Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 18. februar 2008 - Strasbourg

22. Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letni poročili 2005 in 2006 (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0009/2008) gospoda Musottoja v imenu odbora za proračunski nadzor o zaščiti finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letni poročili 2005 in 2006 [2006/2268(INI)].

  Francesco Musotto, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, na začetku se zahvaljujem gospodu Kallasu za njegovo dragoceno sodelovanje s Parlamentom pri njegovem delu. Prav tako sem hvaležen uradu OLAF, ki ga zastopa direktor Franz-Hermann Brüner, za njegovo veliko podporo in pomembno delo, ki ga opravlja in ki ni lahko. Zahvaljujem se tudi vsem mojim kolegom za njihove koristne prispevke ter nacionalnim organom in institucijam, ki so sodelovali z nami pri tej težavni nalogi, zlasti italijanski Finančni policiji (Guardia di finanza), katere pristop na tem področju je bil resnično strokoven.

Zaščita finančnih interesov Skupnosti je izjemno pomembna ter na države in državljane neposredno vpliva, zato jo je treba obravnavati s primerno natančnostjo in odločnostjo.

Namen današnje resolucije je praktičen odziv na zaskrbljujoč pojav goljufij v Skupnosti. Zbrani podatki…

(Predsednik je prekinil govornika in opozoril nekaj poslancev, ki so motili razpravo.)

Hvala, gospod predsednik. Govorimo o preglednosti, obstaja pa tudi potreba po splošni vljudnosti.

Namen današnje resolucije je praktičen odziv na zaskrbljujoč pojav goljufij v Skupnosti. Zbrani podatki so zaskrbljujoči: v letu 2006 so sporočene nepravilnosti na področjih lastnih sredstev, kmetijskih izdatkov in strukturnih ukrepov znašale skupno 1 143 milijonov EUR v primerjavi z 1 024 milijonov EUR v prejšnjem letu. Statistika razkriva, da je število nepravilnosti vedno večje.

Vendar bi poudaril, da večje število nepravilnosti še ne pomeni višje ravni goljufij; lahko je tudi dokaz učinkovitosti obstoječe nadzorne ureditve ter tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo. Komisija v svojem letnem poročilu za leto 2006 upravičeno poudarja pomembnost takega sodelovanja za preprečevanje in izterjavo. Do zdaj se je statistika opirala na precej različne nacionalne strukture z različnimi upravnimi, pravnimi in nadzornimi sistemi ter sistemi inšpekcij.

Zlasti menimo, da je popolnoma nesprejemljivo, da Nemčija in Španija Komisiji ne posredujeta informacij o nepravilnostih v elektronski obliki, čeprav je to obveznost držav članic. Pravila in obveznosti Skupnosti, ki so nastala v okviru boja proti goljufijam, se morajo v vseh državah članicah izvajati na enak način. Zato je tesnejše sodelovanje med državami članicami in Komisijo ključno za zaščito finančnih interesov Skupnosti, ki jih je treba obravnavati kot skupne interese, ki presegajo interese posameznih držav.

Potrebna je večja sinergija med nadzornimi organi in lokalnimi upravami v zvezi z usklajevanjem in izmenjavo informacij. Ohranjanje organiziranosti in izplačevanja sredstev na centralni ravni zahteva kompleksne izvedbene ukrepe ter oddaljuje finančne organe od končnih upravičencev.

Poenostavitev pravil je ena od ključnih točk, ki jih omenja poročilo. V programskem obdobju 2000–2006 se je pokazalo, da k ugotovljenim nepravilnostim pravzaprav prispevajo preveč zapletena pravila.

Kljub manjši izboljšavi dejavnosti izterjav so te še vedno težava, ki v proračunu Skupnosti povzročajo veliko škodo. Zlasti je nesprejemljivo obdobje 39 mesecev od takrat, ko je bila storjena nepravilnost, do takrat, ko se o njej sporoči Komisiji, ker tak odlog izterjavo še bolj oteži ali jo celo onemogoči.

PREDSEDUJOČI: MARIO MAURO
Podpredsednik

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, poročilo gospoda Musottoja pokriva dve leti prizadevanj za izboljšanje zaščite finančnih interesov Evropske unije. Dober sistem finančnega upravljanja mora biti osredotočen na izdatke ter nadzor nad nepravilnostmi in njihovo premagovanje, zlasti tistih, ki so storjene z namenom goljufije.

Poročilo vključuje mnogo skrbi, ki so zajete tudi v poročilu o razrešnici, pri čemer je zaščita finančnih interesov seveda osrednji element dobrega finančnega upravljanja, poudarek pa je drugje.

Lepo se zahvaljujem poročevalcu gospodu Musottoju za zelo jasno poročilo, ki se osredotoča na glavna vprašanja in Komisijo večkrat poziva k okrepitvi prizadevanj.

Obravnaval bom štiri od teh vprašanj. Prvič, vloga držav članic: Poročilo navaja ogromno podatkov in statistik o nepravilnostih v državah članicah in njihovem finančnem vplivu. Brez zadržkov poudarja, da gre nekaterim državam članicam bolje kot drugim. Še enkrat poudarjam, da večje število nepravilnosti še ne pomeni višje ravni goljufij, lahko pa je dober pokazatelj učinkovitega in temeljitega nadzora.

Ko sem julija predstavil poročilo Komisije, sem poudaril potrebo, da države članice zagotovijo pravilno, popolno in pravočasno sporočanje podatkov o nepravilnostih. Dober pretok informacij med državami članicami in Komisijo je ključen za učinkovito izterjavo in skupne ukrepe proti goljufom. Mnoge med njimi to počnejo, v nekaterih pa so še vedno potrebne izboljšave. Komisija s podporo Evropskega parlamenta ne bo prenehala opozarjati države članice na njihovo odgovornost.

Popolnoma se strinjam s pozivom poročila, naj Svet prevzame letna poročila in jih obravnava na ministrski ravni. Sistem finančnega upravljanja EU je kompleksen, ker si ta odgovornost deli z državami članicami. Večji poudarek na nacionalnih izjavah, ki odgovornost za sredstva nalaga državam članicam, mora spremljati sodelovanje pri reševanju nepravilnosti in boju proti goljufijam.

Toplo pozdravljam poudarek poročila na sistemskih in splošnih vprašanjih, namesto na posameznih primerih, ki jih OLAF preiskuje neodvisno, kot veste.

Komisija se popolnoma strinja z Evropskim parlamentom glede potrebe po podrobnejši analizi obstoječih struktur držav članic, ki so zadolžene za boj proti nepravilnostim, da se jih podpre ter se jim olajša sodelovanje in izmenjavo informacij. To se bo vključilo v poročilo za leto 2008. Poročilo Komisije za to leto poudarja teme: analizo tveganj in obvladovanje tveganj, izločilne podatkovne baze ter orodja za zgodnje opozarjanje na nepravilnosti/razkrivanje nepravilnosti. Poleg tega poročilo preučuje ukrepe, ki so jih države članice sprejele za izboljšanje postopka izterjave zneskov, ki niso bili izterjani ali so bili nepravilno izplačani, ter mehanizme izterjave s pobotom, ki so na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo. Poročilo vključuje tudi informacije o izterjanih zneskih in finančnih popravkih, zlasti kadar plačilo ni bilo izvedeno v skladu s pravili Skupnosti.

Vloga organiziranega kriminala, kot je mafija, pri ogrožanju finančnih interesov Skupnosti je za poročevalca pomembna tema. OLAF je prispeval k oceni nevarnosti organiziranega kriminala, ki jo je opravil Europol. Z veseljem poročam, da sem oba organa prosil, naj tudi v prihodnje sodelujeta pri tej zadevi.

Največ denarja je na področju carinskih goljufij in goljufij, povezanih z davkom na dodano vrednost. Na žalost je sodelovanje z državami članicami na tem področju pogosto težavno. Zelo kratek bom in se bom navezal na to, kar bom povedal o poročilu gospoda Newton Dunna, ter se zahvalil Evropskemu parlamentu za stalno podporo pri izpostavljanju koristne vloge, ki jo lahko ima na tem področju sodelovanje na ravni EU.

Moja četrta in zadnja pripomba se nanaša na revizijo uredbe OLAF. Komisija je maja 2006 v zvezi s tem vložila predlog. Še vedno sem prepričan, da zastavlja pomembna vprašanja glede učinkovitega delovanja urada za boj proti goljufijam, zlasti glede pretoka informacij, mehanizmov za postopkovne pravice in pritožbe, vloge nadzornega odbora ter bolj na splošno upravljanja in odgovornosti. Močno upam, da bomo lahko v bližnji prihodnosti začeli z medinstitucionalnimi razpravami o iskanju rešitev in v zvezi s temi pomembnimi točkami dosegli napredek.

Poročilo gospoda Musottoja ponovno poudarja željo po združitvi zakonodaje na področju boja proti goljufijam. S političnega stališča to popolnoma podpiram, s tehničnega vidika pa bo zahtevna naloga. Komisija bo do maja tega leta pripravljena zahtevano analizo posredovati Evropskemu parlamentu.

  Jan Březina, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred sabo imamo poročilo o zaščiti finančnih interesov EU z nekoliko nejasnim podnaslovom: „Boj proti goljufijam“.

Poročilo se pravzaprav ne osredotoča na goljufije kot take, ampak na nepravilnosti. Medtem ko se pri goljufiji predpostavlja zlonamernost, je lahko nepravilnost posledica malomarnosti ali nepravilnih računovodskih postopkov. Na občutljivih področjih, kot je področje finančnih odnosov v EU, je treba tako terminologijo uporabljati pazljivo.

Kot poročevalec odbora za regionalni razvoj obžalujem povečanje v številu ugotovljenih nepravilnosti pri projektih, financiranih iz strukturnih skladov. To negativno vpliva na države članice in njihove mehanizme notranje kontrole. Vendar težave v teh državah ne smejo postati razlog za ponovno oceno obstoječega sistema za decentraliziran nadzor, ki ureja strukturne sklade. Jasno je, kje leži odgovornost; je individualna in jo mora biti mogoče kot tako tudi terjati.

Prvi potreben korak je doseganje ustrezne ravni mehanizmov za finančni nadzor v posameznih državah članicah. Naslednji korak je zagotoviti izterjavo neupravičeno plačanih zneskov. Mogoč pristop k temu bi lahko bila ustavitev rednih plačil tistim državam članicam, ki odlašajo z vračilom nepravilno izplačanih zneskov.

Obstoj nepopolnih mehanizmov kontrole lahko zmanjša zaupanje v sistem strukturnih skladov in vrže slabo luč na EU kot celoto.

Poleg tega potrebujemo bolj odprte in pregledne kontrole. Zato bi rad izrazil podporo pobudi za preglednost v Evropi, v skladu s katero bi bile objavljene informacije o prejemnikih pomoči iz strukturnih skladov. Ko govorimo o upravljanju z javnimi sredstvi, je treba prejemnikom take pomoči naložiti nekatere zahteve.

Osnoven pogoj za boljšo oceno nadzornih sistemov je tesnejše sodelovanje z Računskim sodiščem, ki ga je bilo do danes premalo. Res je, da poročila Računskega sodišča za evropske institucije predstavljajo nezanimivo branje, in ravno zato bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti, kar je gotovo bolje, kot da tiščimo glave v pesek in se izogibamo odgovornosti.

  Kyösti Virrankoski, pripravljavec mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. − (FI) Gospod predsednik, Francesco Musotto je izdelal odlično poročilo o letnih poročilih Evropskega urada za boj proti goljufijam za 2005 in 2006, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Število nepravilnosti, ki so jih sporočile države članice, se je v letu 2006 dvignilo na 1 143 milijonov EUR. Pri tem 87 milijonov EUR predstavlja Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Čeprav je to le 0,17 % vseh kmetijskih izdatkov, 49,7 milijarde EUR, mora biti resno obravnavano. Približno tretjino teh nepravilnosti so predstavljali primeri neposredne goljufije.

Z novo uredbo bodo države članice lažje kot prej izterjale neupravičena plačila pomoči. Zato odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ter odbor za proračunski nadzor obžalujeta, da ostaja raven izterjave te pomoči nizka. Komisija mora pospešiti postopek izterjave in izvesti popravne ukrepe, če je potrebno. Oba odbora Komisiji tudi zagotavljata polno podporo pri strogi uporabi možnosti ustavitve plačil, če Komisija nima zagotovil glede zanesljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov države članice, ki je upravičena do teh sredstev.

(Ploskanje.)

  Ingeborg Grässle, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, skupina PPE-DE je prvič odgovorna za poročilo o boju proti goljufijam in gospodu Musottoju smo zelo hvaležni, da se je v poročilu osredotočil na delo in sodelovanje OLAF-a z državami članicami. Trdo je moral delati, saj se je moral boriti s 630 stranmi statističnega gradiva o boju proti goljufijam za leto 2005 in 2006. Njegov pregled razkriva zelo raznolike vidike in verjamem, da moramo na tem področju resnično ukrepati. Odkrivanje nepravilnosti v državah članicah ne predstavlja zelo pomembnega vprašanja. To je razvidno iz dejstva, da Sveta spet ni na tej zelo pomembni razpravi, čeprav bi ga kot drugo vejo proračunskega organa moralo skrbeti, kaj se dogaja z denarjem davkoplačevalcev, saj je odgovoren za njegovo upravljanje in izplačevanje.

Poročevalec predlaga, da se po formalni poti ukrepa proti Nemčiji in Španiji zaradi kršitve zakonodaje EU. Španija posreduje informacije o nepravilnostih samo v papirnati obliki. Poleg tega so te informacije zelo nejasne, kot je razvidno iz 18. poročila strukturnih skladov.

Nemčija je poseben primer. Več časa kot druge države članice potrebuje, da posreduje informacije, in je edina država, ki ne razkrije imen. Kako naj OLAF opravlja svoje delo, če nima imen? Goljufi se skrivajo za varstvom podatkov, dejstvo je namreč, gospod Březina, da je med 15 % in 20 % nepravilnosti na nek način goljufive narave. Nemčija tudi na lokalni ravni ovira preiskave OLAF-a, zlasti v primerih carinskih prekrškov in izvoznih nadomestil. Komisijo pozivamo, da poroča o vseh državah članicah in njihovi pripravljenosti ali pomanjkanju pripravljenosti za sodelovanje ter da to stori do roka naslednjega poročila OLAF-a.

Stališče naše skupine je, da je treba prihajajočo reformo pravne podlage OLAF-a uporabiti predvsem za izboljšanje delovnih pogojev pri sodelovanju OLAF-a z državami članicami. Zahvaljujem se OLAF-u in osebju, ki dela na tem težavnem področju. Mislim, da so rezultati resnično sprejemljivi. Kljub temu sem prepričan, da bi bili s sodelovanjem držav članic ti rezultati lahko boljši.

  Szabolcs Fazakas, v imenu skupine PSE. – (HU) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, Evropski parlament meni, da je zaščita finančnih interesov Evropske unije ena od njegovih najpomembnejših nalog, ker ima tako kot vsi parlamenti pravico in dolžnost, da spremlja izdatke. Poleg tega se v Evropi vedno bolj širi mnenje, da se za sredstva EU ne skrbi dovolj, v zvezi s tem imamo torej tudi politično obveznost do javnosti ter naših volivcev in davkoplačevalcev.

To zakonodajno in politično obveznost uresničujemo predvsem s postopkom razrešnice, poleg tega pa pripravljamo tudi redna poročila o zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam. Naš cilj pri tem ni zbujati pozornost ali povzročati škandal, ampak objektivno predstaviti razmere in rešiti kakršne koli težave.

Ob tej priložnosti bi rad čestital kolegu poslancu gospodu Musottoju za to odlično poročilo ter izrazil hvaležnost podpredsedniku Komisije gospodu Kallasu in generalnemu direktorju OLAF-a gospodu Brünerju za njuno plodno sodelovanje na tem področju.

Kljub dejstvu, da so ta poročila na visoki ravni vsako leto sprejeta z velikim odobravanjem, se nam v evropskih institucijah včasih zdi, da se borimo proti mlinom na veter, ker Svet nasprotuje ugotovitvam poročil, zaradi česar Komisija več let ni uspela sprejeti potrebnih ukrepov.

Verjamemo, da je najšibkejši člen odnos držav članic, ker se nekatere države članice – kolegica poslanka gospa Grässle je v zvezi s tem pravkar govorila o Nemčiji – ne zavedajo, kako pomembno je zagotoviti, da se sredstva EU uporabljajo v skladu s pravili, da se izdatki nadzirajo in da se vsi neupravičeno plačani zneski izterjajo.

Obžalujemo predvsem to, da so se goljufije, povezane z davkom na dodano vrednost, tipa „davčni vrtiljak“ v Evropi tako razširile, da nimamo podatkov o celotnem znesku, ki iz teh goljufij izhaja, čeprav nekatere ocene kažejo, da bi lahko šlo za približno 35–40 % proračuna EU. Čas je, da se tudi v zvezi s tem odločno ukrepa, kar je koristno z vidika upravljanja evropskih zadev in javnega mnenja. Najlepša hvala.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL)Gospod predsednik, ko govorim v imenu Skupine združenje za Evropo narodov v zvezi z zaščito finančnih interesov Skupnosti, bi rad opozoril na naslednja vprašanja. Prvič, pri lastnih sredstvih se je znesek, ki je predmet nepravilnosti, znatno povečal, v primerjavi z 212 milijoni EUR v letu 2004 se je tako v letu 2005 dvignil na 328 milijonov EUR, v letu 2006 pa na 353 milijonov EUR. Omeniti moram tudi povečanje števila nepravilnosti na področju strukturnih ukrepov: na 703 milijone EUR v letu 2006 v primerjavi s 601 milijonom EUR v letu 2005.

Drugič, na področju kmetijstva se je znesek, ki je predmet nepravilnosti, opazno znižal. S 102 milijonov EUR v letu 2005 se je znižal na 82 milijonov EUR v letu 2006. To zmanjšanje je treba poudariti, ker je na področju izdatkov za kmetijstvo pogosto veliko prejemnikov – kmetov, ki se pogosto sami spopadajo z zapletenimi računovodskimi postopki za prejeta sredstva.

Tretjič, rad bi poudaril izjavo v poročilu, da so nekateri glavni razlogi za pojav nepravilnosti pri proračunskih odhodkih zapletena programska načela ter neučinkovito spremljanje in metode nadzora.

Četrtič, treba je omeniti tudi poziv k večji preglednosti pri dodeljevanju sredstev.

Pomembna sestavina preglednosti je tudi obveznost držav članic, da objavijo podatke o projektih in upravičencih do sredstev iz vseh skladov Skupnosti.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, komisar je povedal isto stvar: poročilo se resnično prekriva s postopkom razrešnice. Tudi v tem smislu je ta razprava ogrevanje za obravnavo, ki jo bomo imeli naslednji teden s komisarjem Špidlo in komisarko Hübnerjevo. Imamo podatke o prijavljenih nepravilnostih. Seveda nam ne povejo vsega, povejo pa nam veliko o ugotovljenih težavah na političnih področjih lastnih sredstev, kmetijstva in strukturnih skladov. Poročilo omenja, da je skupen znesek prijavljenih nepravilnosti 1,1 milijarde EUR in da se viša. Spet se vračamo na raven iz leta 2002, potem ko so podatki iz leta 2003, 2004 in 2005 kazali boljše stanje. Na področju kmetijstva je stanje sorazmerno dobro.

Jasno je, da sta problematični področji lastna sredstva in strukturni skladi: lastna sredstva so predstavljala 325 milijonov EUR prijavljenih nepravilnosti, strukturni skladi pa 700 milijonov EUR. V okviru strukturnih skladov je bilo 84 % nepravilnosti prijavljenih v petih državah članicah. Vsak, ki ga zanima, katere so bile te države, lahko prebere poročilo gospoda Musottoja. Resnično je presenetljivo. Ne smemo pozabiti tudi, da je bilo treba v obdobju pred letom 2006 izterjati še 1 milijardo EUR in da Računsko sodišče pravi, da 12 % strukturnih skladov v letu 2006 ni bilo mogoče izplačati. V takih okoliščinah poteka sedanji postopek razrešnice in to nas zelo skrbi. K temu se bomo vrnili.

Kar zadeva lastna sredstva, se problem goljufij, povezanih s tihotapljenjem cigaret, ustrezno rešuje. Imeli smo sporazum s podjetjem Philip Morris. Pripravlja se nov sporazum s podjetjem Japan Tobacco, ki bi moral prinesti veliko denarja in s katerim se bo doseglo zmanjšanje dejavnosti tihotapljenja. Glavni problem na področju lastnih sredstev so transakcije tipa „davčnega vrtiljaka“, povezane z davkom na dodano vrednost. Navedeni so podatki: gre za izredno visoke zneske, ki dosegajo milijarde EUR. Preiskava, ki jo je izvedel britanski zgornji dom, to še dodatno poudarja. Veseli me, da Parlament to rešuje. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je že organiziral obravnavo, 4. in 5. maja pa jo bo tudi odbor za proračunski nadzor. Upam, da bom kot poročevalec lahko v zvezi z davčnimi vrtiljaki na področju DDV izdelal tako dobro poročilo, kot je bilo tisto, ki sem ga izdelal o goljufijah, povezanih s tihotapljenjem cigaret.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, to poročilo je dolg katalog napak. Grafično pokaže, kako se število goljufij, opisanih kot nepravilnosti, ves čas povečuje, poskusi, da bi se s tem soočili, pa so neuspešni. Odkrito priznava, da je goljufija na področjih lastnih sredstev – izdatki za kmetijstvo in strukturne dejavnosti držav članic – iz leta 2006 skupno znašala 1 143 milijonov EUR. Leta 2003 je znašala 922 milijonov  EUR, tako se je le v štirih letih znesek goljufij povečal za več kot 200 milijonov EUR.

Vse v tej instituciji želim opozoriti, da to niso nepomembne vsote, ampak denar davkoplačevalcev. EU financirajo njeni državljani, vključno z močno obremenjenimi davkoplačevalci iz Združenega kraljestva. Za svoj denar si zaslužijo kaj boljšega. Vlade vseh držav članic bi že morale reči „dovolj“. Te grozljive številke so le še en razlog več, zakaj bi morala vlada moje države spoštovati svojo zavezo iz manifesta, da bo Britancem zagotovila referendum o lizbonski pogodbi.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, nobena skrivnost ni, da se Evropska unija že več let bori s tem, da bi uredila nadzor nad svojimi financami. Financiramo velika podjetja, ki se nato preselijo iz ene države članice v drugo, medtem ko mala in srednje velika podjetja ostanejo praznih rok. Dejansko se zdi, da EU pogosto ne ve, koga dejansko financira in kdo vleče njene vrvice. Menim, da je seznam lobistov že zdavnaj zapadel.

Tudi številne nepravilnosti puščajo grenak priokus, zlasti kadar so neposredno povezane z institucijami EU. V tem okviru je zamrznitev sredstev EU za Bolgarijo, dokler se primeri korupcije ne razjasnijo, pomemben znak. Poleg tega obstaja dejstvo, da imajo nekatere države članice očitno le malo interesa za izterjavo sredstev, ki so bila izplačana nepravilno. Če se primeri iz devetdesetih let 20. stoletja šele zdaj zaključujejo, je jasno, da se te zadeve v EU premikajo veliko prepočasi.

  Ville Itälä (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Musottu. Opravil je zelo natančno in odlično delo. To poročilo je bistveno, boj proti goljufijam pa je zadeva, pri kateri se lahko pridobi ali izgubi zaupanje javnosti. Menim, da to poročilo vsebuje tri pomembne težave, ki jih je treba takoj odpraviti.

Prvič, nesprejemljivo je, da nekatere države ne zagotavljajo informacij o izdatkih za kmetijstvo. Nemčija in Španija sta osrednja primera tega, Nemčija niti ne zagotavlja podrobnosti o posameznikih in podjetjih, ki bi jih Evropski urad za boj proti goljufijam nedvomno potreboval za obravnavo teh zadev. Očitno je, da tega ne moremo dopustiti: vse države članice morajo upoštevati pravila. Če par velikih držav daje slab zgled, položaj ni videti preveč dober.

Druga stvar je, da lahko obvestilo o nepravilnostih traja do 39 mesecev – več kot tri leta. To je veliko preveč in ne vzbuja zaupanja v ugotovitev, da države članice ukrepajo dovolj pazljivo.

Tretje zelo zanimivo in pomembno vprašanje je, da se na tem področju pojavlja tudi specializiran in organiziran kriminal. To je zdaj tako resno, da je treba upoštevati vse ukrepe, da se zmanjša ta oblika kriminala.

To je zelo pomembno poročilo in treba si je odločno prizadevati za izboljšanje položaja, da se pridobi zaupanje javnosti.

(Ploskanje.)

  Herbert Bösch (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, iskreno čestitam poročevalcu. To ni enostavna naloga, ki se na novo pojavlja v tako obsežnem dosjeju, menim, da smo lahko ponosni, da je gospod Musotto opravil tako odlično delo. Menim, da lahko to danes rečemo z gotovostjo, glede na to, da za jutri ni nobenih predlogov sprememb k temu poročilu. Tudi to je pohvala poročevalcu.

Drugič, očitno ni v interesu nobenega proračunskega organa, da bi ugotovili, kaj se dogaja z denarjem davkoplačevalcev. Svet se je ponovno izognil odgovornosti. Kadarkoli govorimo o tem, kako se porablja denar evropskih davkoplačevalcev in poskušamo najti rešitve za težavna vprašanja, se Svet preprosto umakne. Vendar smo videli – kar me pripelje do vprašanja, kaj se bo zgodilo z razrešnicami v našem odboru – da se je na področju kmetijske politike skozi leta, ko smo bili odločni glede naših ukrepov in smo razvili sisteme za nadzor neposrednih plačil, število nepravilnosti zmanjšalo.

Na drugi strani pa so pri strukturni politiki, kjer ni bilo še nič storjeno in kjer smo obsedeli in opazovali, kako so se dogodki odvijali več let, številke samo rasle. To je bilo očitno že več let in se je ves čas pojavljalo v poročilih o goljufijah. Komisar Kallas bo v razrešnici za leto 2006 videl, da je to težava; pričakujemo, da bo v zvezi s tem ukrepal in ne le opazoval dogajanje.

Zato želim, da vi komisar to poveste tistim državam članicam, ki se obnašajo, kot da pravila, ki smo jih skupaj pripravili, zanje ne veljajo; to je povedal tudi poročevalec s polno podporo vseh prejšnjih govornikov: želimo vam reči, „dobro, 10 % vaših finančnih sredstev bomo zamrznili. S tem bomo ustvarili rezervo, denar pa vam bo na voljo, ko boste sprejeli ustrezne ukrepe“. To je zelo praktična zahteva Parlamenta. To ni akcijski načrt, ampak praktični ukrep. To pričakujemo s strani Komisije, s tem bomo zelo zadovoljni.

Ponovno čestitam poročevalcu.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, tako kot drugi govorniki, želim čestitati poročevalcu za zelo pomembno poročilo.

Želim sodelovati v tej razpravi, ker se osredotoča na kmetijstvo. Drugi govorniki so povedali, da je prišlo do izboljšav v smislu kontrol in inšpekcij, zlasti kar zadeva denar, ki se namenja kmetom, sedaj se pojavlja pobuda o preglednosti za objavo tega, kar prejemajo kmetje.

Ena od težav za osebe v kmetijski skupnosti je, da pogosto verjamejo, da so krivi, dokler se jim ne dokaže nedolžnost. Očitno nihče od nas ne more ali ne bo obsodil goljufije, zaradi goljufij v proračunu EU pa ima javnost zelo slabo mnenje o Evropski Uniji ter o tem, kako odgovarja za denar, ki ga zbere. Če bi javnost bolje razumela evropski proračun, bi morda od nas glasneje zahtevala, naj bomo strožji do goljufij.

Pomembno je poudariti razliko med goljufijo in nepravilnostmi, od katerih jih je veliko razkritih, ker se med seboj zelo razlikujejo. Ne moremo kaznovati samih sebe zaradi nepravilnosti, vendar pa moramo kaznovati goljufije v zvezi s proračunom Skupnosti. To je vprašanje, ki vključuje države članice – kot je povedal zadnji govornik – ker so se vse države članice pridružile Evropski uniji v dobri veri ter so zbrale sredstva v nekaterih politikah; sami moramo zagotoviti, da se denar, ki smo ga zbrali, dobro porabi ter da se ne goljufa z javnim denarjem.

Države članice, ki so prizanesljive do goljufij in uveljavljajo nizke kazni, je treba na kaznovati, vendar je zelo pomembno, da se ne kaznujejo države članice, ki so uspešne na tem področju. Zato je pomembno, da Komisija ukrepa na ravni države članice.

Zaključujem s ponovitvijo zelo pomembne točke, da med kmetovalci vlada močan občutek krivde, dokler se jim ne dokaže nedolžnost. To je nesprejemljivo, zato moramo biti pazljivi, da dosežemo pravo ravnovesje.

  Bart Staes (Verts/ALE). – (NL) Gospod predsednik zahvaljujem se vam za priložnost, da ponovno spregovorim. Vsi, ki spremljajo mojo politično kariero in ki spremljajo moje politične izjave, vedo, da sem kritičen politik ter da sem zelo kritičen do Evropske unije, vendar sem hkrati še vedno usmerjen zelo proevropsko. Zato ne morem zanikati besed gospoda Clarka, ki je medtem zapustil dvorano. Tako kot vsi evroskeptiki tudi gospod Clark pogosto uporablja polresnice, popolne laži in veliko poenostavitev. V svojem govoru je govoril o več milijonov eurov vrednih goljufijah, medtem ko poročilo jasno navaja, da se srečujemo z nepravilnostmi. Nenehno zamenjuje besedo goljufija z besedo nepravilnosti. To je neumnost, ker tega ni v poročilu.

Drugič, govori, kot da vsaka nesreča, ki nas doleti, izhaja iz Evropske unije. Gospoda Clarka želim prositi, naj prebere poročilo britanske lordske zbornice o vprašanjih DDV. Tako bo videl, da niti njegovi organi niso mogli ustaviti te goljufije v zvezi z DDV. Govorimo o goljufiji v višini 3,5 do 4,5 milijarde GBP na leto. To je več kot 10 milijonov GBP na dan! To je precej več ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Dumitru Oprea (PPE-DE). – (RO) Čestitam gospodu Musottu za poročilo. Menim, da bi imele številne nepravilnosti iz obdobja 2003–2006 podporo spremembe pravila za na primer predstavitev okvirnega programa 6, v primerjavi z okvirom 5. V okviru 5 je bila stranka B anonimna, vsako sklicevanje na državo in osebo za projektom pa je bilo kaznivo. Pri okvirih 6 in 7 se je anonimnost izgubila. Se v okviru 8 ni več mogoče zatekati k temu sistemu vnaprejšnje predložitve projektov?

  Ingeborg Grässle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, hvala, da ste mi ponovno dali besedo. Zahvaljujem se gospodu Böschu, ne le za njegovo pohvalo poročevalca, ampak tudi za njegovo pravičnost in pomoč. Gospod Bösch že več let obravnava poročila o goljufijah. Zdaj imamo to čast in menim, da je to dober znak moči odbora za proračunski nadzor, da smo zdaj soglasni.

Vso pozornost smo namenili državam članicam. Komisija bi morala s seboj vzeti tudi sporočilo, da želimo pomagati pri odpravi tega pomanjkanja jasnosti. Če pogledamo številke o izterjavi sredstev, vidimo, da imamo veliko možnosti. Zato zdaj poteka ta razprava kot del sedanjega postopka dodeljevanja razrešnice. Zaradi tega moram prositi Komisijo, naj nam pove, če česa ne ve, da ji bomo lahko pomagali. Menim, da bomo uspešni, če se skupaj soočimo s tem vprašanjem. Ponovno se zahvaljujem gospodu Böschu.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se poslancem za njihove pripombe k temu poročilu. Menimo, da je poročilo zelo osredotočeno in konstruktivno. V zvezi s tem vprašanjem, ki ste ga postavili številni od vas, imam le dve pripombi – in sicer, kaj je nepravilnost, kaj je goljufija in kako obravnavati izterjave?

Lahko povem, da smo imeli eno predhodno srečanje s pristojnimi uslužbenci Računskega sodišča ter smo poskušali uskladiti in razumeti, kaj je kaj. To nam bo verjetno pomagalo pri vseh naših prihodnjih razpravah o razrešnicah, seveda so vsa tri poročila – vključno z naslednjim – med seboj tesno povezana.

Drugič, predsedstvu Sveta sem zastavil to vprašanje, zaprosil sem ga naj obravnava to parlamentarno poročilo med svojimi postopki, s čemer imam v mislih razpravo o tem dokumentu v okviru Ecofina. Upam, da bo to storilo. Po glasovanju o tem poročilu, ko postane uradni dokument, bomo nedvomno poskušali začeti to razpravo v Svetu, vključno z ravnjo zadevnih pododborov.

  Francesco Musotto, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da se najprej zahvalim vsem kolegom za njihove prijazne besede, ter zlasti gospodu Böschu, katerega zgodnje delo predstavlja temelje mojega poročila.

Poleg tega moram poudariti nekaj točk, glavna je srečanje s komisarjem Kallasom, predvsem kar zadeva naravo regulativnih mehanizmov, ki urejajo izplačevanje finančnih sredstev. Komisija je o tem pripravila izjavo. Pomemben vidik, ki ga je gospod Kallas podcenjeval je, da več težav in zapletov otežuje razumevanje pravil, zaradi česar je predvsem za organiziran kriminal in nezakonite dejavnosti vseh oblik vse bolj enostavno, da se umaknejo na ta siva območja. Zato je poenostavitev in še bolj odprava vrzeli med temi razdeljenimi vsotami denarja in upravičenci še eno sredstvo za dosego jasnosti, preglednosti in enostavnosti razumevanja celotnega sistema.

Težava v zvezi z izterjavo je resnična. Postopki so predolgi, zmožnost za kaznovanje tistih, ki goljufajo Evropsko skupnost mora biti zagotovljena z zagotovilom ali jamstvom, ki se ga uveljavi prek bank. Bistveno je, da se razvijejo metode za zagotavljanje izplačevanja in zlasti za omogočanje izterjave ter zneskov, pri čemer pomagajo pri izterjavi in izboljšajo ter olajšajo hitrost izterjave.

Verjamem, da smo s sodelovanjem, dobro voljo in politično zavezanostjo kolegov opravili bistveno delo. Nobenega dvoma ni, da so politične skrbi edini motiv za to sodelovanje, to pripravljenost in željo po izkoreninjenju pojava, ki izjemno škoduje Evropski skupnosti.

Seveda odsotnost Sveta stvari ni olajšala, prisotnost zastopnika bi nam omogočila, da ugotovimo, kaj meni Svet. Vendar je Parlament povsem enoten in soglasen glede teh načel, zato verjamemo, da smo storili nekaj pozitivnega, kar nam daje upanje za prihodnost.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 19. februarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Edit Herczog (PSE), v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam vam za to poročilo, ki ne poudarja le uspehov iz bližnje preteklosti, ampak tudi obžalovanja vredne pomanjkljivosti in dolgoročne dolgove.

Zame je to poročilo zelo pomembno, ker smo se na madžarskem odločili za ustanovitev nacionalnega organa za boj proti goljufijam. Ta organ bo imel predvsem usklajevalno funkcijo in bo povezoval madžarski urad za patente, druge vladne agencije in udeležence v gospodarstvu, vključno s funkcijami, ki so povezane s podatkovnimi službami v zvezi z Evropsko unijo.

Pripraviti se moramo na dolgotrajno in jalovo bitko. Znanje – zaščiteno ali dostopno javnosti – je vedno bolj široko dostopno. Avtomobil, ki je razstavljen v enem prostoru, je mogoče v petih minutah prekopirati v sosednjem prostoru. Rezultat ne bo slabši avto, le cenejši: naša odločitev pa je, ali se bomo vseeno odločili za nakup dražje različice. Odločiti se bomo morali, ali smo pripravljeni plačati za intelektualne dosežke, inovacije, čeprav imamo možnost, da izberemo drugotni proizvod ali storitev, ki nima nobene dodane vrednosti.

To zahteva veliko ozaveščenosti in zavezanosti. Ne moremo pričakovati, da bodo posamezni državljani prepoznali te povezave ter se odločali na podlagi vrednosti, če tega ne zmorejo naši zakonodajalci ali vlade.

To je posebej pomembno za zmanjšanje števila nepravilnosti, ki so povezane z uporabo sredstev EU pod sprejemljivo stopnjo napak: tovrstne goljufije smešijo celotno Evropsko unijo, kadar se sredstva EU porabijo na način, ki je v nasprotju z objavljenimi cilji EU.