjih mej.

Raje kot o odložitvi bi govoril o potrebi, da države članice sistem temeljito obravnavajo in ugotovijo, kako bi delovanje lahko izboljšali preden ga dejansko zavrnejo. Časovni okviri, o katerih smo razpravljali s predsedstvom in katere bomo s februarskim svetom ministrov oblikovali v naslednjih nekaj tednih, so dokazali našo predanost dodatni vrednosti novega SIS, kar je zagotovo prednostna naloga.

Veliko se je govorilo o ocenjevanju učinkovitosti varnostnih ukrepov, zlasti protiterorističnih ukrepov. Za to je zaprosil Parlament, sam pa sem v to privolil že pred enim letom. Danes je pred nami izvrševanje. Decembra so vse države članice prejele podroben vprašalnik v zvezi z rezultati, doseženimi z uporabljenimi protiteroristični ukrepi. Ne le baronici Ludford ampak vsem vam lahko povem, da bom do sredine aprila lahko objavil rezultate te analize za vseh 27 držav v celoti. Menim, da je to še ena prednostna tema za razpravo, nekaj, kar je Parlament vedno zanimalo.

Veliko je bilo povedanega tudi o postopkovnih zaščitnih ukrepih. Veste, da v zvezi s tem ni bil dosežen noben sporazum, saj so nekatere države članice ustvarile nepremagljive težave, vendar je slovensko predsedstvo predstavilo nekaj, kar bi se lahko obravnavalo prednostno: sodbe v nenavzočnosti. To je eden izmed vidikov postopkovnih zaščitnih ukrepov. Ne zajema celotne razprave, vendar je eden izmed zelo pomembnih vidikov: usklajevanje pravil o sodbah v nenavzočnosti – mislim, da je o tem nekaj povedala že gospa Lambert – je zadeva, ki v letu 2008 zasluži prednostno obravnavanje.

Omenili smo že ocenjevanje Frontexa. Svojo prvo celovito oceno Frontexa bomo objavili 13. februarja. Jasno je, da bosta o dokumentu Komisije razpravljala tako Svet kot tudi Parlament, kar bo v letu 2008 izhodišče za dejanja, glede katerih prav tako menim, da so prednostna: kako je Frontex posloval, kako lahko to izboljšamo, kako lahko spodbudimo sodelovanje držav članic.

Govorilo se je tudi o terorizmu. Teroristična propaganda na internetu in nasilna radikalizacija sta zadevi, ki bosta predmet nezakonodajnih pobud. Nekaj zakonodajnih ukrepov je že načrtovanih, pričakujemo pa še sporočila Komisije, kar je vredno razprave.

Zelo cenim to, kar je o evropskem PNR povedala gospa Roure. Ta razprava se bo nadaljevala še v letu 2008. Menim, da nam do konca tega leta ne bo uspelo sprejeti evropskega PNR. Vendar menim, da bi nas trije kriteriji – ki jih je, če se ne motim, omenila gospa Roure – morali pripeljati do: sorazmernosti pri zbiranju teh podatkov in njihove dodatne vrednosti za boj proti terorizmu, saj to obravnavamo. Če bo to sredstvo učinkovito, ga bomo sprejeli, če ne bo učinkovito pa ga bomo ali prilagodili ali pa ga ne bomo sprejeli. Menim, da bo uporabno, vendar sem prav tako mnenja, da moramo o tem tukaj razpravljati. Nato se pojavlja še vprašanje o tem, kako zbrane podatke varovati in kako kaznovati vsakega, ki te podatke zlorabi. To so očitno zadeve, odprte za razpravo, ki jih bomo obravnavali v letu 2008.

Nazadnje še priseljevanje. Menim, da bi morali nadaljevati s splošnim pristopom k priseljevanju, in kot je decembra povedal Evropski svet, z ozirom na prihajajoče francosko predsedstvo razmišljati o tem, kaj bo francoska vlada predlagala v zvezi z evropskim paktom o priseljevanju, uredil pa sem že, da bo Komisija pri obravnavi na voljo v celoti.

Končno ponovno o azilni politiki. Leto 2008 bo odločilno, saj je leto 2010 rok za vzpostavitev evropskega azilnega sistema. Leto 2008 je leto, v katerem bo Komisiji predstavljen akcijski načrt.

Navedel sem primere, ki v tem smislu kažejo, da je predlog gospoda Depreza, ki bi ga po mojem mnenju morali pozdraviti, zbiranje in jasna opredelitev tega, kar je mogoče storiti takoj, saj je za to vse pripravljeno – in ker lahko med slovenskim predsedstvom sklenemo veliko stvari – in o čem lahko nadalje razpravljamo, recimo, do junija 2009.

  Sophia in 't Veld (ALDE). – Gospod predsednik, presenečeno ugotavljam in obžalujem, da Svet še vedno ni odgovoril na nobeno od vprašanj glede evidence podatkov o potnikih (PNR). Zanima me, ali bo Svet pristal na to, da nam poda pisne odgovore na vsa zastavljena vprašanja.

Prav tako z obžalovanjem ugotavljam, da že eno leto prosimo za informacije o kontaktni skupini na visoki ravni ter pogajanjih med Komisijo in Američani za varstvo podatkov. Prav tako nismo prejeli odgovora. Pogajanja potekajo že eno leto in menim, da je že skrajni čas, da nam povejo, o čem se pogajajo. Rada bi prejela pisni odgovor.

  Predsednik. − – Hvala vam gospa in 't Veld.

Menim, da sta si tako Komisija kot tudi Svet zabeležila, kar ste povedali in sem prepričan, da bosta na vašo prošnjo podala pisni odgovor.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo med marčevskim delnim zasedanjem.