Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 18. februar 2008 - Strasbourg

24. Carinski zakonik Skupnosti (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo (A6-0011/2008) v imenu odbora za notranje zadeve in varstvo potrošnikov o stališču Komisije, ki ga je Svet sprejel 15. oktobra 2007 za sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Skupnosti (posodobljen carinski zakonik) (11272/6/2007 – C6-0354/2007 – 2005/0246(COD)) (Poročevalka). Janelly Fourtou).

  Janelly Fourtou, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zdaj, ko smo zaključili tri leta trdega dela, sem ponosna na to, kar smo dosegli glede ključnih točk tega dokumenta.

Carinska unija je eden od stebrov Evropske unije, poleg tega je bistven element pri delovanju notranjega trga. Sedanji carinski zakonik Skupnosti, ki je bil pripravljen v osemdesetih letih, sprejet pa v devetdesetih letih 20. stoletja, je zdaj zastarel. Naše carinske službe se srečujejo z novimi izzivi. V letu 2007 je svetovna trgovina znašala skoraj 16 milijard dolarjev ali 31 % svetovnega BDP, samo v Evropski uniji je znašala 20 % vsega svetovnega uvoza in izvoza.

Carinske službe so zato odgovorne za ohranjanje nemotenega poteka trgovanja in delovanja kontrol, ki so potrebne za zagotovitev tega, medtem ko hkrati zagotavljajo zaščito varnosti državljanov EU. Če želimo doseči zadovoljivo ravnotežje, je treba posodobiti metode nadzora, ki se uporabljajo, ter okrepiti raven sodelovanja med različnimi službami in nosilci gospodarskih dejavnosti.

Zakonik je treba prilagoditi drugim radikalnim spremembam, ki so nastale v mednarodnem trgovinskem okolju, zlasti tistim, ki izhajajo iz vedno večje in nepovratne uporabe informacijske tehnologije in tehnologije za elektronsko izmenjavo podatkov. To vprašanje je bilo tudi v središču poročila, ki ga je pripravil moj kolega, gospod Heaton-Harris, in ga je Parlament sprejel lani decembra.

Prva obravnava posodobljenega carinskega zakonika je bila sprejeta 12. decembra 2006, nemško predsedstvo je uspešno zagotovilo politični sporazum 25. junija 2007. Parlament je na prvi obravnavi sprejel 51 predlogov sprememb, od katerih jih je 34, večinoma vsebinske narave, Svet v celoti ali delno sprejel v skupnem stališču.

Glavne teme tega nesporazuma so bile status pooblaščenega nosilca gospodarskih dejavnosti, pravica do ukrepanja kot carinski zastopnik, centralizirano carinjenje in komitologija. Status pooblaščenega nosilca gospodarskih dejavnosti, ki je neposredno povezan z dogodki iz 11. septembra, se je uveljavil kot tako imenovana „varnostna sprememba“ uredbe, katere cilj je ponuditi večje zmogljivosti nosilcem dejavnosti ter s tem poravnati nova bremena, ki so jim bila naložena, da so se lahko spopadli z varnostnimi zadevami.

Vaš poročevalec je zadovoljen, da je bil sprejet koncept, ki ga je razvil Parlament na prvi obravnavi; ta vključuje določitev razlikovanja med dvema vrstama pooblastila, in sicer „poenostavitev carine“ na eni strani ter „varnost in zaščita“ na drugi. Ta pragmatična rešitev dopušča različne potrebe nosilcev gospodarskih dejavnosti.

Če se vrnemo k vprašanju carinskih zastopnikov, v državah, v katerih ima ta poklic dolgo zgodovino, je to precej vroča tema. Medtem ko Svet ni sprejel predlogov Parlamenta k temu dokumentu, je vseeno gradil na predpostavki, da morajo carinski zastopniki in pooblaščeni nosilci gospodarskih dejavnosti med seboj sodelovati na področjih, kjer to želimo.

Vaš poročevalec verjame, da je Svet dosegel dober kompromis. Razen tega so združenja carinskih zastopnikov sprejela to rešitev, čeprav so izgubila svoj monopol v nekaterih državah članicah.

Na področju centraliziranega carinjenja smo uvedli še eno novost, in sicer Svet je uvedel nov člen 106 s stališča, da je bolj logično in pregledno, da so vse določbe zakonika, povezane s tem konceptom, vključene v en člen.

Zato imajo lahko vsi nosilci gospodarskih dejavnosti koristi od centraliziranega carinjenja na ozemlju katere koli države članice. V primerih, ki vključujejo več držav članic, morajo zadovoljiti merila za upravičenost do statusa pooblaščenih nosilcev gospodarske dejavnosti.

Končno, izmed vseh področij, na katerih je ta dokument dosegel velik napredek, smo lahko zelo zadovoljni, da smo razširili postopek komitologije, tako da zajame 44 določb posodobljenega carinskega zakonika.

Zato pozivam Parlament, naj skupno stališče Sveta podpre brez spremembe.

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, po več kot dveh letih dejavnega medinstitucionalnega dela, smo zelo blizu zaključku postopka soodločanja o tem predlogu, kar je predvsem zasluga prizadevanja gospe Fourtou in podpore članov odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Zelo sem zadovoljen, da bo pravi okvir za v prihodnost usmerjeno reformo evropske carine – upam – pripravljen prihodnje leto, ko se bo praznovala 40. obletnica carinske unije. To bo zagotovilo spodbudo za delo, ki ga moramo še opraviti.

Carinska unija se navadno predstavi kot star steber Skupnosti. Vendar ga ni mogoče zmanjšati le na zapuščino preteklosti. Deluje danes – in ne le za zagotovitev zbiranja lastnih sredstev. Vedno več carinskih uprav, zakonodaje in postopkov bo varovalo notranji trg, prispevalo k varstvu potrošnikov, podprlo zunanje vidike skupnih politik ter hkrati prispevalo k olajševanju naše mednarodne trgovine. V ta namen se bo razvijala carinska zakonodaja za odgovor na večje spremembe in izzive, zunaj in znotraj Unije, ter se bo zatekla k najbolj učinkovitim pravilom in tehnikam.

Kaj bo dejansko pomenila posodobitev carinskega zakonika Skupnosti?

Prvič, boljše carinske ureditve, ki vključujejo preproste in enostavne pravila in postopke, ki pojasnjujejo pravice in obveznosti nosilcev gospodarskih dejavnosti ter zagotavljajo njihovo bolj enotno obravnavo, medtem ko zagotavljajo enako raven varnosti in zaščite.

Drugič, postopno informatizacijo vseh carinskih formalnosti, da se ustvari povsem brezpapirno okolje za carino in trgovino, katerega razvoj bo podprla in uokvirila določba o elektronskem carinjenju (št. 70/2008/ES) Parlamenta in Sveta, sprejeta 15. januarja 2008.

Te spremembe vključujejo interoperabilnost med nacionalnimi računalniškimi carinskimi sistemi. Omogočali bodo predvsem carinjenje blaga v prostorih deklaranta, ne glede na mesto vstopa v, izstopa ali dobave znotraj Skupnosti – tako imenovano centralizirano carinjenje. Prav tako bodo dovoljevali izmenjavo podatkovnih elementov v realnem času med carinskimi organi, da se opravi analiza tveganja in izboljšajo kontrole v okviru skupnega upravljanja tveganja.

S podporo predloga Komisije na prvi obravnavi je Parlament priznal bistven prispevek te zakonodajne pobude k lizbonski strategiji za rast in delovna mesta. Skupno stališče Sveta iz oktobra 2007, ki vključuje večino predlogov sprememb, sprejetih v Parlamentu na prvi obravnavi, Komisija šteje za dobro usklajen kompromis.

Komisija zato pozdravlja poročilo gospe Fourtou, ki priporoča odobritev skupnega stališča brez spremembe.

  Christopher Heaton-Harris, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospe Fourtou. Vedno sem občudoval njen občutek za podrobnosti v tej zelo kompleksni zadevi.

Posodobljen carinski zakonik je, kot sem že prej povedal komisarju, izjemno dolgočasen, a zato toliko bolj pomemben del zakonodaje, ki jo pripravi Komisija. Leta 1975, ko se je v Združenem kraljestvu glasovalo na referendumu, ki bi ga morali izvesti zdaj (referendum o lizbonski pogodbi) – referendum za vstop v ta klub – smo verjeli, da glasujemo o vstopu v območje proste trgovine. Ljudje pa so dejansko dobili carinsko unijo. Od kar sem tu, sem trdo delal na tem poročilu, ker je ureditev tega zakonika in njegova pravilna posodobitev morda najpomembnejša stvar, ki jo lahko storimo, dokler se vsa stvar ne posodobi, kot je povedal komisar, v okviru sistema elektronskega carinjenja, s čimer postane po vsej Uniji poslovanje veliko bolj enostavno, pobiranje carine pa veliko bolj preprosto.

Vendar pa se tudi tu, kot pri vseh evropskih vprašanjih, naprej ne pomikamo tako hitro, kot bi si želeli – če se sploh pomikamo naprej. V tem besedilu še vedno obstajajo ovire. Nekatere so zelo globoko zakoreninjene, dokler se ne popolnoma prečisti ta tabela in lahko začnemo znova. Kaj je pooblaščen nosilec gospodarskih dejavnosti? Kakšne kvalifikacije bi morali imeti carinski zastopniki – ali AEO, kot so znani? Je te v prihodnosti mogoče uporabiti kot ovire za zaustavitev ljudi, ki vstopajo v poslovni svet ali celo kot ovire za obstoječa evropska podjetja, da bi se širila po Evropi?

Ta posodobljen carinski zakonik je dejansko zelo dober dokument, vendar bi lahko bil veliko boljši. Vendar pa moramo v tem parlamentu prepogosto sklepati kompromise, vendar upam, da bo to dobro za Evropo.

  Manuel Medina Ortega, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, menim, da se je carinski zakonik Skupnosti, kot ga je predstavila Komisija ter kot sta o njem razpravljala Parlament in Svet, izkazal za vzoren postopek. Naša poročevalka, gospa Fourtou, je v to vložila ogromno dela in na koncu so se, kot je že običajno, Parlament, Svet in Komisija dogovorili o končnem besedilu, ki ga bomo sprejeli.

Verjamem, da je, kot je že povedal gospod  Heaton-Harris, Evropska unija predvsem carinska unija ter da je carinski zakonik pomembna komponenta, ki nam dovoljuje njeno delovanje. Vendar carinska služba kot taka ne deluje kot povsem prosta dejavnost: v veliki meri so vanjo vključene oblasti, ker nekatero blago in vrednosti vplivajo na vse nas. Pri tem govorimo o tihotapljenju in o nekaterih njegovih nevarnejših različicah, kot sta tihotapljenje orožja in drog, ter o nadzoru uhajanja kapitala.

Zato je logično, da mora carinski zakonik Skupnosti vključevati običajne omejitve, ki jih uporablja vsaka država članica, ter poskušati doseči uskladitev. Menim, da smo točke, o katerih smo tule razpravljali, zadovoljivo rešili z dvojnim konceptom pravic carinskega zastopstva in pooblaščenega nosilca gospodarske dejavnosti: zamisel o dveh konceptih, ki se teoretično razlikujeta, vendar lahko najdeta skupno podlago za uskladitev. Menim, da je sprejeta rešitev zelo dobra in ustrezna.

Komisar Kovács je doslej vztrajal pri konceptu centraliziranega carinjenja, ker carinska unija predstavlja eno enoto. Zato ni smiselno, da obstajajo razlike med različnimi carinskimi zmogljivostmi. Menim, da je to dobra in praktična rešitev, ki nam bo omogočala delovanje na ustrezen način.

Zadnji vidik, ki ga je treba omeniti, je postopek komitologije. Komisija in Svet sta zdaj priznala pomembnost sodelovanja Parlamenta v tem postopku. Dosežen sporazum pomeni, da se je število določb, po katerih se je izvajal ta postopek s sodelovanjem Parlamenta, z 28 povečalo na 44, tj. Parlament lahko vedno bolj učinkovito poseže v pripravo določb za carinski zakonik.

Gospod predsednik, nazadnje se zahvaljujem gospe Fourtou za njeno delo in komisarju za njegovo prizadevanje, da vključi predloge tega Parlamenta.

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Evropska unija je nedvomno veliko več kot carinska unija. V današnji razpravi in v odločitvi, ki jo bomo sprejeli jutri, je ne bomo omejili na carinsko unijo. Kljub temu je carinska politika na zunanjih mejah EU pomemben element dejavnosti Evropske unije in delujočega notranjega trga.

Evropski klub ÖVP in Evropski parlament pozdravljata predlog za uredbo o posodobljenem carinskem zakoniku Skupnosti. Zakaj? Ker poenostavlja carinske postopke, ker vzpostavlja podlago za enostavnejše in hitrejše skupne carinske postopke na zunanjih mejah, ker to pomeni, da se bodo zdaj upoštevale velike spremembe v mednarodnem trgovinskem okolju – na primer v zvezi z informacijsko tehnologijo, elektronskimi podatki itd. – in ker bodo za carinske zastopnike zdaj veljala jasno opredeljena merila, ki bodo zagotovila večjo zanesljivost in strokovnost.

Ta uredba krepi sodelovanje med državami članicami in Evropsko unijo. Ustvarja strožjo Skupnost, kar se odraža tudi v dejstvu, da je Svet prevzel vse predloge sprememb, ki jih je predlagal Parlament. Z moje perspektive pomeni enostavnejše in hitrejše skupno carinjenje, kar je dobro za podjetja in Evropsko unijo kot celoto.

  Andreas Schwab (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz se želim zahvaliti poročevalki in seveda našemu poročevalcu v senci, ki sta opravila dragoceno delo pri tej zelo tehnični dokumentaciji.

Cilj novega carinskega zakonika je nadomestiti obstoječi zakonik in z njim povezane uredbe s sodobnim zakonikom, poenostaviti trenutne carinske postopke ter ustvariti podlage za dostopne interoperabilne carinske sisteme po Evropski uniji. To zdaj odločno pozdravljamo, ker pomeni, da bodo imela podjetja koristi od prilagoditve sedanjemu razvoju v informacijski tehnologiji ter od hitrejše in varnejše obdelave vedno večjih količin blaga, ki prečka meje EU.

Poslovna združenja in trgovinske zbornice so že od začetka pravilno opozarjale, da varnostne pobude EU, ki prihajajo k nam iz ZDA, ustvarjajo preveč birokracije. Prek posvetovanj v Parlamentu in s številnimi stiki z uradi Komisije smo končno dosegli sorazmerno trdno in nebirokratsko rešitev, za katero sem hvaležen.

Ključna točka za podjetja, ki se zdaj izvaja, je centralizacija carinjenja z eno kontaktno točko. Prav tako smo lahko uveljavili našo zahtevo – na to sem zelo ponosen – po privilegiranem statusu za tista podjetja, ki izpolnjujejo potrebna merila.

Vendar moram kot poslanec iz južnega Badna poudariti, da bi lahko carinski zakonik povzročil veliko težav na zunanjih mejah EU z državami, ki niso države članice EU, razen če se pravočasno ne sprejmejo previdnostni ukrepi. Vem, da želi biti Komisija previdna – pri tem imam v mislih Švico – ter upam, da bodo države članice v skupnem odboru EU-Švica odigrale svojo vlogo.

Švica je eden od najpomembnejših trgov za blago EU. Švica v svoje štiri neposredne sosede v EU izvozi 41 % njenega celotnega izvoza ter iz njih uvozi 59 % njenega celotnega uvoza, zato je na tem področju treba ukrepati. Ne moremo dopustiti, da se na švicarskih mejah tvorijo več kilometrov dolge vrste zaradi uvedbe carinskega zakonika samo zato, ker se švicarski carinski sistem nekoliko razlikuje od sistema EU.

Komisar Kovács, rad bi, da pogledate to težavo in k njej usmerite pozornost zadevnih držav članic. Govorimo o gospodarskem središču v osrčju Evrope, ki se ga zaradi naših dejavnosti ne sme odrezati od mednarodnega pretoka blaga.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, verjamem, da bomo jutri na drugi obravnavi odobrili skupno stališče Sveta o carinskem zakoniku. To je uspešna posodobitev evropske carinske zakonodaje. To je resničen prehod k elektronskemu, centraliziranemu, interoperabilnemu in samodejnemu carinskemu sistemu. Vsi organi EU bodo lahko izkoristili eno vodstveno točko – enopostajno trgovino – za njihove dejavnosti, zaradi česar bodo tako potrebne kontrole bolj učinkovite. Zaradi poenotenega carinskega informacijskega portala – enotno okno – bodo lahko podjetniki komunicirali le z enim carinskim uradom v EU, tam, kjer imajo svoj sedež. To pravilo poenostavlja in združuje terminologijo in opredelitve, ker jih dela bolj uporabniku prijazne. To je dober primer zmožnosti, celo v razširjeni EU, za poenostavitev birokracije in izboljšanje pravnega okolja za podjetnike in državljane. Razen tega se bo projekt poplačal do leta 2010. Zahvaljujem se poročevalcema, gospe Fourtou in gospodu Newton Dunnu ter Komisiji in Svetu za izjemno delo, ki so ga opravili v zadnjih treh letih.

  Bill Newton Dunn (ALDE). – Gospod predsednik, samo nekaj bi rad pripomnil k odgovoru gospoda Heaton-Harrisa, ki je izjavil, da je mislil, da se je Britanija leta 1975 pridružila območju proste trgovine. Zelo sem zaskrbljen zaradi njegovega spomina, ali pa je morda kriva njegova izobrazba. Britanija je zapuščala evropsko območje proste trgovine – ki se je imenovalo EFTA. Odločili smo se, da ji dovolimo priključitev k Evropski skupnosti, gospa Thatcher, ki je bila v času referenduma leta 1975 voditeljica konzervativne stranke v Združenem kraljestvu, je povedala, da je to več kot območje proste trgovine. Zelo preprosto in zelo jasno.

Ker želi gospod Heaton-Harris referendum o lizbonski pogodbi v Združenem kraljestvu že danes, očitno verjame, da bo britanska javnost prebrala vse dokumente, da se odloči, kako glasovati. To se je moralo zgoditi v letu 1975. Britanska javnost je leta 1975 iz dokumentov razbrala, da gre pri tem za vse tesnejšo unijo in ne za območje proste trgovine. Evropska unija si prizadeva za vse bolj tesno unijo. Zato vas sprašujem, gospod predsednik, ali lahko dobimo zdravilo za spomin gospoda Heaton-Harrisa?

  Predsednik. − Hvala vam, gospod Newton Dunn. Kako dolgočasni bi bili naši večeri v Evropskem parlamentu brez teh zanimivih britanskih razprav.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, ne bom se vpletala v to. Zahvaljujem se poročevalki za natančno delo pri tem poročilu.

Če smo odkriti, to ni stvar, o kateri bi ljudje govorili v javnih prostorih in od družabnih priložnostih. Vendar so pravilni zakoni zelo pomembni za poslovanje in za delovna mesta, zato to počnemo. Zato je zamisel o centraliziranem carinjenju smiselna, če deluje – upajmo, da bo pod temi novimi pogoji tudi uspešna.

Prav tako ima tudi zamisel o enotnem oknu možnost, da zmanjša nepotrebno birokracijo. Vendar lahko poudarim le eno točko: ko bo vse to postavljeno in bo delovalo, si poglejmo odziv nosilcev gospodarskih dejavnosti ter bodimo pripravljeni, da ga prilagodimo na področjih, kjer se bodo pojavile težave, ki so jih nocoj opredelili drugi govorniki.

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, moje izhodišče določa, da nisem le zadovoljen, ampak zelo ponosen, da smo dosegli to točko, ker soglašam z vsemi govorniki, ki menijo, da je to velik dosežek za Unijo kot celoto.

Najprej se želim zahvaliti za vašo podporo posodobljenemu carinskemu zakoniku ter za vaše zanimanje za prihodnji razvoj. Kot ste povedali sprejetje in poznejši začetek veljavnosti zakonika ne bosta pomenila konca te zgodbe, ker bo njegova uporaba odvisna od dokončanja in uporabe izvedbenih določb.

Za sprejetje teh določb se bo uporabljal nov regulativni postopek s pregledom. Parlamentu daje možnost, da preveri, kako namerava Komisija, s pomočjo odbora za carinski zakonik, natančno izvajati splošne določbe, ki izhajajo iz zakonika.

Poleg te postopkovne zahteve namerava Komisija prek svojega odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ustrezno obveščati o statusu priprav osnutka izvedbenih ukrepov in o časovnem razporedu, ki je predviden za uporabo posodobljenega carinskega zakonika.

V zvezi z vprašanjem Švice in Evropske unije, ki ga je postavil gospod Schwab, 1. januarja 2009 se bo v celoti začel izvajati carinski zakonik Skupnosti. To pomeni, da bo za vse blago, ki prihaja ali zapušča Skupnost, veljala deklaracija pred prihodom ali po odhodu. Pooblaščen nosilec gospodarske dejavnosti bo imel koristi od olajšav, ki jih določa zakonik.

Tako kot z drugimi tretjimi državami se trenutno pogajamo s Švico o vzajemnem priznavanju nadzornih središč, rezultatih nadzora in statusu pooblaščenega nosilca gospodarskih dejavnosti. Pogajanja so v teku, prizadevamo si za obojestransko zadovoljivo rešitev, ki bo začela veljati do 1. julija 2009.

Naj zaključim s povabilom na proslave ob 40. obletnici carinske unije 1. julija 2008. Carinska unija je bila prvi temeljni kamen pri gradnji notranjega trga ter ostaja ena od njegovih temeljnih komponent. Veselim se nadaljevanja naše razprave o prihodnji vlogi carine v okviru proslav. Ponovno se vam zahvaljujem za podporo.

  Janelly Fourtou, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem, ki so govorili, ter vsem, ki so prispevali k pripravi osnutka tega poročila.

Ker je gospod Medina Ortega govoril o tihotapljenju, moram spregovoriti o vprašanju ponarejanja. Med letoma 1998 in 2004 je število aretacij zaradi ponarejanja naraslo za 1 000 %. To kaže le, da je treba kontrole, ki se zdaj uporabljajo, posodobiti ter sprejeti nov pristop glede dolžnosti carinikov.

Prav tako se želim zahvaliti strokovnjakom, ki so pokazali resnično odprtost, poleg tega se še vedno počutim kot njihova dolžnica. To bo brez dvoma odgovor na skrbi, ki jih je izrazila gospa McGuinness. Kar zadeva izvedbene ukrepe, se bom vedno trudila za spodbujanje dialoga med carinskimi organi in institucijami Skupnosti, vključno s Komisijo, s katero smo vedno tesno in uspešno sodelovali.

Zato vas pozivam, da podprete skupno stališče, in se vam zahvaljujem za pozornost.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 19. februarja 2008.