Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2141(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0010/2008

Predložena besedila :

A6-0010/2008

Razprave :

PV 18/02/2008 - 21
CRE 18/02/2008 - 21

Glasovanja :

PV 19/02/2008 - 6.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0051

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 18. februar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

21. Preglednost pri finančnih zadevah (razprava)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0010/2008) gospoda Pomésa Ruiza v imenu odbora za proračunski nadzor o preglednosti pri finančnih zadevah [2007/2141(INI)].

 
  
MPphoto
 
 

  José Javier Pomés Ruiz, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, Evropski parlament je v zvezi z našimi sredstvi, sredstvi EU, vedno želel izvajati politiko preglednosti. Tako je bilo tudi v primeru, ko so se pojavile težave, ki jih je morda povzročilo slabo upravljanje in zaradi katerih je morala Komisija, ki ji je predsedoval gospod Santer, odstopiti.

Treba je povedati, da so se stvari od takrat precej izboljšale; ta parlament je začel izvajati politiko preglednosti in Komisija ga podpira. Posledično je Barrosova komisija za dosego tega cilja ustanovila podpredsedstvo, ki ga tukaj zastopa podpredsednik Siim Kallas, ki ga pozdravljam.

Evropski državljani morajo vedeti, kako se porabi majhna vsota denarja, ki jo plačajo EU, kaj počnemo s tem 1 %; nad sredstvi Skupnosti moramo imeti več nadzora prek preglednosti. Preglednost ni več le obvestilo v mestni hiši ali na gradbišču, ki je financirano z regionalnimi sredstvi ali iz Kohezijskega sklada; treba je iti dlje in imeti moramo možnost izvedeti, kam gre tista majhna vsota denarja, ki ga prek držav članic prispevajo evropski davkoplačevalci.

To je pobuda za preglednost, ki jo ta parlament v celoti podpira. To samoiniciativno poročilo, ki ga predlagamo, govori o dveh stvareh. Prvič, treba je narediti več. V besedilu govorimo o tem, da je treba preglednost pokazati z objavo črnih seznamov ter informacij o izbranih in izključenih ponudnikih, OLAF pa mora pripraviti kodeks, ki bo zagotovil domnevo nedolžnosti, kar se pogosto ni zgodilo. Z drugimi besedami, znotraj EU Evropski parlament že ima svoj etični kodeks. Mi nismo uradniki, smo politiki; naše dejavnosti morajo biti pregledne in to tudi so.

Zato sem v predlogu spremembe 2 k odstavku 22 zahteval, da se seznam, predlagan v pobudi za preglednost, odstrani ne samo zato, ker je Parlament že sprejel odločitve o naših finančnih interesih, misijah in potovanjih, ampak tudi zato, ker menimo, da morajo veljati pravila za celo Evropsko unijo. Ta parlament ima svoja pravila, vendar jih bo treba izboljšati in morda iti še dlje.

V drugem predlogu spremembe sem umaknil navedbo, da so poslanci Evropskega parlamenta javni uradniki; mi nismo javni uradniki, ampak smo politiki. Ta možnost zamenjave bi lahko povzročila težave v nekaterih nacionalnih zakonodajah.

S to zamislijo glede večje preglednosti, ki jo podpiramo, želimo tudi opozoriti na dejstvo, da države članice sodelujejo pri upravljanju 80 % sredstev, zato jih ponovno pozivamo k predložitvi nacionalnih izjav o zanesljivosti. To je nujno potrebno in pri tem vztrajamo. Pravimo, da mora pobuda, ki jo je predstavil komisar Kallas, vključevati izterjavo sredstev Skupnosti. Tega ni mogoče izključiti: kadar je naš denar napačno uporabljen, moramo vedeti, kje je, kako se ga bo izterjalo in kdaj se ga bo izterjalo.

Gospod komisar, glede preglednosti smo izvedli številne izboljšave, vendar se bo ta parlament trudil, da jih naredi še mnogo več.

 
  
MPphoto
 
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen, da lahko v imenu Komisije danes tukaj govorim o tem ključnem vprašanju preglednosti. Zahvaljujem se gospodu Pomésu Ruizu za to samoiniciativno poročilo in odboru za proračunski nadzor za njegov dragocen prispevek.

Poročilo obravnava pet glavnih vprašanj. Prvič, poročilo daje napotke v zvezi z objavo informacij o tistih, ki prek nepovratnih sredstev in javnih naročil prejemajo sredstva EU. Prizadevamo si za izvajanje določb iz spremenjene finančne uredbe o preglednosti. Ti določbe so bile vključene na podlagi prizadevanj Parlamenta in so začele veljati maja 2007.

V zvezi z neposrednim upravljanjem je Komisija vzpostavila spletno stran z enim portalom, ki omogoča dostop do vseh pomembnih strani različnih generalnih direktoratov. Čeprav te strani še naprej posodabljamo, je portal še vedno precej zapletena vstopna točka, ki povzroča zmedo. Službe Komisije si prizadevajo, da bi to izboljšale.

V zvezi z deljenim upravljanjem so cilji Komisije, da „se pred aprilom 2008 vzpostavijo skupni standardi za te nize informacij in se o tem dogovori z državami članicami“. Citiram iz osnutka poročila o razrešnici gospoda Jørgensena. Države članice bodo še naprej odgovorne za podatke. Komisija prevzema odgovornost za standarde, ki se uporabljajo, in preverjanje, ali države članice spoštujejo pogoje iz finančne uredbe.

Drugo vprašanje v poročilu gospoda Pomésa Ruiza se nanaša na izterjatve. Januarja 2007 sem v odboru za proračunski nadzor jasno povedal, da Komisija do zdaj Parlamentu ni mogla pokazati celovite slike vseh naših prizadevanj v zvezi z izterjatvami. Podal sem oceno izterjatev v letu 2006 in razglasil izboljšave naših sistemov, zato da bo letos računovodski sistem ABAC vključeval podrobnejše in popolnejše podatke o izterjatvah. Z Evropskim računskim sodiščem razpravljamo o metodologiji, ki bi to omogočala.

Brez zanesljivega prispevka držav članic bi bile informacije o izterjatvah nepopolne. Na področju kmetijstva je stanje spodbujajoče. Jutri bo Komisija sprejela akcijski načrt za krepitev naše nadzorne vloge glede strukturnih skladov, ki bo med drugim obravnaval tudi to vprašanje.

Tretje vprašanje v tem poročilu je povezano z izjavo o finančnih interesih in zlasti z rezultati neodvisne primerjalne študije, ki se je začela izvajati julija 2006 v okviru pobude za preglednost v Evropi in je bila objavljena leta 2007.

Študija je ugotovila, da je večina evropskih institucij urejena strožje kot institucije na nacionalni ravni. Med institucijami EU imata Komisija in Evropska investicijska banka najbolj izčrpna etična pravila.

Čeprav je študija ugotovila, da ima Komisija sorazmerno dobro razvit sistem za opozarjanje na navzkrižje interesov, predlaga, da se premisli o razširitvi mandata ad hoc etičnega odbora, da bo imel pomembnejšo svetovalno vlogo. Pozivam vas, da preučite študijo in sprejmete sklepe, ki se vam zdijo pomembni za Evropski parlament.

Četrto vprašanje, ki ga je obravnaval gospod Pomés Ruiz, zadeva sestavo strokovnih skupin, ki svetujejo Komisiji. Zahvaljujem se gospodu Pomésu Ruizu, da je priznal pomembnost dela, opravljenega do zdaj. Preučili bomo vaša priporočila v zvezi z nadaljnjimi izboljšavami.

Peto in zadnje pomembno vprašanje zadeva upravljanje znotraj institucij. V petek, 15. februarja 2008, se je iztekel rok, da države članice pošljejo „letne povzetke“. Danes smo od 12. ure prejeli 22 odgovorov držav članic. Ocenjujemo skladnost teh poročil z obveznostmi iz finančne uredbe in takoj, ko bomo o tem imeli jasno sliko, tudi glede kakovosti teh poročil, vam bomo poročali.

Na koncu lahko povem, da preglednost jemljemo zelo resno in da pobuda za preglednost v Evropi izpolnjuje pričakovanja glede mnogih vprašanj iz tega poročila.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Ingeborg Grässle, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, pobuda za preglednost je verjetno največji uspeh, ki ga je dosegla Barossova komisija.

Gospod komisar, hvaležen sem vam za vaše besede in ker želite, da se uskladi objava informacij o upravičencih subvencij. To je bila glavna tema lanske razprave med Parlamentom in Komisijo. Kot veste, sta vas ta parlament in skupina PPE-DE vedno podpirala pri vprašanju preglednosti, ker želimo vedeti, ali dosegamo svoje politične cilje prek upravičencev subvencij, z drugimi besedami, prejemnikov sredstev. Gre za doseganje naših političnih ciljev in nič drugega, zato moramo vedeti več, kot vemo zdaj.

Gospod komisar, pripravljate nova etična pravila. Verjamemo, da institucije potrebujejo ta pravila in da tudi komisarji potrebujejo nov kodeks ravnanja. Da bi se izognili nesporazumom, vas kljub temu opozarjam, da določitev pravil za Parlament ni naloga Komisije. Določitev naših pravil je naša naloga. Mi nismo javni uradniki, kot so to člani drugih institucij EU, čeprav lahko nejasna raba izrazja ustvari tak vtis.

Pripravili smo predlog spremembe k odstavku 22 in lepo bi vas prosil za podporo. Seznam bi radi zamenjali s sklicevanjem na obstoječa pravila. Vsi seznami so dobri, vendar želimo odprto obliko besedila, ki nam bo omogočala, da se odločimo, ali hočemo toliko, več ali manj meril.

Nismo zadovoljni z zapletenim vprašanjem izterjave neupravičeno izplačanih sredstev, kar je tudi del poročila. Gospod komisar, mislim, da bo to letos eno naših glavnih vprašanj in glavna sporna točka med Parlamentom in Komisijo. To področje vsekakor ni pregledno. Pozivam vas k intenzivnemu reševanju tega problema. Izterjatve se ne morejo še naprej izvajati naključno kot v preteklosti.

Pozdravljamo akcijski načrt za strukturne sklade tega tedna, vendar je pri tem treba zagotoviti verodostojnost, tako v zvezi s Parlamentom kot z razrešnico Komisije.

Naš poročevalec Javier Pomés Ruiz je pripravil dobro in zanimivo poročilo in prepričan sem, da bomo s tem poročilom kot mnenjem Parlamenta Komisiji pomagali doseči dodatni napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Dan Jørgensen, v imenu skupine PSE. (DA) Gospod predsednik, javna razprava v Evropi je nedvomno močno osredotočena na dejstvo, da je demokracija v EU ogrožena in da je za to kriva tudi nezadostna preglednost. Zlasti je lahko za to kriva premajhna preglednost uporabe sredstev, s katerimi upravlja EU, to so sredstva, ki jih EU plačuje posameznim državam za dobre in prizadevne projekte; to je problem. Na srečo se ta problem zdaj rešuje. Na srečo je ta problem Komisija že zdavnaj prepoznala in si dejansko prizadeva za njegovo reševanje, za kar si zasluži pohvalo. Gospod Kallas, vi si osebno zaslužite pohvalo za vaš izreden prispevek v zvezi s tem. Seveda je treba nekatere zadeve še obravnavati. Zato je gospod Pomés Ruiz izdelal poročilo. Podpiram to poročilo, ki poudarja številna vprašanja, ki so deležna kritike in jih je seveda treba rešiti. Jasno je, da morajo biti dostopni podatki primerljivi, vendar je to manj pomembna zadeva, ker smo zdaj sprejeli ključno odločitev, da mora biti zagotovljena preglednost.

Druga pomembna odločitev, za katero si Komisija zasluži pohvalo, je odločitev o vzpostavitvi večje preglednosti v povezavi s „strokovnimi skupinami“. Enostavno ni sprejemljivo, da so v „demokratičnem“ sistemu v službi ljudje, katerih imena niso znana. Obstaja več vrst demokratičnih argumentov, zakaj tako ni mogoče delovati, seveda pa je to nesprejemljivo tudi s finančnega vidika. Gospod komisar, predstavljam si, da bi lahko potrdili izjavo, ki ste jo podali na nedavno zaključeni obravnavi v odboru za proračunski nadzor v zvezi z razrešnico. V tej izjavi ste nam zagotovili, da se to vsekakor nanaša tudi na skupine, ki spadajo v postopek komitologije. Seveda obstaja veliko različnih vrst strokovnih skupin. Nekatere od najpomembnejših skupin so pravzaprav tiste, ki spadajo v postopek komitologije. Poleg tega ste to večkrat potrdili v odboru za proračunski nadzor. Gospod komisar, prosim vas, da tega ne ponavljate tukaj, pred celotno skupščino.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v imenu Skupine združenje za Evropo narodov se zahvaljujem gospodu Pomésu Ruizu za zelo dobro poročilo, ki ga v celoti podpiram. Preglednost mora biti temeljno načelo delovanja Evropske unije. Na začetku bi rad povedal, da sta po mojem mnenju koristna zlasti dela poročila, ki govorita o boljših informacijah o upravičencih sredstev EU in preglednejših informacijah na spletnih straneh Komisije. To so pomembna vprašanja. Rad bi tudi omenil, da so tisti deli poročila, ki poudarjajo pomembnost razkrivanja in zagotavljanja informacij o finančnih interesih javnih uradnikov v institucijah EU, prav tako pomembni.

Državljani Evropske unije morajo vedeti, da tisti, ki upravljajo s sredstvi Unije in ki nadzirajo njihovo dodelitev, ravnajo nepristransko in ne z namenom nadaljnjega uresničevanja svojih zasebnih interesov. Mislim, da je bila taka obširna obravnava tega vprašanja v poročilu pravilna in primerna.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, ta razprava je pravzaprav ogrevanje za postopek razrešnice, ki trenutno poteka v odboru za proračunski nadzor, ter izredno obravnavo, ki jo bomo imeli naslednji teden s komisarjem Špidlo in komisarko Hübnerjevo. Ključna tema te razprave je odstavek 41 poročila gospoda Pomésa Ruiza, v katerem je Komisija pozvana, naj podpre izdajo nacionalnih izjav o zanesljivosti. Gospod komisar, če obljubite, da boste to podprli, potem postopek razrešnice ne bo boj med Parlamentom in Komisijo, ampak bo šlo za skupen boj: Komisija in Parlament proti državam članicam. To je najboljša strategija, tudi za notranjo kohezijo Komisije. Preglednost resnično zagotavlja verodostojnost in odgovornost; s tem se vsi strinjajo. Eden od vidikov tega je objava informacij o končnih prejemnikih sredstev EU.

V skladu s finančno uredbo je zagotavljanje informacij o tem obvezno, te informacije pa morajo biti dostopne, zanesljive in primerne za nadaljnje raziskave. Z vsem spoštovanjem, gospod komisar, vaša spletna stran to poskuša, vendar bo potrebnega še veliko dela. V okviru nekaterih zasebnih pobud se to resnično počne bolje.

To poročilo gospoda Pomésa Ruiza tudi zelo jasno določa, kaj je treba izboljšati: predstavitev, vsebino in organizacijo informacij. Odbor za proračunski nadzor zahteva, da se to dokonča pred letom 2009. Rad bi predložil predlog spremembe, da se rok določi eno leto prej. Če nam to uspe, bosta lahko leta 2009 nova Komisija in nov Parlament začela s čisto preteklostjo. Kolege poslance prosim, da podprejo ta predlog spremembe.

Gospod komisar, za vas imam še eno vprašanje: kakšno je stanje v zvezi z vašo obveznostjo iz odstavka 34, da bodo od leta 2008 objavljena imena vseh članov uradnih in neuradnih skupin? Podpiram tudi vprašanje gospoda Dana Jørgensena o tej temi.

Gospod predsednik, tudi za vas imam vprašanje: kdaj se bo sekretariat Parlamenta odločil za popolno preglednost in objavil imena vseh članov prostovoljnega pokojninskega sklada Parlamenta? Navsezadnje so tudi ti ljudje prejemniki znatnih evropskih sredstev. Prosim vas, da to sporočilo posredujete sekretariatu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Kar zadeva vprašanje gospoda Staesa, se je o tem seveda razpravljalo v predsedstvu in rešitev se bo poiskala.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. (FI) Gospod predsednik, gospod komisar, poročilo gospoda Pomésa Ruiza je izčrpno. Težavna področja so dobro opredeljena, treba je samo še sprejeti potrebne ukrepe. V zvezi s tem bi rad podpredsedniku Komisije gospodu Kallasu povedal, da so bile v času njegovega mandata izvedene pomembne izboljšave v glavnem v zvezi z odprtostjo in preglednostjo Unije ter da je bil na tem področju izjemno dejaven. O tem pričajo številne nove baze podatkov v internetu, težava, ki jo omenja tudi poročilo, pa je v tem, da so postopki za iskanje še vedno nezadovoljivi, kar je treba popraviti. Zato je treba standardizirati gradivo na iskalnikih. Z drugimi besedami, če ni ustreznega postopka za iskanje, obstaja nevarnost, da bo pridobljenih veliko informacij in da bo zaradi te količine kakovost slabša.

Treba je obravnavati vprašanje „črnega seznama“ dokazanih goljufivih dejanj. Naša skupina ta seznam načeloma odobrava in ga podpira, vendar moramo zagotoviti zlasti zaščito podatkov posameznikov in preprečiti, da bi bil kdo brez utemeljenega razloga ali zaradi napačnih postopkov uvrščen na črni seznam.

Tudi svetovalni odbor o merilih v javnem življenju je postavil vprašanje. Jasno je, da je za poslance Evropskega parlamenta, ki jih neposredno izvolijo državljani, dobro imeti postopek, ki je drugačen od tistega za državne uradnike, kot je tukaj dejala že gospa Grässle. Vendar mora biti tudi postopek za izvoljene poslance vsaj enako strog, saj ni razloga, da bi bile etične zahteve za poslance Evropskega parlamenta milejše. V mnogih državah so podatki o denarju, s katerim se financira volitve poslancev, javno znani in morda bi lahko tudi Parlament ukrepal v tej smeri, tako da se nacionalne izjave o financiranju volitev, reklamnih kampanjah kandidatov in njihovem financiranje vključijo v baze podatkov, da bodo to pregledno tudi na ravni Evropske unije.

Na koncu bi rad povedal, da politične stranke in ustanove na evropski ravni ne morejo biti oproščene splošne obveznosti, da navedejo interese in vire financiranja.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM.(SV) Gospod predsednik, redko se zgodi, da se pozitivno odzovem na poročila, ki jih tukaj obravnavamo. Vendar je to izjema.

Poročevalec je v poročilu zagovarjal večjo preglednost in to zelo podpiram. Vendar Parlament opozarjam, da bo naloga pregleda zahtevala nadčloveške napore, dokler imamo stvari, kot so kmetijska politika in strukturni skladi. Prisiljeni smo v nenehno uvajanje novih pravil in več spremljanja, na koncu pa imamo nerazumno veliko birokracije.

Kot vsi vemo, je rešitev v tem, da bogatejše države v EU dajo denar revnejšim državam, brez da bi se podrobno razpravljalo o tem, za kaj bo ta denar uporabljen. Glavni del procesa pregleda bo izginil, kar mora biti dolgoročni cilj. Ne smemo biti prisiljeni k štetju krav in polj v prahi ter podobnemu. Osredotočiti se moramo na bistvo EU – notranji trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Esther De Lange (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poročevalcu za odlično poročilo in omenila nekaj stvari, preden pozovem Svet in Komisijo.

Prvič, objaviti moramo prejemnike finančne podpore Evropske unije. To zadeva zlasti kmetijski sektor. Te informacije moramo obravnavati previdno in pošteno. Ne smemo dovoliti, da nekatere države delujejo v skladu z zahtevami glede razkritja, nekatere pa ne. Na spletni strani Komisije so objavljene povezave do spletnih strani 14 držav članic, kjer so informacije o prejemnikih kmetijske pomoči, kar pomeni, da jih manjka še 13. Morda bi lahko Komisija pojasnila, zakaj je tako. Ali te informacij niso na voljo v elektronski obliki ali države članice še vedno niso posredovale podatkov?

Poleg tega bi morala Komisija razmisliti o zaščiti tistih prejemnikov, katerih podatki bodo objavljeni: na primer o zaščiti pred radikalnimi zagovorniki pravic živali, ki je problem, s katerim se ta trenutek srečuje več držav članic, vključno z Nizozemsko.

Dejstvo je tudi, da je podatke težko primerjati, zato mora Komisija dati več smernic. Kot razumem, bo komisar pobudo o tem obravnaval jutri v povezavi s strukturnimi skladi, kar me veseli.

Druga točka zadeva letna poročila o dejavnostih institucij, kjer je prišlo do nekaterih izboljšav, vendar je to občutljiva tema.

Moj poziv zadeva dejstvo, da se z 80 % sredstev v Evropi ne upravlja na centralni ravni, temveč prek držav članic ali z njihovim sodelovanjem. Lahko bi izboljšali in okrepili preglednost ter nadzor na evropski ravni za vse večne čase, vendar bo zagotavljanje uravnoteženega nadzora težko, dokler države članice ne bodo prevzele odgovornosti z nacionalnimi izjavami o zanesljivosti. Za ples sta potrebna dva.

Na področju proračunskega nadzora na evropski ravni lahko plešemo še tako dober ples, vendar ta ne bo vreden nagrade, dokler z nami ne bodo zaplesale še države članice. Zato države članice pozivam, da sprejmejo odgovornost, in Komisijo pozivam, da jih kot dober dirigent ali dober plesni učitelj vodi skozi ta proces, povezan z nacionalnimi izjavami: gospod komisar, to bi vi morali vedeti. Mi na tej strani računamo na vašo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Casaca (PSE).(PT) Gospod predsednik, čestitam našemu poročevalcu in gospodu Kallasu za to pobudo. Vendar moram gospodu Kallasu hkrati povedati, da bi bil bolj vesel, če bi sprejel ukrepe, potrebne za zagotovitev delovanja Evropske komisije v skladu s pravili iz finančne uredbe, ki je začela veljati 1. januarja 2007, zlasti glede imen končnih prejemnikov različnih sredstev Skupnosti.

Res je zaskrbljujoče, da je odgovor Evropske komisije na vprašanje, ali je bila organizacija IMG zakonito in ustrezno določena za mednarodno organizacijo, popolnoma neustrezen. Gospod komisar, rad bi vedel, ali se je Komisija poleg te nove mednarodne organizacije odločila tudi za srečanja z drugimi, da lahko ugotovimo, kdo ima dostop do sredstev Skupnosti, brez da bi za to moral uporabiti razpisni postopek.

 
  
MPphoto
 
 

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – (PL) Gospod predsednik, dodelitev sredstev iz različnih proračunskih vrstic vedno sproži najmočnejša čustva in razpravo. Popolnoma razumljivo je, da se tisti, ki so jim sredstva dodeljena, veselijo in da tisti, ki jim sredstva kljub pozitivnim argumentom niso dodeljena, izrazijo svoje kritike. Vendar se, če ena vlada organizaciji dodeli sredstva, ki ji jih nato vzame druga, kot v nedavnem splošno znanem poljskem primeru, pojavijo številne skrbi.

Po katerih načelih se določa dodelitev sredstev in kateri postopki se uporabljajo? Ali se odločitve sprejemajo na podlagi dejstev ali temeljne politike? Zato je treba na podlagi poročila gospoda Pomésa Ruiza ne samo na nameniti pozornost jasnosti in preglednosti postopkov, ampak tudi družbi omogočiti oceno dejanj, povezanih z dodelitvijo sredstev. Objava informacij o prejemnikih sredstev Unije je temeljni pogoj za preglednost namenov Evropske komisije in vlade. Zakaj torej nekatere države tako nasprotujejo objavi? Ali kaj skrivajo? To vključuje tudi informacije o javnih uradnikih in strokovnjakih pri evropskih institucijah. Naša Unija bi z vzpostavitvijo „skupnega etičnega prostora“ veliko pridobila.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, naj najprej čestitam poročevalcu gospodu Pomésu Ruizu. Ne čestitam mu samo zato, ker stoji poleg mene in me brca pod mizo, ampak zato, ker mislim, da je njegovo poročilo zares zelo dobro.

Če mi dovolite, bi rad poudaril tri točke. Prvič, mislim, da je cilj tega poročila zlasti izboljšati preglednost in nadzor. To se običajno stori na tri načine. Eden od načinov je preglednost v zvezi z dokumentacijo: to je dobro opredeljeno v členu 255 Pogodbe ES; drugi način je preglednost financ, kar obravnavamo v tem poročilu; tretji pa seveda preglednost zasedanj.

Kar se mi zdi žalostno v tej razpravi – ne toliko v tej dvorani, ampak zunaj nje – je, da veliko evroskeptikov preglednost uporablja na zelo populističen način, tako da najprej pozivajo k preglednosti, ko je preglednost vzpostavljena, pa ljudi zaradi nje napadajo. V tem smislu se mi ta razprava zdi nekoliko žalostna in menim, da moramo biti pri vzpostavljanju preglednosti pošteni in odkriti.

Druga točka je povezana z nacionalnimi izjavami. Rad bi podprl to, kar je o njih povedala gospa De Lange. To je treba nenehno poudarjati. Mislim, da gospod Kallas zelo dobro opravlja svoje delo. Komisija dobro opravlja svoje delo. Vendar 80 % vseh sredstev pravzaprav porabijo države članice. V zvezi s tem potrebujemo obsežnejše finančne izjave. Prepričan sem, da bi se gospod Mulder strinjal z mano, če bi bil tukaj.

Zadnja točka pa je povezana z znamenitim ali morda zloglasnim odstavkom 22 tega poročila. Razumem razloge za to, vendar menim, da bi morali zavrniti le slabe strani, dobre pa ohraniti. Zato priporočam odpravo odstavka 22, da bomo lahko vsi brez težav glasovali za to poročilo, saj je nasprotovanje preglednosti podobno kot nasprotovanje miru in osnovnim dobrinam.

 
  
MPphoto
 
 

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz čestitam poročevalcu, ki je izdelal izredno zanimivo poročilo, ter se zahvaljujem Komisiji, ki jo zastopa njen podpredsednik Kallas, za vso njeno delo, pozitiven dialog in sodelovanje s Parlamentom.

Rada bi le nekoliko razvila komentarje, ki so že bili izraženi in s katerimi se v glavnem strinjam, in povedala, da ne gre le za dejansko potrebo po informacijah in preglednosti, ampak tudi za to, da morajo biti te informacije lahko dostopne, zanesljive in primerne za primerjavo; informacije morajo biti organizirane, razvrščene in uporabne v praksi ne samo za največje strokovnjake, ampak tudi za širšo javnost.

Kar zadeva sredstva deljenega upravljanja, moramo poleg že povedanega v zvezi s tem izvajati pritisk na države članice in zlasti poskušati najti instrumente za izboljšanje razmer, povezanih z mednarodnimi organizacijami, ki se pogosto zdijo nepregledne.

Vsekakor pozdravljam zamisel o vzpostavitvi skupnega etičnega prostora. To je razkošje, ki si ga Komisija lahko privošči, in ta zamisel bi se lahko kot primer dobre prakse uvedla ali predlagala v okviru določenih svetovnih pogajanj. Zato pozdravljam zlasti študijo, ki jo je izvedla Komisija, o etičnih kodeksih in standardih, ki bi se lahko pozneje uporabljali v vseh institucijah.

Na koncu čestitam poročevalcu in se mu zahvaljujem, da je podprl mojo zahtevo o etičnem kodeksu za OLAF, ki je nujen: na eni strani imamo tiste, ki so odgovorni in krivi, na drugi pa tiste, ki so nedolžni in jih je treba na vsak način zaščititi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ville Itälä (PPE-DE) . (FI) Gospod predsednik, najprej se pridružujem tistim, ki so čestitali in se zahvalili poročevalcu gospodu Pomésu Ruizu za odlično poročilo. Hkrati bi rad izkoristil to priložnost in se zahvalil komisarju Kallasu, ki si že več let močno prizadeva za spodbujanje teh vprašanj.

Namen tega poročila je takšen, da kdor koli tukaj težko nasprotuje njegovim ciljem. Vsaka oblika odprtosti in preglednosti v zvezi z napačno uporabo sredstev EU je lahko samo dobra. Na splošno mora biti uporaba odobrenih proračunskih sredstev iz davčnih prihodkov pregledna. Davkoplačevalci morajo vedno imeti natančne in ustrezne podatke o tem, kako se porabi njihov denar. Javnost mora vedno vedeti, kdo rabi denar, za kaj ga rabi in koliko ga porabi.

Zlasti moramo biti zavezani načelu pravice do dostopa in preglednosti, kadar se ta sredstva uporabljajo na napačen način. Menim, da bi objava „črnega seznama“ primerov goljufive uporabe sredstev EU tudi preprečila morebitne zlorabe ter spodbudila odprtost in preglednost uporabe sredstev EU. Takšen način spremljanja je zapleten, ker ga otežuje dejstvo, da se sistemi v različnih državah močno razlikujejo.

Verjamem, da je to poročilo pomemben korak naprej in da moramo doseči kompromis, da se lahko poročilo tukaj sprejme in da ni zavrženo zaradi nekaj malenkosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE). – Gospod predsednik, po mojem mnenju je to zelo dobra razprava. Vendar bi rad opozoril na zlorabo preglednosti. Nekateri populisti – čeprav jih danes ni v tej sejni dvorani – zlorabljajo to razpravo v javnosti, vendar pri tem ne razlikujejo med zasebno sfero in tem, kaj je ustrezno glede na javni interes.

Ne smemo pozabiti na to razpravo o zasebnosti. Zavedamo se, da obstajajo tudi argumenti za zaščito podatkov. Pravi odziv Evropskega parlamenta za prihodnost je iskanje ravnovesja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens-Peter Bonde (IND/DEM). – (DA) Gospod predsednik, danes z veseljem sodelujem v razpravi. Spominjam se, da je pred nekaj leti nekaj tepcev zahtevalo preglednost, zdaj pa Parlament sestavljajo sami tepci, ki vztrajajo pri preglednosti v zvezi s predstavitvijo računovodskih izkazov. Poleg tega imamo komisarja, ki ga ne moremo kritizirati, in ga moramo namesto tega hvaliti zaradi njegovega osebnega prispevka k vključitvi nedejavnih delov Komisije v reforme na področju preglednosti.

Vendar nisem bil izvoljen, da bi hvalil; izvoljen sem bil, da opozorim na spornejše vidike razprave. Zato gospoda Kallasa sprašujem, ali bo naslednje leto na področju kmetijstva kaj izjem, za katere v internetu ne bodo na voljo vsi računovodski izkazi in za katere ne bomo mogli videti, kdo kaj prejema in kakšni so ustrezni zneski na drugih področjih. Ali bodo obstajale izjeme ali bodo v internetu informacije o vseh odhodkih? Kaj pa delovne skupine: ali bodo objavljena imena vseh strokovnjakov?

Kaj ne bi bilo zdaj, ko smo tako napredovali na področju preglednosti, dobro poslati opravičila junakom Dorte Schmidt-Brown, Hans-Martinu Tillacku, Marti Andreasen ter ostalim, ki so jih leta obrekovali in ki so bili razlog, da ste vi gospod Kallas s svojimi reformami uspeli doseči tak uspeh?

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, jasnost in preglednost sta glavni načeli življenja v družbi. Poslanci imamo posebno odgovornost za izzive, ki so s tem povezani. Mi se srečujemo z volivci in mi jim moramo pojasnjevati trenutno stanje v Uniji in njeni upravi. Ne moremo reči: „Za to nismo odgovorni mi, ampak Komisija“. Evropski državljani odgovore iščejo pri poslancih. Preveč pogosto pod pretvezo, da vzpostavljamo preglednost, zapletamo postopke in postavljamo preveč zahtev glede upravičencev. Vztrajamo na primer pri dokumentih, ki so pogosto nepotrebni. Ko vzpostavljamo preglednost, moramo jasno opredeliti vloge in jih razdeliti. Ponavljam, vloge in naloge je treba razdeliti med države članice in Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi izpostavil dve stvari. Prvič, če želimo delovati v skladu z lizbonsko strategijo, moramo vedeti, kdo na področju znanosti prejema denar in zakaj ga prejema. So to res najboljši ali se razlikuje med privilegiranimi zahodnimi državami in drugimi, novimi državami članicami? Kot akademik menim, da mora biti več pravičnosti in enakosti.

Drugič, ko precej radodarno dajemo sredstva tretjim državam, ki so nerazvite in manj privilegirane, bi želel dobiti povratne informacije o tem, kako so sredstva porabljena, zlasti v okviru neotipljivih načrtov, kot je na primer demokratizacija, ki ne ustvarja otipljivih rezultatov, ampak spreminja mišljenje, ali podjetništvo. Malo podatkov imamo o tem, kako so ta sredstva porabljena v Afriki in vseh državah AKP. Resnično menim, da moramo imeti več podatkov o tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, s tremi govorniki se ne strinjam. Najprej čestitam gospodu Seppänenu, ki je imel izredno prizanesljiv govor in ki se počasi približuje proevropskemu taboru.

Drugič, gospod Bonde: zaradi načina, na katerega govori o preglednosti, menim, da je federalist. Mislim torej, da se v tem smislu prav tako premika v pravo smer, čeprav je morda zahteva po objavi imen vseh članov komitoloških odborov morda pretirana.

Moja zadnja pripomba pa zadeva gospoda Rübiga. Popolnoma se strinjam z njim: vrsta populizma, ki ga srečujemo v avstrijskih medijih in ga ustvarja protievropska stran, je naravnost ostudna in je resnično ne želim več izkusiti.

Imam še eno vprašanje za poročevalca gospoda Pomésa Ruiza: če bi iz poročila želel umakniti eno stvar, kaj bi to bilo?

 
  
MPphoto
 
 

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, poslancem se lepo zahvaljujem za njihovo podporo pri teh ukrepih v zvezi s preglednostjo, ki so skupni: Komisija je čutila, da ima pri vseh vprašanjih močno podporo Parlamenta.

Rad bi povedal dve stvari. Prva zadeva informacije, ki so na voljo o končnih prejemnikih. Menim, da je to izjemna sprememba. Ko smo skupaj z nekaterimi poslanci na začetku leta 2004 to začeli, ni bilo veliko upanja, da bo prišlo do izvajanja. Vendar je bila zdaj sprejeta politična odločitev in do leta 2009 bodo in morajo biti objavljene informacije o končnih prejemnikih za leto 2008.

V političnem smislu je bila torej odločitev sprejeta. To je pomemben korak naprej. Zdaj je treba rešiti še tehnične podrobnosti. To sploh ni enostavno, ker so bile zdaj izdane smernice o tem, kakšne morajo biti te informacije o končnih prejemnikih. Seveda pa vas je mnogo izpostavilo vprašanje o uporabnih iskalnikih, kar resnično ni enostavna naloga. Seveda bomo imeli portal, prek katerega bo mogoče dostopati do informacij v državah članicah in prek katerega bo mogoče dostopati do informacij o končnih prejemnikih.

Predvidevam mnogo tehničnih težav, vendar te ne smejo zmanjšati pomena te velike spremembe, saj nič ni popolno in za vse je potrebno nekaj časa.

V zvezi z znamenitimi nacionalnimi izjavami moram ponovno povedati, da so se razmere v teh treh letih popolnoma spremenile. Ko sem prvič prišel v Svet, da bi razpravljali o teh vprašanjih, so bila ta popolnoma nesprejemljiva. Zdaj imamo letne povzetke, ki smo jih prejeli že 22, morda zdaj celo več. Skupaj bomo ocenili kakovost in gotovo bo prišlo do izboljšave.

Splošno prepričanje je, da imamo težave z deljenim upravljanjem in da moramo posredovati informacije o delu – kako upravljamo strukturne sklade. To se je zelo razširilo tudi v državah članicah. Poskusili bomo tudi razširiti zamisel o podrobnejših nacionalnih izjavah s specifično vsebino. Tudi vi veste, da nekatere države članice še vedno niso naklonjene večjemu sodelovanju, vendar določeno stopnjo vključenosti že imamo.

Mednarodna sredstva so drugačno vprašanje. Verjetno se bo v okviru odbora COCOBU obravnavalo tudi vprašanje, kako morajo biti te informacije na voljo. Kljub temu smo partnerji v mednarodnih sporazumih in jih ne upravljamo neposredno. Informacije o tem, kaj upravljamo neposredno, morajo biti na voljo, vendar smo partnerji v velikih mednarodnih združenjih. To je nekoliko drugače.

V zvezi s strokovnimi skupinami lahko ponovim, kar sem povedal v odboru COCOBU, in sicer da smo se zavezali k objavi seznama stalnih strokovnjakov. To je dejansko vprašanje opredelitve: kakšne strokovnjake je treba vključiti v ta seznam. O tem razpravljamo in pri nekaterih strokovnjakih, ki opravljajo zaupne naloge ocenjevanja projektov in ljudi, verjetno ne bi smelo biti toliko preglednosti. Obstaja nekaj majhnih razlik. Vendar smo se zavezali in obvestili so me, da smo pripravljeni na objavo obsežnega seznama stalnih strokovnjakov. Tu je še vprašanje vseh tistih nacionalnih strokovnjakih iz držav članic, ki sodelujejo v nekaterih organih in katerih imena bodo poslana kasneje, vendar obstaja vsaj zaveza, da ne sme biti nobenih velikih skrivnosti o tem, kdo nam svetuje.

Na koncu bi se odzval na vprašanje, ki je bilo postavljeno, in povedal, da Komisija nima namena predlagati, kako naj Parlament obravnava svoja pravila in kaj naj zajemajo izjave o finančnih interesih. Povem lahko le dve stvari: ta etični prostor je skupen prostor – če se nekaj zgodi v eno instituciji, ima gotovo takojšnji vpliv na druge institucije. Seveda moramo pri reševanju vseh teh vprašanj temeljiti na zdravem razumu, moramo se izogibati nesmiselnemu trajanju in nepotrebnim podrobnostim ter se posvetiti le pomembnim vprašanjem, da se izognemo pravemu navzkrižju interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Javier Pomés Ruiz, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, gospod Kallas je lahko ponosen nase, ker se zaveda, da je pobuda za preglednost zelo cenjena in pri srcu celotnemu Parlamentu, ter ker ima zdaj tukaj podporo.

Gospod Kallas, kar zadeva preglednost, želimo iti še dlje in v poročilu smo izpostavili nekaj področij, na katerih je potreben napredek: izterjatve, strokovne skupine ali domneva nedolžnosti. Kljub temu vas pozivam: to mora ostati v mejah zdravega razuma brez upoštevanja populizma nekaterih elementov rumenega tiska, za katerega se zdi, da služi s populističnim napihovanjem resnih tem iz Evropske unije. Zahvaljujem se Inés Ayala za predlog, da se mora tudi OLAF ukvarjati s temi zadevami, ter gospodu Jørgensenu, Paulu Casaci, gospodu Böschu, ki je prisoten, in mojim kolegom Ingeborg Grässle, Alexu Stubbu itd.

Alex Stubb me je tudi vprašal, kaj bi umaknil iz poročila, in moram reči, da bi bila to na primer navedba dejavnosti zakoncev. Spomnim se, da največjega problema v Evropski uniji ni povzročil zakonec, ampak znanec: govorim o zadevi Edith Cresson. S tem želim povedati, da si ne smemo nalagati takih omejitev ter da moramo storiti tisto, kar je logično, in ne tisto, kar je nelogično. Tudi poslanci tega parlamenta imajo pravico do družinskega in zasebnega življenja.

Rad bi tudi povedal, da bomo mnogim državam članicam še naprej dajali zgled z boljšo in učinkovitejšo uporabo sredstev EU ter nižjimi upravnimi stroški, pri čemer smo uspešnejši od nekaterih držav članic. V tej predhodni nalogi, glede katere se vsi strinjamo, mnoge države članice – ki nočejo pojasniti, kako porabijo 80 % sredstev Skupnosti, nato pa se kar topijo od prijaznosti, ko nočemo odobriti zaključnega računa EU – to uporabljajo kot pojasnilo, zakaj namenjajo manj denarja za skupna sredstva, omejujejo dejavnosti EU, zlorabljajo naše obtožbe, da države članice sredstev ne uporabljajo pravilno, ter ta argument uporabljajo kot razlog, zakaj Parlamentu nočejo dati več kot 1 %.

Hvala, gospod predsednik, gospodu Kallasu pa želim vse dobro pri doseganju cilja, ki ga Parlament tako zelo podpira.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Poročilo gospoda Pomésa Ruiza po drugi strani povsem upravičeno zavzema stališče, da je treba še veliko storiti, preden bomo dosegli preglednost pri finančnih zadevah. Analiza letnega poročila o dejavnostih GD za proračun za leto 2006 je dejansko opredelila, kaj bo še treba storiti, preden se doseže preglednost računovodskih izkazov EU. Pregled sredstev, dodeljenih skupni kmetijski politiki, je na primer pokazal, da Komisija z instrumenti, ki so ji na voljo, ne more vedno zagotoviti točnosti podatkov, ki jih posredujejo države članice.

Če hočemo preprečiti proračunske napake iz preteklosti, mora Komisija izboljšati kakovost informacij o prejemnikih sredstev Skupnosti, ki so posredovane javnosti, in to mora storiti nemudoma, tako da sprejme število konkretnih ukrepov: racionalizacijo objavljenih informacij o tistih, ki prejemajo sredstva Skupnosti, vzpostavitev splošnega iskalnika, objavo „črnega seznama“ goljufov itd. Da se zagotovi strog, učinkovit in pregleden nadzor nad sredstvi Skupnosti, dodeljenimi državam članicam, mora Komisija v prihodnosti prevzeti politično odgovornost za informacije, ki jih objavlja.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov