Dobesedni zapisi razprav

Torek, 19. februar 2008 - Strasbourg

9. Razprava o prihodnosti Evrope (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o prihodnosti Evrope, v kateri bo sodeloval predsednik švedske vlade, član Evropskega sveta.

Gospe in gospodje, pozdravljam vas na tej posebni seji. Še zlasti bi rad pozdravil gospoda Fredrika Reinfeldta, predsednika švedske vlade. Välkommen till Europaparlamentet! Dobrodošli.

(Ploskanje.)

Vsem je v veliko veselje, gospod predsednik vlade, da vas danes prvič pozdravimo v Evropskem parlamentu, da boste z nami razpravljali o prihodnosti Evropske unije.

Ravnokar sem v galeriji videl Simeona Sakskoburggotskija, bivšega predsednika bolgarske vlade. Vse lepo pozdravljam v Evropskem parlamentu.

Pogodba, ki je bila 13. decembra 2007 podpisana v Lizboni, pelje Evropsko unijo v novo smer. Po večletnih razpravah imamo končno Pogodbo, ki je skladna s potrebami razširjene Evropske unije in ji omogoča, da s sredstvi demokratičnih postopkov predano izpolnjuje upe in pričakovanja evropskih ljudi. Nova pogodba zagotavlja večjo preglednost in dejavnost Unije, kar je zmeraj bilo pomembno vprašanje v zvezi s Švedsko; prav tako Evropski uniji kot novi cilj postavlja boj v zvezi s podnebnimi spremembami, to pa je področje, na katerem se Švedska že lahko ponaša z velikimi uspehi. Gospod predsednik vlade, vaša država je lahko popolnoma upravičeno ponosna na svojo vodilno vlogo v Evropi v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije. V Evropski uniji moramo pri obrambi pred podnebnimi spremembami biti združeni, da bomo tako lahko v tej bitki imeli skupno vodilno globalno vlogo. Prejšnji teden sem videl, kako velike upe imajo Združeni narodi zlasti v zvezi z Evropsko unijo in Evropskim parlamentom kot njenim zakonodajnim organom.

Lizbonska pogodba nam daje instrumente za doseganje ciljev, ki so za našo prihodnost pomembni, in hitro izvajanje reform, ki jih v ta namen potrebujemo. Tako kot vi, gospod predsednik vlade, Evropski parlament verjame, da bi nova pogodba morala pričeti veljati 1. januarja 2009. Evropski parlament je zato zadovoljen z napovedjo švedskega parlamenta, Riksdaga, da bo do novembra 2008 ratificiral novo Pogodbo.

Če se proces ratifikacije lahko pravočasno uspešno izvede v vseh 27 državah članicah, bo švedsko predsedstvo Sveta v drugi polovici leta 2009 lahko v novem institucionalnem okviru namenilo več pozornosti velikim izzivom prihodnosti. Švedska nas bo pripeljala do nove dobe evropskega združevanja. Skupaj bomo lahko na podlagi nove Pogodbe in novo izvoljenega Evropskega parlamenta, nove Komisije ter švedskim predsedstvom pričeli z novim poglavjem okrepljenega sodelovanja.

Od Švedske pričakujemo, da bo bodisi na področju varnosti oskrbe z energijo, podnebnih sprememb, stalnega razvoja severne dimenzije Unije ali strategije EU za Baltsko morje, vir močnih spodbud. Zato že težko čakamo na vaše pripombe o prihodnji obliki Evropske unije. Gospod predsednik vlade, pozivam vas, da nagovorite Evropski parlament.

  Fredrik Reinfeldt, predsednik švedske vlade, član Evropskega sveta. − (SV) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v čast mi je, da sem danes tukaj. Res je, kot je že bilo povedano, da v svojem sedanjem službenem položaju še nisem bil. Prav tako še nisem bil v tej dvorani, vendar sem kot mlad politik bil v Strasbourgu in prišel v Evropski parlament z željo, da bi ga moja država nekega dne zastopala v celoti. Vem kaj pomeni sanjati o tem položaju, tj. nekaj kar zagotovo delim z mnogimi, ki so danes prisotni.

Zato mi je v čast, da imam priložnost tej Skupščini predstaviti nekaj misli o vprašanjih glede Evrope.

Nekateri v prihodnost usmerjeni politiki po drugi svetovni vojni so razumeli, da je edini način za zagotovitev miru povezovanje evropskih držav v obliki evropskega združevanja. Tako kot takrat mora jasna vizija voditi tudi sedanje evropsko združevanje. Vprašati moramo temeljna vprašanja, tj. kam želimo priti in kako lahko to dosežemo?

Naš svet se hitro spreminja in mi z njim. Vedno bolj smo odvisni drug od drugega. Zato moramo vedeti, kakšno mora biti temeljno načelo.

Naš model evropskega združevanja mora biti tako trden, da fanatični nacionalizem in verski fanatizem ne bosta ogrožala. evropskega miru in stabilnosti.

Ne smemo se bati močne Evrope. Ravno nasprotno, bati se moramo šibke Evrope. Močna Evropa prevzema večjo odgovornost za globalne probleme. Močna Evropa kombinira gospodarsko rast s politikami, ugodnimi za podnebje. Močna Evropa skrbi za najboljše interese svojih državljanov. Združena Evropa upa Kosovu podati jasno mnenje Evrope, kar je v takem času pomembno.

Švedska vlada verjame v možnosti Evrope. Kot sem že povedal mora Švedska imeti jasno in nedvomno mesto v središču evropskega združevanja. Odkar je od jeseni leta 2006 na oblasti sedanja vlada, je na Švedskem popularna podpora Evropski uniji narasla.

Nekateri ljudje pravijo, da je to le srečno naključje. Tem ljudem lahko rečem le sledeče: več kot vadiš, več sreče imaš. Mi smo vsekakor vadili. Moja stranka je že leta 1962 v kampanji na lokalnih volitvah imela slogan „‚da‘ Evropi“. Čakati smo morali 33 let, da smo lahko dejansko poslali poslance v Evropski parlament.

Po nekajletnih težkih razpravah o pogodbi se zdi, da lahko končno lažje zadihamo. Kanclerka Merklova je bila pri reševanju te težave v izredno pomoč. Prav tako bi se posebej rad zahvalil predsedniku vlade Sócratesu, ki je Pogodbo spretno vodil do uspešne sklenitve. Lizbonska pogodba ustvarja boljše pogoje za bolj odprto, učinkovito in dinamično evropsko združevanje. Vendar predvsem odpira možnosti za razprave v zvezi z vprašanji, ki so za prihodnost pomembna, tj. o podnebju in energiji, zaposlitvah in gospodarski rasti, demografiji, migracijah in mednarodni vlogi EU. Povedal bom nekaj o vsakem od teh področij.

Želim delati za moderno Evropo, ki ustreza perspektivi državljanov.

Naš cilj je, da pogodba prične veljati 1. januarja 2009. Kot je že povedal predsednik, bo Švedska ratificirala Pogodbo jeseni 2008. Čez 18 mesecev bo Švedska predsedovala EU. To bo zanimivo predsedstvo z novo izvoljenim Evropskim parlamentom, novo Komisijo in novim vodstvenim položajem, kar je ustvarila lizbonska pogodba.

V zvezi z vsemi temi zadevami se veselim tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom.

Nekatera od ključnih vprašanj švedskega predsedstva EU bodo podnebje in energija, Haaški program, zaposlitve in gospodarska rast, vprašanja v zvezi z Baltskim morjem ter EU kot globalni akter. Intenzivno smo se začeli ukvarjati s pripravami. Prav tako bomo pripravljeni, če se pojavi kaj nepričakovanega.

Povedano drugače, potrebno je veliko prožnosti in možnosti za prilagajanje prevladujoči situaciji, ki kljub vsemu lahko vpliva na proces.

Vprašanje glede podnebja in energije je eden od največjih izzivov, s katerim je soočena družba našega časa. Naša velika odgovornost je prihodnjim generacijam zagotoviti, da uspešno oblikujemo politiko za dolgoročen trajnostni razvoj. Da decembra 2009 na vrhu ZN v Kopenhagnu dosežemo mednarodni sporazum, moramo skupaj delati trdno.

Zahvaljujoč zgodovinskim odločitvam, ki jih je lani na spomladanskem zasedanju sprejel Svet, ima EU vodilno vlogo. Vendar EU ne more sama nositi te odgovornosti. Potrebno bo tesno sodelovanje z veliko drugimi državami, vključno z Indijo, Japonsko, Kitajsko, Rusijo in Združenimi državami.

Nekateri izračuni kažejo, da se skupno svetovno povpraševanje po energiji ne zmanjšuje ampak se pričakuje, da se bo do leta 2030 povečalo za 50 %. Bistvo pri razpravljanju o podnebnih sprememb je seveda v tem, kako se obravnava to pričakovano povečanje potrebe po energiji.

Prvo vprašanje je kako izboljšati varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost. Vendar izzivi v zvezi s podnebnimi spremembami prav tako zahtevajo nov politični pristop. Odpraviti moramo mit, da rast okolju škoduje.

Švedska dokazuje nasprotno. Od leta 1990, osnove Kyotskega protokola, se je naše gospodarstvo povečalo za 44 %, hkrati pa smo emisije toplogrednih plinov zmanjšali za devet odstotkov. Vlagali smo v raziskave in nove tehnologije ter revidirali davke in uredbe. To je omogočilo razvoj, v katerem je okolje temelj za nova podjetja in nove zaposlitve.

Prepričan sem, da lahko dosežemo cilje EU v zvezi s podnebjem in energijo. Vendar moramo uvesti prave politične instrumente, da naše družbe in podjetja spodbudimo k pravim odločitvam.

Cena onesnaževanja našega okolja mora biti visoka in nagrade za izbiro rešitev brez ogljikovega dioksida bolj vabljive.

Kot so povedali mnogi, zelena tehnologija že obstaja. Vlade imajo veliko odgovornost za prehod, ki je potreben. Vendar jo imajo tudi navadni ljudje. To bi morali videti kot neke vrste dogovor med vladami in javnostjo, da se tako podprejo okolju prijazne druge možnosti. To bo povečalo konkurenco v korist okolju bolj prijazne družbe. Od tega bomo imeli korist vsi.

V zvezi z lizbonsko pogodbo so Združene države več kot sto let največje svetovno gospodarstvo. Zdaj na svetovno gospodarstvo vplivajo novi akterji. Indijsko in kitajsko gospodarstvo raste zelo hitro. Globalizacija je v veliko delih sveta privedla do pozitivnega razvoja. Globalizacija je sila demokracije, ki izostri razlike med odprtimi in zaprtimi družbami. Vendar globalizacija povečuje tudi konkurenco.

Politike, ki so nam dale delo, varnost in blaginjo, se morajo konstantno spreminjati, da dosežejo enak uspeh.

Danes tretjine evropskega delovno sposobnega prebivalstva ni na trgu dela. To je nevzdržen položaj. Povečati moramo ponudbo delovne sile in se boriti proti izključitvi. Z reformiranjem nacionalnih trgov dela. Z investicijami v izobraževanje ter spretnosti in znanje. Ker gospodarska integracija v Uniji in po svetu postaja močnejša, uspehi in pomanjkljivosti, ki prav tako obstajajo, pri prizadevanjih nacionalnih reform ne bodo le notranje zadeve, ampak zadevajo nas vse.

Naša prihodnja evropska blaginja je zelo odvisna od tega, kako države članice skupaj ustvarjajo boljše pogoje za izkoriščanje priložnosti in se spopadajo z izzivi globalizacije. Nenazadnje gre tudi za vprašanje o obravnavanju demografskih gibanj in čezmejnih izzivov na področju okolja.

Postopna politika EU o energiji in okolju je predpogoj za dolgoročno trajnostno rast in tako tudi za evropsko blaginjo. Vendar je tudi pomemben dejavnik v zvezi z našo prihodnjo konkurenčnostjo.

Z lizbonsko strategijo za trajnostno rast in zaposlovanje je EU ustvarila sredstva za spopadanje s temi izzivi. Strategija obstaja. Na žalost nas je zavedlo pri izvajanju te strategije.

S stalnimi strukturnimi reformami in z vlaganjem v raziskave ter utrjevanjem poti za nove tehnologije si odločno prizadevajmo za okrepitev globalne konkurenčnosti EU. Resnično si prizadevajmo za vzpostavitev notranjega trga in za bolj inovativno gospodarsko klimo v Evropi. Zagotovimo, da je vredno truda. Seveda je treba storiti še veliko na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Da boste razumeli o čem govorim, lahko rečem le dve besedi, tj. „patent“ in „direktiva o delovnem času“.

Zaključiti moramo krog pogajanj STO v Dohi. To bi po vsem svetu zagotovilo močno spodbudo za gospodarsko obnovitev. Če hočemo povečati evropsko konkurenčnost glede na lizbonsko strategijo, potrebujemo odprt svetovni trgovinski sistem in stalno liberalizacijo.

Hkrati se zavedamo, da je v Evropi prisoten tudi protekcionizem. Temu se moramo upreti. Protekcionizem ni rešitev. Dolgoročno tistim, ki jih je želel varovati, škoduje. Ne smemo izgubljati časa. Priložnosti v okviru STO je vedno manj.

V zvezi z lizbonsko strategijo se nam ni treba le pritoževati tako kot se je osliček Sivček v knjigi Medvedek Pu. Ustavimo se in se ozrimo na obdobje, ki je pravkar minilo. Ob tem vidimo, da sta bila dosežena precejšen uspeh in napredek. Dejavniki, ki so privedli do lizbonskega procesa, so delovni proces od leta 2005. Proces, ki je okrepil obveze držav članic in poganjal izvajanje ter prinašal rezultate.

Velik del zaslug pripada odločnim prizadevanjem Komisije in močni osebni zavezanosti predsednika Komisije, gospoda Barossa. Vendar bi se rad zahvalil tudi Evropskemu parlamentu za vašo zelo konstruktivno vlogo.

Kakšen je najboljši način za spopadanje z izzivi v prihodnosti? Kako lahko s trajnostno rastjo in polno zaposlenostjo v Evropi dolgoročno zagotovimo blaginjo? Kako Evropi omogočiti, da jo glede na globalno konkurenco obdrži? Švedsko predsedstvo, ki se prične jeseni 2009, vidim kot odlično priložnost za začetek razprav o prihodnji evropski strategiji za trajnostno rast in zaposlovanje v prihodnjem desetletju.

Naj povem še nekaj o proračunu EU. Menim, da je minilo že veliko časa od njegovega datuma prodaje. Proračun bi moral biti prvotni instrument pri uresničevanju ciljev Unije. Ob tem mora tudi bolje odražati cilje. Trenutno je 40 % proračuna porabljenega za kmetijske subvencije. Ta sektor v Evropi zajema 2 % zaposlenosti. To je nerazumno.

Predstavljajte si, da bi namesto tega povečali prispevke EU za raziskave in razvoj, boj proti organiziranemu kriminalu, okoljska vprašanja in zunanje odnose. Predstavljajte si, da bi upali izvesti odkrito razpravo o tem, kaj naj se financira na ravni EU in kaj na nacionalni ravni.

Evropa se sooča z demografskim gibanjem s prebivalstvom, ki se hitro stara. To je gibanje, ki bo v prihajajočih letih povečalo pritisk na naše sisteme socialnega skrbstva. Nekaj dejstev bo hitro pokazalo kako hitro se je to spremenilo na Švedskem. Leta 1913, pred natanko 100 leti, je starost za upokojitev na Švedskem bila 67 let. Hkrati je bila povprečna življenjska doba okoli 56 let. Tako je res, da je sistem bil ugoden za tiste, ki so lahko preživeli svoja delovna leta in uživali v nekaj letih več. Večina jih je le delala in umrla. Delati so pričeli zelo mladi. Zdaj se upokojitvena starost spušča, povprečna življenjska doba pa se je dvignila na sedanjih 80 let. Iz situacije, v kateri je bilo treba delati celo življenje, smo prešli na tisto, v kateri rojeni na Švedskem lahko pričakujejo, da bodo delali le polovico življenja. To je neverjeten razvoj skozi le nekaj generacij. Vendar to pomeni, da bo vedno manj ljudi moralo podpirati vedno več ljudi.

Skupaj z izključitvijo iz trga dela, to veča potrebo po politiki za ustvarjanje delovnih mest. Glede na ta izziv se morajo ljudje zaposliti, da tako ohranijo dobro socialno skrbstvo. Glede na to, kako živimo sedaj, mora več ljudi delati večji del svojega življenja. Rastoči odstotek starejših ljudi v Evropi se ne ujema s številom delovno sposobnih ljudi.

Na tej točki pridemo do migracije. S pravilnim izvajanjem je lahko pomemben in celo potreben del pri ohranjanju dobrega sistema socialnega skrbstva. Predstavljajte si, da vsi novi, pozitivni, pričakujoči in željni prispevati dobijo sprejem, ki želi imeti korist od pozitivne energije, ki jo prinesejo.

Ustvariti moramo politične priložnosti za te ljudi, ki so prišli v Evropo. Priložnosti, ki jim omogočajo, da hitro pridejo na trg dela.

Migracija je občutljivo vprašanje v mnogih državah članicah. Vendar kontrolni ukrepi in sporazumi o ponovnem sprejemu nikoli ne smejo biti edini odgovor za izzive, ki izhajajo iz povečane migracije. Tisti, ki menijo, da poostreni mejni nadzor zadostuje za rešitev mnogih in različnih vprašanj v zvezi z migracijo, zadevo preveč poenostavljajo. Pristop glede mej je potreben v EU in v izvornih državah.

Švedska podpira ambiciozen cilj, da se do leta 2010 vzpostavi skupni evropski azilni sistem. Da bo uspešno izveden, bo delo zahtevalo velika prizadevanja.

Švedska ga prav tako postavlja kot prednostno nalogo pri pospeševanju integracije zunanjih odnosov EU ter povečevanju doslednosti med migracijsko in razvojno politiko. Zavedati se moramo, da pri obravnavanju revščine in zatiranja kot vzrokov za migracije lahko prave rezultate dosežemo le s prizadevanji. Zato je tukaj potreben globalni pristop. Ne le v okviru dialoga ZN na visoki ravni o migraciji.

EU ima pomembno vlogo pri konkretiziranju idej ne le v obliki širšega sodelovanja in sodelovanja, ki temelji na partnerstvu z zadevnimi afriškimi državami.

Uveljaviti želimo ambiciozen in v prihodnost usmerjen program za obdobje2010–2014, ki bo nadomestil Haaški program. Aktivni udeležbi Evropskega parlamenta v tem procesu pripisujemo veliko vrednost.

Mednarodni terorizem je eden od velikih globalnih groženj našim odprtim družbam. Ker se teroristične mreže širijo lahko vidimo, kako veliko ljudi deluje vedno bolj neodvisno in teroristični napadi postajajo manj predvidljivi.

Organiziran kriminal je v Evropi stalno naraščajoč problem. Posamezne države se individualno vedno težje borijo proti resnemu organiziranemu mednarodnemu kriminalu. Veliko organiziranega kriminala ponavadi ne izvira iz EU. Lizbonska pogodba nam zagotavlja nova orodja v boju proti terorizmu in drugemu resnemu čezmejnemu kriminalu. Evropski parlament bo v zvezi s tem imel središčno vlogo. Usklajevanje pravil se mora nadaljevati. Verjetnost vzajemnega priznavanja pravnih odločitev se mora razvijati še naprej. Agenciji Europol in Eurojust se morata okrepiti, izmenjava informacij med nacionalnimi policijskimi organi pa se mora izboljšati.

Pomembno je, da hkrati obstaja ravnovesje v tem, kar počnemo. Ko okrepimo dejavnosti v zvezi z bojem proti kriminalu moramo prav tako okrepiti pravice posameznikov. Tukaj se zlasti zanašamo na prizadevanja Evropskega parlamenta. Pomembno je, da se na ravni EU strinjamo glede krepitve pravne varnosti v zvezi s kazenskimi zadevami in pravicami žrtev kriminala.

Želim, da Evropa stopi v ospredje pri spodbujanju miru in pomiritev tudi v tistih delih sveta, kjer potekajo vojne in nemiri. V Afriki, Aziji in Latinski Ameriki ter seveda tudi v Evropi.

Švedska je začela s širokimi razpravami o nadaljnjem razvoju skupne evropske varnostne strategije. V letu 2009 bomo trdo delali na tem, da uredimo Evropsko službo za zunanje delovanje. Pomoč pri reševanju nemirov na Bližnjem vzhodu mora v prihodnjih letih biti ena od najpomembnejših nalog Evropske unije. Nadaljnja poravnava med Izraelci in Palestinci mora temeljiti na rešitvah za obe državi v okviru katerih lahko obe strani živita znotraj varnih in priznanih mej. Potrebujemo okrepljen dialog z muslimanskim svetom. Pomemben cilj bi morala biti tudi ustanovitev večjega sklada ter spoštovanje in razumevanje med „zahodnim“ in muslimanskim svetom.

Ciljamo na tesnejše vezi z Rusijo na vseh družbenih področjih. Upamo, da bo preostale ovire v zvezi s članstvom Rusije v STO mogoče premagati. V našem interesu je, da se Rusija razvije v moderno, uspešno in demokratično državo. Na žalost premik v zadnjih nekaj letih v bolj avtoritarno smer sugerira drugačen razvoj. Skrbi nas glede morebitnega nadaljevanja tega trenda.

Razmere na zahodnem Balkanu so še vedno eden od največjih in najtežjih izzivov Evrope. Še dolgo bomo močno vpleteni glede pomoči pri procesu oblikovanja države na Kosovu. Izzivov, s katerimi smo soočeni, se ne sme podcenjevati. Gospodarske in socialne razmere na Kosovu so zelo težke. Do funkcionalnega pravnega režima je še daleč. Oblikovanje države zahteva čas, vendar moramo biti pripravljeni, da bomo tam in da bomo ponudili pomoč. To je naša odgovornost. Vendar smo zavezani k celotni regiji. Pomembno je, da tega ne poudarjamo le v časih, kot so zdaj.

Evropsko krizno upravljanje bo v prihodnji evropski zunanji in varnostni politiki eno od najpomembnejših vprašanj. Naša država se po svojih močeh trudi, da bi bila aktivna pri stalnem razvoju evropske varnostne in obrambne politike. Švedska je sodelovala pri večini dejavnosti, s katerimi je začela EU. Pripravljeni smo, za sodelovanje v misiji EU v Čadu.

Stockholm je bliže Minsku kot pa večini severnih delov Švedske. Belorusija je zadnje diktatorstvo v Evropi. Naša dolžnost je, da v navedeni državi storimo več v zvezi s podporo demokratičnih sil.

Razvoji dogodkov v zvezi z Baltskim morjem so evropska zadeva. Osem od devetih držav, ki ležijo okoli Baltskega morja, je držav članic EU. Občutljivo okolje Baltskega morja vpliva na skoraj četrtino prebivalstva EU, tj. okoli milijon ljudi. To zahteva usklajeno evropsko prizadevanje. Upam, da bo strategija v zvezi z Baltikom, ki jo Komisija mora pripraviti pred švedskim predsedstvom leta 2009, uspešno obravnavala izzive te regije.

Strategija lahko služi kot model kako v razširjeni EU obravnavamo izzive, povezane z določenimi regijami in bi tako končno okrepila EU kot celoto.

Končal bi rad z nekaj besedami o širitvi. Kot veste je ta zadeva blizu švedski vladi in švedskim ljudem. Širitev je bila ena do največjih izzivov EU in tudi odlična priložnost.

Tisti, ki potujejo po državah, ki so v zadnjih letih postale države članice EU, so presenečeni nad razvojem in vero v prihodnost. Na žalost je nasprotovanje širitvi vedno večje. Naj pojasnim: neumno bi bilo pozabiti na to, kar smo določili, da bomo dosegli. Zakaj je nastal koncept evropskega združevanja.

Brez širitve Evropa ne bi bila takšna, kot je. Brez širitve tvegamo stabilnost na našega kontinenta. Ker je širitev naše najpomembnejše strateško orodje za širjenje vrednot, na katerih temelji evropsko združevanje. V Evropi smo en zid že zrušili. Ne smemo zgraditi novega pred Turčijo ali drugimi evropskimi državami. Vemo, da bi s skupnim delom na evropski in globalni ravni lahko dosegli več.

Nikoli ne jemljimo evropskega združevanja kot samoumevnega. Potrebujemo močno Evropo. Takšno, v kateri si upamo zastaviti višje cilje s popolnim zaupanjem vase.

Hvala za vašo pozornost.

Veselim se ponovnega srečanja z vami poleti, ko se bo pričelo naše predsedovanje EU.

  Predsednik. − Hvala gospod predsednik vlade. Z veseljem sporočamo, da Evropsko komisijo tukaj zastopa podpredsednica Margot Wallström. Nadaljujemo z razpravo.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsednik vlade, kolegi, veseli me, da lahko v imenu skupine PPE-DE v naši dvorani pozdravim predsednika švedske vlade. Gospod Fredrik Reinfeldt, od podpisa lizbonske reformne pogodbe ste prvi predsednik vlade, ki je s tem parlamentom delil svoje mnenje o prihodnosti Evrope.

Pred našo razpravo o Pogodbi in demokratičnem napredku, ki ga vključuje v zvezi z Unijo naj v imenu svojih kolegov iz skupine PPE še enkrat zahtevam, da proces ratifikacije poteka s stalnim tempom. Do danes je pet od 27 držav članic ratificiralo pogodbo Odobrile so nova orodja, ki jih lizbonska pogodba ponuja za oblikovanje prihodnosti Evrope in osmislitev prizadevanj ljudi. Prej kot bomo pogodbo ratificirali, prej bomo lahko uporabili nove operativne predpise, ki so bistveni za učinkovito delovanje Evrope. Kar je najpomembnejše, prej bomo svoja prizadevanja lahko usmerili na vsebino naših skupnih politik. Evropa mora imeti možnost, da sprejme hitre odločitve glede energije, podnebja, varnosti hrane, migracij in obrambe.

Moja politična družina že več kot 50 let spodbuja in podpira razvoj Evrope. Junija 2009 bodo državljani s svojo odločitvijo preizkusili našo predanost Evropi s skupnimi vrednotami, blaginji Evrope, varni in solidarni Evropi. Upamo, da bo Evropa na ta izziv pripravljena.

Želimo konkurenčno Evropo, ki ustvarja delovna mesta. Želimo, da spodbuja gospodarsko rast in socialni razvoj. Blaginja Evrope mora biti dolgoročna skrb. Zato pozivamo k trajnostnemu in razumnemu razvoju, ki vključuje varovanje okolja ter boj proti podnebnim spremembam.

Skupina PPE-DE podpira prosto trgovino, tj. tisto, ki dovoljuje rast kupne moči najrevnejših družb in pomaga pri odpravljanju neenakosti znotraj nacionalnih meja in med različnimi državami. Ker verjamemo, da je globalizacija lahko priložnost za Evropo, ne bomo nikoli sprejeli neizmernega „prostotrgovinizma“. Odgovorni smo za varovanje najbolj ranljivih med nami in obrambo našega evropskega socialnega modela. Gospodarska rast in visoka stopnja socialne varnosti se ne izključujeta, tj. to dokazuje dejstvo, da je naša stopnja rasti leta 2007 presegla tisto iz Združenih držav.

Evropska blaginja je prav tako odvisna od doseganja učinkovitega in odprtega enotnega trga in doseganja ciljev lizbonske strategije. Želimo, da so imetniki evropskih računov odgovorni in da v zvezi z upravljanjem javnih sredstev postavljajo visoke standarde. Vendar proračunska disciplina ne sme izpodbiti načela solidarnosti med državami članicami ali med Evropo in njenimi partnerji po svetu. Solidarnost ima svojo ceno in jo moramo biti pripravljeni plačati.

Prav tako želimo močno Evropo, ki se je sposobna boriti proti terorizmu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu. Ogrožena je obramba naših vrednot, svoboščin, demokracije, pravne države in solidarnosti. V zvezi z varnostjo evropskega ozemlja ali ljudi ni prostora za pogajanje. Obramba naše dragocene svobode zahteva precejšnjo odločnost in močne, koordinirane ukrepe. Biti moramo bolj pozorni glede odkritih groženj in spoštovati posamezne svoboščine ljudi. Zagovarjamo primerno ravnovesje med varnostjo in osebno svobodo.

Tudi na mednarodni ravni je skrajni čas, da se Evropa obveže in se tesneje poveže s partnerji, ki imajo enak pogled na svet. Podpiramo trdno in pomembno transatlantsko partnerstvo vendar prav tako želimo razviti politiko dobrega sosedstva in nadaljevati s širitvami EU.

V zvezi s Ciprom naša skupina podpira zadnja prizadevanja za ustrezno rešitev, ki bo vsem ljudem na otoku omogočila skupno življenje v miru.

Evropa mora Bližnjemu vzhodu ponuditi politično in finančno podporo pri težkem procesu pogajanj o miru med Izraelci in Palestinci. Rastočega ekstremizma ni mogoče zaustaviti brez koncesij iz obeh strani. Obstoj Evropske unije dokazuje, da je mogoče premagati sovraštvo med ljudmi in zgraditi skupno prihodnost.

Kjer nemiri ljudi med seboj ločujejo, se mora uporabiti naša izkušnja. Danes je jugovzhodni del Balkana najmanj stabilen del našega kontinenta in razglasitev kosovske neodvisnosti napoveduje obdobje negotovosti. Vse strani pozivamo k premišljenemu odzivu. Izogniti se je treba vsem oblikam provokacij. Najpomembnejša je varnost ljudi in Evropa mora pri tem imeti ključno vlogo.

Prišel je čas da pokažemo, da smo sposobni stabilizirati Balkan. Podpiramo napotitev policijske in pravosodne misije EU za podporo oblasti na Kosovu. Kosovo pozivamo naj se zavzema za stabilno, demokratično in multietnično prihodnost ter evropsko prihodnost. Ta možnost za članstvo v Skupnosti se nanaša na celotno balkansko regijo vključno s Srbijo. Ne zagovarjamo izolacije Srbov, tj. zagovarjamo združevanje Evrope.

Gospod predsednik, predsednik vlade, to je razprava o prihodnosti Evrope, zato se moramo soočiti in premagati izzive, potrebujemo pa jasno politično vizijo, odločnost in pogum. Skupina PPE-DE je na nespornih temeljih teh vrednot in prednostnih nalog pripravljena prevzeti svoj del pri obravnavanju izzivov.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, veseli me, da vas lahko pozdravim v Strasbourgu. Ne vem, ali je gospa Malmström prav tako vesela ker je z vami morala priti v Strasbourg vendar se o tem lahko pogovarjamo ob drugi priložnosti.

Gospod predsednik vlade, imeli ste dober govor. Menim tudi, da je bil govor razumen, saj ste izpostavili, da bo naša vizija o prihodnosti Evrope dosežena le, če bomo Evropsko unijo opremili za njen del pri obravnavanju izzivov po vsem svetu, s katerimi je ta kontinent soočen. Razprava glede svetovnega podnebja ni evropska ampak svetovna razprava. To je res. Preučevanje vloge Evropske unije glede svetovnega trga ne bi smelo biti omejeno na razpravo o notranjem trgu ampak bi prav tako moralo služiti za identifikacijo načinov, s katerimi lahko ta velik enotni trg s svojo veliko gospodarsko močjo prispeva k blaginji v Evropi in na drugih kontinentih. Dejstvo je, da je blaginja na drugih kontinentih ugodna za svetovni mir, s čimer prehajam na tretjo točko, ki ste jo izpostavili. Evropa kot sila za mir, ki je na svojem ozemlju vzpostavila stabilnost in usklajenost, mora prispevati k svetovnemu miru. To ne pomeni, da bi Evropa morala svet poučevati, ampak da je evropski model eden od možnosti.

Nadnacionalna integracija, integracija religije in etničnih nemirov, premostitev težke preteklosti z opustitvijo nacionalizma v korist nadnacionalnemu pristopu, bo zmeraj privedla do večje blaginje in bo zmeraj vzdrževala mir. Zato je prihodnost Evrope odvisna od pripravljenosti predsednikov vlad, kot ste vi, da ob težavah znižajo stopnjo nacionalne suverenosti in tako prispevajo k nadnacionalnemu okviru, ki je podlaga za večjo svetovno blaginjo in tako za večji mir v naših državah. To je logika, ki ste jo danes izpostavili in ki jo podpiram. To je drugačna logika od logike ultranacionalistov, katerih mnenje bomo spet slišali jutri in ki kar naprej trdijo, da je potrebnega več nacionalizma. Več nacionalizma pomeni neprestano več vojn. O tem bodimo odkriti. Zato je vaše sporočilo danes bilo dobro.

(Vpadanje govorniku v besedo.)

Tisti, ki se odzivajo, so natanko tisti, na katere sem se nanašal, zato sem svoje jasno dokazal.

Kar sem pogrešal, gospod predsednik vlade, je ideja o socialni Evropi. Nekateri so mi povedali, da se je gospoda Reinfeldta treba paziti, saj je najboljši socialdemokrat. Taki vtis ste dali na volilni kampanji na Švedskem. Ljudje na Švedskem so hitro spoznali prave namene vaše vlade. Vendar danes niste niti enkrat omenili koncepta socialno odgovorne Evrope. Zdaj vem, da menite, da je socialna politika nacionalna zadeva, in prav je tako. Vendar naj povem, da bodo ljudje na Švedskem in v drugih državah zavrnili notranji trg, ki ga želite razviti, če bo ogrožal njihove socialne standarde.

V tem primeru bo tudi vaša globalna trgovinska strategija brez vrednosti. Zavedati se morate, da potreba po razvoju notranjega trga zahteva sočasen razvoj evropskega socialnega modela. Če se tak dvojen pristop ne sprejme, bo neuspešen evropski notranji trg, ki temelji le na prosti trgovini, resnično ogrozil socialno stabilnost, za katero smo se borili v naših državah. Zato naj vam, gospod predsednik vlade, dam dober nasvet, tj. ukrepajte v zvezi z globalnim podnebjem, svetovno trgovino, mednarodnim vzpostavljanjem miru vendar ukrepajte tudi v zvezi z evropskim socialnim modelom. Ker vem, da ste človek, ki se je sposoben učiti, sem prepričan, da boste ravnovesje ponovno vzpostavili.

Gospod predsednik vlade, zelo sem zadovoljen z vašo pripombo v zvezi s Turčijo. Ste pošten človek, tako kot naš predsednik. Mojemu kolegu poslancu, gospodu Doylu, je zagotovil dodatno minuto in pol. Zagotovil jo bo tudi meni, zato lahko dodam še eno točko. Govorili ste o Turčiji. To povejte vašemu kolegu v Evropskem svetu, predsedniku Sarkozyu, saj ni prav, da ljudje v Evropski uniji konstantno izražajo nasprotna mnenja. Če bi bil predsednik turške vlade, bi bil vedno znova presenečen. Gospod Reinfeldt obišče Evropski parlament in nam pove naj pustimo možnosti za pristop Turčije odprte. Naslednji predsednik Sveta po gospodu Janši, bo trdil nasprotno. O tem sem prepričan. Dejstvo je, da nam je predsednik Sarkozy v Evropskem parlamentu povedal, da pristopa Turčije k Evropski uniji ni v njegovem programu. O tem vprašanju se ne more razpravljati na tak način. Bistvena je razjasnitev. Obstaja jasna strategija za pristop Turčije in držati se moramo svojih izjav. Ali se motim? Danes ste se jasno izrazili in upam, da bo to storil tudi Nicolas Sarkozy.

Še zadnja pripomba, tj. zelo me je razveselila vaša napoved, da se poleti naslednje leto nameravate vrniti kot predsedujoči Svetu. To je bilo dobro. Nekateri menijo, da bo naslednji predsednik Sveta, ki nas bo tukaj pozdravil, stalen in bo nato predstavil programe vseh predsedstev. Z drugimi besedami, gospod Blair ali gospod Juncker ali kdo drug bo predstavljal program vaše vlade, ki ste ga sprejeli v Stockholmu. Vendar Evropski parlament pričakuje, da boste naslednje leto predsedovali vi z vašim programom, ki bo vključeval koncept socialne Evrope.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ko je Parlament prvič sklical ta sklop razprav o prihodnosti Evrope je lahko le nekaj ljudi predvidevalo, da bo pogodba pričela veljati do leta 2009. Evropa je propadala in naj parafraziram rojaka gospoda Reinfeldta, Augusta Strindberga, ki je rekel, da je to bilo nekaj nenaravnega, saj narava zahteva napredek, evolucijo ter da vsak korak nazaj pomeni izgubljeno energijo.

Od takrat je Evropska unija zbrala moči in Evropo spet usmerila proti napredovanju. Do takrat, ko bo država predsednika švedske vlade pričela s predsedovanjem leta 2009 bo Evropa doživela demokratsko revolucijo, tj. bolj bo odprta, odgovorna in bolj se bo odzivala na državljane. Tisti, ki EU obtožujejo, da je nedemokratična le nasprotujejo pogodbi, ki državljanom in njihovim predstavnikom daje glavno besedo. Njihovo protestiranje v tem parlamentu je nesmiselno saj ni odgovoren za odločitve nacionalnih vlad o izvajanju referenduma.

Predsednik vlade je kot vzpostavitelj soglasja v svoji državi primeren kandidat za začetek delovanja Evropske unije v okviru novega Sveta, novega Parlamenta in nove Komisije. Ampak bo dejansko predsedoval, kot so ostali v preteklosti, ali pa bo le vodja kabineta stalnega predsednika Sveta?

Res je, da pogodba zagotavlja okvir za prihodnost, ki je še nismo začrtali, prihodnost, v kateri je, po besedah predsednika švedske vlade, edini večji izziv Unije zagotovitev praktičnih rezultatov, ki jih državljani upravičeno zahtevajo in ne neskončno pomorsko strmenje, ki ga bo svet modrecev le podaljševal.

Vsak pregled dokazuje, da se evroskeptiki motijo. Državljani nočejo manjše Evrope. Hočejo več, tj. več skupne dejavnosti v zvezi s terorizmom, energijo in okoljem, obrambo in zunanjimi zadevami, migracijo ter raziskavami in razvojem. Hočejo, da Evropa razmišlja širše. Vendar je na skoraj vseh teh področjih sodelovanje še v povojih, saj vlade držav članic v zvezi z nacionalnimi kapitali nasprotujejo volji javnosti.

Do pričetka veljave pogodbe je še deset mesecev. Čas je, da poskrbimo za naš parlament, da se bo pripravil za največje povečanje v moči doslej ter da bosta Svet in Komisija lizbonski pogodbi prilagodila razpoložljive zakonodajne predloge in trenutne prakse, ki jih morata spremeniti.

Kot je povedal že predsednik vlade, so pred nami neizogibni izzivi. Brez zvestega sodelovanja med institucijami in vladami jih ne bo mogoče reševati. Predsednika vlade prosim naj poskrbi za to, da bo pred soodločanjem na skoraj 80 področjih politike in velikim povečanjem delovne obremenitve tega parlamenta in sveta med njima mogoče lažje sodelovanje kar nam bo omogočilo bolj primerno upravljanje Unije, tj. pri obravnavanju največjega izziva zunanje politike za Unijo do sedaj – vprašanje glede Kosova; pri obravnavanju vprašanja v zvezi s Turčijo v zvezi s katerim se strinjam s tem, kar je povedal predsednik vlade; pri obravnavanju velikih izzivov kot so rast prebivalstva, revščine in migracije o katerih je govoril.

Predsednik vlade je predložil izzive globalizacije v zvezi z našimi notranjimi mejami in izven njih, tj. izzive, na katere ima odgovor sodelovanje EU. Prejšnji predsedniki vlad so v tem parlamentu storili enako čeprav brez dosege takega sodelovanja, zato naj vam predstavim švedski pregovor, tj. Gott lära av andras fel, eftersom man inte hinner begå alla själv – dobro je, da se učimo iz napak drugih saj nimamo časa, da bi jih vse naredili sami.

(Ploskanje.)

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predsednik vlade, občutljivo obdobje ratifikacije se je končno pričelo in upamo, da se bo hitro končalo. Večja vpletenost Evropskega parlamenta pri procesu odločanja dokazuje dejstvo, da se bolj upošteva evropske državljane.

Evropa ima ambiciozno nalogo, tj. imeti večjo vlogo pri mednarodnih politikah. Ne le v zvezi s konsolidiranimi človekovimi pravicami, ampak tudi konkretnimi ukrepi za varovanje teh pravic. Unija mora obravnavati mednarodne krize, s katerimi se trenutno ukvarjajo posamezne države članice, Združene države in, z omejenim delovanjem, Združeni narodi. Predvideti moramo možne scenarije in ne smemo biti nepripravljeni in razdeljeni v zvezi s tako občutljivim vprašanjem, kot je primer Kosova.

Energija je pomembno vprašanje, s katerim se ukvarja Unija in s preučevanjem skupnih rešitev za velike probleme v zvezi s krizo glede energije in razvoja moramo opustiti kakršen koli škodljiv okoljski pristop. Menimo, da države članice ali podjetja, v okviru katerih delujejo, morajo še naprej imeti v lasti omrežja za distribucijo, saj se lahko privatizira vse razen varnosti državljanov in držav članic. Katera koli druga izbira bi Evropo prikrajšala za neodvisnost in samozadostnost. Preučiti moramo cilje, s katerimi lahko razrešimo dilemo glede jedrske in alternativne energije. Prišel je čas za odločitve.

Ker sta internet in nesposobnost za uvedbo kakršne koli pravice v zvezi s predpisom od začetka pomenila, da se je stopnja svobode naše družbe povečala, smo vsi izpostavljeni nekontrolirani grožnji terorizma, ki posledično tudi zaradi šifriranja vedno bolj ogroža demokracijo in svobodo vseh.

Evropa storitev, gospodarstva in prostega trga, ki ga morajo voditi jasna in skupna pravila, mora upoštevati obrambo takih temeljnih vrednot in integriteto otrok. Povečanje internetne pedofilije in zadnji podatki, ki kažejo, da je 52 % internetnih strani s pedofilsko vsebino evropskih pomenijo, da se morajo zakoni držav članic uskladiti in tako v celotni Uniji zagotoviti hitra sojenja, ustrezno preprečevanje ter zakone, ki oskrbovalce strani obsojajo in zahtevajo ukinitev nezakonitih strani po vseh državah članicah Unije. Potreben je enoten evropski center za pomoč družinam, učiteljem, policiji in sodiščem, da bodo lahko posredovali potrebne informacije in tako ustavili ta okrutna kazniva dejanja in odgovorne kaznovali.

Gospod predsednik, predsednik vlade, če ne bomo v zvezi s tem ukrepali takoj, bomo Evropo prikrajšali za prihodnost, saj naša Evropa brez integritete otrok ne more imela prihodnosti.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta priložnost, da lahko spoznamo predsednika vlade, je zelo dobrodošla, zlasti ker je obkrožen z gručo žensk – nekatere od njih, na primer Cecilio, že dolgo poznamo, druge, kot je Margot, imamo tu že nekaj časa. Vloga žensk v njegovi vladi in v njegovi državi je zato nekaj, kar želim poudariti, zlasti ker ne gre le za vprašanje spola, ampak tudi kakovosti, in delno ga tudi v znak priznanja za to danes tukaj z veseljem pozdravljamo.

Gospod predsednik, prihodnja naloga Evropske unije je nadzorovanje podnebnih sprememb v vseh vidikih: okoljskem, gospodarskem in socialnem. Za vsako ceno moramo uspeti obrniti trend globalnega segrevanja in izkoristiti ta izziv, da dosežemo premik proti trajnostnemu gospodarstvu ter trajnostnemu delu in konkurenčnosti.

Tako kot je bila pred leti naloga Evropske skupnosti, da prepreči vojno in potem da doseže združitev Evrope ob padcu zidu, moramo v prihodnosti biti sposobni prevzeti dejansko vodilno vlogo v zvezi z glavnimi okoljskimi izzivi. Ne razmišljamo tako zato, ker se ukvarjamo z enim vprašanjem ali ker smo Zeleni, ampak ker resničnost obravnavamo brez iluzij in ne skozi ideološka očala.

Prepričani smo, da so gospodarski sistem, demokratična stabilnost ter sposobnost doseganja ciljev novega tisočletja in nadzora problemov migracije povezani z upravljanjem omejenih virov in podnebnimi spremembami. Evropa mora pri tem nedvomno imeti glavno vlogo.

Zato, gospod predsednik, se nam zdi njegova pripomba, da je treba ponovno razpravljati o tem, kaj je treba narediti in za kaj je treba plačati na evropski ravni ter kaj je treba narediti in za kaj je treba plačati na nacionalni ravni, povsem banalna in upamo, da se to lahko prepreči.

Evropska unija ima zdaj proračun 1 %, pri čemer nobena stvar ali vsaj dobra polovica od stvari, ki jih je navedel, ne more biti dosežena, če Evropska unija nima na voljo primernega proračuna. Zato upam, da bo pri vmesnem pregledu, pri katerem bo njegovo predsedstvo po mojem mnenju imelo pomembno vlogo, če upoštevamo, da se moramo med tem in naslednjim letom odločiti tudi o prihodnosti finančne perspektive, njegova država imela manj ovirajočo vlogo, kot jo je imela v preteklosti.

Nazadnje, gospod predsednik, v zvezi s pomembnim energetskim paketom pričakujemo, da bo krepostna Švedska imela pozitivno vlogo in si nehala prizadevati za zmanjšanje svojih obveznosti, s čimer daje slab zgled tudi drugim državam članicam.

Končno, o vprašanju proste trgovine. Čeprav nismo zaščitniški, bi bilo dejansko kratkoročno in nekoliko ideološko razmišljati, da je prosta trgovina odgovor na vse, saj vemo, da je to brez okoljskih in socialnih pravil povsem nemogoče.

O vprašanju Turčije se povsem strinjamo. Odstranitev gospoda Papadopoulosa na Cipru je po našem mnenju zelo dobra novica. Gospod predsednik, zakaj ne bi ponovno odpirali vprašanja sedeža v Evropskem parlamentu?

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, predsednik vlade, gospa ministrica, če so na katerem področju švedske izkušnje zanimive za evropsko politiko, menim, da je to področje, ki ste ga pri obravnavanju žal spregledali, to je socialno področje ali natančneje izkušnje, pridobljene pri zadevi Laval-Vaxholm.

Naj na hitro predstavim dejstva. Švedski sindikati so sprejeli sindikalne ukrepe, s katerimi so poskušali latvijsko družbo prisiliti, da bi na Švedskem uporabljala švedsko delovno pravo. Kaj drugega bi pričakovali, si morda mislite – razen če podpirate t.i. načelo države porekla, znano tudi kot socialni damping. Vendar se je latvijska družba sklicevala na evropsko zakonodajo, s katero je obrazložila nasprotovanje zahtevam sindikatov. Spor je potem prišel pred sodišča in je bil napoten na najvišje sodišče za evropsko zakonodajo, Sodišče Evropskih skupnosti, ki, kot vemo, razlaga pogodbe in ustvarja sodno prakso.

Sodišče je 18. decembra lani odločilo v korist družbe in proti sindikatom. Sodba sodišča navaja, citiram: „V postopku v glavni stvari je treba ugotoviti, da lahko pravica sindikalnih organizacij [...] do izvedbe kolektivnih ukrepov [...] povzroči, da je izvajanje gradbenih del na švedskem ozemlju za ta podjetja manj privlačno, celo težavnejše, in zato pomeni omejitev svobode opravljanja storitev [...]“ V prihodnjih takšnih primerih morajo sindikati na Švedskem in drugje omejiti svoje zahteve na, spet citiram, „minimalno zaščito“, dovoljeno v skladu z zakonodajo Skupnosti, zato da ne kršijo člena 49 Pogodbe, ki zagotavlja svobodo opravljanja storitev.

To je jasno nesprejemljivo in zato moja skupina nujno poziva Evropski parlament, da razpravlja o tem vprašanju in njegovih obsežnih posledicah: kakšno politično ukrepanje bo sledilo tej sodbi? Vendar bi nas zaenkrat zanimalo vaše stališče o tej zadevi, gospod predsednik vlade.

  Hélčne Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, predsednik vlade. Odziv na referenduma o ustavi EU v Franciji in na Nizozemskem leta 2005 je primer nedemokratičnih tendenc v evropskih politikah. Politična elita prisluhne ljudem in spoštuje ljudsko voljo le, če ljudstvo poslušno in pokorno reče „da“ večjemu federalizmu EU.

V zvezi z razpravami o lizbonski pogodbi bi moral predsednik vlade Reinfeldt delovati kot prvak demokracije, tako da bi navedel, da so rezultati referenduma dejansko pomenili, da pogodba ni uspela.

Poleg tega bi lahko Reinfeldt pozval k bolj medvladni pogodbi, zagovarjal prilagodljivejše vključevanje, zahteval izvzetje iz eura in pozval k temu, da se končajo vožnje v Strasbourg. Naredil ni ničesar od tega.

Kaj se bo torej zgodilo med švedskim predsedovanjem leta 2009? Najpomembnejši cilj morajo biti reforma in posodobitev sodelovanja EU ter njegova večja učinkovitost. Gospod Reinfeldt bi tako moral sporočiti, da bo prednostna naloga Švedske reforma kmetijske politike, in zahtevati konec potujočega cirkusa Evropskega parlamenta.

Namesto da bi si švedska vlada prizadevala za manjšo a odločnejšo EU, je njen cilj očitno širša in bolj vsiljiva EU. Na Švedskem je priljubljena kritika o dodatnem federalizmu EU zelo razširjena, vendar v praksi med politično elito ne obstaja. Obstajajo dobri razlogi za dvom v to, v kakšnem obsegu naši izvoljeni predstavniki dejansko zastopajo ljudstvo.

Ob koncu gospodu Fredriku Reinfeldtu ponujam steklenico dobrega alzaškega vina, če lahko navede en primer zakona, ki bi lahko bil sprejet v skladu z zavrnjeno ustavo EU, vendar ne more biti sprejet v skladu s popravljeno različico? Ali sprejmete izziv, gospod Reinfeldt?

  Jean-Marie Le Pen (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, izdaja Francije je popolna. Kongres sramote se je sestal 4. februarja v Versaillesu, da bi sprejel presojo ustavnosti, potrebno za sprejetje tako imenovane ustavne pogodbe.

Versailles je postal glavna lokacija za odpovedovanje francoski suverenosti, če upoštevamo, da je bilo tukaj razglašeno nemško cesarstvo.

V imenu 26 držav članic, ki se ne bodo odločale na referendumu, bo Irska dejanska predstavnica za milijone Evropejcev, ki so leta glasovali za „ne“ in ne želijo evropske superdržave.

Če ljudem odrečeš njihovo zakonito pravico, da odločajo o svoji prihodnosti, se bodo maščevali. Brez skrbi, gospe in gospodje, maščevali se bodo, in še kako maščevali, na evropskih volitvah naslednje leto!

Če povemo po pravici, je veliko evropskih voditeljev vedelo, da bi njihove države zavrnile to rahlo zakrito ustavo. Gospod Sarkozy je takoj nastopil in to priznal parlamentarni konferenci predsednikov, pri čemer je zlasti namigoval na vlado Združenega kraljestva. On je samozvani posrednik v tej nezaslišani slepariji. Dejansko je zadnji, ki je upravičen do tega, da bi dosegel sprejetje te druge različice ustave v parlamentu, vendar so to skrajnosti, do katerih gredo nekateri, da bi opozorili nase in izgledali, kot da držijo vse niti v rokah.

Slavni in starodavni narodi tako niso upoštevani v korist konstruktivistične utopije, ki jih zvezanih rok predaja zlim posledicam globalizacije in neoviranega liberalizma: množičnemu priseljevanju, negotovosti, gospodarskemu uničenju, socialni katastrofi ter moralni in kulturni dekadenci.

Evropska prihodnost ni v tej totalitarni superdržavi, kot lahko danes vidimo na Kosovu, ki ga lahko vzamemo za primer, ampak v sodelovanju, ki je prosto na voljo narodom in ljudstvom Evrope, vključno s slovanskimi narodi.

V vsakem primeru je gotovo, da sta se dve državi, obe ustanovni članici Unije, odločali na referendumu in jasno zavrnili predlagano ustavo. Ker je ustava zato nezakonita, so tudi vse njene posledice nezakonite in nikogar ni mogoče prisiliti, da mora upoštevati njene določbe.

Tako je nacionalni odpor zakonit: pravica vseh državljanov in dolžnost vseh domoljubov. Caveant consules!

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, pozdravljam navzočega predsednika vlade. To je moje delovno mesto. Zelo dinamičen kraj. To je kraj, v katerem se oblikujejo politike, ki neposredno vplivajo na švedsko družbo in tudi na druge evropske družbe. Oblikovanje politike ne poteka tukaj zato, da bi javnost izključevali iz političnega procesa, ampak zato, ker je nekatere zadeve mogoče obravnavati le tako, da države med seboj sodelujejo. Nacionalna država ni več ustrezen okvir za obravnavanje številnih velikih izzivov današnjega časa.

Tisti med nami, ki prihajamo s Švedske, ki je sorazmerno nova država članica, se lahko spomnimo, da veliko težav in izzivov, s katerimi se srečujemo, ne nastane zaradi EU, ampak pripadejo EU, ker se je Evropska unija izkazala za uspešno pri obvladovanju izzivov današnjega časa.

Ti vključujejo Kosovo. Vključujejo podnebna vprašanja, pri katerih je Švedska pokazala, kako je mogoče namesto ureditve uporabiti razvoj, da se doseže napredek pri interesih naše družbe. Vključujejo vprašanja konkurenčnosti ter vprašanja v zvezi z bojem proti kriminalu in terorizmu. To so vprašanja in področja, ki jih lahko obravnavamo le s skupnim delovanjem. To so težave in izzivi, ki nam pripadajo zaradi naše uspešnosti.

Zato tudi menim, da je predsednik vlade ustrezno poudaril en vidik, in mislim, da mora to biti glavna ideja Evropske unije v prihodnjih letih – odprtost. Odprtost proti svetu okoli nas. Odprtost svetu na splošno je to, s čimer lahko pomagamo oblikovati mednarodni red z vrednotami, kot sta demokracija in svoboda, ko širimo našo Skupnost in tudi ko sodelujemo pri pogajanjih o prosti trgovini ter pri različnih drugih zadevah.

Glede odprtosti med državami članicami menim, da je pomembno poudariti, da tisti, ki nasprotujejo odprtosti, nasprotujejo tudi prostemu pretoku ljudi in svobodi izbire različnih možnosti. Tu se dogaja diskriminacija. Odprtost je dobra evropska zamisel in, če jo lahko uresničimo, moramo zagotoviti tudi, da se bodo naši državljani zavedali, da to dejansko je Evropa za ljudi. To je izziv za švedsko predsedstvo ter izziv za ta parlament in vse njegove politične skupine.

  Inger Segelström (PSE). – (SV) gospod predsednik, tako kot vsi drugi se zahvaljujem predsedniku vlade Reinfeldtu za njegov prihod.

Moje prvo vprašanje zadeva okoljsko presojo plinovoda v Baltiku, enem od najbolj onesnaženih morij na svetu, v zvezi s katero je Parlament nedavno izvedel preiskavo, ki je vključevala več odborov. Švedska je bila prva država, ki je izvedla presojo vplivov na okolje. To vprašanje je eno od najpomembnejših okoljskih vprašanj za Švedsko in EU. Ali bo Švedska zahtevala še eno nadomestno možnost s plinovodom na kopnem, za katerega je treba izvesti okoljsko presojo?

Izvajalci so nam v Parlamentu povedali, da bi bilo to predrago. Vendar tako predsednik vlade kot jaz prihajava iz Stockholma, kjer so se stroški za infrastrukturo in naložbe praktično podvojili. Ne verjamem, da je povečanje stroškov za 10–15 % trden protiargument. Okolje je pomembnejše.

Moje naslednje vprašanje je povezano s kasetnimi in podobnimi bombami, o katerih se zdaj razpravlja v procesu iz Osla in v Wellingtonu na Novi Zelandiji, prejšnji teden pa jih je obravnaval švedski parlament; to je prav tako pomembno vprašanje EU. Prejela sem pisma, ki so jih podpisale mnoge organizacije na Švedskem, kot so Amnesty International, cerkve prek organizacije Diakonia, Rdeči križ, UNICEF, Svenska Freds (Švedsko združenje za mir in arbitražo) ter Društvo za Združene narode za Švedsko, ki so zahtevali, da se Bombkapsel 90 (BK90), ki jo nosi švedsko letalo JAS, obravnava kot kasetna bomba in vključi v mednarodno prizadevanje za celovito prepoved. Kakšno je stališče vlade do bombe JAS? Ali predsednik vlade BK90 šteje za kasetno bombo ali ne? Ali namerava predsednik vlade ukrepati v nadaljevanju procesa iz Osla?

Končno, želim vedeti, kdaj namerava predsednik vlade ukrepati, da se končajo naše redne premestitve v Strasbourg, potem ko je minister za EU Malmström zbral milijon imen in podpisov? Ali ne bi moral Parlament sam odločati o kraju zasedanja in ne Svet? Poleg tega se prisrčno zahvaljujem za vašo izjavo o Turčiji. Na koncu naj le še rečem, da bodo predsednik vlade in drugi člani vlade, ko se vrnejo naslednje leto med švedskim predsedovanjem, dobrodošli!

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik vlade, dejstvo, da je Švedska jeseni 2006 dobila novo vlado, ni ostalo neopaženo, kar zadeva zaveze EU. Zato se zahvaljujem predsedniku vlade in ministru za EU za njuno jasno odločenost, da Švedska postane dejavnejši partner v Uniji in ima svoje mesto v središču evropskega vključevanja, kot se je izrazil predsednik vlade.

Vendar Švedska ostaja zunaj euroobmočja, kar bo drago za nas, Švede, tako v gospodarskem kot tudi v političnem smislu. Nenazadnje, gospod predsednik vlade, v bistvu gre za vprašanje solidarnosti. Moje vprašanje se zato glasi: kdaj bo Švedska postala polnopravna članica EU? Kakšen je časovni razpored, gospod predsednik vlade? To je občutljivo vprašanje doma na Švedskem.

Zdaj smo v Strasbourgu, lepem in privlačnem mestu, katerega zgodovina prikliče spomin na grozote vojne. Kljub temu vemo, da milijoni naših sodržavljanov menijo, da te poti med Brusljem in Strasbourgom niso najboljši način za skrb za okolje in upravljanje našega denarja. Majhna prošnja: ali bi bilo mogoče, da bi švedska vlada med predsedovanjem tvegala pobudo, ki bi lahko končala ta potovanja sem in tja?

  Ģirts Valdis Kristovskis (UEN). – (LV) Gospod predsednik vlade, vsi veliko pričakujemo od evropske prihodnosti. V tem času je Robert Schuman želel združiti Evropejce po stoletjih ločitve, ki so jo povzročili različni spori. Vedel je, da je pomembno vedeti, od kod prihajamo, če želimo vedeti, kam gremo. Predsednik vlade, ali se zavedate, da Evropska unija ni preučila svoje nedemokratične in totalitarne preteklosti? Očiten primer je lanskoletni okvirni sklep EU o boju proti rasizmu in ksenofobiji. Priporoča se, da evropske države naložijo zaporne kazni za zanikanje nacističnih zločinov, na podobne zločine komunističnega režima in njihovo neupravičeno zanikanje ali celo njihovo poveličevanje pa se namerno pozablja. Evropa tega ne sme dovoliti. Kako se ob tem počutijo milijoni Vzhodnoevropejcev, vključno z državljani držav, ki so zdaj del Evropske unije, ki so bili mučeni v Stalinovih koncentracijskih taboriščih? Pozivam vas, da resno preučite in spodbujate rešitev tega problema v imenu evropske prihodnosti in pravičnosti. Hvala.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, švedski dan se zdaj nadaljuje z nekom, ki se prav tako želi izogniti potovanjem v Strasbourg. Poleg tega želim imeti referendum o naši pogodbi.

Danes zjutraj sem ugotovil, da sem oblekel eno zeleno in eno modro nogavico. Ne vem, ali je simbolika tega v tem, da bi morali imeti v prihodnosti nekakšno novo zvezo med tukajšnjimi skupinami, ki bi bila drugačna od tradicionalnih. Če boste želeli zeleno nogavico od mene, Fredrik, boste morali verjetno postati ambicioznejši glede varčevanja z energijo in obnovljivih virov energije. S seboj sem prinesel primer. Ta svetilka je svetilka LED. Za njeno pritrditev je potrebnih 12 sekund. Za izgradnjo nove jedrske elektrarne je potrebnih 12 let. Kateri je najlažji in najhitrejši način za rešitev podnebnih problemov?

Menim tudi, da imamo probleme v zvezi z rastjo, glede katerih se moramo dogovoriti. Trenutno uvažamo izredno velike količine proizvodov, ki ustvarjajo emisije v drugih državah. To moramo upoštevati pri našem delu v zvezi s podnebjem. Naj se vrnem k trgovini. Protekcionizem za zaščito poslov je napačen. Vendar je protekcionizem za zaščito okolja in človekovih pravic obveznost in odgovornost politikov na prostem trgu. V nasprotnem primeru bodo ljudje postali orodje trga, namesto da bi bil trg orodje ljudi.

Najboljši način, s katerim lahko prikažete ljudsko udeležbo pri prihodnosti EU je, da ljudem omogočite, da izrazijo svoje mnenje na referendumu.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). – (SV) Gospod predsednik, pozdravljam švedskega predsednika vlade v Parlamentu in pri tej razpravi o prihodnosti Evrope. To je pomembna razprava, ki vpliva na 493 milijonov državljanov. Zato je treba razpravljati in odločitve v zvezi z razpravo morajo biti sprejete ne le v Parlamentu, ampak tudi med državljani. Vendar če želimo, da se državljani vključijo v razpravo, morajo tudi imeti možnost vplivati na prihodnost. Brez udeležbe in možnosti vplivanja ne bo sodelovanja. Kako torej lahko dosežemo, da bodo državljani sodelovali? Odgovor je jasen: tako, da jih vprašamo o prihodnosti in prisluhnemo njihovim odgovorom. Referendum o lizbonski pogodbi je zato nujen, če mislimo resno glede Evrope državljanov. Zdaj preveč zakonodaje EU ustvarjajo anonimni uradniki, na katere vplivajo strokovnjaki in skupine lobistov, v katerih mnenja državljanov niso slišana. Čas je, da se mnenja državljanov upoštevajo.

Predsednik vlade sploh ni omenil sodbe Vaxholm. Tej sodbi je bila namenjena velika pozornost, ne le na Švedskem, ampak tudi v mnogih drugih državah EU. To je logično, saj ne gre le za smrtni udarec švedskemu modelu, ampak tudi za napad na delavce in položaje sindikatov po vsej EU. Sodba pomeni poziv k zmanjšanju plač delavcev na najmanjše možne ravni. Nobeni državi ni treba določiti ugodnejših pogojev za delavce kot je najmanjša zaščita. Rezultat je dvotirni trg dela. Nekatere dodatne ugodnosti se bodo uporabljale le za domače delavce, medtem ko se za tuje delavce uporabljajo drugačna pravila. To povzroča damping v smislu plač in pogojev za zaposlitev ter diskriminacijo.

Švedska lahko to spremeni. Švedska lahko ščiti pravice delavcev in socialno Evropo, tako da v lizbonski pogodbi zahteva izjeme za kolektivne pogodbe. Švedska lahko prevzame vodilno vlogo in spodbudi druge, da ji sledijo.

Za konec želim predsednika švedske vlade spomniti na eno od dveh najpomembnejših vprašanj za Švedsko, preden je postala članica EU. Ena od najpomembnejših prednostnih nalog je bilo vprašanje enakih možnosti. Kaj se je zgodilo in ali želi Švedska imeti v prihodnosti vodilno vlogo pri vprašanjih enakih možnosti? To vprašanje je del razprave o prihodnosti. Brez žensk Evropa nima prihodnosti.

  Paul Marie Coûteaux (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, Evropa ima prihodnost le v svojih narodih, saj ti predstavljajo njeno bistvo in moč. Če bodo njeni narodi absorbirani in jim bo odvzeta odgovornost zase ter bodo razdeljeni ali ločeni v majhne enote brez kakršne koli politične razsežnosti – v skladu z ameriško imperialistično politiko, seveda, kot smo pravkar videli na primeru Kosova, kjer zadnji strašni razvoj zdaj predstavlja grožnjo za prihodnost – na kratko, če se bo Evropa prepustila brezzemeljski tehnostrukturi, ki jo bo predala muhavosti globalizacije in oblasti, potem me bo zelo strah za našo prihodnost.

Zdaj je več kot očitno, da ta stroj, ki ga v lastno sramoto imenujemo Evropska unija, ne deluje le brez ljudi, ampak celo proti njim. Dodaten dokaz za to je bila nepričakovana zavrnitev Francozov na referendumu leta 2005, za kar je bil sokriv naš medel voditelj, predsednik Sarkozy. Francozi so razočarani in so izgubili upanje v to splošno „brezplačno za vse“, kar pomeni zavrnitev preteklosti in prihodnosti.

Evropa bo našla rešitev le, če bodo ljudje prihodnost spet vzeli nazaj v svoje roke, če bodo lahko države članice uresničevale svojo politiko in sodelovale le po potrebi, če se odpovemo lažem o demokraciji, ki nima več ničesar skupnega z izrazoma demos ali kratos, na kratko, če države članice in narodi zahtevajo nazaj svojo svobodo. Drugače bo naša dobra ladja Evropa potonila, nas pa bo gnalo vedno dlje stran od obale zgodovine.

  László Tőkés (NI). – (HU) Gospod predsednik, predsednik vlade, v uvodu Listine o temeljnih pravicah, ki je priložena novi osnovni pogodbi o Evropski uniji, je navedeno, da so evropski narodi odločeni, da si bodo na podlagi skupnih vrednot delili mirno prihodnost. Vendar je dobitnik nagrade Saharov Salih Mahmud Osman v nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta lani decembra dejal, da ne bo miru brez pravičnosti.

Posledica nepravičnih sistemov miru sta slej ko prej vojna in razpad. Zadnja vojna na Balkanu in razpad nekdanje Jugoslavije sta najboljša primera. Pomiritev je skoraj nepredstavljiva, razen če se ne vzpostavi popolnoma nova ureditev.

Evropa mora prav tako sprejeti svojo komunistično preteklost. Odprava škodljive dediščine komunizma je pogoj za mirno prihodnost Evrope. Komunizem je treba obsoditi tako kot fašizem. Na naši celini ne bo miru ali pravne države, varnosti ali stabilnosti, če zakoniti pravičnosti ne bo zadoščeno v vsakem oziru. Z enako pravičnostjo je treba rešiti položaj skupnosti narodnostnih manjšin.

  Giles Chichester (PPE-DE). – Gospod predsednik, z veseljem danes pozdravljam predsednika vlade. Njegova zgodovinska zmaga na švedskih splošnih volitvah je bila osebno zmagoslavje. Prav tako mu čestitam za združitev desnosredinskih strank in prekinitev socialnodemokratske prevlade ter želim njemu in njegovi vladi vse dobro.

Danes razpravljamo o prihodnosti Evrope, to je v tednu, v katerem bo ta parlament glasoval o poročilu o potrditvi lizbonske pogodbe. Jasno želim povedati, da bomo britanski konzervativni poslanci Evropskega parlamenta glasovali proti temu poročilu, ker se nikakor ne strinjamo s pogodbo, s postopkom, v katerem je bila sklenjena, in z dejstvom, da je pogodba preprosto kopija ustave, ki sta jo na nacionalnih referendumih zavrnili dve ustanovni državi članici Unije.

Pogodba Evropo vodi v napačno smer. Na EU prenaša znatna nova pooblastila, nekatera od njih na izredno občutljivih področjih nacionalnega interesa. Moja stranka ima drugačno vizijo za prihodnost Evrope in ta vizija je namenjena Evropi, ki je bolj odprta, dinamična in pregledna ter manj centralizirana, enotna in neprilagodljiva.

Britanski parlament zdaj preučuje pogodbo. Državljani Združenega kraljestva so seveda upali, da se bodo lahko odločali na referendumu. Vendar britanska vlada sramotno ni držala javne obljube o izvedbi referenduma.

Moja stranka bo tukaj in v Združenem kraljestvu še naprej dejavno spodbujala, da se bodo državljani lahko odločili na referendumu. Brez široke politične podpore Evropska unija ne bo imela dovolj javne legitimnosti za to, kar dela. Mora prenehati s svojo obsedenostjo z institucijami. Da bo pripravljena za 21. stoletje, se mora EU osredotočati na vprašanja, kot so okolje, gospodarska konkurenčnost in svetovna revščina, ter s tem pokazati, da je vredna javne podpore. To so stvari, ki so pomembne pri prihodnosti Evrope.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Gospod predsednik vlade, gospe in gospodje, EU je pravkar zaključila zelo uspešno leto. EU se je razširila, tako da zdaj vključuje Romunijo in Bolgarijo, schengensko območje se je povečalo in zdaj vključuje devet novih držav, euroobmočje se je povečalo in zdaj vključuje tri nove države, medtem ko euro kot mednarodna valuta po svetu počasi začenja nadomeščati dolar. EU s 500 milijoni državljanov in potrošnikov začenja v velikem obsegu narekovati svetovna trgovinska, okoljska in tehnična pravila in norme. Kljub dvomom evroskeptikov je Evropa celo dosegla dogovor o novi reformni pogodbi.

Te uspehe poudarjam, ker so bili doseženi z dejavnim sodelovanjem novih držav članic in ne kljub njim. Zato pozdravljam predloge predsednika vlade v zvezi s prihodnjimi prednostnimi nalogami. Ena od prednostnih nalog v prihodnosti mora biti nadaljevanje širitve EU, tako da bo vključevala ozemlja Zahodnega Balkana. Zato morata biti izpolnjena dva pogoja: zadevne države morajo biti na splošno pripravljene v tehničnem smislu, sedanje države članice pa morajo imeti pogum. Njihovi politiki morajo imeti pogum, da državljanom razložijo, kako je bila širitev uspešna ter da ne pomeni manjše, ampak večjo varnost, svobodo, demokracijo in blaginjo. Po mojem mnenju moramo imeti tudi pogum, da regiji Zahodnega Balkana čim prej omogočimo vključitev v brezvizumsko ureditev. Kakšen strah lahko imamo kot Skupnost 27 držav in 500 milijonov državljanov pred preostalimi 20 milijoni ljudmi z Zahodnega Balkana?

Imam še eno zadnjo pripombo. Švedsko predsedovanje se začne naslednje leto. Sodelovalo bo s Francijo in Češko republiko. Pozivam predsednika vlade, da spodbuja svoje češke kolege, da lizbonsko pogodbo čim prej predložijo češkem parlamentu v ratifikacijo. Kot češki državljan sumim, da evroskeptična češka vlada nima velike vneme, da bi to naredila.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Kolegi poslanci, izkušnje niso nič umišljenega. Pomagajo nam prepoznati napako, če jo ponovno naredimo. Tokrat ne smemo narediti napake v zvezi z Balkanom. To je moja prva pripomba glede uvodnih besed predsednika vlade v Parlamentu. Evropa mora nastopati enotno glede Kosova.

Moja druga pripomba se nanaša na terorizem, proti kateremu se mora odprta družba boriti s sredstvi, ki jih ima na voljo, in z veliko samozavestjo, ter ne sme popustiti vsiljivim ukrepom.

Moja tretja in zadnja pripomba zadeva vprašanje podnebja, pri katerem se mora evropski sistem spopasti z morda največjim in najtežjim vprašanjem v najkrajšem času, ki ga imamo na voljo, da sprejmemo odločitev o tako veliki temi. Obstaja nevarnost, da se bo, ko zaključimo zadeve v Kopenhagnu, zgodilo kot v zgodbi Hansa Christiana Andersena, ko cesar ne nosi oblačil ali hodi gol po mestnih ulicah.

Da lahko pripravimo evropsko zakonodajo, ki jo potrebujemo, je treba pokazati moč in sodelovanje med Svetom ministrov in Komisijo ter predvsem Parlamentom, kar se v zgodovini EU še ni zgodilo.

Za konec, vesela sem, da vidim dejavno švedsko vlado v središču evropske razprave. Dobrodošli.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, za prihodnost Evrope so najpomembnejši vidni rezultati v življenju običajnih državljanov, to so ohranitev blaginje, javna varnost in mednarodna varnost. Prihodnost Evrope ne bodo določile vedno bolj zapletene institucionalne reforme, o katerih bo ta parlament razpravljal jutri zjutraj.

Eden od preskusov za Unijo, ki posebej zadeva vašo in mojo državo, ki obe ležita ob Baltskem morju, je vprašanje severnega plinovoda. Projekt je izjemno nevaren za okolje in politično v nasprotju z energetskimi programi EU. Če želimo Evropo, ki dosega rezultate, ne smemo dopustiti takšnih projektov. Torej je moje vprašanje: kaj menite o financiranju tega projekta iz evropskih virov, na katere so se nedavno sklicevali predstavniki projekta Severni tok?

  Ian Hudghton (Verts/ALE). – Gospod predsednik, že več kot devet let imam velik privilegij, da lahko zastopam Škotsko v tem parlamentu, in v tem času smo večkrat razpravljali o prihodnji obliki Evrope ter v častni družbi pozdravili 12 novih držav članic. Ta velika širitev notranjega trga in drugih področij sodelovanja je dobra za Škotsko in dobra za celotno Evropo. Vendar smo se v zadnjih devetih letih prebijali tudi skozi tako imenovane krize, kot sta bila odstop Santerjeve komisije in zavrnitev ustavne pogodbe. V veliko škodo in frustrirajoče je, da je bilo veliko prednosti, ki jih prinaša članstvo v EU, zasenčenih s takšnimi samopovzročenimi negativnimi vidiki.

Tudi na Škotskem smo se premaknili naprej. Imamo novo vlado – vlado Škotske nacionalne stranke, ki je proevropska in ima vizijo za novo prihodnost Škotske v Evropi. Gospod predsednik vlade, škotske ministre želim videti ob vaših ministrih v Svetu in ne v drugi vrsti. Škotska lahko veliko prispeva k Evropski uniji in njenemu razvoju: konstruktiven pristop in bogastvo energetskih virov, če navedem le dvoje. Veselim se dneva, ko bomo Škotsko pozdravili kot neodvisno državo članico te Unije. Menim, da takšna sprememba ne bo dobra le za Škotsko, ampak tudi za prihodnost Evrope.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, predsednik vlade, tukaj razpravljamo o prihodnosti Evrope, ampak ključno vprašanje je, kdo bo določil to prihodnost.

Žal je v bila v EU tradicija, če se vrnemo nazaj k Jeanu Monnetu, da se je EU gradila brez vključevanja evropskih državljanov. Največje zavajanje do zdaj je, da politični sistem EU predstavlja enake predloge o tem, kako je treba voditi EU in kaj mora EU delati, kot so bili predlogi v ustavi, ki so že bili zavrnjeni na referendumih z visoko udeležbo in veliko glasovi „proti“.

Vidim, da ima tukajšnji vodja liberalne skupine tiste, ki so zavrnili Pogodbo, za povsem nore. Torej pravi, da je večina Nizozemcev in Francozov povsem norih, tako kot jaz, seveda, ki stojim tukaj v dvorani. Menim, da predsednik v prihodnosti ne sme dovoliti uporabe takšnega jezika.

Predsednik švedske vlade doma in tukaj v parlamentu govori, da je treba zmanjšati in omejiti podporo kmetijstvu v proračunu EU ter da je treba ustaviti pohod v smeri nadnacionalnosti. To je stališče švedskih državljanov. Vendar njegova vlada v Svetu podpira razvoj EU v državo, njegovi poslanci Evropskega parlamenta pa temu ustrezno glasujejo za premik politične moči od švedskih državljanov v Bruselj. V tem ni prihodnosti.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, predsednik vlade, malce nenavadno je razpravljati o prihodnosti Evrope, ne da bi obravnavali vprašanje meja Evropske unije. To je eno od temeljnih vprašanj, s katerimi se srečujemo. Vedno znova se mu izognemo in javnost je ustrezno zaskrbljena. Ljudje se sprašujejo, ali je Evropska unija še vedno evropski projekt. Ne bo več, če se ji pridruži Turčija. Če se bo Evropska unija trmasto upirala in ne bo hotela prisluhniti volji ljudstva, bo njena demokratična osnova počasi, vendar zagotovo izginila.

Gospod predsednik vlade, opozarjate pred nevarnostjo postavitve zidu proti Turčiji. Vendar to ni bistvo. Nihče v Evropi ne bo uspel z lepimi besedami. Kopenhagenska merila je treba izpolnjevati, tudi Turčija jih mora, vendar jih zelo očitno ne. Zato je čas, da se pogajanja ustavijo. Gre preprosto za to, da se je treba držati dogovorov.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, Evropsko unijo ste označili za svetovnega akterja, zlasti ko bo ratificirana pogodba. To stališče lahko le podpiramo in čestitam vam, gospod predsednik vlade, za jasno in odločno stališče, ki ste ga zavzeli v zvezi z beloruskim režimom, zadnjo preostalo diktaturo v Evropi. Če želimo vplivati v korist demokracije in zaščite človekovih pravic v Afriki in Aziji, moramo ta vprašanja najprej obravnavati v svoji bližini, pred lastnim pragom Unije.

V zvezi s tem vam čestitam tudi za jasno stališče, ki ste ga zavzeli o širitvi EU. V mislih imam sosedo Belorusije, Ukrajino, v kateri poteka velik boj glede tega, ali bo Ukrajina demokracija ter se bo razvijala normalno, hitro in demokratično, kar bi bilo koristno za nas in za ukrajinski narod. Odpiranje Ukrajini v zvezi z njenim članstvom v Evropski uniji je zelo pomembno.

Končno vam čestitam, gospod predsednik vlade, za vašo zelo odločno izjavo o varstvu okolja Baltika, majhnega morja, ob katerem leži osem držav članic EU. Baltik praktično predstavlja notranje morske vode EU in nobeno morje na svetu se ne srečuje s tako veliko okoljsko nevarnostjo.

Govorili ste tudi o energetskih vprašanjih in ukrepih za boj proti podnebnim spremembam kot prednostnih nalogah švedskega predsedovanja. Popolnoma podpiramo to zavezo, ki je naloga in odgovornost naše civilizacije. Vendar se mi zdi, da v zvezi s tem veliko govorimo in malo naredimo.

Vmesni pregled proračuna bo potekal med švedskim predsedovanjem. Če ne spremenimo proračuna, tako da si bomo lahko z določeno stopnjo odgovornosti privoščili ukrepanje za boj proti podnebnim spremembam in se prilagodili tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika v širšem smislu, dejansko ne bomo presegli besed in ne bomo uresničili svoje glavne prednostne naloge.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik. Pozdravljeni, gospod Fredrik Reinfeldt. Zelo modro ste govorili o Pogodbi, širitvi in podnebju. Spregovoril bom o nečem, česar niste omenili.

Jacques Delors je nekoč dejal, da notranji trg ne bo nikoli uspel brez močne socialne razsežnosti. Imel je popolnoma prav. Zato sem bil nekoliko presenečen, ko ste komentirali socialno EU ter jo obravnavali kot konflikt med nacionalnimi sistemi in pravili, ki jih imamo v EU.

Menim, da je ravno obratno. Imamo skupni trg dela. Zato moramo dopolniti nacionalno delovno pravo in nacionalne sisteme, sicer trg ne bo deloval. Če vztrajate pri tem stališču, bi navedel nekaj primerov. Ali je težava v direktivi o napotitvi delavcev? Ali je težava v direktivi o prevzemu ali v enem od sporazumov, ki so jih sklenili socialni partnerji na evropski ravni? Direktiva o krajšem delovnem času? Direktiva o starševskem dopustu?

Če vzamemo poseben primer, lahko neravnovesje med trgom in politiko vidimo pri zadevi Laval. Težava pri zadevi Laval je, da ima trg prednost pred pravicami delavcev. To ste na Švedskem dobro rešili. Zaenkrat ste vprašanje dobro rešili, ampak kot so rekli tudi mnogi drugi, prizadete so tudi druge države po vsej EU. Če bodo potrebne evropske pobude, boste tudi takrat z nami, ko bo treba sprejeti evropske pobude?

Prejšnji mesec smo sprejeli strategijo o zdravju in varnosti pri delu. Eden od ciljev je en inšpektor za delo na vsakih 10 000 delavcev. Švedska gre ravno v nasprotno smer in tega cilja še dolgo ne bo dosegla. Na Švedskem se je razmerje zmanjšalo za 27 %. Danska, ki ima podoben trg dela kot Švedska, ima več kot dva inšpektorja za zdravje in varnost na 10 000 prebivalcev. Kako je mogoče, da se Švedska giblje ravno v nasprotno smer? Zakaj ne daste prednosti zdravju in varnosti pri delu?

  Henrik Lax (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, velika naloga je povezati Unijo za oblikovanje skupne energetske politike, ki bo lahko državam članicam zagotovila oskrbo z energijo, kot ste povedali, gospod predsednik vlade Reinfeldt.

Omenili ste tudi strategijo EU o Baltskem morju, s katero se zdaj ukvarja Komisija. Ustrezno načrtovana strategija za regijo Baltskega morja je lahko pomemben gradnik prihodnje energetske politike, nenazadnje pri energetskem sodelovanju z Rusijo. Težava je razvidna iz sklepa, ki ga je prejšnji teden sprejela švedska vlada in s katerim je zavrnila prošnjo družbe Nord Stream, da spelje plinovod skozi švedske teritorialne vode v Baltskem morju. Vloga je bila preveč pomanjkljiva, da bi jo lahko upoštevali.

V regiji vlada veliko nezaupanje glede projekta plinovoda. Sprejemljive rešitve dejansko ni mogoče najti, razen če EU in njene države članice ob Baltskem morju pripravijo načrt ukrepov ter dobijo tudi poln dostop do projekta.

Rad bi tudi pohvalil Švedsko, ki omogoča preskušanje novih določb o energetski politiki iz člena 176a lizbonske pogodbe.

  Christian Rovsing (PPE-DE). – (DA) Gospod predsednik, predsednik vlade, govoril bom o majhnem vidiku okoljske politike. Pobude mesta Malmö na področju varčevanja z energijo in uporabe okolju prijaznega prevoza so obetavne. Poskusno sem vozil več okolju prijaznih avtomobilov. Januarja sem v Berlinu vozil velik Mercedes razreda S: avtomobil, težak približno dve toni. Avtomobil sta poganjala običajno gorivo in vodik. S pritiskom na gumb je bilo mogoče preklapljati z ene vrste goriva na drugo, ne glede na hitrost vozila. Pospešek je bil očitno enak pri obeh vrstah goriva.

Uporaba vodika kot goriva za avtomobile je izredno napredovala v razvojnem smislu. Odpadni proizvod vodikovega vozila je čista voda in nič drugega. Če bi se vodik uporabljal kot običajno gorivo za zasebne avtomobile, bi lahko le vodikovim vozilom dovolili, da se vozijo po središčih naših mest. To bi izredno zmanjšalo onesnaževanje ter posledično tudi bolezni dihal in korozijo starih stavb. Upam, da bo Švedska spodbujala takšen okolju prijazen razvoj.

  Toomas Savi (ALDE). – Gospod predsednik, 14. decembra 2007 je Evropski svet pozval Komisijo, da predstavi strategijo EU za regijo Baltskega morja najpozneje do julija 2009, kar je bila pobuda, ki jo je pozdravil tudi Evropski parlament.

Pomembnosti tega sklepa ne smejo podcenjevati nordijske države ali države članice ob Baltskem morju, ki so se EU pridružile leta 2004. Strategija bi lahko povsem sprostila celoten potencial regije, saj zajema področja od okolja, gospodarstva, kulture in izobraževanja do varnosti.

S ciljem uresničiti ambicijo iz lizbonske strategije bi lahko strategija EU za regijo Baltskega morja postala most do Rusije. Švedska po predsedovala Svetu v drugi polovici leta 2009 in upamo, da bo to omogočilo dober začetek strategije. Vendar je bistveno, da vse države ob Baltskem morju do takrat združijo svoje operativne programe, kar velja tudi za mojo državo, Estonijo.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, v osnovi sta na voljo dva modela za prihodnost naše združene Evrope: model skladne, do zdaj najtesneje povezane združene Evrope, ki je model, ki ga predvideva lizbonska pogodba, ali model „izberi in zmešaj“.

Švedska je zdaj z Avstrijo in Finsko že kar nekaj časa v Evropski uniji, vendar Švedska ni del euroobmočja. Če smem vprašati, gospod predsednik vlade, ali obstajajo kakšni posebni razlogi za to? Veseli bi bili, če bi se nam Švedska pridružila v euroobmočju.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, gospod Chichester se je za kratek čas pojavil in imel kratek govor, potem pa izginil, preden je slišal odgovor. Sicer pri tej razpravi ni bilo niti enega poslanca britanske konzervativne stranke, da bi poslušal konzervativnega predsednika vlade govoriti o prihodnosti Evrope.

Zakaj je tako? Ali od kolega iz konzervativne stranke niso hoteli slišati, kako dobra je lizbonska pogodba? Kako ne potrebuje referenduma, ker ne vključuje nobenega dodatnega prenosa suverenosti? Kako potrebujemo to novo pogodbo, da bo naša Unija bolje delovala? Ali ne morejo sodelovati niti pri razpravi o tem? Ali raje ostajajo zunaj, verjetno v baru s svojimi kolegi iz Neodvisne stranke Združenega kraljestva?

Mislim, da je sramota, da niso tukaj in ne sodelujejo pri takšni odlični razpravi.

(Ploskanje.)

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, skupno kmetijsko politiko ste navajali kot edino politiko EU, ki je povsem v rokah Skupnosti. Vendar se morate zavedati, da so se v zadnjih 15 letih v kmetijski politiki izvajale najskrajnejše reforme v primerjavi s katero koli drugo politiko EU in da se kmetijska politika nikakor ne more primerjati ali enačiti z industrijsko politiko, ker zanju veljajo precej drugačni pogoji. Varnost in območje uporabe predhodnega načrtovanja morata biti še naprej osnova za kmetijsko politiko.

Rad bi vas opozoril, da se bo delež proračuna EU, namenjen kmetijstvu, zmanjšal na 35 % do leta 2013. Kmetijska skupnost svojo odgovornost do javnosti jemlje zelo resno, to je odgovornost, vključena v Rimskih pogodbah. Raziskave, razvoj, trajnost, zaposlovanje in varstvo okolja morajo biti naši skupni cilji. Res se veselim zanimivega švedskega predsedovanja.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospod predsednik, predsednik vlade, ko ste govorili o prihodnosti Evrope, niste omenjali militarizacije Evropske unije. V skladu z lizbonsko pogodbo se države članice EU zavezujejo k povečanju svojih vojaških virov. V skladu z lizbonsko pogodbo so države članice pripravljene delovati v tujini pri nalogah kriznega upravljanja, tudi za vzpostavitev miru, brez pooblastila Združenih narodov, kar je nezakonito z vidika mednarodnega prava. Poleg tega so z lizbonsko pogodbo, vsaj s solidarnostno klavzulo, povezani vojaški zaščitni ukrepi in v zvezi s tem je švedska nevtralnost – njeno vojaško nesodelovanje – zelo vprašljiva. Gospod predsednik vlade, ali menite, da so vojaški zaščitni ukrepi iz lizbonske pogodbe združljivi z vašim vojaškim nesodelovanjem?

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, z evropskim povezovanjem se ne ukvarjamo zaradi evropskih tehnokratov v Bruslju, ampak zaradi državljanov Evropske unije, zato da bodo bolje in varnejše živeli. Pri naši nalogi smo lahko uspešni le, če jim bomo prisluhnili.

Politiki imajo različna pričakovanja: nekateri hočejo več Evrope, drugi manj. Dejstvo pa je, da so predsedniki vlad 27 držav članic podpisali lizbonsko pogodbo. Pogodba pomeni usmeritev v preglednejšo in demokratičnejšo Evropo, zato jo je treba letos ratificirati. Naj poslancem, ki zdaj pozivajo k ratifikacijskim referendumom, čeprav so sami nasprotovali evropski ustavi, povem naslednje: ne poigravajte se z institucijo referenduma, ne igrajte braniteljev demokracije, ker vam državljani Unije tako ali tako ne bodo verjeli. Državljani vedo, da je lizbonska pogodba tista, ki bo branila demokracijo v Evropi.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, danes govorimo o viziji moderne in dinamične Evrope. Ta razprava je izredno koristna in časovno ustrezna. Zaradi globalizacije si moramo zastavljati vprašanja in obravnavati izzive, kot so tisti, ki jih je navedel predsednik švedske vlade, gospod Fredrik Reinfeldt. Izvajanje strukturnih reform, za katerega menim, da bo politično najtežji vidik lizbonske strategije, mora biti naša glavna politična ambicija. Če naše gospodarstvo ne bo vzpostavilo zdrave rasti, lahko na gospodarstvo, temelječe na znanju, pozabimo. Prepričana sem, da sta gospodarstvo, temelječe na znanju, in vlaganje v človeške vire, pravi strategiji za prihodnost Evrope.

Več govornikov je izrazilo željo po „socialni Evropi“. Ne poznam niti enega politika, niti v naši konzervativni družini, ki bi nasprotoval mreži socialne varnosti za državljane, ki ne bi želel, da državljani dobro zaslužijo in imajo boljši življenjski standard, ter ki bi želel, da državljani dobijo pokojnino v višini le 150 EUR, kot jo dobijo na Slovaškem. V zadnji četrtini leta 2007 je imela moja država, Slovaška, rekordno medletno gospodarsko rast 14 %. Ali lahko sedanja socialnodemokratska vlada, ki jo vodi predsednik vlade Robert Fico, izvaja socialno politiko, če prejšnja vlada, ki jo je vodil predsednik vlade Mikuláš Dzurinda, ni imela političnega poguma za sprejetje pogumnih reform davčnega, socialnega, zdravstvenega in izobraževalnega sistema?

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik vlade, kar pravite, res drži: ne smemo se bati močne, ampak šibke Evrope. S tem se povsem strinjam in menim, da se strinjajo tudi vsi evropski državljani. Vendar sem prepričan, da so razočarani, ko nas vidijo, da se ukvarjamo s traktorskimi lučmi in drugimi malenkostmi.

Gospod predsednik vlade, z velikim navdušenjem ste govorili o širitvi. Vendar se sprašujem, ali ne bi bilo pametneje, da EU najprej reši svoje notranje težave, potem pa nadaljuje s širitvijo. Morda bi bilo bolje, če bi nekakšna reformna pogodba delovala pred širitvijo?

Končno, gospod predsednik vlade, nujno vprašanje je zdaj ratifikacija lizbonske pogodbe. Presenečen sem nad stališči, ki jih je izrazil kolega poslanec iz Združenega kraljestva. Če lizbonska pogodba ne bo ratificirana, potem Evropa nima prihodnosti.

  Fredrik Reinfeldt. − (SV) Najlepša hvala vsem za vprašanja in pripombe. Zagotovo ne bom mogel odgovoriti na vsa vprašanja. Najlepša hvala za potrpljenje, ki ste ga izkazali ob poslušanju veliko švedskih poslancev in vprašanj, ki so jih zastavili.

Moji odgovori so zlasti povezani z mojim prepričanjem, da se bodo sklenjeni dogovori spoštovali, o čemer bom pozneje še govoril. Rekel sem, da zelo verjamem v Evropo. Že na Švedskem sem večkrat izrazil veliko zaupanje v švedski model trga dela, ki se je razvil ob švedskih kolektivnih pogodbah. Na Švedskem smo delno izbrali drugačno pot od mnogih drugih evropskih držav, ki so velik poudarek namenile zakonodaji, medtem ko smo mi poudarili to, da socialni partnerji prevzamejo odgovornost.

Po našem mnenju sodba Laval ne zmanjšuje švedskega modela, vendar zagotovo postavlja več vprašanj v zvezi z nekaterimi deli švedske zakonodaje. Še naprej skrbno sodelujemo s socialnimi partnerji, da bi ugotovili, kako lahko spremenimo švedski model trga dela, vendar ne tako, da bi ga okrnili ali v osnovi spremenili način njegovega delovanja.

Še naprej nameravamo spoštovati njegovo organizacijo in upamo, da bomo o tem še razpravljali, poleg tega pa upam, da se to vprašanje ne bo napačno razlagalo, kot se pogosto zgodi z vprašanji, ko se o njih razpravlja po Evropi.

Rečeno je bilo, da notranji trg ni zadosten. Da, ena od kritik je, da notranji trg ne deluje povsem. Od poslovnežev in drugih pogosto slišim kritiko, da govorimo o notranjem trgu, vendar da prosti pretok nikakor ni tako prost.

Cilj moje vlade je vsekakor doseči zmanjšanje socialne izključenosti, ustvarjanje podlage za samoopredelitev z delom in zagotavljanje, da več ljudi dela. Poleg tega je treba ambicije blaginje omogočiti tudi drugim. Da več ljudi dela, pomeni več virov za oblikovanje rešitev za blaginjo ljudi, ki ne morejo delati. Zato menim, da sta delo in blaginja v politiki, za katero si prizadeva Švedska, povezana.

Demokracija je bila omenjena v več pripombah. Menim, da demokracijo tukaj častno podpirajo izvoljeni predstavniki. To ni slaba oblika demokracije. Menim, da ste danes mnogi tukaj dobro zastopali svoje volivce in tudi sam sem pripravljen to narediti na več načinov. Demokracija je zmožnost sprejemanja odločitev in prav je tako.

Poudaril bi, da so švedske izkušnje z referendumi zelo različne. Včasih je bilo jasno, kaj sprašujemo in kakšen je odgovor. Včasih smo postavili vprašanje in dobili drugačen odgovor ter potem več let razpravljali o tem, kaj so švedski državljani dejansko odgovorili. Vem, da so imele številne druge države podobne izkušnje.

O takšni pogodbi, ki temelji na več spremembah in o kateri se zdaj pogovarjamo ter o kateri smo se prej v evropski zgodovini odločali brez referendumov, smo se pripravljeni odločati v okviru predstavniške demokracije. Menim, da je to pravi način, ki ponazarja, kako mora delovati dejanska demokracija.

Nekaj kratkih odgovorov v zvezi s plinovodom, ki ste ga mnogi omenili. Tudi v tem primeru želimo spoštovati dogovore in zakonodajo, takšni kot so, to pomeni, da v skladu z mednarodnimi konvencijami in švedsko zakonodajo preskušamo možnosti glede plinovoda. Ugotovili smo lahko, da je predlog, ki smo ga prejeli, neustrezen. Zato smo ga zavrnili. Zadeva se bo ponovno obravnavala. Zdaj ne morem oceniti, v kakšnem obsegu lahko na to vplivamo najprej s švedsko okoljsko zakonodajo. Vendar bo to naše izhodišče za celoten proces.

Slišali smo več stališč o potovanjih poslancev Evropskega parlamenta sem in tja med parlamenti, vendar se moramo tudi v zvezi s tem zavedati, kako delujejo sporazumi. V osnovi imajo vse države članice vpliv, nekakšen veto pri tej zadevi, tako kot vsi vi, ki zdaj postavljate ta vprašanja. To spoštujemo, čeprav si tako kot mnogi naši volivci zastavljamo vprašanja o učinkovitosti takšnih selitev.

Na Švedskem lahko vidimo povečanje števila okolju prijaznih vozil v obsegu, ki ga dejansko ne more prikazati nobena druga država. Uvedli smo posebne nagrade za okolju prijazna vozila, ki so velika spodbuda in so pripomogle k temu, da je danes več kot 30 % novih vozil, prodanih na Švedskem, okolju prijaznih. To je trend, ki ga bomo zagotovo še dodatno spodbujali.

Postavljenih je bilo nekaj vprašanj o euru. Tudi v tem primeru spoštujemo dogovore v smislu tega, da imamo rezultat referenduma švedskih državljanov iz leta 2003. Rekli smo, da bomo spoštovali mnenje Švedov. Če si bodo švedski državljani premislili, lahko vprašanje ponovno obravnavamo.

Poudarjam tudi, da se Švedska, ki leži poleg Finske, ki uporablja euro, seveda sprašuje, kaj se bo zgodilo na Danskem, če bo Danska jeseni ponovno preverila, ali bo njeno tako imenovano izvzetje v zvezi z eurom preklicano. Potem bo euro veliko bolj prisoten kot valuta v bližini Švedske, kar bo verjetno vplivalo na švedske državljane.

Nekateri od vas so omenili, da ni jasno, kakšno vlogo bom imel potem. Na začetku najbrž ni tako nejasna, ker bom do poletja sodeloval pri predstavitvi 18-mesečnega programa, ki bo zajemal francosko, češko in švedsko predsedovanje.

Vloga, ki jo bo potem imelo rotirajoče predsedstvo, nedvomno ostaja odprto vprašanje. V zvezi s tem bomo imeli še veliko zamisli. Zelo verjamem v EU, ki je trdno zasidrana v različnih delih Evrope. Zato menim, da bo imelo rotirajoče predsedstvo v prihodnosti prav tako jasno vlogo ob izvoljenem predsedniku, ki ga uvaja nova Pogodba. Najlepša hvala za vaše dragocene pripombe in vprašanja.

  Predsednik. − Hvala, gospod predsednik vlade. To je bila zadnja razprava v našem sklopu razmišljanj o prihodnosti Evrope. Razprava je zdaj zaključena.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, ko nas obišče predsednik vlade, želi govoriti veliko ljudi iz iste države, kar je dobro. Vendar bi morda predsednik lahko med postopkom „pritegnitve pozornosti“ zagotovil boljšo geografsko porazdelitev. Danes ni govoril praktično nihče iz južne Evrope, včasih pa je obratno, ko nas obišče nekdo iz južne Evrope. Dobro bi bilo, če bi lahko pomagali doseči boljše ravnotežje.

  Predsednik. − Potem morajo govorniki iz južne Evrope prositi za besedo in sodelovati. Če jih ni tukaj, jih ne morem poklicati.

(Nasprotovanje.)

Dejansko sem poklical gospoda Varvitsiotisa.

Pisne izjave (člen 142)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam dejstvo, da je prihodnost Evrope še vedno stalna tema razprav v Parlamentu. Skupno razmišljanje je bistveno za zagotovitev uspešne in stabilne prihodnosti naslednjih evropskih generacij.

Mislim, da morata v središču te analize in koncepta evropske prihodnosti naslednji dve glavni zamisli: prihodnost evropskih državljanov in vloga EU v svetu. Zato mora biti na notranji ravni dobro počutje državljanov vodilo vseh evropskih ukrepov, medtem ko morajo biti človekove pravice in njihovo popolno varstvo odločilni pri sprejemanju teh ukrepov. Izobraževanje, kot pogoj za uspešno prihodnost, ni nič manj pomembno, pa tudi politika spodbujanja varstva mladih in otrok, medkulturni dialog in vzajemna strpnost. Lizbonska strategija in nova reformna pogodba sta ključna dokumenta, ki ju je treba odločno spremeniti v dejstva.

Kljub temu je v globaliziranem in medsebojno odvisnem svetu 21. stoletja zares uspešna prihodnost Evrope nemogoča brez zagotavljanja uspešne prihodnosti vsega sveta. Zato mora EU prispevati k zagotavljanju svetovnega miru, stabilnosti in blaginje.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Žal mi je, da sem morala poslušati razpravo o prihodnosti Evrope in dvome švedskega predsednika vlade v zvezi s proračunom za kmetijstvo v EU.

Zdi se, da je ta razprava o prihodnosti obtičala v preteklosti. Izpostaviti je treba, da je bila skupna kmetijska politika ena od temeljnih politik EU. Zagotovila je hrano lačnim Evropejcem ter se v zadnjih 50-ih letih razvila in spremenila v skladu s političnimi in javnimi zahtevami po spremembah.

Danes skupna kmetijska politika ne pomeni največje postavke odhodkov v proračunu EU. Vseeno menim, da je denar, ki se porabi za kmetijstvo in pridelavo hrane, dobro porabljen v svetu, v katerem je varnost hrane zelo pomembna tema v političnem programu.

Pri obravnavi prihodnosti in ratifikacije reformne pogodbe je pomembno, da se ljudem pove, kaj je bistvo pogodbe in kaj ni.

Na Irskem bomo imeli referendum o pogodbi, ki bo, če bo sprejeta, zagotovila večjo vlogo in moč nacionalnim parlamentom pri oblikovanju zakonodaje EU.

To je pomemben ukrep, vendar morajo izvoljeni poslanci izkoristiti to novo moč.

  Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, spoštovani kolegi.

V smislu razprav v zvezi s prihodnostjo Evrope je treba nameniti ustrezno pozornost družbeni kategoriji, ki najbolje predstavlja zamisel o prihodnosti, to so mladi, in sicer državljani prihodnosti Evropske unije.

Mladi bi morali biti usposobljeni za oblikovanje prihodnosti svoje generacije, kar vključuje poznavanje skupne zgodovine ter stopenj ustanovitve in razvoja Evropske unije. Za oblikovanje prihodnosti je treba poznati preteklost.

Zgodovino Evropske unije je treba poučevati v šolah; evropska mladinska politika mora biti čim bolj skladna in se jasno odzvati na posebne težave mladih. Evropa mora imeti jasno vizijo na področju izobraževanja, informacijske družbe, medkulturnega dialoga ter izmenjav med mladimi, zaposlovanja in mobilnosti mladih ter aktualnih težav marginaliziranih mladih.

Uspešno Evropo lahko zgradimo le skupaj, dan za dnem.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – V tem parlamentu predstavljamo 27 narodov. Razlike med nami so zdaj povezane z našim pristopom k Evropi in našimi politikami, ki oblikujejo ta pristop. Naš velik izziv ni nova pogodba, ki nas poskuša nasilno zavezati, ampak duh našega pristopa k prihodnosti Evrope, tj. Evrope, v kateri bodo naši otroci in njihovi otroci uspešni v tekmovanju z razvijajočimi se velesilami 21. stoletja.

Veselim se Evrope, v kateri bodo lahko prihodnje generacije prosto potovale in ne bodo diskriminirane glede na to, iz katerega geografskega območja v Evropi prihajajo, kateri je njihov materni jezik ali kakšen je njihov priimek.

Naše institucije pogosto uporabljajo žargon, kot je „solidarnost“, kohezija in vključevanje – te besede so prazne v Evropi, ki je razdeljena na stare in nove države članice, na države članice, ki si v dvostranskih sporazumih s tretjimi državami prizadevajo za posamezne koristi, in države članice, ki so oškodovane zaradi teh tretjih držav. Evropska unija je danes izgubljena med dvostranskimi sporazumi, skladnostjo in raznolikostjo, ki bi morala biti naša prednost, ne ovira.