Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0488/2007) Billa Newton Dunna v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (COM(2006)0866 – C6-0033/2007 – 2006/0290(COD)).
Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, to tretje poročilo je zelo povezano s predhodnima poročiloma. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 o vzajemni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanje med slednjimi in Komisijo za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje o carini ali kmetijskih vprašanjih je zelo pomemben del zakonodaje, ki sega vse do leta 1997, ko smo imeli 15 držav članic.
Bistveno je bilo predlagati spremembo Uredbe (ES) št. 515/97 ob upoštevanju razvoja dogodkov v zadnjem desetletju, tehničnega napredka, dobrih izkušenj s skupnimi carinskimi dejavnostmi, ki se usklajujejo v Bruslju, in širitve Unije na 27 držav članic.
Zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Newton-Dunnu, zato, kako je usmerjal svoj predlog skozi parlament. Prav tako se zahvaljujem gospodu Audyju, ki je pripravil osnutek mnenja. Oba odbora, IMCO in COCOBU, sta tesno sodelovala z uporabo izboljšanega mehanizma sodelovanja. Njihovo odlično delo je omogočilo kompromis med različnimi političnimi akterji. Zaradi konstruktivnega pristopa Parlamenta je zdaj to zakonodajo mogoče sprejeti na prvi obravnavi.
Carinski organi uporabljajo kontrole na izdelkih, ki se uvažajo v Skupnost in izvažajo iz nje, na podlagi skupnega okvira za obvladovanje tveganja, vključno z uporabo naključnih pregledov. V tem okviru njihova naloga na splošno ni povezana z izvajanjem carinske zakonodaje: zakonodajo Skupnosti uporabljajo tudi na področjih zakonodaje o DDV in trošarinah ter kmetijske zakonodaje.
Prav tako ugotavljam, da sta vprašanje boja proti goljufijam DDV in potreba po tesnejšem sodelovanju med državami članicami in Komisijo močno poudarjena v Musottovem poročilu, o katerem smo pravkar razpravljali.
Zato je bistveno, da si lahko carinski organi in Komisija izmenjujejo informacije o DDV. Pri nekaterih vrstah podatkov, nov člen 2a omogoča takšno izmenjavo informacij.
Komisija to obravnava kot prvi korak k tesnejšemu sodelovanju na področju varstva finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami DDV.
Bill Newton Dunn, poročevalec. − Gospod predsednik, zahvaljujem se Komisiji. Menim, da bi to moral biti zelo nesporen predlog Komisije. Kot je povedal komisar: širitev, več držav članic, nova tehnologija, nova oprema, računalniki. Potrebujemo posodobljeno zakonodajo Skupnosti, ki bo omogočila dobro sodelovanje prek notranjih meja Unije pri boju proti organiziranemu kriminalu in podobnemu.
Prejšnji teden sem govoril z direktorjem večjega angleško-nizozemskega podjetja, meni da se organiziran kriminal povečuje in – uporabljam besedo, ki jo je on uporabil – „eksponentno“ izjemno hitro raste, vendar vlade držav članic ne storijo ničesar v zvezi s tem, ker javnost ne pozna celotne slike in ne prisili vlad v ukrepanje, zato rečejo, „brez skrbi, vse je v redu“. Tu imamo resno težavo. Zato potrebujemo ta predlog Komisije, vsi se morajo strinjati z njim ter mora iti skozi.
O tem ne bi smel imeti več kaj povedati, vendar vam lahko povem še celotno zgodbo, gospod predsednik, kar bi zdaj želel storiti. Na moje presenečenje je moja lastna država, Združeno kraljestvo, dala veto v svetu ministrov, ker se s tem ne strinja. Tega mi niso povedali, čeprav sem Britanec in iz iste države članice. Niti en laburističen poslanec Evropskega parlamenta iz laburistične vlade v Londonu ni vložil predloga spremembe k ničemur, ampak so izbrali mojega dobrega konzervativnega prijatelja, Christopherja Heaton-Harrisa, spoštovanega moža, ki bo kmalu dobil besedo, naj zbere ugovore laburistične vlade, prav tako je on vložil predloge sprememb, kar je malce nenavadno, vendar mu želim vso srečo, upravičen je do tega. Kaj pa ima pri tem laburistična stranka? To se mi je zdelo zelo nenavadno, prav tako poznam veliko drugih britanskih ugovorov, vetov in izvzetij na več različnih področjih politike, zato sem želel raziskati, kakšna je splošna politika Združenega kraljestva glede vseh teh direktiv, ki jih izvzemajo. Kaj se dogaja?
Obiskal sem OLAF, ki se, kot vemo, ukvarja z goljufijami v EU. V OLAF-u so mi povedali, da Združeno kraljestvo zavrača sodelovanje z njimi, čeprav Združeno kraljestvo izgublja milijarde zaradi goljufij v zvezi z DDV. London na to odgovarja, „Če OLAFu ponudimo prst, nam vzamejo celo roko, zato se bojimo in ne bomo sodelovali.“ To je zelo nenavadno, zato sem nadalje poizvedoval v Londonu. Kako to deluje? Zgodi se tole: Komisija pripravi predlog, nato mora nižji uradnik ustreznega vladnega oddelka v Londonu napisati kratek povzetek, da predlaga, kaj mora vlada storiti v zvezi s tem. Zelo je pazljiv; nekoliko je nervozen; ne ve, kaj storiti, zato napiše, „V zvezi s tem ne smemo storiti ničesar. Priporočam veliko pazljivost. Mislim, da tega ne smemo odobriti. Morda moramo to celo izvzeti“. Njegov pazljiv dokument – ker želi napredovati in ne biti odpuščen – se posreduje višjim uradnikom v njegovem oddelku, ki so zaposleni z drugimi zadevami ter zato samo dopišejo, da soglašajo z napisanim. Drugi vladni oddelki, ki jih vprašajo za mnenje, tega prav tako ne vedo, zato rečejo, „tudi nam se zdi dobro“. Končno pride dokument do kabineta, ki mu predseduje naš zunanji minister, ki se mora ukvarjati z nešteto drugimi zadevami, zato dokument samo ožigosa. Tako je stališče vlade v Londonu nenadoma negativno, pazljivo in soglaša z izvzetjem: „Tega ne razumemo. Resnično ne vemo, kaj se dogaja.“ To je zelo nenavadno!
Kaj zdaj? Vrnimo se k odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov v Parlamentu. Blokada v Svetu je pomenila, da sem prisostvoval pri več neuradnih tristranskih spravah s Svetom, prvič ko so mu predsedovali Portugalci in zdaj ko mu predsedujejo Slovenci, oboji odlično. Čeprav mi noben uradnik Združenega kraljestva nikoli ni podal osnutka o ničemer ter sem bil zato edini Britanec, ki je bil navzoč pri spravi, in čeprav je britanska vlada dala veto na ta predlog, je bil vseeno sprejet.
Končno sta Komisija in Svet našla besede, ki so omogočile, da se je britanski ugovor zaobšel ali premostil, kar vam je bolj všeč. Zato je odbor IMCO odobril vse predloge sprememb pred Parlamentom za jutrišnje glasovanje, upam, da bo Parlament jutri glasoval zanje. Vendar pa gospod predsednik, preprosto ne razumem tega, kar se dogaja v Londonu.
Véronique Mathieu, pripravljavka mnenja odbora za proračunski nadzor. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moj kolega gospod Audy, ki je pripravljavec osnutka mnenja odbora za proračunski nadzor je bil zadržan v zadnjem trenutku, zato govorim v njegovem imenu.
Pravilno izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje ima odločilno vlogo pri zagotavljanju, da notranji trg ustrezno deluje. Prav tako je to bistveno za zaščito finančnih interesov Skupnosti, ter bolj na splošno evropskih nosilcev gospodarskih dejavnosti in državljanov.
Identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek bo različnim službam držav članic in Komisije omogočala učinkovitejše sodelovanje. Nekateri predlogi sprememb so namenjeni izvajanju predlogov računskega sodišča, katerih cilj je zagotovitev bolj uporabne podatkovne baze.
Pripravljavec osnutka soglaša s skrbmi sodišča glede celostnega pristopa k upravljanju različnih zbirk podatkov v zvezi z bojem proti goljufijam, vendar meni, da ta razprava sega prek te uredbe ter jo je zato treba izvesti v drugačnem okviru.
Pripravljavec osnutka, gospod Audy, podpira predlog Komisije, katerega cilj je spodbujati dodano vrednost sodelovanja na evropski ravni, zlasti evropsko zbirko podatkov in platformo storitev. V odsotnosti bolj enotnega pravnega okvira, bo izmenjava najboljše prakse srednjeročno zagotovila vse bolj skladen pristop.
Glede vprašanja financiranja pripravljavec osnutka poudarja, da je treba stroške jasno določiti, da se izognemo prekrivanju med tem predlogom in drugimi instrumenti, kot je program Hercule II.
Končno, pripravljavec osnutka želi ohraniti zakonodajni postopek za odločitev o drugih sistemih za izmenjavo sporočil in informacij, vključno z obveznim mnenjem računskega sodišča, namesto uporabe postopka komitologije.
Christopher Heaton-Harris, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, začenjam z zahvalo gospodu Newton Dunnu, še enemu spoštovanemu poslancu tega Parlamenta, ker je tako lepo opisal, kako se obravnavajo vprašanja EU v Londonu – ali kako meni, da se obravnavajo.
Morda lahko razložim, kaj se je dogajalo v Londonu ter zakaj so se obrnili na konzervativnega poslanca Evropskega parlamenta, namesto na laburističnega poslanca. Dejansko mislim, da bi se morali obrniti nanj in ne morem verjeti, da se niso. Morda mi ne verjame, vendar sem imel več stika s sedanjim predsedujočim, kot s katerim koli uradnikom iz Londona ali britanskih državnih služb.
Morda je ta nižji državni uradnik, ki ga opisuje, pozabil prebrati časopise in je menil, da so splošne volitve potekale oktobra, da je moja stranka zmagala ter da ministrski predsednik ni omahoval, ter je zato mislil, da se je obrnil na člana vladne stranke.
Vendar v tem primeru ne gre za to. Vendar razumem, kaj misli, ko pravi, da se London boji dati OLAFu prst, ker mu ta vzame roko. To dejansko sega do same strukture OLAF-a, do dokumenta modrih mož iz leta 1999 ter dejstva, da OLAF preprosto ni neodvisen od Komisije – o čemer bomo govorili v nadaljevanju.
V zvezi s tem dosjejem se pojavljajo še druge težave: Dejstvo, da si DDV morda podajamo med stebri – ter v zvezi s tem potrebujemo pravni nasvet – ter dejstvo, da je veliko teh informacij že izmenjanih v elektronski obliki. Britanska vlada je verjela – če berem med vrsticami, lahko vidim, kako je prišla do tega sklepa – da bi za to potrebovala stalno enoto za usklajevanje in druge ljudi, torej veliko ljudi, namesto, da si zgolj izmenjuje informacije v elektronski obliki.
Vendar nimamo nobenih težav v zvezi s predlogi sprememb. Prav tako ni nobenih težav z razpravo. Ta bi morala potekati zelo hitro in upam, da bo.
Predsednik. − Hvala, gospod Heaton-Harris. Zdaj, ko je v Londonu vse jasno, se Evropa počuti veliko bolje.
Catherine Neris, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam poročevalcu za odlično opravljeno delo in za tako dobro sodelovanje o tem posebej občutljivem vprašanju.
V času vse večjega trgovanja ne le znotraj Unije, ampak tudi s tretjimi državami, sta odpiranje trgov in širjenje komercialnih dejavnosti določena, da zastopata ključne dejavnike razvoja za Evropo v prihodnjih letih. Vendar postopna odprava ovir, ki določajo evropski gospodarski prostor odpira vrata za goljufive dejavnosti, ki grozijo obstoju notranjega trga, pri čemer so prve žrtve proizvajalci Skupnosti in tudi evropski potrošniki. Ta problem je zlasti opazen v kmetijskem sektorju, kjer je treba sprejeti ključne ukrepe, da se kmetom zagotovi finančna pomoč, solidarnost pa je privabila pohlepne mednarodne manjše in večje kriminalce.
V tem okviru in glede na pomanjkljivosti obstoječih kontrol Evropa pripravlja novo uredbo, ki bo omogočila boljšo razdelitev podatkov med državami članicami v zvezi z gibanjem blaga in različnih preiskav, ki se opravljajo v različnih državah Unije. Pozdravljam kompromis, ki je bil sklenjen s Svetom, ki nam zdaj daje bolj uravnotežen dokument, glede podrobnosti o njem pa bodo jutri glasovali poslanci tega parlamenta. Medtem ko še naprej varuje različne vidike zasebnega življenja, mora sporazum pomagati izboljšati učinkovitost postopkov nadzora in voditi k boljšemu usklajevanju ukrepov, sprejetih med posameznimi državami članicami.
Prepričan sem, da se lahko na področju carinskih kontrol, kot tudi drugje, Evropa razvija z boljšo kombinacijo truda in z združevanjem zadevnih sredstev, da lahko državljanom zagotovimo zaščito, ki jo potrebujejo. V zvezi s tem ne moremo doseči nobene izboljšave ukrepov za boj proti goljufijam brez ohranjanja ustrezne ravni ureditve, ker je ta bistvena, če želimo ohraniti trden in učinkovit nadzor komercialnih dejavnosti, ki potekajo znotraj Unije in s tretjimi državami.
Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, z zanimanjem sem spremljala pripombe mojih pomembnih kolegov iz Združenega kraljestva in njihove pripovedi, kako potekajo stvari v Združenem kraljestvu. Menim, da bi to morali zapisati in prevesti v več jezikov, ker menim, da se v več državah dogaja, da imajo mlajši uradniki dosje in pripravljajo različna poročila v zvezi z njim. Menim, da ne smemo obsojati mlajših uradnikov, ampak oddelek, ki dopušča, da se to dogaja.
Parlamentu želim le povedati, da smo zaskrbljeni zaradi Združenega kraljestva in Irske – morda me lahko Komisija dopolni pri tem vprašanju – ker, medtem ko carinski organi podpirajo načelo vzajemne pomoči, verjamem, da imajo države članice, Irska in Združeno kraljestvo, zadržke glede izmenjave informacij med temi organi glede uporabe številk DDV v členu 2a(f), ter trdim, da je izmenjava informacij z uporabo številk DDV dejansko izmenjava davčnih informacij, ki ne spada na področje uporabe predlagane pravne osnove. Zato lahko komentiramo tudi to.
Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, tudi meni se zdi zanimivo, kako se o vprašanjih razpravlja v Združenem kraljestvu. Vendar vam lahko v zvezi s tem, kar je bilo pravkar povedano, zagotovim, da se to ne dogaja le v Združenem kraljestvu.
Srečal sem več finančnikov in finančnih ministrov ter spodbujal zamisel o medsebojni upravni pomoči, zato lahko zatrdim, da ta odpor ni omejen le na Združeno kraljestvo. Obravnava se kot sumljiva zadeva, vendar vam lahko zagotovim, da ni nobene podlage za tovrstni sum. Preiskovalni organ znotraj Komisije, OLAF, nam lahko zagotovi le platformo za sodelovanje, povsem jasno je, da se proti goljufijam v zvezi z davkom na dodano vrednost lahko borimo le v sodelovanju med državami članicami in Evropsko komisijo, ker se lahko večje goljufije dogajajo le v čezmejnem okolju.
Zato obstaja resnična potreba po boljšem sodelovanju in izmenjavi informacij. Zadnjega vprašanja ne morem komentirati zaradi vsebine informacij. Govorimo le o poenostavitvi boja proti goljufijam v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki je glavna oblika goljufije. To bi bila prava rešitev, zelo sem srečen, ko slišim jasno izraženo mnenje, da bi Parlament podprl ta zakonodajni predlog v predlagani obliki.
Bill Newton Dunn, poročevalec. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem, ki so povedali svoje mnenje v tej razpravi. Na zelo dojemljiv komentar gospe McGuinness, ki zastopa Dublin, želim povedati: ko je izjavila, da je to razširjeno in bi moralo biti zapisano, je verjetno vedela, da so pred 15 ali celo 20 leti v Združenem kraljestvu predvajali znano serijo Yes, Minister, v kateri minister, momljajoč bedak, verjame, da ima popoln nadzor, nazadnje pa napreduje v ministrskega predsednika. Vendar so bile besede „Yes, Minister“ (da, minister) v resnici besede njegovih državnih uradnikov, ki so mu govorili, kaj na stori in kaj naj reče. – „Da, gospod minister. Ne, gospod minister. Seveda ste vsemogočni, gospod minister.“ V resnici pa je bil nadzor v rokah državnih uradnikov.
To se je zgodilo pred 20 leti in se očitno dogaja še danes. To se dogaja po vsej Evropi, kar je zelo zanimivo. Zato morda potrebujemo posodobljen evropski program – Ja, Herr Minister ali Sí, Seńor Ministro. Morda pa nas lahko scenaristi zabavajo z novim programom na isto temo, ker stare resnice ne zastarajo.
Predsednik. − Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo 19. februarja 2008.
Pisne izjave (člen 142)
Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Zadnji dve širitvi sta precej povečali dolžino kopenskih in pomorskih meja Evropske unije. To zahteva tesnejše sodelovanje med državami članicami ter državami članicami in Komisijo. Zahteva tudi usklajevanje in skladnost ukrepov, ki so namenjeni boju proti mednarodnemu gospodarskemu in finančnemu kriminalu. Soglašam s poročevalcem, da v zvezi s temi dejavnostmi ne smemo spregledati vloge tretjih držav. V celoti podpiram, da se ustrezno pooblasti Komisijo, da lahko zagotovi tehnično pomoč in usposabljanje uradnikom za zveze iz tretjih držav ter uradnikom iz evropskih in mednarodnih agencij in organizacij. Pozdravljam predlog za izboljšavo postopkov za prenos podatkov, pridobljenih v eni državi članici v tretje države. Verjamem, da bodo imele predlagane spremembe pozitiven vpliv na omejevanje finančnih nepravilnosti.
Želim poudariti besedilo člena 18a v zvezi s tem, kako Komisija oblikuje in upravlja direktorij, da pomaga odkrivati pošiljke, ki morda niso v skladu s pravnimi določbami na področjih carine in kmetijstva. V zvezi s tem verjamem, da je treba v besedilo vnesti določene določbe, da se vsaki državi članici omogoči dostop do prej omenjene zbirke podatkov, če za to predloži zahtevo Komisiji. Tako ko je zdaj, se besedilo sklicuje na pomoč zadevnim organom.