Dobesedni zapisi razprav

Torek, 19. februar 2008 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja.

– Poročilo: Bill Newton Dunn (A6-0488/2007)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, z razširitvijo so se premaknile tudi kopenske in morske meje, s čimer se je delo carinikov s preprostih carinskih pregledov razširilo na boj proti ponarejanju, pranju denarja, drogam in utaji protidampinških dajatev ali zdravstvenih ukrepov, katerih cilj je varstvo potrošnikov. Zato sem pozdravila in podprla predlog Komisije, ki bo omogočil večjo stopnjo usklajevanja organov držav članic, vključno s tesnim sodelovanjem z Europolom, Frontexom, Interpolom in Svetovno carinsko organizacijo. Prav tako pozivamo, da se od organov tretjih držav, ki bodo od držav članic prejeli poslovne in osebne podatke, zahteva zagotovitev standardov varstva podatkov, enakih tistim v EU. Zahvaljujem se poslancem, ki so danes v celoti podprli predloge naše skupine. Zahvaljujem se tudi poročevalcem za natančno opravljeno delo.

– Poročilo: Francesco Musotto (A6-0009/2008)

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo Musotta, ker iskreno obravnava veliko vidikov goljufije in ukrepov za boj proti goljufiji. Prešine me občutek déja vuja, ko poročilo omenja milijone nepravilno plačanih sredstev in neupravičeno uveljavljenih izdatkov. Pomislite na primer na več sto milijonov eurov iz evropskih skladov, ki so že izginili v neskončnih breznih korupcije v valonski regiji, v kateri prevladujejo socialisti. To je regija, v kateri je bilo več uradnikov vpletenih v škandale, v nekaterih primerih v zvezi s poneverjanjem sredstev. Ko poročilo omenja krhkost nadzora Komisije, se vedno spomnim besed kolega iz valonske regije, gospoda Depreza, ki je na začetku meseca govoril o slabih projektih, za katere je odgovorna valonska regija, ampak tudi Komisija, ki jih odobri.

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0015/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, prvotno predloženo poročilo je bilo dobro, ker je vključevalo jasno opredeljene ukrepe za podporo boja proti terorizmu, kot so nujni ukrepi za izboljšanje preprečevanja, tesnejše policijsko sodelovanje, večja izmenjava podatkov in pomoč žrtvam terorizma.

Vendar so današnja glasovanja popolnoma spremenila poročilo. Ključni elementi poročila so se z glasovanjem izključili. Džihadski teroristi se na primer naenkrat ne obravnavajo več kot nevarni. Druga, nesprejemljiva stališča pa so se z glasovanjem vključila v poročilo, tako da sem moral kot večina Parlamenta glasovati proti njemu. Žal mi je prvotnega osnutka, ker bi bilo dobro imeti boljši sklop političnih in tehničnih instrumentov za boj proti terorizmu in izboljšanje nadzora.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, ni mi treba posebej poudarjati, da sem glasoval proti poročilu Depreza, ker se nikakor ne strinjam s tem, da je džihadski terorizem dejansko le posledica domnevne diskriminacije in družbene osamitve Muslimanov v Evropi. Pravzaprav poznam precej ljudi, ki niso priseljenci in so resnično družbeno osamljeni v muslimanskih soseščinah naših velikih mest, vendar se niti slučajno ne zatečejo k terorističnim zločinom. Zato v tem primeru ne bom dejal mea culpa. Morda je politično korektno obtožiti izdajalsko Evropo, vendar je v pravem pomenu besede vse prej kot korektno. Kdaj bo Parlament končno razumel, da islamistično nasilje ni povezano z diskriminacijo ali socialno izključenostjo, ampak izvira neposredno iz svetovne vizije samega Islama?

– Poročilo: Ignasi Guadans Cambó (A6-0002/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, ko govorimo o trgovanju med regijami, se moramo zavedati, da med sabo ne trgujejo države, ampak ljudje in podjetja. Ena od napak tega poročila je, da ne upošteva bistvenih trgovinskih ovir, ki podjetnikom iz tretjih držav onemogočajo trgovanje z EU.

Zato z zadovoljstvom naznanjam medstrankarsko kampanjo, ki vključuje nevladne organizacije in organizacije civilne družbe ter lokalne borce, z imenom Real Trade Campaign, ki ima pet glavnih ciljev: odprava kmetijskih uvoznih tarif, odprava kmetijskih subvencij, liberalizacija pravil države porekla, večji poudarek na pomoči za trgovino in spodbujanje držav z nizkimi dohodki, da postopno znižajo medsebojne trgovinske ovire, v upanju, da bodo na področju trgovine del svetovne skupnosti in bodo sčasoma več trgovale z nami. To poročilo je neuravnoteženo, ker ni upoštevalo obstoja teh ovir z vidika EU, zato sem glasoval proti.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Jan Andersson (A6-0012/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Najprej moram povedati, da je naše glasovanje proti protest proti preložitvi začetka veljavnosti direktive o zdravju in varnosti delavcev, ki je bila sprejeta leta 2004 in določa mejne vrednosti izpostavljenosti delavcev električnim, magnetnim in elektromagnetnim poljem ter ukrepe za preprečevanje, obveščanje in usposabljanje. Evropska komisija zdaj predlaga novo direktivo, katere edini cilj je preložitev prenosa zadevne direktive za štiri leta.

Resnično nenavadno je, da je Evropska komisija predložila ta predlog za preložitev. V obrazložitvi navaja, da je medicinska skupnost poročala o skrbeh v zvezi z izvajanjem direktive in da so se zdaj uvedle različne raziskave. Škoda, da se podobne skrbi glede učinkov te direktive ne kažejo v zvezi z učinki drugih pravnih instrumentov in smernic politike, ki si prizadevajo za liberalizacijo javnih dobrin in storitev ter deregulacijo delovnih odnosov in pravic delavcev. Evropska komisija zahteva več raziskav, ki jim sledi preložitev izvajanja, le v primeru varstva pravic in zdravja delavcev. To je nesprejemljivo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo o izpostavljenosti delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov. Ob upoštevanju možnih posledic prenosa direktive iz leta 2004, ki določa minimalne varnostne standarde za tiste, ki uporabljajo fizikalne dejavnike, na področju razvoja in uporabe slikanja z magnetno resonanco (MRI) v medicini so priporočila iz poročila razumna in logična. Ob upoštevanju novih raziskav, ki izražajo dvom glede podlage, na kateri temeljijo priporočila direktive, moramo omogočiti čas za analizo teh novih informacij in direktive. Zato podpiram poziv k preložitvi roka 30. april 2008 za štiri leta in sem glasoval za to poročilo.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Poudariti želim, da potreba po izboljšanju zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu temelji predvsem na oceni tveganja. Ko so delavci zaposleni v okolju, v katerem so izpostavljeni dejavnikom, ki predstavljajo tveganje za zdravje, je ocena tveganja ena od temeljnih nalog delodajalca.

Če ocena tveganja odkrije možnost tveganja, je treba uvesti ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja na najnižjo možno raven. Menim, da je pomembno, da se ti ukrepi izvajajo pri viru. Drugi možni ukrepi so na primer omogočanje izbire različnih delovnih metod, tehnični ukrepi za zmanjšanje emisij, sprememba ureditve delovnih mest in delovnih postaj, omejitev trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti, dajanje na voljo ustrezne osebne zaščitne opreme itd.

Strinjam se, da mora delodajalec zagotoviti zdravstveno varstvo delavcev, pri katerih je zdravstveni pregled pokazal obstoj posebnega tveganja za zdravje. Preventivni zdravniški pregledi so del paketa zdravstvenega varstva: njihov namen je zgodnja ugotovitev zdravstvenih sprememb in preprečevanje škodljivih vplivov na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem. Glede na rezultate se lahko ocena tveganja pregleda in sprejmejo se dodatni ukrepi.

Za zaključek bi rad dejal, da sem kot zdravnik zadovoljen, da direktiva št. 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa zahteve glede določitve opozorilnih vrednosti in mejnih vrednosti izpostavljenosti za posamezna elektromagnetna polja ter zahteve za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ki so med delom izpostavljeni elektromagnetnim poljem.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Umetni elektromagnetni valovi pomembno vplivajo na zdravje evropskih državljanov in predvsem na zdravje delavcev, ki jih je treba zaščititi pred elektromagnetnimi polji, tako kot jih že ščitita dve direktivi EU, ki določata mejne vrednosti izpostavljenosti hrupu in vibracijam.

Elektromagnetna polja, ki jih oddajajo radii in elektronske naprave ter različne telefonske naprave – prenosni oddajniki in telefoni, fiksni in wi-fi mobilni telefoni – nikakor niso neškodljiva.

To so ugotovitve nedavnega poročila skupine znanstvenikov BioInitiative in njegovi sklepi so nesporni: tveganja vključujejo oblike raka, Alzheimerjevo bolezen in živčne težave, ki jih povzroča kronična ali prekomerna izpostavljenost elektromagnetnim valovom. To zdravstveno tveganje je nedavno izpostavila Evropska agencija za okolje.

Zato sem glasoval za poročilo predsednika odbora Jana Anderssona, katerega namen je varstvo zdravja delavcev ob upoštevanju zaskrbljenosti medicinske skupnosti glede združljivosti zakonodaje Skupnosti s tehniko slikanja z magnetno resonanco (MRI). Tehnika MRI je za nekatere bolnike bistven postopek zdravljenja in menim, da bi bilo treba v zvezi s to tehniko uvesti odstopanje, namesto da se uporaba celotne direktive preloži za štiri leta.

– Poročilo: Hans-Peter Mayer (A6-0016/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav gre za postopek kodifikacije, ki nič ne spremeni veljavne zakonodaje, je temeljno izpostavljeno vprašanje potreba po sklopu direktiv Skupnosti o sklopu vprašanj v zvezi s traktorji ter drugimi motornimi in priklopnimi vozili, kot je razvidno iz kodificiranih različic več poročil, o katerih je Parlament danes glasoval.

Prepričana sem, da je zakonodaja Skupnosti na tem področju prekomerna. Verjetno bi zadostovala splošna zakonodaja o motornih vozilih, ki bi zajemala splošne vidike, ne da bi bilo treba ponovno oblikovati direktive za vsako od teh področij, kot je situacija zdaj, na primer: preprečevanje radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski ali gozdni traktorji (elektromagnetna združljivost); raven hrupa, ki ga zaznavajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih; luči za zadnjo registrsko tablico za motorna in priklopna vozila.

Glasovanje za kodifikacijo nikakor ne spremeni tega mnenja.

– Poročilo: Francesco Speroni (A6-0020/2008)

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram obravnavano poročilo, ki bo imelo pomembno vlogo pri poenostavitvi in urejeni ureditvi zakonodaje Skupnosti. To je zlasti pomembno za razvoj civilne družbe, ker preglednost in dostopnost evropske zakonodaje posameznim državljanom omogoča nove priložnosti uveljavljanja posebnih pravic.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler ostaja veliko število večkrat spremenjenih uredb razpršenih ter jih je treba upoštevati delno v prvotnem zakonodajnem aktu in delno v nadaljnjih aktih o spremembah – naloga, ki zahteva težavno primerjavo veliko različnih pravnih instrumentov, da se določijo veljavni predpisi. Pogosto spremenjene uredbe je treba kodificirati, da bo zakonodaja Skupnosti jasna in razumljiva.

Zato v celoti podpiram kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.

– Poročilo: Francesco Speroni (A6-0021/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali za to poročilo o kodifikaciji, ki je pomemben del prizadevanja za povečanje jasnosti in preglednosti zakonodaje Skupnosti. Poročilo ne vključuje nobenih vsebinskih sprememb, ampak veliko različnih direktiv združuje v skladno besedilo. Takšno poenostavitev seveda podpiramo. Kljub temu je treba poudariti, da naše glasovanje za ne pomeni, da smo zadovoljni z ureditvijo veljavne zakonodaje. Želimo, da se v prihodnje povečajo minimalni davki na tobak in da se regulativni sistem resnično poenostavi. Poleg tega je treba zagotoviti, da je učinek ravni davka na različne vrste tobaka konkurenčno nevtralen.

– Poročilo: Janelly Fourtou (A6-0011/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta uredba nadomešča Uredbo (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti. Predložene obrazložitve so spremembe, ki so se uvedle v vmesnem času.

Carinski zakonik Skupnosti (CZS) je bil ustanovljen z uredbo (EGS) št. 2913/92. Takrat je to že bil dolg in tehnično zapleten dokument, ki je urejal carinske zadeve Skupnosti.

O vsakem posebnem vidiku carinskega zakonika Skupnosti so razpravljali strokovnjaki z ustreznih področij in vprašanja v zvezi z njim je obravnaval ustrezen Odbor.

V svetu, v katerem na področju trgovine prevladujejo velike večnacionalne družbe, je moral ta osnutek zakonika izražati in služiti interesom teh večnacionalnih družb, torej zmanjšati potovalni čas blaga in poenostaviti carinske postopke.

Ali so bili v okviru te poenostavitve sprejeti tudi ukrepi za boj proti carinskim goljufijam, pa je drugo vprašanje.

Zdi se, da se je prednost dala poenostavitvi v škodo boja proti goljufijam. Poleg tega ni naključje, da se dokumenti Skupnosti in/ali njihovi prevodi pogosto sklicujejo na „olajševanje“ in ne poenostavitev. To je odkrit tiskarski spodrsljaj.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Pri ponarejanju in tihotapljenju blaga se danes uporabljajo metode, katerih odkritje zahteva celovit pristop k reševanju novih nalog, s katerimi se soočajo carinski organi; prav tako morajo biti carinski uradniki poklicno usposobljeni uradniki.

EU je carinska unija, zato je carinski zakonik Skupnosti eden od najpomembnejših instrumentov. Posodobitev carinskega zakonika Skupnosti pomeni popolno revizijo prvotnega dokumenta, ki je začel veljati leta 1992, v skladu s potrebami na področju e-carine in e-poslovanja.

Kakšne bodo posledice posodobitve carinskega zakonika Skupnosti? Najpomembnejše so posodobitev nadzornih mehanizmov ter elektronska izmenjava podatkov in interoperabilni carinski sistemi. Poenostavili se bodo carinski predpisi in upravni postopki za carinske organe in gospodarske subjekte. Nova lastnost je centralizirano carinjenje: krepi sodelovanje med državami članicami in Evropsko unijo. Enostavnejše, hitrejše in, kar je najpomembnejše, centralizirano carinjenje na eni lokaciji bo zelo verjetno zmanjšalo birokracijo.

Po treh letih intenzivnega institucionalnega dela lahko Evropskemu parlamentu ponosno pripišemo velik uspeh pri posodabljanju carine. Ob tej priložnosti bi rada pohvalila težko delo, ki so ga opravili carinski uradniki, brez katerih si je nemogoče zamisliti varovanje zunanjih meja Unije.

Menim, da smo danes pripravili darilo za 40. obletnico naše carinske unije, ki jo bomo praznovali 1. julija 2008. Veseli me, da sem lahko s svojim glasom prispevala k posodobitvi carinskega zakonika Skupnosti.

– Poročilo: Bill Newton Dunn (A6-0488/2007)

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi podprl poročilo Dunna. Namen predloga je uskladiti sedanjo uredbo (ES) št. 515/97 z novimi pristojnostmi Skupnosti na področju carinskega sodelovanja, pospeševanja sodelovanja in izmenjave podatkov med državami članicami ter med njimi in Komisijo. Navedena uredba zagotavlja pravno podlago za prošnje za pomoč, ki si jih izmenjajo pristojni organi, da se odpravijo nepravilnosti in goljufije.

Kljub do zdaj doseženim dobrim rezultatom je več razlogov za spremembe besedila, povezane predvsem z institucionalnim okvirom in usklajevanjem. Cilj je torej poglobiti usklajevanje na ravni Skupnosti glede na nove instrumente, ki jih zagotavlja evropska zakonodaja, ob upoštevanju, da takrat, ko je bila sprejeta uredba (ES) št. 515/97, Pogodba še ni vsebovala člena o carinskem sodelovanju (člena 135 in 280).

– Poročilo: José Javier Pomés Ruiz (A6-0010/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam poročilo, ki ga je predstavil gospod Pomés Ruiz, ker predstavlja dodatni ukrep za večjo odgovornost in preglednost evropskih institucij ter je oblikovano tako, da omogoča vsem državljanom pozornejši nadzor in spremljanje postopka sprejemanja odločitev v zvezi z uporabo sredstev EU, s čimer se krepijo osnovna načela našega demokratičnega sistema.

Parlamentarna pobuda izrecno poziva k objavi upravičencev sredstev EU, vključno z donacijami, pogodbami, izdatki za kmetijstvo ali strukturnimi izdatki ali drugimi vrstami financiranja. ES je pozvana tudi k oceni izvedljivosti „informacijskega sistema“ za širšo javnost, ki bo lahko zagotavljal podrobne podatke o uvozu in posameznih upravičencih zapletenega financiranja EU.

Ker določa tudi etične standarde za nosilce javnih funkcij in črno listo goljufov ter predvideva objavo imen lobistov in vseh strokovnjakov, ki pomagajo Komisiji, mora poročilo Ruiza omogočiti oblikovanje učinkovitega in preglednega sistema za spremljanje upravljanja in učinkovite uporabe sredstev EU.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Podpiram pobudo, usmerjeno v doseganje preglednosti glede odhodkov iz proračuna EU. Viri informacij o odhodkih morajo biti pregledni in predvsem praktično urejeni. Pogosto slišim pripombe poljskih podjetnikov, da je dostop do ustreznih virov informacij zelo razpršen, kar uporabnikom precej otežuje primerjavo in presojo ter sprejemanje pravilnih sklepov v zvezi s svojimi projekti.

Pomanjkanje preglednosti v zvezi z odhodki iz proračuna EU povzroča veliko krivic. V novih državah članicah, vključno s Poljsko, v katerih imajo potencialni upravičenci sorazmerno malo izkušenj s pridobivanjem sredstev EU, so lahko jasno predstavljene informacije v veliko pomoč.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Razen enega ali dveh vidikov, ki so nekoliko zaskrbljujoči, menimo, da poročilo na splošno izpostavlja veliko zelo pomembnih in aktualnih vprašanj.

Po tako imenovani pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija uvedla novembra 2005, poročilo ponovno potrjuje potrebo po uvedbi v celoti delujočega informacijskega sistema za javnost o na primer končnih upravičencih različnih strukturnih skladov.

Poročilo navaja, da lahko različni upravičenci prejemajo sredstva EU iz več programov ali sektorjev dejavnosti EU, zato priznava, da bi bilo poučno, če bi lahko v vseh sektorjih opredelili vse zneske, plačane posameznemu upravičencu, pri čemer so te informacije neprecenljive na primer za delavce v primeru selitve podjetja.

Poročilo obravnava tudi druge pomembne vidike, kot je izjava o finančnih interesih nosilcev javnih funkcij v institucijah EU, pri čemer predlaga sprejetje standardov in razkritje sestave „strokovnih skupin“ (uradnih ali neuradnih), ki jih Komisija oblikuje zato, da ji pomagajo pri njenih pobudah, predvsem zakonodajnih pobudah.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za predloge sprememb poročila Pomésa Ruiza moje skupine, ki so bili vsi sprejeti. Pomembno je, da je članstvo strokovnih skupin Komisije uravnoteženo ter da je postopek izbora članov takih skupin v celoti odprt in pregleden. Upati je, da bo Komisija upoštevala današnji poziv te institucije.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod Pomés Ruiz upravičeno trdi, da je preglednost odvisna od tega, ali so informacije o upravičencih lahko dostopne in zanesljive ter so primerne za nadaljnje raziskave, primerjave in ocene.

Strinjam se z zahtevo, da mora Komisija v vseh dokumentih v zvezi s proračunom EU in/ali projekti in programi, za katere je odgovorna, jasno navesti naslove spletnih strani z informacijami o upravičencih sredstev EU, s katerimi neposredno in centralno upravlja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo o preglednosti pri finančnih zadevah. Vsako dejanje za izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti informacij, zlasti o kmetijski politiki in kulturnih skladih (za katere se je izkazalo, da so javnosti težko dostopni), je pozitiven korak k izpolnjevanju demokratičnih obveznosti s strani EU.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) To je korak v pravo smer, ki bo nekoliko osvetlil zmešnjavo pomoči in olajšal dostop navadnim državljanom ali jim vsaj nekoliko pojasnil precej nerazumljive postopke. Vendar je treba zagotoviti, da v tem primeru dobro plačani lobisti niso edini upravičenci takšnih baz podatkov, ampak da se tudi malim in srednje velikim podjetjem ter navadnim državljanom omogoči, da s preprostimi logičnimi postopki pridobijo donacije in druge oblike podpore, ki jih zanimajo.

Zagotovo je treba pozdraviti kodeks etike za institucije. Organ, ki je pooblaščen za dodeljevanje javnih sredstev mora biti popolnoma zanesljiv, že zaradi zaupanja ljudi v organe javne uprave. Kljub temu je treba paziti, ker nadzora ni mogoče toliko razširiti, da bi popolnoma razgalili institucijo in njene člane ter oblikovali prosojne ljudi. V okviru varstva podatkov pa je takšna ureditev, tj. vključitev nekakšnega kodeksa etike, nedvomno dobrodošla.

V zvezi z oblikovanjem „črne liste“ je gotovo še treba razpravljati o načinih izvajanja, ker je to še eno področje, na katerem ima varstvo podatkov ključno vlogo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Od ljudi, ki upravljajo z javnimi sredstvi, se pričakuje in zahteva, da jih bodo upravljali čimbolj razumno, da bodo čim bolj učinkovito predstavljali rezultate dejavnosti ter zagotavljali popolno preglednost. Davkoplačevalci, ki ne nazadnje financirajo vsa javna sredstva, imajo pravico (ki jo morajo uveljavljati) vedeti, kdo porablja sredstva, ki so na voljo interesom EU, in kako jih porablja. Zato sem glasoval za to poročilo, ki ga podpira sporočilo Evropske komisije, ki vsebuje veliko predlogov, s katerimi se večinoma strinjamo. Dodajam le, da sem prepričan, da je treba načela in predpise, ki se uporabljajo za sredstva Skupnosti, zlasti tista, s katerimi neposredno upravljajo evropske institucije, uporabljati mutatis mutandis tudi za druga javna sredstva, to so sredstva Skupnosti, s katerimi upravljajo države članice.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za poročilo gospoda Pomésa Ruiza o preglednosti pri finančnih zadevah.

Poročevalec obravnava veliko zelo pomembnih vprašanj v zvezi z upravljanjem financiranja EU, kot so razkritje informacij o upravičencih sredstev EU, izjava o finančnih interesih nosilcev javnih funkcij v institucijah EU ter upravljanje v institucijah in njihova letna poročila o dejavnostih.

Prizadevati si moramo za uresničitev stalne racionalizacije postopkov upravljanja financiranja EU in nadzora odhodkov, ob posebnem upoštevanju vloge Evropskega parlamenta kot institucije, ki podeli razrešnico glede izvajanja proračuna. Denar moramo staviti na preglednost in natančno računovodenje finančnih sredstev.

– Poročilo: Francesco Musotto (A6-0009/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Boj proti goljufijam in poneverbi javnih sredstev, v tem primeru sredstev Skupnosti, mora biti prednostna naloga vsake države članice. Zato je nujno, da ima vsaka država na voljo človeške in materialne vire, ki ji omogočajo ustrezno opravljanje te naloge.

Poudariti je treba, da se ob ponovnem potrjevanju odgovornosti držav članic za varovanje javnih interesov – kot navaja poročilo – hkrati spodbuja politika, ki razvrednoti in odvzema državam članicam naloge, ki bi jih morale opravljati same, predvsem z odpravljanjem državnih služb, stalnim izločanjem in začasnimi odpusti tam zaposlenih ter uporabo podjetij v zasebni lasti za opravljanje nekaterih od teh nalog. Menimo, da mora poročilo preučiti tudi posledice prenosa nalog javnih služb na podjetja v zasebni lasti za upravljanje javnih sredstev.

Oceniti je treba tudi, koliko prevelika zapletenost in neustreznost predpisov ter zamude pri dodeljevanju sredstev prispevajo k ugotovljenim nepravilnostim.

Namesto tega pa se poročilo osredotoča predvsem na kaznovanje, in sicer predlaga postopke za ugotavljanje kršitev ter začasno prekinitev vmesnih plačil državam članicam.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo Musotta o boju proti goljufijam. Zapravljanje in slabo upravljanje sredstev Skupnosti se pogosto pojavlja v tisku in medijih po vsej EU. Nujno je učinkovito obravnavanje goljufij in v zvezi s tem imajo poleg različnih organov EU pomembno vlogo tudi države članice.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo cenjenega kolega Francesca Musotta. Obe poročili poudarjata, da je treba večjo pozornost nameniti nekaterim državam, ki zaostajajo na področju zagotavljanja informacij v elektronski obliki ter usklajenosti s sistemi upravljanja in spremljanja. Strinjam se s poročevalcem, ki je poudaril, da je treba posebno pozornost nameniti oblikovanju dejavnosti za boj proti goljufijam v Skupnosti, ki jih izvajajo države, ki očitno nimajo dovolj učinkovitih sistemov spremljanja in so v nekaterih primerih slabo usklajene z evropskimi standardi. Menim, da je bistveno pozorno spremljanje odhodkov Skupnosti. Še pomembnejši je boj proti neustreznim plačilom, ob upoštevanju, da je treba denar evropskih davkoplačevalcev nadalje uporabiti za izboljšanje življenjskih standardov.

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0015/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali za poročilo Depreza o tem, kako morajo Unija in države članice nadaljevati s svojimi ukrepi za omejitev podpore terorizmu in večanja novačenja teroristov. EU mora pri svojih ukrepih za boj proti terorizmu upoštevati te vidike ter izboljšati zdaj omejeno poznavanje razlogov za teroristična dejanja in radikalizacijo. K temu pa je treba pristopiti ob strogem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na način, ki ustreza odprti, demokratični in pravični družbi. Na noben način se ne smejo omejiti ustavne pravice, kot so svoboda tiska ter svoboda izražanja in svoboda združevanja.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospoda Depreza o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov. Rad pa bi izpostavil dve stvari. Prvo je vprašanje o Nelsonu Mandeli. Razlikovati moramo med tistimi, ki se borijo proti zatiranju in pokvarjenim avtoritarnim režimom, kot je apartheid v Južni Afriki, ter nihilizmom napadalcev 11. septembra. Ne bi podprl bombnega napada v Rivoniji, če pa bi Nelson Mandela zbežal v Evropo, prav tako ne bi podprl njegove izročitve Južni Afriki, kjer bi ga doletela smrtna kazen.

Druga stvar pa je, da mora Zahod priznati, da naše ukrepanje ali neukrepanje na Bližnjem vzhodu, v Palestini in drugod včasih prispeva k večanju sovražnosti in terorizma proti nam. Včasih smo sami sebi največji sovražniki.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) V poročilu Depreza o terorizmu sta me vznemirili dve stvari. Prva je ta, da ne omenja glavnega vzroka teroristične grožnje v Evropi, to je nenadzorovan pritok skupin migrantov, ki se nimajo namena vključiti ali prilagoditi, ampak hočejo, ravno nasprotno, živeti po svojih zakonih v tako imenovanih družbah gostiteljicah, v katere želijo dejansko uvesti te zakone.

Druga stvar, ki me je vznemirila, je bila razdelitev krivde: glede na vaše besede se Evropa nikoli ne more popolnoma odpovedati svojemu bistvu, svojim nacionalnim identitetam in deljeni civilizaciji. Nikoli ne more ogroziti svojih vrednot zaradi strpnosti in tako imenovane „pravice do razlikovanja“. Nikoli ne more preveč diskriminirati lastnega ljudstva in dajati preveč prednosti tujim državljanom, kulturam ali civilizacijam, ki živijo na njenem ozemlju. Ne nazadnje je odgovorna za to, kar se z njo dogaja. Vendar so bili tisti, odgovorni za teroristične napade v Londonu britanski državljani, rojeni v Angliji, z zaposlitvijo, s katero bi bil marsikdo zadovoljen. Niso bili izključeni in niso bili žrtve. Kljub temu so bili vpoklicani v vojno.

Dejstvo je, da so večkulturne, razdeljene družbe, h katerim tako iskreno težimo, po naravi družbe, nagnjene k številnim konfliktom. Z zanikanjem dejanskega stanja pa zgolj podžigamo sovraštvo in prezir.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav poročilo vsebuje vidike, ki jih cenimo in menimo, da so pozitivni med drugim ob upoštevanju slabšanja svetovnih razmer, ne opredeljuje ali napoveduje pravih ciljev in posledic „boja proti terorizmu“, zlasti kot dejavnika, ki sam po sebi spodbuja terorizem.

Poročilo se, čeprav pogojno, nanaša na temeljno potrebo po diplomatskem in mirnem reševanju sporov po svetu, vendar ne navaja, da glavni dejavniki, ki spodbujajo terorizem, vključujejo nasilje, ki ga podžigajo militarizacija mednarodnih odnosov, napade na neodvisnost držav in suverenost narodov, državni terorizem, kršenje temeljnih svoboščin, pravic in jamstev, nenadzorovano kapitalistično izkoriščanje, nehumano širjenje neenakosti in nepravičnosti ter na milijone ljudi, ki živijo v brezupnih razmerah – na primer v Afganistanu, Iraku ali Palestini.

Prepričani smo, da bo resna analiza terorizma v vseh oblikah, vključno z državnim terorizmom, zahtevala, da se terorizem postavi v njegov politični kontekst, s čimer se bodo razkrili temeljni vzroki in politika, ki ga spodbuja, na primer „boj proti terorizmu“, ki ga vodijo ZDA in njene zaveznice.

Zato smo se glasovanja vzdržali.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem današnje predloge sprememb, ki navajajo, da se radikalizacije ne sme obravnavati kot jasne povezave z nasiljem in da je treba državljanskim svoboščinam pripisati velik pomen. Slednjega ni treba ponavljati – opisujemo se kot Unija, ki temelji na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. Dejansko je večina predlogov iz tega poročila že del politike EU, zato se sprašujem, zakaj je potrebno še eno poročilo.

Glasoval sem proti končnemu poročilu, ampak ne zato, ker podpiram stališče PPE ali ozko razpravo o španskih domačih razmerah, ki pogosto zastruplja razprave v tem parlamentu o reševanju vprašanja terorizma, temveč ker smo se odločili, da bomo preučili vključitev obrazložitve terorizma v naš paket boja proti terorizmu. To se morda zdi nepomembno, vendar vemo, da akademsko svobodo, politično razpravo in prizadevanje proti radikalizaciji omejuje strah, ki ga povzroča takšna zakonodaja Mladi Muslimani so mi povedali, da se bojijo razpravljati o vprašanjih, kot so Palestina ali Irak, ker bi si lahko kdo njihovo kritiko in izražanje občutkov razlagal kot utemeljevanje in poveličevanje in bi končali na sodišču. Parlament bi lahko glasoval proti temu odstavku, vendar se za to ni odločil.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo o izkoreninjenju terorizma zajema neskončno število besedil, ki poveličujejo človekove pravice in boj proti diskriminaciji. Vendar dejstvo je, da pretirana previdnost v zvezi z mogočimi kršitvami temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in svobode veroizpovedi, dejansko razjeda sredstva, ki jih potrebujemo za boj proti terorizmu.

Do zdaj že mora biti jasno, da Evropski parlament bolj skrbi varstvo vseh vrst pravic in politično korektno ravnanje, kot varnost državljanov Evropske unije.

To poročilo o dejavnikih, ki podpirajo terorizem, torej niti enkrat ne omenja mošej, čeprav so, kot vemo, nič manj kot središča usposabljanja prihodnjih islamskih teroristov. Prav tako ne omenja imamov v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem ali Danskem, ki uspešno novačijo islamsko mladino, naklonjeno organizaciji Jihad.

Nikogar ne smemo vznemirjati; ne smemo posegati na versko občutljiva področja; biti moramo nediskriminatorni: to je komajda učinkovit recept za obravnavanje vedno večje grožnje islamskega terorizma. Pravzaprav je prej ravno nasprotno.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo odraža bistveno spremembo dela članov skupin PSE, Verts/ALE, GUE/NGL in ALDE v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Besedilo, ki je prvotno zaznamovalo islamce in muslimane na dokaj sramoten način, je napredna večina sredinske levice uspela preoblikovati v uravnotežen dokument in opozoriti na veliko dejavnikov (gospodarske, socialne itn.), ki odobravajo podporo terorizmu s trditvami o potrebi po spoštovanju temeljnih pravic in s poudarjanjem potrebe po boju proti diskriminaciji ter s spodbujanjem enakih možnosti zlasti v zvezi izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem.

Vendar menim, do so v poročilu dve ali tri točke dvomljive, zlasti sklicevanji na „zmerni islam“ in na „nadzor nad katerimkoli krajem, kjer se širi propaganda za spodbujanje posameznikov k terorističnim dejanjem“.

Čeprav poročila ne morem podpreti v celoti, bi zavrnitev pomenila predajo pravice in izbuljene mesece prizadevanj.

Zato je po mojem mnenju najboljša rešitev ta, da se vzdržimo in pojasnimo razloge za to.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − To poročilo želi predložiti vrsto evropskih standardov in načel v zvezi z bojem proti terorizmu. Opozicija poročilu iz desne pomeni, da pomoč žrtvam, obravnavanje podpore teroristične dejavnosti kot kaznivo dejanje v vseh državah članicah in spodbujanje potrebe po političnem dialogu ne bodo tvorili dela koherentne evropske protiteroristične strategije. Glasoval sem za poročilo in obžalujem, da sporazum o tem, da so občutki sredstva, ki se ponavadi uporabljajo pri širših soglasjih, ni bil dosežen.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Boj proti terorizmu je izziv tega stoletja. Odločni ukrepi proti propagandi so zato prvi manjši korak v želji za obvladovanje širjenja terorizma med avtonomnimi islamskimi subkulturami v Evropi.

Soočiti se moramo z dejstvom, da je terorizem v Evropi po naravi zgolj islamski in da so radikalizirani muslimani popolnoma nedovzetni za ukrepe za integracijo. V Evropi se pojavlja radikalizacija in politični razredi so glede teh vprašanj v določeni meri pogosto v zanikanju.

Zato je strateški pristop k boju proti terorizmu potreben in dejansko bistven za zagotovitev preživetja Evrope, njenih narodov in njenih kultur. Prizadevanja bi se morala pričeti pri mladih, ampak morajo pokazati pripravljenost za izvajanje svojega dela.

Razveljavitev človekovih pravic, kar se, kot vemo, že izvaja v nekaterih primerih v Združenih državah, se nikakor ne sme pojaviti v Evropi. Vendar bo bistveno, da se strogo uporablja v zvezi s terorizmom.

Nezakonita vsebina, najdena v novih medijih, se mora obravnavati kot katera koli druga nezakonita izjava, njeni avtorji pa morajo biti pregnani in kaznovani.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ena največjih nevarnosti pri razpravljanju o terorizmu in njegovih vzrokih, je padec v enega od dveh ekstremov: na eni strani v iskanje razumevanja vsega, tj. dojemanje, da je vse sprejemljivo in opravičljivo; na drugi strani v zavračanje sprejemanja različnih realnosti, ki vse zbega in ki vse grupira na podlagi istih konceptov in standardov. Oba ekstrema sta kot analizi nevarna saj zaradi svoje netočnosti ne omogočata veljavnih sklepov, zaradi česar policija, zakonodajalci in javnost naredijo napake. Nadalje sta grožnja za nerazumevanje pravega položaja, ki je v zvezi s terorizmom vključujoč in odločen. To je izziv, s katerim se soočamo: da bi razumeli realnost točno takšno kot je in ne takšno kot se je bojimo ali kot si želimo, da bi bila; in torej posledično ukrepamo v zvezi z njegovimi daljnimi in najbližjimi vzroki ter ob tem nikoli ne pozabimo, da terorizma ni mogoče sprejeti ali upravičiti v nobenih okoliščinah. Žrtve (dejanske ali potencialne) niso tiste, ki morajo razumeti ali upravičiti kazniva dejanja agresorjev. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Najboljše sredstvo za boj proti terorizmu je preprečevanje in ne blanketni nadzor evropskih državljanov. Zato je pomemben napad na osnovne vzroke terorizma.

Fenomen nasilne radikalizacije bo izginil, ko bomo obravnavali neenakosti in krivice na nacionalni in svetovni ravni.

Pri glasovanju v zvezi s tem poročilom sem se vzdržal, ker menim, da v boju proti terorizmu ne smemo izpostavljati le ene določene religije. V zvezi s terorizmom ne gre za religijo, čeprav so nekateri ljudje pozorni na to, kako označujejo svojo vero, da z njo upravičujejo ubijanje. Edini način za boj proti nasilni radikalizaciji je krepitev etike v naših družbah in odkrito vključevanje v medkulturne dialoge z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti predstavniki civilne družbe.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Terorizem je čezmejni pojav, proti kateremu se je s skupnim delovanjem treba intenzivno boriti. Vendar mora boj proti terorizmu vedno biti zastavljen s pravnimi in sorazmernimi sredstvi. Polete službe CIA v Evropo, mučenje, lažne usmrtitve in mučenje s polivanjem vode, za katere CIA priznava, da so se zgodili, ter ustanovitev posebnih tajnih zaporov je treba intenzivno obsoditi. V zvezi s tem bi EU morala ukrepati strožje kot je.

Vendar menim, da se ena stvar dokazuje sama: naše vrednote morajo oblikovati podlago za našo skupno zakonodajo. Prav tako moramo zagotoviti, da zakonodaja Skupnosti ne ogrozi ali postavi na stran pomembnih načel vključno s tistimi v zvezi s svobodo izražanja.

Poročilo govori o uvedbi novega koncepta v okvirni sklep: „opravičevanju terorizma“. Menim, da bi to bilo neprimerno. Ne zato, ker bi to bila dobra zamisel za zagotovitev tega, da imajo vse države članice dobre zakone proti spodbujanju, ampak zato, ker je zelo težko, če ne nemogoče, oblikovati opredelitev, ki bi se uporabljala enakomerno in ki pri interpretaciji ne bi privedla do velikih problemov. Na eni strani je pomembna naloga za oblikovanje načinov za boj proti terorizmu in varovanje meja. Na drugi strani je načelo svobode izražanja in skrb za ohranjanje visoke stopnje pravne varnosti v Evropi. Gre za iskanje pravega ravnovesja.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Ne morem podpreti poročila gospoda Depreza in njegovega predloga za priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov.

Poročilo zagovarja napačne prioritete v boju proti terorizmu. Predlog je osredotočen predvsem na ukrepe socialne politike. Tak pristop ne bo olajšal boja proti terorizmu, ki zahteva tudi boljše mejne kontrole in uskladitev agencij za sodni pregon.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Levica Parlamenta je oslabila ključno sporočilo izvirnega besedila tega poročila, ki se ga ne da zanikati in ki je trdil, da „je terorizem, in še posebej džihadski terorizem, danes glavna grožnja za varnost državljanov Unije“. Poročilo v celoti izpušča kakršno koli sklicevanje na največje dejavnike, ki spodbujajo novačenje teroristov, namreč nekontrolirano priseljevanje in, vsekakor v zvezi z Združenim kraljestvom, splošno pomanjkanje sklicevanja na krščansko vero ter pozitivno razumevanje lastne zgodovine in kulture.

Ni presenetljivo, da novi člani tako vidijo malo stvari, s katerimi se lahko identificirajo. Ne omenja poti, po kateri teroristi lahko uspejo ter legitimnosti in nagrad teroristov, kot so bivši vodje začasne IRA. Zato sem glasoval proti poročilu in prispeval k parlamentovi zavrnitvi.

– Poročilo: Ignasi Guardans Cambó (A6-0002/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta je prava zbirka ciljev in pobud za sprostitev svetovnega trga v zvezi z blagom, storitvami ali kapitalom, ki ga vodita EU in Evropska komisija, praktično vsemogočni organ v skupni trgovinski politiki z novim osnutkom Pogodbe, zaradi česar je to izključna pristojnost EU.

Postavljeno načelo je odpiranje trgov. Potek dejavnosti je odprava vseh in kakršnih koli trgovinskih ovir, zlasti v zvezi z razvitimi in nastajajočimi gospodarstvi. Cilj je odpiranje trgov, kar naj bi se, če je možno, izvedlo v obliki enotnega trga EU.

Ker se trenutni sistem STO smatra kot nezadostno regulativen in zavezujoč, v zvezi s trgovino zagovarja „evropski model upravljanja“ bodisi s sklepanjem sporazumov o prosti trgovini ali s poudarjanjem zaključka trenutnih pogajanj STO – zato poziva k nastanku sinergije z večjimi trgovinskimi partnerji EU (kot so ZDA, Kanada in Japonska).

Kot primer poglejmo, kako poročilo od držav, ki niso članice EU zahteva, da odpravijo omejitve tujega lastništva v zvezi z evropskimi podjetji; Cilj je gospodarska nadvlada.

Glasujemo torej proti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Guardans Cambója o strategiji EU za olajšanje dostopa na trge evropskim podjetjem. Načela izboljšanega obojestranskega dostopa, boljša podpora majhnim in srednje velikim podjetjem in povečan notranji trg naj bi okrepili program lizbonske strategije. Zlasti podpiram predloge sprememb o razlikovanju med dostopom do razvitih trgov in nastajajočih gospodarstev ter manj zavitimi državami in državami v razvoju.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Čeprav je evropski notranji trg zelo velik, je svetovni trg, odprt zaradi globalizacije, še veliko večji in bolj dinamičen. Dostopnost trga za evropska podjetja, zlasti do nastajajočih gospodarstev z visoko stopnjo rasti, mora zato biti javna in zasebna prednostna naloga. Čeprav je res, da mi na področju zasebnih pobud nismo odgovorni za sprejemanje odločitev ali nalaganje prednostnih nalog, je na področju javnih pobud treba storiti še veliko. Vendar se moramo zavedati potrebe po odprtju lastnih trgov, če to želimo – to si želimo – in tako pridobiti večji dostop do mednarodnih trgov. Prav tako pa se je bistveno osredotočiti na sposobnost evropskih podjetij pri spopadanju z rastočo gospodarsko učinkovitostjo in konkurenčnostjo podjetij iz teh držav, kar pomeni, da se moramo brez zadržkov osredotočiti na konkurenčnost in inovativnost naših podjetij, kar se lahko pojavili le v prostem, odprtem in preglednem okolju.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Poročilo gospoda Guardans Cambója se nanaša na strategijo EU za lajšanje dostopa na trge evropskim podjetjem. V prvem delu prejšnjega leta je Evropska komisija predstavila sporočilo o močnejšem partnerstvu, da se evropskim izvoznikom zagotovi dostop na trg.

Ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, se nanašajo na prestrukturiranje računalniškega sistema Skupnosti, ki zagotavlja informacije o dostopu na trg in storitve za približno 100 držav, boljšo preglednost in informativno kampanjo, zlasti za manjša in srednje velika podjetja, glede storitev skupnosti, ki so na razpolago za evropske izvoznike.

Vendar obžalujem, da se ni glasovalo o nekaterih predlogih sprememb, ki jih je predlagala skupina evropskih socialdemokratov in ki so se nanašali na področje javnega naročila in konkurence.

Menim, da je pomembno določiti partnerstvo med Komisijo, državami članicami in evropskimi podjetji, da so olajša dostop slednjih do tretjih trgov, vendar moramo hkrati zagotoviti, da se evropska načela in vrednote upoštevajo na teh trgih, tj. delovno pravo, varstvo okolja, spoštovanje intelektualne lastnine in človekove pravice.