Dobesedni zapisi razprav

Torek, 19. februar 2008 - Strasbourg

13. Strategija EU za Srednjo Azijo (razprava)

  Predsednica. − (DE) Naslednja točka je poročilo (A6-0002/2008) gospoda Cema Özdemira v imenu odbora za zunanje zadeve o strategiji EU za Srednjo Azijo (2007/2102(INI)).

  Cem Özdemir, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poročevalcem v senci za njihovo podporo in pomembne predloge za poročilo o Srednji Aziji. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem zlasti sekretariatu AFET in seveda kolegom, ki se jih pri tem ne sme pozabiti in brez katerih tega poročila ne bi bilo. Naj jih nekaj naštejem: Dag Sourander, Paolo Bergamaschi, Rosemary Opacic, Andrew Woodcock, Margaret François in moja kolegica Rana Aydýn.

V Evropskem parlamentu nocoj prvič razpravljamo o poročilu o Srednji Aziji. Menim, da je to poseben dan za Parlament, ker odraža pomen, ki ga pripisujemo srednjeazijski regiji pri naših odnosih. Srednja Azija postaja vse pomembnejša strateška partnerica za Evropsko unijo. Po petih letih zapostavljanja je Evropska unija priznala potrebo po skladni strategiji za pet republik Srednje Azije: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Po razpadu Sovjetske zveze so te republike postale članice OVSE, kar pomeni, da so sprejele vrednote, standarde in načela, ki so nam skupna v OVSE.

Pod nemškim predsedstvom Sveta je Evropski svet 20./21. junija 2007 sprejel skupno strategijo za Srednjo Azijo. Ta strategija petim republikam ponuja del izkušenj in strokovnega znanja Evrope na ključnih področjih, kot so dobro upravljanje, pravna država, demokratizacija, človekove pravice, izobraževanje in usposabljanje. Odvisnost Evropske unije od zunanjih energetskih virov in potrebe po raznoliki energetski politiki za zagotovitev varne oskrbe z energijo je skupni interes EU in republik Srednje Azije. V tem smislu imamo skupne interese.

Kadar govorimo o virih energije, gre v bistvu za dve državi, to sta Turkmenistan in Kazahstan. Uzbekistan in Tadžikistan imata na primer lastne težave z energijo, kot smo večkrat izvedeli v zadnjem času. V zvezi z vodo pa je Kirgizistan bogat z energijo, zato smo ga namenoma omenili. Pri tem sledimo predlogu Komisije in veleposlaništev na kraju samem o vzpostavitvi akademije za vodo in energijo, ki lahko preuči vprašanje kot celoto tudi s stališča okolja in trajnosti. Zadevne države se prav tako zanimajo za diverzifikacijo svojih energetskih poti, ker ni naš interes, da se odvisnost od Rusije še dodatno poveča.

Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju so pomembni instrumenti dvostranskega sodelovanja s temi državami. Sporazumi s Kazahstanom, Kirgizistanom in Uzbekistanom so že začeli veljati, medtem ko sporazuma s Tadžikistanom niso še ratificirale vse države članice. Sporazuma s Turkmenistanom še nismo podpisali. Razlogi so dobro znani. Navezujejo se na režim izolacije, ki je prevladoval v Ašhabatu do konca leta 2006. Upamo – in domnevam, da govorim v imenu vseh prisotnih – da bomo priča novemu začetku v Turkmenistanu in upamo, da bo izvajal svoje demokratične reforme. Pri tem moramo priznati, da je treba narediti še dolgo pot. Pozdravljamo prve korake, ki so bili narejeni v smeri večje odprtosti. Upamo, da je to le začetek tega, kar si želimo videti.

To poročilo določa jasne cilje in prednostne naloge za odnose s temi petimi republikami. Združevati moramo pristope, značilne za državo, in regionalne pristope. Zaskrbljeni smo zaradi demokracije in pravne države, pri čemer se ne pozabijo človekove pravice. Želimo jasna merila, ki opredeljujejo kazalnike in cilje, tako da naši partnerji vedo, s čim se ukvarjajo. Prav tako upam, da bosta Komisija in Parlament še naprej jasno zahtevala izpustitev političnih zapornikov in neodvisnost medijev. Upam tudi, da bo vlade to poročilo spodbudilo k sprejetju potrebnih ukrepov v zvezi s človekovimi pravicami ter da bodo brezpogojno in brez odloga izpustile vse aktiviste na področju človekovih pravic.

Ena stvar je jasna: dolgoročno stabilnost v regiji bomo dosegli le, če se ta prepleta z razvojem civilne družbe. Brez dejavnih civilnih družb in pravne države dolgoročna stabilnost ne more obstajati. Čeprav si želimo varne oskrbe z energijo, demokracije ne smemo postaviti na nasprotno stran.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Özdemir, tudi mi priznavamo, da je Srednja Azija vse pomembnejša in popolnoma se strinjam z vami, da tvori most med Evropo in Azijo, je strateško zelo pomembna in je dejansko sosednja regija sosednjih držav EU, predvsem držav na Kavkazu. Kot ste rekli, so države Srednje Azije zdaj članice organizacije OVSE in si tako želijo tesnih vezi z Evropo. Pomembno je, da to še naprej podpiramo. Tej želji želimo ugoditi in zelo dobro smo sodelovali z nemškim predsedstvom. Komisija je predložila predloge, ki so jih nato sprejeli vsi. Kot rezultat imamo novo in najpomembnejšo strategijo za Srednjo Azijo.

Vesel sem, da sta Evropski parlament in gospod Özdemir v tem temeljitem poročilu obravnavala prav to vprašanje. Dejansko je najpomembneje, da tudi v prihodnosti izvajamo to strategijo in napredujemo.

Seveda ne smemo pozabiti, da smo kljub temu, da je bila Evropska unija dejavna v teh državah od njihove samostojnosti, sedaj dobili novo spodbudo in jim namenjamo več pozornosti. Zato pozdravljam jasno izjavo v poročilu, da Evropski parlament spodbuja države članice k ratifikaciji zlasti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Tadžikistan. Upam, da se bo podobno zgodilo tudi v primeru Turkmenistana, kjer bi širši pogodbeni okvir prav tako omogočil intenzivnejšo podporo okvirnih pogojev in reform.

Kot veste, smo več let zagotavljali dvostransko tehnično pomoč v okviru procesa reform in prav tako humanitarno pomoč. Torej ne začenjamo iz nič. Vendar ostajajo veliko možnosti, da nadalje razvijemo naše odnose. Zato v novih strategijah precej jasno določamo, kakšne cilje želimo doseči z večjo vključenostjo: prava podpora reform na področju človekovih pravic in demokracije, podpiranje gospodarskega razvoja, podpiranje naložb, varovanje okolja, trajnostni razvoj okolja, razvoj na področju energije in prometnih povezav ter ukrepi za reševanje skupnih izzivov, kot je trgovanje z mamili.

To strategijo prav tako spremlja Evropska strategija regionalne pomoči za Srednjo Azijo. To zagotavlja podporo našim političnim ciljem in tudi bistveno prispeva k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti na področju zmanjševanja revščine in zdravja.

Menim, da je najpomembneje doseči napredek na posebnih področjih, kot so človekove pravice, pa tudi na področju izobraževanja, pravne države, pomembnih regionalnih projektov v Zahodni in Srednji Aziji, vodnega gospodarstva in širjenja pooblastil Evropske investicijske banke. Upravičeno ste omenili dialog o energetski politiki in dejstvo, da je treba s Turkmenistanom sprejeti sporazum o sodelovanju na področju energije. V tem smislu sta Kazahstan in Turkmenistan za nas seveda zelo pomembna.

V zvezi s tem naj na kratko poudarim, da se bo spomladi v glavnem mestu Turkmenistana Ašhabatu odprla Hiša EU, informacijski center EU, ki bo tam naše ukrepe naredil veliko bolj vidne. Upam, da ga bom lahko otvoril sam. Priprave za sestavo delegacije v Uzbekistanu ter za izboljšanje delegacij v Tadžikistanu in Kirgiški republiki tudi potekajo v skladu z načrti.

Naj na kratko zaključim z zadnjimi novicami o sedanji krizi z energijo in hrano v Tadžikistanu. Kolega Louis Michel preučuje predlog organizacije ECHO, da nameni 750 000 EUR za vrsto nujnih ukrepov pomoči, in upam, da bo predlog v bližnji prihodnosti odobren.

Povedal bi lahko še veliko več, vendar je čas mojega govora omejen, tako kot od ostalih.

  Josep Borrell Fontelles, pripravljavec osnutka poročila pri odboru za razvoj. − (ES) Gospa predsednica, kot je povedal poročevalec, je v tej regiji potrebna skladna strategija iz Evrope. Skladnost pomeni upoštevanje evropskega soglasja o razvoju in zlasti uporabo finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje, čigar namen je zlasti odprava revščine in uresničevanje ciljev novega tisočletja.

Vendar je zelo malo verjetno, da bo regija lahko uresničila te cilje, in očitno je, da je revščina še naprej eno od najbolj perečih vprašanj v državah te regije, razen v tistih, ki imajo nafto.

Vendar ta strategija med svojimi bistvenimi prednostnimi nalogami ne omenja odprave revščine ali socialne vključenosti, niti ne namenja posebnega poudarka vprašanjem javnega zdravja ali vprašanjem odprave spolne diskriminacije.

Odbor za razvoj poziva, da se ti cilji poudarijo v kateri koli strategiji, ki želi biti skladna s temi državami in z drugimi političnimi instrumenti Evropske unije.

Pozdravljamo dejstvo, da so vprašanja izobraževanja, zlasti v zvezi z osnovnošolskim izobraževanjem, omenjena kot eno področje sodelovanja. To je potrebno, saj je izobraževanje eden od ciljev novega tisočletja, od katerega so te države najbolj oddaljene.

Prav tako pozdravljamo omembo konvencij MOD o pojmu dostojnega dela in poudarjamo, da morajo ti standardi imeti ključno vlogo pri gospodarskem sodelovanju, pri naložbah in v trgovinskih odnosih, predvsem v boju proti delu otrok, ki je še vedno najresnejši problem v teh državah, zlasti v Tadžikistanu in Uzbekistanu.

  Alojz Peterle, v imenu skupine PPE-DE. – Poročevalcu Özdemirju čestitam k dobro opravljenemu delu in se mu zahvaljujem za sodelovanje pri tem poročilu, ki izraža jasno politično voljo po več strateškega sodelovanja Evropske zveze z državami srednje Azije, katerih demokratični in gospodarski napredek je pomemben za globalno stabilnost.

Poročilo realistično in naklonjeno pozdravlja napredek, ki so ga države te regije očitno dosegle na različnih področjih, hkrati pa je konstruktivno kritično do političnih primanjkljajev, zlasti na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države, varstva okolja in zdravja.

Poročilo je bilo pripravljeno z zavestjo o različnosti držav srednje Azije hkrati pa s prepričanjem, da je v obojestranskem interesu poglobiti sodelovanje, ne samo na energetskem ampak na širšem političnem, varnostnem in na drugih področjih. Želja po novi dinamiki odnosov se kaže tudi v predlogu, da bi napredek v sodelovanju merili na dve leti in da bi Evropska komisija čim prej poskrbela za ustanovitev delegacij v vseh državah srednje Azije.

Države srednje Azije in vse članice Evropske zveze so kot sodelujoče v OVSE zavezane istim vrednotam in načelom. Kazahstan si je s predsedovanjem OVSE leta 2010 pridobil veliko zaupanje in bo prvi od držav srednje Azije prevzel tako pomembno odgovornost. Želim si, da bi tudi to dejstvo prispevalo k nadaljnjemu demokratičnemu in vsestranskemu napredku Kazahstana in vseh držav regije ter njihovi tesnejši povezavi z Evropsko zvezo.

Gospe in gospodje, vesel sem, da tako Evropska komisija kot Svet in Parlament govorijo glede srednje Azije skupen jezik. Čas je, da dvignemo odnose in sodelovanje med Evropsko zvezo in državami srednje Azije na višjo raven na podlagi jasne in zavezujoče strategije.

  Katrin Saks, v imenu skupine PSE. – (ET) Gospa predsednica, komisarka, na žalost je Evropska unija odkrila pomen Srednje Azije razmeroma pozno in nisem povsem prepričana, ali celo danes razumemo pomembnost regije v smislu gospodarske in varnostne politike. Pogled po tej sejni dvorani pokaže, da ni ravno med najbolj priljubljenimi. Vendar strategija za Srednjo Azijo, ki je bila sprejeta prejšnje leto med nemškim predsedstvom, in to poročilo Evropskega parlamenta v vsakem primeru pomenita velik korak naprej. Čestitam poročevalcu in se mu zahvaljujem za prijetno in konstruktivno sodelovanje.

To poročilo vključuje glavna vprašanja, ki zadevajo Srednjo Azijo, vključno z varnostnimi vprašanji, bojem proti terorizmu, energijo, bojem proti revščini, tihotapljenjem mamil, trgovino z ljudmi, okoljskimi vprašanji ter razvojem odnosov z Evropsko unijo, regionalnim sodelovanjem in izzivi globalizacije. Pomembni vidiki so, da se sprejme regionalni pristop na eni strani ter da se oceni vsako državo po njenih dosežkih na drugi strani, ker se kljub temu, da obravnavamo le eno regijo, države v njej vseeno precej jasno razlikujejo.

Najpomembnejši vidik poročila je dobro ravnovesje med ekonomskimi vidiki in človekovimi pravicami. Ker so zadevne države bogate z viri, obstaja nevarnost, da bodo interesi prevladali nad vrednotami v naših odnosih. To bo morda še bolj otežilo dejstvo, da v Srednji Aziji ni nobenih predhodnih demokratičnih izkušenj, zaradi česar bo izvajanje mednarodnih standardov težko.

Situacija je še zapletenejša zaradi tradicionalnih vezi, ki temeljijo na rodovih, in trajajoče sovjetske zapuščine. Zato bi se lahko zdelo, da uporabljamo iste besede, kot so človekove pravice, svoboda govora, svoboda tiska, vendar je vsebina, ki jo pripisujemo tem izrazom, zelo različna. Posledično sodelovanje ni lahko, vendar moramo izkoristiti interes, ki jih imajo države Srednje Azije v Evropski uniji. Vendar nismo njihova edina rešilna bilka. V zadnjih letih je Rusija tam ponovno aktivno razvijala odnose, prav tako tudi Azijske države.

Vendar ima Evropska unija boljšo priložnost kot kdaj koli prej, da razvije odnose, tako da na primer uporabi vezi in izkušnje, ki so jih Baltske države, ki sedaj spadajo v Evropsko unijo, in druge nove države članice prej imele z državami Srednje Azije. Zelo pomembno je, da povečamo našo prisotnost v regiji, čeprav ne upoštevamo tega, kar je povedala komisarka, in dejstva, da imamo v Srednji Aziji države, kjer je v nasprotju z Evropsko unijo večina prebivalstva mladega, naši projekti pa bi se morali osredotočiti zlasti na njih.

  Samuli Pohjamo, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospa predsednica, komisarka, najprej se zahvaljujem poročevalcu Cemu Özdemirju, da je sestavil uspešno poročilo. Na tem področju je veliko delal in sprožil nekatera temeljna vprašanja o EU in strategiji za Srednjo Azijo.

Iz poročila je očitno, da EU obravnava Srednjo Azijo iz dveh stališč. Unija želi povečati uvoz zemeljskega plina in nafte iz te regije in vzpostaviti različne tranzitne poti. Obenem želi izboljšati razmere na področju človekovih pravic, spodbujati demokracijo in enakost ter preoblikovati sisteme upravljanja in sodstvo. Zahtevno bo najti pravo ravnovesje v zvezi s temi cilji. EU bo morala spodbuditi izvajanje strategije za Srednjo Azijo, pospešiti izvajanje projektov in razširiti svoj pristop na nacionalni in lokalni ravni.

Želim poudariti, kako pomembno je, da obstajata dialog in sodelovanje med EU in Srednjo Azijo. Obenem mora Unija podpirati odnose med državami Srednje Azije in zagotavljati tehnično pomoč za boj proti trgovanju z ljudmi in mamili. Pomoč EU za zdravstvo, socialne in izobraževalne reforme ter sodelovanje na področju znanosti bo povečalo število stikov v civilni družbi in okrepilo evropske vrednote, demokracijo, vladavino prava in človekove pravice. To bo prav tako utrlo pot sodelovanju in energetski politiki.

Rad bi tudi omenil pomembnost podpore EU v zvezi z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem, kar bo pomenilo boljše priložnosti za študij v EU in za izmenjave s študenti iz univerz v EU. EU mora prav tako podpirati in spodbujati države Srednje Azije, da sprejmejo učinkovitejše ukrepe na področju zaščite okolja, pri svojih prizadevanjih za trajnostno rabo vode in pri uporabi drugih naravnih virov.

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, tudi sam se želim zahvaliti gospodu Özdemirju za odlično poročilo.

Energetska varnost, gospa komisarka, je nedvomno eden največjih izzivov, s katerimi se srečuje Evropska unija v 21. stoletju. Doseže se jo lahko le z diverzifikacijo naših virov oskrbe z energijo, da države članice EU ne bodo več odvisne od družb, ki jih nadzorujejo ruske varnostne službe.

Glaven vir diverzifikacije bi lahko bile države Srednje Azije. To bi ustrezalo obema stranema: državam članicam EU, ki iščejo druge vire za oskrbo z energijo, in državam Srednje Azije, ki bi želele prodajati svoje surovine po višjih cenah.

Do razširitve naftovoda Odessa-Brody do poljskega pristanišča Gdansk ni prišlo, za plinovod Nabucco, edini plinovod, ki bi lahko oskrboval države članice EU z zemeljskim plinom neodvisno od Rusije, pa se zdi, da ga bo veliko težje zgraditi glede na sporazum, ki sta ga Turkmenistan in Kazahstan prejšnje leto sklenila z Rusijo, in sicer o gradnji plinovoda vzdolž obale Kaspijskega morja, ter glede na nedavni sporazum med Rusijo in Bolgarijo ter privatizacijo srbske naftne industrije.

Posledično zaradi pomanjkanja solidarnosti v Evropski uniji in zaradi neučinkovite diplomacije EU naše države dopuščajo Rusiji in Kitajski, da jih bosta izrinili iz te svetovno pomembne regije. Zato sprašujem komisarko, kakšne konkretne ukrepe namerava Evropska komisija sprejeti v prid projektom, kot sta naftovod Odessa-Brody-Gdansk in plinovod Nabucco.

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poročevalcu, da je namenil toliko časa in truda za pripravo tega poročila. Vendar moram na žalost to pozitivno izjavo dopolniti z opažanjem, da je zadevni predlog izjemno obširen in slabo strukturiran, z mnogimi ponavljajočimi se elementi. Moje glavno vprašanje je: komu je pravzaprav namenjen?

Menim, da bo to besedilo pri ciljnih narodih vzpodbudilo občutek nezadovoljstva. Diplomati teh držav bodo imeli težko nalogo, ko se bodo morali spoprijeti s kritikami iz tega poročila. Menim, da bi bilo v prihodnje primerno, da se resolucija in obrazložitveno poročilo ločita. Želel bi navesti primer iz ene od zadevnih držav, Kazahstana. Konec leta 2006 je predsednik Kazahstana, Nursultan Nazarbajev, prišel v Bruselj. Mislim, da je bil takrat prisotna tudi komisarka. Ob tisti priložnosti je bilo izraženo spoštovanje in spregovorjene besede pohvale. Vendar je pri branju poročila mogoče dobiti splošen vtis, da odobravanje ni bilo resno ali iskreno. Ali je stopnja oskrbe s plinom ali nafto merilo naše objektivnosti? Ali ne vemo, da Kazahstan dejansko izvaja program z naslovom Prehod k Evropi, ki odraža resnično željo te republike, da se na zadevnih področjih približa EU? Menim, da poročilo ne ponuja poštenega odgovora na vprašanje Kazahstancev, ali je Kazahstan mogoče geografsko in tudi splošneje obravnavati kot del Evrope. Prav tako menim, da je tradicionalno pokroviteljski ton poročila, s katerim EU naslavlja svoje nepismene, revne sorodnike, neprimeren.

Besedilo sploh ne razlikuje med različnimi državami v regiji, naj bo to glede človekovih pravic ali gospodarskega in socialnega razvoja. Obveza o vključitvi držav Srednje Azije in Mongolije se lahko razume le kot prizadevanje, da se združi države, za katere poročevalci menijo, da imajo enak geopolitični pomen, predvidoma kot morebitne platforme proti Rusiji in Kitajski. Določen del besedila v predlogu resolucije je vprašljiv. Kaj je namen uvodne izjave R, kjer je navedeno, da je več različnih držav v daljni in bližnji preteklosti imelo interese v tej regiji? Ali to izraža našo podporo kolonialnim ambicijam nekaterih evropskih sil v preteklosti ali je izraz skrbi v zvezi z interesi nekaterih naftnih družb? Poleg tega se mi izjava, da sta Rusija in Kitajska poskušali povečati svoji območji vpliva v Srednji Aziji z ustanovitvijo Šanghajske organizacije za sodelovanje, ne zdi smiselna.

Na koncu bi rad povedal, da so občudovanja vredne namere glede izboljšanja odnosov EU z državami Srednje Azije in prizadevanja glede podpore lokalnega demokratičnega in socialno-političnega razvoja, ki izhajajo iz osnutka resolucije, zasenčili zelo problematični interesi nekaterih ambicioznih skupin. Glede na dejanske cilje in potrebe EU je to besedilo po mojem mnenju nesprejemljivo.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, gospod Özdemir v svojem poročilu upravičeno poudarja, da je Srednja Azija strateško zelo pomembna za Unijo. Prav tako pravi, da morajo sporazumi z državami, ki niso države članice, temeljiti na jasni zavezanosti človekovim pravicam v državi partnerici. Dialog mora biti jasne in odkrit.

Turkmenistan je ena od držav Srednje Azije, ki jo omenja poročevalec. Verska svoboda v tej državi ne obstaja. Religijo v celoti nadzoruje država. „Ruhnama“ – državna vera in kult osebnosti, ki obkroža nekdanjega predsednika Niyazova – ostaja standard. Zaradi tega imajo neregistrirane verske skupine težave. Znajdejo se v situaciji, ko je izredno težko izbrati pravo odločitev. Ustrahovanje uradnikov omejuje njihovo versko svobodo in soočajo se s težavami pri prostem gibanju in lastništvu nepremičnin. Primer ruskih baptističnih duhovnikov Kalataevskyja in Potolova, o katerih sem prejšnjo jesen zastavil vprašanje Komisiji, je le en primer vsakdanje strašne realnosti.

Zato vas ponovno pozivam, da premislite o predlogih sprememb, ki sem jih oblikoval, in sicer predloga sprememb 12 in 13. Turkmenistan je v zvezi s prizadevanji za diverzifikacijo virov za oskrbo z energijo v Evropski uniji pomembna država, o tem ni dvoma. Vendar si prav tako zasluži pozornost zaradi položaja verskih skupin, ki sem jih omenil, in drugih manjšin. Enako velja za druge partnerice v Srednji Evropi. Računam na vašo podporo.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, za partnerstvo med EU in Srednjo Azijo je skrajni čas in čestitam gospodu Özdemirju za njegovo poročilo. Interese v zvezi s to prostrano in strateško ključno regijo kažejo tri strani: Kitajska, Rusija in Evropa. Bistveno je, da storimo vse za zagotovitev, da bi bila racionalna izbira Srednje Azije partnerstvo z Evropsko unijo.

Postopen vzpon Turkmenistana iz osamitve Evropski uniji zagotavlja ključno priložnost. Zagotavljanje redne, zanesljive oskrbe z bogatimi viri ogljikovodikov iz Turkmenistana bo zmanjšalo sedanjo preveliko odvisnost Evrope od Rusije. To bo zahtevalo nov transkaspijski cevovod za povezavo s projektom Nabucco.

Uzbekistan, ki je bil upravičeno sankcioniran po pokolu v Adižanu, se je začel vključevati v dialog o človekovih pravicah z EU. To je pomemben korak naprej. Jasno je, da bo potrebno še veliko napredka, preden bo mogoče Uzbekistan obravnavati kot pravo demokratično državo. Vendar je Uzbekistan ključen zaveznik v vojni proti mednarodnemu terorizmu, zlasti v zvezi z Afganistanom.

EU bi morala Kazahstan obravnavati kot najdragocenejše območje v Srednji Aziji. Obširni viri nafte, plina in mineralov v državi, vključno z uranom, so očitno privlačni. Čeprav Kazahstan ni zahodna liberalna demokratična država v skladu z našo tradicijo, dosega znaten napredek kot večverska, laična država z muslimansko večino. Glede na to, da je bila le pred 17 leti republika Sovjetske zveze, bo predsedstvo Kazahstana pri OVSE leta 2010 nadalje okrepilo prizadevanja za večjo politično svobodo in človekove pravice v tej državi.

Kot poročevalec za vzhodno razsežnost evropske sosedske politike sem nekoč dejal, da bo Kazahstan morda nekega dne postal članica evropske sosedske politike. Menim, da bo nekega dne mogoče sprejeti dogovor, podoben temu.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Gospa predsednica, tudi jaz bi želel pohvaliti poročevalca Cema Özdemirja. Škoda, da je večina prebivalcev v Srednji Aziji najbrž že dolgo časa nazaj zaspala.

Evropska unija je dolgo zanemarjala Srednjo Azijo. Strategija, ki je bila zdaj oblikovana, kaže na prizadevanja za odpravo te vrzeli. Kot je povedalo že veliko govorcev ima Unija velike interese v tej regiji. Izbrali smo realistično strategijo, ki celostno obravnava različne vidike našega odnosa s Srednjo Azijo in napredek v zvezi s tem. Kot je že večkrat povedal naš posebni predstavnik EU Pierre Morel, ni možnosti, da bi se razvil dialog o energiji, če ne bomo pomagali pri vzpostavljanju primerno delujočih držav. Primerno delujoče države pa pomenijo demokratizacijo. Ni jamstev, da bo nova strategija uspešna. To bo zelo odvisno od tega, kako se bo izvajala. Predvsem pričakujemo, da bo Evropska komisija opredelila strategijo v praksi. Seveda moramo pri vsem tem upoštevati človekove pravice.

V zvezi z Uzbekistanom ostajam pri svojem mnenju, da moramo biti v odnosih s to državo še naprej trdni, dokler se v tamkajšnji ureditvi jasno ne bo pokazalo, da je resnično pripravljena na prehod k demokraciji.

Kazahstan, pomembno vprašanje. Strinjam se s splošnim stališčem, da ima ta država ključno vlogo v regiji. Ne strinjam se z gospodom Tannockom, da bi jo bilo treba vključiti v evropsko sosedsko politiko, vendar bi morali preučiti načine za izboljšanje našega odnosa s Kazahstanom. Tam sem bil sam in sem bil navdušen nad energijo države, ne le gospodarsko, ampak tudi socialno. Vesel sem, da je bil sprejet sporazum o tem, ali lahko Kazahstan prevzame predsedovanje OVSE. Prav tako sem vesel, da je poleg tega sporazuma, tega sklepa, tudi nekaj pogojev. V prihodnosti lahko opazujemo, ali bo Kazahstan izpolnjeval te pogoje.

Še zadnja pripomba. V Srednji Aziji si lahko prizadevamo za različne stvari. Vendar le, če upoštevamo vlogo Rusije in Kitajske v tej regiji. Zato moramo v zvezi z našo politiko do Rusije in Kitajske premisliti tudi o obliki, ki jo bo naš vse večji interes v tej regiji prevzel. Ko sem bil v Kazahstanu, sem izvedel, da zanje Kitajska in Rusija nista edini veliki partnerici; želijo si tudi tesnejših odnosov z Evropsko unijo. Naša nova strategija bo morda zato zelo primerna.

  Ona Juknevičienë (ALDE). – Gospa predsednica, na začetku bi rada čestitala gospodu Özdemirju za pripravo tega izčrpnega poročila.

Kot predsednica delegacije za odnose z državami Srednje Azije in v povezavi s to resolucijo bi obravnavala več vprašanj, ki se mi zdijo pomembna.

Srednja Azija je očitno vse bolj pomembna za Evropsko unijo in svet kot celoto, nedvomno zaradi svojih bogatih virov energije. Imamo veliko skupnih interesov pri spodbujanju varnosti in odpravljanju groženj, kot sta terorizem in tihotapljenje mamil. Vesela sem, da strategija Evropska unije za novo partnerstvo s Srednjo Azijo ta vprašanja obravnava zelo odločno, prav tako ta resolucija.

Regija ima ključen geostrateški položaj, zlasti ker meji na Afganistan, Kitajsko in Rusijo. Zato moramo jasno opredeliti naše cilje in prednostne naloge, pri čemer moramo upoštevati te okoliščine.

Leta 2010 bo Kazahstan predsedoval organizaciji OVSE, ki je odgovorna za zagotavljanje demokracije in temeljnih človekovih pravic. Vesela sem za kolege, vendar me skrbi za prebivalce Kazahstana, kjer trenutno izvoljeni parlament ne vključuje niti enega člana opozicije.

Vse države Srednje Azije imajo pred seboj še dolgo pot do gospodarske in politične reforme in do vzpostavitve demokratičnih družb. Primer nekdanjih sovjetskih republik, vključno z mojo državo Litvo, kaže, da 17 let neodvisnosti ni dovolj, da se dosežejo resnične spremembe. Vendar moramo zagotoviti pomembno sporočilo, da Evropa ne bo iskala materialnih koristi na račun človeških vrednot.

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – (PL) Gospa predsednica, komisarka, neodvisnost Srednje Azije pred 20 leti, ki jo v poročilu obravnava gospod Özdemir, je prinesla popolno kulturno spremembo po letih suženjstva.

Očitno so te države uporabile svojo na novo pridobljeno svobodo v skladu s preteklo prakso in izkušnjami. V tako kratkem času se spremembe težko dosežejo. Ti narodi so stoletja vzdržali zaradi kulturnih razlik na podlagi dolge tradicije. To moramo spoštovati. Spremembe morajo priti počasi, da se ne izzove sovražnosti do lastne kulture in pričakovanj.

Gospodarske vezi z Rusko federacijo so po razglasitvi neodvisnosti ostale in so še naprej močne. Ruska kultura, znanost in gospodarstvo so imeli zelo velik vpliv na zdaj neodvisne države. Če ne bomo zgradili alternativnih vezi z Evropsko unijo, ne bomo uspeli, kljub pričakovanjem, ki jih imajo te države v zvezi z nami.

Začeti moramo pri gospodarstvu: nadomestimo ruske plinovode z našimi, ruske tehnične obrate z našimi in ruski jezik z angleščino. To bo povzročilo sistematične spremembe v kulturi.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospa predsednica, to poročilo izraža zaskrbljenost v zvezi s tem, da bi lahko nova kirgiška ustava, o kateri se je oktobra 2007 glasovalo na referendumu brez obširne razprave, spremenila ravnovesje moči. Kirgiška ustava je bila spremenjena po spornem referendumu leta 1996, leta 2003 pa je prišlo do novega referenduma, ki je odobril nadaljnje ustavne spremembe.

To poročilo v zvezi z republikami Srednje Azije prav tako obsoja „želje po ohranjanju notranjega nadzora“, ki so „značilne za režime, ki ne kažejo zanimanja za splošno soglasje, na katerem bi utemeljili svoje vladanje“.

Samo trenutek, o komu govorimo? Ustavne spremembe, ki bodo „spremenil[e] ravnotežje oblasti“. „Želje po ohranjanju notranjega nadzora“, „ki ne kažejo zanimanja za splošno soglasje“, na katerem bi utemeljili vladanje politične elite. To se sliši kot odsek iz poročila stranke Združenega kraljestva za neodvisnost o evropski ustavi – oprostite, mislim sem na lizbonsko pogodbo.

Dvomim, da pet republik Srednje Azije predstavlja vzor demokracije in vladavine prava, vendar so politiki iz Kirgizistana takrat, ko želeli spremeniti ustavo, bili dovolj dostojni, da so vsaj prosili ljudi za njihovo soglasje na referendumu.

Evropska unija nima ne dostojnosti ne poguma, da bi to storila za Evropejce.

  Rihards Pîks (PPE-DE). – (LV) Hvala, gospa predsednica, komisarka. Najprej se zahvaljujem poročevalcu, poročevalcu v senci in njunim asistentom, saj je poročilo zelo izčrpno, vsebuje veliko referenc in je zahtevalo veliko pregledovanja dokumentov, pri čemer je za vsako državo narejena ločena analiza. Vendar bi vas rad opozoril na nekaj vprašanj, ki po mojem mnenju niso bila dovolj obravnavana. Rad bi tudi dodal, da je bil opis, ki ga je podala komisarka, o posebnih dejavnosti, ki jih je treba izvesti v teh državah v bližnji prihodnosti, zelo dobrodošel. Vendar menim, da v poročilu in strategiji Evropske unije v splošnem ni dovolj strateških odločitev ali dejanj, ki so povezana s temi državami, zdi pa se mi, da Rusija, Kitajska, Južna Koreja in Indija bistveno vplivajo na te regije. Prav tako bi vas rad opozoril na nekaj, kar je kolega Adam Bielan že omenil – 10. oktobra 2007 so se vodje več držav srečali v Vilni, da bi razpravljali o cevovodih za oskrbo z energijo iz Kaspijskega morja. Teden dni pred tem sta gospod Putin, ki ne obiskuje pogosto drugih držav, in gospod Nazarbayev obiskala Turkmenistan in podpisala politični sporazum– pri čemer sta ponudila nekoliko višjo ceno za nafto – ki zagotavlja, da bo ves plin iz Turkmenistana in Kazahstana šel preko ruskih plinovodov. Tako dejansko lahko rečemo, da je prehitel odločitev našega kolega. Prav tako menim, da je mogoče opaziti določeno podobnost z dogodki v Andižanu, kjer je kasneje, po nekaj mesecih, predsednik Uzbekistana moral zahtevati zaprtje oporišča Združenih držav. Menim, da moramo več pozornosti nameniti tem vidikom ... Rad bi le opozoril na dejstvo, da moramo veliko pozorneje preučiti in upoštevati tudi te strateške vidike. Hvala.

  Józef Pinior (PSE). – Gospa predsednica, najprej bi rad čestital gospodu Özdemirju za njegovo odlično poročilo o strategiji EU za Srednjo Azijo.

Srednja Azija je del poti, ki že od antike povezuje velike evropske in azijske civilizacije. V današnjem svetovnem okviru lahko starodavno svileno pot obravnavamo kot simbol velikega političnega, kulturnega in trgovinskega potenciala v tej regiji. Srednja Azija je regija, kjer se stikajo Evropska unija, Kitajska, Indija in Iran. Ni dvoma, da bodo države te regije – Kazahstan, Kirgiška republika, Turkmenistan in Uzbekistan – ene od glavnih področij zunanjih dejavnosti EU v prihajajočih letih.

Mimogrede, Srednja Azija je regija, kjer imata EU in Turčija skupni interes. Kulturni, jezikovni in strateški vpliv Turčije v tej regiji je eden od argumentov za članstvo Turčije v Evropski uniji.

Poudaril bi dve točki. EU bi morala zagotoviti pomoč v teh državah glede človekovih pravic, demokracije in izobraževanja. Obstaja potreba po tem, da EU podpira razvoj civilne družbe, liberalne demokratične spremembe in vladavino prava v teh državah.

Poudaril bi pomembnost partnerstva na področju energetske politike. Posebno pozornost je treba nameniti projektom, ki povezujejo naftna in plinska polja ter distribucijski sistem v Srednji Aziji s cevovodi, povezanimi z Evropsko unijo, vključno s prihodnjimi projekti, kot je Nabucco. Nadaljnja krepitev sodelovanja med srednjeazijsko in črnomorsko regijo na področjih energije in prevoza je bistvena za doseganje ciljev EU.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, komisarka, strategija EU za Srednjo Azijo je velik korak naprej. S povečevanjem skupne prepoznavnosti prek posebnega predstavnika in z načrtovanjem sestave delegacij v Kirgiški republiki in Tadžikistanu bomo imeli več možnosti za intenziven dialog s posameznimi državami, spremenil pa se bo tudi način dela v regiji.

Srednja Azija bo postala pomembnejša, zlasti – kot je bilo omenjeno – glede dostopa do energije, ki je neposredno ali posredno ne nadzoruje Rusija. Regija je sestavljena iz novih držav, ki potrebujejo podporo pri razvoju in krepitvi svojih demokracij, podporo pri boju proti kriminalu in pri zaustavitvi pretoka mamil v Rusijo in EU prek nekaterih držav v regiji. Obenem so te države seveda pomembne partnerice v boju proti virom terorizma.

EU ima priložnost, da pokaže svojo korist v okviru zunanje politike, tako da uporabi vse instrumente „mehke“ politike, tako pomoč kot trgovino. Poleg tega lahko EU pomaga zgraditi demokratične institucije in delujočo državo, ki temelji na vladavini prava, pri čemer se spoštujejo človekove pravice in prava svoboda govora in medijev.

Države Srednje Azije imajo velik interes pri ustvarjanju možnosti za diverzifikacijo izvoza nafte in plina. EU mora predlagati učinkovite, primerno financirane alternative ruskim in kitajskim cevovodom. EU mora sprejeti odgovornost za našo skupno energetsko varnost. Drugače bi obstajalo tveganje, da naša skupna prizadevanja ne bodo uspešna.

Več naftovodov in plinovodov iz Srednje Azije, ki so v lasti Rusije, ne pomeni neodvisnosti v energetskem sektorju, za katero si moramo prizadevati v EU.

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Kazahstan je država v Srednji Aziji, ki jo najbolje poznam. To je velika država, ki se razprostira med Kitajsko, Sibirijo in Evropo. Presenetljivo je, da države, katerih del ozemlja geografsko pripada Evropi, štejemo za srednjeazijske. Kazahstan, ki ima 16 milijonov prebivalcev in več kot 100 etničnih skupin, se od nas razlikuje v svojih tradicijah in zgodovini, vendar politika te države in želje njenih prebivalcev izražajo močno željo po zbližanju z Evropo.

Poleg tega je iz kulturnega vidika Kazahstan bolj evropski kot azijski. Spopada se s težavami, vendar je stabilna država, ki si prizadeva za demokratične reforme; stabilnost v tej regiji pa je zelo pomembna za varnost celega sveta. Podpreti moramo proces stabilizacije in približevanja Kazahstana in drugih držav Srednje Azije Evropi. Podpirati moramo vse dejavnosti, ki služijo temu, da se države Srednje Azije približajo Evropi, zlasti ker lahko imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospe in gospodje, kot poročevalka za sodelovanje v črnomorski regiji bi rada poudarila, kako pomembno je medregionalno sodelovanje med Srednjo Azijo in črnomorsko regijo. Zahvaljujem se poročevalcu, da je upošteval moje predloge na to temo in upam, da si bosta Komisija in Svet trajno prizadevala, da se bodo uporabili v praksi, z izvajanjem nove strategije za Srednjo Azijo.

Sodelovanje med tema dvema regijama in krepitev tega sodelovanja je cilj za Evropsko unijo, za države Srednje Azije in za črnomorsko regijo. To se najbolj jasno kaže na področju energije in prevoza, saj Srednja Azija predstavlja pomemben vir energetskih virov za Evropsko unijo. Zato pozdravljam dejstvo, da poročilo poudarja dve ključni ideji v zvezi s tem.

Treba je razviti prometne poti in energetsko infrastrukturo, ki povezuje vire od Srednje Azije do črnomorske regije in na koncu do Evropske unije, kar je pomemben element za zagotavljanje energetske varnosti in raznolikosti v Evropski uniji. Zato vztrajam pri tem, da je projekt Nabucco ključnega pomena in se pridružujem pozivu iz poročila, da se večja pozornost nameni uspešnemu razvoju.

Močna politika na področju energije prav tako vključuje vzpostavitev preglednega in konkurenčnega energetskega trga. Pomembno je, da Evropska unija spodbuja dejavnosti v tej smeri, tako s krepitvijo dialoga med državami Srednje Azije in črnomorske regije kot z dodatnimi ukrepi, kot so pospeševanje pristopa v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Vendar bi se morali ti cilji vključiti v globalno strategijo za Srednjo Azijo, ki se osredotoča na trajnostno stabilnost in razvoj. Zato in zaradi energetske politike je zelo pomembno, da se spodbuja reforma v vseh petih republikah, medtem ko bi morale človekove pravice in dobro upravljanje, izobraževanje in vseživljenjsko učenje predstavljati njene bistvene elemente.

  Vural Öger (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej želim čestitati gospodu Özdemirju za njegovo zelo uspešno poročilo. Evropska unija se je pridružila tekmi za Srednjo Azijo z zelo omahljivimi koraki in je nekoliko pozna, saj se zanjo že potegujejo Rusija, Kitajska in ZDA. Do zdaj Srednja Azija Evropske unije ni obravnavala kot globalnega udeleženca. Za strategijo EU za Srednjo Azijo, zlasti kot sredstva za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, je bil že skrajni čas. Nemško predsedstvo je zanjo dalo pobudo. Pomembno je, da se zdaj s tem nadaljuje.

Na žalost je velikokrat očitno, da EU še vedno ni enotna glede svoje zunanje energetske politike. V Evropi bi se morali zlasti osredotočiti na diverzifikacijo, na zastopanje skupnih interesov in na solidarnost v primeru kriz. Vendar dvostranski energetski sporazumi, ki jih države članice EU sklepajo s tretjimi državami, kar naprej ogrožajo zmožnost Evropske unije, da sprejme skupno stališče. Vendar je v interesu Evropske unije in njenih državljanov, da nadaljujejo s skupno zunanjo energetsko politiko.

Vendar energetskih zalog, ki so izjemno pomembne za naše državljane, ne smemo obravnavati kot edini razlog za odnose EU s to regijo. Ne poskušamo imeti enostranskih koristi od strategije za Srednjo Azijo. V zvezi s tem se mora Evropa razlikovati od drugih udeležencev v regiji. Veliko bolj gre za pomoč republikam Srednje Azije, da razvijejo vladavino prava in demokratične oblike družbe, skupaj s trdnim gospodarstvom. Če bo Evropa to storila, se morajo državljani te regije s tem veliko bolj seznaniti. Vendar mora Evropa delovati tudi previdno, saj se lahko nasveti iz zahoda vse prehitro napačno razumejo kot pokroviteljstvo ali vmešavanje.

Svet se zbližuje tudi zunaj Evropske unije in prizadevati si moramo za konstruktivno partnerstvo z državami Srednje Azije, partnerstvo, ki ne daje misliti, da se Evropejci zanimajo le za stvari, ki so jim v korist, partnerstvo, ki temelji na medsebojnih koristih.

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Gospa predsednica, gospa komisarka, pred 150 leti je bil moj sodržavljan Ármin Vámbéry prvi Evropejec, ki je širši javnosti prinesel novice o zaprtih družbah v Srednji Aziji ter informacije o kulturnih, upravnih in gospodarskih razmerah v tej regiji pred rusko osvojitvijo. Celo takrat je ta regija, podobno kot svilena pot, že stoletja tvorila kopensko vez, ki je združevala Evropo in Azijo.

Po dolgem obdobju ruske in sovjetske nadvlade, je pet držav Srednje Azije ponovno prevzelo to vlogo vezi med Evropo in Azijo. V več primerih to že velja; velik delež nezakonite trgovine z ljudmi in mamili v Evropo prihaja prek teh držav, tako kot naravni plin.

Zato je Evropa potrebovala, in še vedno potrebuje, strategijo, s katero bo razvila odnose s Srednjo Azijo. Vendar Evropa ne sme pričakovati, da bo sodelovanje služilo le preprečevanju nevarnosti, ki izhajajo iz tam, da bo dobila dostop do energije in surovin ali da bo Evropa naučila to regijo o demokraciji in človekovih pravicah.

Razviti moramo pravo sodelovanje s to regijo in zato podpiram prizadevanja Evropske unije, da spodbuja članstvo držav Srednje Azije v STO in njihovo vključevanje v svetovno trgovino. Evropa mora uporabiti vsa sredstva, ki so ji na voljo, za spodbujanje gospodarskega, socialnega in političnega razvoja in modernizacijo te regije. To je mogoče doseči le na podlagi medsebojnega zaupanja.

Zato je pomembno – kot del tega sodelovanja – dati prednost okoljski zaščiti. Podnebne razmere, kronične težave, ki so povezane z uporabo vode, in sanacija predhodno onesnaženih področij so vprašanja, ki si zaslužijo večjo pozornost. Vzporedno s tem mora Evropa strogo ogniti kakršnemu koli projektu, ki onesnažuje okolje ali ogroža življenja tamkajšnjih ljudi.

Komisijo sem že opozoril na kritike kirgiških in uzbekistanskih nevladnih organizacij v zvezi z dejavnostmi pridobivanja zlata, pri katerih se uporablja tehnologija s cianidom in ki jih delno financira Evropska banka za obnovo in razvoj. Evropa v nobenem primeru ne more podpirati uporabe te tehnologije, v Evropi ali izven nje. Najlepša hvala.

  Elisabeth Jeggle (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, tudi jaz se na začetku zahvaljujem poročevalcu gospodu Özdemirju in vsem poročevalcem v senci, ki so sodelovali pri oblikovanju tega poročila. S to strategijo za Srednjo Azijo in to prvo obširno razpravo v Evropskem parlamentu dejavno sprejemamo primerne ukrepe za spodbujanje dialoga in za uresničevanje vseh izzivov, ki nas še čakajo in ki jih je komisarka obravnavala. Ta strategija bo vključevala majhne korake na dolgi poti. Vesela sem, da bomo tesneje sodelovali in da to ne bo enosmerna ulica, temveč izmenjava mnenj, ki temelji na medsebojnem zaupanju.

Današnja razprava kaže, da moramo ravnati uravnoteženo, ko govorimo o Srednji Aziji. Različne republike Srednje Azije imajo zelo različne značilnosti. Imamo zelo različne zahteve. Želimo uvažati energijo, vendar na zanesljivi podlagi, in izvažati demokracijo in človekove pravice. Združiti želimo obe stvari, kar ni enostavno. Od leta 1999 sem bila članica delegacije za odnose z državami Srednje Azije; te države poznam. Od tamkajšnjih ljudi sem se naučila in vem, da imajo tudi oni ugled, ki ga nočejo izgubiti. Zato moramo nadaljevati zelo previdno in včasih pragmatično.

Zdaj moram omeniti Uzbekistan. Uzbekistan zdaj sprejema pomembne ukrepe, ki jih moramo močno pozdraviti. Smrtna kazen je bila odpravljena 1. januarja. Poročevalcu se zahvaljujem za njegov ustni predlog spremembe. Poleg tega je bilo uvedeno načelo „habeas corpus“, tj. načelo, kjer sodišče preveri, ali je bil odvzem prostosti zakonit. Maja tega leta bomo s Komisijo imeli drugo razpravo o človekovih pravicah. Verjamem, da bo do nje prišlo. To je drugi primeren ukrep, s katerim se nadaljuje to, kar smo začeli.

Tukaj lahko povem, da bom podprla predloge sprememb, ki jih je vložila skupina UEN, ker se z njimi strinjam in menim, da so korak naprej k dialogu, in ker menim, da si moramo za dialog in partnerstvo prizadevati.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija bi morala aktivneje sodelovati pri dogodkih v Srednji Aziji in podpori gospodarskega in socialnega razvoja v regiji. Zdaj je naš vpliv neznaten: tam poslujejo zlasti Moskva, Peking in Washington.

Če želimo imeti vidnejšo vlogo, moramo razviti vizijo za gospodarsko in politično sodelovanje ter se združiti pri projektih, naložbah in programih, ki so oblikovani za uresničevanje potreb Kazahstana, Kirgiške republike, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana. Obenem bi morali spodbuditi vse te države, da se vključijo v aktivnejše medregionalno sodelovanje. Vendar moramo vedeti, da to ne bo lahka naloga, saj je regija etnična, jezikovna, verska, politična in socialna sestavljanka, ki je še vedno pod močnim ruskim vplivom.

Prednostna naloga Evropske unije bi morala biti okrepitev sodelovanja na področjih, kot so energija, trgovina, izobraževanje, infrastruktura Osredotočiti bi se morali na podporo procesa demokratizacije, razvoj izobraževanja in odpravo revščine. To bo okrepilo varnost ter socialno in gospodarsko stabilnost v tej strateški regiji sveta in povzročilo, da bo naše sodelovanje učinkovitejše.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, najprej izpostavljam naslednje: vseh pet držav Srednje Azije je članic organizacije OVSE, kar pomeni, da so v razmerju do mednarodne skupnosti sprejele obveznosti v zvezi s spoštovanjem temeljnih svoboščin, demokracije in človekovih pravic, čeprav se razlikujejo glede stopnje, do katere te obveznosti izpolnjujejo.

Kazahstan kljub regionalnim primanjkljajem pozitivno izstopa. Avgusta 2007 so tam potekale parlamentarne volitve, kjer sem sodeloval kot opazovalec. Kljub nekaterim pridržkom je mednarodna skupnost te volitve priznala kot demokratične.

Če Evropska unija želi poleg Rusije najti druge vire surovega olja in naravnega plina, si mora prizadevati za strateško sodelovanje z državami Srednje Azije, zlasti s Kazahstanom. To pomeni spodbujanje in podporo evropskih prizadevanj Kazahstana.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, to je bila zelo zanimiva razprava. Vedno obžalujem, da poteka pozno ponoči in lahko ostane tako malo poslancev, ampak hvala, da ste ostali. Mislim, da ste mnogi omenili to, kar je tudi moje osebno mnenje: obstaja strategija, ki je zagotovo potrebna, in namen te strategije je doseči stabilizacijo in varnost na tem področju. Dejansko Evropska unija zelo podpira napredek.

Leta 2000 sem bila predsednica organizacije OVSE in sem te države lahko spoznala; kot so že povedali drugi, so to zelo zanimive države. Med seboj se zelo razlikujejo. Res je, da je Kazahstan najbolj viden med temi državami, vendar je treba še veliko storiti.

Primer je vprašanje človekovih pravic, ki so ga vsi omenili. Drug primer je vprašanje odprave revščine in zlasti vprašanje izobraževanja, prisotna pa so tudi vprašanja na splošnem področju človekovih pravic in seveda veliko energetsko vprašanje. Vem, da je treba storiti veliko in vesela sem, da je na koncu Evropska unija storila veliko več kot v preteklosti, kot sem rekla, skupaj z nemškim predsedstvom. Zdaj bom povedala nekaj besed o teh različnih vprašanjih.

Odprava revščine je zelo pomembna in je eden izmed najpomembnejših delov, na katerega se opiramo v državnih strategijah. Dokument o politiki, ki smo ga oblikovali za strategijo EU za Srednjo Azijo je bolj politični dokument o političnih prednostnih nalogah, vendar v državnih strategijah omenjamo vse zahteve, ki jih določa instrument za razvojno sodelovanje, ki je zlasti osredotočen na izobraževanje, zdravje, regionalni razvoj, socialno zaščito in predvsem na ranljive družine in otroke v težavah.

Omenila bi tudi pomemben dejavnik v zvezi z javnim zdravjem in prenosljivimi boleznimi: svetovni sklad za AIDS, malarijo in tuberkulozo, do katerega so države Srednje Azije tudi upravičene. S tem bomo gotovo nadaljevali.

Obstaja pa tudi vprašanje energije – omenjena sta bila plinovod Nabucco in naftovod Odessa-Brody-Gdańsk – ter energetska varnost na splošno. Popolnoma se strinjam z vami, da si želimo diverzifikacije naše energetske politike, kljub temu, da še nismo dosegli tistega, za kar si prizadevamo. Najpomembnejša stvar pa je, da smo sprejeli to jasno odločitev.

V zvezi s naftovodom Odessa-Brody-Gdańsk bi rada povedala, da si Komisija zelo prizadeva za diverzifikacijo oskrbe EU z energijo in za diverzifikacijo dobavnih poti ter da je seveda Srednja Azija pri tem bistvenega pomena. Cevovod, ki ste ga omenili, je pomemben projekt pri teh prizadevanjih, da pa bomo ta cevovod lahko oskrbovali, moramo najprej poskrbeti za transkaspijski cevovod, da bomo vire dobili iz Srednje Azije do Črnega morja. Le pred nekaj dnevi smo imeli prvo regionalno konferenco v okviru sinergije Črnega morja, ki je bila prvi korak pri obravnavanju teh vprašanj v regionalni razsežnosti.

Poleg tega moramo obravnavati tudi vprašanje energetske varnosti v zvezi s plinovodom Nabucco. To je še vedno prednostna naloga za Komisijo in to bomo še naprej podpirali. Ta prednostna naloga je še vedno je prisotna, čeprav ste morda nekateri mislili drugače. Tako imamo energetske politične naloge. Mimogrede, začenjamo tudi z dogovori o sklenitvi nekakšnega memoranduma o soglasju s Turkmenistanom. Podoben memorandum že imamo s Kazahstanom in zagotovo bomo še naprej gradili mostove z različnimi državami Kavkaza in Srednje Azije.

Nekdo me je vprašal o Mongoliji. Nedavna zgodovina petih držav Srednje Azije je enaka – govorim o razpadu Sovjetske zveze – in vse te države so zelo mlade. To pomeni, da se soočamo s podobnimi izzivi glede političnega in gospodarskega preoblikovanja teh družb, vendar, kot veste, je mongolska zgodovina precej drugačna, zato Mongolije nismo vključili v strategijo. Vendar ne izključujemo držav, ki ležijo južno od držav Srednje Azije, in obravnavamo možnost nadaljnjega sodelovanja z Mongolijo. Danes je to precej demokratizirana država, kjer lahko opazimo veliko pozitivnih ukrepov in pozitivnih korakov.

Kazahstan bo dejansko predsedoval organizaciji OVSE leta 2010. Rada bi vam povedala, da sem to vedno spodbujala, in sicer vedno pod pogojem, da Kazahstan še naprej sprejema veliko pomembnih ukrepov, ki so še vedno nujni. Več je treba storiti v zvezi s svobodo medijev, volilno zakonodajo in registracijo političnih strank, vendar gredo stvari dejansko v pravo smer.

Kazahstan je vključen v evropsko sosedsko politiko. Pozivam k temu, da bi bili strategija za Srednjo Azijo in evropska sosedska politika nekoliko ločeni, čeprav se lahko elementi evropske sosedske politike kasneje pojavijo v posebnem sporazumu, zlasti s Kazahstanom, saj vemo, da je lahko Kazahstan prva država v regiji Srednje Azije, ki začne kazati pozitivno mišljenje. Upam, da bodo druge države sledile.

  Cem Özdemir, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, komisarka, najprej se zahvaljujem kolegom, ki so sodelovali v tej razpravi, ter vsem odborom, ki so bili zaprošeni za mnenja, za njihove prispevke ter seveda predsednici delegacije gospe Juknevičien. Prav tako sem hvaležen tistim, ki so vložili predloge sprememb. Gospa Jeggle je že omenila predlog spremembe o odpravi smrtne kazni v Uzbekistanu, ki ga z veseljem pozdravljamo. Vendar moram poudariti, da z zaskrbljenostjo opažamo, da politiki iz opozicije in novinarji v državah, ki mejijo na Uzbekistan, umirajo v skrivnostnih okoliščinah. To bi bilo prav tako treba obravnavati.

Ključno vprašanje je: kako lahko prenašamo naše vrednote, ne da bi pri tem morali zanikati naše interese v tej zadevi? Ravno tukaj ima Evropska unija priložnost, saj lahko preprosto ponudimo več kot odvisnost ali celo izkoriščanje teh držav. Enostavno in resno vprašanje je, kako lahko združimo dolgoročno stabilnost z demokratičnim razvojem. Na tem področju je še vedno veliko možnosti za razvoj pravega partnerstva med republikami Srednje Azije in Evropsko unijo. Gre za celoten paket gospodarskega in demokratičnega razvoja, skupaj s kulturno in znanstveno izmenjavo, ki pa daje jasno prednost zaščiti okolja in razvoju civilne družbe.

Naj na kratko omenim eno točko, ki je gotovo vsem poznana: okoljska nesreča na Aralskem jezeru, ki je od takrat postala znana zunaj regije in je ena največjih okoljskih nesreč na svetu. Zadevne države ne bodo mogle rešiti te težave brez naše pomoči. Tudi tukaj moramo pokazati našo solidarnost in pomagati.

Imamo pa tudi dobre novice, in sicer imamo pomembnega partnerja v Turčiji, ki je bližnja soseda in lahko, kot država, ki se želi priključiti Evropski uniji, prispeva svoje strokovno znanje k skupnemu razvoju strategije.

Uspeh Evropske unije se lahko izmeri tudi na podlagi stopnje, do katere lahko ta razvije skladno strategijo za Srednjo Azijo. Če Evropska unija želi biti globalni udeleženec, mora razviti tudi strategijo, znotraj katere lahko oblikuje skupne interese.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. februarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) V okviru dela delegacije za odnose s Srednjo Azijo, katere član sem, sem imel priložnost obiskati države, ki so obravnavane v poročilu.

Tako sem imel priložnost videti velik napredek, ki so ga te države imele na več področjih, od področja okolja do socialnega področja, in sicer zlasti kot rezultat močne spodbude EU. Glede na to je mogoče upati, da bo EU nadaljevala z delom, ki ga je začela na tem delu sveta, ob upoštevanju, da so ti narodi ključni zavezniki v boju proti mednarodnemu terorizmu in trgovini z mamili, tako, da bo še naprej spodbujala dialog s temi državami.

Svet in Komisija sta bila tudi pozvana, da pospešita prizadevanja za zagotavljanje večje zaščite za državljane na ključnih področjih socialnega življenja ter tako okrepita veljavne zakone o pravicah žensk in izboljšata njihovo izvajanje, nadaljujeta z prizadevnim bojem proti izkoriščanju otrok ter izvedeta pomembne reforme pri izobraževanju in, glede na veliko povečanje nalezljivih bolezni na tem področju, reformo zdravstvenih storitev, kar je prednostna naloga za te države.