Dobesedni zapisi razprav

Torek, 19. februar 2008 - Strasbourg

5. Akreditacija in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov – Skupni okvir za trženje proizvodov – Uporaba nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici – Označevanje varnosti na potrošniških izdelkih (razprava)

  Predsednica. – (FR) Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilo Andréja Bria, v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (KOM(2007)0037 – C6-0068/2007 – 2007/0029(COD)) (A6-0491/2007),

– poročilo Christel Schaldemose, v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za trženje proizvodov (KOM(2007)0053 – C6-0067/2007 – 2007/0030(COD)) (A6-0490/2007)

– in poročilo Alexandra Stubba, v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES (KOM(2007)0036 – C6-0065/2007 – 2007/0028(COD)) (A6-0489/2007)

ter o naslednjem vprašanju za ustni odgovor:

– vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavila Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Komisiji, o varnostni oznaki na potrošniških izdelkih (O-0009/2008 – B6-0009/2008).

  André Brie, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, komisar, predstavniki predsedstva, gospe in gospodje, vsebina in pravna zapletenost uredbe za akreditacijo in nadzor trga sta težavni ter dajeta vtis suhoparnega in predvsem tehničnega instrumenta. Seveda ni dvoma, da ima uredba zelo pomembne politične posledice za potrošnike in celotno evropsko gospodarstvo. Težave, ki so spodbudile Komisijo k oblikovanju predloga ter poudarjajo številne predloge sprememb in sklepov, ki jih je sprejel odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov med razpravami, so jasne vsem. Svoje pripombe bom omejil na tri posebna vprašanja.

Prvič, do zdaj akreditacija ni bila urejena na evropski ravni, čeprav se izvaja v večini držav članic in bistveno vpliva na uspešnost organov za nadzor trga. Glede na notranji trg in prosti pretok blaga v EU, je za potrošnike zelo pomembno, da se očitne razlike v kakovosti in učinkovitosti organov za nadzor trga uskladijo navzgor z evropskimi pravili, ki urejajo akreditiranje organov. Zato je Evropski parlament presegel predlog Komisije z namenom, da jasneje določi strožje obveznosti za te organe in države članice. Uredba jasno prepoveduje komercializacijo akreditacijskih organov in določa, da morajo delovati na nepridobitni osnovi in ne smejo konkurirati drugim organom, ter vključuje njihovo neodvisnost in status javnih organov.

Drugič, čeprav varovanje in zaščito potrošnikov in okolja ureja veliko evropskih smernic in drugih zavezujočih standardov, je lanski primer ameriškega proizvajalca igrač Martell, in ne le ta primer, pokazal, da je sedanja praksa v veliko primerih nezadovoljiva in da je, razen tega da so pri izvajanju teh predpisov na mejah Evrope in na evropskem trgu velike razlike, nadzor v nekaterih primerih neustrezen. Seveda obstaja potreba po spremembah in izboljšanju posameznih direktiv, kot je direktiva o varnosti igrač. V predlogu uredbe Komisije je glavni cilj izboljšati, okrepiti in uskladiti sistem za nadzor trga. Evropski parlament se ni le strinjal s tem stališčem, ampak je o tem oblikoval tudi veliko vidikov ter bistveno podrobneje določil in poostril obveznosti držav članic in organov za nadzor trga, vključno z zahtevami v zvezi s sodelovanjem s carinskimi organi. Menimo, da to pomeni tudi strožjo obveznost o razkrivanju za organe in določbe o svobodi obveščanja javnosti. Veseli me, da sta se Svet in Komisija odzvala na zaskrbljenost Parlamenta.

Tretjič, osebno menim, da je največji uspeh Parlamenta in najpomembnejši napredek, ki smo ga dosegli, vključitev potrošniškega blaga. Prednosti te uredbe, ki so v njeni strogo zavezujoči naravi, je mogoče združiti s prednostmi direktive o splošni varnosti izdelkov, ki vključuje zelo podrobne ukrepe za varstvo potrošnikov, čeprav z najmanjšo zavezujočo močjo. To je bilo v pravnem in tehničnem pomenu najtežje področje razprave in pogajanj s Komisijo in Svetom. Rezultat je bil nedvomno uspešen zaradi dejstva, da so se vse tri institucije, čeprav so podpirale različne pristope, strinjale glede ciljev za večje varstvo potrošnikov in učinkovitejši nadzor trga. Zato se zahvaljujem komisarki Kunevi in komisarju Verheugnu, osebju Komisije in pogajalskim partnerjem iz nemškega, portugalskega in zlasti slovenskega predsedstva za temeljito, ustvarjalno in premišljeno sodelovanje. To priložnost želim izkoristiti tudi za zahvalo pokojnemu Michelu Ayralu, ki je sodeloval pri organizaciji večine tega sodelovanja, pri čemer za vse nas njegova nedavna smrt pomeni še večjo izgubo. Sprejemam stališče predsedstva, da bi se do zdaj tak rezultat težko dosegel brez vsesplošnega sodelovanja zadnjih treh vršilcev dolžnosti predsedstva.

Ta uredba je bistveno okrepila pravno podlago za zdravje in varstvo potrošnikov, varstvo okolja in ustrezno kakovost izdelkov. Zdaj je od držav članic in Komisije odvisno, ali bodo izkoristile ponujene priložnosti za doseganje vidnega izboljšanja za potrošnike. Posebno se zahvaljujem tudi poročevalcema v senci, Christel Schaldemose in Alexandru Stubbu, za zgledno sodelovanje pri pripravi tega paketa.

  Christel Schaldemose, poročevalka. − (DA) Gospa predsednica, komisar, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, najprej bi se rada zahvalila vsem za odlično sodelovanje pri delu s tem paketom. Velikokrat je bilo zanimivo. Kot je poročevalcem v senci znano, je bilo to moje prvo poročilo med mandatom v Parlamentu, kar je bila dobra učna izkušnja. Prav tako je bil velik izziv delati tri poročila in torej tudi z drugimi poročevalci. Bilo je zanimivo.

Dejstvo, da smo imeli tri poročila, ki so se na nekaterih področjih prekrivala, je odločilno koristilo našemu delu, ker imamo zdaj skladen del zakonodaje za notranji trg, kar ga bo okrepilo. V zvezi z boljšo zakonodajo poteka obsežna razprava, in čeprav je bila včasih Komisija med pogajanji nedvomno v zadregi, bi si upala reči, da je naše delo primer dobrega procesa. Vsi smo sodelovali zelo učinkovito in dosegli dober rezultat. Vendar smo imeli tudi zelo veliko srečanj, da smo to dosegli.

Poudarila bi tri zadeve, za katere smo si v Parlamentu prizadevali v povezavi s tem okvirom za trženje proizvodov; tri zadeve, ki smo jih obravnavali in so pomembne za omogočanje podpore doseženemu kompromisu, s katerim smo povsem zadovoljni. Prvič, menim, da pomenijo večje zahteve za podjetja v celotni dobavni verigi veliko zmago za potrošnike. Vsak, ki bo v stiku s proizvodom, bo odgovoren za zagotavljanje, da je proizvod varen in izpolnjuje zahteve EU. To velja enako za proizvajalce na Kitajskem, uvoznike v Kölnu ali distributerje v Københavnu. To zlasti pomeni, da uvoznik ne bo več mogel trditi, da ni odgovoren, če se uvoženi proizvod izkaže kot nevaren ali na splošno ne izpolnjuje predpisov EU.

Drugič, povsem na koncu smo se strinjali glede poostritve pogojev uporabe znaka CE. Že od prve razprave v odboru je bilo povsem jasno, da je bilo nekoliko težko ugotoviti, kako lahko rešimo to težavo. Kaj točno je znak? Kako je mogoče okrepiti nadzor? Ali je to zares verodostojno zagotovilo za varnost? Rešitev, ki smo jo dosegli, nam omogoča ohranitev in poostritve pogojev uporabe znaka CE. V prihodnje bodo države članice tožile podjetja in proizvajalce, ki bodo napačno uporabljali znak CE. Hkrati bomo okrepili nadzor trga tudi zaradi poročila gospoda Bria. Na splošno to pomeni, da bomo lahko kot potrošniki imeli v prihodnje veliko več zaupanja v proizvode s tem znakom.

Vendar, to je tretja točka, smo v tem predlogu Komisijo določili, da spremlja delovanje znaka. Znak CE ni nujno rešitev za težave v zvezi z varnostjo na notranjem trgu. Znak je predvsem usmerjen na organizacije in organe, ki obravnavajo nadzor trga. Zato smo s tem sklepom zahtevali, da Komisija izvede preiskavo o delovanju trga in opravi temeljito vrednotenje znaka za varnost potrošnikov na splošno. Komisija zdaj to izvaja in željno pričakujemo rezultate.

Sklep ni zakonodajen v pravnem smislu, vendar vsebuje jasne politične obveznosti, ki bodo pomenile, da bo prihodnja zakonodaja o proizvodih temeljila na okviru, uvedenem s tem sklepom. Dejansko to pomeni, da bomo ob začetku dela z direktivo o igračah uporabili te opredelitve in določbe v zvezi s podjetji ter jih vključili v direktivo o igračah. To pomeni resnično veliko varnejši notranji trg. Popolnoma sem prepričana, da bomo s tem izboljšali raven varnosti na notranjem trgu v korist potrošnikov in tudi podjetij. Hvala vsem za sodelovanje, zlasti gospodoma Stubbu in Briu.

  Alexander Stubb, poročevalec. − Gospa predsednica, na voljo imam štiri minute, zato bi omenil štiri stvari. Prva točka ni rojstni dan Malcolma Harbourja, čeprav je res njegov rojstni dan in mu lahko čestitamo.

Prva točka je zahvala, ker takega zakonodajnega paketa, kot je ta, ni mogoče izvesti samostojno. Torej se najprej zahvaljujem gospodu Briu in gospe Schaldemose, ki ju lahko skoraj imenujem za svoja soporočevalca. Zelo zabavno je bilo delati z vama. To je bil moj prvi zakonodajni paket in izkazalo se je, da je zadeve mogoče dobro izpeljati. Razen tega se zahvaljujem poročevalcem v senci, zlasti gospe De Vits, gospe Rühle in gospodu Mandersu. Tudi z vami je bilo zelo zabavno delati. Nato se zahvaljujem trem predsedstvom, ki so bila vključena. Prvo je bilo nemško predsedstvo s Frankom Wetzlom. Opravili so odlično delo. Drugo je bilo portugalsko predsedstvo in Fernanda. Tudi oni so opravili odlično delo in nato so, tretji po vrsti, Slovenci, pokazali, zakaj so nova predsedstva in predsedstva majhnih držav tako odlična. Tudi vi ste opravili odlično delo, zato se vam zahvaljujem, gospod Vinko. Na politični strani se zlasti zahvaljujem Komisiji, komisarju Verheugnu in Simonu Mordueju in na drugi strani Hansu, Liliani in zlasti gospodu Ayralu, ki ga je že omenil André. Na žalost je gospod Ayral preminil zelo nenadoma. Če bi lahko izbiral, bi to poimenoval Ayralov paket v znak spoštovanja do njegovega dela, ker je bil odličen evropski uradnik, tak, kakršne potrebujemo. Nazadnje bi se zahvalil Luci iz pravne službe, Patricii iz sekretariata in zlasti svojemu pomočniku Thomasu, ki je tako trdo delal, da si je poškodoval koleno. Z drugimi besedami ima velike težave s hojo, zato ga danes ni z nami. Pri tem paketu je imel bistveno vlogo.

Moja druga točka je vprašanje, kakšno je ozadje vzajemnega priznavanja. Če poenostavim, leta 1979 smo dobili sodbo Cassis de Dijon. Od takrat je bilo 300 sodnih primerov, ki so pokazali, da vzajemno priznavanje ne deluje. Petinsedemdeset odstotkov blaga je usklajenega, medtem ko ga petindvajset odstotkov ni. Usklajeni delež znaša 1 500 milijard EUR ali z drugimi besedami 1,5 trilijona EUR, neusklajeni delež pa 500 milijard EUR. V okviru 500 milijard EUR so težave s 150 milijardami EUR. Komisija navaja, da bi se BDP zvišal za 1,8 %, če bi vzajemno priznavanje delovalo. Komisija je predložila dober predlog. Na žalost so želele države članice zmanjšati njegove zahteve, vendar smo v Evropskem parlamentu na srečo zaščitili interese notranjega trga in uveljavili ambiciozen paket.

Tretja točka je vprašanje, kaj smo storili. Katera postopkovna vprašanja smo spremenili? Če poenostavim, do zdaj je majhno, srednje veliko ali veliko podjetje potrebovalo od dve do tri leta za obravnavo primera o vzajemnem priznavanju na sodišču. To zdaj ni več potrebno, ker smo dokazno breme prenesli na države članice. V postopku, ki traja od 20 do 60 dni, mora država članica zagotoviti, pri čemer poudarjam to besedo, dokaz, da zadevno pravilo ne velja v drugi državi članici. Zato smo prenesli dokazno breme. Vsem malim in srednje velikim gospodarstvom v Evropi želim povedati, da jim ni treba nikoli več izpolnjevati obrazca za vstop na trg druge države. Za blago velja prosti pretok. Če imate pri tem težave, nas pokličite, lahko pokličete mene. Pri tem se vam ni treba prijavljati.

Četrta in peta točka obravnavata praktične primere in področja, ki jih to zadeva. Odgovor so kolesa, postavljanje zidarskega odra, požarni alarmi, kruh, proizvodi na rastlinski osnovi in tako naprej. Načelo vzajemnega priznavanja velja za ogromen trg. Torej v svoji zadnji točki ob izrečenih zahvalah in glede na ozadje postopkovnih sprememb ter praktičnih primerov navajam, da evropska podjetja ne bi smela več dopustiti preprečevanja vstopa proizvoda na trg druge države.

(Ploskanje.)

  Predsednica. – Gospod Stubb, bilo je zabavno tako kot vedno.

  Arlene McCarthy, avtorica. − Gospa predsednica, tudi sama želim pred poslanci pohvaliti odlično delo, ki so ga opravili poročevalci v zvezi s paketom o trgu blaga, gospoda Bria, gospo Schaldemose in gospoda Stubba, pri čemer so bili vsi, se mi zdi, prvič vključeni v pripravo zakonodajnega dela. Mislim, da je to prvo poročilo, ki so ga pripravili v tem parlamentu, in moram reči, da so skupaj z osebjem opravili odlično delo. Zahvaliti se moramo komisarju, ki je pokazal zavezanost in predanost temu vprašanju, in Svetu ter predsedstvu, ki sta to omogočila.

Menim, da nam je uspelo doseči dogovor, ki bo omogočil prosti pretok varnih proizvodov na notranjem trgu, in da smo hkrati uvedli strožjo ureditev za prepoznavanje nevarnega blaga ter preprečevanje njegovega vstopa na trg ter očitno ohranili stroge predpise, ki smo jih že uvedli za varnost živil, medicinsko opremo in krvne proizvode. S sprejetjem tega paketa bodo gospodarstvo ter mala in srednje velika podjetja lažje, kot je dejal gospod Stubb, prodajala svoje proizvode – običajne gospodinjske potrebščine, kolesa, lestve, rezervoarje, posode itd., medtem ko bodo imeli potrošniki korist zaradi širše izbire visokokakovostnih in varnih proizvodov.

Vendar smo zelo jasno povedali, da prosti pretok blaga ne sme ogroziti varnosti. Nasprotno, poročevalci so si prizadevali, da v tem paketu okrepijo varnost in ureditev izvajanja z bistvenimi zahtevami, pri čemer je jasno, da morajo biti vsi proizvodi na trgu, vključno z uvozom iz tretjih držav, skladni z zakonodajo, ne glede na to, ali gre za direktivo o varnosti igrač ali direktivo o električni opremi; pri čemer je jasno, da so vsi gospodarski subjekti pravno odgovorni in seveda zavezani za dajanje proizvodov na trg ter za točnost informacij, ki jih zagotavljajo; s krepitvijo sedanjega sistema znaka CE za pomoč potrošnikom v zvezi s poznavanjem proizvodov in zaupanjem v proizvode; ter z večjim usklajevanjem in sodelovanjem organov za nadzor trga, zlasti za hitro odzivnost v nujnih primerih za prepoznavanje in umik nevarnih proizvodov s trga.

Vračam se na primer o igračah. Poudarjam, da je zakonodaja ZDA o varnosti igrač v zvezi z zahtevami glede preskušanja in standardov manj stroga od zakonodaje Evropske unije in da so imele ZDA večje težave s pokvarjenimi igračami, vendar so se opozorila o enakem proizvodu v ZDA pojavila julija, medtem ko so države članice šele septembra ukrepale in umaknile pokvarjene igrače s trga EU. Zato so spremembe, ki so jih vključili poročevalci za hitrejše ukrepanje, zares bistvene.

Če želimo spodbuditi zaupanje potrošnikov, moramo zagotoviti, da ne bo nobenih vrzeli za pokvarjene ali nevarne proizvode. Menim, da bo danes sporočilo tega parlamenta z glasovanjem o novih ukrepih takšno, da želimo prosti pretok blaga, povečati konkurenco in izbiro potrošnikov, vendar ne bomo ogrožali varnosti, zato smo poostrili nadzor nad izvajanjem in znaku CE omogočili pravno varstvo, ki ga zasluži, da s tem zagotovimo, da se lahko uvoznike in proizvajalce sodno preganja, če ne izpolnjujejo svoje dolžnosti glede odgovornosti za varstvo potrošnikov.

Torej, komisar, želim se vam zahvaliti za ustvarjalno in temeljito delo, ki ste ga opravili. Pozdravljamo dejstvo, da ste predložili novo direktivo o varnosti igrač. To je le ena od mnogih direktiv, ki jo zajema ta paket zakonodaje, ki ga danes obravnavamo, in kot predsedujoča odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov vas prosim, da obravnavate nekatera prihodnja ključna vprašanja za povečanje zaupanja potrošnikov ter zagotavljanje varnosti in ozaveščenosti potrošnikov.

Danes imamo tukaj dva proizvoda. Eden je igrača tjulenj, drugi je električni grelnik vode. Eden je brez znaka CE, drugi ga ima, zato verjetno prvega proizvoda direktiva o varnosti igrač ne zadeva, medtem ko v zvezi z zadnjim predvidevamo, da zanj velja direktiva o električni opremi. Vendar so potrošniki zmedeni. Verjamejo, da to pomeni, da je grelnik vode varen proizvod. To ne pomeni, da je varen. To pomeni, da je v skladu z direktivo o električni opremi, zato vam danes predlagamo tri zahteve: preučite zamisel o dodatnem znaku za večjo obveščenost potrošnikov o varnosti proizvoda, za izvajanje poglobljene študije, da se pojasnijo izvedljivost, mogoče koristi in pomanjkljivosti takšnega označevanja za vse zainteresirane strani, vključno s podjetji in potrošniki, ter preučite možnosti za okrepitev verodostojnosti znaka CE z ukrepi za strožji carinski nadzor v Evropski uniji in zunaj nje, da se odpravi zmedenost potrošnikov v zvezi z znakom CE.

  Andrej Vizjak, predsedujoči Svetu. − Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gospod komisar, v veliko čast mi je, da sem danes z vami na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta in da razpravljamo o paketu za proizvode. Prost pretok blaga je brez dvoma eden temeljnih kamnov evropskega povezovanja.

Zelo vesel sem, da lahko v letu, ko praznujemo 40. obletnico carinske unije in ko je v središču pozornosti tudi pregled delovanja notranjega trga, dodamo nov kamenček v mozaiku boljšega delovanja evropskega trga. Prost pretok blaga je bilo eno izmed področij, kjer je Slovenija imela prve stike z evropsko zakonodajo. Zato sem toliko bolj vesel, da bomo imeli prav v času slovenskega predsedovanja priložnost, da potrdimo dogovor v paketu za proizvode, ki predstavlja gotovo nov mejnik v izgradnji notranjega trga Evropske unije.

Spoštovani, naj omenim, da je bilo samo v letošnjem letu v času slovenskega predsedovanja okoli 30 oziroma 35 sestankov na vseh ravneh, pa štejemo šele sredino februarja. Da je bilo konec novembra preko oziroma okoli 300 amandmajev na ta tekst, in zato se seveda zahvaljujem vsem, zlasti sodelavcem, ki so vložili veliko napora, da je prišlo do tega rezultata.

Strinjam se, da deluje paket za proizvode na prvi pogled zelo tehnično, vendar pa sem prepričan, da vam bodo evropska podjetja zelo jasno odgovorila, da gre za zakonodajo, ki na najbolj neposreden način vpliva na njihovo poslovanje.

V zakonodajnem paketu smo državam članicam natančno pojasnili, kaj smejo in česa ne smejo, ko gre za proizvode, ki jih podjetja želijo tržiti. Podjetja bodo po drugi strani jasno vedela, kaj lahko pričakujejo od nacionalnih oblasti. Vedela bodo, kakšni so postopki, koliko časa si bo administracija lahko vzela za obravnavo njihovih primerov, ko gre za proizvode, za katere ne obstaja harmonizirana zakonodaja Skupnosti, ter kakšni so postopki za morebitni umik tovrstnih proizvodov s trga.

To je še zlasti pomembno za mala in srednje velika podjetja, katerim administrativni postopki prinašajo neprimerno več obremenitev kot drugim. Z novo zakonodajo bo to za njih mnogo bolj enostavno, paket za proizvode bo koristil evropskim podjetjem. O tem ni nobenega dvoma.

Vendar pa bo, kar je zame osebno zelo pomembno, koristil tudi evropskim potrošnikom. Z uredbo akreditacij o nadzoru trga smo namreč okrepili učinkovitost nadzora na trgu. Tako bomo v največji možni meri zagotovili, da bodo potrošniki imeli dostop do izdelkov, ki bodo varni in ki bodo ustrezali vsem zahtevam.

Na enak način bomo poskrbeli, da bo nadzor nad izdelki, ki prihajajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, dober in da se bomo v prihodnosti lahko izognili primerom, ko so se na evropskem trgu pojavili izdelki, ki so bili škodljivi za zdravje prebivalcev, še najhuje za zdravje naših otrok.

Postopki ravnanja držav članic v primerih izdelkov, ki niso varni, so sedaj bolj jasni. Prav tako je jasna in okrepljena povezava z zakonodajo na področju splošne varnosti proizvodov. Mislim, da bomo s tem na najbolj neposreden način povečali zaupanje naših državljanov v notranji trg Evropske unije.

Naj omenim, da je paket za proizvode tudi del prizadevanj za boljše zakonodajno okolje.

S sklepom o skupnem okvirju za trženje proizvodov bodo Evropska komisija in oba zakonodajalca dobili jasen načrt, neke vrste priročnik, katere bistvene elemente naj vsebuje bodoča tehnična zakonodaja Evropske unije. S tem bo zakonodaja Evropske unije bolj pregledna in razumljiva, države članice pa jo bodo v praksi lažje izvajale.

Prepričan sem, da bo nova zakonodaja prispevala k bolj učinkoviti organizaciji nacionalnih administracij in k bolj transparentnemu delovanju za podjetja in državljane. Okrepila in poenostavila bo sodelovanje med državami članicami in tako bo prispevala k boljši povezanosti institucij za akreditacijo in nadzor nad trgom v Evropski uniji.

Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem trem poročevalcem, gospe Schaldemose, gospodoma Stubbu in Briu za njihovo izredno kooperativno in konstruktivno sodelovanje. Zahvala gre seveda tudi Komisiji, komisarju Verheugnu, za neumorno pomoč in nasvete pri oblikovanju končnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom. Vse to je v izjemno kratkem času pripeljalo do oblikovanja usklajenega in po moji oceni izredno dobrega končnega besedila vseh treh obravnavanih dokumentov.

Mislim, da smo skupaj dokazali, da ko gre za dobrobit evropskih državljanov in evropskega gospodarstva, evropske institucije delujejo enotno in učinkovito.

Hvala lepa za vsa vaša prizadevanja in vašo pozornost.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, veliki cilj te pobude, ki smo jo predstavili pred skoraj natančno enim letom, je bil čim bolj izboljšati prosti pretok blaga na evropskem notranjem trgu in hkrati povečati zaupanje potrošnikov in podjetij v predpise, ki urejajo notranji trg.

Danes se želim zahvaliti vsem, ki ste ta cilj tako iskreno sprejeli. Dejstvo, da smo ta zapleteni in včasih zelo tehničen paket uspešno izpeljali do konca v tako kratkem času, je resnično presenetljivo. Razlog te uspešnosti je izjemna predanost vseh strani, pri čemer se želim posebej zahvaliti poročevalcem, gospe Schaldemose ter gospodoma Briu in Stubbu.

Vsem trem poročevalcem sem zelo hvaležen, da so v svojih govorih izrazili spoštovanje do vodilne vloge pokojnega kolega Michela Ayrala. On je bil dejansko arhitekt tega paketa in moram priznati, da sem imel včasih občutek, kot da ga je popolnoma razumel le on.

Prav tako se zahvaljujem slovenskemu predsedstvu za to, da je ta projekt postal ena od prednostnih nalog programa. Dejstvo, da lahko danes sprejemamo ta paket, je znak lepega dosežka slovenskega predsedstva.

Prav tako sem prvi, ki priznava, da se je kakovost tega obsežnega zakonodajnega paketa okrepila s predlogom v Parlamentu, s čimer sem zadovoljen. To je primer iz učbenika o načinu, kako naj bi vzajemno delovale evropske institucije.

Zato lahko predstavimo paket, ki bo koristil vsem udeležencem na notranjem trgu, podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ter predvsem potrošnikom.

Uredba za vzajemno akreditacijo bo v prihodnje podjetjem olajšala trženje proizvodov v vsej Evropi brez ovir v obliki različnih nacionalnih predpisov. Vsi se zavedamo, da so različni nacionalni predpisi zelo pogosto zgodovinsko zakoreninjeni zgolj v čistem protekcionizmu. V zvezi s tem bodo največ pridobila mala podjetja, ker imajo največje težave pri premagovanju takšnih upravnih ovir.

Po mojem mnenju je zadnji vidik zlasti pomemben v smislu splošnih političnih razmer. V Evropi je zdaj več kot 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij. Ta podjetja obsegajo 99 % vseh evropskih podjetij. Seveda je v celotni Evropi le 44 000 podjetij, ki ne spadajo v kategorijo malih in srednje velikih podjetij.

Malce presenetljivo je, da le 8 % podjetij izvaža zunaj nacionalnih meja, ali na evropski notranji trg ali drugam. Z drugimi besedami, več kot 90 % vseh evropskih podjetij se omejuje na domače trge in ne izrablja nobenih koristi, ki jih omogoča notranji trg. Verjamem, da je eden od glavnih razlogov ta, da pomeni vsakodnevna uporaba predpisov, ki urejajo notranji trg, preveč praktičnih težav. Točno to je izhodišče naših predlogov.

Uredba za akreditacijo in nadzor trga bo opazno povečala učinkovitost naših predpisov za notranji trg, pri čemer je eden od glavnih namenov teh predpisov zagotoviti varnost proizvodov. Novi predpisi bodo zagotavljali, da se lahko skladnost s standardi proizvoda, v zvezi z zahtevami za varnost in kakovost, v prihodnje ustrezno preverja.

Na ta način prvič dopolnjujemo tehnične predpise notranjega trga s politiko za nadzor skupnega trga, kar pomeni velik korak k večji varnosti proizvodov.

Med prejšnjimi posvetovanji in današnjo razpravo je vprašanje o znaku CE pritegnilo posebno pozornost. Najprej želim izraziti zadovoljstvo, da bo Parlament poostril pogoje uporabe znaka CE za učinkovitejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti proizvodov.

Vseeno se popolnoma strinjam z gospo McCarthy, da znak CE sproža veliko vprašanj, ki so se pojavljala v letih od prve uporabe. En primer je vprašanje enotne evropske varnostne oznake, na katero se je sklicevala gospa McCarthy. Na srečo vam lahko povem ne le to, da je Komisija pripravljena predstaviti študijo, ki jo je zahteval Parlament, ampak smo tudi že začeli predhodno delo, ker menim, da je ta projekt nujen in moramo študijo predstaviti čim prej.

Kot veste, znak CE ob nastanku ni bil ustvarjen kot vir obveščenosti potrošnikov. To je nesporazum, ki se vedno znova pojavlja. Znak CE ne pomeni nič drugega kot to, da potrjuje skladnost proizvoda z vso ustrezno veljavno zakonodajo. Seveda znak CE potrošnikom ne pomeni ničesar, če niso seznanjeni z določbami, ki veljajo za zadevni proizvod. To očitno pomeni preveliko pričakovanje potrošnikov, kar ni treba posebej omenjati.

Res je, da je znak CE večinoma tudi varnostna oznaka, vendar ne vedno in ne izključno. Seveda je najpomembnejša informacija, ki si je želijo potrošniki, ali je proizvod dejansko varen. Zato se popolnoma strinjam s Parlamentom, namreč Komisiji se prav tako zdi pomembno podrobno preučiti celotni sistem znaka CE.

Prav tako se obravnava vprašanje, ali je mogoče in primerno uvesti dodaten znak. Zelo natančno je treba preučiti, ali je to izvedljivo in kakšne posledice bi to imelo za zainteresirane strani. V vsakem primeru je Komisija popolnoma odprta glede tega vprašanja ter je pripravljena kakor koli sodelovati s Parlamentom in Svetom.

V okviru rednega dela ni treba izpostavljati, da preučujemo stroške, ki so vključeni v uvedbo novega sistema in prilagajanje sedanjih sistemov, ter kar je še pomembneje, kako lahko vse to pomaga potrošnikom, proizvajalcem, trgovcem in javnim organom zaradi zagotavljanja boljše stroškovne učinkovitosti.

Še eno zelo pomembno vprašanje, ki se zdaj preučuje, zadeva povezavo med vsemi posebnimi znaki za potrošnike in vsemi drugimi znaki, vključno z znakom CE.

Glede krepitve verodostojnosti znaka CE s strožjimi pregledi proizvodov iz držav zunaj EU bo uredba za akreditacijo in nadzor trga pomenila velik prispevek k rešitvi tega vprašanja, takoj ko jo bodo države članice prenesle. Verjamem, da je zlasti pomembno upoštevati, da ljudje obravnavajo varnost proizvoda kot kazalnik verodostojnosti celotnega projekta notranjega trga.

Sklep o skupnem pravnem okviru za trženje proizvodov zahteva posebno pomembnost v zvezi s prihodnjo zakonodajo. Ta sklep določa standarde, ki bodo veljali za prihodnje zakonodajne akte. Na eni strani je namenjen zagotavljanju visoke stopnje varnosti, cilju iz določb, kot so določbe o odgovornosti uvoznikov. Na drugi strani bo pomagal k večji povezanosti vseh določb, pri čemer bo podjetjem olajšal izpolnjevanje predpisov v praksi.

Parlament je že predstavil prvi poseben uspeh tega sklepa v obliki direktive o varnosti igrač, ki jo je Komisija že sprejela. Drugi primeri sledijo kmalu.

Komisija je izjemno zadovoljna s političnim rezultatom, ki se kaže danes. Zahvaljujem se vam za dejavno zanimanje in prispevke, ki so zagotovili, da ta paket, ki zadeva enega od ključnih projektov evropskega združevanja, in sicer oblikovanje resnično učinkovitega notranjega trga, pomeni resničen korak naprej, pri čemer vodi notranji trg na novo raven kakovosti.

Na ta način se vse bolj približujemo celotnemu oblikovanju notranjega trga. Izraz „vse bolj“ uporabljam previdno, ker želim poudariti, da evropski notranji trg ne bo nikoli v celoti usklajen, niti ne verjamem, da si to dejansko želimo. V zvezi z zelo različnimi običaji in potrebami držav članic Evropske unije je treba ohranjati stopnjo svobode za izpolnjevanje teh potreb in ohranjanje teh običajev.

Najti moramo natančno ravnovesje, vendar nas hočejo določbe, kot sem omenil, čim bolj približati oblikovanju celotnega notranjega trga. Verjamem, da je to še en velik prispevek k večji rasti in zaposlovanju v Evropi, zato zagotavlja še en odgovor tistim, ki sprašujejo, kako se Evropa odziva na gospodarske izzive 21. stoletja.

(Ploskanje.)

  Helmuth Markov, pripravljavec mnenja odbora za mednarodno trgovino. − (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, komisar, odbor za mednarodno trgovino je popolnoma zadovoljen z vsebino poročila gospoda Bria. Gospod Brie in njegovi kolegi iz odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov so opravili zelo dobro delo in oblikovali uravnoteženo stališče o tem zapletenem, vendar pomembnem vprašanju.

Na prvi pogled so učinki te uredbe na zunanjo trgovino zelo majhni. Vendar verjamem, da se razvija vedno tesnejša povezava med notranjim trgom in zunanjo trgovino. Priložnosti in tveganja, ki nastajajo zaradi vedno večje odprtosti našega trga, je treba previdno oceniti in obravnavati. Evropska unija ima pri zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga glavno vlogo in ne sme dopustiti, da jo ogrožajo udeleženci zunaj ali v Skupnosti.

Zadovoljen sem, da je vodilni odbor sprejel predloge odbora za mednarodno trgovino v zvezi z omejitvami dostopa na trg za proizvode z napačnimi ali zavajajočimi znaki CE, ker se bosta s tem lažje zagotovili zanesljivost in preglednost informacij za potrošnika ter ustvarilo širše področje za ukrepanje proti neprimernim praksam, ki kršijo nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU.

Ob tem želim poudariti, da je treba večjo pozornost nameniti nadzoru proizvodov iz držav, ki niso članice EU. Ne gre za protekcionizem; dejstvo je, da se kljub uvedenim strogim predpisom ta pogosto kršijo v državah, v katerih je inšpekcijska praksa manj stroga kot v Evropski uniji. To je še en način, s katerim moramo zagotoviti, da se proizvajalcem, ki razen tega, da se lahko preselijo v države zunaj EU, ker imajo dobiček zaradi nizkih proizvodnih stroškov, poskušajo prihraniti tudi z izogibanjem tehničnim in pravnim zahtevam, ki jih določa EU za varovanje državljanov, ne dodelijo nobene ugodnosti.

Mimogrede, nekatere opažene ugodnosti preselitve v države z nizkimi stroški so lahko poslovno privlačne, vendar imajo takšna mesta izjemno škodljiv vpliv na okolje in so s socialnega vidika popolnoma nesprejemljiva. Drug razveseljiv vidik v zvezi s poročilom je dejstvo, da je odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov sprejel predlog, ki ga je vložil odbor za mednarodno trgovino v zvezi s koristnostjo strožjih kazni v primeru večkratnih kršitev.

Prav tako smo zelo zadovoljni s poročilom gospe Schaldemose. Zagotovo izraža vsebino, če že ne vedno oblike, predlogov sprememb, ki jih je vložil odbor za mednarodno trgovino. Vredno je poudariti, da novi predlog zagotavlja enako porazdelitev bremen na vse udeležence trga pri trgovanju, ne glede na to, ali so proizvajalci, uvozniki ali trgovci. Še en pomemben element je, da morajo uvozniki proizvodov iz držav zunaj EU zagotoviti, da zadevno blago izpolnjuje veljavne zahteve Skupnosti.

Temelj sprememb je bila želja zagotoviti, da imajo uvozniki, skupaj s tujimi proizvajalci, odgovornost za vso izgubo ali škodo zaradi nevarnih proizvodov ali proizvodov, ki so kršili predpise. Namen tega predloga je prisiliti uvoznike k natančnejšemu preverjanju, ali proizvajalci spoštujejo svoje pravne obveznosti; to nameravamo doseči z opozarjanjem, da je lahko dajanje blaga na notranji trg brez temeljitih pregledov draga napaka. To ne bo prispevalo le k pošteni konkurenci v Evropski uniji, ampak bo omejilo spodbude za preselitev proizvodnih obratov v države, ki niso članice EU, v katerih so zakoni in pravila manj strogi od tukajšnjih.

Prav tako podpiram priporočilo iz poročila, da države članice postanejo odgovorne za uvedbo trdnega, učinkovitega in odzivnega sistema za nadzor trga na svojih ozemljih ter morajo v ta namen omogočiti ustrezno bazo znanja in virov. Če želimo pravilno uporabljati tržna pravila in varovati evropske potrošnike pred nevarnimi proizvodi ali proizvodi, ki kršijo zakonodajo Skupnosti, je ustrezno izvajanje predlaganih določb nujno.

  Peter Liese, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, govorim kot poročevalec odbora za okolje o poročilu Bria in se želim predvsem osredotočiti na nadzor trga, kar je bila glavna skrb odbora.

V zadnjih nekaj mesecih ljudje pogosto sprašujejo, kaj dejansko pomeni „CE“, kaj pomenita ti črki. Kot vemo, črki dejansko pomenita skladnost z evropskimi predpisi, vendar se je med razpravo o CE pojavila šala, da CE dejansko pomeni „Chinese export“ (kitajski izvoz). Žalostno je, da znak CE uporabljajo proizvajalci, ki ne izpolnjujejo teh predpisov. To se ne dogaja vedno, vendar se bojim, da so kršitve na Daljnem vzhodu zelo razširjene. To je nesprejemljivo, ker pomeni tveganje za potrošnike, javno zdravje in okolje, vendar je tudi škodljivo za podjetja, ki upoštevajo predpise.

Naj povem zelo jasno, da nobeno podjetje ne sme biti manj konkurenčno zaradi skladnosti z evropskimi predpisi niti ne sme podjetje pridobiti koristi zaradi izogibanja tem predpisom. Zato je odbor za okolje v preteklosti zagovarjal, na primer v povezavi z direktivo za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki uporabljajo energijo, strožji nadzor trga. Zato je razveseljivo, da je Komisija oblikovala ta predlog. Menimo, da je to trajalo predolgo, vendar je bolje pozno kot nikoli. Zato pozdravljamo dejstvo, da je bil dosežen hiter dogovor. Tako kot odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov odbor za okolje meni, da so bila prehodna obdobja, ki jih je predlagala Komisija, precej predolga. Zagotoviti moramo, da začnejo ti predpisi čim prej veljati. Sporazumni datum 1. januar 2010 ni to, kar smo si želeli, vendar je vsaj izboljšanje predloga Komisije tako kot na veliko drugih področjih.

Pozivam države članice, da omogočijo nujno delovno silo in sprejmejo nujne ukrepe, da se nadzor trga resnično hitro izboljša in nam ne bo treba uporabiti prehodnega obdobja. Zaradi potrošnikov in poštenih podjetij moramo ukrepati zelo hitro.

  Karin Scheele, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospa predsednica, naj tudi sama čestitam poročevalcem poleg mnogih, ki so jim že čestitali. Redko sem sodelovala v tako nenasprotujoči si razpravi v tem parlamentu o predlogu, ki zagotavlja večje varstvo potrošnikov in koristi tudi podjetjem.

Oblikovala sem mnenje odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o poročilu Schaldemose. Odbor je zavrnil predlog sklepa Komisije, ker še danes ne vemo, zakaj je Komisija za tako pomembno zadevo izbrala ta instrument in ne predloga za pravno zavezujoče predpise. Kljub temu se želim zahvaliti in zaželeti vse najboljše poročevalcu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. V zvezi s širšo uporabo metode, znane kot „novi pristop“, je bilo veliko dvomov, ker to pomeni, da skladnost blaga potrjujejo sami proizvajalci, pri čemer novi pristop povzroča slabši nadzor trga in tako ukinja dokazno breme. Zato močno zagovarjamo dogovor, pri katerem se novi pristop uporablja le na podlagi ocene posameznega primera.

  Jan Březina, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naprej izražam spoštovanje odličnemu delu vseh poročevalcev v tem paketu. Kot pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko o poročilu gospoda Stubba bom v svojem prispevku obravnaval skupino približno 25 % proizvodov, ki jih zajema tako imenovano načelo vzajemnega priznavanja tehničnih predpisov med državami članicami. Zadevni trg blaga je vreden približno 500 milijard EUR. Ta kategorija vključuje gradbene proizvode, proizvode iz plemenitih kovin, proizvode za nego dojenčkov in otrok ter še veliko več.

Čeprav je Sodišče Evropskih skupnosti uvedlo načelo vzajemnega priznavanja v primeru sodbe Cassis de Dijon pred skoraj 30 leti, to ni vedno razvidno: zato sta ta zakonodaja in potreba po njej pomembni. Države članice pogosto zlorabljajo svoj položaj in sistematično preprečujejo proizvodom, ki se zakonito tržijo na drugih trgih držav članic, vstop na svoj trg. Razen finančnih izgub malih in srednje velikih podjetij, na katere zlasti vpliva ta zakonodaja, praksa teh držav članic pomeni dodatno upravno breme za zadevne podjetnike. Podjetniki morajo, če želijo uvažati v te države članice, upoštevati nacionalne organe ter opravljati dodatne zahtevne upravne postopke. Če njihovi proizvodi niso prilagojeni neusklajenemu področju, jih ne smejo izvažati.

Učinkovitejše izvajanje načela vzajemnega priznavanja bomo dosegli z uvedbo jasnega postopka, dokaznega bremena, skrajnih rokov in pristojnostmi za podjetnike in organe, ki se odločajo za nasprotovanje temu načelu. To bo prispevalo k doseganju prostega pretoka blaga, kar je ena od štirih temeljnih svoboščin. Odpravilo bo tudi neravnovesje med podjetniki in organi, ki so odgovorni za dostop na trg. Prepričan sem, da bo glavni cilj tega predloga izpolnjen ter bodo evropski potrošniki postali glavni upravičenci učinkovitega izvajanja in uporabe tega načela.

  John Purvis, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − Gospa predsednica, bil sem poročevalec mnenj odbora za industrijo, raziskave in energetiko o dveh od treh poročilih v tem paketu. Pred glasovanjem je bilo v odboru veliko zunanjih zastopnikov. Na prvi pogled je bilo to razumno, pod pretvezo zagotavljanja varnosti in kakovosti, vendar je dejansko pomenilo prikrit protekcionizem proti konkurenci uvoza v EU.

Ker verjamemo v prost trg Evropske unije in, upajmo, v svet prostih trgov ter v pomembnost proste trgovine za razvoj in bogatenje Evropske unije in naših trgovinskih partnerjev, moramo biti pri prisiljenem nižanju meje protekcionizma zelo previdni.

V okviru tega je postalo mnenje odbora manj strogo in vesel sem, da je bila zaradi prizadevanja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov večina vidikov čezmernega protekcionizma ublažena.

Uvozniki in distributerji bodo še vedno imeli pravico do spreminjanja proizvodov, da bodo ustrezali trgu EU, pri čemer bodo upravičeno postali odgovorni za skladnost. Na drugi strani ugotavljam, da morajo še vedno zagotavljati, citiram „zagotavljati“, da so proizvodi, ki jih dajejo na trg brez sprememb, skladni z zakonodajo EU. Menim, da bi bil izraz „preverjati“ ustreznejši kot „zagotavljati“, in zanima me mnenje komisarja, ali je v tem smislu izraz „zagotavljati“ skladen z določbami Svetovne trgovinske organizacije in na splošno z zavezanostjo EU k prosti trgovini.

Prav tako me veseli, da sklicevanja na direktivo o splošni varnosti izdelkov ni več. To razumem tako, da bodo potrošniki še naprej varni pred nevarnimi proizvodi na podlagi direktive o splošni varnosti izdelkov, ne glede na to, ali je vključena v to posebno zakonodajo.

Uvedba sklicevanja bi le povečala nepotrebna upravna bremena za proizvodnjo in ocenjevanje proizvodov, ki sploh niso namenjeni trgu potrošnikov. Za evropsko industrijo je prav tako pomembno, da se razumeta pravi pomen in uvoz znaka CE, pri čemer menim, da to pomeni korak naprej. Seveda sem vesel, da je komisar dejal, da preučuje, kaj bi bilo dodatno zaželeno, dokler je predlog še vedno uporaben za industrijo EU in za izvoznike v EU.

Verjamem, da je vsebina tega poročila zdaj sprejemljiva. Seveda pričakujem, da bodo tudi kolegi iz odbora za industrijo iz skupine socialdemokratov in liberalcev cenili sorazmerno ugoden in sprejemljiv rezultat.

Ob izvajanju se v odboru za industrijo veselimo učinkovitega dokončnega oblikovanja enotnega trga blaga z visokimi in učinkovitimi standardi varstva potrošnikov. To je za Evropsko unijo velik dosežek, ki ima skoraj nepredstavljive gospodarske koristi za naše volivce.

  Jacques Toubon, pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. − (FR) Gospa predsednica, kolegi, kot pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve naj najprej pohvalim kakovost opravljenega dela kolega Alexandra Stubba, s katerim smo, naj dodam, tesno sodelovali. Vesel sem, da so bile v skladu z našimi predlogi vključene jasne opredelitve o tem, kaj pomenijo tehnični predpisi, in o izključitvah, ter sem zlasti zadovoljen, da se je zapletena težava z jezikom razrešila.

Vsi se zavedamo, da je prevladujoč položaj direktive o splošni varnosti izdelkov priznan v eni od uvodnih izjav, kar bom kmalu obravnaval. Razen tega je v poročilu Bria zagotovilo, da je mogoče industrijske izdelke proizvajati čim bolj varno.

V zvezi z ukinjanjem dokaznega bremena, kar je temeljno načelo besedila o vzajemnem priznavanju, nam je uspelo prenesti odgovornost na nekatere gospodarske subjekte in ne le na upravne organe. Nazadnje v zvezi z rokom za začetek veljavnosti uredbe menim, da je devet mesecev dovolj časa. To so glavne točke, ki sem jih upošteval v mnenju.

Če upoštevamo vsa tri besedila kot paket, menim, da so uspešno uredila odprtje notranjega trga, po zaslugi treh poročevalcev in zelo temeljite razprave v odborih, z drugimi besedami, odpravila so ovire v zvezi z varnostjo, kar je postalo očitno zlasti od lanskega poletja. Glede vzajemnega priznavanja smo v zvezi s plemenitimi kovinami in orožjem, kar je povzročalo težave, poiskali pametne rešitve.

V zvezi z nadzorom in označevanjem proizvodov so možnost pregleda direktive o splošni varnosti izdelkov v naslednjih petih letih, poudarjanje predpisov za nacionalno označevanje in poziv k študiji o evropskem znaku bistveni. Gospa predsednica, verjamem, da je pred nami prvovrsten zakonodajni paket.

  Othmar Karas, pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sem pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve o predlogu za skupni pravni okvir za trženje proizvodov. Vsi se strinjamo, da je varnost proizvodov stvar verodostojnosti, kar je omenil tudi komisar. Verodostojnost ustvarja zaupanje, pri čemer bosta verodostojnost in zaupanje oblikovala boljši notranji trg.

V zvezi s to uredbo je odbor za pravne zadeve pozornost usmeril na tri glavne točke. Prva je, da morata oblika in izdelava proizvodov izpolnjevati sedanje zahteve. To ni le stvar odgovornosti trgovcev, ampak je predvsem odgovornost proizvajalcev. Trgovci in potrošniki morajo imeti možnost zaupati gospodarskim subjektom, ki dajejo proizvode na trg Skupnosti. Obveznosti trgovcev je treba omejiti na namenske kontrole.

Druga točka, ki me zlasti zanima, je vloga uvoznikov, ki imajo posebno odgovornost. Uvozniki nimajo nadzora nad obliko proizvodov ali načinom izdelave, vendar so kljub temu zavezani, ker dajejo blago na trg Skupnosti, da zagotavljajo skladnost proizvodov z vsemi veljavnimi predpisi.

Tretja točka je bila jasna opredelitev in pojasnitev znaka CE, ki ni oznaka kakovosti, ampak le znak, da so proizvodi skladni z vsemi ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti. Vsem vključenim v ta postopek se zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo poročila, ki so bila predstavljena za potrditev.

  Malcolm Harbour, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, kolega gospod Stubb je omenil, da imam danes rojstni dan, zato se želim zahvaliti vsem poročevalcem in vsem poslancem, namreč za neizmernega navdušenca za enotni trg in njegovo prihodnost verjetno ni boljšega darila za rojstni dan kot današnja potrditev tega paketa. Torej danes razkrivamo ta paket, pri čemer se vam zahvaljujem za to priložnost, da ga razkrivamo s stališča potrošnikov in državljanov.

Moji kolegi so izkazali spoštovanje vsem vključenim, zato ne želim porabiti veliko časa s ponavljanjem zahval. Vseeno se zahvaljujem predsedujočemu, zlasti za današnjo prisotnost. To je jasen znak, da je ta zadeva za predsedstvo pomembna. Prav tako se mu zahvaljujem za zelo prizadevno vključevanje dela tega odbora v Parlament, kar zelo cenimo. Podobno je ta paket rezultat velikega prizadevanja Komisije. Prav tako želim osebno izkazati spoštovanje do Michela Ayrala, s katerim sem sodeloval ne le pri tem delu, ampak v zvezi z veliko drugimi dokumentacijami. On je bil prav tako velik navdušenec nad celotnim projektom boljše ureditve, ki je dejansko del tega.

To na neki način ustvarja vzdušje za razpravo o lizbonski strategiji danes popoldne, ker za strategijo za delovna mesta in rast nič ni bolj pomembno kot zelo učinkovito delovanje in konkurenčen enotni notranji trg. Želimo si konkurenčnih podjetij in zaupljivih potrošnikov, da ohranimo raven delovnih mest in gospodarske rasti v Evropi, kar bomo dosegli z zelo učinkovitim enotnim trgom. V zvezi s proizvodi si želimo zelo jasna pravila za podjetja, da lahko skupine, ki delajo s proizvodi, še naprej izdelujejo visokokakovostne ter varne proizvode odličnih oblik.

Ne smemo pozabiti, da so v veliki večini podjetij ljudje, ki to upoštevajo in so zelo zaskrbljeni, ker morajo velikokrat preoblikovati proizvode ali ponovno zaprositi za vzajemno priznavanje, kot velja zdaj – to pomeni velik korak naprej.

Vendar imajo potrošniki pravico, da pričakujejo kakovostne proizvode in od nas pričakujejo preskusne postopke, ki zagotavljajo, da so se proizvodi na trgu obravnavali v okviru postopkov za odobritev.

Imam nekaj pripomb v skladu s kolegom gospodom Purvisom, zlasti v odgovor gospodu Lieseju, ki ni prisoten: obstaja zelo veliko podjetij, ki dosegajo odlične standarde oblikovanja in kakovosti, vendar sodelujejo s kitajskimi ali drugimi dobavitelji. V zvezi s svojim rojstnim dnevom želim omeniti, ker nekdo le razmišlja o lepih stvareh, da sem nedavno obiskal podjetje, ki izdeluje zelo znane blagovne znamke modelov vlakov: Fleischmann in Rivarossi, ki jih poznajo kolegi iz Nemčije in Italije. To so čudoviti visokokakovostni modeli vlakov. Proizvodi v okviru te blagovne znamke se dejansko načrtujejo v Angliji, vendar so izdelani na Kitajskem, in vsak, ki dvomi, da lahko Kitajska izdeluje proizvode dobre kakovosti, naj si ogleda lokalne trgovine z modeli vlakov ob koncu tedna in morda tako kot jaz kupi darilo za svojega vnuka.

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, komisar Verheugen, gospod Vizjak, naj najprej gospodu Malcolmu Harbourju zaželim vse najboljše za rojstni dan. Zadovoljna sem, da mu lahko za rojstni dan izročimo tako lepo darilo. Dejansko bi lahko ta teden poimenovali teden notranjega trga, pri čemer je seveda zelo pomembno pozornost nameniti notranjemu trgu. Včeraj smo obravnavali dve zelo dobri glavni poročili gospoda Newtona Dunna in gospe Fourtou o carinskem zakoniku in carinskem sodelovanju, ki imata prav tako zelo pomembno vlogo v okviru današnjega programa. Zagotovo lahko trdimo, da imamo eno ali dve možnosti za prilagajanje za trg in potrošnike, ki se zdaj vključujeta v skladen svet za nadzor. To je dobro.

Vsa tri predložena poročila in vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavila Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, so delo, ki pozitivno vpliva na Evropski parlament. Zato se moramo zahvaliti poročevalcem in poslancem tega parlamenta. Prav tako se želim posebej zahvaliti Mii De Vits in Barbari Weiler iz svoje skupine, ker ju še niste omenili, ter naši poročevalki Christel Schaldemose. Seveda se zahvaljujem tudi vam, gospod Stubb, nikoli ne bi pozabila omeniti vašega imena, in prav tako gospodu Briu.

Verjamem, da s tem paketom koristno in pomembno prispevamo k dokončanju zakonodaje, ki ureja notranji trg. Hkrati krepimo varstvo potrošnikov na trgu. Skupina socialdemokratov pripisuje posebno pomembnost doseganju tega cilja.

Seveda naloga še zdaleč ni končana. Še naprej moramo pazljivo spremljati varnost proizvodov, s katerimi se trguje na notranjem trgu. V zvezi s tem se posebej zahvaljujem komisarju Verheugnu za zelo jasen in odkrit pristop k prihodnosti znaka CE, z drugimi besedami, kako lahko dosežemo boljše označevanje proizvodov na notranjem trgu in v Evropski uniji. To je zelo pomemben cilj, če želimo, da potrošniki in državljani Evropske unije upoštevajo in spoštujejo ta znak v pravem pomenu tako kot Unijo. To je v zvezi s tem zelo pomembna točka.

Težko čakamo na ugotovitve študije in njene posledice, pri čemer sem zelo zadovoljna, da ste, gospod Verheugen, zelo jasno navedli, da je ta študija zelo visoko na seznamu prednostnih nalog Evropske komisije. To je dobra novica, ker so bili potrošniki zaradi zmede v zvezi z znakom CE pogosto zavedeni in napačno informirani, kar ni prav. To je treba nujno odpraviti.

Prav tako sem zadovoljna, da nam je v poročilu in v dogovoru s Svetom uspelo zagotoviti stalen obstoj nacionalnih oznak kakovosti, za katere seveda velja pogoj, da dejansko krepijo varstvo potrošnikov in se ne uporabljajo ali razlagajo napačno za namene protekcionizma.

Drugi pogoj je, da bomo sčasoma, pri čemer smo na dobri poti k izpolnitvi tega cilja, dobili evropsko varnostno oznako, ki bo vsaj enakovredna, če ne nadrejena, nacionalnim oznakam. Šele takrat bomo lahko govorili o odpravi nacionalnih oznak.

Prav tako je pomembno, da to glasovanje poteka danes, pri čemer se ponovno iskreno zahvaljujem gospodu ministru Vizjaku. Vem, kako težko je bilo v Svetu, ker smo resnično močno pritiskali nanj. Popolnoma se zavedam, da bi imeli raje več časa za pogajanja s Parlamentom. Cenim, da ste si vsi čim bolj prizadevali, da smo lahko glasovali še ta teden, kar je dobro, ker razjasni razmere. Zato se vam posebej lepo zahvaljujem.

  Janelly Fourtou, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, najprej se seveda zahvaljujem poročevalcem, gospodu Stubbu in gospodu Briu, ter zlasti gospe Schaldemose za njeno učinkovitost, to vedro učinkovitost, za katero menim, da jo vsi cenimo.

V imenu odbora se zahvaljujem tudi gospodu McMillanu, ki je bil vedno na voljo, in slovenskemu predsedstvu za pobudo, ki je bila potrebna, da se je ta paket sprejel na prvi obravnavi.

Skupina ALDE je zadovoljna z doseženim kompromisom, ker so se obravnavale zadeve, ki nas skrbijo, med katerimi sta glavni točki odgovornost uvoznikov in sistem znaka CE.

Vsi si želimo učinkovit trg z zanesljivimi gospodarskimi subjekti, ki prodajajo varne izdelke. Skupina ALDE torej podpira določbe, ki s tem, ko uvoznikom dajejo del odgovornosti pri trženju izdelkov in vsem, kar to vključuje, od njih zahtevajo večjo pozornost.

V zvezi s sistemom znaka CE smo zadovoljni, da se določbe iz uredbe razlikujejo od tistih iz sklepa.

Osebno obžalujem, da še nismo v celoti rešili problema pritrjevanja nacionalnih znakov. To vprašanje se vedno znova pojavlja. Spomnite se, da smo ob glasovanju o sprejetju direktive o strojih februarja 2006 Evropsko komisijo pozvali, naj poda izjavo, s katero bo „v zvezi z znakom CE pojasnila pogoje pritrjevanja drugih nacionalnih, evropskih ali zasebnih znakov“.

Komisija je storila, kar se je namenila, vendar mislim, da poslanci Evropskega parlamenta in države članice nimamo dovolj politične volje, da bi zavzeli jasno stališče glede tega vprašanja. Naš neuspeh pri tem lahko samo obžalujemo, vendar pozdravljam sporočilo gospoda Verheugna, da se mora ta zadeva podrobno preučiti, ker je to vsekakor potrebno.

Skupina ALDE bo podprla kompromis v sedanji obliki in pozdravlja napisano besedilo.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, o varnostnih oznakah se razpravlja že leta. Ker je dolžnost držav, da zaščitijo svoje državljane pred izdelki, ki ogrožajo življenje ali zdravje, so nekatere uvedle uredbe, s katerimi so za določene kategorije blaga postavile različne zahteve, kot so oznake in certifikati, medtem ko so zadevni nacionalni organi postali odgovorni za spremljanje in nadzor.

V Evropski uniji je znak CE za veliko skupin blaga obvezen. Potrjuje, da je izdelek varen, in mora biti pritrjen na likalnik, ki stane le 5 EUR, ter na likalnik, ki stane 50 EUR. Zato ni preveč smiselno dodajati simbola plus/minus.

Glede postopkov pritrjevanja znaka CE ni večjih pomislekov. Problematični so nezakonita uvedba sprememb za izdelke, ki so jih proizvajalci že označili, nezakonito pritrjevanje znaka CE in naknadno dodajanje podobnih izdelkov k že pridobljenim certifikatom brez ustreznega postopka za izdajo certifikata.

Zato morajo biti ukrepi, ki jih izvajajo vse institucije za varstvo potrošnikov v EU, bolj usklajeni. Njene meje se morajo zapreti, da se izdelkom brez certifikata prepreči vstop na trg, oblikovati se mora učinkovit sistem spremljanja in obveščanja ter strožji in enotnejši sistem kazni, zaradi katerega se izogibanje znaku CE ne bo izplačalo. Mala in srednje velika podjetja v Evropski uniji morajo zaradi velikih stroškov certifikacije za pridobivanje ustreznega označevanja prejeti podporo. Skupina UEN podpira vse ukrepe za zagotavljanje zaščite potrošnikov in učinkovitega delovanja evropskega trga.

  Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospodu Harbourju želim vse najboljše za rojstni dan. Upam, da bova še naprej uspešno sodelovala. Seveda se zahvaljujem tudi vsem trem poročevalcem. Kot verjetno veste, sem bila za svojo skupino poročevalka v senci pri vseh treh poročilih, zato se zavedam, kako neutrudno ste si prizadevali za izboljšanje ključnih vidikov tega predloga Komisije. Obenem se zahvaljujem tudi komisarju Verheugnu, ki je ponovno poudaril, da je Parlament ta predlog še izboljšal. Ta njegova pripomba je primerna, ker smo v to zakonodajo vsi vložili veliko dela. Res smo si po najboljših močeh prizadevali za izboljšanje razmer za podjetja in tudi za potrošnike.

Ta paket ima tri elemente. Glavni namen uredbe o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži, je odstraniti netarifne ovire, ki bi jih lahko poimenovali tudi zaščitniške ovire. Vendar smo v odboru ohranili ravnovesje, ki ga je navajal gospod Verheugen in ki se tudi meni zdi zelo pomembno, čeprav je bilo včasih v tej razpravi spregledano. Po eni strani naj bi se netarifne ovire odstranile, vendar bi obenem morale države članice še naprej določati ustrezne pogoje kot običajno. V Nemčiji na primer obstaja problem nacističnih simbolov. Če so torej z nekaterimi izdelki določene težave in jih države članice zaradi etičnih razlogov ne morejo sprejeti, morajo te države članice ohraniti pravico do prepovedi takšnih izdelkov. Ravnovesje se je ohranilo. Menim, da je to zelo pomembno, ker se lahko le na ta način med potrošniki in tudi zadevnimi podjetniki doseže splošno sprejetje notranjega trga in načela enotnega trga. V tem pogledu smo naredili ogromen korak naprej.

Prav tako se mi zdi pomembna uvedba kontaktnih točk in ponazoritev, da te ne bodo povzročale dodatne birokracije, ker so bile uvedene že v direktivi o storitvah in v zvezi z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij. Več kontaktnih točk bomo uvedli, večje breme bi to lahko pomenilo za posamezno državo članico. Tudi v tem pogledu smo delovali odgovorno.

Druga pomembna stvar po našem mnenju je bila, da je bilo treba izraziti, in kar smo tudi storili, da lahko vzajemno priznavanje deluje le, če so pogoji za dostop na trg enaki v vseh državah članicah. Nedvomno so bili v državah članicah pogoji različni. Nekatere so bile naklonjene celotni ali delni privatizaciji nadzora trga, nekatere k certifikaciji, pri kateri bi bil certifikacijski organ bolj ali manj zaseben. Jasno smo izrazili, da mora biti akreditacija trga zgolj javna odgovornost, in posameznim državam članicam smo dodelili večjo odgovornost. Menim, da je to zelo pomemben korak.

Za vzpostavitev in ohranjanje varnosti izdelkov v Evropski uniji je seveda ključen tudi nadzor trga. Kadar govorimo o strožjih direktivah in uredbah, bi se morali vedno dobro zavedati, da je direktiva ali uredba učinkovita le toliko, kolikor so učinkoviti instrumenti, s katerimi se preverja njeno izvajanje, v tem primeru so to mehanizmi nadzora trga v državah članicah. V tem pogledu bodo države članice zdaj imele veliko obveznost, da razvijejo in financirajo svoje sisteme nadzora trga ter v njih zaposlijo kadre. Menim, da je to zelo pomemben pogoj. V prihodnjih letih si mora Parlament še naprej prizadevati za zagotavljanje dejanske vzpostavitve strožjega nadzora trga.

Pomemben vidik je tudi orodje, za katero je bila odgovorna gospa Schaldemose. Ta okvirna odločitev nam omogoča orodje za prihodnje direktive, kar bo zagotovilo večjo pravno doslednost v ključnih vprašanjih, saj se bo oblikovalo jasno in skladno stališče zlasti o znaku CE ter tudi o statusu uvoznikov v trgovinski verigi. V celotni Evropski uniji smo povečali odgovornost uvoznikov. To je bil še eden zelo pomemben korak naprej.

Na splošno smo lahko zelo zadovoljni s paketom, ki ga danes obravnavamo. Ima tudi široko podporo vseh političnih skupin.

Naj se na koncu zahvalim slovenskemu predsedstvu Sveta. Brez močne podpore slovenskega predsedstva nam ne bi nikoli uspelo te zadeve zaključiti v tako kratkem času, ki smo ga imeli pred prvo obravnavo. Posebno se zahvaljujem Komisiji in tajniškemu osebju odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Brez njihove pomoči prav gotovo ne bi upoštevali urnika in ne bi dosegli ustreznega kompromisa pred prvo obravnavo.

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, za razliko od veliko gospodarskih področij je trženje prava znanost in kot tako ima svoje lastne določene zakone ter predpise, ki ostajajo enaki, ne glede na to, kdo je vanje vpleten. Med te predpise spada tehnična specifikacija izdelka, poudarek na iskanju določenih razlik med podobnimi izdelki in prizadevanje za zaščito geografskih označb v jasno določenih okoliščinah. Vendar slednje običajno nima nič skupnega s tehničnimi parametri izdelka. Eden od vidikov enotnega trga je prizadevanje za preprečitev omejevanja prodaje izdelkov na območju druge države s postavljanjem netarifnih ovir, kot so količinske omejitve, obveznost ponovne certifikacije v vsaki državi, nepriznavanje patentov, posebna embalaža in zahteve označevanja izdelkov zunaj carin skupnega trga itd.

Prvi korak, s katerim bi se lahko izognili zmedi ali celo umetnemu oviranju prostega pretoka blaga, je večje ozaveščanje. Zato pozdravljam prizadevanja za uvedbo ene ali več kontaktnih točk za izdelke. Njihov glavni namen bo zagotoviti podatke o tehničnih predpisih, ki jih uporabljajo v drugih državah članicah.

Predlog se v nadaljevanju osredotoči na dokazno breme. V zvezi s tem obravnava tudi tehnični postopek, zaradi katerega se lahko prepove dostop izdelka na trg v drugi državi članici, čeprav se v drugi državi ali državi članici, iz katere izhaja, zakonito trži. Celotni postopek je odvisen od izboljšanja dialoga med pristojnimi organi posameznih držav članic. Za preprečevanje tveganj, ki so povezana s prepovedjo prodaje izdelka na ciljnem trgu, je ključna učinkovitejša komunikacija.

Problem te sicer priporočljive pobude je, da poskuša v direktivi zajeti celoten obseg izdelkov. Bilo bi naivno domnevati, da se lahko podoben ali celo enak pristop uporabi za industrijske izdelke, na primer avtomobile, in za oblačila, obutev ter živila. Čeprav v celoti podpiram poenoten pristop, sem prepričan, da se bodo morali za posamezne izdelke ohraniti posebni pristopi. Na usklajenem področju ne predvidevam nobenih težav, vendar bi se lahko pojavile, kadar zahteve za izdelke niso usklajene, z drugimi besedami, zunaj usklajenega področja izdelkov.

Uredba določa 20-dnevni rok za gospodarske subjekte, da se odzovejo na sklepe pristojnih nacionalnih organov, ki temeljijo na t. i. javnem interesu, ki zahteva, da se izdelek umakne s trga, prepove, ali v nekaterih primerih, da se spremeni, preden se lahko pošlje na trg. Pozitiven vidik tega predloga je poudarek na možnosti pregleda sklepov nacionalnih sodnih organov. Menim, da je edini nejasen vidik tega predloga, ki ga sicer v celoti podpiram, sklicevanje na pogodbo. Na primer, naslov 5.2 finančnega izkaza je „Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije“. Če se predlog sklicuje na lizbonsko pogodbo, se mi zdi to neprimerno, ker se je ratifikacija te pogodbe šele začela.

Na koncu menim, da bo ta uredba pomagala pri reševanju vprašanja nenehnega podvajanja testov in certifikatov, ki se pojavlja zato, ker država meni, da certifikati, izdani v drugi državi, niso ustrezni. Kot predstavnik izvozne družbe sem v preteklosti imel izkušnje s takšnimi težavami v praksi in prepričan sem, da jih bo današnji predlog pomagal odpraviti.

  Godfrey Bloom, v imenu skupine IND/DEM. Gospa predsednica, menim, da se mi je malo prej upravičeno zdelo, da sem se znašel na holivudski podelitvi nominacij za oskarje: vsi so si med seboj čestitali in se trepljali po hrbtu, naravnost čudovito. Gospodu Stubbu se je uspelo zahvaliti skoraj vsem, vendar je pozabil na svojo babico. Da, gospod Stubb, pozabili ste na svojo babico.

Zanimivo, kajne? Usklajujemo, združujemo, urejamo, sprejemamo zakonodaje. To je, kakor bi ta institucija imela veliko potrebo, da dokazuje svojo vrednost z nenehno dejavnostjo: dobro, slabo, povprečno. Mora se videti, da smo zaposleni. Pri tem se predpostavlja, da je evropski državljan kot nekakšen sramežljiv otrok, mi pa sicer dobronamerni, vendar avtoritativni starši. Mi vemo in nadzorujemo vse. Vendar to ne drži, se strinjate? Raven poslovnih izkušenj v tem parlamentu je pomilovanja vredna. Politični uradniki in trgovci brez vsakega dejanskega razumevanja zunanjega sveta na hitro oblikujejo pomanjkljivo in nevarno zakonodajo, medtem ko nas javnost podpira v naši smešni drži.

Države v razvoju, kot sta Indija in Kitajska, ki prevzemata našo proizvodnjo celo v tem trenutku, prav gotovo z začudenjem strmijo v nas. Svetovna konkurenca na področju trgovine je podobna nogometni tekmi. Gledajo nas, kako se na igrišču postavimo v vrsto, piščalka zapiska in vneto začnemo brcati žogo v svoj lastni gol. Kako se nam morajo smejati za našimi hrbti. Ta parlament je s hitrim sprejemanjem nove ustave, ki je proti volji ljudstva, izgubil vso svojo legitimnost. Vendar bo ljudstvo nekoč imelo besedo in takrat bo ukrepalo proti nam, kar si bomo popolnoma zaslužili.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, čestitam gospodu Harbourju za rojstni dan in obenem moram reči, da se zdi, kot da smo se vrnili v devetdeseta leta 20. stoletja. Takrat smo bili polno zaposleni s pripravo zakonodaje za enotni trg in očitno je še vedno tako, ker danes obravnavamo dva dodatna predpisa in sklep za zagotovitev prostega pretoka blaga. Dejstev ne moremo zanikati in dejstvo je, da vlade želijo zaščito, da ne bom rekel protekcionizem. Tehnični standardi, izpolnjevanje obrazcev in varnostne zahteve so del netarifnih ovir. Avtomobilska industrija v Franciji na primer je leta vztrajala pri rumenih glavnih žarometih namesto belih, s čimer je omejevala število tujih vozil na naših cestah.

Zdaj Komisija predlaga skupni okvir za prosto trženje koles in lestev, s katerih bodo padali očetje, igrač, ki so za otroke smrtno nevarne, čajnikov, s katerimi se bodo poparile njihove mame, in različnih električnih naprav, s katerimi se lahko smrtno poškodujejo babice in dedki.

Imeli smo vtis, da je po 23 letih od podpisa enotnega evropskega akta vse urejeno: da je sodba Cassis de Dijon leta 1979, ki ji je sledilo še nekaj sto odločitev Sodišča Evropskih skupnosti, zagotovila splošno vzajemno priznavanje vseh izdelkov. Vendar smo se motili. Enotni trg je še vedno večdelni trg, zato nam Komisija za odstranitev regulativnih in tehničnih malenkosti, ki komaj opazno povzročajo nove omejitve, predlaga sprejetje načela, po katerem stroške nosijo uvozniki: uvozniki naj bi bili odgovorni za varnost izdelkov, ki jih uvažajo, in dokazno breme se obrne.

Zdaj so pred nami besedila, ki izražajo, kar je očitno: ponovno zahtevajo uveljavitev načela vzajemnega priznavanja, podpirajo obsedenost v zvezi z etiketiranjem, ki se imenuje označevanje – z logom CE, njegovimi sprejetimi merami in sankcijami za nepravilno uporabo, in kar je prav neverjetno, 15 let po odpravi mejnega in carinskega nadzora naš poročevalec André Brie zahteva več sredstev za carinske uradnike. Ponovno vpeljevanje carinskih uradnikov na območja proste trgovine je res nenavadno, čeprav je menda starešina proste trgovine Adam Smith dejansko preživel svoja zadnja leta tako, da se je sprehajal po svojem rodnem mestu v carinski uniformi svojega očeta.

Zato pravim, naredimo to: povrnimo carinske uradnike v celoti s tradicionalnimi koničastimi kapami. Verjetno bomo morali te kape izvoziti iz Kitajske, vendar bomo vsaj zagotovili njihovo varnost. Ne nazadnje ne želimo biti odgovorni, če komisarji dobijo sončarico.

  Andreas Schwab (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz se najprej zahvaljujem poročevalcem in drugim poslancem, ki so v celoti preučili ta zapleteni dokument, vendar ob tej priložnosti začenjam drugje. Nekomu se resnično ne bom zahvalil, in sicer gospodu Bloomu, ki s svojim govorom ni prispeval ničesar konstruktivnega k tej razpravi. V tem pogledu je izničil svoje lastno prizadevanje za odstranitev bremena, ki je na ramenih evropskih državljanov. Upam, da mi boste kljub temu dovolili, da kot včeraj zvečer ponovno čestitam svojemu prijatelju Malcolmu Harbourju za rojstni dan.

Če bo ta paket dobro darilo za rojstni dan, bomo še videli. Počakati moramo, da se pokaže, kako države članice izvajajo sklepe, ki smo jih sprejeli skupaj s Svetom. Iskreno se vam zahvaljujem, gospod Vizjak, za vaša prizadevanja v tej zadevi, o kateri sva govorila v Sloveniji, prav tako se zahvaljujem komisarju Verheugnu. Veliko se bo razpravljalo o odstavku gospoda Stubba, ki si zasluži priznanje, da ga je Parlament tako hitro in gladko sprejel. Opozarjam na obrnjeno dokazno breme na neusklajenem območju notranjega trga. S tem načelom bo delovanje na notranjem trgu veliko lažje, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ker bo birokracije zelo malo.

Upam, da se vse države članice dobro zavedajo, kaj so si s tem naložile. Lastnikom malih podjetij ali proizvajalcem za izvoz izdelkov ne bo več treba prositi vlad za dovoljenje, ampak bodo morale države članice jasno ponazoriti, da so vse določbe, ki so jih sprejele, potrebne in sorazmerne. Zagotavljam vam, da bodo nekatere države članice v tem pogledu zelo razočarane. Vseeno je to spodbuden znak za notranji trg ter tudi za mala in srednje velika podjetja, ki na njem poslujejo.

Zelo sem hvaležen tudi gospe McCarthy in gospe Fourtou, da sta nas v zvezi z znakom CE in njegovim pomenom obvestili, da ni postal skrb Parlamenta šele, ko je bila sprejeta okvirna zakonodaja o novem pristopu, da smo se vedno, ko se je v zadnjih letih razpravljalo o direktivi glede znaka CE (ki je bil, kot vemo, sprva namenjen zgolj označevanju za organe nadzora trga), večkrat vprašali, ali potrošnikom dejansko zagotavlja podatke, ki jih ob nakupu izdelka želijo vedeti. Jasno je, da je zelo težko razlikovati med potrošniškim in industrijskim blagom. Seveda se zavedamo, da je treba najti rešitev z nizkimi stroški in dejansko brez birokracije. Obenem smo vam hvaležni, gospod Verheugen, da nameravate naročiti študijo, ki jo v našem celotnem odboru soglasno podpiramo. Upamo, da bo ta študija jasno dokazala, da znak CE v svoji sedanji obliki potrošnikom ne zagotavlja podatkov, ki jih potrebujejo.

  Barbara Weiler (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje poslanci, pred približno enim letom, 14. februarja, je Evropska komisija predlagala ta novi paket ukrepov za blago s ciljem, da trgovini na notranjem trgu omogoči ponovni zagon. Dejstvo, da nam je danes po malo več kot letu dni uspelo končati ta paket, dokazuje, da je ekipa, ki se je trudila za njegovo sprejetje v Parlamentu, delovala zelo hitro in učinkovito. Vendar poslanci iz zadnjega zgornjega desnega dela dvorane sploh niso sodelovali, zaradi česar se mi zdi, da še danes ne vedo, kaj zajema ta paket.

Med to razpravo me je presenetilo, kako veliko ovir še vedno obstaja na notranjem trgu glede na to, da je Jacques Delors že leta 1992 uvedel enotni trg. Presenetljivo je videti resnične težave, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja, ko poskušajo vstopiti na trg v drugih državah članicah EU. Po mnenju Komisije ta paket vsebuje ukrepe, ki bodo vplivali na 22 industrij s skupnimi letnimi odhodki v regiji v znesku 1 500 milijard EUR.

Uspelo nam je zagotoviti, da bodo prihodnje izboljšave sistema za nadzor trga temeljile na enotnih merilih, kar je bistveno. Ko je trg odprt, morajo delovati tudi nadzorni mehanizmi. Z njimi se nevarno blago lažje prepozna in spremeni tako, da je varno, ter se lahko izvedeta bolj ciljno usmerjena preiskava goljufij in kazenski pregon goljufov. Kot so povedali že drugi govorniki, bodo poleg proizvajalcev v prihodnosti odgovorni tudi izvozniki. To ne bo le mrtva črka na papirju, ker bo obstajala tudi določba o odgovornosti in kazni za njeno nespoštovanje.

Ta sistem za nadzor trga je prav tako velika pridobitev za udeležence, ki že upoštevajo pravila, ker močno izboljšuje sredstva za prepoznavanje nepoštenosti med proizvajalci in izvozniki. Presenečena sem bila, da carinski organi in organi za nadzor trga do zdaj skoraj niso vedeli ničesar o dejavnostih drug drugega. Ta skrivnostnost in domnevno ščitenje interesov podjetij se bosta končala tukaj in zdaj.

V zvezi z znakom CE sem vesela, da je Parlament vztrajal pri svojem stališču. Nismo se odzvali na nepremišljene pozive organizacij potrošnikov, ki so poskušale doseči, da se pritrjevanje znakov CE odpravi, ali na poziv Komisije, naj se izvede neupravičeno preoblikovanje. Takšne poti niso bile prave. Menim, da smo zdaj izbrali najboljšo pot.

Zaradi nasprotovanja z nekaterih strani dvorane je Parlament zagotovil, da se ohranijo nacionalne varnostne oznake, ne samo nemške, ampak tudi druge, dokler ne bomo našli druge celovite rešitve.

Kot članica socialdemokratske stranke sem tudi ponosna, da poleg naše resolucije tudi uredba sama vključuje določeno načelo. To načelo je bilo do zadnje minute nekoliko sporno, vendar nam je za akreditacijske organe uspelo določiti, da si ne smejo konkurirati med sabo ali spreminjati svojega javnega poslanstva. Mislim, da je bilo takšno tudi soglasno stališče. Za vse nas je bila pomembna potreba po večji preglednosti.

Presenetljivo je, kako malo je dejanskega sodelovanja, in prepričana sem, da ga bo s tem paketom več tudi med javnimi organi.

Na koncu naj dodam nekaj o tem paketu kot celoti. Za evropska podjetja in državljane predstavlja veliko pridobitev. Veliko stvari bo lažjih, veliko postopkov bo manj birokratičnih, zaradi česar bodo tudi stroški nižji, vendar pri tem potrošnikom še vedno omogočamo višjo stopnjo varnosti. Če uporabim izraz iz poslovnega sveta, to bodo t. i. razmere dobim-dobiš (win-win).

  Toine Manders (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, najlepše se zahvaljujem poročevalcem gospodu Stubbu, gospe Schaldemose in gospodu Briu, da so hitro in konstruktivno opravili svoje naloge. Tako se mora oblikovati zakonodaja – hitro in zanesljivo. Zahvaljujem se tudi Komisiji in predsedstvu Sveta.

Evropa je bila ustanovljena za ravno takšno zakonodajo in prav je, da močno spodbujamo gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja. Mala podjetja se večkrat pritožujejo, ker njihov izvoz in poslovne dejavnosti ovira dejstvo, da meje ostajajo zaprte, čeprav se toliko govori o enotnem trgu. To bo pomenilo, da Evropska unija potrebuje trdnejšo podlago. Mala podjetja ne nazadnje predstavljajo steber našega gospodarstva in so tudi sektor, ki omogoča delovna mesta, ki jih v Evropski uniji tako nujno potrebujemo.

Tudi za države članice bo to ustvarilo boljšo podlago, ker bomo prihranili 150 milijard upravnih stroškov na leto, kar je velika vsota. Proračun za letošnje leto znaša 120 milijard. Zato naj države članice ne govorijo, da Evropska unija stane preveč, ker jim denar dejansko ostaja. Pred vrati ni množice medijev, ki bi poročala o tej veseli novici, vendar vseeno menim, da jo je treba omeniti.

Kot liberalci smo seveda zelo veseli, da je enotni trg okrepljen. Bolj dinamično gospodarstvo pomeni uspešnejšo Evropo, kar je koristno za podjetja in potrošnike ter tudi za Evropsko unijo.

Ne bom zapravljal časa, ki mi je odmerjen, ker je veliko drugih govornikov že hvalilo vsebino tega paketa. Zato ne bom govoril o tehničnih podrobnostih. To je odlično delo. Upam, da ga bomo lahko soglasno sprejeli in da bo zelo kmalu postalo veljavno.

Zdaj ko imamo obrnjeno dokazno breme, so ukrepi, ki jih izvaja Evropska komisija, kadar države članice zlorabijo postopke za zaščito naših trgov, precej učinkoviti. V takšnih primerih se hitro in ustrezno ukrepa. Zato mislim, da bo to dobro delovalo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija je mnogovrstna zbirka vrednot, izkušenj ter zgodovinske in družbene raznolikosti. Pogosto se razlikujemo po svojih preteklih izkušnjah in tudi po sedanjih zakonih in obveznostih, ki veljajo za evropske institucije, delovna mesta in državljane.

Živimo v obdobju velikih družbenih, gospodarskih in kulturnih sprememb, ki imajo na žalost tudi nekatere negativne vplive. Vendar se je razvilo tudi veliko dobrega in pozitivnega, kamor prav gotovo spada liberalizacija kapitala, blaga in storitev ter prosto gibanje oseb. Ta napredek omogoča ustrezne pogoje za gospodarsko dejavnost, vendar se je pokazalo, da ima kapital večkrat prednost pred ljudmi, s čimer se ogrožajo njihovo zdravje in celo življenja.

Zato moramo poostriti vse mogoče postopke nadzora. Ponovno je treba uvesti sistem znaka CE na naših mejah, kar so izrazili nekateri poslanci, ter tudi na naših notranjih trgih in zlasti v komercialnih mrežah. Obseg blaga, ki ga proizvajajo verige supermarketov in hipermarketov, presega vsako domišljijo, kar je pomembno dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Upoštevati moramo sistem označevanja in tudi druga razpoložljiva sredstva, s katerimi lahko potrošnikom omogočimo boljše poznavanje izdelkov in lažjo izbiro med njimi.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospa predsednica, ta poročila poskušajo izboljšati uredbo trga glede izdelkov, zlasti z zaostrovanjem pogojev za pridobitev znaka CE in odpravljanjem njegove zlorabe. To je vse prav, vendar se bom v svojem prispevku k tej razpravi nekoliko preusmerila na vidik, ki so ga ta poročila spregledala, vendar je po mojem mnenju za razpravo o izdelkih zelo pomemben.

Cilj različnih predlaganih ukrepov je spodbuditi ljudi, da izdelke kupijo in da se ob nakupu odločajo za evropske izdelke. Kako bi lahko te spodbude za večje potrošništvo uskladili s potrebo, da vire uporabljamo pametno? To pomeni, da se zavedamo, da jih moramo deliti z ostalim svetom in tudi s prihodnjimi generacijami?

Nekatere države članice dajejo prednost razvoju svojih gospodarstev, medtem ko je za druge vprašanje odgovornega ravnanja z okoljem enakovredno trgovini. Te države poskušajo doseči konkurenčno trgovino ter pri tem ohraniti dober in trajnostni življenjski standard in standard uporabe izdelka, kar je nemogoče. Energetska učinkovitost ter uporaba materialov, ki se lahko reciklirajo in imajo nizko toksičnost, predstavljajo korak v pravo smer, vendar je odprava načrtovane zastarelosti pomemben dodatek. Načrtovana zastarelost je načrtno ustvarjanje izdelkov, ki niso trajni in ki jih ni mogoče popraviti.

Ko sem prvič kupila mikrovalovno pečico, sem načrtno kupila kakovostno, ki naj bi dolgo delovala. Delovala je dve leti. Ko sem jo odnesla nazaj v trgovino, so mi povedali, da je ni vredno popravljati in da ni nikogar, ki bi to naredil. Zato sem kupila drugo, prav tako kakovostno. Delovala je dve leti. Zdaj kupujem mikrovalovno pečico vsako leto – najcenejšo, ki jo lahko najdem, in jo nato vržem stran.

Pri uskladitvi moramo poskrbeti, da odgovornim državam dopuščamo možnost prepovedi izdelkov z načrtovano zastarelostjo, in spodbujati države, da na svoj trg dovolijo vstopiti samo izdelkom, ki so trajni in jih je mogoče popraviti, ker se prav v teh državah na koncu nakopičijo gore odpadkov.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, danes uživam v zelo dobrem vzdušju, v katerem poteka ta razprava o notranjem trgu, in zahvaljujem se vsem, ki so k njej prispevali. Demokracija seveda zahteva, da prisluhnemo tudi nasprotujočim si stališčem, kot ga je na primer izrazil moj kolega poslanec gospod Bloom.

Imam sina Andreja, zato vem, da ime Andrej pomeni močan in vpliven. Minister Vizjak, ki mu je tako ime, prispeva k tej debati zelo vplivno dinamiko. Naj omenim, da ni običajno, da se v takšnih razpravah zastopa tudi Svet. Osnovni predpogoj za pravilno delovanje evropskega notranjega trga blaga je, da se odstranijo ovire za gospodarske subjekte in ustvarijo ugodni pogoji za podjetja, zlasti za 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij. V zvezi s številom izdelkov iz držav v razvoju moramo najti rešitve za izzive, ki jih prinaša globalizacija.

Ena takšna rešitev so jasna zakonodajna pravila, s katerimi se zagotovi, da za vse uvožene izdelke na evropskem trgu veljajo enake varnostne zahteve kot za izdelke, ki so proizvedeni v Skupnosti. Osnovna načela zakonodajnega paketa o trženju izdelkov so odgovornost proizvajalcev, da zagotovijo skladnost svojih izdelkov z veljavnimi evropskimi zakoni, in odgovornost držav članic, ki morajo zagotoviti nadzor trga Evropske unije. Moram priznati, da me je evropska standardizacija začela zanimati, ko sem bila poročevalka Evropskega parlamenta za njeno financiranje, in me tukaj v Parlamentu še vedno zanima.

Dejansko se zavedam, kako pomembna je ta bistvena politika Evropske unije in pozdravljam sodelovanje komisarja Verheugna. Kot poročevalka za skupino PPE-DE sem se prav tako osredotočila na predloge sprememb poročila gospe Christel Schaldemose o povečanju odgovornosti izvoznikov, zmanjšanju upravnega bremena za mala in srednje velika podjetja ter ohranitvi novega pristopa kot osnovnega okvira za trženje izdelkov. Poudarila sem tudi potrebo po učinkovitejši obveščevalni kampanji, da se poveča ozaveščenost potrošnikov: to je temelj za povečanje zaupanja potrošnikov v notranji trg EU.

V svojih predlogih sprememb sem se zlasti osredotočila na potrošnika in na pomembnost zagotavljanja, da so potrošniki zaščiteni pred izdelki, ki so nevarni za njihovo zdravje. Poudarila sem tudi potrebo po učinkovitejši obveščevalni kampanji, da se poveča ozaveščenost potrošnikov: to je temelj za povečanje zaupanja potrošnikov v notranji trg EU. V praksi lahko vidimo, da sedanji znak CE ne ponuja ustreznega zagotovila o resnični varnosti izdelka. Zato smo s tem zakonodajnim paketom poskušali bolj osmisliti znak CE, uvesti sankcije za njegovo zlorabo, poostriti pravila o njegovi dodelitvi in pomembno poostriti sistem nadzora trga.

Doseženi kompromis vključuje prenos nekaterih členov v zvezi z znakom CE v zakonodajo. To je zelo pozitiven korak. Na koncu se zahvaljujem gospe Christel Schaldemose in drugim poročevalcem za konstruktivno sodelovanje, tako smo lažje poenotili terminologijo, postopke in modele ocenjevanja skladnosti, da jih lahko uporabimo v spremembah sektorskih direktiv, zlasti dolgo pričakovane direktive o igračah, v zadovoljstvo vseh evropskih potrošnikov.

  Mia De Vits (PSE). – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod Vizjak, gospe in gospodje poslanci, zahvaljujem se vsem za prispevke k tej temi, zlasti poročevalcu Alexandru Stubbu, ki se je zelo potrudil, da smo se poročevalci v senci vključili v to poročilo, z vseh vidikov razprav. Hvala vam.

Sprejetje paketa o blagu označuje velik napredek pri doseganju enotnega evropskega trga blaga in trije združeni zadevni predlogi so potrebni instrumenti, če hočemo, da bo enotni trg blaga deloval pravilno. Imamo načelo vzajemnega priznavanja, vendar obstaja predvsem na papirju. Vse premalokrat se upošteva. Enotni trg danes ne deluje tako, kot je predvidel Jacques Delors pred četrt stoletja. Po izračunih Evropske komisije je za podjetja od 2 do 10 % dražje, če prodajajo svoje blago v drugi državi članici, ker se načelo vzajemnega priznavanja napačno uporablja. Kakor ste sklepali že vi, gospod Stubb, to dejansko pomeni dodaten strošek za Unijo kot celoto v višini 150 milijard EUR na leto. To je za podjetja in njihove zaposlene slaba novica, vendar tudi za potrošnike, ki morajo zaradi tega plačevati višje cene. Zato je skrajni čas, da začnemo načelo vzajemnega priznavanja uporabljati pravilno. Zaradi tega se je oblikoval strogi postopek z obrnjenim dokaznim bremenom, ki zahteva, da je Komisija obveščena o odločitvi držav članic ob koncu postopka. Upam, da bo Komisija ukrepala tudi na koncu postopka, če se pokaže, da še vedno obstajajo neka pravila, ki ne temeljijo na objektivnih merilih.

Ena ali dve stvari za prihodnost: stroga merila kakovosti nacionalnih nadzornih organov so korak naprej, vendar je končni cilj v zvezi z nadzorom izboljšati čezmejno sodelovanje. Naš odbor za notranji trg si je ogledal pristanišče Antwerpen, v katerem smo videli, da carinske službe potrebujejo več finančnih sredstev, kar je v pristojnosti držav članic, vendar tudi več čezmejnega sodelovanja, za katero si moramo prizadevati v prihodnosti.

Zdaj sicer v zvezi z znakom CE obstaja večja jasnost, vendar se strinjam z gospo McCarthy in gospo Gebhardt, da si moramo v prihodnosti prizadevati za dejanske varnostne oznake. Pozdravljam pozitiven odgovor komisarja Verheugna v tej zadevi. Vzajemno priznavanje mora biti učinkovitejše in vse zadevne strani morajo pri tem prevzeti odgovornost, tudi države članice in Komisija. Vendar to ostaja druga najboljša rešitev. V prihodnosti želimo pobude za usklajeno zakonodajo, da se enotni trg blaga uvede v celoti.

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, z vsem spoštovanjem do gospoda Blooma, ki je medtem že zapustil dvorano, se pridružujem vsem pohvalam, izrečenim našim trem soporočevalcem, in se jim zahvaljujem za vložen čas ter za njihovo vztrajnost pri doseganju pravičnega kompromisa in rešitve dobim-dobiš za evropsko industrijo ter varnost potrošnikov.

Glede na to, da imam samo dve minuti časa in da govorim kot član okoljskega odbora, mi dovolite, da se osredotočim na ključne točke, zlasti na vprašanje sistema znaka CE. Sedem mesecev po primeru igrač Mattel in umiku s trga, kot smo slišali, več kot 20 milijonov kitajskih igrač z znakom CE, je Unija pod večjim pritiskom kot kadar koli prej, da izboljša sistem označevanja. V zadnjih letih je zagovarjala prožen prostovoljni sistem, ki temelji na novem pristopu, katerega metoda ima nedvomno svoje prednosti, vendar če se uporablja sama, je lahko manj učinkovita, ker lahko nekateri proizvajalci pritrdijo znak CE, ne da bi upoštevali pravila, kar za potrošnike pomeni očitno tveganje glede varnosti.

Zato je ta paket ukrepov ključen, da organom, ki se ukvarjajo s temi vprašanji (organi za odobritev, certifikacijski organi in carinske službe) zagotovi sredstva za boj proti zlorabam sistema znaka CE.

Ni naključje, da je Evropski parlament že večkrat podprl strožji nadzor trga, nazadnje v resoluciji o varnosti igrač septembra 2007. Naš poročevalec gospod Brie je to zlasti poudaril.

Že davnega januarja leta 2004 sem ob podpori Petra Lieseja, Karin Scheele in tudi Clauda Turmesa v svojem poročilu o direktivi za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki uporabljajo energijo, opozoril na očitne pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo zelo veliko izdelkov ter nezanesljivost nekaterih obveznih in prostovoljnih sistemov označevanja. V teh štirih letih smo dosegli le malo napredka in v imenu zelo veliko strokovnjakov, ki so nas na to opozorili, moram povedati, da je to obžalovanja vredno.

Seveda so dobrodošli vsi ukrepi, s katerimi bi dosegli večjo pravno varnost in dodatno pomagali gospodarstvenikom ter malim in srednje velikim podjetjem. Pri tem mislim na lokalni sistem kontaktnih točk za izdelke, ki je naveden v poročilu, in na jutranje sporočilo Alexandra Stubba, da je uvedel osebno infotočko. Ne vem, ali jo namerava poimenovati Stubb/MSP.com, vendar mu želim veliko uspeha, obenem pa moram povedati, da se strinjam z v ustnem vprašanju izraženim opozorilom v zvezi z dodatnim označevanjem in njegovo skladnostjo z obstoječim sistemom.

V celoti podpiram zaskrbljenost, ki jo je izrazila Arlene McCarthy s svojim poučnim primerom o grelniku vode, in sem hvaležen komisarju, ki je opozoril na pomembno prizadevanje v zvezi s tem vprašanjem.

Gospa predsednica, na koncu poudarjam, da bodo pravila, ki jih tukaj določamo, uporabna le, če jih bodo evropski proizvajalci in distributerji ter zlasti, kot je ravnokar poudarila Mia De Vits, gospodarski subjekti iz tretjih držav in predvsem izvozniki upoštevali, kar bi jih očitno morali.

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – (PL) Gospa predsednica, v zadnjih nekaj letih je bilo vedno več primerov, ko se je na trg EU uvrstilo blago, ki ne izpolnjuje standardov EU. Ne gre samo za vprašanje kitajskih igrač. Pesticidi, sredstva za zaščito rastlin in celo zdravila se ponarejajo, zaradi česar ne ščitijo in zdravijo več, ampak so v veliko primerih dejansko škodljiva. Tri poročila, ki so pred nami, in sicer poročila Bria, Schaldemosejeve in Stubba, obravnavajo uvedbo blaga na trg EU, uporabo tehničnih predpisov za zakonito označene izdelke ter ureditve za akreditacijo in nadzor trga. Ne kršijo osnovnega načela prostega pretoka blaga na trgu EU, ampak omogočajo zaščito tega trga in obenem zaščito naših državljanov.

Kakor pravijo poročevalci, moramo zagotoviti, da ne bo izjem ter da se predlagani predpisi in sklepi čim bolj upoštevajo. Zaželeno bi bilo, če je mogoče, da se oblikuje enotni dokument po zgledu drugih takšnih predpisov, ki bi izčrpno obravnaval težave pri tem. S tem bi se izognili številnim ponavljanjem argumentov in terminologije, ki bi lahko povzročili nasprotujoče si razlage. Osnutki in poročila, ki so nam predloženi, so odlična podlaga za izčrpen enotni dokument.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, čestitam vsem trem poročevalcem za odlična in konstruktivna poročila. Uvedba blaga v obtok na območju Unije je nedvomno zelo resna zadeva. Vsi se spomnimo nedavnih problemov, ki so jih ob vstopu na trg EU povzročile nevarne igrače. Nadzorni organi EU teh igrač niso odkrili, ker se je sistem spremljanja tako kot pri več drugih primerih izkazal za neučinkovitega.

Vedno pogosteje se dogaja, da proizvajalci pritrdijo znak CE na svoje izdelke brez kakršnega koli nadzora, kljub dejstvu, da zadevno blago ne izpolnjuje meril EU. Poleg tega se znak CE vedno znova ponareja. Zaradi tega in drugih razlogov je Komisija predlagala ta paket za uvedbo blaga na trg EU.

Rad bi poudaril enega od treh sestavnih delov tega paketa: Poročilo gospoda Bria o akreditaciji in nadzoru trga. Zlasti se mi zdi pomembno, da se v njem obravnava vprašanje znaka CE. Vesel sem, da poslanci podpirajo znak CE, ki ima glavno vlogo pri zagotavljanju skladnosti s standardi EU in da se strinjajo s poostritvijo pogojev njegove uporabe, kar je najpomembneje.

Pomembno vprašanje, o katerem se je v zvezi s tem razpravljalo, so drugi nacionalni znaki, ki se uporabljajo na trgu EU. Pri tem poudarjam, da je bilo Poljski ob vstopu v EU večkrat naročeno, da v svoj nacionalni sistem ne sme vključiti varnostnih oznak drugih držav. To navodilo smo upoštevali, pri čemer smo celo odstranili svoj lastni znak B, ki je bil poljski simbol za varnost izdelkov. Tako nam je bilo zelo pomembno, da sledimo pristopu EU in da v novo zakonodajo vključimo prepoved uvedbe drugih varnostnih oznak, razen znaka CE, ter s tem upoštevamo načelo nediskriminacije.

Zelo me veseli, da so Svet, Komisija in Parlament upoštevali svoje stališče in izbrisali zadevne odstavke ter ohranili status quo. Vseeno menim, da si moramo v zvezi z evropskih znakom CE skupaj prizadevati, da dolgoročno odstranimo druge znake s trga, čeprav mora Komisija zadevo najprej preučiti, preden lahko damo takšno pobudo.

  Anna Hedh (PSE). – (SV) Hvala, gospa predsednica. Tudi jaz se toplo zahvaljujem poročevalcem za zelo dobro opravljeno delo. Bilo je izredno vznemirljivo spremljati njihov napredek.

Čeprav imam raje sodelovanje, ki je bolj medvladne narave, se zavedam, da potrebujemo v nekaterih primerih v Uniji čim bolj poenotene zakone. Takšen primer je zakonodajni paket o trženju izdelkov na notranjem trgu, ker se to, kar v EU proizvedemo in vanjo uvozimo, na njem prosto pretaka. Zame je varnost potrošnikov na trgu najpomembnejša.

Zato pozdravljam predloge poročevalcev v zakonodajnem paketu, ki so v veliko pogledih boljši od predlogov Komisije. Na primer, gospa Schaldemose predlaga, naj bodo za zagotavljanje, da so izvoženi izdelki v skladu s pravili EU, odgovorni izvozniki.

Menim, da je to zlasti pomembno zdaj, ko bomo zaradi težav, ki so v zadnjem času v središču na trgu igrač, ponovno preučili direktivo o varnosti igrač. Menim, da je samoumevno, da morajo odgovornost nositi izvozniki in da jim grozijo kazni, če izvažajo nevarne izdelke. Kdo drug? Prav tako moramo spremeniti in poostriti sistem znaka CE. Čeprav je to vprašanje najobčutljivejše, menim, da so poročevalci dosegli velik napredek.

Kot je dejala gospa Schaldemose, sistem znaka CE ni rešitev za vse težave v zvezi z varnostjo na notranjem trgu. Vendar je veliko potrošnikov trenutno prepričanih, da znak CE pomeni, da je izdelek varen, tudi igrače in naprave. Gospa McCarthy nam je to ponazorila z grelnikom vode in igračo. Odgovorni smo, da zagotovimo poostritev sistema označevanja in dejansko izvajanje nadzora trga v vseh državah članicah.

Na koncu ponovno poudarjam, da je potrebno upoštevati naše potrošnike, ker sta za uspešen trg potrebna njihova varnost in zaupanje.

  Magor Imre Csibi (ALDE). – (RO) Dovolite mi nekaj pripomb v zvezi z znakom CE. Trenutno to zadeva vsak izdelek, za katerega velja evropska direktiva. Takšno označevanje ne bo ustrezno, vse dokler ga bodo lahko proizvajalci uporabljali za večino izdelkov, ne da bi jih pri tem nadziral tretji ali neodvisni organ. To je prva težava.

Pri tem se vsi strinjamo, da trenutni sistem znaka CE za izdelke ne more zagotavljati varnosti za evropske potrošnike. Dejansko niti ni bil oblikovan zato, da bi predstavljal označevanje varnosti.

Spoštovani komisar Verheugen, lani ste dejali, da ne bomo nikoli dosegli stoodstotne varnosti izdelkov. Zato pozivam Komisijo, naj poleg natančnejšega nadzora trga in strožjega carinskega nadzora razmisli tudi o strožjih kaznih za podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo izdelke, ki niso v skladu s standardi in direktivami EU.

Ne smemo pozabiti, da je večina evropskih potrošnikov prepričanih, ne da bi bili o tem obveščeni, da je izdelek z znakom CE proizveden v Evropi ali ga je potrdil evropski neodvisni organ. To je druga težava. Tudi komisar Verheugen meni, da je trenutno stanje znaka CE nekoliko zavajajoče. To je nedopustno, zato pozivam Evropsko komisijo, naj spodbudi kampanje za obveščanje evropskih potrošnikov, da znaka CE ne bodo več zamenjevali z oznako za kakovost ali varnostno oznako.

Gospod komisar, dragi kolegi poslanci, vsi menimo, da potrebujemo znak, ki bi potrjeval varnost izdelka. Izpopolni se lahko trenutni znak CE ali se uvede dodatno označevanje, vendar se mora rešitev najti čim prej. Notranji trg poleg prostega pretoka izdelkov vključuje izvajanje učinkovitih ukrepov za zaščito potrošnikov.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod komisar, dinamičen razvoj notranjega trga EU in še bolj dinamičen uvoz škodljivega blaga, zlasti iz Kitajske, nas sili, da posodobimo pravila o trženju izdelkov, vključno s tistimi, ki niso usklajena. Ta trojni zakonodajni paket bo poenostavil papirno dokumentacijo in obenem pomagal državam članicam izboljšati nadzor na trgu EU, ki danes deluje na več ravneh. Zato po temeljiti razpravi poostrujemo zahteve v celotni dobavni verigi, najprej za proizvajalce v EU ali na Kitajskem ter potem za uvoznike in distributerje v EU. Usklajujemo pravila za akreditacijo organov in vzajemnega priznavanja certifikacije.

Poleg organov nadzora postaja pomembnejša tudi vloga ozaveščenosti potrošnikov: obveščeni potrošniki so sposobni razlikovati med izdelki glede na njihovo označevanje, zato si prizadevamo okrepiti pomembnost evropskega znaka CE, na podlagi katerega lahko organi za nadzor in obveščeni potrošniki razberejo, da izdelki dosegajo evropska merila kakovosti in varnosti. Prav tako se moramo boriti proti njegovemu izkoriščanju, vključno z namernim zamenjevanjem z drugimi znaki, kot je China Export.

Izvedela sem, da evropsko označevanje še ni bilo registrirano, zato sem pozvala Komisijo, naj to stori. Čeprav je Komisija svetovala, naj se predlaga postopek registracije, vloga za registracijo v objavljenem obvestilu ni bila navedena. Ponovno pozivam Komisijo, naj ukrepa v zvezi s tem vprašanjem.

Gospod komisar, tudi vas odločno pozivam, da registrirate evropsko označevanje za mednarodne trge. Oba ta ukrepa bosta spodbudila nadaljnje pravne ukrepe proti zlorabi, vključno s takšnimi, ki se končajo s kompenzacijo. Menim, da je zamujanje pri tem nedopustno. Cenim odlično delo Komisije v zvezi s pripravo tega „paketa za blago“, zlasti temeljito delo poročevalcev, ki jih želim pohvaliti za odličen izid.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospa predsednica, pred približno tridesetimi leti je Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi Cassis de Dijon uvedlo načelo vzajemnega priznavanja. Eden od današnjih poročevalcev, gospod Stubb, pravi, da je ta paket ukrepov poskus, da bi se sodba Cassis de Dijon uporabila na zakonodajni ravni. Vendar te sodbe ne more nadomestiti zakonodajno besedilo, ker je ta sodba dejansko instrument, s katerim Sodišče določa uskladitev notranjega trga.

Sedanji paket nadomešča večjo potrebo, ki je bila ponazorjena v tej razpravi, in sicer potreba po resnični uskladitvi proizvodnje v Evropski uniji.

Sedanji sistem vzajemnega priznavanja pomeni, da smo izpostavljeni prekinitvi verige pri najšibkejšem členu. To se je na primer zgodilo z boleznijo norih krav, ko je britanska vlada sklenila deregulirati postopek proizvodnje mesno-kostne moke. To se je nedavno zgodilo tudi v zvezi z britansko zavarovalnico Equitable Life, ko finančni sektor ni bil ustrezno reguliran.

Ta paket pomeni korak naprej, vendar le majhen korak, ker je popolnoma razumljivo, da bodo vlade ščitile svoje državljane, kar je gospa Hedh pravilno povzela, vse dokler obstajajo vlade, ki ne morejo vzpostaviti najvišje ravni nadzora, in dokler Evropska unija ne izvaja nobenega nadzornega sistema. Skratka, to je slab nadomestek prave regulacije na ravni Evropske unije za 27 nacionalnih zbirk pravil.

Evropski parlament bo ta paket, za katerega menim, da je dober, verjetno sprejel, vendar ne smemo počivati na lovorikah, ker brez pravih predpisov Skupnosti in prave certifikacije kakovosti, ki bi bila zagotovljena vsem državljanom Evropske unije, ne bomo dosegli velikega napredka pri oblikovanju trga za evropske izdelke.

(Ploskanje.)

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dejstvo, da nam je uspelo sprejeti paket za blago na prvi obravnavi, jasno kaže na odlično sodelovanje v Evropskem parlamentu ter tudi med Parlamentom in Svetom.

To je za udeležene v trgovini in zlasti potrošnike pomemben zakonodajni projekt. S tem paketom odstranjujemo ovire v zvezi s trgovino, ki so nastale zaradi različnih tehničnih predpisov v državah članicah. Obenem zagotavljamo kakovost izdelkov, ki se tržijo na evropskem trgu. Ta nova zakonodaja bo zagotovila, da bodo izdelki, ki niso v skladu z zakonodajo EU ali niso varni, hitro odstranjeni s trga ali tja sploh ne bodo prišli. O nevarnih izdelkih mora biti Komisija obveščena takoj, da se lahko v vseh državah članicah odstranijo iz obtoka. Sodelovanje med državami zunaj EU (spomnimo se samo Kitajske) se bo z ukrepi uredbe, kot so skupni programi in izmenjave strokovnega tehničnega znanja, izboljšalo.

S temi novimi določbami zagotavljamo učinkovit nadzor trga in boljši pregled v vsej Evropi. To je ne nazadnje tisto, kar je zares pomembno.

Pri vseh razpravah in pogajanjih smo se osredotočali predvsem na potrošnika. Znak CE na primer označuje, da proizvajalec izpolnjuje evropske zahteve za zadevni izdelek. Vendar bodo zdaj poleg proizvajalcev večji del odgovornosti imeli tudi uvozniki. Zlasti so prepovedani napačni ali zavajajoči znaki CE in tisti, ki jih bodo uporabljali, bodo v državah članicah kazensko preganjani. Vse to ščiti potrošnike, vendar tudi poštene podjetnike, ki upoštevajo vse predpise. Eden od naših glavnih dosežkov je ohranitev preizkušenih in že uporabljenih nacionalnih varnostnih oznak, kot je nemški simbol „GS“. Potrošniki te znake poznajo in jim zaupajo.

V četrtek bomo sprejeli zbirko predpisov, ki najučinkoviteje spodbujajo trgovino z blagom na notranjem trgu in obenem, kar je zelo pomembno, z boljšimi sredstvi nadzora ščitijo potrošnike.

  Bernadette Vergnaud (PSE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, evropski potrošniki pričakujejo večjo varnost proizvodov, ki jih kupujejo. Na televiziji vse prepogosto slišimo, da nek proizvod iz države zunaj Evropske unije ogroža varnost ali zdravje. Ta paket ukrepov je spodbuden odziv na takšne težave in poudarjam delo, ki so ga med pogajanji opravili naši trije poročevalci, s tem ko so vztrajali pri pomenu varstva potrošnikov.

V sedanjih razmerah na področju varnosti proizvodov so nujno potrebni novi pravni instrumenti. Predvsem želim opozoriti na vprašanje za ustni odgovor, ki ga je treba zastaviti v zvezi z revizijo predpisov o uporabi znaka CE.

Evropski državljani so do zdaj ta znak obravnavali kot znamenje zaupanja in zagotavljanja varnosti, medtem ko je dejansko le izjava proizvajalca, da je proizvod v skladu z evropsko zakonodajo. To pomeni, da se je prepogosto poljubno dodajal in neustrezno uporabljal. Spomniti se moramo samo na zadevo z igračami Mattel. Vesela sem predloga Komisije o dodatnem znaku, ki bo sistemu omogočil večjo verodostojnost in izboljšal informiranje potrošnikov z namenom večje varnosti uvoženih proizvodov. Vendar ne dvomim,da se je komisarka Kuneva zavezala obravnavi tega vprašanja. Vedno je podpirala izboljšanje zaupanja potrošnikov.

To, kar potrebujemo in kar predlaga poročilo gospe Schaldemose, je strožji nadzor trga, da se preprečijo zlorabe sistema označevanja ter pojasnijo odgovornosti uvoznikov in proizvajalcev, ker so nazadnje oni odgovorni za dajanje na trg varnih proizvodov, in zelo dobro se zavedamo, da je sodelovanje med nacionalnimi organi za nadzor trga in carinskimi službami zelo neenakomerno.

Prevladujoča prednostna naloga je neposredna odgovornost uvoznikov za varnost proizvodov, ki jih uvažajo. Trenutno jih je zelo težko kaznovati, ker proizvajalci v nekaterih primerih, do takrat, ko se težava odkrije v Evropi, že zaprejo tovarne in izginejo. Tega ne smemo več dovoliti.

Zaključila bom z zahvalo gospe Schaldemose, da je upoštevala situacijo malih in srednje velikih podjetij v zvezi s postopki za ugotavljanje skladnosti. Izziv je vzpostaviti pravo ravnovesje med postopki, ki bi lahko obremenili mikropodjetja in jim povzročili preveč stroškov, vključno z obrtnim sektorjem, ne da bi jih odvezali njihovih odgovornosti.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod predsedujoči, želim se zahvaliti za to poročilo in opozoriti Parlament, da znak CE Evropske unije pomeni, da je proizvod v skladu z evropskimi standardi kakovosti in zanesljivosti. Biti ne sme nobenega dvoma, da bodo morali uvoženi proizvodi v prihodnje izpolnjevati popolnoma enake standarde, ki veljajo za blago, proizvedeno v Evropski uniji. Šele s tem bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji. Vendar je treba omogočiti tudi nadaljnje vidno označevanje proizvodov s priznanimi simboli držav članic, ker se zavedamo, da spodbujajo večje zaupanje med predstavniki potrošnikov.

Na koncu poudarjam še velik pomen dodatnih znakov za regionalne specialitete in organska živila, ker vemo, da so tudi ti splošno priznani in jim potrošniki zaupajo na evropskem trgu in zunaj njega, takšno naklonjenost pa je treba vzdrževati.

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospa predsednica, danes predložen paket pozdravljam kot korak naprej za potrošnike in evropske podjetnike. Spregovoriti želim o načelu vzajemnega priznavanja. Gospe in gospodje, ne vem, ali se zavedate, da je že 30 od takrat, ko je Sodišče Evropskih skupnosti izreklo sodbo o tem načelu.

Žal situacija v zvezi z izvajanjem načela vzajemnega priznavanja v državah članicah, ki je temeljno za delovanje skupnega trga, sploh ni zadovoljiva. Postalo je že običajna praksa, da morajo podjetja skozi obremenjujoče upravne postopke, preden lahko dajo blago na trg. Kot podjetnica sem se veliko let tudi sama soočala s to birokracijo.

Ne vem, ali se zavedate, da so stroški, ki jih imajo podjetja v Evropski uniji zaradi nespoštovanja načela vzajemnega priznavanja, ogromni, in tudi Unija sama se sooča z izgubami v znesku približno 150 milijard EUR. Torej, če je naš namen še vedno oblikovati trdno in konkurenčno evropsko gospodarstvo v okviru lizbonske strategije ter v bližnji prihodnosti v razmerju do Indije, Kitajske, Brazilije in drugih sil, moramo to načelo sprejeti kot skupno vsem in ga ustrezno priznati.

  Andrej Vizjak, predsedujoči Svetu. − Spoštovani, dovolite mi, da z vami delim nekaj sklepnih misli glede pomembnosti gotovo že doseženega dogovora o treh aktih, ki bodo bistveno pripomogli k izboljšanju delovanja notranjega trga. Gospod Ayral bi zagotovo danes bil zelo vesel. Zelo ga pogrešamo.

Po obsežnem delu, ki so ga na strani Sveta pred Slovenijo opravili naši nemški in portugalski kolegi, je slovenskemu predsedstvu preostala naloga dokončnega usklajevanja med institucijami Evropske unije. Vesel sem velike kooperativnosti vseh, da smo to nalogo, nekateri pravijo težko nalogo, opravili razmeroma učinkovito in hitro.

Od našega vstopa v Evropsko unijo niso minila niti štiri leta, ko smo s prevzemom predsedovanja sprejeli velik izziv, ki za nas pomeni tudi seveda veliko odgovornost. Zato smo toliko bolj veseli, da smo lahko prispevali k dokončanju te velike naloge, pomembne za vse države Evropske unije.

Posebno ocenjujem, da bomo z uveljavitvijo paketa zagotovili predvsem naslednje: odpravili bomo protekcionizem na nekaterih trgih znotraj Evropske unije, kar pa bo gotovo okrepilo konkurenčnost gospodarstva prav na teh trgih. Menim, da je protekcionizem največji sovražnik razvoja konkurence in konkurenčnosti gospodarskih subjektov na teh trgih.

Poenoteno ravnanje in medsebojno sodelovanje nacionalnih organov za nadzor proizvodov na trgu, dober nadzor varnosti proizvodov evropskih podjetij in proizvodov, ki na trg EU prihajajo iz tretjih držav, in seveda tudi bolj koherentno bodočo tehnično zakonodajo. Končni rezultat tega bo bolj prijazno okolje za gospodarske subjekte, posebej mala in srednja podjetja. Kar je še najbolj pomembno za naše prebivalce, bo zagotovo visoka raven varnosti proizvodov na trgu Evropske unije.

Torej, prepričan sem, da bo ta paket prvi pomemben korak tudi za nadaljnja prizadevanja. Danes je bilo tu veliko govora o teh nadaljnjih korakih in to so tudi pomembni izzivi, ki bodo zaznamovali naše delo v prihodnje.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na začetku želim dodati nekaj pripomb v zvezi z neposrednimi gospodarskimi posledicami. Dejansko drži, da se predpisi o vzajemnem priznavanju uporabljajo za 21 % evropske industrijske proizvodnje, kar je resnično velik del.

Poleg tega, če bi sistem vzajemnega priznavanja deloval pravilno, z drugimi besedami, če bi se povsod v celoti uporabljal, bi se evropski BDP povečal za 1,8 %, kar je zagotovo pomemben makroekonomski učinek. Tudi nasprotno drži, in sicer, da bi se potencialna vrednost notranjega trga po naših ocenah znižala za približno 10 %, če vzajemno priznavanje ne bi delovalo, to pomeni, če se priznavanje ne bi izvajalo; to bi dejansko povzročilo letni primanjkljaj v znesku približno 150 milijard EUR.

Gospa Roithová je postavila vprašanje o registraciji znaka CE. To do lani dejansko ni bilo mogoče, ker je bila potrebna sprememba ustrezne evropske zakonodaje. Proces je v izvajanju in mislim, da bodo današnje odločitve pripomogle k njegovi pospešitvi. Sicer ni v celoti odvisno od nas, vendar si zelo prizadevamo za čimprejšnji zaključek te registracije.

Gospod Csibi je s kritičnim podtonom omenil, da sem lani dejal, da 100 % varnost proizvodov ni mogoča. Zato ponovno poudarjam, da popolnoma zagotovljena varnost proizvodov ni mogoča. Tudi če bi vse proizvode certificirala neodvisna tretja stranka, ta organ ne more preveriti vsake posamezne enote v proizvodni seriji.

Testiranje je vedno omejeno na prototip, težave pa ne nastanejo pri predložitvi prototipa, ampak pri običajnem postopku masovne proizvodnje. Celo v zvezi s proizvodi, za katere veljajo najstrožji varnostni predpisi, na primer zdravili na recept in motornimi vozili, se ponavljajo poročanja o tovarniških napakah in odpoklicih proizvodov. To, da lahko potrošnikom ponudimo 100 % varnost proizvodov, je utvara.

Zato moramo vztrajati pri naši edini možnosti, ki je ta, da vsi z odgovornostjo v verigi v celoti odgovarjajo za proizvode. Začne se z dobavitelji proizvodnih vložkov, prav tako zadeva proizvajalce in v primeru uvoženega blaga tudi uvoznike.

S tem odgovarjam tudi na vprašanje gospoda Purvisa: namen teh novih predpisov je izrecno določiti, da so uvozniki v Evropo odgovorni za zagotavljanje varnosti proizvodov, ki jih uvažajo, in usklajenosti teh proizvodov z veljavnimi standardi. Z drugimi besedami, evropski uvozniki prevzemajo odgovornost za varnost proizvodov iz držav zunaj EU in vsakemu, ki utrpi izgubo ali poškodbo zaradi nevarnega ali nepopolnega proizvoda, ni treba izslediti proizvajalca ali koga drugega v državi, daleč zunaj Evropske unije, ampak lahko svojo pritožbo vloži proti evropskemu uvozniku. Zagotavljam vam, da bo imel ta predpis v praksi velik vpliv.

Toliko v zvezi z zastavljenimi vprašanji. Ob tem se želim še ponovno zahvaliti za pozitiven in ustvarjalen duh, v katerem je potekala ta razprava. Če je Malcolm Harbour še prisoten, bi mu rad dejal, da je lahko vsak dan njegov rojstni dan, če bodo vsi njegovi rojstni dnevi zaznamovani s takšnimi izrednimi dosežki.

(Ploskanje.)

  André Brie, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, vsi so tako soglasni, da se lahko samo zahvalim za razpravo in ničesar ne bom ponavljal. Dve ali tri nasprotna mnenja so bila neutemeljena, zato jih ne bom upošteval. Kljub temu bi rad izrazil mnenje glede današnje očitne usklajenosti. Prepričan sem, da bomo sprejeli dobre zakonodajne instrumente. Vendar v zadnjih letih za težave ni toliko odgovorna naša zakonodaja, ampak njena uporaba v državah članicah. Seveda situacija ni vedno takšna kot pri zadevi Mattel, ki je bila prej omenjena in v kateri je bilo treba s trga umakniti na milijone igrač, vendar takšne zamude, kadarkoli in kjerkoli se pojavijo v Evropski uniji, kažejo, da nadzor trga ne deluje.

Sistem RAPEX na primer opozarja na velike razlike med sistemi nadzora trga evropskih držav. Tudi te razlike niso več sprejemljive. Zato pozivam države članice k zagotovitvi, da se instrumenti, ki jih tu sprejemamo, in že obstoječi mehanizmi nadzora trga za varnost potrošnikov dejansko začnejo izvajati.

Na koncu želim dodati še osebno pripombo. Danes smo se zahvalili veliko ljudem. Med pripravljanjem osnutka mojega poročila sem uspešno sodeloval s čudovitimi kolegi iz sekretariata našega odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Brez njih to poročilo ne bi nastalo. Zato bi se rad posebej zahvalil Petru Traungu in Lucu Visaggiu.

  Christel Schaldemose, poročevalka. − (DA) Gospa predsednica, tudi jaz se želim zahvaliti za veliko pozitivnih in dobrih pripomb med današnjimi postopki. To preprosto dokazuje, da smo v zadnjih letih dejansko opravili odlično delo in zagotovili vključitev vseh možnih stališč, kar me zelo veseli.

Kljub temu imam nekaj pripomb v zvezi s stališči, ki so bila izpostavljena med današnjimi postopki. Zadevajo znak CE. Popolnoma res je, da je za potrošnike zavajajoč, in potrebujemo raziskavo o možnem označevanju za varnost potrošnikov. Prav tako pa močno poudarjam, da bo ta paket zelo izboljšal sistem CE, tako da bo zagotovil večji nadzor trga in obveznost držav članic, da preganjajo zlorabe znaka CE. Znak in sistem CE se bosta v primerjavi z današnjimi razmerami bistveno izboljšala. Izboljšala se bo situacija v zvezi z organi za nadzor trga, ki uporabljajo znak kot orodje. Če proizvajalec zavestno uporabi znak CE, s tem izraža, da upošteva predpise EU. Če jih ne upošteva, je lahko kaznovan. Ne more trditi, da se ni zavedal svojih obveznosti. To je vidno izboljšanje. Vprašanje, ki ga ne obravnavamo, je odnos s potrošniki, na katerega se je komisar zelo pozitivno odzval, s tem ko je dejal, da bo v zvezi s tem opravljenega veliko dela.

Nekoliko se je razpravljalo o tem, ali je prav ali narobe, da se pripravi sporazum na prvi obravnavi. Menim, da je današnja razprava pokazala sodelovanje številnih ljudi, saj so se obravnavala tri poročila z veliko poročevalci v senci itd. Pri delu je sodelovalo veliko število poslancev Evropskega parlamenta, ki so tako tudi imeli priložnost izraziti svoja mnenja. Menim tudi, da smo lahko precej zadovoljni z rezultatom.

Na koncu želim še na hitro omeniti poročevalce v senci in povedati, da tudi jaz zelo cenim njihovo delo: gospa Rühle, gospod Brie, gospa Fourtou in gospa Pleštinská so zelo pomembno prispevali ter tudi sekretariata obeh skupin in sekretariat odbora. Najlepša hvala. V veliko veselje mi je bilo sodelovati.

  Alexander Stubb, poročevalec. − Gospa predsednica, to razpravo bi rad zaključil s štirimi točkami in žal moram začeti z gospodom Bloomom iz Neodvisne stranke Združenega kraljestva, ki je med drugim kritiziral mojo hvaležnost ljudem, ki so sodelovali pri tem celotnem paketu. Ne vem kako so njega učili doma, ampak jaz sem bil vedno prepričan, da bi se bilo vljudno zahvaliti ljudem, ki so omogočili ta paket.

Mogoče se on ne bi smel zahvaliti svojemu piscu govorov – bral je namreč z lista papirja – ker pisec očitno ni razumel smisla tega paketa.

Moj del paketa je vključeval vzajemno priznavanje, s prostim pretokom blaga, vendar brez splošnega usklajevanja. Gospod Bloom ali njegov pisec govorov torej morda namiguje, da je proti prostemu pretoku živil Marmite ali Branston Pickle, avtomobilov Rolls Royce, čevljev Church ali oblačil Burberry – ne vem, kako bi to koristilo gospodarstvu Združenega kraljestva. Zato priporočam, da, če že želite biti verodostojen nasprotnik EU, vsaj preberite dokumente, ki jih nameravate komentirati.

Druga točka je ta, da je to verjetno evropski rekord kar se tiče učinkovitosti, saj mi ni znan drug pomemben zakonodajni paket, ki bi ga Komisija uvedla na Valentinovo, 14. februarja 2007, in Coreper odobril 13. februarja 2008 – v en dan manj kot enem letu. Zato je to za vse tiste, ki so se bali, da bomo po razširitvi postali nekoliko okoreli in neučinkoviti, dober primer hitrega sprejemanja odločitev. Prepričan sem tudi, da je to največji paket v zvezi s prostim pretokom blaga od paketa Delors iz leta 1992, če se ga spomnite. Ob upoštevanju tega se je torej paket izvajal zelo hitro in še enkrat bi se rad zahvalil vsem ljudem, ki so pri tem sodelovali, ker to dokazuje, da mehanizem deluje.

Tretja pripomba se navezuje na napotek gospe Ries, da družbe, navedene v nadaljevanju, za predložitev pritožb glede neuporabe vzajemnega priznavanja obiščejo stran alexstubb.com. Če mi dovolite, bom na to stran dodal neposredno povezavo na domačo stran Komisije. V primeru težav z vzajemnim priznavanjem, se preprosto obrnite na Komisijo. To je treba storiti.

Moja zadnja pripomba je, da je to prvi velik dosežek slovenskega predsedstva, to je prvi velik zakonodajni paket, ki ga je izvedlo, in čestitam za dobro opravljeno delo. Vem, da Coreperju ni bilo lahko in prav tako ne delovnim skupinam, vendar se je predsedstvo odlično odrezalo in upam, da bo prav tako uspešno v zadnjih mesecih predsedovanja.

  Predsednica. − S to zelo usklajeno pripombo je razprava končana. Glasovanje bo potekalo v četrtek.

Pisna izjava (člen 142)

  Iles Braghetto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Na tem plenarnem zasedanju smo razpravljali o „paketu za blago“, ki določa skupni okvir za trženje proizvodov v Evropski uniji in ponovno potrjuje načelo vzajemnosti. Ob upoštevanju sedanjih razmer je cilj Evropskega parlamenta večja učinkovitost znaka CE (skladnost z evropskimi standardi), ker zagotavlja jamstvo varnosti proizvodov in omogoča identifikacijo blaga iz držav, ki niso članice EU. Vendar že nekaj let obstaja še en znak, ki je grafično skoraj popolnoma enak znaku CE, razen presledka med črkama, ampak ima popolnoma drugačen pomen: izvoz iz Kitajske (China Export). Državljani pozivajo k pobudam in sankcijam ter k okrepitvi carinskega nadzora, da se prepreči neustrezna uporaba evropskega znaka CE.

Uvoženi ponarejeni proizvodi, za katere se na prvi pogled zdi, da izpolnjujejo zahteve za dajanje na trg, se tržijo v vseh italijanskih regijah. Razlog za to je tudi zmeda, ki jo povzroča podobnost med znakoma.

Ta ureditev omogoča svobodnejši pretok blaga v EU, s čimer se povečata izbira in zaupanje potrošnikov ter poenostavi prodaja blaga.

(Seja je bila prekinjena ob 11.30 in se je nadaljevala ob 12.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi se iskreno opravičil predsedniku Evropskega parlamenta, kolegom in parlamentu za vse žalitve, ki sem jih povzročil s pripombami z dne 31. januarja, v katerih sem nasprotoval novim pooblastilom, ki so se predsedniku podelila s poslovnikom. Zavedam se, da sem užalil veliko ljudi v tem parlamentu. Upam, da boste sprejeli to iskreno opravičilo.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Hannan. Vaše opravičilo je sprejeto in zabeleženo.