Dobesedni zapisi razprav

Torek, 19. februar 2008 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

(Seja se je začela ob 9.05.)

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

4. Razmere v Gazi (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

5. Akreditacija in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov – Skupni okvir za trženje proizvodov – Uporaba nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici – Označevanje varnosti na potrošniških izdelkih (razprava)

  Predsednica. – (FR) Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilo Andréja Bria, v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (KOM(2007)0037 – C6-0068/2007 – 2007/0029(COD)) (A6-0491/2007),

– poročilo Christel Schaldemose, v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za trženje proizvodov (KOM(2007)0053 – C6-0067/2007 – 2007/0030(COD)) (A6-0490/2007)

– in poročilo Alexandra Stubba, v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri izdelkih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES (KOM(2007)0036 – C6-0065/2007 – 2007/0028(COD)) (A6-0489/2007)

ter o naslednjem vprašanju za ustni odgovor:

– vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavila Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Komisiji, o varnostni oznaki na potrošniških izdelkih (O-0009/2008 – B6-0009/2008).

  André Brie, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, komisar, predstavniki predsedstva, gospe in gospodje, vsebina in pravna zapletenost uredbe za akreditacijo in nadzor trga sta težavni ter dajeta vtis suhoparnega in predvsem tehničnega instrumenta. Seveda ni dvoma, da ima uredba zelo pomembne politične posledice za potrošnike in celotno evropsko gospodarstvo. Težave, ki so spodbudile Komisijo k oblikovanju predloga ter poudarjajo številne predloge sprememb in sklepov, ki jih je sprejel odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov med razpravami, so jasne vsem. Svoje pripombe bom omejil na tri posebna vprašanja.

Prvič, do zdaj akreditacija ni bila urejena na evropski ravni, čeprav se izvaja v večini držav članic in bistveno vpliva na uspešnost organov za nadzor trga. Glede na notranji trg in prosti pretok blaga v EU, je za potrošnike zelo pomembno, da se očitne razlike v kakovosti in učinkovitosti organov za nadzor trga uskladijo navzgor z evropskimi pravili, ki urejajo akreditiranje organov. Zato je Evropski parlament presegel predlog Komisije z namenom, da jasneje določi strožje obveznosti za te organe in države članice. Uredba jasno prepoveduje komercializacijo akreditacijskih organov in določa, da morajo delovati na nepridobitni osnovi in ne smejo konkurirati drugim organom, ter vključuje njihovo neodvisnost in status javnih organov.

Drugič, čeprav varovanje in zaščito potrošnikov in okolja ureja veliko evropskih smernic in drugih zavezujočih standardov, je lanski primer ameriškega proizvajalca igrač Martell, in ne le ta primer, pokazal, da je sedanja praksa v veliko primerih nezadovoljiva in da je, razen tega da so pri izvajanju teh predpisov na mejah Evrope in na evropskem trgu velike razlike, nadzor v nekaterih primerih neustrezen. Seveda obstaja potreba po spremembah in izboljšanju posameznih direktiv, kot je direktiva o varnosti igrač. V predlogu uredbe Komisije je glavni cilj izboljšati, okrepiti in uskladiti sistem za nadzor trga. Evropski parlament se ni le strinjal s tem stališčem, ampak je o tem oblikoval tudi veliko vidikov ter bistveno podrobneje določil in poostril obveznosti držav članic in organov za nadzor trga, vključno z zahtevami v zvezi s sodelovanjem s carinskimi organi. Menimo, da to pomeni tudi strožjo obveznost o razkrivanju za organe in določbe o svobodi obveščanja javnosti. Veseli me, da sta se Svet in Komisija odzvala na zaskrbljenost Parlamenta.

Tretjič, osebno menim, da je največji uspeh Parlamenta in najpomembnejši napredek, ki smo ga dosegli, vključitev potrošniškega blaga. Prednosti te uredbe, ki so v njeni strogo zavezujoči naravi, je mogoče združiti s prednostmi direktive o splošni varnosti izdelkov, ki vključuje zelo podrobne ukrepe za varstvo potrošnikov, čeprav z najmanjšo zavezujočo močjo. To je bilo v pravnem in tehničnem pomenu najtežje področje razprave in pogajanj s Komisijo in Svetom. Rezultat je bil nedvomno uspešen zaradi dejstva, da so se vse tri institucije, čeprav so podpirale različne pristope, strinjale glede ciljev za večje varstvo potrošnikov in učinkovitejši nadzor trga. Zato se zahvaljujem komisarki Kunevi in komisarju Verheugnu, osebju Komisije in pogajalskim partnerjem iz nemškega, portugalskega in zlasti slovenskega predsedstva za temeljito, ustvarjalno in premišljeno sodelovanje. To priložnost želim izkoristiti tudi za zahvalo pokojnemu Michelu Ayralu, ki je sodeloval pri organizaciji večine tega sodelovanja, pri čemer za vse nas njegova nedavna smrt pomeni še večjo izgubo. Sprejemam stališče predsedstva, da bi se do zdaj tak rezultat težko dosegel brez vsesplošnega sodelovanja zadnjih treh vršilcev dolžnosti predsedstva.

Ta uredba je bistveno okrepila pravno podlago za zdravje in varstvo potrošnikov, varstvo okolja in ustrezno kakovost izdelkov. Zdaj je od držav članic in Komisije odvisno, ali bodo izkoristile ponujene priložnosti za doseganje vidnega izboljšanja za potrošnike. Posebno se zahvaljujem tudi poročevalcema v senci, Christel Schaldemose in Alexandru Stubbu, za zgledno sodelovanje pri pripravi tega paketa.

  Christel Schaldemose, poročevalka. − (DA) Gospa predsednica, komisar, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, najprej bi se rada zahvalila vsem za odlično sodelovanje pri delu s tem paketom. Velikokrat je bilo zanimivo. Kot je poročevalcem v senci znano, je bilo to moje prvo poročilo med mandatom v Parlamentu, kar je bila dobra učna izkušnja. Prav tako je bil velik izziv delati tri poročila in torej tudi z drugimi poročevalci. Bilo je zanimivo.

Dejstvo, da smo imeli tri poročila, ki so se na nekaterih področjih prekrivala, je odločilno koristilo našemu delu, ker imamo zdaj skladen del zakonodaje za notranji trg, kar ga bo okrepilo. V zvezi z boljšo zakonodajo poteka obsežna razprava, in čeprav je bila včasih Komisija med pogajanji nedvomno v zadregi, bi si upala reči, da je naše delo primer dobrega procesa. Vsi smo sodelovali zelo učinkovito in dosegli dober rezultat. Vendar smo imeli tudi zelo veliko srečanj, da smo to dosegli.

Poudarila bi tri zadeve, za katere smo si v Parlamentu prizadevali v povezavi s tem okvirom za trženje proizvodov; tri zadeve, ki smo jih obravnavali in so pomembne za omogočanje podpore doseženemu kompromisu, s katerim smo povsem zadovoljni. Prvič, menim, da pomenijo večje zahteve za podjetja v celotni dobavni verigi veliko zmago za potrošnike. Vsak, ki bo v stiku s proizvodom, bo odgovoren za zagotavljanje, da je proizvod varen in izpolnjuje zahteve EU. To velja enako za proizvajalce na Kitajskem, uvoznike v Kölnu ali distributerje v Københavnu. To zlasti pomeni, da uvoznik ne bo več mogel trditi, da ni odgovoren, če se uvoženi proizvod izkaže kot nevaren ali na splošno ne izpolnjuje predpisov EU.

Drugič, povsem na koncu smo se strinjali glede poostritve pogojev uporabe znaka CE. Že od prve razprave v odboru je bilo povsem jasno, da je bilo nekoliko težko ugotoviti, kako lahko rešimo to težavo. Kaj točno je znak? Kako je mogoče okrepiti nadzor? Ali je to zares verodostojno zagotovilo za varnost? Rešitev, ki smo jo dosegli, nam omogoča ohranitev in poostritve pogojev uporabe znaka CE. V prihodnje bodo države članice tožile podjetja in proizvajalce, ki bodo napačno uporabljali znak CE. Hkrati bomo okrepili nadzor trga tudi zaradi poročila gospoda Bria. Na splošno to pomeni, da bomo lahko kot potrošniki imeli v prihodnje veliko več zaupanja v proizvode s tem znakom.

Vendar, to je tretja točka, smo v tem predlogu Komisijo določili, da spremlja delovanje znaka. Znak CE ni nujno rešitev za težave v zvezi z varnostjo na notranjem trgu. Znak je predvsem usmerjen na organizacije in organe, ki obravnavajo nadzor trga. Zato smo s tem sklepom zahtevali, da Komisija izvede preiskavo o delovanju trga in opravi temeljito vrednotenje znaka za varnost potrošnikov na splošno. Komisija zdaj to izvaja in željno pričakujemo rezultate.

Sklep ni zakonodajen v pravnem smislu, vendar vsebuje jasne politične obveznosti, ki bodo pomenile, da bo prihodnja zakonodaja o proizvodih temeljila na okviru, uvedenem s tem sklepom. Dejansko to pomeni, da bomo ob začetku dela z direktivo o igračah uporabili te opredelitve in določbe v zvezi s podjetji ter jih vključili v direktivo o igračah. To pomeni resnično veliko varnejši notranji trg. Popolnoma sem prepričana, da bomo s tem izboljšali raven varnosti na notranjem trgu v korist potrošnikov in tudi podjetij. Hvala vsem za sodelovanje, zlasti gospodoma Stubbu in Briu.

  Alexander Stubb, poročevalec. − Gospa predsednica, na voljo imam štiri minute, zato bi omenil štiri stvari. Prva točka ni rojstni dan Malcolma Harbourja, čeprav je res njegov rojstni dan in mu lahko čestitamo.

Prva točka je zahvala, ker takega zakonodajnega paketa, kot je ta, ni mogoče izvesti samostojno. Torej se najprej zahvaljujem gospodu Briu in gospe Schaldemose, ki ju lahko skoraj imenujem za svoja soporočevalca. Zelo zabavno je bilo delati z vama. To je bil moj prvi zakonodajni paket in izkazalo se je, da je zadeve mogoče dobro izpeljati. Razen tega se zahvaljujem poročevalcem v senci, zlasti gospe De Vits, gospe Rühle in gospodu Mandersu. Tudi z vami je bilo zelo zabavno delati. Nato se zahvaljujem trem predsedstvom, ki so bila vključena. Prvo je bilo nemško predsedstvo s Frankom Wetzlom. Opravili so odlično delo. Drugo je bilo portugalsko predsedstvo in Fernanda. Tudi oni so opravili odlično delo in nato so, tretji po vrsti, Slovenci, pokazali, zakaj so nova predsedstva in predsedstva majhnih držav tako odlična. Tudi vi ste opravili odlično delo, zato se vam zahvaljujem, gospod Vinko. Na politični strani se zlasti zahvaljujem Komisiji, komisarju Verheugnu in Simonu Mordueju in na drugi strani Hansu, Liliani in zlasti gospodu Ayralu, ki ga je že omenil André. Na žalost je gospod Ayral preminil zelo nenadoma. Če bi lahko izbiral, bi to poimenoval Ayralov paket v znak spoštovanja do njegovega dela, ker je bil odličen evropski uradnik, tak, kakršne potrebujemo. Nazadnje bi se zahvalil Luci iz pravne službe, Patricii iz sekretariata in zlasti svojemu pomočniku Thomasu, ki je tako trdo delal, da si je poškodoval koleno. Z drugimi besedami ima velike težave s hojo, zato ga danes ni z nami. Pri tem paketu je imel bistveno vlogo.

Moja druga točka je vprašanje, kakšno je ozadje vzajemnega priznavanja. Če poenostavim, leta 1979 smo dobili sodbo Cassis de Dijon. Od takrat je bilo 300 sodnih primerov, ki so pokazali, da vzajemno priznavanje ne deluje. Petinsedemdeset odstotkov blaga je usklajenega, medtem ko ga petindvajset odstotkov ni. Usklajeni delež znaša 1 500 milijard EUR ali z drugimi besedami 1,5 trilijona EUR, neusklajeni delež pa 500 milijard EUR. V okviru 500 milijard EUR so težave s 150 milijardami EUR. Komisija navaja, da bi se BDP zvišal za 1,8 %, če bi vzajemno priznavanje delovalo. Komisija je predložila dober predlog. Na žalost so želele države članice zmanjšati njegove zahteve, vendar smo v Evropskem parlamentu na srečo zaščitili interese notranjega trga in uveljavili ambiciozen paket.

Tretja točka je vprašanje, kaj smo storili. Katera postopkovna vprašanja smo spremenili? Če poenostavim, do zdaj je majhno, srednje veliko ali veliko podjetje potrebovalo od dve do tri leta za obravnavo primera o vzajemnem priznavanju na sodišču. To zdaj ni več potrebno, ker smo dokazno breme prenesli na države članice. V postopku, ki traja od 20 do 60 dni, mora država članica zagotoviti, pri čemer poudarjam to besedo, dokaz, da zadevno pravilo ne velja v drugi državi članici. Zato smo prenesli dokazno breme. Vsem malim in srednje velikim gospodarstvom v Evropi želim povedati, da jim ni treba nikoli več izpolnjevati obrazca za vstop na trg druge države. Za blago velja prosti pretok. Če imate pri tem težave, nas pokličite, lahko pokličete mene. Pri tem se vam ni treba prijavljati.

Četrta in peta točka obravnavata praktične primere in področja, ki jih to zadeva. Odgovor so kolesa, postavljanje zidarskega odra, požarni alarmi, kruh, proizvodi na rastlinski osnovi in tako naprej. Načelo vzajemnega priznavanja velja za ogromen trg. Torej v svoji zadnji točki ob izrečenih zahvalah in glede na ozadje postopkovnih sprememb ter praktičnih primerov navajam, da evropska podjetja ne bi smela več dopustiti preprečevanja vstopa proizvoda na trg druge države.

(Ploskanje.)

  Predsednica. – Gospod Stubb, bilo je zabavno tako kot vedno.

  Arlene McCarthy, avtorica. − Gospa predsednica, tudi sama želim pred poslanci pohvaliti odlično delo, ki so ga opravili poročevalci v zvezi s paketom o trgu blaga, gospoda Bria, gospo Schaldemose in gospoda Stubba, pri čemer so bili vsi, se mi zdi, prvič vključeni v pripravo zakonodajnega dela. Mislim, da je to prvo poročilo, ki so ga pripravili v tem parlamentu, in moram reči, da so skupaj z osebjem opravili odlično delo. Zahvaliti se moramo komisarju, ki je pokazal zavezanost in predanost temu vprašanju, in Svetu ter predsedstvu, ki sta to omogočila.

Menim, da nam je uspelo doseči dogovor, ki bo omogočil prosti pretok varnih proizvodov na notranjem trgu, in da smo hkrati uvedli strožjo ureditev za prepoznavanje nevarnega blaga ter preprečevanje njegovega vstopa na trg ter očitno ohranili stroge predpise, ki smo jih že uvedli za varnost živil, medicinsko opremo in krvne proizvode. S sprejetjem tega paketa bodo gospodarstvo ter mala in srednje velika podjetja lažje, kot je dejal gospod Stubb, prodajala svoje proizvode – običajne gospodinjske potrebščine, kolesa, lestve, rezervoarje, posode itd., medtem ko bodo imeli potrošniki korist zaradi širše izbire visokokakovostnih in varnih proizvodov.

Vendar smo zelo jasno povedali, da prosti pretok blaga ne sme ogroziti varnosti. Nasprotno, poročevalci so si prizadevali, da v tem paketu okrepijo varnost in ureditev izvajanja z bistvenimi zahtevami, pri čemer je jasno, da morajo biti vsi proizvodi na trgu, vključno z uvozom iz tretjih držav, skladni z zakonodajo, ne glede na to, ali gre za direktivo o varnosti igrač ali direktivo o električni opremi; pri čemer je jasno, da so vsi gospodarski subjekti pravno odgovorni in seveda zavezani za dajanje proizvodov na trg ter za točnost informacij, ki jih zagotavljajo; s krepitvijo sedanjega sistema znaka CE za pomoč potrošnikom v zvezi s poznavanjem proizvodov in zaupanjem v proizvode; ter z večjim usklajevanjem in sodelovanjem organov za nadzor trga, zlasti za hitro odzivnost v nujnih primerih za prepoznavanje in umik nevarnih proizvodov s trga.

Vračam se na primer o igračah. Poudarjam, da je zakonodaja ZDA o varnosti igrač v zvezi z zahtevami glede preskušanja in standardov manj stroga od zakonodaje Evropske unije in da so imele ZDA večje težave s pokvarjenimi igračami, vendar so se opozorila o enakem proizvodu v ZDA pojavila julija, medtem ko so države članice šele septembra ukrepale in umaknile pokvarjene igrače s trga EU. Zato so spremembe, ki so jih vključili poročevalci za hitrejše ukrepanje, zares bistvene.

Če želimo spodbuditi zaupanje potrošnikov, moramo zagotoviti, da ne bo nobenih vrzeli za pokvarjene ali nevarne proizvode. Menim, da bo danes sporočilo tega parlamenta z glasovanjem o novih ukrepih takšno, da želimo prosti pretok blaga, povečati konkurenco in izbiro potrošnikov, vendar ne bomo ogrožali varnosti, zato smo poostrili nadzor nad izvajanjem in znaku CE omogočili pravno varstvo, ki ga zasluži, da s tem zagotovimo, da se lahko uvoznike in proizvajalce sodno preganja, če ne izpolnjujejo svoje dolžnosti glede odgovornosti za varstvo potrošnikov.

Torej, komisar, želim se vam zahvaliti za ustvarjalno in temeljito delo, ki ste ga opravili. Pozdravljamo dejstvo, da ste predložili novo direktivo o varnosti igrač. To je le ena od mnogih direktiv, ki jo zajema ta paket zakonodaje, ki ga danes obravnavamo, in kot predsedujoča odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov vas prosim, da obravnavate nekatera prihodnja ključna vprašanja za povečanje zaupanja potrošnikov ter zagotavljanje varnosti in ozaveščenosti potrošnikov.

Danes imamo tukaj dva proizvoda. Eden je igrača tjulenj, drugi je električni grelnik vode. Eden je brez znaka CE, drugi ga ima, zato verjetno prvega proizvoda direktiva o varnosti igrač ne zadeva, medtem ko v zvezi z zadnjim predvidevamo, da zanj velja direktiva o električni opremi. Vendar so potrošniki zmedeni. Verjamejo, da to pomeni, da je grelnik vode varen proizvod. To ne pomeni, da je varen. To pomeni, da je v skladu z direktivo o električni opremi, zato vam danes predlagamo tri zahteve: preučite zamisel o dodatnem znaku za večjo obveščenost potrošnikov o varnosti proizvoda, za izvajanje poglobljene študije, da se pojasnijo izvedljivost, mogoče koristi in pomanjkljivosti takšnega označevanja za vse zainteresirane strani, vključno s podjetji in potrošniki, ter preučite možnosti za okrepitev verodostojnosti znaka CE z ukrepi za strožji carinski nadzor v Evropski uniji in zunaj nje, da se odpravi zmedenost potrošnikov v zvezi z znakom CE.

  Andrej Vizjak, predsedujoči Svetu. − Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gospod komisar, v veliko čast mi je, da sem danes z vami na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta in da razpravljamo o paketu za proizvode. Prost pretok blaga je brez dvoma eden temeljnih kamnov evropskega povezovanja.

Zelo vesel sem, da lahko v letu, ko praznujemo 40. obletnico carinske unije in ko je v središču pozornosti tudi pregled delovanja notranjega trga, dodamo nov kamenček v mozaiku boljšega delovanja evropskega trga. Prost pretok blaga je bilo eno izmed področij, kjer je Slovenija imela prve stike z evropsko zakonodajo. Zato sem toliko bolj vesel, da bomo imeli prav v času slovenskega predsedovanja priložnost, da potrdimo dogovor v paketu za proizvode, ki predstavlja gotovo nov mejnik v izgradnji notranjega trga Evropske unije.

Spoštovani, naj omenim, da je bilo samo v letošnjem letu v času slovenskega predsedovanja okoli 30 oziroma 35 sestankov na vseh ravneh, pa štejemo šele sredino februarja. Da je bilo konec novembra preko oziroma okoli 300 amandmajev na ta tekst, in zato se seveda zahvaljujem vsem, zlasti sodelavcem, ki so vložili veliko napora, da je prišlo do tega rezultata.

Strinjam se, da deluje paket za proizvode na prvi pogled zelo tehnično, vendar pa sem prepričan, da vam bodo evropska podjetja zelo jasno odgovorila, da gre za zakonodajo, ki na najbolj neposreden način vpliva na njihovo poslovanje.

V zakonodajnem paketu smo državam članicam natančno pojasnili, kaj smejo in česa ne smejo, ko gre za proizvode, ki jih podjetja želijo tržiti. Podjetja bodo po drugi strani jasno vedela, kaj lahko pričakujejo od nacionalnih oblasti. Vedela bodo, kakšni so postopki, koliko časa si bo administracija lahko vzela za obravnavo njihovih primerov, ko gre za proizvode, za katere ne obstaja harmonizirana zakonodaja Skupnosti, ter kakšni so postopki za morebitni umik tovrstnih proizvodov s trga.

To je še zlasti pomembno za mala in srednje velika podjetja, katerim administrativni postopki prinašajo neprimerno več obremenitev kot drugim. Z novo zakonodajo bo to za njih mnogo bolj enostavno, paket za proizvode bo koristil evropskim podjetjem. O tem ni nobenega dvoma.

Vendar pa bo, kar je zame osebno zelo pomembno, koristil tudi evropskim potrošnikom. Z uredbo akreditacij o nadzoru trga smo namreč okrepili učinkovitost nadzora na trgu. Tako bomo v največji možni meri zagotovili, da bodo potrošniki imeli dostop do izdelkov, ki bodo varni in ki bodo ustrezali vsem zahtevam.

Na enak način bomo poskrbeli, da bo nadzor nad izdelki, ki prihajajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, dober in da se bomo v prihodnosti lahko izognili primerom, ko so se na evropskem trgu pojavili izdelki, ki so bili škodljivi za zdravje prebivalcev, še najhuje za zdravje naših otrok.

Postopki ravnanja držav članic v primerih izdelkov, ki niso varni, so sedaj bolj jasni. Prav tako je jasna in okrepljena povezava z zakonodajo na področju splošne varnosti proizvodov. Mislim, da bomo s tem na najbolj neposreden način povečali zaupanje naših državljanov v notranji trg Evropske unije.

Naj omenim, da je paket za proizvode tudi del prizadevanj za boljše zakonodajno okolje.

S sklepom o skupnem okvirju za trženje proizvodov bodo Evropska komisija in oba zakonodajalca dobili jasen načrt, neke vrste priročnik, katere bistvene elemente naj vsebuje bodoča tehnična zakonodaja Evropske unije. S tem bo zakonodaja Evropske unije bolj pregledna in razumljiva, države članice pa jo bodo v praksi lažje izvajale.

Prepričan sem, da bo nova zakonodaja prispevala k bolj učinkoviti organizaciji nacionalnih administracij in k bolj transparentnemu delovanju za podjetja in državljane. Okrepila in poenostavila bo sodelovanje med državami članicami in tako bo prispevala k boljši povezanosti institucij za akreditacijo in nadzor nad trgom v Evropski uniji.

Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem trem poročevalcem, gospe Schaldemose, gospodoma Stubbu in Briu za njihovo izredno kooperativno in konstruktivno sodelovanje. Zahvala gre seveda tudi Komisiji, komisarju Verheugnu, za neumorno pomoč in nasvete pri oblikovanju končnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom. Vse to je v izjemno kratkem času pripeljalo do oblikovanja usklajenega in po moji oceni izredno dobrega končnega besedila vseh treh obravnavanih dokumentov.

Mislim, da smo skupaj dokazali, da ko gre za dobrobit evropskih državljanov in evropskega gospodarstva, evropske institucije delujejo enotno in učinkovito.

Hvala lepa za vsa vaša prizadevanja in vašo pozornost.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, veliki cilj te pobude, ki smo jo predstavili pred skoraj natančno enim letom, je bil čim bolj izboljšati prosti pretok blaga na evropskem notranjem trgu in hkrati povečati zaupanje potrošnikov in podjetij v predpise, ki urejajo notranji trg.

Danes se želim zahvaliti vsem, ki ste ta cilj tako iskreno sprejeli. Dejstvo, da smo ta zapleteni in včasih zelo tehničen paket uspešno izpeljali do konca v tako kratkem času, je resnično presenetljivo. Razlog te uspešnosti je izjemna predanost vseh strani, pri čemer se želim posebej zahvaliti poročevalcem, gospe Schaldemose ter gospodoma Briu in Stubbu.

Vsem trem poročevalcem sem zelo hvaležen, da so v svojih govorih izrazili spoštovanje do vodilne vloge pokojnega kolega Michela Ayrala. On je bil dejansko arhitekt tega paketa in moram priznati, da sem imel včasih občutek, kot da ga je popolnoma razumel le on.

Prav tako se zahvaljujem slovenskemu predsedstvu za to, da je ta projekt postal ena od prednostnih nalog programa. Dejstvo, da lahko danes sprejemamo ta paket, je znak lepega dosežka slovenskega predsedstva.

Prav tako sem prvi, ki priznava, da se je kakovost tega obsežnega zakonodajnega paketa okrepila s predlogom v Parlamentu, s čimer sem zadovoljen. To je primer iz učbenika o načinu, kako naj bi vzajemno delovale evropske institucije.

Zato lahko predstavimo paket, ki bo koristil vsem udeležencem na notranjem trgu, podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ter predvsem potrošnikom.

Uredba za vzajemno akreditacijo bo v prihodnje podjetjem olajšala trženje proizvodov v vsej Evropi brez ovir v obliki različnih nacionalnih predpisov. Vsi se zavedamo, da so različni nacionalni predpisi zelo pogosto zgodovinsko zakoreninjeni zgolj v čistem protekcionizmu. V zvezi s tem bodo največ pridobila mala podjetja, ker imajo največje težave pri premagovanju takšnih upravnih ovir.

Po mojem mnenju je zadnji vidik zlasti pomemben v smislu splošnih političnih razmer. V Evropi je zdaj več kot 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij. Ta podjetja obsegajo 99 % vseh evropskih podjetij. Seveda je v celotni Evropi le 44 000 podjetij, ki ne spadajo v kategorijo malih in srednje velikih podjetij.

Malce presenetljivo je, da le 8 % podjetij izvaža zunaj nacionalnih meja, ali na evropski notranji trg ali drugam. Z drugimi besedami, več kot 90 % vseh evropskih podjetij se omejuje na domače trge in ne izrablja nobenih koristi, ki jih omogoča notranji trg. Verjamem, da je eden od glavnih razlogov ta, da pomeni vsakodnevna uporaba predpisov, ki urejajo notranji trg, preveč praktičnih težav. Točno to je izhodišče naših predlogov.

Uredba za akreditacijo in nadzor trga bo opazno povečala učinkovitost naših predpisov za notranji trg, pri čemer je eden od glavnih namenov teh predpisov zagotoviti varnost proizvodov. Novi predpisi bodo zagotavljali, da se lahko skladnost s standardi proizvoda, v zvezi z zahtevami za varnost in kakovost, v prihodnje ustrezno preverja.

Na ta način prvič dopolnjujemo tehnične predpise notranjega trga s politiko za nadzor skupnega trga, kar pomeni velik korak k večji varnosti proizvodov.

Med prejšnjimi posvetovanji in današnjo razpravo je vprašanje o znaku CE pritegnilo posebno pozornost. Najprej želim izraziti zadovoljstvo, da bo Parlament poostril pogoje uporabe znaka CE za učinkovitejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti proizvodov.

Vseeno se popolnoma strinjam z gospo McCarthy, da znak CE sproža veliko vprašanj, ki so se pojavljala v letih od prve uporabe. En primer je vprašanje enotne evropske varnostne oznake, na katero se je sklicevala gospa McCarthy. Na srečo vam lahko povem ne le to, da je Komisija pripravljena predstaviti študijo, ki jo je zahteval Parlament, ampak smo tudi že začeli predhodno delo, ker menim, da je ta projekt nujen in moramo študijo predstaviti čim prej.

Kot veste, znak CE ob nastanku ni bil ustvarjen kot vir obveščenosti potrošnikov. To je nesporazum, ki se vedno znova pojavlja. Znak CE ne pomeni nič drugega kot to, da potrjuje skladnost proizvoda z vso ustrezno veljavno zakonodajo. Seveda znak CE potrošnikom ne pomeni ničesar, če niso seznanjeni z določbami, ki veljajo za zadevni proizvod. To očitno pomeni preveliko pričakovanje potrošnikov, kar ni treba posebej omenjati.

Res je, da je znak CE večinoma tudi varnostna oznaka, vendar ne vedno in ne izključno. Seveda je najpomembnejša informacija, ki si je želijo potrošniki, ali je proizvod dejansko varen. Zato se popolnoma strinjam s Parlamentom, namreč Komisiji se prav tako zdi pomembno podrobno preučiti celotni sistem znaka CE.

Prav tako se obravnava vprašanje, ali je mogoče in primerno uvesti dodaten znak. Zelo natančno je treba preučiti, ali je to izvedljivo in kakšne posledice bi to imelo za zainteresirane strani. V vsakem primeru je Komisija popolnoma odprta glede tega vprašanja ter je pripravljena kakor koli sodelovati s Parlamentom in Svetom.

V okviru rednega dela ni treba izpostavljati, da preučujemo stroške, ki so vključeni v uvedbo novega sistema in prilagajanje sedanjih sistemov, ter kar je še pomembneje, kako lahko vse to pomaga potrošnikom, proizvajalcem, trgovcem in javnim organom zaradi zagotavljanja boljše stroškovne učinkovitosti.

Še eno zelo pomembno vprašanje, ki se zdaj preučuje, zadeva povezavo med vsemi posebnimi znaki za potrošnike in vsemi drugimi znaki, vključno z znakom CE.

Glede krepitve verodostojnosti znaka CE s strožjimi pregledi proizvodov iz držav zunaj EU bo uredba za akreditacijo in nadzor trga pomenila velik prispevek k rešitvi tega vprašanja, takoj ko jo bodo države članice prenesle. Verjamem, da je zlasti pomembno upoštevati, da ljudje obravnavajo varnost proizvoda kot kazalnik verodostojnosti celotnega projekta notranjega trga.

Sklep o skupnem pravnem okviru za trženje proizvodov zahteva posebno pomembnost v zvezi s prihodnjo zakonodajo. Ta sklep določa standarde, ki bodo veljali za prihodnje zakonodajne akte. Na eni strani je namenjen zagotavljanju visoke stopnje varnosti, cilju iz določb, kot so določbe o odgovornosti uvoznikov. Na drugi strani bo pomagal k večji povezanosti vseh določb, pri čemer bo podjetjem olajšal izpolnjevanje predpisov v praksi.

Parlament je že predstavil prvi poseben uspeh tega sklepa v obliki direktive o varnosti igrač, ki jo je Komisija že sprejela. Drugi primeri sledijo kmalu.

Komisija je izjemno zadovoljna s političnim rezultatom, ki se kaže danes. Zahvaljujem se vam za dejavno zanimanje in prispevke, ki so zagotovili, da ta paket, ki zadeva enega od ključnih projektov evropskega združevanja, in sicer oblikovanje resnično učinkovitega notranjega trga, pomeni resničen korak naprej, pri čemer vodi notranji trg na novo raven kakovosti.

Na ta način se vse bolj približujemo celotnemu oblikovanju notranjega trga. Izraz „vse bolj“ uporabljam previdno, ker želim poudariti, da evropski notranji trg ne bo nikoli v celoti usklajen, niti ne verjamem, da si to dejansko želimo. V zvezi z zelo različnimi običaji in potrebami držav članic Evropske unije je treba ohranjati stopnjo svobode za izpolnjevanje teh potreb in ohranjanje teh običajev.

Najti moramo natančno ravnovesje, vendar nas hočejo določbe, kot sem omenil, čim bolj približati oblikovanju celotnega notranjega trga. Verjamem, da je to še en velik prispevek k večji rasti in zaposlovanju v Evropi, zato zagotavlja še en odgovor tistim, ki sprašujejo, kako se Evropa odziva na gospodarske izzive 21. stoletja.

(Ploskanje.)

  Helmuth Markov, pripravljavec mnenja odbora za mednarodno trgovino. − (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, komisar, odbor za mednarodno trgovino je popolnoma zadovoljen z vsebino poročila gospoda Bria. Gospod Brie in njegovi kolegi iz odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov so opravili zelo dobro delo in oblikovali uravnoteženo stališče o tem zapletenem, vendar pomembnem vprašanju.

Na prvi pogled so učinki te uredbe na zunanjo trgovino zelo majhni. Vendar verjamem, da se razvija vedno tesnejša povezava med notranjim trgom in zunanjo trgovino. Priložnosti in tveganja, ki nastajajo zaradi vedno večje odprtosti našega trga, je treba previdno oceniti in obravnavati. Evropska unija ima pri zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga glavno vlogo in ne sme dopustiti, da jo ogrožajo udeleženci zunaj ali v Skupnosti.

Zadovoljen sem, da je vodilni odbor sprejel predloge odbora za mednarodno trgovino v zvezi z omejitvami dostopa na trg za proizvode z napačnimi ali zavajajočimi znaki CE, ker se bosta s tem lažje zagotovili zanesljivost in preglednost informacij za potrošnika ter ustvarilo širše področje za ukrepanje proti neprimernim praksam, ki kršijo nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU.

Ob tem želim poudariti, da je treba večjo pozornost nameniti nadzoru proizvodov iz držav, ki niso članice EU. Ne gre za protekcionizem; dejstvo je, da se kljub uvedenim strogim predpisom ta pogosto kršijo v državah, v katerih je inšpekcijska praksa manj stroga kot v Evropski uniji. To je še en način, s katerim moramo zagotoviti, da se proizvajalcem, ki razen tega, da se lahko preselijo v države zunaj EU, ker imajo dobiček zaradi nizkih proizvodnih stroškov, poskušajo prihraniti tudi z izogibanjem tehničnim in pravnim zahtevam, ki jih določa EU za varovanje državljanov, ne dodelijo nobene ugodnosti.

Mimogrede, nekatere opažene ugodnosti preselitve v države z nizkimi stroški so lahko poslovno privlačne, vendar imajo takšna mesta izjemno škodljiv vpliv na okolje in so s socialnega vidika popolnoma nesprejemljiva. Drug razveseljiv vidik v zvezi s poročilom je dejstvo, da je odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov sprejel predlog, ki ga je vložil odbor za mednarodno trgovino v zvezi s koristnostjo strožjih kazni v primeru večkratnih kršitev.

Prav tako smo zelo zadovoljni s poročilom gospe Schaldemose. Zagotovo izraža vsebino, če že ne vedno oblike, predlogov sprememb, ki jih je vložil odbor za mednarodno trgovino. Vredno je poudariti, da novi predlog zagotavlja enako porazdelitev bremen na vse udeležence trga pri trgovanju, ne glede na to, ali so proizvajalci, uvozniki ali trgovci. Še en pomemben element je, da morajo uvozniki proizvodov iz držav zunaj EU zagotoviti, da zadevno blago izpolnjuje veljavne zahteve Skupnosti.

Temelj sprememb je bila želja zagotoviti, da imajo uvozniki, skupaj s tujimi proizvajalci, odgovornost za vso izgubo ali škodo zaradi nevarnih proizvodov ali proizvodov, ki so kršili predpise. Namen tega predloga je prisiliti uvoznike k natančnejšemu preverjanju, ali proizvajalci spoštujejo svoje pravne obveznosti; to nameravamo doseči z opozarjanjem, da je lahko dajanje blaga na notranji trg brez temeljitih pregledov draga napaka. To ne bo prispevalo le k pošteni konkurenci v Evropski uniji, ampak bo omejilo spodbude za preselitev proizvodnih obratov v države, ki niso članice EU, v katerih so zakoni in pravila manj strogi od tukajšnjih.

Prav tako podpiram priporočilo iz poročila, da države članice postanejo odgovorne za uvedbo trdnega, učinkovitega in odzivnega sistema za nadzor trga na svojih ozemljih ter morajo v ta namen omogočiti ustrezno bazo znanja in virov. Če želimo pravilno uporabljati tržna pravila in varovati evropske potrošnike pred nevarnimi proizvodi ali proizvodi, ki kršijo zakonodajo Skupnosti, je ustrezno izvajanje predlaganih določb nujno.

  Peter Liese, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, govorim kot poročevalec odbora za okolje o poročilu Bria in se želim predvsem osredotočiti na nadzor trga, kar je bila glavna skrb odbora.

V zadnjih nekaj mesecih ljudje pogosto sprašujejo, kaj dejansko pomeni „CE“, kaj pomenita ti črki. Kot vemo, črki dejansko pomenita skladnost z evropskimi predpisi, vendar se je med razpravo o CE pojavila šala, da CE dejansko pomeni „Chinese export“ (kitajski izvoz). Žalostno je, da znak CE uporabljajo proizvajalci, ki ne izpolnjujejo teh predpisov. To se ne dogaja vedno, vendar se bojim, da so kršitve na Daljnem vzhodu zelo razširjene. To je nesprejemljivo, ker pomeni tveganje za potrošnike, javno zdravje in okolje, vendar je tudi škodljivo za podjetja, ki upoštevajo predpise.

Naj povem zelo jasno, da nobeno podjetje ne sme biti manj konkurenčno zaradi skladnosti z evropskimi predpisi niti ne sme podjetje pridobiti koristi zaradi izogibanja tem predpisom. Zato je odbor za okolje v preteklosti zagovarjal, na primer v povezavi z direktivo za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki uporabljajo energijo, strožji nadzor trga. Zato je razveseljivo, da je Komisija oblikovala ta predlog. Menimo, da je to trajalo predolgo, vendar je bolje pozno kot nikoli. Zato pozdravljamo dejstvo, da je bil dosežen hiter dogovor. Tako kot odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov odbor za okolje meni, da so bila prehodna obdobja, ki jih je predlagala Komisija, precej predolga. Zagotoviti moramo, da začnejo ti predpisi čim prej veljati. Sporazumni datum 1. januar 2010 ni to, kar smo si želeli, vendar je vsaj izboljšanje predloga Komisije tako kot na veliko drugih področjih.

Pozivam države članice, da omogočijo nujno delovno silo in sprejmejo nujne ukrepe, da se nadzor trga resnično hitro izboljša in nam ne bo treba uporabiti prehodnega obdobja. Zaradi potrošnikov in poštenih podjetij moramo ukrepati zelo hitro.

  Karin Scheele, pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (DE) Gospa predsednica, naj tudi sama čestitam poročevalcem poleg mnogih, ki so jim že čestitali. Redko sem sodelovala v tako nenasprotujoči si razpravi v tem parlamentu o predlogu, ki zagotavlja večje varstvo potrošnikov in koristi tudi podjetjem.

Oblikovala sem mnenje odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o poročilu Schaldemose. Odbor je zavrnil predlog sklepa Komisije, ker še danes ne vemo, zakaj je Komisija za tako pomembno zadevo izbrala ta instrument in ne predloga za pravno zavezujoče predpise. Kljub temu se želim zahvaliti in zaželeti vse najboljše poročevalcu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. V zvezi s širšo uporabo metode, znane kot „novi pristop“, je bilo veliko dvomov, ker to pomeni, da skladnost blaga potrjujejo sami proizvajalci, pri čemer novi pristop povzroča slabši nadzor trga in tako ukinja dokazno breme. Zato močno zagovarjamo dogovor, pri katerem se novi pristop uporablja le na podlagi ocene posameznega primera.

  Jan Březina, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naprej izražam spoštovanje odličnemu delu vseh poročevalcev v tem paketu. Kot pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko o poročilu gospoda Stubba bom v svojem prispevku obravnaval skupino približno 25 % proizvodov, ki jih zajema tako imenovano načelo vzajemnega priznavanja tehničnih predpisov med državami članicami. Zadevni trg blaga je vreden približno 500 milijard EUR. Ta kategorija vključuje gradbene proizvode, proizvode iz plemenitih kovin, proizvode za nego dojenčkov in otrok ter še veliko več.

Čeprav je Sodišče Evropskih skupnosti uvedlo načelo vzajemnega priznavanja v primeru sodbe Cassis de Dijon pred skoraj 30 leti, to ni vedno razvidno: zato sta ta zakonodaja in potreba po njej pomembni. Države članice pogosto zlorabljajo svoj položaj in sistematično preprečujejo proizvodom, ki se zakonito tržijo na drugih trgih držav članic, vstop na svoj trg. Razen finančnih izgub malih in srednje velikih podjetij, na katere zlasti vpliva ta zakonodaja, praksa teh držav članic pomeni dodatno upravno breme za zadevne podjetnike. Podjetniki morajo, če želijo uvažati v te države članice, upoštevati nacionalne organe ter opravljati dodatne zahtevne upravne postopke. Če njihovi proizvodi niso prilagojeni neusklajenemu področju, jih ne smejo izvažati.

Učinkovitejše izvajanje načela vzajemnega priznavanja bomo dosegli z uvedbo jasnega postopka, dokaznega bremena, skrajnih rokov in pristojnostmi za podjetnike in organe, ki se odločajo za nasprotovanje temu načelu. To bo prispevalo k doseganju prostega pretoka blaga, kar je ena od štirih temeljnih svoboščin. Odpravilo bo tudi neravnovesje med podjetniki in organi, ki so odgovorni za dostop na trg. Prepričan sem, da bo glavni cilj tega predloga izpolnjen ter bodo evropski potrošniki postali glavni upravičenci učinkovitega izvajanja in uporabe tega načela.

  John Purvis, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − Gospa predsednica, bil sem poročevalec mnenj odbora za industrijo, raziskave in energetiko o dveh od treh poročilih v tem paketu. Pred glasovanjem je bilo v odboru veliko zunanjih zastopnikov. Na prvi pogled je bilo to razumno, pod pretvezo zagotavljanja varnosti in kakovosti, vendar je dejansko pomenilo prikrit protekcionizem proti konkurenci uvoza v EU.

Ker verjamemo v prost trg Evropske unije in, upajmo, v svet prostih trgov ter v pomembnost proste trgovine za razvoj in bogatenje Evropske unije in naših trgovinskih partnerjev, moramo biti pri prisiljenem nižanju meje protekcionizma zelo previdni.

V okviru tega je postalo mnenje odbora manj strogo in vesel sem, da je bila zaradi prizadevanja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov večina vidikov čezmernega protekcionizma ublažena.

Uvozniki in distributerji bodo še vedno imeli pravico do spreminjanja proizvodov, da bodo ustrezali trgu EU, pri čemer bodo upravičeno postali odgovorni za skladnost. Na drugi strani ugotavljam, da morajo še vedno zagotavljati, citiram „zagotavljati“, da so proizvodi, ki jih dajejo na trg brez sprememb, skladni z zakonodajo EU. Menim, da bi bil izraz „preverjati“ ustreznejši kot „zagotavljati“, in zanima me mnenje komisarja, ali je v tem smislu izraz „zagotavljati“ skladen z določbami Svetovne trgovinske organizacije in na splošno z zavezanostjo EU k prosti trgovini.

Prav tako me veseli, da sklicevanja na direktivo o splošni varnosti izdelkov ni več. To razumem tako, da bodo potrošniki še naprej varni pred nevarnimi proizvodi na podlagi direktive o splošni varnosti izdelkov, ne glede na to, ali je vključena v to posebno zakonodajo.

Uvedba sklicevanja bi le povečala nepotrebna upravna bremena za proizvodnjo in ocenjevanje proizvodov, ki sploh niso namenjeni trgu potrošnikov. Za evropsko industrijo je prav tako pomembno, da se razumeta pravi pomen in uvoz znaka CE, pri čemer menim, da to pomeni korak naprej. Seveda sem vesel, da je komisar dejal, da preučuje, kaj bi bilo dodatno zaželeno, dokler je predlog še vedno uporaben za industrijo EU in za izvoznike v EU.

Verjamem, da je vsebina tega poročila zdaj sprejemljiva. Seveda pričakujem, da bodo tudi kolegi iz odbora za industrijo iz skupine socialdemokratov in liberalcev cenili sorazmerno ugoden in sprejemljiv rezultat.

Ob izvajanju se v odboru za industrijo veselimo učinkovitega dokončnega oblikovanja enotnega trga blaga z visokimi in učinkovitimi standardi varstva potrošnikov. To je za Evropsko unijo velik dosežek, ki ima skoraj nepredstavljive gospodarske koristi za naše volivce.

  Jacques Toubon, pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. − (FR) Gospa predsednica, kolegi, kot pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve naj najprej pohvalim kakovost opravljenega dela kolega Alexandra Stubba, s katerim smo, naj dodam, tesno sodelovali. Vesel sem, da so bile v skladu z našimi predlogi vključene jasne opredelitve o tem, kaj pomenijo tehnični predpisi, in o izključitvah, ter sem zlasti zadovoljen, da se je zapletena težava z jezikom razrešila.

Vsi se zavedamo, da je prevladujoč položaj direktive o splošni varnosti izdelkov priznan v eni od uvodnih izjav, kar bom kmalu obravnaval. Razen tega je v poročilu Bria zagotovilo, da je mogoče industrijske izdelke proizvajati čim bolj varno.

V zvezi z ukinjanjem dokaznega bremena, kar je temeljno načelo besedila o vzajemnem priznavanju, nam je uspelo prenesti odgovornost na nekatere gospodarske subjekte in ne le na upravne organe. Nazadnje v zvezi z rokom za začetek veljavnosti uredbe menim, da je devet mesecev dovolj časa. To so glavne točke, ki sem jih upošteval v mnenju.

Če upoštevamo vsa tri besedila kot paket, menim, da so uspešno uredila odprtje notranjega trga, po zaslugi treh poročevalcev in zelo temeljite razprave v odborih, z drugimi besedami, odpravila so ovire v zvezi z varnostjo, kar je postalo očitno zlasti od lanskega poletja. Glede vzajemnega priznavanja smo v zvezi s plemenitimi kovinami in orožjem, kar je povzročalo težave, poiskali pametne rešitve.

V zvezi z nadzorom in označevanjem proizvodov so možnost pregleda direktive o splošni varnosti izdelkov v naslednjih petih letih, poudarjanje predpisov za nacionalno označevanje in poziv k študiji o evropskem znaku bistveni. Gospa predsednica, verjamem, da je pred nami prvovrsten zakonodajni paket.

  Othmar Karas, pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sem pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve o predlogu za skupni pravni okvir za trženje proizvodov. Vsi se strinjamo, da je varnost proizvodov stvar verodostojnosti, kar je omenil tudi komisar. Verodostojnost ustvarja zaupanje, pri čemer bosta verodostojnost in zaupanje oblikovala boljši notranji trg.

V zvezi s to uredbo je odbor za pravne zadeve pozornost usmeril na tri glavne točke. Prva je, da morata oblika in izdelava proizvodov izpolnjevati sedanje zahteve. To ni le stvar odgovornosti trgovcev, ampak je predvsem odgovornost proizvajalcev. Trgovci in potrošniki morajo imeti možnost zaupati gospodarskim subjektom, ki dajejo proizvode na trg Skupnosti. Obveznosti trgovcev je treba omejiti na namenske kontrole.

Druga točka, ki me zlasti zanima, je vloga uvoznikov, ki imajo posebno odgovornost. Uvozniki nimajo nadzora nad obliko proizvodov ali načinom izdelave, vendar so kljub temu zavezani, ker dajejo blago na trg Skupnosti, da zagotavljajo skladnost proizvodov z vsemi veljavnimi predpisi.

Tretja točka je bila jasna opredelitev in pojasnitev znaka CE, ki ni oznaka kakovosti, ampak le znak, da so proizvodi skladni z vsemi ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti. Vsem vključenim v ta postopek se zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo poročila, ki so bila predstavljena za potrditev.

  Malcolm Harbour, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, kolega gospod Stubb je omenil, da imam danes rojstni dan, zato se želim zahvaliti vsem poročevalcem in vsem poslancem, namreč za neizmernega navdušenca za enotni trg in njegovo prihodnost verjetno ni boljšega darila za rojstni dan kot današnja potrditev tega paketa. Torej danes razkrivamo ta paket, pri čemer se vam zahvaljujem za to priložnost, da ga razkrivamo s stališča potrošnikov in državljanov.

Moji kolegi so izkazali spoštovanje vsem vključenim, zato ne želim porabiti veliko časa s ponavljanjem zahval. Vseeno se zahvaljujem predsedujočemu, zlasti za današnjo prisotnost. To je jasen znak, da je ta zadeva za predsedstvo pomembna. Prav tako se mu zahvaljujem za zelo prizadevno vključevanje dela tega odbora v Parlament, kar zelo cenimo. Podobno je ta paket rezultat velikega prizadevanja Komisije. Prav tako želim osebno izkazati spoštovanje do Michela Ayrala, s katerim sem sodeloval ne le pri tem delu, ampak v zvezi z veliko drugimi dokumentacijami. On je bil prav tako velik navdušenec nad celotnim projektom boljše ureditve, ki je dejansko del tega.

To na neki način ustvarja vzdušje za razpravo o lizbonski strategiji danes popoldne, ker za strategijo za delovna mesta in rast nič ni bolj pomembno kot zelo učinkovito delovanje in konkurenčen enotni notranji trg. Želimo si konkurenčnih podjetij in zaupljivih potrošnikov, da ohranimo raven delovnih mest in gospodarske rasti v Evropi, kar bomo dosegli z zelo učinkovitim enotnim trgom. V zvezi s proizvodi si želimo zelo jasna pravila za podjetja, da lahko skupine, ki delajo s proizvodi, še naprej izdelujejo visokokakovostne ter varne proizvode odličnih oblik.

Ne smemo pozabiti, da so v veliki večini podjetij ljudje, ki to upoštevajo in so zelo zaskrbljeni, ker morajo velikokrat preoblikovati proizvode ali ponovno zaprositi za vzajemno priznavanje, kot velja zdaj – to pomeni velik korak naprej.

Vendar imajo potrošniki pravico, da pričakujejo kakovostne proizvode in od nas pričakujejo preskusne postopke, ki zagotavljajo, da so se proizvodi na trgu obravnavali v okviru postopkov za odobritev.

Imam nekaj pripomb v skladu s kolegom gospodom Purvisom, zlasti v odgovor gospodu Lieseju, ki ni prisoten: obstaja zelo veliko podjetij, ki dosegajo odlične standarde oblikovanja in kakovosti, vendar sodelujejo s kitajskimi ali drugimi dobavitelji. V zvezi s svojim rojstnim dnevom želim omeniti, ker nekdo le razmišlja o lepih stvareh, da sem nedavno obiskal podjetje, ki izdeluje zelo znane blagovne znamke modelov vlakov: Fleischmann in Rivarossi, ki jih poznajo kolegi iz Nemčije in Italije. To so čudoviti visokokakovostni modeli vlakov. Proizvodi v okviru te blagovne znamke se dejansko načrtujejo v Angliji, vendar so izdelani na Kitajskem, in vsak, ki dvomi, da lahko Kitajska izdeluje proizvode dobre kakovosti, naj si ogleda lokalne trgovine z modeli vlakov ob koncu tedna in morda tako kot jaz kupi darilo za svojega vnuka.

  Evelyne Gebhardt, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, komisar Verheugen, gospod Vizjak, naj najprej gospodu Malcolmu Harbourju zaželim vse najboljše za rojstni dan. Zadovoljna sem, da mu lahko za rojstni dan izročimo tako lepo darilo. Dejansko bi lahko ta teden poimenovali teden notranjega trga, pri čemer je seveda zelo pomembno pozornost nameniti notranjemu trgu. Včeraj smo obravnavali dve zelo dobri glavni poročili gospoda Newtona Dunna in gospe Fourtou o carinskem zakoniku in carinskem sodelovanju, ki imata prav tako zelo pomembno vlogo v okviru današnjega programa. Zagotovo lahko trdimo, da imamo eno ali dve možnosti za prilagajanje za trg in potrošnike, ki se zdaj vključujeta v skladen svet za nadzor. To je dobro.

Vsa tri predložena poročila in vprašanje za ustni odgovor, ki ga je postavila Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, so delo, ki pozitivno vpliva na Evropski parlament. Zato se moramo zahvaliti poročevalcem in poslancem tega parlamenta. Prav tako se želim posebej zahvaliti Mii De Vits in Barbari Weiler iz svoje skupine, ker ju še niste omenili, ter naši poročevalki Christel Schaldemose. Seveda se zahvaljujem tudi vam, gospod Stubb, nikoli ne bi pozabila omeniti vašega imena, in prav tako gospodu Briu.

Verjamem, da s tem paketom koristno in pomembno prispevamo k dokončanju zakonodaje, ki ureja notranji trg. Hkrati krepimo varstvo potrošnikov na trgu. Skupina socialdemokratov pripisuje posebno pomembnost doseganju tega cilja.

Seveda naloga še zdaleč ni končana. Še naprej moramo pazljivo spremljati varnost proizvodov, s katerimi se trguje na notranjem trgu. V zvezi s tem se posebej zahvaljujem komisarju Verheugnu za zelo jasen in odkrit pristop k prihodnosti znaka CE, z drugimi besedami, kako lahko dosežemo boljše označevanje proizvodov na notranjem trgu in v Evropski uniji. To je zelo pomemben cilj, če želimo, da potrošniki in državljani Evropske unije upoštevajo in spoštujejo ta znak v pravem pomenu tako kot Unijo. To je v zvezi s tem zelo pomembna točka.

Težko čakamo na ugotovitve študije in njene posledice, pri čemer sem zelo zadovoljna, da ste, gospod Verheugen, zelo jasno navedli, da je ta študija zelo visoko na seznamu prednostnih nalog Evropske komisije. To je dobra novica, ker so bili potrošniki zaradi zmede v zvezi z znakom CE pogosto zavedeni in napačno informirani, kar ni prav. To je treba nujno odpraviti.

Prav tako sem zadovoljna, da nam je v poročilu in v dogovoru s Svetom uspelo zagotoviti stalen obstoj nacionalnih oznak kakovosti, za katere seveda velja pogoj, da dejansko krepijo varstvo potrošnikov in se ne uporabljajo ali razlagajo napačno za namene protekcionizma.

Drugi pogoj je, da bomo sčasoma, pri čemer smo na dobri poti k izpolnitvi tega cilja, dobili evropsko varnostno oznako, ki bo vsaj enakovredna, če ne nadrejena, nacionalnim oznakam. Šele takrat bomo lahko govorili o odpravi nacionalnih oznak.

Prav tako je pomembno, da to glasovanje poteka danes, pri čemer se ponovno iskreno zahvaljujem gospodu ministru Vizjaku. Vem, kako težko je bilo v Svetu, ker smo resnično močno pritiskali nanj. Popolnoma se zavedam, da bi imeli raje več časa za pogajanja s Parlamentom. Cenim, da ste si vsi čim bolj prizadevali, da smo lahko glasovali še ta teden, kar je dobro, ker razjasni razmere. Zato se vam posebej lepo zahvaljujem.

  Janelly Fourtou, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, najprej se seveda zahvaljujem poročevalcem, gospodu Stubbu in gospodu Briu, ter zlasti gospe Schaldemose za njeno učinkovitost, to vedro učinkovitost, za katero menim, da jo vsi cenimo.

V imenu odbora se zahvaljujem tudi gospodu McMillanu, ki je bil vedno na voljo, in slovenskemu predsedstvu za pobudo, ki je bila potrebna, da se je ta paket sprejel na prvi obravnavi.

Skupina ALDE je zadovoljna z doseženim kompromisom, ker so se obravnavale zadeve, ki nas skrbijo, med katerimi sta glavni točki odgovornost uvoznikov in sistem znaka CE.

Vsi si želimo učinkovit trg z zanesljivimi gospodarskimi subjekti, ki prodajajo varne izdelke. Skupina ALDE torej podpira določbe, ki s tem, ko uvoznikom dajejo del odgovornosti pri trženju izdelkov in vsem, kar to vključuje, od njih zahtevajo večjo pozornost.

V zvezi s sistemom znaka CE smo zadovoljni, da se določbe iz uredbe razlikujejo od tistih iz sklepa.

Osebno obžalujem, da še nismo v celoti rešili problema pritrjevanja nacionalnih znakov. To vprašanje se vedno znova pojavlja. Spomnite se, da smo ob glasovanju o sprejetju direktive o strojih februarja 2006 Evropsko komisijo pozvali, naj poda izjavo, s katero bo „v zvezi z znakom CE pojasnila pogoje pritrjevanja drugih nacionalnih, evropskih ali zasebnih znakov“.

Komisija je storila, kar se je namenila, vendar mislim, da poslanci Evropskega parlamenta in države članice nimamo dovolj politične volje, da bi zavzeli jasno stališče glede tega vprašanja. Naš neuspeh pri tem lahko samo obžalujemo, vendar pozdravljam sporočilo gospoda Verheugna, da se mora ta zadeva podrobno preučiti, ker je to vsekakor potrebno.

Skupina ALDE bo podprla kompromis v sedanji obliki in pozdravlja napisano besedilo.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, o varnostnih oznakah se razpravlja že leta. Ker je dolžnost držav, da zaščitijo svoje državljane pred izdelki, ki ogrožajo življenje ali zdravje, so nekatere uvedle uredbe, s katerimi so za določene kategorije blaga postavile različne zahteve, kot so oznake in certifikati, medtem ko so zadevni nacionalni organi postali odgovorni za spremljanje in nadzor.

V Evropski uniji je znak CE za veliko skupin blaga obvezen. Potrjuje, da je izdelek varen, in mora biti pritrjen na likalnik, ki stane le 5 EUR, ter na likalnik, ki stane 50 EUR. Zato ni preveč smiselno dodajati simbola plus/minus.

Glede postopkov pritrjevanja znaka CE ni večjih pomislekov. Problematični so nezakonita uvedba sprememb za izdelke, ki so jih proizvajalci že označili, nezakonito pritrjevanje znaka CE in naknadno dodajanje podobnih izdelkov k že pridobljenim certifikatom brez ustreznega postopka za izdajo certifikata.

Zato morajo biti ukrepi, ki jih izvajajo vse institucije za varstvo potrošnikov v EU, bolj usklajeni. Njene meje se morajo zapreti, da se izdelkom brez certifikata prepreči vstop na trg, oblikovati se mora učinkovit sistem spremljanja in obveščanja ter strožji in enotnejši sistem kazni, zaradi katerega se izogibanje znaku CE ne bo izplačalo. Mala in srednje velika podjetja v Evropski uniji morajo zaradi velikih stroškov certifikacije za pridobivanje ustreznega označevanja prejeti podporo. Skupina UEN podpira vse ukrepe za zagotavljanje zaščite potrošnikov in učinkovitega delovanja evropskega trga.

  Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospodu Harbourju želim vse najboljše za rojstni dan. Upam, da bova še naprej uspešno sodelovala. Seveda se zahvaljujem tudi vsem trem poročevalcem. Kot verjetno veste, sem bila za svojo skupino poročevalka v senci pri vseh treh poročilih, zato se zavedam, kako neutrudno ste si prizadevali za izboljšanje ključnih vidikov tega predloga Komisije. Obenem se zahvaljujem tudi komisarju Verheugnu, ki je ponovno poudaril, da je Parlament ta predlog še izboljšal. Ta njegova pripomba je primerna, ker smo v to zakonodajo vsi vložili veliko dela. Res smo si po najboljših močeh prizadevali za izboljšanje razmer za podjetja in tudi za potrošnike.

Ta paket ima tri elemente. Glavni namen uredbe o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži, je odstraniti netarifne ovire, ki bi jih lahko poimenovali tudi zaščitniške ovire. Vendar smo v odboru ohranili ravnovesje, ki ga je navajal gospod Verheugen in ki se tudi meni zdi zelo pomembno, čeprav je bilo včasih v tej razpravi spregledano. Po eni strani naj bi se netarifne ovire odstranile, vendar bi obenem morale države članice še naprej določati ustrezne pogoje kot običajno. V Nemčiji na primer obstaja problem nacističnih simbolov. Če so torej z nekaterimi izdelki določene težave in jih države članice zaradi etičnih razlogov ne morejo sprejeti, morajo te države članice ohraniti pravico do prepovedi takšnih izdelkov. Ravnovesje se je ohranilo. Menim, da je to zelo pomembno, ker se lahko le na ta način med potrošniki in tudi zadevnimi podjetniki doseže splošno sprejetje notranjega trga in načela enotnega trga. V tem pogledu smo naredili ogromen korak naprej.

Prav tako se mi zdi pomembna uvedba kontaktnih točk in ponazoritev, da te ne bodo povzročale dodatne birokracije, ker so bile uvedene že v direktivi o storitvah in v zvezi z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij. Več kontaktnih točk bomo uvedli, večje breme bi to lahko pomenilo za posamezno državo članico. Tudi v tem pogledu smo delovali odgovorno.

Druga pomembna stvar po našem mnenju je bila, da je bilo treba izraziti, in kar smo tudi storili, da lahko vzajemno priznavanje deluje le, če so pogoji za dostop na trg enaki v vseh državah članicah. Nedvomno so bili v državah članicah pogoji različni. Nekatere so bile naklonjene celotni ali delni privatizaciji nadzora trga, nekatere k certifikaciji, pri kateri bi bil certifikacijski organ bolj ali manj zaseben. Jasno smo izrazili, da mora biti akreditacija trga zgolj javna odgovornost, in posameznim državam članicam smo dodelili večjo odgovornost. Menim, da je to zelo pomemben korak.

Za vzpostavitev in ohranjanje varnosti izdelkov v Evropski uniji je seveda ključen tudi nadzor trga. Kadar govorimo o strožjih direktivah in uredbah, bi se morali vedno dobro zavedati, da je direktiva ali uredba učinkovita le toliko, kolikor so učinkoviti instrumenti, s katerimi se preverja njeno izvajanje, v tem primeru so to mehanizmi nadzora trga v državah članicah. V tem pogledu bodo države članice zdaj imele veliko obveznost, da razvijejo in financirajo svoje sisteme nadzora trga ter v njih zaposlijo kadre. Menim, da je to zelo pomemben pogoj. V prihodnjih letih si mora Parlament še naprej prizadevati za zagotavljanje dejanske vzpostavitve strožjega nadzora trga.

Pomemben vidik je tudi orodje, za katero je bila odgovorna gospa Schaldemose. Ta okvirna odločitev nam omogoča orodje za prihodnje direktive, kar bo zagotovilo večjo pravno doslednost v ključnih vprašanjih, saj se bo oblikovalo jasno in skladno stališče zlasti o znaku CE ter tudi o statusu uvoznikov v trgovinski verigi. V celotni Evropski uniji smo povečali odgovornost uvoznikov. To je bil še eden zelo pomemben korak naprej.

Na splošno smo lahko zelo zadovoljni s paketom, ki ga danes obravnavamo. Ima tudi široko podporo vseh političnih skupin.

Naj se na koncu zahvalim slovenskemu predsedstvu Sveta. Brez močne podpore slovenskega predsedstva nam ne bi nikoli uspelo te zadeve zaključiti v tako kratkem času, ki smo ga imeli pred prvo obravnavo. Posebno se zahvaljujem Komisiji in tajniškemu osebju odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Brez njihove pomoči prav gotovo ne bi upoštevali urnika in ne bi dosegli ustreznega kompromisa pred prvo obravnavo.

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, za razliko od veliko gospodarskih področij je trženje prava znanost in kot tako ima svoje lastne določene zakone ter predpise, ki ostajajo enaki, ne glede na to, kdo je vanje vpleten. Med te predpise spada tehnična specifikacija izdelka, poudarek na iskanju določenih razlik med podobnimi izdelki in prizadevanje za zaščito geografskih označb v jasno določenih okoliščinah. Vendar slednje običajno nima nič skupnega s tehničnimi parametri izdelka. Eden od vidikov enotnega trga je prizadevanje za preprečitev omejevanja prodaje izdelkov na območju druge države s postavljanjem netarifnih ovir, kot so količinske omejitve, obveznost ponovne certifikacije v vsaki državi, nepriznavanje patentov, posebna embalaža in zahteve označevanja izdelkov zunaj carin skupnega trga itd.

Prvi korak, s katerim bi se lahko izognili zmedi ali celo umetnemu oviranju prostega pretoka blaga, je večje ozaveščanje. Zato pozdravljam prizadevanja za uvedbo ene ali več kontaktnih točk za izdelke. Njihov glavni namen bo zagotoviti podatke o tehničnih predpisih, ki jih uporabljajo v drugih državah članicah.

Predlog se v nadaljevanju osredotoči na dokazno breme. V zvezi s tem obravnava tudi tehnični postopek, zaradi katerega se lahko prepove dostop izdelka na trg v drugi državi članici, čeprav se v drugi državi ali državi članici, iz katere izhaja, zakonito trži. Celotni postopek je odvisen od izboljšanja dialoga med pristojnimi organi posameznih držav članic. Za preprečevanje tveganj, ki so povezana s prepovedjo prodaje izdelka na ciljnem trgu, je ključna učinkovitejša komunikacija.

Problem te sicer priporočljive pobude je, da poskuša v direktivi zajeti celoten obseg izdelkov. Bilo bi naivno domnevati, da se lahko podoben ali celo enak pristop uporabi za industrijske izdelke, na primer avtomobile, in za oblačila, obutev ter živila. Čeprav v celoti podpiram poenoten pristop, sem prepričan, da se bodo morali za posamezne izdelke ohraniti posebni pristopi. Na usklajenem področju ne predvidevam nobenih težav, vendar bi se lahko pojavile, kadar zahteve za izdelke niso usklajene, z drugimi besedami, zunaj usklajenega področja izdelkov.

Uredba določa 20-dnevni rok za gospodarske subjekte, da se odzovejo na sklepe pristojnih nacionalnih organov, ki temeljijo na t. i. javnem interesu, ki zahteva, da se izdelek umakne s trga, prepove, ali v nekaterih primerih, da se spremeni, preden se lahko pošlje na trg. Pozitiven vidik tega predloga je poudarek na možnosti pregleda sklepov nacionalnih sodnih organov. Menim, da je edini nejasen vidik tega predloga, ki ga sicer v celoti podpiram, sklicevanje na pogodbo. Na primer, naslov 5.2 finančnega izkaza je „Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije“. Če se predlog sklicuje na lizbonsko pogodbo, se mi zdi to neprimerno, ker se je ratifikacija te pogodbe šele začela.

Na koncu menim, da bo ta uredba pomagala pri reševanju vprašanja nenehnega podvajanja testov in certifikatov, ki se pojavlja zato, ker država meni, da certifikati, izdani v drugi državi, niso ustrezni. Kot predstavnik izvozne družbe sem v preteklosti imel izkušnje s takšnimi težavami v praksi in prepričan sem, da jih bo današnji predlog pomagal odpraviti.

  Godfrey Bloom, v imenu skupine IND/DEM. Gospa predsednica, menim, da se mi je malo prej upravičeno zdelo, da sem se znašel na holivudski podelitvi nominacij za oskarje: vsi so si med seboj čestitali in se trepljali po hrbtu, naravnost čudovito. Gospodu Stubbu se je uspelo zahvaliti skoraj vsem, vendar je pozabil na svojo babico. Da, gospod Stubb, pozabili ste na svojo babico.

Zanimivo, kajne? Usklajujemo, združujemo, urejamo, sprejemamo zakonodaje. To je, kakor bi ta institucija imela veliko potrebo, da dokazuje svojo vrednost z nenehno dejavnostjo: dobro, slabo, povprečno. Mora se videti, da smo zaposleni. Pri tem se predpostavlja, da je evropski državljan kot nekakšen sramežljiv otrok, mi pa sicer dobronamerni, vendar avtoritativni starši. Mi vemo in nadzorujemo vse. Vendar to ne drži, se strinjate? Raven poslovnih izkušenj v tem parlamentu je pomilovanja vredna. Politični uradniki in trgovci brez vsakega dejanskega razumevanja zunanjega sveta na hitro oblikujejo pomanjkljivo in nevarno zakonodajo, medtem ko nas javnost podpira v naši smešni drži.

Države v razvoju, kot sta Indija in Kitajska, ki prevzemata našo proizvodnjo celo v tem trenutku, prav gotovo z začudenjem strmijo v nas. Svetovna konkurenca na področju trgovine je podobna nogometni tekmi. Gledajo nas, kako se na igrišču postavimo v vrsto, piščalka zapiska in vneto začnemo brcati žogo v svoj lastni gol. Kako se nam morajo smejati za našimi hrbti. Ta parlament je s hitrim sprejemanjem nove ustave, ki je proti volji ljudstva, izgubil vso svojo legitimnost. Vendar bo ljudstvo nekoč imelo besedo in takrat bo ukrepalo proti nam, kar si bomo popolnoma zaslužili.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, čestitam gospodu Harbourju za rojstni dan in obenem moram reči, da se zdi, kot da smo se vrnili v devetdeseta leta 20. stoletja. Takrat smo bili polno zaposleni s pripravo zakonodaje za enotni trg in očitno je še vedno tako, ker danes obravnavamo dva dodatna predpisa in sklep za zagotovitev prostega pretoka blaga. Dejstev ne moremo zanikati in dejstvo je, da vlade želijo zaščito, da ne bom rekel protekcionizem. Tehnični standardi, izpolnjevanje obrazcev in varnostne zahteve so del netarifnih ovir. Avtomobilska industrija v Franciji na primer je leta vztrajala pri rumenih glavnih žarometih namesto belih, s čimer je omejevala število tujih vozil na naših cestah.

Zdaj Komisija predlaga skupni okvir za prosto trženje koles in lestev, s katerih bodo padali očetje, igrač, ki so za otroke smrtno nevarne, čajnikov, s katerimi se bodo poparile njihove mame, in različnih električnih naprav, s katerimi se lahko smrtno poškodujejo babice in dedki.

Imeli smo vtis, da je po 23 letih od podpisa enotnega evropskega akta vse urejeno: da je sodba Cassis de Dijon leta 1979, ki ji je sledilo še nekaj sto odločitev Sodišča Evropskih skupnosti, zagotovila splošno vzajemno priznavanje vseh izdelkov. Vendar smo se motili. Enotni trg je še vedno večdelni trg, zato nam Komisija za odstranitev regulativnih in tehničnih malenkosti, ki komaj opazno povzročajo nove omejitve, predlaga sprejetje načela, po katerem stroške nosijo uvozniki: uvozniki naj bi bili odgovorni za varnost izdelkov, ki jih uvažajo, in dokazno breme se obrne.

Zdaj so pred nami besedila, ki izražajo, kar je očitno: ponovno zahtevajo uveljavitev načela vzajemnega priznavanja, podpirajo obsedenost v zvezi z etiketiranjem, ki se imenuje označevanje – z logom CE, njegovimi sprejetimi merami in sankcijami za nepravilno uporabo, in kar je prav neverjetno, 15 let po odpravi mejnega in carinskega nadzora naš poročevalec André Brie zahteva več sredstev za carinske uradnike. Ponovno vpeljevanje carinskih uradnikov na območja proste trgovine je res nenavadno, čeprav je menda starešina proste trgovine Adam Smith dejansko preživel svoja zadnja leta tako, da se je sprehajal po svojem rodnem mestu v carinski uniformi svojega očeta.

Zato pravim, naredimo to: povrnimo carinske uradnike v celoti s tradicionalnimi koničastimi kapami. Verjetno bomo morali te kape izvoziti iz Kitajske, vendar bomo vsaj zagotovili njihovo varnost. Ne nazadnje ne želimo biti odgovorni, če komisarji dobijo sončarico.

  Andreas Schwab (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz se najprej zahvaljujem poročevalcem in drugim poslancem, ki so v celoti preučili ta zapleteni dokument, vendar ob tej priložnosti začenjam drugje. Nekomu se resnično ne bom zahvalil, in sicer gospodu Bloomu, ki s svojim govorom ni prispeval ničesar konstruktivnega k tej razpravi. V tem pogledu je izničil svoje lastno prizadevanje za odstranitev bremena, ki je na ramenih evropskih državljanov. Upam, da mi boste kljub temu dovolili, da kot včeraj zvečer ponovno čestitam svojemu prijatelju Malcolmu Harbourju za rojstni dan.

Če bo ta paket dobro darilo za rojstni dan, bomo še videli. Počakati moramo, da se pokaže, kako države članice izvajajo sklepe, ki smo jih sprejeli skupaj s Svetom. Iskreno se vam zahvaljujem, gospod Vizjak, za vaša prizadevanja v tej zadevi, o kateri sva govorila v Sloveniji, prav tako se zahvaljujem komisarju Verheugnu. Veliko se bo razpravljalo o odstavku gospoda Stubba, ki si zasluži priznanje, da ga je Parlament tako hitro in gladko sprejel. Opozarjam na obrnjeno dokazno breme na neusklajenem območju notranjega trga. S tem načelom bo delovanje na notranjem trgu veliko lažje, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ker bo birokracije zelo malo.

Upam, da se vse države članice dobro zavedajo, kaj so si s tem naložile. Lastnikom malih podjetij ali proizvajalcem za izvoz izdelkov ne bo več treba prositi vlad za dovoljenje, ampak bodo morale države članice jasno ponazoriti, da so vse določbe, ki so jih sprejele, potrebne in sorazmerne. Zagotavljam vam, da bodo nekatere države članice v tem pogledu zelo razočarane. Vseeno je to spodbuden znak za notranji trg ter tudi za mala in srednje velika podjetja, ki na njem poslujejo.

Zelo sem hvaležen tudi gospe McCarthy in gospe Fourtou, da sta nas v zvezi z znakom CE in njegovim pomenom obvestili, da ni postal skrb Parlamenta šele, ko je bila sprejeta okvirna zakonodaja o novem pristopu, da smo se vedno, ko se je v zadnjih letih razpravljalo o direktivi glede znaka CE (ki je bil, kot vemo, sprva namenjen zgolj označevanju za organe nadzora trga), večkrat vprašali, ali potrošnikom dejansko zagotavlja podatke, ki jih ob nakupu izdelka želijo vedeti. Jasno je, da je zelo težko razlikovati med potrošniškim in industrijskim blagom. Seveda se zavedamo, da je treba najti rešitev z nizkimi stroški in dejansko brez birokracije. Obenem smo vam hvaležni, gospod Verheugen, da nameravate naročiti študijo, ki jo v našem celotnem odboru soglasno podpiramo. Upamo, da bo ta študija jasno dokazala, da znak CE v svoji sedanji obliki potrošnikom ne zagotavlja podatkov, ki jih potrebujejo.

  Barbara Weiler (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje poslanci, pred približno enim letom, 14. februarja, je Evropska komisija predlagala ta novi paket ukrepov za blago s ciljem, da trgovini na notranjem trgu omogoči ponovni zagon. Dejstvo, da nam je danes po malo več kot letu dni uspelo končati ta paket, dokazuje, da je ekipa, ki se je trudila za njegovo sprejetje v Parlamentu, delovala zelo hitro in učinkovito. Vendar poslanci iz zadnjega zgornjega desnega dela dvorane sploh niso sodelovali, zaradi česar se mi zdi, da še danes ne vedo, kaj zajema ta paket.

Med to razpravo me je presenetilo, kako veliko ovir še vedno obstaja na notranjem trgu glede na to, da je Jacques Delors že leta 1992 uvedel enotni trg. Presenetljivo je videti resnične težave, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja, ko poskušajo vstopiti na trg v drugih državah članicah EU. Po mnenju Komisije ta paket vsebuje ukrepe, ki bodo vplivali na 22 industrij s skupnimi letnimi odhodki v regiji v znesku 1 500 milijard EUR.

Uspelo nam je zagotoviti, da bodo prihodnje izboljšave sistema za nadzor trga temeljile na enotnih merilih, kar je bistveno. Ko je trg odprt, morajo delovati tudi nadzorni mehanizmi. Z njimi se nevarno blago lažje prepozna in spremeni tako, da je varno, ter se lahko izvedeta bolj ciljno usmerjena preiskava goljufij in kazenski pregon goljufov. Kot so povedali že drugi govorniki, bodo poleg proizvajalcev v prihodnosti odgovorni tudi izvozniki. To ne bo le mrtva črka na papirju, ker bo obstajala tudi določba o odgovornosti in kazni za njeno nespoštovanje.

Ta sistem za nadzor trga je prav tako velika pridobitev za udeležence, ki že upoštevajo pravila, ker močno izboljšuje sredstva za prepoznavanje nepoštenosti med proizvajalci in izvozniki. Presenečena sem bila, da carinski organi in organi za nadzor trga do zdaj skoraj niso vedeli ničesar o dejavnostih drug drugega. Ta skrivnostnost in domnevno ščitenje interesov podjetij se bosta končala tukaj in zdaj.

V zvezi z znakom CE sem vesela, da je Parlament vztrajal pri svojem stališču. Nismo se odzvali na nepremišljene pozive organizacij potrošnikov, ki so poskušale doseči, da se pritrjevanje znakov CE odpravi, ali na poziv Komisije, naj se izvede neupravičeno preoblikovanje. Takšne poti niso bile prave. Menim, da smo zdaj izbrali najboljšo pot.

Zaradi nasprotovanja z nekaterih strani dvorane je Parlament zagotovil, da se ohranijo nacionalne varnostne oznake, ne samo nemške, ampak tudi druge, dokler ne bomo našli druge celovite rešitve.

Kot članica socialdemokratske stranke sem tudi ponosna, da poleg naše resolucije tudi uredba sama vključuje določeno načelo. To načelo je bilo do zadnje minute nekoliko sporno, vendar nam je za akreditacijske organe uspelo določiti, da si ne smejo konkurirati med sabo ali spreminjati svojega javnega poslanstva. Mislim, da je bilo takšno tudi soglasno stališče. Za vse nas je bila pomembna potreba po večji preglednosti.

Presenetljivo je, kako malo je dejanskega sodelovanja, in prepričana sem, da ga bo s tem paketom več tudi med javnimi organi.

Na koncu naj dodam nekaj o tem paketu kot celoti. Za evropska podjetja in državljane predstavlja veliko pridobitev. Veliko stvari bo lažjih, veliko postopkov bo manj birokratičnih, zaradi česar bodo tudi stroški nižji, vendar pri tem potrošnikom še vedno omogočamo višjo stopnjo varnosti. Če uporabim izraz iz poslovnega sveta, to bodo t. i. razmere dobim-dobiš (win-win).

  Toine Manders (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, najlepše se zahvaljujem poročevalcem gospodu Stubbu, gospe Schaldemose in gospodu Briu, da so hitro in konstruktivno opravili svoje naloge. Tako se mora oblikovati zakonodaja – hitro in zanesljivo. Zahvaljujem se tudi Komisiji in predsedstvu Sveta.

Evropa je bila ustanovljena za ravno takšno zakonodajo in prav je, da močno spodbujamo gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja. Mala podjetja se večkrat pritožujejo, ker njihov izvoz in poslovne dejavnosti ovira dejstvo, da meje ostajajo zaprte, čeprav se toliko govori o enotnem trgu. To bo pomenilo, da Evropska unija potrebuje trdnejšo podlago. Mala podjetja ne nazadnje predstavljajo steber našega gospodarstva in so tudi sektor, ki omogoča delovna mesta, ki jih v Evropski uniji tako nujno potrebujemo.

Tudi za države članice bo to ustvarilo boljšo podlago, ker bomo prihranili 150 milijard upravnih stroškov na leto, kar je velika vsota. Proračun za letošnje leto znaša 120 milijard. Zato naj države članice ne govorijo, da Evropska unija stane preveč, ker jim denar dejansko ostaja. Pred vrati ni množice medijev, ki bi poročala o tej veseli novici, vendar vseeno menim, da jo je treba omeniti.

Kot liberalci smo seveda zelo veseli, da je enotni trg okrepljen. Bolj dinamično gospodarstvo pomeni uspešnejšo Evropo, kar je koristno za podjetja in potrošnike ter tudi za Evropsko unijo.

Ne bom zapravljal časa, ki mi je odmerjen, ker je veliko drugih govornikov že hvalilo vsebino tega paketa. Zato ne bom govoril o tehničnih podrobnostih. To je odlično delo. Upam, da ga bomo lahko soglasno sprejeli in da bo zelo kmalu postalo veljavno.

Zdaj ko imamo obrnjeno dokazno breme, so ukrepi, ki jih izvaja Evropska komisija, kadar države članice zlorabijo postopke za zaščito naših trgov, precej učinkoviti. V takšnih primerih se hitro in ustrezno ukrepa. Zato mislim, da bo to dobro delovalo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija je mnogovrstna zbirka vrednot, izkušenj ter zgodovinske in družbene raznolikosti. Pogosto se razlikujemo po svojih preteklih izkušnjah in tudi po sedanjih zakonih in obveznostih, ki veljajo za evropske institucije, delovna mesta in državljane.

Živimo v obdobju velikih družbenih, gospodarskih in kulturnih sprememb, ki imajo na žalost tudi nekatere negativne vplive. Vendar se je razvilo tudi veliko dobrega in pozitivnega, kamor prav gotovo spada liberalizacija kapitala, blaga in storitev ter prosto gibanje oseb. Ta napredek omogoča ustrezne pogoje za gospodarsko dejavnost, vendar se je pokazalo, da ima kapital večkrat prednost pred ljudmi, s čimer se ogrožajo njihovo zdravje in celo življenja.

Zato moramo poostriti vse mogoče postopke nadzora. Ponovno je treba uvesti sistem znaka CE na naših mejah, kar so izrazili nekateri poslanci, ter tudi na naših notranjih trgih in zlasti v komercialnih mrežah. Obseg blaga, ki ga proizvajajo verige supermarketov in hipermarketov, presega vsako domišljijo, kar je pomembno dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Upoštevati moramo sistem označevanja in tudi druga razpoložljiva sredstva, s katerimi lahko potrošnikom omogočimo boljše poznavanje izdelkov in lažjo izbiro med njimi.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospa predsednica, ta poročila poskušajo izboljšati uredbo trga glede izdelkov, zlasti z zaostrovanjem pogojev za pridobitev znaka CE in odpravljanjem njegove zlorabe. To je vse prav, vendar se bom v svojem prispevku k tej razpravi nekoliko preusmerila na vidik, ki so ga ta poročila spregledala, vendar je po mojem mnenju za razpravo o izdelkih zelo pomemben.

Cilj različnih predlaganih ukrepov je spodbuditi ljudi, da izdelke kupijo in da se ob nakupu odločajo za evropske izdelke. Kako bi lahko te spodbude za večje potrošništvo uskladili s potrebo, da vire uporabljamo pametno? To pomeni, da se zavedamo, da jih moramo deliti z ostalim svetom in tudi s prihodnjimi generacijami?

Nekatere države članice dajejo prednost razvoju svojih gospodarstev, medtem ko je za druge vprašanje odgovornega ravnanja z okoljem enakovredno trgovini. Te države poskušajo doseči konkurenčno trgovino ter pri tem ohraniti dober in trajnostni življenjski standard in standard uporabe izdelka, kar je nemogoče. Energetska učinkovitost ter uporaba materialov, ki se lahko reciklirajo in imajo nizko toksičnost, predstavljajo korak v pravo smer, vendar je odprava načrtovane zastarelosti pomemben dodatek. Načrtovana zastarelost je načrtno ustvarjanje izdelkov, ki niso trajni in ki jih ni mogoče popraviti.

Ko sem prvič kupila mikrovalovno pečico, sem načrtno kupila kakovostno, ki naj bi dolgo delovala. Delovala je dve leti. Ko sem jo odnesla nazaj v trgovino, so mi povedali, da je ni vredno popravljati in da ni nikogar, ki bi to naredil. Zato sem kupila drugo, prav tako kakovostno. Delovala je dve leti. Zdaj kupujem mikrovalovno pečico vsako leto – najcenejšo, ki jo lahko najdem, in jo nato vržem stran.

Pri uskladitvi moramo poskrbeti, da odgovornim državam dopuščamo možnost prepovedi izdelkov z načrtovano zastarelostjo, in spodbujati države, da na svoj trg dovolijo vstopiti samo izdelkom, ki so trajni in jih je mogoče popraviti, ker se prav v teh državah na koncu nakopičijo gore odpadkov.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, danes uživam v zelo dobrem vzdušju, v katerem poteka ta razprava o notranjem trgu, in zahvaljujem se vsem, ki so k njej prispevali. Demokracija seveda zahteva, da prisluhnemo tudi nasprotujočim si stališčem, kot ga je na primer izrazil moj kolega poslanec gospod Bloom.

Imam sina Andreja, zato vem, da ime Andrej pomeni močan in vpliven. Minister Vizjak, ki mu je tako ime, prispeva k tej debati zelo vplivno dinamiko. Naj omenim, da ni običajno, da se v takšnih razpravah zastopa tudi Svet. Osnovni predpogoj za pravilno delovanje evropskega notranjega trga blaga je, da se odstranijo ovire za gospodarske subjekte in ustvarijo ugodni pogoji za podjetja, zlasti za 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij. V zvezi s številom izdelkov iz držav v razvoju moramo najti rešitve za izzive, ki jih prinaša globalizacija.

Ena takšna rešitev so jasna zakonodajna pravila, s katerimi se zagotovi, da za vse uvožene izdelke na evropskem trgu veljajo enake varnostne zahteve kot za izdelke, ki so proizvedeni v Skupnosti. Osnovna načela zakonodajnega paketa o trženju izdelkov so odgovornost proizvajalcev, da zagotovijo skladnost svojih izdelkov z veljavnimi evropskimi zakoni, in odgovornost držav članic, ki morajo zagotoviti nadzor trga Evropske unije. Moram priznati, da me je evropska standardizacija začela zanimati, ko sem bila poročevalka Evropskega parlamenta za njeno financiranje, in me tukaj v Parlamentu še vedno zanima.

Dejansko se zavedam, kako pomembna je ta bistvena politika Evropske unije in pozdravljam sodelovanje komisarja Verheugna. Kot poročevalka za skupino PPE-DE sem se prav tako osredotočila na predloge sprememb poročila gospe Christel Schaldemose o povečanju odgovornosti izvoznikov, zmanjšanju upravnega bremena za mala in srednje velika podjetja ter ohranitvi novega pristopa kot osnovnega okvira za trženje izdelkov. Poudarila sem tudi potrebo po učinkovitejši obveščevalni kampanji, da se poveča ozaveščenost potrošnikov: to je temelj za povečanje zaupanja potrošnikov v notranji trg EU.

V svojih predlogih sprememb sem se zlasti osredotočila na potrošnika in na pomembnost zagotavljanja, da so potrošniki zaščiteni pred izdelki, ki so nevarni za njihovo zdravje. Poudarila sem tudi potrebo po učinkovitejši obveščevalni kampanji, da se poveča ozaveščenost potrošnikov: to je temelj za povečanje zaupanja potrošnikov v notranji trg EU. V praksi lahko vidimo, da sedanji znak CE ne ponuja ustreznega zagotovila o resnični varnosti izdelka. Zato smo s tem zakonodajnim paketom poskušali bolj osmisliti znak CE, uvesti sankcije za njegovo zlorabo, poostriti pravila o njegovi dodelitvi in pomembno poostriti sistem nadzora trga.

Doseženi kompromis vključuje prenos nekaterih členov v zvezi z znakom CE v zakonodajo. To je zelo pozitiven korak. Na koncu se zahvaljujem gospe Christel Schaldemose in drugim poročevalcem za konstruktivno sodelovanje, tako smo lažje poenotili terminologijo, postopke in modele ocenjevanja skladnosti, da jih lahko uporabimo v spremembah sektorskih direktiv, zlasti dolgo pričakovane direktive o igračah, v zadovoljstvo vseh evropskih potrošnikov.

  Mia De Vits (PSE). – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod Vizjak, gospe in gospodje poslanci, zahvaljujem se vsem za prispevke k tej temi, zlasti poročevalcu Alexandru Stubbu, ki se je zelo potrudil, da smo se poročevalci v senci vključili v to poročilo, z vseh vidikov razprav. Hvala vam.

Sprejetje paketa o blagu označuje velik napredek pri doseganju enotnega evropskega trga blaga in trije združeni zadevni predlogi so potrebni instrumenti, če hočemo, da bo enotni trg blaga deloval pravilno. Imamo načelo vzajemnega priznavanja, vendar obstaja predvsem na papirju. Vse premalokrat se upošteva. Enotni trg danes ne deluje tako, kot je predvidel Jacques Delors pred četrt stoletja. Po izračunih Evropske komisije je za podjetja od 2 do 10 % dražje, če prodajajo svoje blago v drugi državi članici, ker se načelo vzajemnega priznavanja napačno uporablja. Kakor ste sklepali že vi, gospod Stubb, to dejansko pomeni dodaten strošek za Unijo kot celoto v višini 150 milijard EUR na leto. To je za podjetja in njihove zaposlene slaba novica, vendar tudi za potrošnike, ki morajo zaradi tega plačevati višje cene. Zato je skrajni čas, da začnemo načelo vzajemnega priznavanja uporabljati pravilno. Zaradi tega se je oblikoval strogi postopek z obrnjenim dokaznim bremenom, ki zahteva, da je Komisija obveščena o odločitvi držav članic ob koncu postopka. Upam, da bo Komisija ukrepala tudi na koncu postopka, če se pokaže, da še vedno obstajajo neka pravila, ki ne temeljijo na objektivnih merilih.

Ena ali dve stvari za prihodnost: stroga merila kakovosti nacionalnih nadzornih organov so korak naprej, vendar je končni cilj v zvezi z nadzorom izboljšati čezmejno sodelovanje. Naš odbor za notranji trg si je ogledal pristanišče Antwerpen, v katerem smo videli, da carinske službe potrebujejo več finančnih sredstev, kar je v pristojnosti držav članic, vendar tudi več čezmejnega sodelovanja, za katero si moramo prizadevati v prihodnosti.

Zdaj sicer v zvezi z znakom CE obstaja večja jasnost, vendar se strinjam z gospo McCarthy in gospo Gebhardt, da si moramo v prihodnosti prizadevati za dejanske varnostne oznake. Pozdravljam pozitiven odgovor komisarja Verheugna v tej zadevi. Vzajemno priznavanje mora biti učinkovitejše in vse zadevne strani morajo pri tem prevzeti odgovornost, tudi države članice in Komisija. Vendar to ostaja druga najboljša rešitev. V prihodnosti želimo pobude za usklajeno zakonodajo, da se enotni trg blaga uvede v celoti.

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, z vsem spoštovanjem do gospoda Blooma, ki je medtem že zapustil dvorano, se pridružujem vsem pohvalam, izrečenim našim trem soporočevalcem, in se jim zahvaljujem za vložen čas ter za njihovo vztrajnost pri doseganju pravičnega kompromisa in rešitve dobim-dobiš za evropsko industrijo ter varnost potrošnikov.

Glede na to, da imam samo dve minuti časa in da govorim kot član okoljskega odbora, mi dovolite, da se osredotočim na ključne točke, zlasti na vprašanje sistema znaka CE. Sedem mesecev po primeru igrač Mattel in umiku s trga, kot smo slišali, več kot 20 milijonov kitajskih igrač z znakom CE, je Unija pod večjim pritiskom kot kadar koli prej, da izboljša sistem označevanja. V zadnjih letih je zagovarjala prožen prostovoljni sistem, ki temelji na novem pristopu, katerega metoda ima nedvomno svoje prednosti, vendar če se uporablja sama, je lahko manj učinkovita, ker lahko nekateri proizvajalci pritrdijo znak CE, ne da bi upoštevali pravila, kar za potrošnike pomeni očitno tveganje glede varnosti.

Zato je ta paket ukrepov ključen, da organom, ki se ukvarjajo s temi vprašanji (organi za odobritev, certifikacijski organi in carinske službe) zagotovi sredstva za boj proti zlorabam sistema znaka CE.

Ni naključje, da je Evropski parlament že večkrat podprl strožji nadzor trga, nazadnje v resoluciji o varnosti igrač septembra 2007. Naš poročevalec gospod Brie je to zlasti poudaril.

Že davnega januarja leta 2004 sem ob podpori Petra Lieseja, Karin Scheele in tudi Clauda Turmesa v svojem poročilu o direktivi za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki uporabljajo energijo, opozoril na očitne pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo zelo veliko izdelkov ter nezanesljivost nekaterih obveznih in prostovoljnih sistemov označevanja. V teh štirih letih smo dosegli le malo napredka in v imenu zelo veliko strokovnjakov, ki so nas na to opozorili, moram povedati, da je to obžalovanja vredno.

Seveda so dobrodošli vsi ukrepi, s katerimi bi dosegli večjo pravno varnost in dodatno pomagali gospodarstvenikom ter malim in srednje velikim podjetjem. Pri tem mislim na lokalni sistem kontaktnih točk za izdelke, ki je naveden v poročilu, in na jutranje sporočilo Alexandra Stubba, da je uvedel osebno infotočko. Ne vem, ali jo namerava poimenovati Stubb/MSP.com, vendar mu želim veliko uspeha, obenem pa moram povedati, da se strinjam z v ustnem vprašanju izraženim opozorilom v zvezi z dodatnim označevanjem in njegovo skladnostjo z obstoječim sistemom.

V celoti podpiram zaskrbljenost, ki jo je izrazila Arlene McCarthy s svojim poučnim primerom o grelniku vode, in sem hvaležen komisarju, ki je opozoril na pomembno prizadevanje v zvezi s tem vprašanjem.

Gospa predsednica, na koncu poudarjam, da bodo pravila, ki jih tukaj določamo, uporabna le, če jih bodo evropski proizvajalci in distributerji ter zlasti, kot je ravnokar poudarila Mia De Vits, gospodarski subjekti iz tretjih držav in predvsem izvozniki upoštevali, kar bi jih očitno morali.

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – (PL) Gospa predsednica, v zadnjih nekaj letih je bilo vedno več primerov, ko se je na trg EU uvrstilo blago, ki ne izpolnjuje standardov EU. Ne gre samo za vprašanje kitajskih igrač. Pesticidi, sredstva za zaščito rastlin in celo zdravila se ponarejajo, zaradi česar ne ščitijo in zdravijo več, ampak so v veliko primerih dejansko škodljiva. Tri poročila, ki so pred nami, in sicer poročila Bria, Schaldemosejeve in Stubba, obravnavajo uvedbo blaga na trg EU, uporabo tehničnih predpisov za zakonito označene izdelke ter ureditve za akreditacijo in nadzor trga. Ne kršijo osnovnega načela prostega pretoka blaga na trgu EU, ampak omogočajo zaščito tega trga in obenem zaščito naših državljanov.

Kakor pravijo poročevalci, moramo zagotoviti, da ne bo izjem ter da se predlagani predpisi in sklepi čim bolj upoštevajo. Zaželeno bi bilo, če je mogoče, da se oblikuje enotni dokument po zgledu drugih takšnih predpisov, ki bi izčrpno obravnaval težave pri tem. S tem bi se izognili številnim ponavljanjem argumentov in terminologije, ki bi lahko povzročili nasprotujoče si razlage. Osnutki in poročila, ki so nam predloženi, so odlična podlaga za izčrpen enotni dokument.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, čestitam vsem trem poročevalcem za odlična in konstruktivna poročila. Uvedba blaga v obtok na območju Unije je nedvomno zelo resna zadeva. Vsi se spomnimo nedavnih problemov, ki so jih ob vstopu na trg EU povzročile nevarne igrače. Nadzorni organi EU teh igrač niso odkrili, ker se je sistem spremljanja tako kot pri več drugih primerih izkazal za neučinkovitega.

Vedno pogosteje se dogaja, da proizvajalci pritrdijo znak CE na svoje izdelke brez kakršnega koli nadzora, kljub dejstvu, da zadevno blago ne izpolnjuje meril EU. Poleg tega se znak CE vedno znova ponareja. Zaradi tega in drugih razlogov je Komisija predlagala ta paket za uvedbo blaga na trg EU.

Rad bi poudaril enega od treh sestavnih delov tega paketa: Poročilo gospoda Bria o akreditaciji in nadzoru trga. Zlasti se mi zdi pomembno, da se v njem obravnava vprašanje znaka CE. Vesel sem, da poslanci podpirajo znak CE, ki ima glavno vlogo pri zagotavljanju skladnosti s standardi EU in da se strinjajo s poostritvijo pogojev njegove uporabe, kar je najpomembneje.

Pomembno vprašanje, o katerem se je v zvezi s tem razpravljalo, so drugi nacionalni znaki, ki se uporabljajo na trgu EU. Pri tem poudarjam, da je bilo Poljski ob vstopu v EU večkrat naročeno, da v svoj nacionalni sistem ne sme vključiti varnostnih oznak drugih držav. To navodilo smo upoštevali, pri čemer smo celo odstranili svoj lastni znak B, ki je bil poljski simbol za varnost izdelkov. Tako nam je bilo zelo pomembno, da sledimo pristopu EU in da v novo zakonodajo vključimo prepoved uvedbe drugih varnostnih oznak, razen znaka CE, ter s tem upoštevamo načelo nediskriminacije.

Zelo me veseli, da so Svet, Komisija in Parlament upoštevali svoje stališče in izbrisali zadevne odstavke ter ohranili status quo. Vseeno menim, da si moramo v zvezi z evropskih znakom CE skupaj prizadevati, da dolgoročno odstranimo druge znake s trga, čeprav mora Komisija zadevo najprej preučiti, preden lahko damo takšno pobudo.

  Anna Hedh (PSE). – (SV) Hvala, gospa predsednica. Tudi jaz se toplo zahvaljujem poročevalcem za zelo dobro opravljeno delo. Bilo je izredno vznemirljivo spremljati njihov napredek.

Čeprav imam raje sodelovanje, ki je bolj medvladne narave, se zavedam, da potrebujemo v nekaterih primerih v Uniji čim bolj poenotene zakone. Takšen primer je zakonodajni paket o trženju izdelkov na notranjem trgu, ker se to, kar v EU proizvedemo in vanjo uvozimo, na njem prosto pretaka. Zame je varnost potrošnikov na trgu najpomembnejša.

Zato pozdravljam predloge poročevalcev v zakonodajnem paketu, ki so v veliko pogledih boljši od predlogov Komisije. Na primer, gospa Schaldemose predlaga, naj bodo za zagotavljanje, da so izvoženi izdelki v skladu s pravili EU, odgovorni izvozniki.

Menim, da je to zlasti pomembno zdaj, ko bomo zaradi težav, ki so v zadnjem času v središču na trgu igrač, ponovno preučili direktivo o varnosti igrač. Menim, da je samoumevno, da morajo odgovornost nositi izvozniki in da jim grozijo kazni, če izvažajo nevarne izdelke. Kdo drug? Prav tako moramo spremeniti in poostriti sistem znaka CE. Čeprav je to vprašanje najobčutljivejše, menim, da so poročevalci dosegli velik napredek.

Kot je dejala gospa Schaldemose, sistem znaka CE ni rešitev za vse težave v zvezi z varnostjo na notranjem trgu. Vendar je veliko potrošnikov trenutno prepričanih, da znak CE pomeni, da je izdelek varen, tudi igrače in naprave. Gospa McCarthy nam je to ponazorila z grelnikom vode in igračo. Odgovorni smo, da zagotovimo poostritev sistema označevanja in dejansko izvajanje nadzora trga v vseh državah članicah.

Na koncu ponovno poudarjam, da je potrebno upoštevati naše potrošnike, ker sta za uspešen trg potrebna njihova varnost in zaupanje.

  Magor Imre Csibi (ALDE). – (RO) Dovolite mi nekaj pripomb v zvezi z znakom CE. Trenutno to zadeva vsak izdelek, za katerega velja evropska direktiva. Takšno označevanje ne bo ustrezno, vse dokler ga bodo lahko proizvajalci uporabljali za večino izdelkov, ne da bi jih pri tem nadziral tretji ali neodvisni organ. To je prva težava.

Pri tem se vsi strinjamo, da trenutni sistem znaka CE za izdelke ne more zagotavljati varnosti za evropske potrošnike. Dejansko niti ni bil oblikovan zato, da bi predstavljal označevanje varnosti.

Spoštovani komisar Verheugen, lani ste dejali, da ne bomo nikoli dosegli stoodstotne varnosti izdelkov. Zato pozivam Komisijo, naj poleg natančnejšega nadzora trga in strožjega carinskega nadzora razmisli tudi o strožjih kaznih za podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo izdelke, ki niso v skladu s standardi in direktivami EU.

Ne smemo pozabiti, da je večina evropskih potrošnikov prepričanih, ne da bi bili o tem obveščeni, da je izdelek z znakom CE proizveden v Evropi ali ga je potrdil evropski neodvisni organ. To je druga težava. Tudi komisar Verheugen meni, da je trenutno stanje znaka CE nekoliko zavajajoče. To je nedopustno, zato pozivam Evropsko komisijo, naj spodbudi kampanje za obveščanje evropskih potrošnikov, da znaka CE ne bodo več zamenjevali z oznako za kakovost ali varnostno oznako.

Gospod komisar, dragi kolegi poslanci, vsi menimo, da potrebujemo znak, ki bi potrjeval varnost izdelka. Izpopolni se lahko trenutni znak CE ali se uvede dodatno označevanje, vendar se mora rešitev najti čim prej. Notranji trg poleg prostega pretoka izdelkov vključuje izvajanje učinkovitih ukrepov za zaščito potrošnikov.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod komisar, dinamičen razvoj notranjega trga EU in še bolj dinamičen uvoz škodljivega blaga, zlasti iz Kitajske, nas sili, da posodobimo pravila o trženju izdelkov, vključno s tistimi, ki niso usklajena. Ta trojni zakonodajni paket bo poenostavil papirno dokumentacijo in obenem pomagal državam članicam izboljšati nadzor na trgu EU, ki danes deluje na več ravneh. Zato po temeljiti razpravi poostrujemo zahteve v celotni dobavni verigi, najprej za proizvajalce v EU ali na Kitajskem ter potem za uvoznike in distributerje v EU. Usklajujemo pravila za akreditacijo organov in vzajemnega priznavanja certifikacije.

Poleg organov nadzora postaja pomembnejša tudi vloga ozaveščenosti potrošnikov: obveščeni potrošniki so sposobni razlikovati med izdelki glede na njihovo označevanje, zato si prizadevamo okrepiti pomembnost evropskega znaka CE, na podlagi katerega lahko organi za nadzor in obveščeni potrošniki razberejo, da izdelki dosegajo evropska merila kakovosti in varnosti. Prav tako se moramo boriti proti njegovemu izkoriščanju, vključno z namernim zamenjevanjem z drugimi znaki, kot je China Export.

Izvedela sem, da evropsko označevanje še ni bilo registrirano, zato sem pozvala Komisijo, naj to stori. Čeprav je Komisija svetovala, naj se predlaga postopek registracije, vloga za registracijo v objavljenem obvestilu ni bila navedena. Ponovno pozivam Komisijo, naj ukrepa v zvezi s tem vprašanjem.

Gospod komisar, tudi vas odločno pozivam, da registrirate evropsko označevanje za mednarodne trge. Oba ta ukrepa bosta spodbudila nadaljnje pravne ukrepe proti zlorabi, vključno s takšnimi, ki se končajo s kompenzacijo. Menim, da je zamujanje pri tem nedopustno. Cenim odlično delo Komisije v zvezi s pripravo tega „paketa za blago“, zlasti temeljito delo poročevalcev, ki jih želim pohvaliti za odličen izid.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospa predsednica, pred približno tridesetimi leti je Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi Cassis de Dijon uvedlo načelo vzajemnega priznavanja. Eden od današnjih poročevalcev, gospod Stubb, pravi, da je ta paket ukrepov poskus, da bi se sodba Cassis de Dijon uporabila na zakonodajni ravni. Vendar te sodbe ne more nadomestiti zakonodajno besedilo, ker je ta sodba dejansko instrument, s katerim Sodišče določa uskladitev notranjega trga.

Sedanji paket nadomešča večjo potrebo, ki je bila ponazorjena v tej razpravi, in sicer potreba po resnični uskladitvi proizvodnje v Evropski uniji.

Sedanji sistem vzajemnega priznavanja pomeni, da smo izpostavljeni prekinitvi verige pri najšibkejšem členu. To se je na primer zgodilo z boleznijo norih krav, ko je britanska vlada sklenila deregulirati postopek proizvodnje mesno-kostne moke. To se je nedavno zgodilo tudi v zvezi z britansko zavarovalnico Equitable Life, ko finančni sektor ni bil ustrezno reguliran.

Ta paket pomeni korak naprej, vendar le majhen korak, ker je popolnoma razumljivo, da bodo vlade ščitile svoje državljane, kar je gospa Hedh pravilno povzela, vse dokler obstajajo vlade, ki ne morejo vzpostaviti najvišje ravni nadzora, in dokler Evropska unija ne izvaja nobenega nadzornega sistema. Skratka, to je slab nadomestek prave regulacije na ravni Evropske unije za 27 nacionalnih zbirk pravil.

Evropski parlament bo ta paket, za katerega menim, da je dober, verjetno sprejel, vendar ne smemo počivati na lovorikah, ker brez pravih predpisov Skupnosti in prave certifikacije kakovosti, ki bi bila zagotovljena vsem državljanom Evropske unije, ne bomo dosegli velikega napredka pri oblikovanju trga za evropske izdelke.

(Ploskanje.)

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dejstvo, da nam je uspelo sprejeti paket za blago na prvi obravnavi, jasno kaže na odlično sodelovanje v Evropskem parlamentu ter tudi med Parlamentom in Svetom.

To je za udeležene v trgovini in zlasti potrošnike pomemben zakonodajni projekt. S tem paketom odstranjujemo ovire v zvezi s trgovino, ki so nastale zaradi različnih tehničnih predpisov v državah članicah. Obenem zagotavljamo kakovost izdelkov, ki se tržijo na evropskem trgu. Ta nova zakonodaja bo zagotovila, da bodo izdelki, ki niso v skladu z zakonodajo EU ali niso varni, hitro odstranjeni s trga ali tja sploh ne bodo prišli. O nevarnih izdelkih mora biti Komisija obveščena takoj, da se lahko v vseh državah članicah odstranijo iz obtoka. Sodelovanje med državami zunaj EU (spomnimo se samo Kitajske) se bo z ukrepi uredbe, kot so skupni programi in izmenjave strokovnega tehničnega znanja, izboljšalo.

S temi novimi določbami zagotavljamo učinkovit nadzor trga in boljši pregled v vsej Evropi. To je ne nazadnje tisto, kar je zares pomembno.

Pri vseh razpravah in pogajanjih smo se osredotočali predvsem na potrošnika. Znak CE na primer označuje, da proizvajalec izpolnjuje evropske zahteve za zadevni izdelek. Vendar bodo zdaj poleg proizvajalcev večji del odgovornosti imeli tudi uvozniki. Zlasti so prepovedani napačni ali zavajajoči znaki CE in tisti, ki jih bodo uporabljali, bodo v državah članicah kazensko preganjani. Vse to ščiti potrošnike, vendar tudi poštene podjetnike, ki upoštevajo vse predpise. Eden od naših glavnih dosežkov je ohranitev preizkušenih in že uporabljenih nacionalnih varnostnih oznak, kot je nemški simbol „GS“. Potrošniki te znake poznajo in jim zaupajo.

V četrtek bomo sprejeli zbirko predpisov, ki najučinkoviteje spodbujajo trgovino z blagom na notranjem trgu in obenem, kar je zelo pomembno, z boljšimi sredstvi nadzora ščitijo potrošnike.

  Bernadette Vergnaud (PSE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, evropski potrošniki pričakujejo večjo varnost proizvodov, ki jih kupujejo. Na televiziji vse prepogosto slišimo, da nek proizvod iz države zunaj Evropske unije ogroža varnost ali zdravje. Ta paket ukrepov je spodbuden odziv na takšne težave in poudarjam delo, ki so ga med pogajanji opravili naši trije poročevalci, s tem ko so vztrajali pri pomenu varstva potrošnikov.

V sedanjih razmerah na področju varnosti proizvodov so nujno potrebni novi pravni instrumenti. Predvsem želim opozoriti na vprašanje za ustni odgovor, ki ga je treba zastaviti v zvezi z revizijo predpisov o uporabi znaka CE.

Evropski državljani so do zdaj ta znak obravnavali kot znamenje zaupanja in zagotavljanja varnosti, medtem ko je dejansko le izjava proizvajalca, da je proizvod v skladu z evropsko zakonodajo. To pomeni, da se je prepogosto poljubno dodajal in neustrezno uporabljal. Spomniti se moramo samo na zadevo z igračami Mattel. Vesela sem predloga Komisije o dodatnem znaku, ki bo sistemu omogočil večjo verodostojnost in izboljšal informiranje potrošnikov z namenom večje varnosti uvoženih proizvodov. Vendar ne dvomim,da se je komisarka Kuneva zavezala obravnavi tega vprašanja. Vedno je podpirala izboljšanje zaupanja potrošnikov.

To, kar potrebujemo in kar predlaga poročilo gospe Schaldemose, je strožji nadzor trga, da se preprečijo zlorabe sistema označevanja ter pojasnijo odgovornosti uvoznikov in proizvajalcev, ker so nazadnje oni odgovorni za dajanje na trg varnih proizvodov, in zelo dobro se zavedamo, da je sodelovanje med nacionalnimi organi za nadzor trga in carinskimi službami zelo neenakomerno.

Prevladujoča prednostna naloga je neposredna odgovornost uvoznikov za varnost proizvodov, ki jih uvažajo. Trenutno jih je zelo težko kaznovati, ker proizvajalci v nekaterih primerih, do takrat, ko se težava odkrije v Evropi, že zaprejo tovarne in izginejo. Tega ne smemo več dovoliti.

Zaključila bom z zahvalo gospe Schaldemose, da je upoštevala situacijo malih in srednje velikih podjetij v zvezi s postopki za ugotavljanje skladnosti. Izziv je vzpostaviti pravo ravnovesje med postopki, ki bi lahko obremenili mikropodjetja in jim povzročili preveč stroškov, vključno z obrtnim sektorjem, ne da bi jih odvezali njihovih odgovornosti.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod predsedujoči, želim se zahvaliti za to poročilo in opozoriti Parlament, da znak CE Evropske unije pomeni, da je proizvod v skladu z evropskimi standardi kakovosti in zanesljivosti. Biti ne sme nobenega dvoma, da bodo morali uvoženi proizvodi v prihodnje izpolnjevati popolnoma enake standarde, ki veljajo za blago, proizvedeno v Evropski uniji. Šele s tem bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji. Vendar je treba omogočiti tudi nadaljnje vidno označevanje proizvodov s priznanimi simboli držav članic, ker se zavedamo, da spodbujajo večje zaupanje med predstavniki potrošnikov.

Na koncu poudarjam še velik pomen dodatnih znakov za regionalne specialitete in organska živila, ker vemo, da so tudi ti splošno priznani in jim potrošniki zaupajo na evropskem trgu in zunaj njega, takšno naklonjenost pa je treba vzdrževati.

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospa predsednica, danes predložen paket pozdravljam kot korak naprej za potrošnike in evropske podjetnike. Spregovoriti želim o načelu vzajemnega priznavanja. Gospe in gospodje, ne vem, ali se zavedate, da je že 30 od takrat, ko je Sodišče Evropskih skupnosti izreklo sodbo o tem načelu.

Žal situacija v zvezi z izvajanjem načela vzajemnega priznavanja v državah članicah, ki je temeljno za delovanje skupnega trga, sploh ni zadovoljiva. Postalo je že običajna praksa, da morajo podjetja skozi obremenjujoče upravne postopke, preden lahko dajo blago na trg. Kot podjetnica sem se veliko let tudi sama soočala s to birokracijo.

Ne vem, ali se zavedate, da so stroški, ki jih imajo podjetja v Evropski uniji zaradi nespoštovanja načela vzajemnega priznavanja, ogromni, in tudi Unija sama se sooča z izgubami v znesku približno 150 milijard EUR. Torej, če je naš namen še vedno oblikovati trdno in konkurenčno evropsko gospodarstvo v okviru lizbonske strategije ter v bližnji prihodnosti v razmerju do Indije, Kitajske, Brazilije in drugih sil, moramo to načelo sprejeti kot skupno vsem in ga ustrezno priznati.

  Andrej Vizjak, predsedujoči Svetu. − Spoštovani, dovolite mi, da z vami delim nekaj sklepnih misli glede pomembnosti gotovo že doseženega dogovora o treh aktih, ki bodo bistveno pripomogli k izboljšanju delovanja notranjega trga. Gospod Ayral bi zagotovo danes bil zelo vesel. Zelo ga pogrešamo.

Po obsežnem delu, ki so ga na strani Sveta pred Slovenijo opravili naši nemški in portugalski kolegi, je slovenskemu predsedstvu preostala naloga dokončnega usklajevanja med institucijami Evropske unije. Vesel sem velike kooperativnosti vseh, da smo to nalogo, nekateri pravijo težko nalogo, opravili razmeroma učinkovito in hitro.

Od našega vstopa v Evropsko unijo niso minila niti štiri leta, ko smo s prevzemom predsedovanja sprejeli velik izziv, ki za nas pomeni tudi seveda veliko odgovornost. Zato smo toliko bolj veseli, da smo lahko prispevali k dokončanju te velike naloge, pomembne za vse države Evropske unije.

Posebno ocenjujem, da bomo z uveljavitvijo paketa zagotovili predvsem naslednje: odpravili bomo protekcionizem na nekaterih trgih znotraj Evropske unije, kar pa bo gotovo okrepilo konkurenčnost gospodarstva prav na teh trgih. Menim, da je protekcionizem največji sovražnik razvoja konkurence in konkurenčnosti gospodarskih subjektov na teh trgih.

Poenoteno ravnanje in medsebojno sodelovanje nacionalnih organov za nadzor proizvodov na trgu, dober nadzor varnosti proizvodov evropskih podjetij in proizvodov, ki na trg EU prihajajo iz tretjih držav, in seveda tudi bolj koherentno bodočo tehnično zakonodajo. Končni rezultat tega bo bolj prijazno okolje za gospodarske subjekte, posebej mala in srednja podjetja. Kar je še najbolj pomembno za naše prebivalce, bo zagotovo visoka raven varnosti proizvodov na trgu Evropske unije.

Torej, prepričan sem, da bo ta paket prvi pomemben korak tudi za nadaljnja prizadevanja. Danes je bilo tu veliko govora o teh nadaljnjih korakih in to so tudi pomembni izzivi, ki bodo zaznamovali naše delo v prihodnje.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na začetku želim dodati nekaj pripomb v zvezi z neposrednimi gospodarskimi posledicami. Dejansko drži, da se predpisi o vzajemnem priznavanju uporabljajo za 21 % evropske industrijske proizvodnje, kar je resnično velik del.

Poleg tega, če bi sistem vzajemnega priznavanja deloval pravilno, z drugimi besedami, če bi se povsod v celoti uporabljal, bi se evropski BDP povečal za 1,8 %, kar je zagotovo pomemben makroekonomski učinek. Tudi nasprotno drži, in sicer, da bi se potencialna vrednost notranjega trga po naših ocenah znižala za približno 10 %, če vzajemno priznavanje ne bi delovalo, to pomeni, če se priznavanje ne bi izvajalo; to bi dejansko povzročilo letni primanjkljaj v znesku približno 150 milijard EUR.

Gospa Roithová je postavila vprašanje o registraciji znaka CE. To do lani dejansko ni bilo mogoče, ker je bila potrebna sprememba ustrezne evropske zakonodaje. Proces je v izvajanju in mislim, da bodo današnje odločitve pripomogle k njegovi pospešitvi. Sicer ni v celoti odvisno od nas, vendar si zelo prizadevamo za čimprejšnji zaključek te registracije.

Gospod Csibi je s kritičnim podtonom omenil, da sem lani dejal, da 100 % varnost proizvodov ni mogoča. Zato ponovno poudarjam, da popolnoma zagotovljena varnost proizvodov ni mogoča. Tudi če bi vse proizvode certificirala neodvisna tretja stranka, ta organ ne more preveriti vsake posamezne enote v proizvodni seriji.

Testiranje je vedno omejeno na prototip, težave pa ne nastanejo pri predložitvi prototipa, ampak pri običajnem postopku masovne proizvodnje. Celo v zvezi s proizvodi, za katere veljajo najstrožji varnostni predpisi, na primer zdravili na recept in motornimi vozili, se ponavljajo poročanja o tovarniških napakah in odpoklicih proizvodov. To, da lahko potrošnikom ponudimo 100 % varnost proizvodov, je utvara.

Zato moramo vztrajati pri naši edini možnosti, ki je ta, da vsi z odgovornostjo v verigi v celoti odgovarjajo za proizvode. Začne se z dobavitelji proizvodnih vložkov, prav tako zadeva proizvajalce in v primeru uvoženega blaga tudi uvoznike.

S tem odgovarjam tudi na vprašanje gospoda Purvisa: namen teh novih predpisov je izrecno določiti, da so uvozniki v Evropo odgovorni za zagotavljanje varnosti proizvodov, ki jih uvažajo, in usklajenosti teh proizvodov z veljavnimi standardi. Z drugimi besedami, evropski uvozniki prevzemajo odgovornost za varnost proizvodov iz držav zunaj EU in vsakemu, ki utrpi izgubo ali poškodbo zaradi nevarnega ali nepopolnega proizvoda, ni treba izslediti proizvajalca ali koga drugega v državi, daleč zunaj Evropske unije, ampak lahko svojo pritožbo vloži proti evropskemu uvozniku. Zagotavljam vam, da bo imel ta predpis v praksi velik vpliv.

Toliko v zvezi z zastavljenimi vprašanji. Ob tem se želim še ponovno zahvaliti za pozitiven in ustvarjalen duh, v katerem je potekala ta razprava. Če je Malcolm Harbour še prisoten, bi mu rad dejal, da je lahko vsak dan njegov rojstni dan, če bodo vsi njegovi rojstni dnevi zaznamovani s takšnimi izrednimi dosežki.

(Ploskanje.)

  André Brie, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, vsi so tako soglasni, da se lahko samo zahvalim za razpravo in ničesar ne bom ponavljal. Dve ali tri nasprotna mnenja so bila neutemeljena, zato jih ne bom upošteval. Kljub temu bi rad izrazil mnenje glede današnje očitne usklajenosti. Prepričan sem, da bomo sprejeli dobre zakonodajne instrumente. Vendar v zadnjih letih za težave ni toliko odgovorna naša zakonodaja, ampak njena uporaba v državah članicah. Seveda situacija ni vedno takšna kot pri zadevi Mattel, ki je bila prej omenjena in v kateri je bilo treba s trga umakniti na milijone igrač, vendar takšne zamude, kadarkoli in kjerkoli se pojavijo v Evropski uniji, kažejo, da nadzor trga ne deluje.

Sistem RAPEX na primer opozarja na velike razlike med sistemi nadzora trga evropskih držav. Tudi te razlike niso več sprejemljive. Zato pozivam države članice k zagotovitvi, da se instrumenti, ki jih tu sprejemamo, in že obstoječi mehanizmi nadzora trga za varnost potrošnikov dejansko začnejo izvajati.

Na koncu želim dodati še osebno pripombo. Danes smo se zahvalili veliko ljudem. Med pripravljanjem osnutka mojega poročila sem uspešno sodeloval s čudovitimi kolegi iz sekretariata našega odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Brez njih to poročilo ne bi nastalo. Zato bi se rad posebej zahvalil Petru Traungu in Lucu Visaggiu.

  Christel Schaldemose, poročevalka. − (DA) Gospa predsednica, tudi jaz se želim zahvaliti za veliko pozitivnih in dobrih pripomb med današnjimi postopki. To preprosto dokazuje, da smo v zadnjih letih dejansko opravili odlično delo in zagotovili vključitev vseh možnih stališč, kar me zelo veseli.

Kljub temu imam nekaj pripomb v zvezi s stališči, ki so bila izpostavljena med današnjimi postopki. Zadevajo znak CE. Popolnoma res je, da je za potrošnike zavajajoč, in potrebujemo raziskavo o možnem označevanju za varnost potrošnikov. Prav tako pa močno poudarjam, da bo ta paket zelo izboljšal sistem CE, tako da bo zagotovil večji nadzor trga in obveznost držav članic, da preganjajo zlorabe znaka CE. Znak in sistem CE se bosta v primerjavi z današnjimi razmerami bistveno izboljšala. Izboljšala se bo situacija v zvezi z organi za nadzor trga, ki uporabljajo znak kot orodje. Če proizvajalec zavestno uporabi znak CE, s tem izraža, da upošteva predpise EU. Če jih ne upošteva, je lahko kaznovan. Ne more trditi, da se ni zavedal svojih obveznosti. To je vidno izboljšanje. Vprašanje, ki ga ne obravnavamo, je odnos s potrošniki, na katerega se je komisar zelo pozitivno odzval, s tem ko je dejal, da bo v zvezi s tem opravljenega veliko dela.

Nekoliko se je razpravljalo o tem, ali je prav ali narobe, da se pripravi sporazum na prvi obravnavi. Menim, da je današnja razprava pokazala sodelovanje številnih ljudi, saj so se obravnavala tri poročila z veliko poročevalci v senci itd. Pri delu je sodelovalo veliko število poslancev Evropskega parlamenta, ki so tako tudi imeli priložnost izraziti svoja mnenja. Menim tudi, da smo lahko precej zadovoljni z rezultatom.

Na koncu želim še na hitro omeniti poročevalce v senci in povedati, da tudi jaz zelo cenim njihovo delo: gospa Rühle, gospod Brie, gospa Fourtou in gospa Pleštinská so zelo pomembno prispevali ter tudi sekretariata obeh skupin in sekretariat odbora. Najlepša hvala. V veliko veselje mi je bilo sodelovati.

  Alexander Stubb, poročevalec. − Gospa predsednica, to razpravo bi rad zaključil s štirimi točkami in žal moram začeti z gospodom Bloomom iz Neodvisne stranke Združenega kraljestva, ki je med drugim kritiziral mojo hvaležnost ljudem, ki so sodelovali pri tem celotnem paketu. Ne vem kako so njega učili doma, ampak jaz sem bil vedno prepričan, da bi se bilo vljudno zahvaliti ljudem, ki so omogočili ta paket.

Mogoče se on ne bi smel zahvaliti svojemu piscu govorov – bral je namreč z lista papirja – ker pisec očitno ni razumel smisla tega paketa.

Moj del paketa je vključeval vzajemno priznavanje, s prostim pretokom blaga, vendar brez splošnega usklajevanja. Gospod Bloom ali njegov pisec govorov torej morda namiguje, da je proti prostemu pretoku živil Marmite ali Branston Pickle, avtomobilov Rolls Royce, čevljev Church ali oblačil Burberry – ne vem, kako bi to koristilo gospodarstvu Združenega kraljestva. Zato priporočam, da, če že želite biti verodostojen nasprotnik EU, vsaj preberite dokumente, ki jih nameravate komentirati.

Druga točka je ta, da je to verjetno evropski rekord kar se tiče učinkovitosti, saj mi ni znan drug pomemben zakonodajni paket, ki bi ga Komisija uvedla na Valentinovo, 14. februarja 2007, in Coreper odobril 13. februarja 2008 – v en dan manj kot enem letu. Zato je to za vse tiste, ki so se bali, da bomo po razširitvi postali nekoliko okoreli in neučinkoviti, dober primer hitrega sprejemanja odločitev. Prepričan sem tudi, da je to največji paket v zvezi s prostim pretokom blaga od paketa Delors iz leta 1992, če se ga spomnite. Ob upoštevanju tega se je torej paket izvajal zelo hitro in še enkrat bi se rad zahvalil vsem ljudem, ki so pri tem sodelovali, ker to dokazuje, da mehanizem deluje.

Tretja pripomba se navezuje na napotek gospe Ries, da družbe, navedene v nadaljevanju, za predložitev pritožb glede neuporabe vzajemnega priznavanja obiščejo stran alexstubb.com. Če mi dovolite, bom na to stran dodal neposredno povezavo na domačo stran Komisije. V primeru težav z vzajemnim priznavanjem, se preprosto obrnite na Komisijo. To je treba storiti.

Moja zadnja pripomba je, da je to prvi velik dosežek slovenskega predsedstva, to je prvi velik zakonodajni paket, ki ga je izvedlo, in čestitam za dobro opravljeno delo. Vem, da Coreperju ni bilo lahko in prav tako ne delovnim skupinam, vendar se je predsedstvo odlično odrezalo in upam, da bo prav tako uspešno v zadnjih mesecih predsedovanja.

  Predsednica. − S to zelo usklajeno pripombo je razprava končana. Glasovanje bo potekalo v četrtek.

Pisna izjava (člen 142)

  Iles Braghetto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Na tem plenarnem zasedanju smo razpravljali o „paketu za blago“, ki določa skupni okvir za trženje proizvodov v Evropski uniji in ponovno potrjuje načelo vzajemnosti. Ob upoštevanju sedanjih razmer je cilj Evropskega parlamenta večja učinkovitost znaka CE (skladnost z evropskimi standardi), ker zagotavlja jamstvo varnosti proizvodov in omogoča identifikacijo blaga iz držav, ki niso članice EU. Vendar že nekaj let obstaja še en znak, ki je grafično skoraj popolnoma enak znaku CE, razen presledka med črkama, ampak ima popolnoma drugačen pomen: izvoz iz Kitajske (China Export). Državljani pozivajo k pobudam in sankcijam ter k okrepitvi carinskega nadzora, da se prepreči neustrezna uporaba evropskega znaka CE.

Uvoženi ponarejeni proizvodi, za katere se na prvi pogled zdi, da izpolnjujejo zahteve za dajanje na trg, se tržijo v vseh italijanskih regijah. Razlog za to je tudi zmeda, ki jo povzroča podobnost med znakoma.

Ta ureditev omogoča svobodnejši pretok blaga v EU, s čimer se povečata izbira in zaupanje potrošnikov ter poenostavi prodaja blaga.

(Seja je bila prekinjena ob 11.30 in se je nadaljevala ob 12.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi se iskreno opravičil predsedniku Evropskega parlamenta, kolegom in parlamentu za vse žalitve, ki sem jih povzročil s pripombami z dne 31. januarja, v katerih sem nasprotoval novim pooblastilom, ki so se predsedniku podelila s poslovnikom. Zavedam se, da sem užalil veliko ljudi v tem parlamentu. Upam, da boste sprejeli to iskreno opravičilo.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Hannan. Vaše opravičilo je sprejeto in zabeleženo.

6. Čas glasovanja

  Predsednik. − Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

(Za izid glasovanja in druge informacije glej zapisnik.)

6.1. (A6-0025/2008, Jacek Saryusz-Wolski) Protokol k Evro-sredozemskemu sporazumu med ES in Izraelom o upoštevanju pristopa Bolgarije in Romunije k EU (glasovanje)

6.2. (A6-0026/2008, Jacek Saryusz-Wolski) Protokol k Evro-sredozemskemu sporazumu med ES in Egiptom o upoštevanju pristopa Bolgarije in Romunije k EU (glasovanje)

6.3. (A6-0012/2008, Jan Andersson) Izpostavljenost delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Jan Andersson, poročevalec. − (SV) Hvala, gospod predsednik. V zvezi s pismom, ki ga je evropska sindikalna organizacija prejšnji teden poslala vsem svojim članom, želim povedati, da razumem stališča sindikalnega gibanja glede vprašanja, ali so potekala kakršna koli posvetovanja med socialnimi partnerji in Komisijo. Vendar v zvezi s tem ne moremo ničesar storiti.

Vsebina te direktive se ne bo spremenila. Njeno izvajanje se bo preložilo za štiri leta. Razlog za to je, da morda ne bo mogoča uporaba nekatere zelo pomembne medicinske opreme, če se izvajanje začne aprila. Zdaj potekajo raziskave za ugotovitev, kako bi se lahko ta oprema uskladila z direktivo.

Zato smo podprli preložitev izvajanja direktive s popolnim soglasjem odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, v imenu Komisije pojasnjujem naslednje. S tem, ko je predlagala preložitev začetka veljavnosti te direktive, se je Komisija odgovorno odzvala na nove znanstvene izsledke – ponavljam, nove znanstvene izsledke – to je študijo, ki jo je naročila Vlada Združenega kraljestva in ki je bila objavljena junija 2007. Ti novi znanstveni izsledki so pokazali, da bi predviden začetek veljavnosti direktive aprila 2008 v njeni sedanji obliki nenamerno močno negativno vplival na slikanje z magnetno resonanco (MRI), najučinkovitejšo in najvarnejšo tehniko slikanja v sodobni medicini. Kot odgovoren za ta sektor želim še dodati, da brez te tehnike več tisočim bolnikom v Evropski uniji ne bi bilo omogočeno najboljše možno zdravljenje. Dodajam še, da so naši proizvajalci v tem sektorju svetovni voditelji.

Gospod Andersson je omenil vprašanje posvetovanja. Povedati želim, da so bili predstavniki delavcev v celoti obveščeni in so sodelovali v razpravah s socialnimi partnerji, ki so potekale pred sprejetjem predloga Komisije. Izpostavile so se težave, ki bi lahko nastale zaradi izvajanja sedanje direktive, in prihodnje namere Komisije, o njih pa je tudi potekala razprava na ravni svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ki ga je oblikoval Svet. Ta svetovalni odbor sestavljajo trije polnopravni člani za vsako državo članico, nacionalne vlade, sindikate in organizacije delodajalcev.

6.4. (A6-0022/2008, Hans-Peter Mayer) Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih (kodificirana različica) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Hans-Peter Mayer, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naslednje tri kodifikacije vključujejo novost, saj bomo tudi mi glasovali o skupnih predlogih pravnih služb Parlamenta, Komisije in Sveta. To je prvič, da bo Parlament glasoval o enakem besedilu kot Svet.

Razen teh glasovanj, ki jih podpiram, želim poudariti, da urejamo zadeve, ki jih Evropski parlament ne bi smel urejati. Tu ne gre za odločanje blizu ljudem; v očeh splošne javnosti se zgolj smešimo, ko sprejemamo zakonodajo na področjih, kot je vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.

(Glasno ploskanje.)

Veliko bolj smiselno bi bilo sprejeti direktivo o traktorjih, ki bi vključevala splošne zahteve in zaščitne ukrepe. Tako bi se lahko podrobnosti določile v standardih. V Evropi obstajata evropski odbor za standardizacijo (CEN ) in evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec), oba s sedežem v Bruslju. Organizacije za standardizacijo tridesetih držav, vključno z vsemi državami, ki so članice EU in zveze EFTA, so članice odborov CEN in Cenelec.

To načelo sprejetja splošnih direktiv, ki se sklicujejo na evropske standarde, se že uporablja v več kot 25 drugih sektorjih. Zakaj ga ne bi uporabili tudi v zvezi s traktorji? Predvidevam, da je navzoči komisar, gospod Verheugen, enakega mnenja. Cilj je boljša pravna ureditev in poslanci Evropskega parlamenta moramo biti za vzor.

(Ploskanje.)

6.5. (A6-0016/2008, Hans-Peter Mayer) Predpisane tablice in napisi za motorna in priklopna vozila (kodificirana različica) (glasovanje)

6.6. (A6-0017/2008, Hans-Peter Mayer) Luči za zadnjo registrsko tablico za motorna in priklopna vozila (kodificirana različica) (glasovanje)

6.7. (A6-0018/2008, Francesco Enrico Speroni) Preprečevanje radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski in gozdni traktorji (kodificirana različica) (glasovanje)

6.8. (A6-0019/2008, Francesco Enrico Speroni) Raven hrupa kmetijskih in gozdnih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (glasovanje)

6.9. (A6-0020/2008, Francesco Enrico Speroni) Evropska agencija za okolje ter Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje (kodificirana različica) (glasovanje)

6.10. (A6-0021/2008, Francesco Enrico Speroni) Trošarina, ki se uporablja za predelan tobak (kodificirana različica) (glasovanje)

6.11. (A6-0512/2007, Ruth Hieronymi) Sporazum med ES in Švico o programu MEDIA 2007 (glasovanje)

6.12. (A6-0007/2008, Klaus-Heiner Lehne) Zahteva za zaščito poslanske imunitete gospoda Claudia Fave (glasovanje)

6.13. (A6-0008/2008, Aloyzas Sakalas) Zahteva za zaščito poslanske imunitete gospoda Witolda Tomczaka (glasovanje)

6.14. (A6-0011/2008, Janelly Fourtou) Carinski zakonik Skupnosti (glasovanje)

6.15. (A6-0488/2007, Bill Newton Dunn) Izvajanje zakonodaje o carinskih in kmetijskih vprašanjih (glasovanje)

6.16. (A6-0010/2008, José Javier Pomés Ruiz) Preglednost pri finančnih zadevah (glasovanje)

6.17. (A6-0009/2008, Francesco Musotto) o zaščiti finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – letni poročili za leti 2005 in 2006 (glasovanje)

6.18. (A6-0015/2008, Gérard Deprez) Dejavniki, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov (glasovanje)

6.19. (A6-0002/2008, Ignasi Guardans Cambó) Dostop evropskih podjetij na trg EU (glasovanje)

– Pred glasovanjem o odstavku 35:

  Ignasi Guardans Cambó, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, parlamentu predlagam ustni predlog spremembe odstavka 35. Če se izvede, postane predlog spremembe 24 nepomemben. V slovenščini se glasi:

„poziva trgovinske partnerje Evropske unije, da postopno zmanjšajo ali odpravijo ovire, ki omejujejo dostop blaga na trg“

(ES) Ostalo besedilo bi ostalo nespremenjeno. Namesto pozivanja k takojšnji popolni odstranitvi vseh ovir, ki omejujejo dostop na trg, poziva k postopni odpravi teh ovir ali, po potrebi, k njihovi odpravi.

(Parlament se je strinjal s sprejetjem predloga spremembe)

  Predsednik. − S tem se glasovanje konča.

7. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja.

– Poročilo: Bill Newton Dunn (A6-0488/2007)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, z razširitvijo so se premaknile tudi kopenske in morske meje, s čimer se je delo carinikov s preprostih carinskih pregledov razširilo na boj proti ponarejanju, pranju denarja, drogam in utaji protidampinških dajatev ali zdravstvenih ukrepov, katerih cilj je varstvo potrošnikov. Zato sem pozdravila in podprla predlog Komisije, ki bo omogočil večjo stopnjo usklajevanja organov držav članic, vključno s tesnim sodelovanjem z Europolom, Frontexom, Interpolom in Svetovno carinsko organizacijo. Prav tako pozivamo, da se od organov tretjih držav, ki bodo od držav članic prejeli poslovne in osebne podatke, zahteva zagotovitev standardov varstva podatkov, enakih tistim v EU. Zahvaljujem se poslancem, ki so danes v celoti podprli predloge naše skupine. Zahvaljujem se tudi poročevalcem za natančno opravljeno delo.

– Poročilo: Francesco Musotto (A6-0009/2008)

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo Musotta, ker iskreno obravnava veliko vidikov goljufije in ukrepov za boj proti goljufiji. Prešine me občutek déja vuja, ko poročilo omenja milijone nepravilno plačanih sredstev in neupravičeno uveljavljenih izdatkov. Pomislite na primer na več sto milijonov eurov iz evropskih skladov, ki so že izginili v neskončnih breznih korupcije v valonski regiji, v kateri prevladujejo socialisti. To je regija, v kateri je bilo več uradnikov vpletenih v škandale, v nekaterih primerih v zvezi s poneverjanjem sredstev. Ko poročilo omenja krhkost nadzora Komisije, se vedno spomnim besed kolega iz valonske regije, gospoda Depreza, ki je na začetku meseca govoril o slabih projektih, za katere je odgovorna valonska regija, ampak tudi Komisija, ki jih odobri.

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0015/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, prvotno predloženo poročilo je bilo dobro, ker je vključevalo jasno opredeljene ukrepe za podporo boja proti terorizmu, kot so nujni ukrepi za izboljšanje preprečevanja, tesnejše policijsko sodelovanje, večja izmenjava podatkov in pomoč žrtvam terorizma.

Vendar so današnja glasovanja popolnoma spremenila poročilo. Ključni elementi poročila so se z glasovanjem izključili. Džihadski teroristi se na primer naenkrat ne obravnavajo več kot nevarni. Druga, nesprejemljiva stališča pa so se z glasovanjem vključila v poročilo, tako da sem moral kot večina Parlamenta glasovati proti njemu. Žal mi je prvotnega osnutka, ker bi bilo dobro imeti boljši sklop političnih in tehničnih instrumentov za boj proti terorizmu in izboljšanje nadzora.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, ni mi treba posebej poudarjati, da sem glasoval proti poročilu Depreza, ker se nikakor ne strinjam s tem, da je džihadski terorizem dejansko le posledica domnevne diskriminacije in družbene osamitve Muslimanov v Evropi. Pravzaprav poznam precej ljudi, ki niso priseljenci in so resnično družbeno osamljeni v muslimanskih soseščinah naših velikih mest, vendar se niti slučajno ne zatečejo k terorističnim zločinom. Zato v tem primeru ne bom dejal mea culpa. Morda je politično korektno obtožiti izdajalsko Evropo, vendar je v pravem pomenu besede vse prej kot korektno. Kdaj bo Parlament končno razumel, da islamistično nasilje ni povezano z diskriminacijo ali socialno izključenostjo, ampak izvira neposredno iz svetovne vizije samega Islama?

– Poročilo: Ignasi Guadans Cambó (A6-0002/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, ko govorimo o trgovanju med regijami, se moramo zavedati, da med sabo ne trgujejo države, ampak ljudje in podjetja. Ena od napak tega poročila je, da ne upošteva bistvenih trgovinskih ovir, ki podjetnikom iz tretjih držav onemogočajo trgovanje z EU.

Zato z zadovoljstvom naznanjam medstrankarsko kampanjo, ki vključuje nevladne organizacije in organizacije civilne družbe ter lokalne borce, z imenom Real Trade Campaign, ki ima pet glavnih ciljev: odprava kmetijskih uvoznih tarif, odprava kmetijskih subvencij, liberalizacija pravil države porekla, večji poudarek na pomoči za trgovino in spodbujanje držav z nizkimi dohodki, da postopno znižajo medsebojne trgovinske ovire, v upanju, da bodo na področju trgovine del svetovne skupnosti in bodo sčasoma več trgovale z nami. To poročilo je neuravnoteženo, ker ni upoštevalo obstoja teh ovir z vidika EU, zato sem glasoval proti.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Jan Andersson (A6-0012/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Najprej moram povedati, da je naše glasovanje proti protest proti preložitvi začetka veljavnosti direktive o zdravju in varnosti delavcev, ki je bila sprejeta leta 2004 in določa mejne vrednosti izpostavljenosti delavcev električnim, magnetnim in elektromagnetnim poljem ter ukrepe za preprečevanje, obveščanje in usposabljanje. Evropska komisija zdaj predlaga novo direktivo, katere edini cilj je preložitev prenosa zadevne direktive za štiri leta.

Resnično nenavadno je, da je Evropska komisija predložila ta predlog za preložitev. V obrazložitvi navaja, da je medicinska skupnost poročala o skrbeh v zvezi z izvajanjem direktive in da so se zdaj uvedle različne raziskave. Škoda, da se podobne skrbi glede učinkov te direktive ne kažejo v zvezi z učinki drugih pravnih instrumentov in smernic politike, ki si prizadevajo za liberalizacijo javnih dobrin in storitev ter deregulacijo delovnih odnosov in pravic delavcev. Evropska komisija zahteva več raziskav, ki jim sledi preložitev izvajanja, le v primeru varstva pravic in zdravja delavcev. To je nesprejemljivo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo o izpostavljenosti delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov. Ob upoštevanju možnih posledic prenosa direktive iz leta 2004, ki določa minimalne varnostne standarde za tiste, ki uporabljajo fizikalne dejavnike, na področju razvoja in uporabe slikanja z magnetno resonanco (MRI) v medicini so priporočila iz poročila razumna in logična. Ob upoštevanju novih raziskav, ki izražajo dvom glede podlage, na kateri temeljijo priporočila direktive, moramo omogočiti čas za analizo teh novih informacij in direktive. Zato podpiram poziv k preložitvi roka 30. april 2008 za štiri leta in sem glasoval za to poročilo.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Poudariti želim, da potreba po izboljšanju zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu temelji predvsem na oceni tveganja. Ko so delavci zaposleni v okolju, v katerem so izpostavljeni dejavnikom, ki predstavljajo tveganje za zdravje, je ocena tveganja ena od temeljnih nalog delodajalca.

Če ocena tveganja odkrije možnost tveganja, je treba uvesti ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja na najnižjo možno raven. Menim, da je pomembno, da se ti ukrepi izvajajo pri viru. Drugi možni ukrepi so na primer omogočanje izbire različnih delovnih metod, tehnični ukrepi za zmanjšanje emisij, sprememba ureditve delovnih mest in delovnih postaj, omejitev trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti, dajanje na voljo ustrezne osebne zaščitne opreme itd.

Strinjam se, da mora delodajalec zagotoviti zdravstveno varstvo delavcev, pri katerih je zdravstveni pregled pokazal obstoj posebnega tveganja za zdravje. Preventivni zdravniški pregledi so del paketa zdravstvenega varstva: njihov namen je zgodnja ugotovitev zdravstvenih sprememb in preprečevanje škodljivih vplivov na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem. Glede na rezultate se lahko ocena tveganja pregleda in sprejmejo se dodatni ukrepi.

Za zaključek bi rad dejal, da sem kot zdravnik zadovoljen, da direktiva št. 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa zahteve glede določitve opozorilnih vrednosti in mejnih vrednosti izpostavljenosti za posamezna elektromagnetna polja ter zahteve za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ki so med delom izpostavljeni elektromagnetnim poljem.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Umetni elektromagnetni valovi pomembno vplivajo na zdravje evropskih državljanov in predvsem na zdravje delavcev, ki jih je treba zaščititi pred elektromagnetnimi polji, tako kot jih že ščitita dve direktivi EU, ki določata mejne vrednosti izpostavljenosti hrupu in vibracijam.

Elektromagnetna polja, ki jih oddajajo radii in elektronske naprave ter različne telefonske naprave – prenosni oddajniki in telefoni, fiksni in wi-fi mobilni telefoni – nikakor niso neškodljiva.

To so ugotovitve nedavnega poročila skupine znanstvenikov BioInitiative in njegovi sklepi so nesporni: tveganja vključujejo oblike raka, Alzheimerjevo bolezen in živčne težave, ki jih povzroča kronična ali prekomerna izpostavljenost elektromagnetnim valovom. To zdravstveno tveganje je nedavno izpostavila Evropska agencija za okolje.

Zato sem glasoval za poročilo predsednika odbora Jana Anderssona, katerega namen je varstvo zdravja delavcev ob upoštevanju zaskrbljenosti medicinske skupnosti glede združljivosti zakonodaje Skupnosti s tehniko slikanja z magnetno resonanco (MRI). Tehnika MRI je za nekatere bolnike bistven postopek zdravljenja in menim, da bi bilo treba v zvezi s to tehniko uvesti odstopanje, namesto da se uporaba celotne direktive preloži za štiri leta.

– Poročilo: Hans-Peter Mayer (A6-0016/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav gre za postopek kodifikacije, ki nič ne spremeni veljavne zakonodaje, je temeljno izpostavljeno vprašanje potreba po sklopu direktiv Skupnosti o sklopu vprašanj v zvezi s traktorji ter drugimi motornimi in priklopnimi vozili, kot je razvidno iz kodificiranih različic več poročil, o katerih je Parlament danes glasoval.

Prepričana sem, da je zakonodaja Skupnosti na tem področju prekomerna. Verjetno bi zadostovala splošna zakonodaja o motornih vozilih, ki bi zajemala splošne vidike, ne da bi bilo treba ponovno oblikovati direktive za vsako od teh področij, kot je situacija zdaj, na primer: preprečevanje radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski ali gozdni traktorji (elektromagnetna združljivost); raven hrupa, ki ga zaznavajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih; luči za zadnjo registrsko tablico za motorna in priklopna vozila.

Glasovanje za kodifikacijo nikakor ne spremeni tega mnenja.

– Poročilo: Francesco Speroni (A6-0020/2008)

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram obravnavano poročilo, ki bo imelo pomembno vlogo pri poenostavitvi in urejeni ureditvi zakonodaje Skupnosti. To je zlasti pomembno za razvoj civilne družbe, ker preglednost in dostopnost evropske zakonodaje posameznim državljanom omogoča nove priložnosti uveljavljanja posebnih pravic.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler ostaja veliko število večkrat spremenjenih uredb razpršenih ter jih je treba upoštevati delno v prvotnem zakonodajnem aktu in delno v nadaljnjih aktih o spremembah – naloga, ki zahteva težavno primerjavo veliko različnih pravnih instrumentov, da se določijo veljavni predpisi. Pogosto spremenjene uredbe je treba kodificirati, da bo zakonodaja Skupnosti jasna in razumljiva.

Zato v celoti podpiram kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.

– Poročilo: Francesco Speroni (A6-0021/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali za to poročilo o kodifikaciji, ki je pomemben del prizadevanja za povečanje jasnosti in preglednosti zakonodaje Skupnosti. Poročilo ne vključuje nobenih vsebinskih sprememb, ampak veliko različnih direktiv združuje v skladno besedilo. Takšno poenostavitev seveda podpiramo. Kljub temu je treba poudariti, da naše glasovanje za ne pomeni, da smo zadovoljni z ureditvijo veljavne zakonodaje. Želimo, da se v prihodnje povečajo minimalni davki na tobak in da se regulativni sistem resnično poenostavi. Poleg tega je treba zagotoviti, da je učinek ravni davka na različne vrste tobaka konkurenčno nevtralen.

– Poročilo: Janelly Fourtou (A6-0011/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta uredba nadomešča Uredbo (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti. Predložene obrazložitve so spremembe, ki so se uvedle v vmesnem času.

Carinski zakonik Skupnosti (CZS) je bil ustanovljen z uredbo (EGS) št. 2913/92. Takrat je to že bil dolg in tehnično zapleten dokument, ki je urejal carinske zadeve Skupnosti.

O vsakem posebnem vidiku carinskega zakonika Skupnosti so razpravljali strokovnjaki z ustreznih področij in vprašanja v zvezi z njim je obravnaval ustrezen Odbor.

V svetu, v katerem na področju trgovine prevladujejo velike večnacionalne družbe, je moral ta osnutek zakonika izražati in služiti interesom teh večnacionalnih družb, torej zmanjšati potovalni čas blaga in poenostaviti carinske postopke.

Ali so bili v okviru te poenostavitve sprejeti tudi ukrepi za boj proti carinskim goljufijam, pa je drugo vprašanje.

Zdi se, da se je prednost dala poenostavitvi v škodo boja proti goljufijam. Poleg tega ni naključje, da se dokumenti Skupnosti in/ali njihovi prevodi pogosto sklicujejo na „olajševanje“ in ne poenostavitev. To je odkrit tiskarski spodrsljaj.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Pri ponarejanju in tihotapljenju blaga se danes uporabljajo metode, katerih odkritje zahteva celovit pristop k reševanju novih nalog, s katerimi se soočajo carinski organi; prav tako morajo biti carinski uradniki poklicno usposobljeni uradniki.

EU je carinska unija, zato je carinski zakonik Skupnosti eden od najpomembnejših instrumentov. Posodobitev carinskega zakonika Skupnosti pomeni popolno revizijo prvotnega dokumenta, ki je začel veljati leta 1992, v skladu s potrebami na področju e-carine in e-poslovanja.

Kakšne bodo posledice posodobitve carinskega zakonika Skupnosti? Najpomembnejše so posodobitev nadzornih mehanizmov ter elektronska izmenjava podatkov in interoperabilni carinski sistemi. Poenostavili se bodo carinski predpisi in upravni postopki za carinske organe in gospodarske subjekte. Nova lastnost je centralizirano carinjenje: krepi sodelovanje med državami članicami in Evropsko unijo. Enostavnejše, hitrejše in, kar je najpomembnejše, centralizirano carinjenje na eni lokaciji bo zelo verjetno zmanjšalo birokracijo.

Po treh letih intenzivnega institucionalnega dela lahko Evropskemu parlamentu ponosno pripišemo velik uspeh pri posodabljanju carine. Ob tej priložnosti bi rada pohvalila težko delo, ki so ga opravili carinski uradniki, brez katerih si je nemogoče zamisliti varovanje zunanjih meja Unije.

Menim, da smo danes pripravili darilo za 40. obletnico naše carinske unije, ki jo bomo praznovali 1. julija 2008. Veseli me, da sem lahko s svojim glasom prispevala k posodobitvi carinskega zakonika Skupnosti.

– Poročilo: Bill Newton Dunn (A6-0488/2007)

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi podprl poročilo Dunna. Namen predloga je uskladiti sedanjo uredbo (ES) št. 515/97 z novimi pristojnostmi Skupnosti na področju carinskega sodelovanja, pospeševanja sodelovanja in izmenjave podatkov med državami članicami ter med njimi in Komisijo. Navedena uredba zagotavlja pravno podlago za prošnje za pomoč, ki si jih izmenjajo pristojni organi, da se odpravijo nepravilnosti in goljufije.

Kljub do zdaj doseženim dobrim rezultatom je več razlogov za spremembe besedila, povezane predvsem z institucionalnim okvirom in usklajevanjem. Cilj je torej poglobiti usklajevanje na ravni Skupnosti glede na nove instrumente, ki jih zagotavlja evropska zakonodaja, ob upoštevanju, da takrat, ko je bila sprejeta uredba (ES) št. 515/97, Pogodba še ni vsebovala člena o carinskem sodelovanju (člena 135 in 280).

– Poročilo: José Javier Pomés Ruiz (A6-0010/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam poročilo, ki ga je predstavil gospod Pomés Ruiz, ker predstavlja dodatni ukrep za večjo odgovornost in preglednost evropskih institucij ter je oblikovano tako, da omogoča vsem državljanom pozornejši nadzor in spremljanje postopka sprejemanja odločitev v zvezi z uporabo sredstev EU, s čimer se krepijo osnovna načela našega demokratičnega sistema.

Parlamentarna pobuda izrecno poziva k objavi upravičencev sredstev EU, vključno z donacijami, pogodbami, izdatki za kmetijstvo ali strukturnimi izdatki ali drugimi vrstami financiranja. ES je pozvana tudi k oceni izvedljivosti „informacijskega sistema“ za širšo javnost, ki bo lahko zagotavljal podrobne podatke o uvozu in posameznih upravičencih zapletenega financiranja EU.

Ker določa tudi etične standarde za nosilce javnih funkcij in črno listo goljufov ter predvideva objavo imen lobistov in vseh strokovnjakov, ki pomagajo Komisiji, mora poročilo Ruiza omogočiti oblikovanje učinkovitega in preglednega sistema za spremljanje upravljanja in učinkovite uporabe sredstev EU.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Podpiram pobudo, usmerjeno v doseganje preglednosti glede odhodkov iz proračuna EU. Viri informacij o odhodkih morajo biti pregledni in predvsem praktično urejeni. Pogosto slišim pripombe poljskih podjetnikov, da je dostop do ustreznih virov informacij zelo razpršen, kar uporabnikom precej otežuje primerjavo in presojo ter sprejemanje pravilnih sklepov v zvezi s svojimi projekti.

Pomanjkanje preglednosti v zvezi z odhodki iz proračuna EU povzroča veliko krivic. V novih državah članicah, vključno s Poljsko, v katerih imajo potencialni upravičenci sorazmerno malo izkušenj s pridobivanjem sredstev EU, so lahko jasno predstavljene informacije v veliko pomoč.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Razen enega ali dveh vidikov, ki so nekoliko zaskrbljujoči, menimo, da poročilo na splošno izpostavlja veliko zelo pomembnih in aktualnih vprašanj.

Po tako imenovani pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija uvedla novembra 2005, poročilo ponovno potrjuje potrebo po uvedbi v celoti delujočega informacijskega sistema za javnost o na primer končnih upravičencih različnih strukturnih skladov.

Poročilo navaja, da lahko različni upravičenci prejemajo sredstva EU iz več programov ali sektorjev dejavnosti EU, zato priznava, da bi bilo poučno, če bi lahko v vseh sektorjih opredelili vse zneske, plačane posameznemu upravičencu, pri čemer so te informacije neprecenljive na primer za delavce v primeru selitve podjetja.

Poročilo obravnava tudi druge pomembne vidike, kot je izjava o finančnih interesih nosilcev javnih funkcij v institucijah EU, pri čemer predlaga sprejetje standardov in razkritje sestave „strokovnih skupin“ (uradnih ali neuradnih), ki jih Komisija oblikuje zato, da ji pomagajo pri njenih pobudah, predvsem zakonodajnih pobudah.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za predloge sprememb poročila Pomésa Ruiza moje skupine, ki so bili vsi sprejeti. Pomembno je, da je članstvo strokovnih skupin Komisije uravnoteženo ter da je postopek izbora članov takih skupin v celoti odprt in pregleden. Upati je, da bo Komisija upoštevala današnji poziv te institucije.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod Pomés Ruiz upravičeno trdi, da je preglednost odvisna od tega, ali so informacije o upravičencih lahko dostopne in zanesljive ter so primerne za nadaljnje raziskave, primerjave in ocene.

Strinjam se z zahtevo, da mora Komisija v vseh dokumentih v zvezi s proračunom EU in/ali projekti in programi, za katere je odgovorna, jasno navesti naslove spletnih strani z informacijami o upravičencih sredstev EU, s katerimi neposredno in centralno upravlja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo o preglednosti pri finančnih zadevah. Vsako dejanje za izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti informacij, zlasti o kmetijski politiki in kulturnih skladih (za katere se je izkazalo, da so javnosti težko dostopni), je pozitiven korak k izpolnjevanju demokratičnih obveznosti s strani EU.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) To je korak v pravo smer, ki bo nekoliko osvetlil zmešnjavo pomoči in olajšal dostop navadnim državljanom ali jim vsaj nekoliko pojasnil precej nerazumljive postopke. Vendar je treba zagotoviti, da v tem primeru dobro plačani lobisti niso edini upravičenci takšnih baz podatkov, ampak da se tudi malim in srednje velikim podjetjem ter navadnim državljanom omogoči, da s preprostimi logičnimi postopki pridobijo donacije in druge oblike podpore, ki jih zanimajo.

Zagotovo je treba pozdraviti kodeks etike za institucije. Organ, ki je pooblaščen za dodeljevanje javnih sredstev mora biti popolnoma zanesljiv, že zaradi zaupanja ljudi v organe javne uprave. Kljub temu je treba paziti, ker nadzora ni mogoče toliko razširiti, da bi popolnoma razgalili institucijo in njene člane ter oblikovali prosojne ljudi. V okviru varstva podatkov pa je takšna ureditev, tj. vključitev nekakšnega kodeksa etike, nedvomno dobrodošla.

V zvezi z oblikovanjem „črne liste“ je gotovo še treba razpravljati o načinih izvajanja, ker je to še eno področje, na katerem ima varstvo podatkov ključno vlogo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Od ljudi, ki upravljajo z javnimi sredstvi, se pričakuje in zahteva, da jih bodo upravljali čimbolj razumno, da bodo čim bolj učinkovito predstavljali rezultate dejavnosti ter zagotavljali popolno preglednost. Davkoplačevalci, ki ne nazadnje financirajo vsa javna sredstva, imajo pravico (ki jo morajo uveljavljati) vedeti, kdo porablja sredstva, ki so na voljo interesom EU, in kako jih porablja. Zato sem glasoval za to poročilo, ki ga podpira sporočilo Evropske komisije, ki vsebuje veliko predlogov, s katerimi se večinoma strinjamo. Dodajam le, da sem prepričan, da je treba načela in predpise, ki se uporabljajo za sredstva Skupnosti, zlasti tista, s katerimi neposredno upravljajo evropske institucije, uporabljati mutatis mutandis tudi za druga javna sredstva, to so sredstva Skupnosti, s katerimi upravljajo države članice.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za poročilo gospoda Pomésa Ruiza o preglednosti pri finančnih zadevah.

Poročevalec obravnava veliko zelo pomembnih vprašanj v zvezi z upravljanjem financiranja EU, kot so razkritje informacij o upravičencih sredstev EU, izjava o finančnih interesih nosilcev javnih funkcij v institucijah EU ter upravljanje v institucijah in njihova letna poročila o dejavnostih.

Prizadevati si moramo za uresničitev stalne racionalizacije postopkov upravljanja financiranja EU in nadzora odhodkov, ob posebnem upoštevanju vloge Evropskega parlamenta kot institucije, ki podeli razrešnico glede izvajanja proračuna. Denar moramo staviti na preglednost in natančno računovodenje finančnih sredstev.

– Poročilo: Francesco Musotto (A6-0009/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Boj proti goljufijam in poneverbi javnih sredstev, v tem primeru sredstev Skupnosti, mora biti prednostna naloga vsake države članice. Zato je nujno, da ima vsaka država na voljo človeške in materialne vire, ki ji omogočajo ustrezno opravljanje te naloge.

Poudariti je treba, da se ob ponovnem potrjevanju odgovornosti držav članic za varovanje javnih interesov – kot navaja poročilo – hkrati spodbuja politika, ki razvrednoti in odvzema državam članicam naloge, ki bi jih morale opravljati same, predvsem z odpravljanjem državnih služb, stalnim izločanjem in začasnimi odpusti tam zaposlenih ter uporabo podjetij v zasebni lasti za opravljanje nekaterih od teh nalog. Menimo, da mora poročilo preučiti tudi posledice prenosa nalog javnih služb na podjetja v zasebni lasti za upravljanje javnih sredstev.

Oceniti je treba tudi, koliko prevelika zapletenost in neustreznost predpisov ter zamude pri dodeljevanju sredstev prispevajo k ugotovljenim nepravilnostim.

Namesto tega pa se poročilo osredotoča predvsem na kaznovanje, in sicer predlaga postopke za ugotavljanje kršitev ter začasno prekinitev vmesnih plačil državam članicam.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo Musotta o boju proti goljufijam. Zapravljanje in slabo upravljanje sredstev Skupnosti se pogosto pojavlja v tisku in medijih po vsej EU. Nujno je učinkovito obravnavanje goljufij in v zvezi s tem imajo poleg različnih organov EU pomembno vlogo tudi države članice.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo cenjenega kolega Francesca Musotta. Obe poročili poudarjata, da je treba večjo pozornost nameniti nekaterim državam, ki zaostajajo na področju zagotavljanja informacij v elektronski obliki ter usklajenosti s sistemi upravljanja in spremljanja. Strinjam se s poročevalcem, ki je poudaril, da je treba posebno pozornost nameniti oblikovanju dejavnosti za boj proti goljufijam v Skupnosti, ki jih izvajajo države, ki očitno nimajo dovolj učinkovitih sistemov spremljanja in so v nekaterih primerih slabo usklajene z evropskimi standardi. Menim, da je bistveno pozorno spremljanje odhodkov Skupnosti. Še pomembnejši je boj proti neustreznim plačilom, ob upoštevanju, da je treba denar evropskih davkoplačevalcev nadalje uporabiti za izboljšanje življenjskih standardov.

– Poročilo: Gérard Deprez (A6-0015/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali za poročilo Depreza o tem, kako morajo Unija in države članice nadaljevati s svojimi ukrepi za omejitev podpore terorizmu in večanja novačenja teroristov. EU mora pri svojih ukrepih za boj proti terorizmu upoštevati te vidike ter izboljšati zdaj omejeno poznavanje razlogov za teroristična dejanja in radikalizacijo. K temu pa je treba pristopiti ob strogem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na način, ki ustreza odprti, demokratični in pravični družbi. Na noben način se ne smejo omejiti ustavne pravice, kot so svoboda tiska ter svoboda izražanja in svoboda združevanja.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospoda Depreza o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov. Rad pa bi izpostavil dve stvari. Prvo je vprašanje o Nelsonu Mandeli. Razlikovati moramo med tistimi, ki se borijo proti zatiranju in pokvarjenim avtoritarnim režimom, kot je apartheid v Južni Afriki, ter nihilizmom napadalcev 11. septembra. Ne bi podprl bombnega napada v Rivoniji, če pa bi Nelson Mandela zbežal v Evropo, prav tako ne bi podprl njegove izročitve Južni Afriki, kjer bi ga doletela smrtna kazen.

Druga stvar pa je, da mora Zahod priznati, da naše ukrepanje ali neukrepanje na Bližnjem vzhodu, v Palestini in drugod včasih prispeva k večanju sovražnosti in terorizma proti nam. Včasih smo sami sebi največji sovražniki.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) V poročilu Depreza o terorizmu sta me vznemirili dve stvari. Prva je ta, da ne omenja glavnega vzroka teroristične grožnje v Evropi, to je nenadzorovan pritok skupin migrantov, ki se nimajo namena vključiti ali prilagoditi, ampak hočejo, ravno nasprotno, živeti po svojih zakonih v tako imenovanih družbah gostiteljicah, v katere želijo dejansko uvesti te zakone.

Druga stvar, ki me je vznemirila, je bila razdelitev krivde: glede na vaše besede se Evropa nikoli ne more popolnoma odpovedati svojemu bistvu, svojim nacionalnim identitetam in deljeni civilizaciji. Nikoli ne more ogroziti svojih vrednot zaradi strpnosti in tako imenovane „pravice do razlikovanja“. Nikoli ne more preveč diskriminirati lastnega ljudstva in dajati preveč prednosti tujim državljanom, kulturam ali civilizacijam, ki živijo na njenem ozemlju. Ne nazadnje je odgovorna za to, kar se z njo dogaja. Vendar so bili tisti, odgovorni za teroristične napade v Londonu britanski državljani, rojeni v Angliji, z zaposlitvijo, s katero bi bil marsikdo zadovoljen. Niso bili izključeni in niso bili žrtve. Kljub temu so bili vpoklicani v vojno.

Dejstvo je, da so večkulturne, razdeljene družbe, h katerim tako iskreno težimo, po naravi družbe, nagnjene k številnim konfliktom. Z zanikanjem dejanskega stanja pa zgolj podžigamo sovraštvo in prezir.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav poročilo vsebuje vidike, ki jih cenimo in menimo, da so pozitivni med drugim ob upoštevanju slabšanja svetovnih razmer, ne opredeljuje ali napoveduje pravih ciljev in posledic „boja proti terorizmu“, zlasti kot dejavnika, ki sam po sebi spodbuja terorizem.

Poročilo se, čeprav pogojno, nanaša na temeljno potrebo po diplomatskem in mirnem reševanju sporov po svetu, vendar ne navaja, da glavni dejavniki, ki spodbujajo terorizem, vključujejo nasilje, ki ga podžigajo militarizacija mednarodnih odnosov, napade na neodvisnost držav in suverenost narodov, državni terorizem, kršenje temeljnih svoboščin, pravic in jamstev, nenadzorovano kapitalistično izkoriščanje, nehumano širjenje neenakosti in nepravičnosti ter na milijone ljudi, ki živijo v brezupnih razmerah – na primer v Afganistanu, Iraku ali Palestini.

Prepričani smo, da bo resna analiza terorizma v vseh oblikah, vključno z državnim terorizmom, zahtevala, da se terorizem postavi v njegov politični kontekst, s čimer se bodo razkrili temeljni vzroki in politika, ki ga spodbuja, na primer „boj proti terorizmu“, ki ga vodijo ZDA in njene zaveznice.

Zato smo se glasovanja vzdržali.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem današnje predloge sprememb, ki navajajo, da se radikalizacije ne sme obravnavati kot jasne povezave z nasiljem in da je treba državljanskim svoboščinam pripisati velik pomen. Slednjega ni treba ponavljati – opisujemo se kot Unija, ki temelji na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. Dejansko je večina predlogov iz tega poročila že del politike EU, zato se sprašujem, zakaj je potrebno še eno poročilo.

Glasoval sem proti končnemu poročilu, ampak ne zato, ker podpiram stališče PPE ali ozko razpravo o španskih domačih razmerah, ki pogosto zastruplja razprave v tem parlamentu o reševanju vprašanja terorizma, temveč ker smo se odločili, da bomo preučili vključitev obrazložitve terorizma v naš paket boja proti terorizmu. To se morda zdi nepomembno, vendar vemo, da akademsko svobodo, politično razpravo in prizadevanje proti radikalizaciji omejuje strah, ki ga povzroča takšna zakonodaja Mladi Muslimani so mi povedali, da se bojijo razpravljati o vprašanjih, kot so Palestina ali Irak, ker bi si lahko kdo njihovo kritiko in izražanje občutkov razlagal kot utemeljevanje in poveličevanje in bi končali na sodišču. Parlament bi lahko glasoval proti temu odstavku, vendar se za to ni odločil.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo o izkoreninjenju terorizma zajema neskončno število besedil, ki poveličujejo človekove pravice in boj proti diskriminaciji. Vendar dejstvo je, da pretirana previdnost v zvezi z mogočimi kršitvami temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in svobode veroizpovedi, dejansko razjeda sredstva, ki jih potrebujemo za boj proti terorizmu.

Do zdaj že mora biti jasno, da Evropski parlament bolj skrbi varstvo vseh vrst pravic in politično korektno ravnanje, kot varnost državljanov Evropske unije.

To poročilo o dejavnikih, ki podpirajo terorizem, torej niti enkrat ne omenja mošej, čeprav so, kot vemo, nič manj kot središča usposabljanja prihodnjih islamskih teroristov. Prav tako ne omenja imamov v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem ali Danskem, ki uspešno novačijo islamsko mladino, naklonjeno organizaciji Jihad.

Nikogar ne smemo vznemirjati; ne smemo posegati na versko občutljiva področja; biti moramo nediskriminatorni: to je komajda učinkovit recept za obravnavanje vedno večje grožnje islamskega terorizma. Pravzaprav je prej ravno nasprotno.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo odraža bistveno spremembo dela članov skupin PSE, Verts/ALE, GUE/NGL in ALDE v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Besedilo, ki je prvotno zaznamovalo islamce in muslimane na dokaj sramoten način, je napredna večina sredinske levice uspela preoblikovati v uravnotežen dokument in opozoriti na veliko dejavnikov (gospodarske, socialne itn.), ki odobravajo podporo terorizmu s trditvami o potrebi po spoštovanju temeljnih pravic in s poudarjanjem potrebe po boju proti diskriminaciji ter s spodbujanjem enakih možnosti zlasti v zvezi izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem.

Vendar menim, do so v poročilu dve ali tri točke dvomljive, zlasti sklicevanji na „zmerni islam“ in na „nadzor nad katerimkoli krajem, kjer se širi propaganda za spodbujanje posameznikov k terorističnim dejanjem“.

Čeprav poročila ne morem podpreti v celoti, bi zavrnitev pomenila predajo pravice in izbuljene mesece prizadevanj.

Zato je po mojem mnenju najboljša rešitev ta, da se vzdržimo in pojasnimo razloge za to.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − To poročilo želi predložiti vrsto evropskih standardov in načel v zvezi z bojem proti terorizmu. Opozicija poročilu iz desne pomeni, da pomoč žrtvam, obravnavanje podpore teroristične dejavnosti kot kaznivo dejanje v vseh državah članicah in spodbujanje potrebe po političnem dialogu ne bodo tvorili dela koherentne evropske protiteroristične strategije. Glasoval sem za poročilo in obžalujem, da sporazum o tem, da so občutki sredstva, ki se ponavadi uporabljajo pri širših soglasjih, ni bil dosežen.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Boj proti terorizmu je izziv tega stoletja. Odločni ukrepi proti propagandi so zato prvi manjši korak v želji za obvladovanje širjenja terorizma med avtonomnimi islamskimi subkulturami v Evropi.

Soočiti se moramo z dejstvom, da je terorizem v Evropi po naravi zgolj islamski in da so radikalizirani muslimani popolnoma nedovzetni za ukrepe za integracijo. V Evropi se pojavlja radikalizacija in politični razredi so glede teh vprašanj v določeni meri pogosto v zanikanju.

Zato je strateški pristop k boju proti terorizmu potreben in dejansko bistven za zagotovitev preživetja Evrope, njenih narodov in njenih kultur. Prizadevanja bi se morala pričeti pri mladih, ampak morajo pokazati pripravljenost za izvajanje svojega dela.

Razveljavitev človekovih pravic, kar se, kot vemo, že izvaja v nekaterih primerih v Združenih državah, se nikakor ne sme pojaviti v Evropi. Vendar bo bistveno, da se strogo uporablja v zvezi s terorizmom.

Nezakonita vsebina, najdena v novih medijih, se mora obravnavati kot katera koli druga nezakonita izjava, njeni avtorji pa morajo biti pregnani in kaznovani.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ena največjih nevarnosti pri razpravljanju o terorizmu in njegovih vzrokih, je padec v enega od dveh ekstremov: na eni strani v iskanje razumevanja vsega, tj. dojemanje, da je vse sprejemljivo in opravičljivo; na drugi strani v zavračanje sprejemanja različnih realnosti, ki vse zbega in ki vse grupira na podlagi istih konceptov in standardov. Oba ekstrema sta kot analizi nevarna saj zaradi svoje netočnosti ne omogočata veljavnih sklepov, zaradi česar policija, zakonodajalci in javnost naredijo napake. Nadalje sta grožnja za nerazumevanje pravega položaja, ki je v zvezi s terorizmom vključujoč in odločen. To je izziv, s katerim se soočamo: da bi razumeli realnost točno takšno kot je in ne takšno kot se je bojimo ali kot si želimo, da bi bila; in torej posledično ukrepamo v zvezi z njegovimi daljnimi in najbližjimi vzroki ter ob tem nikoli ne pozabimo, da terorizma ni mogoče sprejeti ali upravičiti v nobenih okoliščinah. Žrtve (dejanske ali potencialne) niso tiste, ki morajo razumeti ali upravičiti kazniva dejanja agresorjev. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Najboljše sredstvo za boj proti terorizmu je preprečevanje in ne blanketni nadzor evropskih državljanov. Zato je pomemben napad na osnovne vzroke terorizma.

Fenomen nasilne radikalizacije bo izginil, ko bomo obravnavali neenakosti in krivice na nacionalni in svetovni ravni.

Pri glasovanju v zvezi s tem poročilom sem se vzdržal, ker menim, da v boju proti terorizmu ne smemo izpostavljati le ene določene religije. V zvezi s terorizmom ne gre za religijo, čeprav so nekateri ljudje pozorni na to, kako označujejo svojo vero, da z njo upravičujejo ubijanje. Edini način za boj proti nasilni radikalizaciji je krepitev etike v naših družbah in odkrito vključevanje v medkulturne dialoge z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti predstavniki civilne družbe.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Terorizem je čezmejni pojav, proti kateremu se je s skupnim delovanjem treba intenzivno boriti. Vendar mora boj proti terorizmu vedno biti zastavljen s pravnimi in sorazmernimi sredstvi. Polete službe CIA v Evropo, mučenje, lažne usmrtitve in mučenje s polivanjem vode, za katere CIA priznava, da so se zgodili, ter ustanovitev posebnih tajnih zaporov je treba intenzivno obsoditi. V zvezi s tem bi EU morala ukrepati strožje kot je.

Vendar menim, da se ena stvar dokazuje sama: naše vrednote morajo oblikovati podlago za našo skupno zakonodajo. Prav tako moramo zagotoviti, da zakonodaja Skupnosti ne ogrozi ali postavi na stran pomembnih načel vključno s tistimi v zvezi s svobodo izražanja.

Poročilo govori o uvedbi novega koncepta v okvirni sklep: „opravičevanju terorizma“. Menim, da bi to bilo neprimerno. Ne zato, ker bi to bila dobra zamisel za zagotovitev tega, da imajo vse države članice dobre zakone proti spodbujanju, ampak zato, ker je zelo težko, če ne nemogoče, oblikovati opredelitev, ki bi se uporabljala enakomerno in ki pri interpretaciji ne bi privedla do velikih problemov. Na eni strani je pomembna naloga za oblikovanje načinov za boj proti terorizmu in varovanje meja. Na drugi strani je načelo svobode izražanja in skrb za ohranjanje visoke stopnje pravne varnosti v Evropi. Gre za iskanje pravega ravnovesja.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Ne morem podpreti poročila gospoda Depreza in njegovega predloga za priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov.

Poročilo zagovarja napačne prioritete v boju proti terorizmu. Predlog je osredotočen predvsem na ukrepe socialne politike. Tak pristop ne bo olajšal boja proti terorizmu, ki zahteva tudi boljše mejne kontrole in uskladitev agencij za sodni pregon.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Levica Parlamenta je oslabila ključno sporočilo izvirnega besedila tega poročila, ki se ga ne da zanikati in ki je trdil, da „je terorizem, in še posebej džihadski terorizem, danes glavna grožnja za varnost državljanov Unije“. Poročilo v celoti izpušča kakršno koli sklicevanje na največje dejavnike, ki spodbujajo novačenje teroristov, namreč nekontrolirano priseljevanje in, vsekakor v zvezi z Združenim kraljestvom, splošno pomanjkanje sklicevanja na krščansko vero ter pozitivno razumevanje lastne zgodovine in kulture.

Ni presenetljivo, da novi člani tako vidijo malo stvari, s katerimi se lahko identificirajo. Ne omenja poti, po kateri teroristi lahko uspejo ter legitimnosti in nagrad teroristov, kot so bivši vodje začasne IRA. Zato sem glasoval proti poročilu in prispeval k parlamentovi zavrnitvi.

– Poročilo: Ignasi Guardans Cambó (A6-0002/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta je prava zbirka ciljev in pobud za sprostitev svetovnega trga v zvezi z blagom, storitvami ali kapitalom, ki ga vodita EU in Evropska komisija, praktično vsemogočni organ v skupni trgovinski politiki z novim osnutkom Pogodbe, zaradi česar je to izključna pristojnost EU.

Postavljeno načelo je odpiranje trgov. Potek dejavnosti je odprava vseh in kakršnih koli trgovinskih ovir, zlasti v zvezi z razvitimi in nastajajočimi gospodarstvi. Cilj je odpiranje trgov, kar naj bi se, če je možno, izvedlo v obliki enotnega trga EU.

Ker se trenutni sistem STO smatra kot nezadostno regulativen in zavezujoč, v zvezi s trgovino zagovarja „evropski model upravljanja“ bodisi s sklepanjem sporazumov o prosti trgovini ali s poudarjanjem zaključka trenutnih pogajanj STO – zato poziva k nastanku sinergije z večjimi trgovinskimi partnerji EU (kot so ZDA, Kanada in Japonska).

Kot primer poglejmo, kako poročilo od držav, ki niso članice EU zahteva, da odpravijo omejitve tujega lastništva v zvezi z evropskimi podjetji; Cilj je gospodarska nadvlada.

Glasujemo torej proti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Guardans Cambója o strategiji EU za olajšanje dostopa na trge evropskim podjetjem. Načela izboljšanega obojestranskega dostopa, boljša podpora majhnim in srednje velikim podjetjem in povečan notranji trg naj bi okrepili program lizbonske strategije. Zlasti podpiram predloge sprememb o razlikovanju med dostopom do razvitih trgov in nastajajočih gospodarstev ter manj zavitimi državami in državami v razvoju.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Čeprav je evropski notranji trg zelo velik, je svetovni trg, odprt zaradi globalizacije, še veliko večji in bolj dinamičen. Dostopnost trga za evropska podjetja, zlasti do nastajajočih gospodarstev z visoko stopnjo rasti, mora zato biti javna in zasebna prednostna naloga. Čeprav je res, da mi na področju zasebnih pobud nismo odgovorni za sprejemanje odločitev ali nalaganje prednostnih nalog, je na področju javnih pobud treba storiti še veliko. Vendar se moramo zavedati potrebe po odprtju lastnih trgov, če to želimo – to si želimo – in tako pridobiti večji dostop do mednarodnih trgov. Prav tako pa se je bistveno osredotočiti na sposobnost evropskih podjetij pri spopadanju z rastočo gospodarsko učinkovitostjo in konkurenčnostjo podjetij iz teh držav, kar pomeni, da se moramo brez zadržkov osredotočiti na konkurenčnost in inovativnost naših podjetij, kar se lahko pojavili le v prostem, odprtem in preglednem okolju.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Poročilo gospoda Guardans Cambója se nanaša na strategijo EU za lajšanje dostopa na trge evropskim podjetjem. V prvem delu prejšnjega leta je Evropska komisija predstavila sporočilo o močnejšem partnerstvu, da se evropskim izvoznikom zagotovi dostop na trg.

Ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, se nanašajo na prestrukturiranje računalniškega sistema Skupnosti, ki zagotavlja informacije o dostopu na trg in storitve za približno 100 držav, boljšo preglednost in informativno kampanjo, zlasti za manjša in srednje velika podjetja, glede storitev skupnosti, ki so na razpolago za evropske izvoznike.

Vendar obžalujem, da se ni glasovalo o nekaterih predlogih sprememb, ki jih je predlagala skupina evropskih socialdemokratov in ki so se nanašali na področje javnega naročila in konkurence.

Menim, da je pomembno določiti partnerstvo med Komisijo, državami članicami in evropskimi podjetji, da so olajša dostop slednjih do tretjih trgov, vendar moramo hkrati zagotoviti, da se evropska načela in vrednote upoštevajo na teh trgih, tj. delovno pravo, varstvo okolja, spoštovanje intelektualne lastnine in človekove pravice.

8. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 12.40 in se je nadaljevala ob 15.05.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

9. Razprava o prihodnosti Evrope (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o prihodnosti Evrope, v kateri bo sodeloval predsednik švedske vlade, član Evropskega sveta.

Gospe in gospodje, pozdravljam vas na tej posebni seji. Še zlasti bi rad pozdravil gospoda Fredrika Reinfeldta, predsednika švedske vlade. Välkommen till Europaparlamentet! Dobrodošli.

(Ploskanje.)

Vsem je v veliko veselje, gospod predsednik vlade, da vas danes prvič pozdravimo v Evropskem parlamentu, da boste z nami razpravljali o prihodnosti Evropske unije.

Ravnokar sem v galeriji videl Simeona Sakskoburggotskija, bivšega predsednika bolgarske vlade. Vse lepo pozdravljam v Evropskem parlamentu.

Pogodba, ki je bila 13. decembra 2007 podpisana v Lizboni, pelje Evropsko unijo v novo smer. Po večletnih razpravah imamo končno Pogodbo, ki je skladna s potrebami razširjene Evropske unije in ji omogoča, da s sredstvi demokratičnih postopkov predano izpolnjuje upe in pričakovanja evropskih ljudi. Nova pogodba zagotavlja večjo preglednost in dejavnost Unije, kar je zmeraj bilo pomembno vprašanje v zvezi s Švedsko; prav tako Evropski uniji kot novi cilj postavlja boj v zvezi s podnebnimi spremembami, to pa je področje, na katerem se Švedska že lahko ponaša z velikimi uspehi. Gospod predsednik vlade, vaša država je lahko popolnoma upravičeno ponosna na svojo vodilno vlogo v Evropi v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije. V Evropski uniji moramo pri obrambi pred podnebnimi spremembami biti združeni, da bomo tako lahko v tej bitki imeli skupno vodilno globalno vlogo. Prejšnji teden sem videl, kako velike upe imajo Združeni narodi zlasti v zvezi z Evropsko unijo in Evropskim parlamentom kot njenim zakonodajnim organom.

Lizbonska pogodba nam daje instrumente za doseganje ciljev, ki so za našo prihodnost pomembni, in hitro izvajanje reform, ki jih v ta namen potrebujemo. Tako kot vi, gospod predsednik vlade, Evropski parlament verjame, da bi nova pogodba morala pričeti veljati 1. januarja 2009. Evropski parlament je zato zadovoljen z napovedjo švedskega parlamenta, Riksdaga, da bo do novembra 2008 ratificiral novo Pogodbo.

Če se proces ratifikacije lahko pravočasno uspešno izvede v vseh 27 državah članicah, bo švedsko predsedstvo Sveta v drugi polovici leta 2009 lahko v novem institucionalnem okviru namenilo več pozornosti velikim izzivom prihodnosti. Švedska nas bo pripeljala do nove dobe evropskega združevanja. Skupaj bomo lahko na podlagi nove Pogodbe in novo izvoljenega Evropskega parlamenta, nove Komisije ter švedskim predsedstvom pričeli z novim poglavjem okrepljenega sodelovanja.

Od Švedske pričakujemo, da bo bodisi na področju varnosti oskrbe z energijo, podnebnih sprememb, stalnega razvoja severne dimenzije Unije ali strategije EU za Baltsko morje, vir močnih spodbud. Zato že težko čakamo na vaše pripombe o prihodnji obliki Evropske unije. Gospod predsednik vlade, pozivam vas, da nagovorite Evropski parlament.

  Fredrik Reinfeldt, predsednik švedske vlade, član Evropskega sveta. − (SV) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v čast mi je, da sem danes tukaj. Res je, kot je že bilo povedano, da v svojem sedanjem službenem položaju še nisem bil. Prav tako še nisem bil v tej dvorani, vendar sem kot mlad politik bil v Strasbourgu in prišel v Evropski parlament z željo, da bi ga moja država nekega dne zastopala v celoti. Vem kaj pomeni sanjati o tem položaju, tj. nekaj kar zagotovo delim z mnogimi, ki so danes prisotni.

Zato mi je v čast, da imam priložnost tej Skupščini predstaviti nekaj misli o vprašanjih glede Evrope.

Nekateri v prihodnost usmerjeni politiki po drugi svetovni vojni so razumeli, da je edini način za zagotovitev miru povezovanje evropskih držav v obliki evropskega združevanja. Tako kot takrat mora jasna vizija voditi tudi sedanje evropsko združevanje. Vprašati moramo temeljna vprašanja, tj. kam želimo priti in kako lahko to dosežemo?

Naš svet se hitro spreminja in mi z njim. Vedno bolj smo odvisni drug od drugega. Zato moramo vedeti, kakšno mora biti temeljno načelo.

Naš model evropskega združevanja mora biti tako trden, da fanatični nacionalizem in verski fanatizem ne bosta ogrožala. evropskega miru in stabilnosti.

Ne smemo se bati močne Evrope. Ravno nasprotno, bati se moramo šibke Evrope. Močna Evropa prevzema večjo odgovornost za globalne probleme. Močna Evropa kombinira gospodarsko rast s politikami, ugodnimi za podnebje. Močna Evropa skrbi za najboljše interese svojih državljanov. Združena Evropa upa Kosovu podati jasno mnenje Evrope, kar je v takem času pomembno.

Švedska vlada verjame v možnosti Evrope. Kot sem že povedal mora Švedska imeti jasno in nedvomno mesto v središču evropskega združevanja. Odkar je od jeseni leta 2006 na oblasti sedanja vlada, je na Švedskem popularna podpora Evropski uniji narasla.

Nekateri ljudje pravijo, da je to le srečno naključje. Tem ljudem lahko rečem le sledeče: več kot vadiš, več sreče imaš. Mi smo vsekakor vadili. Moja stranka je že leta 1962 v kampanji na lokalnih volitvah imela slogan „‚da‘ Evropi“. Čakati smo morali 33 let, da smo lahko dejansko poslali poslance v Evropski parlament.

Po nekajletnih težkih razpravah o pogodbi se zdi, da lahko končno lažje zadihamo. Kanclerka Merklova je bila pri reševanju te težave v izredno pomoč. Prav tako bi se posebej rad zahvalil predsedniku vlade Sócratesu, ki je Pogodbo spretno vodil do uspešne sklenitve. Lizbonska pogodba ustvarja boljše pogoje za bolj odprto, učinkovito in dinamično evropsko združevanje. Vendar predvsem odpira možnosti za razprave v zvezi z vprašanji, ki so za prihodnost pomembna, tj. o podnebju in energiji, zaposlitvah in gospodarski rasti, demografiji, migracijah in mednarodni vlogi EU. Povedal bom nekaj o vsakem od teh področij.

Želim delati za moderno Evropo, ki ustreza perspektivi državljanov.

Naš cilj je, da pogodba prične veljati 1. januarja 2009. Kot je že povedal predsednik, bo Švedska ratificirala Pogodbo jeseni 2008. Čez 18 mesecev bo Švedska predsedovala EU. To bo zanimivo predsedstvo z novo izvoljenim Evropskim parlamentom, novo Komisijo in novim vodstvenim položajem, kar je ustvarila lizbonska pogodba.

V zvezi z vsemi temi zadevami se veselim tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom.

Nekatera od ključnih vprašanj švedskega predsedstva EU bodo podnebje in energija, Haaški program, zaposlitve in gospodarska rast, vprašanja v zvezi z Baltskim morjem ter EU kot globalni akter. Intenzivno smo se začeli ukvarjati s pripravami. Prav tako bomo pripravljeni, če se pojavi kaj nepričakovanega.

Povedano drugače, potrebno je veliko prožnosti in možnosti za prilagajanje prevladujoči situaciji, ki kljub vsemu lahko vpliva na proces.

Vprašanje glede podnebja in energije je eden od največjih izzivov, s katerim je soočena družba našega časa. Naša velika odgovornost je prihodnjim generacijam zagotoviti, da uspešno oblikujemo politiko za dolgoročen trajnostni razvoj. Da decembra 2009 na vrhu ZN v Kopenhagnu dosežemo mednarodni sporazum, moramo skupaj delati trdno.

Zahvaljujoč zgodovinskim odločitvam, ki jih je lani na spomladanskem zasedanju sprejel Svet, ima EU vodilno vlogo. Vendar EU ne more sama nositi te odgovornosti. Potrebno bo tesno sodelovanje z veliko drugimi državami, vključno z Indijo, Japonsko, Kitajsko, Rusijo in Združenimi državami.

Nekateri izračuni kažejo, da se skupno svetovno povpraševanje po energiji ne zmanjšuje ampak se pričakuje, da se bo do leta 2030 povečalo za 50 %. Bistvo pri razpravljanju o podnebnih sprememb je seveda v tem, kako se obravnava to pričakovano povečanje potrebe po energiji.

Prvo vprašanje je kako izboljšati varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost. Vendar izzivi v zvezi s podnebnimi spremembami prav tako zahtevajo nov politični pristop. Odpraviti moramo mit, da rast okolju škoduje.

Švedska dokazuje nasprotno. Od leta 1990, osnove Kyotskega protokola, se je naše gospodarstvo povečalo za 44 %, hkrati pa smo emisije toplogrednih plinov zmanjšali za devet odstotkov. Vlagali smo v raziskave in nove tehnologije ter revidirali davke in uredbe. To je omogočilo razvoj, v katerem je okolje temelj za nova podjetja in nove zaposlitve.

Prepričan sem, da lahko dosežemo cilje EU v zvezi s podnebjem in energijo. Vendar moramo uvesti prave politične instrumente, da naše družbe in podjetja spodbudimo k pravim odločitvam.

Cena onesnaževanja našega okolja mora biti visoka in nagrade za izbiro rešitev brez ogljikovega dioksida bolj vabljive.

Kot so povedali mnogi, zelena tehnologija že obstaja. Vlade imajo veliko odgovornost za prehod, ki je potreben. Vendar jo imajo tudi navadni ljudje. To bi morali videti kot neke vrste dogovor med vladami in javnostjo, da se tako podprejo okolju prijazne druge možnosti. To bo povečalo konkurenco v korist okolju bolj prijazne družbe. Od tega bomo imeli korist vsi.

V zvezi z lizbonsko pogodbo so Združene države več kot sto let največje svetovno gospodarstvo. Zdaj na svetovno gospodarstvo vplivajo novi akterji. Indijsko in kitajsko gospodarstvo raste zelo hitro. Globalizacija je v veliko delih sveta privedla do pozitivnega razvoja. Globalizacija je sila demokracije, ki izostri razlike med odprtimi in zaprtimi družbami. Vendar globalizacija povečuje tudi konkurenco.

Politike, ki so nam dale delo, varnost in blaginjo, se morajo konstantno spreminjati, da dosežejo enak uspeh.

Danes tretjine evropskega delovno sposobnega prebivalstva ni na trgu dela. To je nevzdržen položaj. Povečati moramo ponudbo delovne sile in se boriti proti izključitvi. Z reformiranjem nacionalnih trgov dela. Z investicijami v izobraževanje ter spretnosti in znanje. Ker gospodarska integracija v Uniji in po svetu postaja močnejša, uspehi in pomanjkljivosti, ki prav tako obstajajo, pri prizadevanjih nacionalnih reform ne bodo le notranje zadeve, ampak zadevajo nas vse.

Naša prihodnja evropska blaginja je zelo odvisna od tega, kako države članice skupaj ustvarjajo boljše pogoje za izkoriščanje priložnosti in se spopadajo z izzivi globalizacije. Nenazadnje gre tudi za vprašanje o obravnavanju demografskih gibanj in čezmejnih izzivov na področju okolja.

Postopna politika EU o energiji in okolju je predpogoj za dolgoročno trajnostno rast in tako tudi za evropsko blaginjo. Vendar je tudi pomemben dejavnik v zvezi z našo prihodnjo konkurenčnostjo.

Z lizbonsko strategijo za trajnostno rast in zaposlovanje je EU ustvarila sredstva za spopadanje s temi izzivi. Strategija obstaja. Na žalost nas je zavedlo pri izvajanju te strategije.

S stalnimi strukturnimi reformami in z vlaganjem v raziskave ter utrjevanjem poti za nove tehnologije si odločno prizadevajmo za okrepitev globalne konkurenčnosti EU. Resnično si prizadevajmo za vzpostavitev notranjega trga in za bolj inovativno gospodarsko klimo v Evropi. Zagotovimo, da je vredno truda. Seveda je treba storiti še veliko na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Da boste razumeli o čem govorim, lahko rečem le dve besedi, tj. „patent“ in „direktiva o delovnem času“.

Zaključiti moramo krog pogajanj STO v Dohi. To bi po vsem svetu zagotovilo močno spodbudo za gospodarsko obnovitev. Če hočemo povečati evropsko konkurenčnost glede na lizbonsko strategijo, potrebujemo odprt svetovni trgovinski sistem in stalno liberalizacijo.

Hkrati se zavedamo, da je v Evropi prisoten tudi protekcionizem. Temu se moramo upreti. Protekcionizem ni rešitev. Dolgoročno tistim, ki jih je želel varovati, škoduje. Ne smemo izgubljati časa. Priložnosti v okviru STO je vedno manj.

V zvezi z lizbonsko strategijo se nam ni treba le pritoževati tako kot se je osliček Sivček v knjigi Medvedek Pu. Ustavimo se in se ozrimo na obdobje, ki je pravkar minilo. Ob tem vidimo, da sta bila dosežena precejšen uspeh in napredek. Dejavniki, ki so privedli do lizbonskega procesa, so delovni proces od leta 2005. Proces, ki je okrepil obveze držav članic in poganjal izvajanje ter prinašal rezultate.

Velik del zaslug pripada odločnim prizadevanjem Komisije in močni osebni zavezanosti predsednika Komisije, gospoda Barossa. Vendar bi se rad zahvalil tudi Evropskemu parlamentu za vašo zelo konstruktivno vlogo.

Kakšen je najboljši način za spopadanje z izzivi v prihodnosti? Kako lahko s trajnostno rastjo in polno zaposlenostjo v Evropi dolgoročno zagotovimo blaginjo? Kako Evropi omogočiti, da jo glede na globalno konkurenco obdrži? Švedsko predsedstvo, ki se prične jeseni 2009, vidim kot odlično priložnost za začetek razprav o prihodnji evropski strategiji za trajnostno rast in zaposlovanje v prihodnjem desetletju.

Naj povem še nekaj o proračunu EU. Menim, da je minilo že veliko časa od njegovega datuma prodaje. Proračun bi moral biti prvotni instrument pri uresničevanju ciljev Unije. Ob tem mora tudi bolje odražati cilje. Trenutno je 40 % proračuna porabljenega za kmetijske subvencije. Ta sektor v Evropi zajema 2 % zaposlenosti. To je nerazumno.

Predstavljajte si, da bi namesto tega povečali prispevke EU za raziskave in razvoj, boj proti organiziranemu kriminalu, okoljska vprašanja in zunanje odnose. Predstavljajte si, da bi upali izvesti odkrito razpravo o tem, kaj naj se financira na ravni EU in kaj na nacionalni ravni.

Evropa se sooča z demografskim gibanjem s prebivalstvom, ki se hitro stara. To je gibanje, ki bo v prihajajočih letih povečalo pritisk na naše sisteme socialnega skrbstva. Nekaj dejstev bo hitro pokazalo kako hitro se je to spremenilo na Švedskem. Leta 1913, pred natanko 100 leti, je starost za upokojitev na Švedskem bila 67 let. Hkrati je bila povprečna življenjska doba okoli 56 let. Tako je res, da je sistem bil ugoden za tiste, ki so lahko preživeli svoja delovna leta in uživali v nekaj letih več. Večina jih je le delala in umrla. Delati so pričeli zelo mladi. Zdaj se upokojitvena starost spušča, povprečna življenjska doba pa se je dvignila na sedanjih 80 let. Iz situacije, v kateri je bilo treba delati celo življenje, smo prešli na tisto, v kateri rojeni na Švedskem lahko pričakujejo, da bodo delali le polovico življenja. To je neverjeten razvoj skozi le nekaj generacij. Vendar to pomeni, da bo vedno manj ljudi moralo podpirati vedno več ljudi.

Skupaj z izključitvijo iz trga dela, to veča potrebo po politiki za ustvarjanje delovnih mest. Glede na ta izziv se morajo ljudje zaposliti, da tako ohranijo dobro socialno skrbstvo. Glede na to, kako živimo sedaj, mora več ljudi delati večji del svojega življenja. Rastoči odstotek starejših ljudi v Evropi se ne ujema s številom delovno sposobnih ljudi.

Na tej točki pridemo do migracije. S pravilnim izvajanjem je lahko pomemben in celo potreben del pri ohranjanju dobrega sistema socialnega skrbstva. Predstavljajte si, da vsi novi, pozitivni, pričakujoči in željni prispevati dobijo sprejem, ki želi imeti korist od pozitivne energije, ki jo prinesejo.

Ustvariti moramo politične priložnosti za te ljudi, ki so prišli v Evropo. Priložnosti, ki jim omogočajo, da hitro pridejo na trg dela.

Migracija je občutljivo vprašanje v mnogih državah članicah. Vendar kontrolni ukrepi in sporazumi o ponovnem sprejemu nikoli ne smejo biti edini odgovor za izzive, ki izhajajo iz povečane migracije. Tisti, ki menijo, da poostreni mejni nadzor zadostuje za rešitev mnogih in različnih vprašanj v zvezi z migracijo, zadevo preveč poenostavljajo. Pristop glede mej je potreben v EU in v izvornih državah.

Švedska podpira ambiciozen cilj, da se do leta 2010 vzpostavi skupni evropski azilni sistem. Da bo uspešno izveden, bo delo zahtevalo velika prizadevanja.

Švedska ga prav tako postavlja kot prednostno nalogo pri pospeševanju integracije zunanjih odnosov EU ter povečevanju doslednosti med migracijsko in razvojno politiko. Zavedati se moramo, da pri obravnavanju revščine in zatiranja kot vzrokov za migracije lahko prave rezultate dosežemo le s prizadevanji. Zato je tukaj potreben globalni pristop. Ne le v okviru dialoga ZN na visoki ravni o migraciji.

EU ima pomembno vlogo pri konkretiziranju idej ne le v obliki širšega sodelovanja in sodelovanja, ki temelji na partnerstvu z zadevnimi afriškimi državami.

Uveljaviti želimo ambiciozen in v prihodnost usmerjen program za obdobje2010–2014, ki bo nadomestil Haaški program. Aktivni udeležbi Evropskega parlamenta v tem procesu pripisujemo veliko vrednost.

Mednarodni terorizem je eden od velikih globalnih groženj našim odprtim družbam. Ker se teroristične mreže širijo lahko vidimo, kako veliko ljudi deluje vedno bolj neodvisno in teroristični napadi postajajo manj predvidljivi.

Organiziran kriminal je v Evropi stalno naraščajoč problem. Posamezne države se individualno vedno težje borijo proti resnemu organiziranemu mednarodnemu kriminalu. Veliko organiziranega kriminala ponavadi ne izvira iz EU. Lizbonska pogodba nam zagotavlja nova orodja v boju proti terorizmu in drugemu resnemu čezmejnemu kriminalu. Evropski parlament bo v zvezi s tem imel središčno vlogo. Usklajevanje pravil se mora nadaljevati. Verjetnost vzajemnega priznavanja pravnih odločitev se mora razvijati še naprej. Agenciji Europol in Eurojust se morata okrepiti, izmenjava informacij med nacionalnimi policijskimi organi pa se mora izboljšati.

Pomembno je, da hkrati obstaja ravnovesje v tem, kar počnemo. Ko okrepimo dejavnosti v zvezi z bojem proti kriminalu moramo prav tako okrepiti pravice posameznikov. Tukaj se zlasti zanašamo na prizadevanja Evropskega parlamenta. Pomembno je, da se na ravni EU strinjamo glede krepitve pravne varnosti v zvezi s kazenskimi zadevami in pravicami žrtev kriminala.

Želim, da Evropa stopi v ospredje pri spodbujanju miru in pomiritev tudi v tistih delih sveta, kjer potekajo vojne in nemiri. V Afriki, Aziji in Latinski Ameriki ter seveda tudi v Evropi.

Švedska je začela s širokimi razpravami o nadaljnjem razvoju skupne evropske varnostne strategije. V letu 2009 bomo trdo delali na tem, da uredimo Evropsko službo za zunanje delovanje. Pomoč pri reševanju nemirov na Bližnjem vzhodu mora v prihodnjih letih biti ena od najpomembnejših nalog Evropske unije. Nadaljnja poravnava med Izraelci in Palestinci mora temeljiti na rešitvah za obe državi v okviru katerih lahko obe strani živita znotraj varnih in priznanih mej. Potrebujemo okrepljen dialog z muslimanskim svetom. Pomemben cilj bi morala biti tudi ustanovitev večjega sklada ter spoštovanje in razumevanje med „zahodnim“ in muslimanskim svetom.

Ciljamo na tesnejše vezi z Rusijo na vseh družbenih področjih. Upamo, da bo preostale ovire v zvezi s članstvom Rusije v STO mogoče premagati. V našem interesu je, da se Rusija razvije v moderno, uspešno in demokratično državo. Na žalost premik v zadnjih nekaj letih v bolj avtoritarno smer sugerira drugačen razvoj. Skrbi nas glede morebitnega nadaljevanja tega trenda.

Razmere na zahodnem Balkanu so še vedno eden od največjih in najtežjih izzivov Evrope. Še dolgo bomo močno vpleteni glede pomoči pri procesu oblikovanja države na Kosovu. Izzivov, s katerimi smo soočeni, se ne sme podcenjevati. Gospodarske in socialne razmere na Kosovu so zelo težke. Do funkcionalnega pravnega režima je še daleč. Oblikovanje države zahteva čas, vendar moramo biti pripravljeni, da bomo tam in da bomo ponudili pomoč. To je naša odgovornost. Vendar smo zavezani k celotni regiji. Pomembno je, da tega ne poudarjamo le v časih, kot so zdaj.

Evropsko krizno upravljanje bo v prihodnji evropski zunanji in varnostni politiki eno od najpomembnejših vprašanj. Naša država se po svojih močeh trudi, da bi bila aktivna pri stalnem razvoju evropske varnostne in obrambne politike. Švedska je sodelovala pri večini dejavnosti, s katerimi je začela EU. Pripravljeni smo, za sodelovanje v misiji EU v Čadu.

Stockholm je bliže Minsku kot pa večini severnih delov Švedske. Belorusija je zadnje diktatorstvo v Evropi. Naša dolžnost je, da v navedeni državi storimo več v zvezi s podporo demokratičnih sil.

Razvoji dogodkov v zvezi z Baltskim morjem so evropska zadeva. Osem od devetih držav, ki ležijo okoli Baltskega morja, je držav članic EU. Občutljivo okolje Baltskega morja vpliva na skoraj četrtino prebivalstva EU, tj. okoli milijon ljudi. To zahteva usklajeno evropsko prizadevanje. Upam, da bo strategija v zvezi z Baltikom, ki jo Komisija mora pripraviti pred švedskim predsedstvom leta 2009, uspešno obravnavala izzive te regije.

Strategija lahko služi kot model kako v razširjeni EU obravnavamo izzive, povezane z določenimi regijami in bi tako končno okrepila EU kot celoto.

Končal bi rad z nekaj besedami o širitvi. Kot veste je ta zadeva blizu švedski vladi in švedskim ljudem. Širitev je bila ena do največjih izzivov EU in tudi odlična priložnost.

Tisti, ki potujejo po državah, ki so v zadnjih letih postale države članice EU, so presenečeni nad razvojem in vero v prihodnost. Na žalost je nasprotovanje širitvi vedno večje. Naj pojasnim: neumno bi bilo pozabiti na to, kar smo določili, da bomo dosegli. Zakaj je nastal koncept evropskega združevanja.

Brez širitve Evropa ne bi bila takšna, kot je. Brez širitve tvegamo stabilnost na našega kontinenta. Ker je širitev naše najpomembnejše strateško orodje za širjenje vrednot, na katerih temelji evropsko združevanje. V Evropi smo en zid že zrušili. Ne smemo zgraditi novega pred Turčijo ali drugimi evropskimi državami. Vemo, da bi s skupnim delom na evropski in globalni ravni lahko dosegli več.

Nikoli ne jemljimo evropskega združevanja kot samoumevnega. Potrebujemo močno Evropo. Takšno, v kateri si upamo zastaviti višje cilje s popolnim zaupanjem vase.

Hvala za vašo pozornost.

Veselim se ponovnega srečanja z vami poleti, ko se bo pričelo naše predsedovanje EU.

  Predsednik. − Hvala gospod predsednik vlade. Z veseljem sporočamo, da Evropsko komisijo tukaj zastopa podpredsednica Margot Wallström. Nadaljujemo z razpravo.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsednik vlade, kolegi, veseli me, da lahko v imenu skupine PPE-DE v naši dvorani pozdravim predsednika švedske vlade. Gospod Fredrik Reinfeldt, od podpisa lizbonske reformne pogodbe ste prvi predsednik vlade, ki je s tem parlamentom delil svoje mnenje o prihodnosti Evrope.

Pred našo razpravo o Pogodbi in demokratičnem napredku, ki ga vključuje v zvezi z Unijo naj v imenu svojih kolegov iz skupine PPE še enkrat zahtevam, da proces ratifikacije poteka s stalnim tempom. Do danes je pet od 27 držav članic ratificiralo pogodbo Odobrile so nova orodja, ki jih lizbonska pogodba ponuja za oblikovanje prihodnosti Evrope in osmislitev prizadevanj ljudi. Prej kot bomo pogodbo ratificirali, prej bomo lahko uporabili nove operativne predpise, ki so bistveni za učinkovito delovanje Evrope. Kar je najpomembnejše, prej bomo svoja prizadevanja lahko usmerili na vsebino naših skupnih politik. Evropa mora imeti možnost, da sprejme hitre odločitve glede energije, podnebja, varnosti hrane, migracij in obrambe.

Moja politična družina že več kot 50 let spodbuja in podpira razvoj Evrope. Junija 2009 bodo državljani s svojo odločitvijo preizkusili našo predanost Evropi s skupnimi vrednotami, blaginji Evrope, varni in solidarni Evropi. Upamo, da bo Evropa na ta izziv pripravljena.

Želimo konkurenčno Evropo, ki ustvarja delovna mesta. Želimo, da spodbuja gospodarsko rast in socialni razvoj. Blaginja Evrope mora biti dolgoročna skrb. Zato pozivamo k trajnostnemu in razumnemu razvoju, ki vključuje varovanje okolja ter boj proti podnebnim spremembam.

Skupina PPE-DE podpira prosto trgovino, tj. tisto, ki dovoljuje rast kupne moči najrevnejših družb in pomaga pri odpravljanju neenakosti znotraj nacionalnih meja in med različnimi državami. Ker verjamemo, da je globalizacija lahko priložnost za Evropo, ne bomo nikoli sprejeli neizmernega „prostotrgovinizma“. Odgovorni smo za varovanje najbolj ranljivih med nami in obrambo našega evropskega socialnega modela. Gospodarska rast in visoka stopnja socialne varnosti se ne izključujeta, tj. to dokazuje dejstvo, da je naša stopnja rasti leta 2007 presegla tisto iz Združenih držav.

Evropska blaginja je prav tako odvisna od doseganja učinkovitega in odprtega enotnega trga in doseganja ciljev lizbonske strategije. Želimo, da so imetniki evropskih računov odgovorni in da v zvezi z upravljanjem javnih sredstev postavljajo visoke standarde. Vendar proračunska disciplina ne sme izpodbiti načela solidarnosti med državami članicami ali med Evropo in njenimi partnerji po svetu. Solidarnost ima svojo ceno in jo moramo biti pripravljeni plačati.

Prav tako želimo močno Evropo, ki se je sposobna boriti proti terorizmu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu. Ogrožena je obramba naših vrednot, svoboščin, demokracije, pravne države in solidarnosti. V zvezi z varnostjo evropskega ozemlja ali ljudi ni prostora za pogajanje. Obramba naše dragocene svobode zahteva precejšnjo odločnost in močne, koordinirane ukrepe. Biti moramo bolj pozorni glede odkritih groženj in spoštovati posamezne svoboščine ljudi. Zagovarjamo primerno ravnovesje med varnostjo in osebno svobodo.

Tudi na mednarodni ravni je skrajni čas, da se Evropa obveže in se tesneje poveže s partnerji, ki imajo enak pogled na svet. Podpiramo trdno in pomembno transatlantsko partnerstvo vendar prav tako želimo razviti politiko dobrega sosedstva in nadaljevati s širitvami EU.

V zvezi s Ciprom naša skupina podpira zadnja prizadevanja za ustrezno rešitev, ki bo vsem ljudem na otoku omogočila skupno življenje v miru.

Evropa mora Bližnjemu vzhodu ponuditi politično in finančno podporo pri težkem procesu pogajanj o miru med Izraelci in Palestinci. Rastočega ekstremizma ni mogoče zaustaviti brez koncesij iz obeh strani. Obstoj Evropske unije dokazuje, da je mogoče premagati sovraštvo med ljudmi in zgraditi skupno prihodnost.

Kjer nemiri ljudi med seboj ločujejo, se mora uporabiti naša izkušnja. Danes je jugovzhodni del Balkana najmanj stabilen del našega kontinenta in razglasitev kosovske neodvisnosti napoveduje obdobje negotovosti. Vse strani pozivamo k premišljenemu odzivu. Izogniti se je treba vsem oblikam provokacij. Najpomembnejša je varnost ljudi in Evropa mora pri tem imeti ključno vlogo.

Prišel je čas da pokažemo, da smo sposobni stabilizirati Balkan. Podpiramo napotitev policijske in pravosodne misije EU za podporo oblasti na Kosovu. Kosovo pozivamo naj se zavzema za stabilno, demokratično in multietnično prihodnost ter evropsko prihodnost. Ta možnost za članstvo v Skupnosti se nanaša na celotno balkansko regijo vključno s Srbijo. Ne zagovarjamo izolacije Srbov, tj. zagovarjamo združevanje Evrope.

Gospod predsednik, predsednik vlade, to je razprava o prihodnosti Evrope, zato se moramo soočiti in premagati izzive, potrebujemo pa jasno politično vizijo, odločnost in pogum. Skupina PPE-DE je na nespornih temeljih teh vrednot in prednostnih nalog pripravljena prevzeti svoj del pri obravnavanju izzivov.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, veseli me, da vas lahko pozdravim v Strasbourgu. Ne vem, ali je gospa Malmström prav tako vesela ker je z vami morala priti v Strasbourg vendar se o tem lahko pogovarjamo ob drugi priložnosti.

Gospod predsednik vlade, imeli ste dober govor. Menim tudi, da je bil govor razumen, saj ste izpostavili, da bo naša vizija o prihodnosti Evrope dosežena le, če bomo Evropsko unijo opremili za njen del pri obravnavanju izzivov po vsem svetu, s katerimi je ta kontinent soočen. Razprava glede svetovnega podnebja ni evropska ampak svetovna razprava. To je res. Preučevanje vloge Evropske unije glede svetovnega trga ne bi smelo biti omejeno na razpravo o notranjem trgu ampak bi prav tako moralo služiti za identifikacijo načinov, s katerimi lahko ta velik enotni trg s svojo veliko gospodarsko močjo prispeva k blaginji v Evropi in na drugih kontinentih. Dejstvo je, da je blaginja na drugih kontinentih ugodna za svetovni mir, s čimer prehajam na tretjo točko, ki ste jo izpostavili. Evropa kot sila za mir, ki je na svojem ozemlju vzpostavila stabilnost in usklajenost, mora prispevati k svetovnemu miru. To ne pomeni, da bi Evropa morala svet poučevati, ampak da je evropski model eden od možnosti.

Nadnacionalna integracija, integracija religije in etničnih nemirov, premostitev težke preteklosti z opustitvijo nacionalizma v korist nadnacionalnemu pristopu, bo zmeraj privedla do večje blaginje in bo zmeraj vzdrževala mir. Zato je prihodnost Evrope odvisna od pripravljenosti predsednikov vlad, kot ste vi, da ob težavah znižajo stopnjo nacionalne suverenosti in tako prispevajo k nadnacionalnemu okviru, ki je podlaga za večjo svetovno blaginjo in tako za večji mir v naših državah. To je logika, ki ste jo danes izpostavili in ki jo podpiram. To je drugačna logika od logike ultranacionalistov, katerih mnenje bomo spet slišali jutri in ki kar naprej trdijo, da je potrebnega več nacionalizma. Več nacionalizma pomeni neprestano več vojn. O tem bodimo odkriti. Zato je vaše sporočilo danes bilo dobro.

(Vpadanje govorniku v besedo.)

Tisti, ki se odzivajo, so natanko tisti, na katere sem se nanašal, zato sem svoje jasno dokazal.

Kar sem pogrešal, gospod predsednik vlade, je ideja o socialni Evropi. Nekateri so mi povedali, da se je gospoda Reinfeldta treba paziti, saj je najboljši socialdemokrat. Taki vtis ste dali na volilni kampanji na Švedskem. Ljudje na Švedskem so hitro spoznali prave namene vaše vlade. Vendar danes niste niti enkrat omenili koncepta socialno odgovorne Evrope. Zdaj vem, da menite, da je socialna politika nacionalna zadeva, in prav je tako. Vendar naj povem, da bodo ljudje na Švedskem in v drugih državah zavrnili notranji trg, ki ga želite razviti, če bo ogrožal njihove socialne standarde.

V tem primeru bo tudi vaša globalna trgovinska strategija brez vrednosti. Zavedati se morate, da potreba po razvoju notranjega trga zahteva sočasen razvoj evropskega socialnega modela. Če se tak dvojen pristop ne sprejme, bo neuspešen evropski notranji trg, ki temelji le na prosti trgovini, resnično ogrozil socialno stabilnost, za katero smo se borili v naših državah. Zato naj vam, gospod predsednik vlade, dam dober nasvet, tj. ukrepajte v zvezi z globalnim podnebjem, svetovno trgovino, mednarodnim vzpostavljanjem miru vendar ukrepajte tudi v zvezi z evropskim socialnim modelom. Ker vem, da ste človek, ki se je sposoben učiti, sem prepričan, da boste ravnovesje ponovno vzpostavili.

Gospod predsednik vlade, zelo sem zadovoljen z vašo pripombo v zvezi s Turčijo. Ste pošten človek, tako kot naš predsednik. Mojemu kolegu poslancu, gospodu Doylu, je zagotovil dodatno minuto in pol. Zagotovil jo bo tudi meni, zato lahko dodam še eno točko. Govorili ste o Turčiji. To povejte vašemu kolegu v Evropskem svetu, predsedniku Sarkozyu, saj ni prav, da ljudje v Evropski uniji konstantno izražajo nasprotna mnenja. Če bi bil predsednik turške vlade, bi bil vedno znova presenečen. Gospod Reinfeldt obišče Evropski parlament in nam pove naj pustimo možnosti za pristop Turčije odprte. Naslednji predsednik Sveta po gospodu Janši, bo trdil nasprotno. O tem sem prepričan. Dejstvo je, da nam je predsednik Sarkozy v Evropskem parlamentu povedal, da pristopa Turčije k Evropski uniji ni v njegovem programu. O tem vprašanju se ne more razpravljati na tak način. Bistvena je razjasnitev. Obstaja jasna strategija za pristop Turčije in držati se moramo svojih izjav. Ali se motim? Danes ste se jasno izrazili in upam, da bo to storil tudi Nicolas Sarkozy.

Še zadnja pripomba, tj. zelo me je razveselila vaša napoved, da se poleti naslednje leto nameravate vrniti kot predsedujoči Svetu. To je bilo dobro. Nekateri menijo, da bo naslednji predsednik Sveta, ki nas bo tukaj pozdravil, stalen in bo nato predstavil programe vseh predsedstev. Z drugimi besedami, gospod Blair ali gospod Juncker ali kdo drug bo predstavljal program vaše vlade, ki ste ga sprejeli v Stockholmu. Vendar Evropski parlament pričakuje, da boste naslednje leto predsedovali vi z vašim programom, ki bo vključeval koncept socialne Evrope.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ko je Parlament prvič sklical ta sklop razprav o prihodnosti Evrope je lahko le nekaj ljudi predvidevalo, da bo pogodba pričela veljati do leta 2009. Evropa je propadala in naj parafraziram rojaka gospoda Reinfeldta, Augusta Strindberga, ki je rekel, da je to bilo nekaj nenaravnega, saj narava zahteva napredek, evolucijo ter da vsak korak nazaj pomeni izgubljeno energijo.

Od takrat je Evropska unija zbrala moči in Evropo spet usmerila proti napredovanju. Do takrat, ko bo država predsednika švedske vlade pričela s predsedovanjem leta 2009 bo Evropa doživela demokratsko revolucijo, tj. bolj bo odprta, odgovorna in bolj se bo odzivala na državljane. Tisti, ki EU obtožujejo, da je nedemokratična le nasprotujejo pogodbi, ki državljanom in njihovim predstavnikom daje glavno besedo. Njihovo protestiranje v tem parlamentu je nesmiselno saj ni odgovoren za odločitve nacionalnih vlad o izvajanju referenduma.

Predsednik vlade je kot vzpostavitelj soglasja v svoji državi primeren kandidat za začetek delovanja Evropske unije v okviru novega Sveta, novega Parlamenta in nove Komisije. Ampak bo dejansko predsedoval, kot so ostali v preteklosti, ali pa bo le vodja kabineta stalnega predsednika Sveta?

Res je, da pogodba zagotavlja okvir za prihodnost, ki je še nismo začrtali, prihodnost, v kateri je, po besedah predsednika švedske vlade, edini večji izziv Unije zagotovitev praktičnih rezultatov, ki jih državljani upravičeno zahtevajo in ne neskončno pomorsko strmenje, ki ga bo svet modrecev le podaljševal.

Vsak pregled dokazuje, da se evroskeptiki motijo. Državljani nočejo manjše Evrope. Hočejo več, tj. več skupne dejavnosti v zvezi s terorizmom, energijo in okoljem, obrambo in zunanjimi zadevami, migracijo ter raziskavami in razvojem. Hočejo, da Evropa razmišlja širše. Vendar je na skoraj vseh teh področjih sodelovanje še v povojih, saj vlade držav članic v zvezi z nacionalnimi kapitali nasprotujejo volji javnosti.

Do pričetka veljave pogodbe je še deset mesecev. Čas je, da poskrbimo za naš parlament, da se bo pripravil za največje povečanje v moči doslej ter da bosta Svet in Komisija lizbonski pogodbi prilagodila razpoložljive zakonodajne predloge in trenutne prakse, ki jih morata spremeniti.

Kot je povedal že predsednik vlade, so pred nami neizogibni izzivi. Brez zvestega sodelovanja med institucijami in vladami jih ne bo mogoče reševati. Predsednika vlade prosim naj poskrbi za to, da bo pred soodločanjem na skoraj 80 področjih politike in velikim povečanjem delovne obremenitve tega parlamenta in sveta med njima mogoče lažje sodelovanje kar nam bo omogočilo bolj primerno upravljanje Unije, tj. pri obravnavanju največjega izziva zunanje politike za Unijo do sedaj – vprašanje glede Kosova; pri obravnavanju vprašanja v zvezi s Turčijo v zvezi s katerim se strinjam s tem, kar je povedal predsednik vlade; pri obravnavanju velikih izzivov kot so rast prebivalstva, revščine in migracije o katerih je govoril.

Predsednik vlade je predložil izzive globalizacije v zvezi z našimi notranjimi mejami in izven njih, tj. izzive, na katere ima odgovor sodelovanje EU. Prejšnji predsedniki vlad so v tem parlamentu storili enako čeprav brez dosege takega sodelovanja, zato naj vam predstavim švedski pregovor, tj. Gott lära av andras fel, eftersom man inte hinner begå alla själv – dobro je, da se učimo iz napak drugih saj nimamo časa, da bi jih vse naredili sami.

(Ploskanje.)

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predsednik vlade, občutljivo obdobje ratifikacije se je končno pričelo in upamo, da se bo hitro končalo. Večja vpletenost Evropskega parlamenta pri procesu odločanja dokazuje dejstvo, da se bolj upošteva evropske državljane.

Evropa ima ambiciozno nalogo, tj. imeti večjo vlogo pri mednarodnih politikah. Ne le v zvezi s konsolidiranimi človekovimi pravicami, ampak tudi konkretnimi ukrepi za varovanje teh pravic. Unija mora obravnavati mednarodne krize, s katerimi se trenutno ukvarjajo posamezne države članice, Združene države in, z omejenim delovanjem, Združeni narodi. Predvideti moramo možne scenarije in ne smemo biti nepripravljeni in razdeljeni v zvezi s tako občutljivim vprašanjem, kot je primer Kosova.

Energija je pomembno vprašanje, s katerim se ukvarja Unija in s preučevanjem skupnih rešitev za velike probleme v zvezi s krizo glede energije in razvoja moramo opustiti kakršen koli škodljiv okoljski pristop. Menimo, da države članice ali podjetja, v okviru katerih delujejo, morajo še naprej imeti v lasti omrežja za distribucijo, saj se lahko privatizira vse razen varnosti državljanov in držav članic. Katera koli druga izbira bi Evropo prikrajšala za neodvisnost in samozadostnost. Preučiti moramo cilje, s katerimi lahko razrešimo dilemo glede jedrske in alternativne energije. Prišel je čas za odločitve.

Ker sta internet in nesposobnost za uvedbo kakršne koli pravice v zvezi s predpisom od začetka pomenila, da se je stopnja svobode naše družbe povečala, smo vsi izpostavljeni nekontrolirani grožnji terorizma, ki posledično tudi zaradi šifriranja vedno bolj ogroža demokracijo in svobodo vseh.

Evropa storitev, gospodarstva in prostega trga, ki ga morajo voditi jasna in skupna pravila, mora upoštevati obrambo takih temeljnih vrednot in integriteto otrok. Povečanje internetne pedofilije in zadnji podatki, ki kažejo, da je 52 % internetnih strani s pedofilsko vsebino evropskih pomenijo, da se morajo zakoni držav članic uskladiti in tako v celotni Uniji zagotoviti hitra sojenja, ustrezno preprečevanje ter zakone, ki oskrbovalce strani obsojajo in zahtevajo ukinitev nezakonitih strani po vseh državah članicah Unije. Potreben je enoten evropski center za pomoč družinam, učiteljem, policiji in sodiščem, da bodo lahko posredovali potrebne informacije in tako ustavili ta okrutna kazniva dejanja in odgovorne kaznovali.

Gospod predsednik, predsednik vlade, če ne bomo v zvezi s tem ukrepali takoj, bomo Evropo prikrajšali za prihodnost, saj naša Evropa brez integritete otrok ne more imela prihodnosti.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta priložnost, da lahko spoznamo predsednika vlade, je zelo dobrodošla, zlasti ker je obkrožen z gručo žensk – nekatere od njih, na primer Cecilio, že dolgo poznamo, druge, kot je Margot, imamo tu že nekaj časa. Vloga žensk v njegovi vladi in v njegovi državi je zato nekaj, kar želim poudariti, zlasti ker ne gre le za vprašanje spola, ampak tudi kakovosti, in delno ga tudi v znak priznanja za to danes tukaj z veseljem pozdravljamo.

Gospod predsednik, prihodnja naloga Evropske unije je nadzorovanje podnebnih sprememb v vseh vidikih: okoljskem, gospodarskem in socialnem. Za vsako ceno moramo uspeti obrniti trend globalnega segrevanja in izkoristiti ta izziv, da dosežemo premik proti trajnostnemu gospodarstvu ter trajnostnemu delu in konkurenčnosti.

Tako kot je bila pred leti naloga Evropske skupnosti, da prepreči vojno in potem da doseže združitev Evrope ob padcu zidu, moramo v prihodnosti biti sposobni prevzeti dejansko vodilno vlogo v zvezi z glavnimi okoljskimi izzivi. Ne razmišljamo tako zato, ker se ukvarjamo z enim vprašanjem ali ker smo Zeleni, ampak ker resničnost obravnavamo brez iluzij in ne skozi ideološka očala.

Prepričani smo, da so gospodarski sistem, demokratična stabilnost ter sposobnost doseganja ciljev novega tisočletja in nadzora problemov migracije povezani z upravljanjem omejenih virov in podnebnimi spremembami. Evropa mora pri tem nedvomno imeti glavno vlogo.

Zato, gospod predsednik, se nam zdi njegova pripomba, da je treba ponovno razpravljati o tem, kaj je treba narediti in za kaj je treba plačati na evropski ravni ter kaj je treba narediti in za kaj je treba plačati na nacionalni ravni, povsem banalna in upamo, da se to lahko prepreči.

Evropska unija ima zdaj proračun 1 %, pri čemer nobena stvar ali vsaj dobra polovica od stvari, ki jih je navedel, ne more biti dosežena, če Evropska unija nima na voljo primernega proračuna. Zato upam, da bo pri vmesnem pregledu, pri katerem bo njegovo predsedstvo po mojem mnenju imelo pomembno vlogo, če upoštevamo, da se moramo med tem in naslednjim letom odločiti tudi o prihodnosti finančne perspektive, njegova država imela manj ovirajočo vlogo, kot jo je imela v preteklosti.

Nazadnje, gospod predsednik, v zvezi s pomembnim energetskim paketom pričakujemo, da bo krepostna Švedska imela pozitivno vlogo in si nehala prizadevati za zmanjšanje svojih obveznosti, s čimer daje slab zgled tudi drugim državam članicam.

Končno, o vprašanju proste trgovine. Čeprav nismo zaščitniški, bi bilo dejansko kratkoročno in nekoliko ideološko razmišljati, da je prosta trgovina odgovor na vse, saj vemo, da je to brez okoljskih in socialnih pravil povsem nemogoče.

O vprašanju Turčije se povsem strinjamo. Odstranitev gospoda Papadopoulosa na Cipru je po našem mnenju zelo dobra novica. Gospod predsednik, zakaj ne bi ponovno odpirali vprašanja sedeža v Evropskem parlamentu?

  Francis Wurtz, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, predsednik vlade, gospa ministrica, če so na katerem področju švedske izkušnje zanimive za evropsko politiko, menim, da je to področje, ki ste ga pri obravnavanju žal spregledali, to je socialno področje ali natančneje izkušnje, pridobljene pri zadevi Laval-Vaxholm.

Naj na hitro predstavim dejstva. Švedski sindikati so sprejeli sindikalne ukrepe, s katerimi so poskušali latvijsko družbo prisiliti, da bi na Švedskem uporabljala švedsko delovno pravo. Kaj drugega bi pričakovali, si morda mislite – razen če podpirate t.i. načelo države porekla, znano tudi kot socialni damping. Vendar se je latvijska družba sklicevala na evropsko zakonodajo, s katero je obrazložila nasprotovanje zahtevam sindikatov. Spor je potem prišel pred sodišča in je bil napoten na najvišje sodišče za evropsko zakonodajo, Sodišče Evropskih skupnosti, ki, kot vemo, razlaga pogodbe in ustvarja sodno prakso.

Sodišče je 18. decembra lani odločilo v korist družbe in proti sindikatom. Sodba sodišča navaja, citiram: „V postopku v glavni stvari je treba ugotoviti, da lahko pravica sindikalnih organizacij [...] do izvedbe kolektivnih ukrepov [...] povzroči, da je izvajanje gradbenih del na švedskem ozemlju za ta podjetja manj privlačno, celo težavnejše, in zato pomeni omejitev svobode opravljanja storitev [...]“ V prihodnjih takšnih primerih morajo sindikati na Švedskem in drugje omejiti svoje zahteve na, spet citiram, „minimalno zaščito“, dovoljeno v skladu z zakonodajo Skupnosti, zato da ne kršijo člena 49 Pogodbe, ki zagotavlja svobodo opravljanja storitev.

To je jasno nesprejemljivo in zato moja skupina nujno poziva Evropski parlament, da razpravlja o tem vprašanju in njegovih obsežnih posledicah: kakšno politično ukrepanje bo sledilo tej sodbi? Vendar bi nas zaenkrat zanimalo vaše stališče o tej zadevi, gospod predsednik vlade.

  Hélčne Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, predsednik vlade. Odziv na referenduma o ustavi EU v Franciji in na Nizozemskem leta 2005 je primer nedemokratičnih tendenc v evropskih politikah. Politična elita prisluhne ljudem in spoštuje ljudsko voljo le, če ljudstvo poslušno in pokorno reče „da“ večjemu federalizmu EU.

V zvezi z razpravami o lizbonski pogodbi bi moral predsednik vlade Reinfeldt delovati kot prvak demokracije, tako da bi navedel, da so rezultati referenduma dejansko pomenili, da pogodba ni uspela.

Poleg tega bi lahko Reinfeldt pozval k bolj medvladni pogodbi, zagovarjal prilagodljivejše vključevanje, zahteval izvzetje iz eura in pozval k temu, da se končajo vožnje v Strasbourg. Naredil ni ničesar od tega.

Kaj se bo torej zgodilo med švedskim predsedovanjem leta 2009? Najpomembnejši cilj morajo biti reforma in posodobitev sodelovanja EU ter njegova večja učinkovitost. Gospod Reinfeldt bi tako moral sporočiti, da bo prednostna naloga Švedske reforma kmetijske politike, in zahtevati konec potujočega cirkusa Evropskega parlamenta.

Namesto da bi si švedska vlada prizadevala za manjšo a odločnejšo EU, je njen cilj očitno širša in bolj vsiljiva EU. Na Švedskem je priljubljena kritika o dodatnem federalizmu EU zelo razširjena, vendar v praksi med politično elito ne obstaja. Obstajajo dobri razlogi za dvom v to, v kakšnem obsegu naši izvoljeni predstavniki dejansko zastopajo ljudstvo.

Ob koncu gospodu Fredriku Reinfeldtu ponujam steklenico dobrega alzaškega vina, če lahko navede en primer zakona, ki bi lahko bil sprejet v skladu z zavrnjeno ustavo EU, vendar ne more biti sprejet v skladu s popravljeno različico? Ali sprejmete izziv, gospod Reinfeldt?

  Jean-Marie Le Pen (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, izdaja Francije je popolna. Kongres sramote se je sestal 4. februarja v Versaillesu, da bi sprejel presojo ustavnosti, potrebno za sprejetje tako imenovane ustavne pogodbe.

Versailles je postal glavna lokacija za odpovedovanje francoski suverenosti, če upoštevamo, da je bilo tukaj razglašeno nemško cesarstvo.

V imenu 26 držav članic, ki se ne bodo odločale na referendumu, bo Irska dejanska predstavnica za milijone Evropejcev, ki so leta glasovali za „ne“ in ne želijo evropske superdržave.

Če ljudem odrečeš njihovo zakonito pravico, da odločajo o svoji prihodnosti, se bodo maščevali. Brez skrbi, gospe in gospodje, maščevali se bodo, in še kako maščevali, na evropskih volitvah naslednje leto!

Če povemo po pravici, je veliko evropskih voditeljev vedelo, da bi njihove države zavrnile to rahlo zakrito ustavo. Gospod Sarkozy je takoj nastopil in to priznal parlamentarni konferenci predsednikov, pri čemer je zlasti namigoval na vlado Združenega kraljestva. On je samozvani posrednik v tej nezaslišani slepariji. Dejansko je zadnji, ki je upravičen do tega, da bi dosegel sprejetje te druge različice ustave v parlamentu, vendar so to skrajnosti, do katerih gredo nekateri, da bi opozorili nase in izgledali, kot da držijo vse niti v rokah.

Slavni in starodavni narodi tako niso upoštevani v korist konstruktivistične utopije, ki jih zvezanih rok predaja zlim posledicam globalizacije in neoviranega liberalizma: množičnemu priseljevanju, negotovosti, gospodarskemu uničenju, socialni katastrofi ter moralni in kulturni dekadenci.

Evropska prihodnost ni v tej totalitarni superdržavi, kot lahko danes vidimo na Kosovu, ki ga lahko vzamemo za primer, ampak v sodelovanju, ki je prosto na voljo narodom in ljudstvom Evrope, vključno s slovanskimi narodi.

V vsakem primeru je gotovo, da sta se dve državi, obe ustanovni članici Unije, odločali na referendumu in jasno zavrnili predlagano ustavo. Ker je ustava zato nezakonita, so tudi vse njene posledice nezakonite in nikogar ni mogoče prisiliti, da mora upoštevati njene določbe.

Tako je nacionalni odpor zakonit: pravica vseh državljanov in dolžnost vseh domoljubov. Caveant consules!

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, pozdravljam navzočega predsednika vlade. To je moje delovno mesto. Zelo dinamičen kraj. To je kraj, v katerem se oblikujejo politike, ki neposredno vplivajo na švedsko družbo in tudi na druge evropske družbe. Oblikovanje politike ne poteka tukaj zato, da bi javnost izključevali iz političnega procesa, ampak zato, ker je nekatere zadeve mogoče obravnavati le tako, da države med seboj sodelujejo. Nacionalna država ni več ustrezen okvir za obravnavanje številnih velikih izzivov današnjega časa.

Tisti med nami, ki prihajamo s Švedske, ki je sorazmerno nova država članica, se lahko spomnimo, da veliko težav in izzivov, s katerimi se srečujemo, ne nastane zaradi EU, ampak pripadejo EU, ker se je Evropska unija izkazala za uspešno pri obvladovanju izzivov današnjega časa.

Ti vključujejo Kosovo. Vključujejo podnebna vprašanja, pri katerih je Švedska pokazala, kako je mogoče namesto ureditve uporabiti razvoj, da se doseže napredek pri interesih naše družbe. Vključujejo vprašanja konkurenčnosti ter vprašanja v zvezi z bojem proti kriminalu in terorizmu. To so vprašanja in področja, ki jih lahko obravnavamo le s skupnim delovanjem. To so težave in izzivi, ki nam pripadajo zaradi naše uspešnosti.

Zato tudi menim, da je predsednik vlade ustrezno poudaril en vidik, in mislim, da mora to biti glavna ideja Evropske unije v prihodnjih letih – odprtost. Odprtost proti svetu okoli nas. Odprtost svetu na splošno je to, s čimer lahko pomagamo oblikovati mednarodni red z vrednotami, kot sta demokracija in svoboda, ko širimo našo Skupnost in tudi ko sodelujemo pri pogajanjih o prosti trgovini ter pri različnih drugih zadevah.

Glede odprtosti med državami članicami menim, da je pomembno poudariti, da tisti, ki nasprotujejo odprtosti, nasprotujejo tudi prostemu pretoku ljudi in svobodi izbire različnih možnosti. Tu se dogaja diskriminacija. Odprtost je dobra evropska zamisel in, če jo lahko uresničimo, moramo zagotoviti tudi, da se bodo naši državljani zavedali, da to dejansko je Evropa za ljudi. To je izziv za švedsko predsedstvo ter izziv za ta parlament in vse njegove politične skupine.

  Inger Segelström (PSE). – (SV) gospod predsednik, tako kot vsi drugi se zahvaljujem predsedniku vlade Reinfeldtu za njegov prihod.

Moje prvo vprašanje zadeva okoljsko presojo plinovoda v Baltiku, enem od najbolj onesnaženih morij na svetu, v zvezi s katero je Parlament nedavno izvedel preiskavo, ki je vključevala več odborov. Švedska je bila prva država, ki je izvedla presojo vplivov na okolje. To vprašanje je eno od najpomembnejših okoljskih vprašanj za Švedsko in EU. Ali bo Švedska zahtevala še eno nadomestno možnost s plinovodom na kopnem, za katerega je treba izvesti okoljsko presojo?

Izvajalci so nam v Parlamentu povedali, da bi bilo to predrago. Vendar tako predsednik vlade kot jaz prihajava iz Stockholma, kjer so se stroški za infrastrukturo in naložbe praktično podvojili. Ne verjamem, da je povečanje stroškov za 10–15 % trden protiargument. Okolje je pomembnejše.

Moje naslednje vprašanje je povezano s kasetnimi in podobnimi bombami, o katerih se zdaj razpravlja v procesu iz Osla in v Wellingtonu na Novi Zelandiji, prejšnji teden pa jih je obravnaval švedski parlament; to je prav tako pomembno vprašanje EU. Prejela sem pisma, ki so jih podpisale mnoge organizacije na Švedskem, kot so Amnesty International, cerkve prek organizacije Diakonia, Rdeči križ, UNICEF, Svenska Freds (Švedsko združenje za mir in arbitražo) ter Društvo za Združene narode za Švedsko, ki so zahtevali, da se Bombkapsel 90 (BK90), ki jo nosi švedsko letalo JAS, obravnava kot kasetna bomba in vključi v mednarodno prizadevanje za celovito prepoved. Kakšno je stališče vlade do bombe JAS? Ali predsednik vlade BK90 šteje za kasetno bombo ali ne? Ali namerava predsednik vlade ukrepati v nadaljevanju procesa iz Osla?

Končno, želim vedeti, kdaj namerava predsednik vlade ukrepati, da se končajo naše redne premestitve v Strasbourg, potem ko je minister za EU Malmström zbral milijon imen in podpisov? Ali ne bi moral Parlament sam odločati o kraju zasedanja in ne Svet? Poleg tega se prisrčno zahvaljujem za vašo izjavo o Turčiji. Na koncu naj le še rečem, da bodo predsednik vlade in drugi člani vlade, ko se vrnejo naslednje leto med švedskim predsedovanjem, dobrodošli!

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik vlade, dejstvo, da je Švedska jeseni 2006 dobila novo vlado, ni ostalo neopaženo, kar zadeva zaveze EU. Zato se zahvaljujem predsedniku vlade in ministru za EU za njuno jasno odločenost, da Švedska postane dejavnejši partner v Uniji in ima svoje mesto v središču evropskega vključevanja, kot se je izrazil predsednik vlade.

Vendar Švedska ostaja zunaj euroobmočja, kar bo drago za nas, Švede, tako v gospodarskem kot tudi v političnem smislu. Nenazadnje, gospod predsednik vlade, v bistvu gre za vprašanje solidarnosti. Moje vprašanje se zato glasi: kdaj bo Švedska postala polnopravna članica EU? Kakšen je časovni razpored, gospod predsednik vlade? To je občutljivo vprašanje doma na Švedskem.

Zdaj smo v Strasbourgu, lepem in privlačnem mestu, katerega zgodovina prikliče spomin na grozote vojne. Kljub temu vemo, da milijoni naših sodržavljanov menijo, da te poti med Brusljem in Strasbourgom niso najboljši način za skrb za okolje in upravljanje našega denarja. Majhna prošnja: ali bi bilo mogoče, da bi švedska vlada med predsedovanjem tvegala pobudo, ki bi lahko končala ta potovanja sem in tja?

  Ģirts Valdis Kristovskis (UEN). – (LV) Gospod predsednik vlade, vsi veliko pričakujemo od evropske prihodnosti. V tem času je Robert Schuman želel združiti Evropejce po stoletjih ločitve, ki so jo povzročili različni spori. Vedel je, da je pomembno vedeti, od kod prihajamo, če želimo vedeti, kam gremo. Predsednik vlade, ali se zavedate, da Evropska unija ni preučila svoje nedemokratične in totalitarne preteklosti? Očiten primer je lanskoletni okvirni sklep EU o boju proti rasizmu in ksenofobiji. Priporoča se, da evropske države naložijo zaporne kazni za zanikanje nacističnih zločinov, na podobne zločine komunističnega režima in njihovo neupravičeno zanikanje ali celo njihovo poveličevanje pa se namerno pozablja. Evropa tega ne sme dovoliti. Kako se ob tem počutijo milijoni Vzhodnoevropejcev, vključno z državljani držav, ki so zdaj del Evropske unije, ki so bili mučeni v Stalinovih koncentracijskih taboriščih? Pozivam vas, da resno preučite in spodbujate rešitev tega problema v imenu evropske prihodnosti in pravičnosti. Hvala.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, švedski dan se zdaj nadaljuje z nekom, ki se prav tako želi izogniti potovanjem v Strasbourg. Poleg tega želim imeti referendum o naši pogodbi.

Danes zjutraj sem ugotovil, da sem oblekel eno zeleno in eno modro nogavico. Ne vem, ali je simbolika tega v tem, da bi morali imeti v prihodnosti nekakšno novo zvezo med tukajšnjimi skupinami, ki bi bila drugačna od tradicionalnih. Če boste želeli zeleno nogavico od mene, Fredrik, boste morali verjetno postati ambicioznejši glede varčevanja z energijo in obnovljivih virov energije. S seboj sem prinesel primer. Ta svetilka je svetilka LED. Za njeno pritrditev je potrebnih 12 sekund. Za izgradnjo nove jedrske elektrarne je potrebnih 12 let. Kateri je najlažji in najhitrejši način za rešitev podnebnih problemov?

Menim tudi, da imamo probleme v zvezi z rastjo, glede katerih se moramo dogovoriti. Trenutno uvažamo izredno velike količine proizvodov, ki ustvarjajo emisije v drugih državah. To moramo upoštevati pri našem delu v zvezi s podnebjem. Naj se vrnem k trgovini. Protekcionizem za zaščito poslov je napačen. Vendar je protekcionizem za zaščito okolja in človekovih pravic obveznost in odgovornost politikov na prostem trgu. V nasprotnem primeru bodo ljudje postali orodje trga, namesto da bi bil trg orodje ljudi.

Najboljši način, s katerim lahko prikažete ljudsko udeležbo pri prihodnosti EU je, da ljudem omogočite, da izrazijo svoje mnenje na referendumu.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). – (SV) Gospod predsednik, pozdravljam švedskega predsednika vlade v Parlamentu in pri tej razpravi o prihodnosti Evrope. To je pomembna razprava, ki vpliva na 493 milijonov državljanov. Zato je treba razpravljati in odločitve v zvezi z razpravo morajo biti sprejete ne le v Parlamentu, ampak tudi med državljani. Vendar če želimo, da se državljani vključijo v razpravo, morajo tudi imeti možnost vplivati na prihodnost. Brez udeležbe in možnosti vplivanja ne bo sodelovanja. Kako torej lahko dosežemo, da bodo državljani sodelovali? Odgovor je jasen: tako, da jih vprašamo o prihodnosti in prisluhnemo njihovim odgovorom. Referendum o lizbonski pogodbi je zato nujen, če mislimo resno glede Evrope državljanov. Zdaj preveč zakonodaje EU ustvarjajo anonimni uradniki, na katere vplivajo strokovnjaki in skupine lobistov, v katerih mnenja državljanov niso slišana. Čas je, da se mnenja državljanov upoštevajo.

Predsednik vlade sploh ni omenil sodbe Vaxholm. Tej sodbi je bila namenjena velika pozornost, ne le na Švedskem, ampak tudi v mnogih drugih državah EU. To je logično, saj ne gre le za smrtni udarec švedskemu modelu, ampak tudi za napad na delavce in položaje sindikatov po vsej EU. Sodba pomeni poziv k zmanjšanju plač delavcev na najmanjše možne ravni. Nobeni državi ni treba določiti ugodnejših pogojev za delavce kot je najmanjša zaščita. Rezultat je dvotirni trg dela. Nekatere dodatne ugodnosti se bodo uporabljale le za domače delavce, medtem ko se za tuje delavce uporabljajo drugačna pravila. To povzroča damping v smislu plač in pogojev za zaposlitev ter diskriminacijo.

Švedska lahko to spremeni. Švedska lahko ščiti pravice delavcev in socialno Evropo, tako da v lizbonski pogodbi zahteva izjeme za kolektivne pogodbe. Švedska lahko prevzame vodilno vlogo in spodbudi druge, da ji sledijo.

Za konec želim predsednika švedske vlade spomniti na eno od dveh najpomembnejših vprašanj za Švedsko, preden je postala članica EU. Ena od najpomembnejših prednostnih nalog je bilo vprašanje enakih možnosti. Kaj se je zgodilo in ali želi Švedska imeti v prihodnosti vodilno vlogo pri vprašanjih enakih možnosti? To vprašanje je del razprave o prihodnosti. Brez žensk Evropa nima prihodnosti.

  Paul Marie Coûteaux (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, Evropa ima prihodnost le v svojih narodih, saj ti predstavljajo njeno bistvo in moč. Če bodo njeni narodi absorbirani in jim bo odvzeta odgovornost zase ter bodo razdeljeni ali ločeni v majhne enote brez kakršne koli politične razsežnosti – v skladu z ameriško imperialistično politiko, seveda, kot smo pravkar videli na primeru Kosova, kjer zadnji strašni razvoj zdaj predstavlja grožnjo za prihodnost – na kratko, če se bo Evropa prepustila brezzemeljski tehnostrukturi, ki jo bo predala muhavosti globalizacije in oblasti, potem me bo zelo strah za našo prihodnost.

Zdaj je več kot očitno, da ta stroj, ki ga v lastno sramoto imenujemo Evropska unija, ne deluje le brez ljudi, ampak celo proti njim. Dodaten dokaz za to je bila nepričakovana zavrnitev Francozov na referendumu leta 2005, za kar je bil sokriv naš medel voditelj, predsednik Sarkozy. Francozi so razočarani in so izgubili upanje v to splošno „brezplačno za vse“, kar pomeni zavrnitev preteklosti in prihodnosti.

Evropa bo našla rešitev le, če bodo ljudje prihodnost spet vzeli nazaj v svoje roke, če bodo lahko države članice uresničevale svojo politiko in sodelovale le po potrebi, če se odpovemo lažem o demokraciji, ki nima več ničesar skupnega z izrazoma demos ali kratos, na kratko, če države članice in narodi zahtevajo nazaj svojo svobodo. Drugače bo naša dobra ladja Evropa potonila, nas pa bo gnalo vedno dlje stran od obale zgodovine.

  László Tőkés (NI). – (HU) Gospod predsednik, predsednik vlade, v uvodu Listine o temeljnih pravicah, ki je priložena novi osnovni pogodbi o Evropski uniji, je navedeno, da so evropski narodi odločeni, da si bodo na podlagi skupnih vrednot delili mirno prihodnost. Vendar je dobitnik nagrade Saharov Salih Mahmud Osman v nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta lani decembra dejal, da ne bo miru brez pravičnosti.

Posledica nepravičnih sistemov miru sta slej ko prej vojna in razpad. Zadnja vojna na Balkanu in razpad nekdanje Jugoslavije sta najboljša primera. Pomiritev je skoraj nepredstavljiva, razen če se ne vzpostavi popolnoma nova ureditev.

Evropa mora prav tako sprejeti svojo komunistično preteklost. Odprava škodljive dediščine komunizma je pogoj za mirno prihodnost Evrope. Komunizem je treba obsoditi tako kot fašizem. Na naši celini ne bo miru ali pravne države, varnosti ali stabilnosti, če zakoniti pravičnosti ne bo zadoščeno v vsakem oziru. Z enako pravičnostjo je treba rešiti položaj skupnosti narodnostnih manjšin.

  Giles Chichester (PPE-DE). – Gospod predsednik, z veseljem danes pozdravljam predsednika vlade. Njegova zgodovinska zmaga na švedskih splošnih volitvah je bila osebno zmagoslavje. Prav tako mu čestitam za združitev desnosredinskih strank in prekinitev socialnodemokratske prevlade ter želim njemu in njegovi vladi vse dobro.

Danes razpravljamo o prihodnosti Evrope, to je v tednu, v katerem bo ta parlament glasoval o poročilu o potrditvi lizbonske pogodbe. Jasno želim povedati, da bomo britanski konzervativni poslanci Evropskega parlamenta glasovali proti temu poročilu, ker se nikakor ne strinjamo s pogodbo, s postopkom, v katerem je bila sklenjena, in z dejstvom, da je pogodba preprosto kopija ustave, ki sta jo na nacionalnih referendumih zavrnili dve ustanovni državi članici Unije.

Pogodba Evropo vodi v napačno smer. Na EU prenaša znatna nova pooblastila, nekatera od njih na izredno občutljivih področjih nacionalnega interesa. Moja stranka ima drugačno vizijo za prihodnost Evrope in ta vizija je namenjena Evropi, ki je bolj odprta, dinamična in pregledna ter manj centralizirana, enotna in neprilagodljiva.

Britanski parlament zdaj preučuje pogodbo. Državljani Združenega kraljestva so seveda upali, da se bodo lahko odločali na referendumu. Vendar britanska vlada sramotno ni držala javne obljube o izvedbi referenduma.

Moja stranka bo tukaj in v Združenem kraljestvu še naprej dejavno spodbujala, da se bodo državljani lahko odločili na referendumu. Brez široke politične podpore Evropska unija ne bo imela dovolj javne legitimnosti za to, kar dela. Mora prenehati s svojo obsedenostjo z institucijami. Da bo pripravljena za 21. stoletje, se mora EU osredotočati na vprašanja, kot so okolje, gospodarska konkurenčnost in svetovna revščina, ter s tem pokazati, da je vredna javne podpore. To so stvari, ki so pomembne pri prihodnosti Evrope.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Gospod predsednik vlade, gospe in gospodje, EU je pravkar zaključila zelo uspešno leto. EU se je razširila, tako da zdaj vključuje Romunijo in Bolgarijo, schengensko območje se je povečalo in zdaj vključuje devet novih držav, euroobmočje se je povečalo in zdaj vključuje tri nove države, medtem ko euro kot mednarodna valuta po svetu počasi začenja nadomeščati dolar. EU s 500 milijoni državljanov in potrošnikov začenja v velikem obsegu narekovati svetovna trgovinska, okoljska in tehnična pravila in norme. Kljub dvomom evroskeptikov je Evropa celo dosegla dogovor o novi reformni pogodbi.

Te uspehe poudarjam, ker so bili doseženi z dejavnim sodelovanjem novih držav članic in ne kljub njim. Zato pozdravljam predloge predsednika vlade v zvezi s prihodnjimi prednostnimi nalogami. Ena od prednostnih nalog v prihodnosti mora biti nadaljevanje širitve EU, tako da bo vključevala ozemlja Zahodnega Balkana. Zato morata biti izpolnjena dva pogoja: zadevne države morajo biti na splošno pripravljene v tehničnem smislu, sedanje države članice pa morajo imeti pogum. Njihovi politiki morajo imeti pogum, da državljanom razložijo, kako je bila širitev uspešna ter da ne pomeni manjše, ampak večjo varnost, svobodo, demokracijo in blaginjo. Po mojem mnenju moramo imeti tudi pogum, da regiji Zahodnega Balkana čim prej omogočimo vključitev v brezvizumsko ureditev. Kakšen strah lahko imamo kot Skupnost 27 držav in 500 milijonov državljanov pred preostalimi 20 milijoni ljudmi z Zahodnega Balkana?

Imam še eno zadnjo pripombo. Švedsko predsedovanje se začne naslednje leto. Sodelovalo bo s Francijo in Češko republiko. Pozivam predsednika vlade, da spodbuja svoje češke kolege, da lizbonsko pogodbo čim prej predložijo češkem parlamentu v ratifikacijo. Kot češki državljan sumim, da evroskeptična češka vlada nima velike vneme, da bi to naredila.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Kolegi poslanci, izkušnje niso nič umišljenega. Pomagajo nam prepoznati napako, če jo ponovno naredimo. Tokrat ne smemo narediti napake v zvezi z Balkanom. To je moja prva pripomba glede uvodnih besed predsednika vlade v Parlamentu. Evropa mora nastopati enotno glede Kosova.

Moja druga pripomba se nanaša na terorizem, proti kateremu se mora odprta družba boriti s sredstvi, ki jih ima na voljo, in z veliko samozavestjo, ter ne sme popustiti vsiljivim ukrepom.

Moja tretja in zadnja pripomba zadeva vprašanje podnebja, pri katerem se mora evropski sistem spopasti z morda največjim in najtežjim vprašanjem v najkrajšem času, ki ga imamo na voljo, da sprejmemo odločitev o tako veliki temi. Obstaja nevarnost, da se bo, ko zaključimo zadeve v Kopenhagnu, zgodilo kot v zgodbi Hansa Christiana Andersena, ko cesar ne nosi oblačil ali hodi gol po mestnih ulicah.

Da lahko pripravimo evropsko zakonodajo, ki jo potrebujemo, je treba pokazati moč in sodelovanje med Svetom ministrov in Komisijo ter predvsem Parlamentom, kar se v zgodovini EU še ni zgodilo.

Za konec, vesela sem, da vidim dejavno švedsko vlado v središču evropske razprave. Dobrodošli.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, za prihodnost Evrope so najpomembnejši vidni rezultati v življenju običajnih državljanov, to so ohranitev blaginje, javna varnost in mednarodna varnost. Prihodnost Evrope ne bodo določile vedno bolj zapletene institucionalne reforme, o katerih bo ta parlament razpravljal jutri zjutraj.

Eden od preskusov za Unijo, ki posebej zadeva vašo in mojo državo, ki obe ležita ob Baltskem morju, je vprašanje severnega plinovoda. Projekt je izjemno nevaren za okolje in politično v nasprotju z energetskimi programi EU. Če želimo Evropo, ki dosega rezultate, ne smemo dopustiti takšnih projektov. Torej je moje vprašanje: kaj menite o financiranju tega projekta iz evropskih virov, na katere so se nedavno sklicevali predstavniki projekta Severni tok?

  Ian Hudghton (Verts/ALE). – Gospod predsednik, že več kot devet let imam velik privilegij, da lahko zastopam Škotsko v tem parlamentu, in v tem času smo večkrat razpravljali o prihodnji obliki Evrope ter v častni družbi pozdravili 12 novih držav članic. Ta velika širitev notranjega trga in drugih področij sodelovanja je dobra za Škotsko in dobra za celotno Evropo. Vendar smo se v zadnjih devetih letih prebijali tudi skozi tako imenovane krize, kot sta bila odstop Santerjeve komisije in zavrnitev ustavne pogodbe. V veliko škodo in frustrirajoče je, da je bilo veliko prednosti, ki jih prinaša članstvo v EU, zasenčenih s takšnimi samopovzročenimi negativnimi vidiki.

Tudi na Škotskem smo se premaknili naprej. Imamo novo vlado – vlado Škotske nacionalne stranke, ki je proevropska in ima vizijo za novo prihodnost Škotske v Evropi. Gospod predsednik vlade, škotske ministre želim videti ob vaših ministrih v Svetu in ne v drugi vrsti. Škotska lahko veliko prispeva k Evropski uniji in njenemu razvoju: konstruktiven pristop in bogastvo energetskih virov, če navedem le dvoje. Veselim se dneva, ko bomo Škotsko pozdravili kot neodvisno državo članico te Unije. Menim, da takšna sprememba ne bo dobra le za Škotsko, ampak tudi za prihodnost Evrope.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospod predsednik, predsednik vlade, tukaj razpravljamo o prihodnosti Evrope, ampak ključno vprašanje je, kdo bo določil to prihodnost.

Žal je v bila v EU tradicija, če se vrnemo nazaj k Jeanu Monnetu, da se je EU gradila brez vključevanja evropskih državljanov. Največje zavajanje do zdaj je, da politični sistem EU predstavlja enake predloge o tem, kako je treba voditi EU in kaj mora EU delati, kot so bili predlogi v ustavi, ki so že bili zavrnjeni na referendumih z visoko udeležbo in veliko glasovi „proti“.

Vidim, da ima tukajšnji vodja liberalne skupine tiste, ki so zavrnili Pogodbo, za povsem nore. Torej pravi, da je večina Nizozemcev in Francozov povsem norih, tako kot jaz, seveda, ki stojim tukaj v dvorani. Menim, da predsednik v prihodnosti ne sme dovoliti uporabe takšnega jezika.

Predsednik švedske vlade doma in tukaj v parlamentu govori, da je treba zmanjšati in omejiti podporo kmetijstvu v proračunu EU ter da je treba ustaviti pohod v smeri nadnacionalnosti. To je stališče švedskih državljanov. Vendar njegova vlada v Svetu podpira razvoj EU v državo, njegovi poslanci Evropskega parlamenta pa temu ustrezno glasujejo za premik politične moči od švedskih državljanov v Bruselj. V tem ni prihodnosti.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, predsednik vlade, malce nenavadno je razpravljati o prihodnosti Evrope, ne da bi obravnavali vprašanje meja Evropske unije. To je eno od temeljnih vprašanj, s katerimi se srečujemo. Vedno znova se mu izognemo in javnost je ustrezno zaskrbljena. Ljudje se sprašujejo, ali je Evropska unija še vedno evropski projekt. Ne bo več, če se ji pridruži Turčija. Če se bo Evropska unija trmasto upirala in ne bo hotela prisluhniti volji ljudstva, bo njena demokratična osnova počasi, vendar zagotovo izginila.

Gospod predsednik vlade, opozarjate pred nevarnostjo postavitve zidu proti Turčiji. Vendar to ni bistvo. Nihče v Evropi ne bo uspel z lepimi besedami. Kopenhagenska merila je treba izpolnjevati, tudi Turčija jih mora, vendar jih zelo očitno ne. Zato je čas, da se pogajanja ustavijo. Gre preprosto za to, da se je treba držati dogovorov.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, Evropsko unijo ste označili za svetovnega akterja, zlasti ko bo ratificirana pogodba. To stališče lahko le podpiramo in čestitam vam, gospod predsednik vlade, za jasno in odločno stališče, ki ste ga zavzeli v zvezi z beloruskim režimom, zadnjo preostalo diktaturo v Evropi. Če želimo vplivati v korist demokracije in zaščite človekovih pravic v Afriki in Aziji, moramo ta vprašanja najprej obravnavati v svoji bližini, pred lastnim pragom Unije.

V zvezi s tem vam čestitam tudi za jasno stališče, ki ste ga zavzeli o širitvi EU. V mislih imam sosedo Belorusije, Ukrajino, v kateri poteka velik boj glede tega, ali bo Ukrajina demokracija ter se bo razvijala normalno, hitro in demokratično, kar bi bilo koristno za nas in za ukrajinski narod. Odpiranje Ukrajini v zvezi z njenim članstvom v Evropski uniji je zelo pomembno.

Končno vam čestitam, gospod predsednik vlade, za vašo zelo odločno izjavo o varstvu okolja Baltika, majhnega morja, ob katerem leži osem držav članic EU. Baltik praktično predstavlja notranje morske vode EU in nobeno morje na svetu se ne srečuje s tako veliko okoljsko nevarnostjo.

Govorili ste tudi o energetskih vprašanjih in ukrepih za boj proti podnebnim spremembam kot prednostnih nalogah švedskega predsedovanja. Popolnoma podpiramo to zavezo, ki je naloga in odgovornost naše civilizacije. Vendar se mi zdi, da v zvezi s tem veliko govorimo in malo naredimo.

Vmesni pregled proračuna bo potekal med švedskim predsedovanjem. Če ne spremenimo proračuna, tako da si bomo lahko z določeno stopnjo odgovornosti privoščili ukrepanje za boj proti podnebnim spremembam in se prilagodili tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika v širšem smislu, dejansko ne bomo presegli besed in ne bomo uresničili svoje glavne prednostne naloge.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik. Pozdravljeni, gospod Fredrik Reinfeldt. Zelo modro ste govorili o Pogodbi, širitvi in podnebju. Spregovoril bom o nečem, česar niste omenili.

Jacques Delors je nekoč dejal, da notranji trg ne bo nikoli uspel brez močne socialne razsežnosti. Imel je popolnoma prav. Zato sem bil nekoliko presenečen, ko ste komentirali socialno EU ter jo obravnavali kot konflikt med nacionalnimi sistemi in pravili, ki jih imamo v EU.

Menim, da je ravno obratno. Imamo skupni trg dela. Zato moramo dopolniti nacionalno delovno pravo in nacionalne sisteme, sicer trg ne bo deloval. Če vztrajate pri tem stališču, bi navedel nekaj primerov. Ali je težava v direktivi o napotitvi delavcev? Ali je težava v direktivi o prevzemu ali v enem od sporazumov, ki so jih sklenili socialni partnerji na evropski ravni? Direktiva o krajšem delovnem času? Direktiva o starševskem dopustu?

Če vzamemo poseben primer, lahko neravnovesje med trgom in politiko vidimo pri zadevi Laval. Težava pri zadevi Laval je, da ima trg prednost pred pravicami delavcev. To ste na Švedskem dobro rešili. Zaenkrat ste vprašanje dobro rešili, ampak kot so rekli tudi mnogi drugi, prizadete so tudi druge države po vsej EU. Če bodo potrebne evropske pobude, boste tudi takrat z nami, ko bo treba sprejeti evropske pobude?

Prejšnji mesec smo sprejeli strategijo o zdravju in varnosti pri delu. Eden od ciljev je en inšpektor za delo na vsakih 10 000 delavcev. Švedska gre ravno v nasprotno smer in tega cilja še dolgo ne bo dosegla. Na Švedskem se je razmerje zmanjšalo za 27 %. Danska, ki ima podoben trg dela kot Švedska, ima več kot dva inšpektorja za zdravje in varnost na 10 000 prebivalcev. Kako je mogoče, da se Švedska giblje ravno v nasprotno smer? Zakaj ne daste prednosti zdravju in varnosti pri delu?

  Henrik Lax (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, velika naloga je povezati Unijo za oblikovanje skupne energetske politike, ki bo lahko državam članicam zagotovila oskrbo z energijo, kot ste povedali, gospod predsednik vlade Reinfeldt.

Omenili ste tudi strategijo EU o Baltskem morju, s katero se zdaj ukvarja Komisija. Ustrezno načrtovana strategija za regijo Baltskega morja je lahko pomemben gradnik prihodnje energetske politike, nenazadnje pri energetskem sodelovanju z Rusijo. Težava je razvidna iz sklepa, ki ga je prejšnji teden sprejela švedska vlada in s katerim je zavrnila prošnjo družbe Nord Stream, da spelje plinovod skozi švedske teritorialne vode v Baltskem morju. Vloga je bila preveč pomanjkljiva, da bi jo lahko upoštevali.

V regiji vlada veliko nezaupanje glede projekta plinovoda. Sprejemljive rešitve dejansko ni mogoče najti, razen če EU in njene države članice ob Baltskem morju pripravijo načrt ukrepov ter dobijo tudi poln dostop do projekta.

Rad bi tudi pohvalil Švedsko, ki omogoča preskušanje novih določb o energetski politiki iz člena 176a lizbonske pogodbe.

  Christian Rovsing (PPE-DE). – (DA) Gospod predsednik, predsednik vlade, govoril bom o majhnem vidiku okoljske politike. Pobude mesta Malmö na področju varčevanja z energijo in uporabe okolju prijaznega prevoza so obetavne. Poskusno sem vozil več okolju prijaznih avtomobilov. Januarja sem v Berlinu vozil velik Mercedes razreda S: avtomobil, težak približno dve toni. Avtomobil sta poganjala običajno gorivo in vodik. S pritiskom na gumb je bilo mogoče preklapljati z ene vrste goriva na drugo, ne glede na hitrost vozila. Pospešek je bil očitno enak pri obeh vrstah goriva.

Uporaba vodika kot goriva za avtomobile je izredno napredovala v razvojnem smislu. Odpadni proizvod vodikovega vozila je čista voda in nič drugega. Če bi se vodik uporabljal kot običajno gorivo za zasebne avtomobile, bi lahko le vodikovim vozilom dovolili, da se vozijo po središčih naših mest. To bi izredno zmanjšalo onesnaževanje ter posledično tudi bolezni dihal in korozijo starih stavb. Upam, da bo Švedska spodbujala takšen okolju prijazen razvoj.

  Toomas Savi (ALDE). – Gospod predsednik, 14. decembra 2007 je Evropski svet pozval Komisijo, da predstavi strategijo EU za regijo Baltskega morja najpozneje do julija 2009, kar je bila pobuda, ki jo je pozdravil tudi Evropski parlament.

Pomembnosti tega sklepa ne smejo podcenjevati nordijske države ali države članice ob Baltskem morju, ki so se EU pridružile leta 2004. Strategija bi lahko povsem sprostila celoten potencial regije, saj zajema področja od okolja, gospodarstva, kulture in izobraževanja do varnosti.

S ciljem uresničiti ambicijo iz lizbonske strategije bi lahko strategija EU za regijo Baltskega morja postala most do Rusije. Švedska po predsedovala Svetu v drugi polovici leta 2009 in upamo, da bo to omogočilo dober začetek strategije. Vendar je bistveno, da vse države ob Baltskem morju do takrat združijo svoje operativne programe, kar velja tudi za mojo državo, Estonijo.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, v osnovi sta na voljo dva modela za prihodnost naše združene Evrope: model skladne, do zdaj najtesneje povezane združene Evrope, ki je model, ki ga predvideva lizbonska pogodba, ali model „izberi in zmešaj“.

Švedska je zdaj z Avstrijo in Finsko že kar nekaj časa v Evropski uniji, vendar Švedska ni del euroobmočja. Če smem vprašati, gospod predsednik vlade, ali obstajajo kakšni posebni razlogi za to? Veseli bi bili, če bi se nam Švedska pridružila v euroobmočju.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, gospod Chichester se je za kratek čas pojavil in imel kratek govor, potem pa izginil, preden je slišal odgovor. Sicer pri tej razpravi ni bilo niti enega poslanca britanske konzervativne stranke, da bi poslušal konzervativnega predsednika vlade govoriti o prihodnosti Evrope.

Zakaj je tako? Ali od kolega iz konzervativne stranke niso hoteli slišati, kako dobra je lizbonska pogodba? Kako ne potrebuje referenduma, ker ne vključuje nobenega dodatnega prenosa suverenosti? Kako potrebujemo to novo pogodbo, da bo naša Unija bolje delovala? Ali ne morejo sodelovati niti pri razpravi o tem? Ali raje ostajajo zunaj, verjetno v baru s svojimi kolegi iz Neodvisne stranke Združenega kraljestva?

Mislim, da je sramota, da niso tukaj in ne sodelujejo pri takšni odlični razpravi.

(Ploskanje.)

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade, skupno kmetijsko politiko ste navajali kot edino politiko EU, ki je povsem v rokah Skupnosti. Vendar se morate zavedati, da so se v zadnjih 15 letih v kmetijski politiki izvajale najskrajnejše reforme v primerjavi s katero koli drugo politiko EU in da se kmetijska politika nikakor ne more primerjati ali enačiti z industrijsko politiko, ker zanju veljajo precej drugačni pogoji. Varnost in območje uporabe predhodnega načrtovanja morata biti še naprej osnova za kmetijsko politiko.

Rad bi vas opozoril, da se bo delež proračuna EU, namenjen kmetijstvu, zmanjšal na 35 % do leta 2013. Kmetijska skupnost svojo odgovornost do javnosti jemlje zelo resno, to je odgovornost, vključena v Rimskih pogodbah. Raziskave, razvoj, trajnost, zaposlovanje in varstvo okolja morajo biti naši skupni cilji. Res se veselim zanimivega švedskega predsedovanja.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospod predsednik, predsednik vlade, ko ste govorili o prihodnosti Evrope, niste omenjali militarizacije Evropske unije. V skladu z lizbonsko pogodbo se države članice EU zavezujejo k povečanju svojih vojaških virov. V skladu z lizbonsko pogodbo so države članice pripravljene delovati v tujini pri nalogah kriznega upravljanja, tudi za vzpostavitev miru, brez pooblastila Združenih narodov, kar je nezakonito z vidika mednarodnega prava. Poleg tega so z lizbonsko pogodbo, vsaj s solidarnostno klavzulo, povezani vojaški zaščitni ukrepi in v zvezi s tem je švedska nevtralnost – njeno vojaško nesodelovanje – zelo vprašljiva. Gospod predsednik vlade, ali menite, da so vojaški zaščitni ukrepi iz lizbonske pogodbe združljivi z vašim vojaškim nesodelovanjem?

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, z evropskim povezovanjem se ne ukvarjamo zaradi evropskih tehnokratov v Bruslju, ampak zaradi državljanov Evropske unije, zato da bodo bolje in varnejše živeli. Pri naši nalogi smo lahko uspešni le, če jim bomo prisluhnili.

Politiki imajo različna pričakovanja: nekateri hočejo več Evrope, drugi manj. Dejstvo pa je, da so predsedniki vlad 27 držav članic podpisali lizbonsko pogodbo. Pogodba pomeni usmeritev v preglednejšo in demokratičnejšo Evropo, zato jo je treba letos ratificirati. Naj poslancem, ki zdaj pozivajo k ratifikacijskim referendumom, čeprav so sami nasprotovali evropski ustavi, povem naslednje: ne poigravajte se z institucijo referenduma, ne igrajte braniteljev demokracije, ker vam državljani Unije tako ali tako ne bodo verjeli. Državljani vedo, da je lizbonska pogodba tista, ki bo branila demokracijo v Evropi.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, danes govorimo o viziji moderne in dinamične Evrope. Ta razprava je izredno koristna in časovno ustrezna. Zaradi globalizacije si moramo zastavljati vprašanja in obravnavati izzive, kot so tisti, ki jih je navedel predsednik švedske vlade, gospod Fredrik Reinfeldt. Izvajanje strukturnih reform, za katerega menim, da bo politično najtežji vidik lizbonske strategije, mora biti naša glavna politična ambicija. Če naše gospodarstvo ne bo vzpostavilo zdrave rasti, lahko na gospodarstvo, temelječe na znanju, pozabimo. Prepričana sem, da sta gospodarstvo, temelječe na znanju, in vlaganje v človeške vire, pravi strategiji za prihodnost Evrope.

Več govornikov je izrazilo željo po „socialni Evropi“. Ne poznam niti enega politika, niti v naši konzervativni družini, ki bi nasprotoval mreži socialne varnosti za državljane, ki ne bi želel, da državljani dobro zaslužijo in imajo boljši življenjski standard, ter ki bi želel, da državljani dobijo pokojnino v višini le 150 EUR, kot jo dobijo na Slovaškem. V zadnji četrtini leta 2007 je imela moja država, Slovaška, rekordno medletno gospodarsko rast 14 %. Ali lahko sedanja socialnodemokratska vlada, ki jo vodi predsednik vlade Robert Fico, izvaja socialno politiko, če prejšnja vlada, ki jo je vodil predsednik vlade Mikuláš Dzurinda, ni imela političnega poguma za sprejetje pogumnih reform davčnega, socialnega, zdravstvenega in izobraževalnega sistema?

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik vlade, kar pravite, res drži: ne smemo se bati močne, ampak šibke Evrope. S tem se povsem strinjam in menim, da se strinjajo tudi vsi evropski državljani. Vendar sem prepričan, da so razočarani, ko nas vidijo, da se ukvarjamo s traktorskimi lučmi in drugimi malenkostmi.

Gospod predsednik vlade, z velikim navdušenjem ste govorili o širitvi. Vendar se sprašujem, ali ne bi bilo pametneje, da EU najprej reši svoje notranje težave, potem pa nadaljuje s širitvijo. Morda bi bilo bolje, če bi nekakšna reformna pogodba delovala pred širitvijo?

Končno, gospod predsednik vlade, nujno vprašanje je zdaj ratifikacija lizbonske pogodbe. Presenečen sem nad stališči, ki jih je izrazil kolega poslanec iz Združenega kraljestva. Če lizbonska pogodba ne bo ratificirana, potem Evropa nima prihodnosti.

  Fredrik Reinfeldt. − (SV) Najlepša hvala vsem za vprašanja in pripombe. Zagotovo ne bom mogel odgovoriti na vsa vprašanja. Najlepša hvala za potrpljenje, ki ste ga izkazali ob poslušanju veliko švedskih poslancev in vprašanj, ki so jih zastavili.

Moji odgovori so zlasti povezani z mojim prepričanjem, da se bodo sklenjeni dogovori spoštovali, o čemer bom pozneje še govoril. Rekel sem, da zelo verjamem v Evropo. Že na Švedskem sem večkrat izrazil veliko zaupanje v švedski model trga dela, ki se je razvil ob švedskih kolektivnih pogodbah. Na Švedskem smo delno izbrali drugačno pot od mnogih drugih evropskih držav, ki so velik poudarek namenile zakonodaji, medtem ko smo mi poudarili to, da socialni partnerji prevzamejo odgovornost.

Po našem mnenju sodba Laval ne zmanjšuje švedskega modela, vendar zagotovo postavlja več vprašanj v zvezi z nekaterimi deli švedske zakonodaje. Še naprej skrbno sodelujemo s socialnimi partnerji, da bi ugotovili, kako lahko spremenimo švedski model trga dela, vendar ne tako, da bi ga okrnili ali v osnovi spremenili način njegovega delovanja.

Še naprej nameravamo spoštovati njegovo organizacijo in upamo, da bomo o tem še razpravljali, poleg tega pa upam, da se to vprašanje ne bo napačno razlagalo, kot se pogosto zgodi z vprašanji, ko se o njih razpravlja po Evropi.

Rečeno je bilo, da notranji trg ni zadosten. Da, ena od kritik je, da notranji trg ne deluje povsem. Od poslovnežev in drugih pogosto slišim kritiko, da govorimo o notranjem trgu, vendar da prosti pretok nikakor ni tako prost.

Cilj moje vlade je vsekakor doseči zmanjšanje socialne izključenosti, ustvarjanje podlage za samoopredelitev z delom in zagotavljanje, da več ljudi dela. Poleg tega je treba ambicije blaginje omogočiti tudi drugim. Da več ljudi dela, pomeni več virov za oblikovanje rešitev za blaginjo ljudi, ki ne morejo delati. Zato menim, da sta delo in blaginja v politiki, za katero si prizadeva Švedska, povezana.

Demokracija je bila omenjena v več pripombah. Menim, da demokracijo tukaj častno podpirajo izvoljeni predstavniki. To ni slaba oblika demokracije. Menim, da ste danes mnogi tukaj dobro zastopali svoje volivce in tudi sam sem pripravljen to narediti na več načinov. Demokracija je zmožnost sprejemanja odločitev in prav je tako.

Poudaril bi, da so švedske izkušnje z referendumi zelo različne. Včasih je bilo jasno, kaj sprašujemo in kakšen je odgovor. Včasih smo postavili vprašanje in dobili drugačen odgovor ter potem več let razpravljali o tem, kaj so švedski državljani dejansko odgovorili. Vem, da so imele številne druge države podobne izkušnje.

O takšni pogodbi, ki temelji na več spremembah in o kateri se zdaj pogovarjamo ter o kateri smo se prej v evropski zgodovini odločali brez referendumov, smo se pripravljeni odločati v okviru predstavniške demokracije. Menim, da je to pravi način, ki ponazarja, kako mora delovati dejanska demokracija.

Nekaj kratkih odgovorov v zvezi s plinovodom, ki ste ga mnogi omenili. Tudi v tem primeru želimo spoštovati dogovore in zakonodajo, takšni kot so, to pomeni, da v skladu z mednarodnimi konvencijami in švedsko zakonodajo preskušamo možnosti glede plinovoda. Ugotovili smo lahko, da je predlog, ki smo ga prejeli, neustrezen. Zato smo ga zavrnili. Zadeva se bo ponovno obravnavala. Zdaj ne morem oceniti, v kakšnem obsegu lahko na to vplivamo najprej s švedsko okoljsko zakonodajo. Vendar bo to naše izhodišče za celoten proces.

Slišali smo več stališč o potovanjih poslancev Evropskega parlamenta sem in tja med parlamenti, vendar se moramo tudi v zvezi s tem zavedati, kako delujejo sporazumi. V osnovi imajo vse države članice vpliv, nekakšen veto pri tej zadevi, tako kot vsi vi, ki zdaj postavljate ta vprašanja. To spoštujemo, čeprav si tako kot mnogi naši volivci zastavljamo vprašanja o učinkovitosti takšnih selitev.

Na Švedskem lahko vidimo povečanje števila okolju prijaznih vozil v obsegu, ki ga dejansko ne more prikazati nobena druga država. Uvedli smo posebne nagrade za okolju prijazna vozila, ki so velika spodbuda in so pripomogle k temu, da je danes več kot 30 % novih vozil, prodanih na Švedskem, okolju prijaznih. To je trend, ki ga bomo zagotovo še dodatno spodbujali.

Postavljenih je bilo nekaj vprašanj o euru. Tudi v tem primeru spoštujemo dogovore v smislu tega, da imamo rezultat referenduma švedskih državljanov iz leta 2003. Rekli smo, da bomo spoštovali mnenje Švedov. Če si bodo švedski državljani premislili, lahko vprašanje ponovno obravnavamo.

Poudarjam tudi, da se Švedska, ki leži poleg Finske, ki uporablja euro, seveda sprašuje, kaj se bo zgodilo na Danskem, če bo Danska jeseni ponovno preverila, ali bo njeno tako imenovano izvzetje v zvezi z eurom preklicano. Potem bo euro veliko bolj prisoten kot valuta v bližini Švedske, kar bo verjetno vplivalo na švedske državljane.

Nekateri od vas so omenili, da ni jasno, kakšno vlogo bom imel potem. Na začetku najbrž ni tako nejasna, ker bom do poletja sodeloval pri predstavitvi 18-mesečnega programa, ki bo zajemal francosko, češko in švedsko predsedovanje.

Vloga, ki jo bo potem imelo rotirajoče predsedstvo, nedvomno ostaja odprto vprašanje. V zvezi s tem bomo imeli še veliko zamisli. Zelo verjamem v EU, ki je trdno zasidrana v različnih delih Evrope. Zato menim, da bo imelo rotirajoče predsedstvo v prihodnosti prav tako jasno vlogo ob izvoljenem predsedniku, ki ga uvaja nova Pogodba. Najlepša hvala za vaše dragocene pripombe in vprašanja.

  Predsednik. − Hvala, gospod predsednik vlade. To je bila zadnja razprava v našem sklopu razmišljanj o prihodnosti Evrope. Razprava je zdaj zaključena.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, ko nas obišče predsednik vlade, želi govoriti veliko ljudi iz iste države, kar je dobro. Vendar bi morda predsednik lahko med postopkom „pritegnitve pozornosti“ zagotovil boljšo geografsko porazdelitev. Danes ni govoril praktično nihče iz južne Evrope, včasih pa je obratno, ko nas obišče nekdo iz južne Evrope. Dobro bi bilo, če bi lahko pomagali doseči boljše ravnotežje.

  Predsednik. − Potem morajo govorniki iz južne Evrope prositi za besedo in sodelovati. Če jih ni tukaj, jih ne morem poklicati.

(Nasprotovanje.)

Dejansko sem poklical gospoda Varvitsiotisa.

Pisne izjave (člen 142)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam dejstvo, da je prihodnost Evrope še vedno stalna tema razprav v Parlamentu. Skupno razmišljanje je bistveno za zagotovitev uspešne in stabilne prihodnosti naslednjih evropskih generacij.

Mislim, da morata v središču te analize in koncepta evropske prihodnosti naslednji dve glavni zamisli: prihodnost evropskih državljanov in vloga EU v svetu. Zato mora biti na notranji ravni dobro počutje državljanov vodilo vseh evropskih ukrepov, medtem ko morajo biti človekove pravice in njihovo popolno varstvo odločilni pri sprejemanju teh ukrepov. Izobraževanje, kot pogoj za uspešno prihodnost, ni nič manj pomembno, pa tudi politika spodbujanja varstva mladih in otrok, medkulturni dialog in vzajemna strpnost. Lizbonska strategija in nova reformna pogodba sta ključna dokumenta, ki ju je treba odločno spremeniti v dejstva.

Kljub temu je v globaliziranem in medsebojno odvisnem svetu 21. stoletja zares uspešna prihodnost Evrope nemogoča brez zagotavljanja uspešne prihodnosti vsega sveta. Zato mora EU prispevati k zagotavljanju svetovnega miru, stabilnosti in blaginje.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Žal mi je, da sem morala poslušati razpravo o prihodnosti Evrope in dvome švedskega predsednika vlade v zvezi s proračunom za kmetijstvo v EU.

Zdi se, da je ta razprava o prihodnosti obtičala v preteklosti. Izpostaviti je treba, da je bila skupna kmetijska politika ena od temeljnih politik EU. Zagotovila je hrano lačnim Evropejcem ter se v zadnjih 50-ih letih razvila in spremenila v skladu s političnimi in javnimi zahtevami po spremembah.

Danes skupna kmetijska politika ne pomeni največje postavke odhodkov v proračunu EU. Vseeno menim, da je denar, ki se porabi za kmetijstvo in pridelavo hrane, dobro porabljen v svetu, v katerem je varnost hrane zelo pomembna tema v političnem programu.

Pri obravnavi prihodnosti in ratifikacije reformne pogodbe je pomembno, da se ljudem pove, kaj je bistvo pogodbe in kaj ni.

Na Irskem bomo imeli referendum o pogodbi, ki bo, če bo sprejeta, zagotovila večjo vlogo in moč nacionalnim parlamentom pri oblikovanju zakonodaje EU.

To je pomemben ukrep, vendar morajo izvoljeni poslanci izkoristiti to novo moč.

  Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, spoštovani kolegi.

V smislu razprav v zvezi s prihodnostjo Evrope je treba nameniti ustrezno pozornost družbeni kategoriji, ki najbolje predstavlja zamisel o prihodnosti, to so mladi, in sicer državljani prihodnosti Evropske unije.

Mladi bi morali biti usposobljeni za oblikovanje prihodnosti svoje generacije, kar vključuje poznavanje skupne zgodovine ter stopenj ustanovitve in razvoja Evropske unije. Za oblikovanje prihodnosti je treba poznati preteklost.

Zgodovino Evropske unije je treba poučevati v šolah; evropska mladinska politika mora biti čim bolj skladna in se jasno odzvati na posebne težave mladih. Evropa mora imeti jasno vizijo na področju izobraževanja, informacijske družbe, medkulturnega dialoga ter izmenjav med mladimi, zaposlovanja in mobilnosti mladih ter aktualnih težav marginaliziranih mladih.

Uspešno Evropo lahko zgradimo le skupaj, dan za dnem.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – V tem parlamentu predstavljamo 27 narodov. Razlike med nami so zdaj povezane z našim pristopom k Evropi in našimi politikami, ki oblikujejo ta pristop. Naš velik izziv ni nova pogodba, ki nas poskuša nasilno zavezati, ampak duh našega pristopa k prihodnosti Evrope, tj. Evrope, v kateri bodo naši otroci in njihovi otroci uspešni v tekmovanju z razvijajočimi se velesilami 21. stoletja.

Veselim se Evrope, v kateri bodo lahko prihodnje generacije prosto potovale in ne bodo diskriminirane glede na to, iz katerega geografskega območja v Evropi prihajajo, kateri je njihov materni jezik ali kakšen je njihov priimek.

Naše institucije pogosto uporabljajo žargon, kot je „solidarnost“, kohezija in vključevanje – te besede so prazne v Evropi, ki je razdeljena na stare in nove države članice, na države članice, ki si v dvostranskih sporazumih s tretjimi državami prizadevajo za posamezne koristi, in države članice, ki so oškodovane zaradi teh tretjih držav. Evropska unija je danes izgubljena med dvostranskimi sporazumi, skladnostjo in raznolikostjo, ki bi morala biti naša prednost, ne ovira.

10. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

11. Lizbonska strategija –širše smernice ekonomskih politik 2008–2010 (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka na dnevnem redu je skupna razprava v zvezi z izjavami Sveta in Komisije o lizbonski strategiji, na podlagi katerih je gospa Starkevičiűtë napisala poročilo v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010) 2007/2275(INI) (A6-0029/2008)

  Žiga Turk, predsedujoči Svetu. − Z velikim veseljem se udeležujem seje, na kateri Evropski parlament obravnava zagon naslednjega cikla lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

S podpisom lizbonske pogodbe se zaključuje obdobje, ko smo se veliko ukvarjali s svojo notranjo, včasih tudi politično formo. Evropa je zdaj bistveno bolje opremljena, da se odpre v svet, in lizbonska strategija ponuja orodje, da Evropa sooblikuje tudi svetovne trende. Današnji trenutek zaznamujejo vsaj štirje taki trendi.

Ko je Evropa leta 2000 zagnala lizbonsko strategijo smo globalizacijo razumeli predvsem kot tekmovanje Evrope z ZDA in Japonsko. Od takrat so se na svetovnem odru utrdili pomembni novi igralci, ki zahtevajo svež premislek o tem kaj lahko Evropa v ta globalni svet prispeva in kje so njene resnične konkurenčne prednosti.

Pred našimi očmi se dogaja komunikacijska revolucija, internet, svetovni splet, ustvarjalnost in inovativnost nista več zaprti v toge institucionalne sheme. V zgodovini smo bili samo enkrat prej priča revoluciji v množičnem komuniciranju in to pred približno 500 leti, ko sta se pojavila poceni papir in tisk, na katerih je Evropa utemeljila svojo prevlado.

Smo na pragu tretje industrijske revolucije, katere posledica bo pomembno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in prehod v nizkokarbonsko ekonomijo. Vaš parlament je v maju 2007 sprejel deklaracijo o tretji industrijski revoluciji in ekonomiji vodika in s tem pokazal podporo Evrope k vodstvu na tem področju.

Po industrijski stopamo v konceptualno dobo, ko v ospredje stopajo vrednote, pomen, empatija. Rdeča nit teh trendov sta večanje pomena ustvarjalnega potenciala ljudi in njihovih vrednot. To sta temi, ki sta po svoji naravi zelo evropski. Zato ima lahko Evropa ambicijo, da te štiri trende sooblikuje ali celo vodi.

Evropske razvojne ideje uokvirja lizbonska strategija za rast in delovna mesta. Po temeljiti prenovi leta 2005 ugotavljamo, da lizbonska strategija deluje. Strukturne reforme so izboljšale temelje evropskega gospodarstva, zato se le-to lažje spopada s krizami na finančnih trgih ter naraščajočimi cenami surovin, predvsem nafte in hrane. Svetovno gospodarstvo plove v vse bolj negotove vode, zato je pomembno, da Evropa ohrani smer in nadaljuje z implementacijo reform in modernizacijo svojega gospodarstva in družbe.

Komisija je pripravila dobro delo s pripravo lizbonskega paketa, objavljenega v decembru. Predsedujoča Evropskemu svetu, Slovenija, postavlja lizbonsko strategijo za eno izmed petih prioritet svojega predsedovanja. Zelo nas veseli, da se Evropski parlament konstruktivno vključuje v široko razpravo v naslednjem ciklu. Mnenja smo že izmenjali v okviru posveta ECON, trojke in medparlamentarnega srečanja. Vsak po svojih močeh si prizadevamo, da bo spomladanski evropski svet v marcu zagnal ambiciozen, nov cikel lizbonske strategije.

Evropski svet bo potrdil široke smernice za ekonomsko politiko in sprejel zaključke o politikah zaposlovanja. Veliko smo se pogovarjali o tem, ali so široke smernice potrebne sprememb, in na koncu so se kolegi iz večine držav strinjali, da bi sicer lahko izboljšali kako formulacijo, da pa bi z odpiranjem samih smernic sprožili dolgotrajno usklajevanje, upočasnili prehod v nov cikel, končni rezultat pa bi bil zelo podoben temu, kar imamo pred seboj zdaj.

Svet Ecofin je enoglasno sprejel odločitev, da se široke smernice za ekonomske politike ne spreminjajo. Spreminjajo pa se pojasnjujoča besedila, kontekst, v katerega te smernice postavljamo.

Evropski svet bo sprejel specifična priporočila državam članicam, v zvezi z njihovim napredkom pri izvajanju nacionalnih reformskih programov. Pozval bo deležnike, Svet, Komisijo, Parlament, da izvajajo lizbonski program Skupnosti.

Zavzel se bo za nekaj ključnih aktivnosti in cilje na štirih prioritetnih področjih. Ta štiri področja izražajo, prvič: skrb Evrope za okolje, drugič: skrb Evrope za človeka in njegov socialni položaj, tretjič: napore za bolj podjetno Evropo in četrtič: napore za bolj inovativno in ustvarjalno Evropo, na čemer pravzaprav vse ostalo tudi temelji. Dovolite mi, da se na kratko dotaknem vsakega od teh štirih področij.

Znanju in inovativnosti postavljam ob bok ustvarjalnost. Evropa mora svojo bogato kulturno tradicijo in etično bogastvo preliti v konkurenčno prednost svojih izdelkov. Še naprej moramo loviti cilj treh odstotkov pri vlaganju v raziskave in razvoj. Znanje mora postati peta svoboščina. Potrebujemo enoten prostor znanja, kjer je dostop do znanja odprt, kjer podpiramo odprto inovacijo in, seveda, kjer je znanje ustrezno zaščiteno z evropskim patentom in avtorskimi pravicami. Bolje bi se dalo koordinirati različne evropske raziskovalne in razvojne politike ter le-te z nacionalnimi.

Evropejci moramo postati bolj podjetni. Manjka nam visoko inovativnih in kreativnih malih podjetij, zato mora posebna skrb veljati nastajanju in rasti malih in srednjih podjetij in njihovemu dostopu do znanja in raziskovalne infrastrukture ter do virov kapitalskega financiranja.

Poglobiti moramo notranji trg, predvsem na področju storitev in mrežnih industrij, in odpraviti različne skrite ovire. Močan in delujoč notranji trg je tudi veliko boljša obramba pred globalizacijo kot skušnjave s protekcionizmom. Povečati je treba preglednost finančnih trgov, izboljšati moramo zakonodajo in zmanjševati administrativna bremena.

Evropejci moramo ohraniti skrb in solidarnost z ljudmi. Prožna varnost omogoča dinamično iskanje ravnotežja med gospodarstvom, ki si želi delujoč trg dela, in varnostjo ljudi, da hitro najdejo novo zaposlitev.

Ob tem je treba poskrbeti za vseživljenjsko učenje in druge oblike podpore. Posebej moramo poskrbeti, da mladi končajo neko šolo in da čim prej najdejo delo. Starejše moramo spodbujati, da čim dlje ostanejo aktivni.

In končno, Evropejci skrbimo za naravo, skrbimo za okolje. Evropa mora stopiti na čelo procesa, ki mu nekateri pravijo tretja industrijska revolucija in katere jedro je v premiku v nizkokarbonsko ekonomijo. Prepričan sem, da se bo to splačalo njenemu gospodarstvu, saj bo le-to zavzelo svetovno vodstvo v tehnologijah prihodnosti. Političen dogovor o energetsko-klimatskem paketu je potreben do konca letošnjega leta.

Gospe in gospodje, potrebujemo odločen zagon novega cikla lizbonske strategije, da Evropa postane bolj dinamična, ustvarjalna, na znanju oprta, podjetna družba, ki skrbi, skrbi za ljudi in skrbi za okolje. Čim prej potrebujemo tudi premislek o strateškem okvirju evropskega razvoja v obdobju po letu 2010 in morebitni konvergenci lizbonske strategije in strategije trajnostnega razvoja.

Kot je zapisal Mark Leonhard, to stoletje ne bo evropsko stoletje, ker bi Evropa kolonialno komandirala ves svet niti ne zato, ker bi imela najmočnejšo industrijo. Vendar to stoletje lahko postane evropsko stoletje zato, ker bodo v svetu prevladale evropske vrednote, evropska ustvarjalnost, torej tisti dve prvini, ki bistveno oblikujeta svetovne trende. Evropska ustvarjalnost se naslanja na bleščečo evropsko kulturno tradicijo. Evropske vrednote, kako sosedi med seboj sodelujemo, kako rešujemo spore, kako skrbimo za naravo in za človeka, so tiste, ki postajajo zgled za ves svet. Ne pozabimo torej na ta globoko človeška izhodišča, ko razmišljamo o ekonomski in socialni prihodnosti naše unije, oziroma strategiji za rast in delovna mesta.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospod predsedujoči, gospe in gospodje, kar zadeva Komisijo, je današnja razprava temeljna razprava o prihodnjem položaju Evrope v svetu. Gre za naš odziv na gospodarske, socialne in okoljske izzive našega časa. Evropsko povezovanje, ki je združilo 27 držav in skoraj 500 milijonov ljudi, je naša velika strateška moč. Ker nismo več oslabljeni zaradi sporov, je Evropa z vseh vidikov postala ena od najprivlačnejših regij na svetu.

Notranji trg je temelj naše blaginje, pri čemer je skupna valuta dragocena politična in gospodarska vrednota. Nismo izpostavljeni nepredvidljivim razmeram ali pretresom globalizacije. Z integracijo lahko prispevamo k oblikovanju globalizirane dobe v skladu z našo vizijo.

Vendar na to globalno dobo ne bo vplivala le ena država ali ena celina. Japonska, Združene države in Evropska unija se spopadajo z izzivom razvijajočih se držav, kot so Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija, ki se – tako kot mi – borijo za vodilno mesto na področju globalnega gospodarstva in tehnologije.

Menimo, da bomo imeli v tej novi dobi veliko priložnosti in novih možnosti, vendar le, če bomo ostali pozorni na znamenja časa in se bomo v celoti zavedali vseh tveganj. V času globalne mobilnosti je vprašanje varnosti delovnih mest v Evropski uniji in načina zagotavljanja več delovnih mest v prihodnosti, vključno z dobro plačanimi delovnimi mesti, resnično aktualno socialno vprašanje. Naj ponovim: aktualno socialno vprašanje je, ali bomo imeli dovolj visoko kakovostnih delovnih mest in ali jih bomo dolgoročno tudi ohranili.

Resolucija o tem ključnem vprašanju je v središču revidirane lizbonske strategije, našega partnerstva za rast in delovna mesta. Ta strategija je evropski odziv na globalizacijo.

Revizijo smo opravili po treh letih in lahko smo zadovoljni z rezultati. To je bilo dobro obdobje za rast in delovna mesta. Ustvarjenih je bilo več milijonov novih delovnih mest, hkrati pa je bila stopnja rasti višja kot v prejšnjih letih. Prvič je produktivnost rasla hitreje kot v Združenih državah. Ljudje so občutili koristi bistvenih strukturnih reform. Vendar ne smemo počivati na lovorikah. Nismo še dosegli cilja. Pred nami je še dolga pot in izvesti je treba še več reform. Ni treba, da smo jasnovidni, da ugotovimo, da za sedanjost ni značilna togost, ampak stalne spremembe. To je še vedno zastrašujoče za veliko ljudi, zlasti za tiste, ki se bojijo, da ne bodo mogli slediti tem spremembam in da bodo tudi sami postali poraženci v procesu globalizacije.

Še en razlog je, zaradi katerega je pomembno, da je partnerstvo za rast in delovna mesta še trdneje zakoreninjeno v naši družbi. Menimo, da smo našli strategijo, ki je, v nasprotju s prvotno lizbonsko strategijo iz leta 2000, izvedljiva in bo zagotovila želene rezultate. To je tudi cilj predloga Komisije za naslednja tri leta. Menimo, da je osnovna usmeritev prava in tudi da so še vedno potrebne prilagoditve v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki so ključna za našo prihodnost.

V naslednjih treh letih je na primer zlasti treba bolj poudarjati socialno razsežnost našega partnerstva za rast in delovna mesta. Menim, da bo to bistveno vprašanje. Izboljšati je treba raven izobrazbe, usposobljenosti ter spretnosti in znanj. S spremembami se bomo lahko spopadli le, če bomo vsem posameznikom od zgodnjega otroštva in vse njihovo življenjsko obdobje pomagali, da bodo razvili vse svoje sposobnosti, da bodo stalno pridobivali novo znanje ter da bodo ostali prilagodljivi. To je pravica vseh. Le tako lahko zagotovimo, da ljudi, ki izgubijo svojo zaposlitev, in njihovih družin ne bomo obsodili na življenje na robu družbe ter na trajno brezposelnost in revščino.

Potrebujemo politiko, ki s katero se bo spodbudilo zaposlovanje in omogočilo ljudem, da lahko v katerem koli življenjskem obdobju začnejo znova. To je naloga politikov in tudi evropskih podjetnikov ter podjetij. Rad bi bil popolnoma jasen, zlasti glede na nekatere zadnje dogodke. Podjetniki in podjetja, ki tega še niso ugotovili, da je dobra in motivirana delovna sila največje premoženje podjetja ter da lahko zagotovi rahlo, a zelo pomembno konkurenčno prednost, bodo morali razmisliti o tem.

Potrebno je večje prizadevanje za vzpostavitev družbe, ki resnično temelji na znanju. Žal še zdaleč ne dosegamo našega cilja, da bi do leta 2010 porabili 3 % evropskega BDP za raziskave, in z veliko zaskrbljenostjo ugotavljam, da se razlika povečuje, namesto da bi se zmanjševala. Zaskrbljujoč se mi zdi še en trend, in sicer dejstvo, da čeprav evropska podjetja za raziskave in razvoj dejansko namenijo več in ne manj kot v preteklih letih, ta denar raje vlagajo zunaj Evrope namesto v Evropi.

Evropski raziskovalni prostor mora postati realnost. Če raziskav in razvojnih dejavnosti ne bomo mogli zadržati v Evropi, tudi delovnih mest ne bomo mogli ohraniti.

Vemo, da moramo še naprej krepiti notranji trg. Izkoristiti moramo ves potencial velike večine naših podjetij, tj. 23 milijonov malih in srednjih podjetij, v katerih sta zaposleni dve tretjini celotne evropske delovne sile. Marsikaj v zvezi s tem smo že storili z več pobudami, dodatno pa bo k temu prispeval zakon o malem gospodarstvu, ki bo sprejet junija.

Druga nujna prednostna naloga je močno prizadevanje, da se energetski in podnebni cilji vključijo v našo politiko na področju rasti in zaposlovanja. Radi bi zagotovili dokaze, da lahko okoljske izzive spremenimo v gospodarske priložnosti in socialni napredek. Potrebujemo močen evropski industrijski sektor, ki bo prevzel vodilno vlogo, ker smo trdno prepričani, da bi bila vodilna vloga Evrope na področju energetske učinkovitosti, nove tehnologije in varčnega ravnanja z viri dobra za okolje in tudi za spodbujanje zaposlovanja.

Povpraševanje po okolju prijaznih proizvodih in procesih je največje doslej. Odgovorna politika na področju boja proti podnebnim spremembam ne temelji na deindustrializaciji Evrope, ampak na sposobnosti preživetja Evrope kot industrijskega območja ter na evropski industriji, ki ne škoduje okolju in pri kateri se izvaža varstvo okolja.

Menimo, da lahko to vprašanje obravnavamo veliko učinkoviteje. V zvezi s tem je potrebno veliko skupno prizadevanje Evropske unije in držav članic. Zdaj imamo na voljo zanesljiv okvir za ta namen. Imamo partnerstvo, ki temelji na dialogu in kritični presoji dosedanjih dosežkov ter ki se je izkazalo za učinkovito. Pred tremi leti smo z integriranimi smernicami oblikovali zanesljiv sklop referenčnih točk, s katerimi se lahko uskladijo evropske in nacionalne reforme.

Dobro se zavedam, da nekateri dvomijo v naš predlog, da lahko smernice v ožjem smislu ostanejo nespremenjene. Ta predlog Komisije ne temelji na dogmatizmu ali svojeglavosti. Nismo si želeli kozmetičnih sprememb. Želeli smo izpostaviti trajen cilj reforme in usmeritev reform v Evropski uniji. Hkrati smo opravili temeljito kritično revizijo in preprosto navedli pomanjkljivosti v preteklih treh letih, da bi se iz njih nekaj naučili. Zato predlagamo spremembo poudarka, ki sem jo opisal, v zvezi z vidiki, kot sta družbena in okoljska razsežnost, pri čemer je bila ta sprememba vključena v smernice.

Prav tako smo predlagali nov program Skupnosti, ki v nasprotju s prejšnjim programom ne vključuje velikega in pestrega sklopa projektov, ampak je ciljno usmerjen program. Vključuje prevladujoče prednostne naloge lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

Gospe in gospodje, naša politika na področju rasti in zaposlovanja je še vedno glavna skrb te Komisije. Je na vrhu seznama prednostnih nalog, ker gre za več delovnih mest, večjo blaginjo in boljše varstvo okolja.

(Ploskanje.)

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Gospa predsednica, predsednik Sveta, gospe in gospodje, najprej čestitam gospe Starkevičiűtë in vsem poslancem tega parlamenta, zlasti članom Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ki so sodelovali pri pripravi poročila, ki po mojem mnenju vsebuje izjemno bogato analizo in predloge za prihodnost tega novega cikla lizbonske strategije za naslednja tri leta.

Če pogledamo zadnja tri leta, se lahko strinjamo z analizo dosežkov lizbonske strategije iz poročila v tem novem obdobju po reviziji iz leta 2005.

Danes smo že povedali, da se ustvarjajo nova delovna mesta. Znaten del teh delovnih mest je povezan z reformami, ki izvirajo iz lizbonske strategije, in z načinom, na katerega se reforme obravnavajo na trgu dela in drugih področjih gospodarske dejavnosti, kot je opredeljeno v lizbonski strategiji in nacionalnih programih reform, ki so bili sprejeti pred tremi leti.

Možnosti za rast so vedno večje, čeprav bi si želeli, da se dodatno povečajo. Vendar je zelo pomembno, da se poveča zmožnost Evrope za rast v običajnih gospodarskih pogojih. Potrebujemo večjo rast, da bomo lahko zavzeli pomembno mesto v globaliziranem svetu, v katerem se pojavljajo novi in izjemno dinamični udeleženci.

Poleg tega se delovanje trga izboljšuje, ovire za podjetništvo, podjetnike in naložbe, usmerjene v proizvodnjo, pa se odpravljajo.

V več evropskih državah so bile uvedene reforme za izboljšanje trajnosti sistemov socialne zaščite in javnih financ, pri čemer se je seveda povečala ozaveščenost o tem, da moramo v našem modelu za rast poskrbeti za okolje.

Lizbonska strategija je zato prinesla rezultate. Strategija za rast in delovna mesta, ki se izvaja od leta 2005, je prinesla rezultate. Če bi spremenili usmeritev, bi naredili napako. Zato se večinoma strinjamo s poročilom, o katerem danes razpravljamo: nadaljevati moramo v smeri, ki je opredeljena v njem.

Kljub temu je jasno, da je treba upoštevati spremembe razmer – ne glede na to, ali so to znatne spremembe razmer v zvezi z energijo in okoljem ali potreba po vključitvi boja proti podnebnim spremembam med naše najpomembnejše prednostne naloge, novi izzivi, izkušnje ter seveda gospodarsko okolje in gospodarski položaj v zadnjih mescih.

Sedanje razmere povzročajo večjo negotovost in pritisk na finančne trge ter pomenijo, da moramo v teh bolj spremenljivih, negotovih in težjih okoliščinah pospešiti hitrost reform, stopnjo ustanavljanja in hitrost izvajanja lizbonske strategije.

Strinjamo se, da mora izvajanje, kot je navedeno v integriranih smernicah, potekati v okviru makroekonomske stabilnosti, v okviru, v katerem se krepijo trajnost naših javnih financ, naši sistemi socialnega varstva in socialne zaščite ter okoljska trajnost, ter v okviru zaupanja in obveznosti gospodarskih subjektov.

Čim bolj moramo izkoristiti manevrski prostor, ki smo ga pridobili s preudarnimi reformami in politiko v zadnjih letih; izkoristiti moramo razliko, ki nam jo zagotavljajo ti negotovi časi, potem ko se je davčno stanje gospodarstev v večini držav izboljšalo.

Zdaj, ko je rast manjša zaradi spremenljivih pritiskov na finančnih trgih ali močne upočasnitve v Združenih državah, lahko dovolimo prenehanje delovanja samodejnih stabilizatorjev v večini gospodarstev.

Zaradi politike, ki temelji na integriranih smernicah iz naše strategije, smo zdaj smo v boljšem položaju, da se spopademo z znatno upočasnitvijo gospodarske dejavnosti kot leta 2001.

Ko smo glede na pritiske na finančnih trgih primerjali položaj evropskega gospodarstva in gospodarstva Združenih držav, nas je v zadnjih tednih in mesecih veliko ugotovilo, da je evropsko gospodarstvo v prednosti zaradi trdnih gospodarskih temeljev. Ti trdni gospodarski temelji so se okrepili zaradi politike iz teh smernic, in sicer v zvezi z delovanjem ekonomske in monetarne unije ter številnimi strukturnimi reformami, ki so del lizbonske strategije.

Zlasti analize iz poročila gospe Starkevičiűtë prav tako vsebujejo in izpostavljajo nekaj jasnih prednostnih nalog; zdaj je naša prednostna naloga večji napredek pri finančnem povezovanju.

Finančno povezovanje je instrument, ki ga imamo na voljo za okrepitev naše sposobnosti za spopadanje z razmerami, kot so razmere, v katerih smo zdaj. Nekatere pobude, na primer načrt, ki ga je nedavno sprejel Svet za ekonomske in finančne zadeve, so že pripravljene. Vsi moramo prispevati k temu, da se bodo te pobude čim prej uresničile v praksi po vsej Evropi, hkrati pa moramo zagotoviti, da bo Evropa enotna v zvezi s temi pobudami, ki jih je treba prav tako obravnavati in sprejeti v splošnejšem okviru, na primer v okviru Mednarodnega denarnega sklada ali foruma za finančno stabilnost.

Glede na vse to sem prepričan, da bomo sodelovali in da bo naše sodelovanje s Parlamentom produktivno; s tem bi se moralo okrepiti soglasje o osnovnih vidikih naše strategije in naših sporočil, da se bodo gospodarski in socialni subjekti spodbudili k dejavnemu sodelovanju pri tem procesu reform, da reforme ne bodo prihajale od zgoraj, ampak da se bodo razvile od spodaj navzgor in bodo dovolj izboljšale s socialnim dialogom. Sodelovanje evropskih institucij, tj. Sveta, Parlamenta in Komisije, mora biti produktivno, da se bodo lahko te institucije in države članice razvile in kot del nacionalnih programov reform izvajale cilje, o katerih smo se danes dogovorili.

PREDSEDUJOČA: GOSPA MORGANTINI
Podpredsednica

  Margarita Starkevičiűtë, poročevalka. – (LT) Zahvaljujem se gospodu Verheugnu in gospodu Almuniu za njuno opredelitev lizbonske strategije EU. Vendar sem vedno težko razumela njene glavne prednostne naloge.

Ta dokument Komisije zajema okrog 300 strani, ki so razdeljene na ločena poglavja, pri čemer ima vsako poglavje svoje prednostne cilje. Skupaj mora Evropska unija upoštevati 24 okvirov za doseganje uspešnega izvajanja svoje gospodarske politike in strategije. Ker Parlament ne želi zaostajati za Evropsko komisijo, je po treh različnih postopkih sprejel tri različne resolucije o teh 24 okvirih. Očitno je to naš prispevek k zmanjšanju birokracije.

Prav tako se zahvaljujem Komisiji, da je izpostavila pomen trajnosti reforme. S tem se povsem strinjam. Vendar življenje prinaša vsakodnevne spremembe in nov razvoj, zlasti z vidika globalizacije. Če se bomo odločili le za kozmetične spremembe, to ne pomeni, da bomo spodbujali inovacije in ustvarjalnost, kot so izpostavili naši spoštovani predstavniki Slovenije.

Cenim stališče Evropskega sveta, da mora vsaka nova strategija pomeniti dodano vrednost. Vendar menim, da mora biti naše stališče naklonjeno trajnosti reform, če so te reforme usklajene in prilagojene novim okoliščinam. Edina prednostna naloga lizbonske strategije mora biti dobro počutje državljanov.

Za doseganje tega cilja lahko izvajamo različne instrumente gospodarske politike, ki morajo biti med seboj povezani. Kar zadeva monetarno politiko, je treba izpostaviti pomen neodvisnosti Evropske centralne banke. Glede na to, da obstajajo različni interesi in globalni izzivi, se mora nanje odzvati en organ. Prav tako ne smemo pozabiti, da se vse države članice še niso del območja skupne valute.

Vendar je sposobnost centralne banke, da izpolni inflacijske cilje, omejena, prav tako kot njena možnost, da se spopade s pritiskom inflacije in globalnimi izzivi, ki izvirajo zunaj Evropske unije. Zato je treba uvesti druge načine, da bo lahko centralna banka postala neodvisna. Seveda moramo najprej obravnavati davčno ravnovesje.

Vendar se odločno ne strinjam s poskusi za doseganje davčnega ravnovesja z mehaničnim zmanjšanjem izdatkov. V tem primeru so obremenjeni najranljivejši in socialno prikrajšani sloji prebivalstva, ne pa uradniki, ki nimajo navade zniževanja svojih plač. Naš glavni cilj mora biti uskladitev institucij za upravljanje in zmanjšanje odhodkov za poslovodenje. Sredstva se lahko nato razdelijo sektorjem, od katerih imajo koristi državljani.

Drugo pomembno vprašanje, ki ga izpostavljam, je vloga finančnega sektorja. Ni smiselno zmanjšati proračuna, če se hkrati več milijard porabi za ponudbe za reševanje bank. Vloga finančnega sektorja mora biti določena in jasno opredeljena v lizbonski strategiji. Jasno je, da bi bilo brez stabilnega finančnega sektorja nemogoče zavarovati dolgoročno gospodarsko stabilnost.

Ne glede na očitne težave sedanjega finančnega sektorja odkrito menim, da ni bilo veliko prizadevanj za njihovo resno rešitev. Vsaj do naslednje krize.

Kako lahko pomagamo ljudem, državljanom držav članic? Najprej lahko zmanjšamo njihove stroške dela, življenjske stroške, stroške nastanitve in prilagoditve izzivom novega načina življenja.

Raziskovalci so predložili različne predloge za rešitev teh težav. Strinjam se z njihovimi zamislimi, ki bi lahko po njihovem mnenju prinesle koristne rezultate, in sicer boljšo zastopanost ter dostopnejše finance za mala podjetja.

  Marianne Thyssen, v imenu skupne PPE-DE. – (NL) Gospa predsednica, gospod predsedujoči, komisarji, gospe in gospodje, tokrat je letna razprava, s katero se pripravljamo na pomladni vrh, prvič popoldne. Običajno so v tem parlamentu prednostne razprave na dnevnem redu dopoldne. Vendar na podlagi tega ne smete sklepati, da se nam zdita pomladni vrh in lizbonska strategija manj pomembna. Sploh ne, tokrat smo le ljubeznivo namenili dopoldne gospodu Corbettu in gospodu Méndezu de Vigi ter naši razpravi o njunem odličnem poročilu o reformni pogodbi, ki bo skupaj z lizbonsko strategijo odločilno pri oblikovanju prihodnosti Evrope.

Zadnji teden v Bruslju smo se sestali s člani nacionalnih parlamentov in pregledali napredek v zvezi s strategijo, pri čemer smo hitro dosegli soglasje o eni stvari: nov pristop, ki je usmerjen v rast in delovna mesta, pri čemer se ne pozabi na razsežnost trajnosti, je prinesel rezultate. S strategijo se spodbujajo možnosti evropskega gospodarstva za rast in vzpostavlja okolje, v katerem se spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest: do zdaj je bilo ustvarjenih 6,5 milijona novih delovnih mest, pričakujemo pa še 5 milijonov. Naslednji korak je predlog Komisije, ki je odločen korak v smeri, ki smo si jo zastavili, ker naša naloga še ni končana. V vseh državah članicah in na vseh področjih je še vedno veliko prostora za izboljšave, ki so potrebne. Veliko se lahko naučimo drug od drugega, poleg tega pa moramo bolj izkoristiti priložnosti na regionalni ravni. Zato bomo iskreno podprli skupno resolucijo o lizbonski strategiji.

Naša skupina meni, da so prednostne naloge jasne. Več naložb v raziskave in inovacije ter učinkovita zaščita intelektualne lastnine so ključne, če želimo razviti naše gospodarstvo v prihodnosti in ustvariti kakovostna delovna mesta. Prav tako je bistveno boljše okolje za poslovanje. Za vsa podjetja, zlasti za 23 milijonov malih in srednjih podjetij, je pomembna vzpostavitev enotnega trga, boljša ureditev in manj birokracije. Zato potrebujemo ta zakon o malem gospodarstvu, ki mora biti več kot le simbol. Zato smo prav tako zelo veseli, da smo lahko ta teden končali zakonodajni sveženj o enotnem trgu blaga, vendar smo manj zadovoljni, ker so bila predlagana nova pravila označevanja, ki bodo prispevala k skupni upravni zmedi.

Tretjič, trg dela je treba reformirati, prilagodljivost in varnost delovnih mest morata biti povezana, poleg tega pa moramo več vlagati v znanje in spretnosti ljudi.

Končno, podpiramo cilje 20-20-20, vendar na način, pri katerem se bodo ustvarjala nova delovna mesta, ne pa izvažala delovna mesta na druge celine.

Nazadnje opozarjam na še eno točko: na pomladnem vrhu se bo upravičeno obravnavala grozeča kriza na denarnih in zavarovalniških trgih. Resnično moramo zagotoviti, da ta kriza ne bo ogrozila našega prizadevanja za spodbujanje rasti in delovnih mest. Če bomo pozorni in bomo ostali na pravi poti, bomo lahko ponovno vzpostavili zaupanje ljudi. Zaupanje pomeni stabilnost, s katero se lahko zagotovi dobra prihodnost Evrope. To je naša naloga.

  Robert Goebbels, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, izvajanje lizbonske strategije, čeprav nepopolno, je omogočilo napredek Evropske unije na več področjih. Ustvarjena so bila nova delovna mesta, poleg tega pa je bilo več naložb v usposabljanje, raziskave in nove tehnologije.

Vseeno se je treba spopasti z nekaterimi izzivi. Svet se spreminja in pojavljajo se nove težave. Gospod minister, gospod Turk ter komisarja Verheugen in Almunia so to pravkar pojasnila. Čeprav se je kriza hipotekarnih posojil začela v Združenih državah, so bili bankirji, zavarovalnice in upravniki skladov v Evropi prav tako pohlepni, pri čemer je to glavno gonilo v finančnem svetu. Medtem ko je nekaj glavnih predsednikov izkoristilo visoko odpravnino (t.i. zlata padala), delavci in splošna javnost plačujejo za zmedo.

Posojila so bila omejena praktično povsod. Dejansko gospodarstvo zaznamuje čas, ZDA so očitno v recesiji, rast v Evropi se upočasnjuje, inflacija se spet povečuje, cene naftnih derivatov in hrane hitro rastejo, poleg tega pa so cene gnojila močno poskočile, kar pomeni, da bodo prihodnje letine še dražje.

Vse, kar je naredila Evropska centralna banka, je bilo nadziranje inflacije. Delavci in sindikati so pozvani, da si zategnejo pasove, kljub temu, da kupna moč skoraj povsod pada.

Gospod Verheugen, vse naše države se morajo spopadati z revščino in socialno izključenostjo. 68 milijonov ljudi v Evropi živi pod uradnim pragom revščine v posamezni državi. 13 % delavcev nima sklenjene stalne pogodbe in nima trajne socialne zaščite. V Evropi je 23 milijonov lažno samozaposlenih oseb. Hkrati ima 1 % prebivalstva v rokah več kot 15 % razpoložljivega premoženja v Evropi.

Zaradi boja proti podnebnim spremembam je večja verjetnost, da bo revščina prizadela veliko ljudi v Evropi. Načelo onesnaževalec plača zveni dobro, vendar morajo na koncu račun še vedno plačati potrošniki. V Združenem kraljestvu si javni organi prizadevajo za boj proti pomanjkanju goriva, vendar nam Komisija pravi, da EU ni dovolj liberalizirala svojega energetskega trga, kot da lahko v svetu, v katerem je 90 % energetskih virov odvisnih od suverenih držav, potrošniki prosto izbirajo svoje dobavitelje.

Komisija in zlasti predsednik Barroso imata na te vedno večje težave le en odgovor: ne spreminjajte lizbonske strategije. Integrirane smernice so očitno vklesane v portugalski marmor in jih, kar zadeva predsednika Barrosa, ni mogoče spremeniti.

V imenu skupine socialdemokratov bi rad resno opozoril predsednika Barrosa. Ne bomo sprejeli tega negativnega odgovora Komisije o smernicah v slogu hladne vojne. Smisel lizbonske strategije se spreminja. Dokument, ki usmerja naše ukrepe, se mora prav tako prilagoditi novim evropskim in mednarodnim razmeram.

(Ploskanje.)

  Bilyana Ilieva Raeva (ALDE) – (BG) Dragi predstavniki Evropskega sveta, dragi predstavniki Evropske komisije, dragi kolegi, pred tremi leti je bila s ponovnim zagonom lizbonske strategije jasno izpostavljena potreba po trajnostni gospodarski rasti ter po več in kakovostnejših delovnih mestih. Danes nacionalne reforme dobro napredujejo, evropsko gospodarstvo stalno raste, stopnje brezposelnosti pa so najnižje od leta 1998. Ne glede na dobre rezultate je ob upoštevanju vedno večje globalne konkurence potrebno veliko večje prizadevanje za doseganje dinamičnega in konkurenčnega gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo meni, da je ta strategija gonilna sila korenitih gospodarskih in socialnih reform. Z odzivom na izzive globalizacije lahko Evropska unija prevzame vodilno vlogo pri gospodarski rasti, socialni in okoljski blaginji, tehnološkem razvoju in posodobitvi. V prihodnjih letih bo treba podvojiti prizadevanje za doseganje teh ciljev. Liberalci in demokrati za Evropo priznavajo razvoj novih struktur za upravljanje strategije v zadnjih treh letih z boljšo porazdelitvijo odgovornosti med Skupnostjo in državami članicami.

Bolgarija in Romunija sta bili v celoti vključeni v izvajanje lizbonske strategije od njunega pristopa in sta leta 2007 prvič poročali o izvajanju načrtov reform. Ne glede na razlike med posameznimi državami članicami se je z izvajanjem lizbonske strategije v celoti izboljšal potencial rasti Evropske unije.

Poslovno okolje, ki je tako zelo pomembno za liberalce in demokrate, je imelo veliko koristi od teh reform. Postopno se oblikuje strategija EU za boljšo ureditev. Danes je v večini držav članic preprosteje in ceneje registrirati ter ustanoviti podjetje. Kljub temu na evropski ravni še vedno ni celostne podjetniške kulture. Na ravni EU potrebujemo celosten pristop k rasti in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Države članice EU so se zavezale, da bodo do leta 2010 vložile 3 % BDP v inovacije, raziskave in razvoj.

Vseeno podatki, ki so na voljo, kažejo na znatne razlike med državami članicami. Zato je za doseganje tega cilja potrebno resno prizadevanje v zvezi s tem, vključno z zasebnim sektorjem.

Evropska unija je naredila velik napredek pri preoblikovanju v okolju prijazno družbo. Sprejete so bile nove ambiciozne zaveze, da bi se močno zmanjšale emisije ogljikovega dioksida in da bi se do leta 2020 uporabljali obnovljivi viri energije. Liberalci in demokrati menimo, da je družba z nizkimi emisijami ogljika mogoča le, če se bodo z raziskavami in inovacijami odkrile „zelene“ tehnologije, ki so potrebne za ta namen.

Visok standard, ki si ga želimo Evropejci, je mogoče doseči le s solidarnostnimi ukrepi. Zato so zelo pomembni izmenjava izkušenj, podpora in priložnosti, da se učimo drug od drugega. Gospodarstvo, ki temelji na znanju, pomeni, da smo se pripravljeni učiti. Gospodarska rast, nizka brezposelnost, visok socialni standard in dinamično poslovno okolje se med seboj ne izključujejo. Dovolj je, da se spomnimo na primere držav, kot sta Danska in Finska.

Dragi kolegi, veliko prednostnih nalog liberalcev in demokratov je vključenih v resolucijo Evropskega parlamenta o lizbonski strategiji. Te prednostne naloge vključujejo ustvarjanje pogojev za prožnejše in boljše delovanje trga dela, ki omogoča socialno vključenost, zmanjšanje upravnega bremena in doseganje boljše ureditve, krepitev stališč evropskih podjetij na mednarodni ravni, več uvoza, izvoza in naložb, večjo preglednost in stabilnost finančnih trgov, boljšo zaščito potrošnikov, večje zavzemanje za okolje, učinkovitejšo porabo strukturnih skladov Skupnosti za doseganje konkretnih rezultatov pri izvajanju strategije in krepitev prometnega omrežja vseevropskih projektov.

Dragi kolegi, kazalniki so pripravljeni in cilji so jasno opredeljeni. Zdaj je pomembno izvajanje.

  Guntars Krasts, v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala, gospa predsednica. Gospod komisar, predstavniki Sveta, danes bom izpostavil morebiten vpliv aktualnega vprašanja na naloge in cilje lizbonske strategije. Težave na svetovnem finančnem trgu in vpliv gospodarskih težav Združenih držav na svetovno gospodarsko rast so prva resna preizkušnja nove lizbonske strategije in njene zmožnosti, da deluje kot zaščita pred mogočimi ovirami rasti Evropske unije. Ne glede na sedanje zaplete je prednostna naloga Evrope hitrejša dolgoročna rast. Zato se morajo na trgu pojaviti nova in dejavna podjetja. Ne dvomim, da so zaradi motenj v finančnem sistemu potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev stabilnosti. Vendar je treba poudariti, da je čas za sprejetje odgovornih odločitev. Ponovna vzpostavitev stabilnosti finančnega sistema ne sme ovirati nalog finančnega sistema, tj. spodbujanja rasti evropskih podjetij. To izpostavljam zlasti zato, ker je bistveno povečati možnosti financiranja novo ustanovljenih podjetij. Odločno je treba spodbujati konkurenco med različnimi možnostmi financiranja. Pozdraviti je treba nalogo spodbujanja potenciala rasti malih in srednjih podjetij, ki je izpostavljena v vseh dokumentih lizbonske strategije. Pozdraviti je treba predlog Komisije v zvezi z zakonom o malem gospodarstvu. Vendar imajo v sedanjih razmerah velika podjetja z uveljavljenim položajem na trgu neprimerljivo boljše finančne možnosti kot ljudje, ki želijo ustanoviti svoje podjetje. V lizbonski strategiji pogrešamo dolžnost spodbujanja širokega in konkurenčnega sklopa finančnih instrumentov, kar je dejansko ključni pogoj za spodbujanje evropskega potenciala rasti. Ne smemo dovoliti, da bi sedanji odziv na nestabilnost finančnega sistema omejeval inovacije v finančnem sektorju. Hvala.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na področju podnebne politike se leto 2007 – od katerega je že preteklo nekaj časa – obravnava kot leto, ko se je uradno priznalo, da so podnebne spremembe postale realnost.

Če upoštevamo, da razprava o globalnem segrevanju in trajnostnih strategijah poteka že skoraj dve desetletji, nam postane jasno, kako dolgo traja, da se vpliva na tak politični proces in kako težko je vplivati na dejansko strateško preoblikovanje.

Čeprav po vsej EU poslušamo zagotovila, da je bilo prizadevanje za trajnost končno vključeno v lizbonsko strategijo, vseeno dvomim, ali te velike spremembe obravnavamo resno ter ali smo zares pripravljeni, da spremenimo usmeritev in da si namesto izključno količinskih ciljev rasti raje prizadevamo za cilj rasti, ki temelji na kakovosti.

Med pripravo lizbonske resolucije za Parlament sva se z gospodom Lehnejem, s katerim sva soporočevalca, ponovno pregovarjala – ne midva osebno, ampak najini politični skupini – o vprašanju energetske politike in energetskih strategij. Nič čudnega, da sva se, ker je se o tem vprašanju vredno pregovarjati. Resolucija zdaj vključuje zamisel, ki s težavo prikriva globok prepad med najinimi stališči v zvezi s trajnostjo. Izraz „gospodarstvo z nizkimi emisijami“ se zdaj predstavlja kot uradni kompromis tega parlamenta. Menim, da se s tem le na papir prenese spor med nespremenjenim stanjem, katerega zagovorniki zahtevajo gospodarstvo, ki temelji na energiji, ki jo poganja stara mešanica energetskih virov premoga in jedrske energije, ter strategijo, za katero smo si prizadevali mi, tj. korenita sprememba usmeritve, katere cilj je zmanjšati porabo sredstev. Ta pojem, ki smo ga vključili, le s težavo prikriva našo nezmožnost sprejetja odločitve. V zvezi s tem izpostavljam, da Evropa po mojem mnenju ne bi mogla imeti vodilne vloge, ki bi izpolnila upanje ljudi po vsem svetu, na podlagi visoko tvegane jedrske energije ali ponovne uporabe premoga. Zdaj bom nadaljevala z drugimi temami, vendar bom to trditev ponovno izpostavila v drugi okoliščinah.

Gospod Verheugen, prav tako menim, da se smernice na tem področju še niso prilagodile, ker preprosto dodajanje varnosti oskrbe z energijo in obnovljivimi viri energije ne pomeni spremembe strategije. Nova strategija je nekaj popolnoma drugega ter mora biti vključena v nove ukrepe in instrumente. Vendar menim, da potreba po spremembi smernic lizbonske strategije ni omejena na okoljsko razsežnost, ampak obsega tudi področje socialne politike. Stalno poslušamo o izboljšanju evropske rasti in zaposlovanja v zadnjih treh letih. Hkrati pa je bila opazna socialna izključenost in več negotovih delovnih mest. Menimo, da se lahko skupni cilj socialnega vključevanja in povezovanja s preprostimi besedami razložijo le tako, da morajo biti delovno aktivni ljudje v Evropi sposobni, da preživijo od svojega dela. Zato sem bila osupla, ker so se politične skupine med pripravo lizbonske resolucije prepirale v zvezi z vprašanjem, ali je prav ali narobe, da se sporazumi o minimalnih plačah v Evropi sklepajo po posameznih industrijskih sektorjih. Menim, da ni druge možnosti, in si želim, da bi bilo doseženo večje soglasje v zvezi s tem. Prav tako si želim, da si moji kolegi poslanci z desnice v parlamentu „prožne varnosti“ ne bi vedno razlagali le tako, da morajo biti najšibkejši člani družbe prožni in poslušni, medtem ko lahko drugi svobodno opravljajo svoje dejavnosti po svoji volji.

Menim, da je zelo pomemben vidik resolucije, o katerem se bo jutri glasovalo – pri čemer je ta pripomba je prav tako naslovljena na gospo Figueiredo, ki je imela vodilno vlogo pri tem uspehu – dejstvo, da nam je uspelo predložiti skupne predloge za nove kazalnike, s katerimi se lahko izmeri napredek pri doseganju lizbonskih ciljev, zlasti cilj izboljšanja kakovosti življenja ljudi. Dejstvo, da se pri pristopu, ki temelji na dohodku, v obliki tega starega temeljnega kazalnika, tj. stopnje rasti nacionalnega dohodka, v celoti ne upoštevajo razlike v rasti dohodka, kaže, da to nikakor ni ustrezen kazalnik. Še bolj neustrezen je, če dejansko želimo izmeriti dejavnike, kot so izboljšave kakovosti življenja in stanja okolja. Vesela bi bila, če bi se Komisija odzvala na te pripombe v zvezi z okoljskimi in družbenimi kazalniki.

  Ilda Figueiredo, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) V praksi so se osem let po odobritvi lizbonske strategije socialne neenakosti povečale, prav tako pa je večja tudi revščina, ki prizadene okrog 78 milijonov ljudi, vključno s 25 milijoni ljudi z nizkimi plačami in negotovo zaposlitvijo.

Večina novih delovnih mest je negotovih, za krajši delovni čas pa so zaposlene zlasti ženske, ki so pri dostopu do delovnih mest, usposabljanju in poklicnem napredovanju ter plačah še vedno diskriminirane. Brezposelnost mladih je dvakrat višja od skupne brezposelnosti in vključuje veliko mladih z visokošolsko izobrazbo, ki ne morejo najti zaposlitve, še manj pa primerne zaposlitve za njihovo izobrazbo, medtem ko vsako leto okrog 6 milijonov mladih prezgodaj opusti šolanje, zaradi česar je prav tako ogrožena njihova prihodnost. Te posledice bi se lahko predvidele v strategiji, katere neoliberalna vizija se je razvila z reformo iz leta 2005, pri čemer so njeni prednostni ukrepi vključevali strukturni sektor ter liberalizacijo in privatizacijo javne službe, ter ki je izpostavila prilagodljivost delovne sile.

Zaradi finančne krize, ki se je začela v Združenih državah, ter visokih cen fosilnih goriv in nekaterih kmetijskih proizvodov, ki so bistveni za prehrano, se lahko povečata revščina in socialna nepravičnost. Zato je treba nujno spremeniti politiko za preprečitev njunih posledic v Evropski uniji, zlasti v najranljivejših gospodarstvih, da bi se preprečilo poslabšanje socialnega položaja.

V naši resoluciji je zato izpostavljena potreba po zamenjavi „lizbonske strategije“ z evropsko strategijo za solidarnost in trajnostni razvoj, ki odpira nove možnosti za Evropo, za katero bi bila značilna polna zaposlenost brez diskriminacije, dostojno delo s pravicami, boljše plače, gospodarska in socialna kohezija, ustrezna zaščita ter javna in splošna socialna zaščita, skratka, za Evropo, v kateri bi bila zagotovljena večja socialna pravičnost.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, v zadnjih petih mesecih se je zaradi kreditne krize v ZDA izkazalo, da je izključno kapitalistični sistem nevzdržen. Že veliko dlje vemo, da komunistični ali, če želite, socialistični sistem ne deluje. To je postalo jasno leta 1989. Zdaj, ko je jasno, da kapitalizem prav tako ne deluje, je skrajni čas za ukrepanje.

Z lizbonsko strategijo želimo zagotoviti, da bo Evropa ostala gospodarsko konkurenčna z ostalim svetom. To bo mogoče le, če bodo vsi, ki imajo lahko pri tem dejavno vlogo, to vlogo tudi imeli in če so bomo prizadevali za zagotovitev dobrega delovnega okolja.

Zato sta spodbujanje zaposlovanja in trajni razvoj povsem upravičeno glavna cilja revidirane lizbonske strategije. Mislim, da rešitve, ki jih priporočajo naši kolegi v skupini GUE, niso dovolj utemeljene ali realne. Če bi sprejeli takšne ukrepe, bi se inflacija povečala in vlagatelji ne bi več imeli zaupanja v Evropo. Konec koncev, inflacija je kraja.

V prejšnjih razpravah o pomladnem vrhu sem že povedal, da morajo vlade držav članic prevzeti dejavno vlogo. To danes ponavljam. Države članice morajo same sprejeti in izpeljati reforme. Čeprav se recesija še ni začela, je zdaj skrajni čas, da sprejmemo ustrezne ukrepe za reformo socialne države. Evropa lahko pri tem seveda sodeluje, ne more pa imeti vodilne vloge.

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadevnem poročilu so utemeljeno izpostavljena tveganja dereguliranega globalnega finančnega sistema. Ta sistem je izven neposrednega vpliva politike EU in lahko prenaša tveganje široko razširjene finančne nestabilnosti. Zato je treba ponovno oceniti vpliv poslovnega modela in vloge mednarodnih finančnih skupin na globalne finančne trge ter jih poskusiti strukturirati na široki mednarodni podlagi.

Strinjam se, da zdravo in stabilno makroekonomsko okolje zahteva obsežno usklajevanje proračuna ter dobro premišljeno zasebno in javno investicijsko politiko, ki uresničuje v prihodnost usmerjeno infrastrukturo in odpira trge prihodnosti. Ne strinjam se, da je javno lastništvo eden od glavnih dejavnikov, ki povzročajo motnje evropskega energetskega trga. Do zdaj še nihče ni dokazal, da zasebni monopoli delujejo bolj zakonito kot monopoli, v katerih kot delničar nastopa država.

Pri tem gre za ustrezno določanje pravil. Zato je treba izboljšati pravila v zvezi s konkurenco v energetskem sektorju ter pri prometnih in informacijskih sistemih, da se bodo postopno odprli zadevni trgi ter razširila in uskladila evropska infrastruktura.

  Klaus-Heiner Lehne (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, resolucija, ki jo je pripravila usmerjevalna skupina, poudarja tri glavna področja: notranji trg, pri čemer smo zaskrbljeni zlasti zaradi potrebe po odpravi nekaterih pomanjkljivosti in lahko le navedem primere pomanjkanja enotnega patentnega prava in notranjega zavarovalniškega trga; trg dela, pri čemer smo zaskrbljeni zlasti zaradi varnosti v povezavi s prožnostjo; ter spremljanje in nadzor, pri čemer smo zaskrbljeni zlasti zaradi izvajanja strategije v državah članicah.

Tokrat smo se namerno odločili, da se bomo osredotočili na energijo in podnebje, ker je bilo to ključno področje v zadnjih dveh letih, in v strateškem smislu smo dejansko dosegli, kar smo želeli doseči z našimi resolucijami, tj. zagotovitev, da se Komisija in Svet močno zavzemata za to temo, kar dejansko tudi počneta.

Eden od vidikov, ki se nam še vedno zdi pomemben in je obravnavan v splošnem delu resolucije, je celotno področje boljše zakonodaje. Zlasti se sklicujemo na težave, ki so še vedno aktualne v zvezi z oceno rezultatov in zmanjšanjem birokracije.

Seveda so se med pripravljalnim obdobjem med skupinami pojavila nesoglasja, pri čemer so bila skoraj vsa ta nesoglasja rešena. Na koncu je ostala ena ključna sporna točka. Moja skupina podpira integrirane smernice in tako kot Komisija verjame, da nam zaenkrat teh integriranih smernic ni treba spreminjati.

Na splošno lahko obravnavamo, da je bilo naše delo v zadnjih letih uspešno. Ko smo leta 2005 v nekem smislu oživili lizbonsko strategijo, so vsi menili, da je Lizbona le glavno mesto države članice, tj. Portugalske. Nihče ni tega mesta povezoval z dejansko strategijo. To se na primer ni zgodilo v primeru Kyota, ki ne pomeni le mesta, ampak tudi globalno strategijo. V zadnjih letih smo dosegli znaten napredek v smislu našega dojemanja pomena besede Lizbona.

Podpiramo stališče Komisije, da sta rast in delovna mesta ključni vidik ter da je ključen napredek na tem področju. Dobro okoljsko in socialno politiko lahko izvajamo le v primeru rasti in delovnih mest.

  Udo Bullmann (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to je manjša težava. Besede „podpiramo smernice“ zvenijo nekoliko dogmatično. V skupini PSE se ne ukvarjamo toliko s tem, kateri dokument podpiramo in katerega ne, ampak menimo, da je ključno vprašanje pravzaprav povezano s tem, ali so te smernice odgovor na dejanski gospodarski položaj, pri čemer je ključno vprašanje, ali te smernice kaj bolj prispevajo k obravnavi potreb ljudi v Evropski uniji. To je ključno vprašanje v tej razpravi, zato ponavljam: podatki so jasni.

Predsednik Evroskupine Jean-Claude Juncker je nedavno povedal, da se bo rast upočasnila in da leta 2008 ne bo več 2,7 %, ampak 1,6 %, 1,7 % ali 1,8 %. To zveni kot jasno opozorilo, zlasti ker vemo, da napovedi v ZDA že konec leta 2007 niso bile dobre. Hkrati je napovedano, da bo inflacija 3,2 %. To pomeni manjšo blaginjo, manjše realne plače, manjšo kupno moč. Očitno se bojimo, da bi bila lahko stagnacija pri tem povezana z inflacijo, kar je opozorilni znak.

Prav tako se zavedamo, da se revščina v Evropski uniji v zadnjih petih letih ni zmanjšala, ampak da je dejansko več ljudi izključenih iz družbe izobilja. Raziskave in razvoj so dosegle bolj ali manj stabilno raven, vendar zagotovo ne 3 %, ki so potrebni za lizbonsko strategijo, ampak le nekaj več kot polovico tega, tj. povprečno 1,6 %, 1,7 % ali 1,8 %, kar je veliko premalo za mednarodno vlogo, ki jo želimo imeti.

To je protislovno. Seveda ne morem trditi, da te integrirane smernice zagotavljajo instrument upravljanja, medtem ko je hkrati ta instrument oblikovan tako, da se ne odziva na gospodarske in socialne podatke v Evropski uniji. Na eni strani se ne morem zavzemati – očitno tako kot predsednik Komisije – in poskrbeti za to, da se ne bo spremenil niti najmanjši del osnovnega besedila teh smernic, medtem ko hkrati upam, da ljudje v državah članicah Evropske unije, delodajalci, zaposleni, tisti, ki imajo svojo vlogo v gospodarskem procesu, menijo, da pri tem vidijo politično upravljanje. Na tak način ne moremo rešiti tega protislovja.

Komisarji, ki so tu prisotni, so nam večkrat povedali, kaj je treba spremeniti. Pogovorimo se o teh spremembah, ne glede na to, s katerim področjem so povezane. Kje so izdelki in spremembe, ki bodo prav tako prispevali k izboljšanju usode ljudi? Socialisti podpiramo napadalno strategijo, kot je predstavljena v dokumentih Parlamenta, vendar si želimo resničnih odgovorov, ki bodo prispevali k izboljšanju usode ljudi.

  Wolf Klinz (ALDE). (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, države članice so odgovorne za oblikovanje in izvajanje gospodarske politike, za kar bodo odgovorne tudi v prihodnosti. To pomeni, da se bo lahko lizbonska strategija izvajala le s ciljno usmerjenimi ukrepi v državah članicah. Evropske gospodarske politike ni mogoče določati na centralni ravni v Bruslju. Zato so tako pomembne osnovne značilnosti gospodarske politike. Te značilnosti so temelj usklajevanja ekonomskih strategij držav članic ter pomenijo referenčno točko, namenjeno zagotavljanju, da države članice napredujejo v pravi smeri s sprejemanjem potrebnih reform in da ostanejo na pravi poti. Vključujejo bistvena gospodarska načela EU: odprte trge, pošteno konkurenco, inovativno zasebno podjetništvo, v katerega država ne posega.

Žal države članice ne izvajajo vedno integriranih smernic za rast in delovna mesta ter jih včasih izvajajo precej previdno. Evropska unija mora zlasti glede na spopadanje z izzivi globalizacije spoštovati temeljna načela, ker je to edini način za dolgoročno ohranitev konkurenčnosti.

Žal je bilo v zadnjem času več primerov t.i. ustvarjalne sektorske porazdelitve. Kot informacijo za gospo Harms lahko povem, da na primer nemška pošta z uvedbo pretirano visokih minimalnih plač odvrača konkurenco od uradno liberaliziranih trgov. Sedanje motnje na finančnih trgih prav tako kažejo, da podjetja prehitro zaprosijo za pomoč od države, če zaidejo v težave. Reševanje zasebnih finančnih institucij, kot sta Northern Rock v Združenem kraljestvu ali IKB v Nemčiji, z denarjem davkoplačevalcev je nesprejemljiva napaka v smislu pravil gospodarske politike. Dobiček bank ostane v rokah delničarjev, pri čemer se majhnemu številu zaposlenih izplačajo previsoke nagrade, medtem ko so izgube nacionalizirane. S tem postopkom se ogroža zaupanje ljudi v sistem socialnega tržnega gospodarstva.

Naloga države je, da podpira trg s sprejemanjem ustrezne okvirne zakonodaje, naloga trga pa je, da spodbuja gospodarstvo in zagotavlja konkurenčnost Evrope.

  Eoin Ryan (UEN). – Gospa predsednica, nedavne motnje na finančnih trgih, ki so pretresle potrošnike in zaupanje v trg, so nas opozorile, kako pomembna je vzpostavitev trajnostnih strategij za rast. Take strategije ter politika sodelovanja in usklajevanja, s katero se krepijo posamezni narodi in EU kot celota, so bile vedno pravi pristop za EU. Danes je bilo izpostavljenih veliko vprašanj, ki so pomembna za lizbonsko strategijo, med drugim tudi, ali ta strategija podpira inovacije, pošteno konkurenco ter ali obravnava energetska vprašanja, podnebne spremembe, vseživljenjsko učenje ali naložbe v znanje.

Menim, da so večja konkurenčnost in rast ter prizadevanje za doseganje 3 % nujni, če želimo, da bo rast v Evropi taka, kot si želimo. Menim, da smo dosegli zelo veliko. Včasih smo preveč kritični sami do sebe. V Evropi je bilo v zadnjih nekaj letih ustvarjenih več kot 12 ali 13 milijonov novih delovnih mest, kar je več kot v Združenih državah Amerike.

Vendar če želimo imeti jasno socialno politiko in denar za jasno socialno politiko, moramo liberalizirati naše gospodarstvo. To je eno od vprašanj, ki se ne obravnava na ravni posameznih držav članic. Menim, da je naš izziv zagotavljanje rasti gospodarstva, da bomo lahko porabili denar za jasno socialno politiko.

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE). – (ES) Gospa predsednica, strinjam se, da je treba v proračunih držav članic in pristojnih institucij jasneje opredeliti prednostne naloge in vire, povezane z lizbonsko strategijo. Natančno je treba pregledati vse izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja, pri čemer mora biti vsebina v smislu splošne kulture ter znanstvenega in tehničnega usposabljanja na najvišji možni ravni s ciljem omogočanja ljudem, da se prilagodijo spremembam širšega položaja, ter spodbujanja sodelovanja državljanov, kakovostnejših delovnih mest, podjetniškega duha in inovacij.

Medtem je treba preučiti demografske spremembe in njihove vplive na javno blagajno, trg dela in zagotavljanje zdravstvene službe. Podobno je treba pri inovativnih reformah na trgu dela upoštevati pravila „prožne varnosti“, ki spodbujajo konkurenčnost in zagotavljajo ustrezno socialno varnost, vendar niso dobila soglasja s strani desnice tega parlamenta, kot je povedala kolegica Rebecca Harms v svojem govoru.

Končno, pomembno je, da si države članice in vse pristojne institucije učinkovito izmenjajo najboljšo prakso, ker se s tem spodbuja zbliževanje ciljev v Evropi.

  Helmuth Markov (GUE/NGL). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, povedali ste, da smo v zadnjem času ustvarili več novih delovnih mest. To je res, vendar je večina teh delovnih mest negotovih. Rekli ste, da se je produktivnost zdaj povečala. Res se je, vendar rast produktivnosti ni prispevala k povečanju plač – kar bi se lahko zgodilo – in ni prispevala k ponovnim naložbam. Rekli ste, da je povečanje BDP prav tako znak, da smo na pravi poti in da je lizbonska strategija prava strategija. Jaz menim, da kljub tej pozitivni statistiki, ki ste jo navedli, do zdaj ni bilo nobenih rezultatov.

Dobiček se povečuje, dohodek od plač pa se ne; gospodarska politika je še vedno usmerjena k ponudbi in ne k povpraševanju, poleg tega pa ni dovolj domačega povpraševanja. To pomeni, da imamo še vedno enake težave z lizbonsko strategijo, kot smo jih imeli pred petimi in pred tremi leti. Popolnoma nič se ni spremenilo. Kako lahko torej pravite, da smo na pravi poti? Kaj smo dosegli? Prav tako ste rekli, da moramo podpirati mala in srednja podjetja. V tem primeru vas pozivam, da se obrnete na vašega kolega Mandelsona. Kakšen je bil njegov prispevek h globalni evropski strategiji? To, da morajo biti trgi odprti velikim podjetjem, ki poslujejo po vsem svetu. Pri tem ni bilo niti besede o malih in srednjih podjetjih.

V državah članicah izvajamo davčne reforme, s katerimi se zagotavlja prednostna obravnava delniških družb. Te družbe so oproščene davka. Dobiček, ki ga nato ustvarijo, pa se ne posreduje nacionalnemu gospodarstvu. Pravimo, da morajo biti zaposleni prilagodljivi. Sprejeti morajo nižji zaslužek. To delajo več let. Če se bo dobiček povečeval, je treba tudi njim omogočiti, da dobijo svoj delež. To se ne dogaja. Banke neusmiljeno špekulirajo in zelo velik delež dobička velikih podjetij se vlaga kot finančni kapital, ker je pri tem profitna marža večja, namesto da bi se ta sredstva ponovno vložila v proizvodnjo. To ni prava usmeritev za lizbonsko strategijo.

Če Evropska unija ali država članica želi dobiti denar, mora prav tako vztrajati pri večjih davčnih prihodkih. To lahko doseže le na področjih, na katerih se lahko pridobi dovolj davkov. To bi bil pravi pristop za lizbonsko strategijo: temeljit razmislek o gospodarski politiki. Če bomo nadaljevali v skladu z vašimi predlogi, ne bomo rešili težave Evropske unije.

  John Whittaker (IND/DEM). – Gospa predsednica, razprava o programu lizbonske strategije je pravzaprav nekoristna, ker je bila zadnjih osem let vsako leto splošno potrjena njena neuspešnost.

V tem poročilu, ki vsebuje dolg seznam stvari, ki bi jih morala Evropska unija narediti, je bistvo povsem zgrešeno. Namesto da bi EU bila vodilna sila, ki pospešuje rast in produktivnost, je prav EU tista, ki z neskončnimi posegi v poslovanje zavira evropska gospodarstva.

V poročilu ni upoštevano niti dejstvo, da imajo različna gospodarstva EU popolnoma različne strukture in so popolnoma različna glede uspešnosti. Nesmiselno je, da se evropsko gospodarstvo obravnava enotno. Pri tem moramo le primerjati Nemčijo, za katero je značilna umirjena gospodarska rast, z južnimi državami EU, ki imajo velik trgovinski primanjkljaj, v katerih razpada nekdaj uspešen stanovanjski trg in ki imajo ogromne javnofinančne dolgove. V teh državah so nujno potrebne nižje obrestne mere in devalvacija, kar pa ni mogoče, saj so vključene v euroobmočje. Če bo Evropska centralna banka zmanjšala obrestne mere, da bi jim pomagala, bo morala zanemariti svoj inflacijski cilj, kar pa nikakor ne bi ustrezalo Nemcem.

Namesto neskončnega in neplodnega razpravljanja o lizbonski strategiji bi vsekakor morali pozornost nameniti tem bolj perečim vprašanjem. Vendar predvidevam, da bi se tako pokazala osnovna pomanjkljivost gospodarske in monetarne unije, in sicer, da enotna valuta ni trajna dolgoročna ureditev za skupino zelo različnih gospodarstev z neodvisnimi vladami.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospa predsednica, vsi vemo, da se mora Evropa dodatno razviti v gospodarstvo, ki temelji na znanju, da bo lahko bolje konkurirala na svetovnih trgih. Pri tem ni treba, da si prizadevamo za to, kar smo se že dogovorili. Vendar se nismo na primer dogovorili o tem, da je po mnenju Komisije nova množična gospodarska migracija eden od najpomembnejših načinov za doseganje lizbonskih ciljev. To je popolnoma nesmiselno. V Evropi imamo dovolj talentiranih ljudi. Poleg tega je v Evropi več sto milijonov ljudi brezposelnih, kar je več kot dovolj. To je velik izziv za vlade, poslovni svet in industrijo. Poleg tega povprečni Evropejec ne želi doživeti novega vala priseljevanja, ampak si želi, da bi se ogromno tujcev, ki so že pri nas, vključilo, prilagodilo in vpeljalo v proces zaposlovanja.

Res je, Komisija ponovno nima prav. Spomnim se, da je Evropska komisija pred nekaj meseci izjavila, da bo politična kriza v Belgiji upočasnila reforme, ki so potrebne za doseganje lizbonskih ciljev. V resnici pa je resnica popolnoma drugačna. Dejstvo je, da je bila politična kriza dokaz neuspešnosti belgijske države, in prav to dejstvo preprečuje Flandriji, da bi posodobila zakonodajo o zaposlovanju in trg dela, da bi zmanjšala socialne stroške, poenostavila in zmanjšala davke ter tako izpolnila te lizbonske cilje. Vendar bi bilo za Evropsko komisijo popolnoma nesprejemljivo, da bi priznala, da Flandrijo in Valonijo ovira Belgija.

  Cristobal Montoro Romero (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, Evropska unija je ponovno v zapletenem in težkem gospodarskem položaju. Okvir ekonomske politike pripravljamo v okoliščinah, v katerih se zmanjšuje gospodarska rast, kar je pravzaprav odziv na manjše zaupanje gospodarskih subjektov: potrošnikov, podjetnikov ter predvsem malih in srednje velikih podjetij.

Zato čestitam poročevalki in sem zadovoljen zaradi pozitivnega odnosa drugih skupin, zlasti skupine socialdemokratov, s katero smo dosegli splošen dogovor, ki omogoča pripravo okvira ekonomske politike, hkrati pa želim v imenu svoje politične skupine evropske ljudske stranke poudariti, da je okrepitev Evropske unije in evropskega gospodarstva z zavzemanjem za gospodarske reforme in zavezujočim odnosom do njih primerna. Zato podpiramo prizadevanje Komisije, da bi na podlagi integriranih smernic spodbudila temeljne reforme in utrdila nov okvir zaupanja, s čimer bi omogočila odpravo sedanjih težav.

Novi okvir je namenjen reformam trga dela, ki so dogovorjene s socialnimi partnerji, davčnim reformam, ki spodbujajo rast malih in srednje velikih podjetij, ter ustvarjanju novih delovnih mest. Na kratko, gre za okvir, namenjen reformam za lažjo dokončno vzpostavitev notranjega trga, ki je najboljši način za spodbujanje gospodarske rasti z ustvarjanjem novih delovnih mest v Evropski uniji.

V zvezi s tem moram poudariti, da ne smemo priznati protekcionizma, kar zagovarjamo v našem političnem stališču in si prizadevamo, da v Evropski uniji končno določimo temelje gospodarske rasti, ki prispeva k zaposlovanju, pravemu stebru evropskega povezovanja.

  Edit Herczog (PSE). – Gospa predsednica, po dolgi razpravi je naposled pred nami besedilo, ki ga lahko kot socialisti podpremo, zato pozdravljam ta kompromis o resoluciji o lizbonski strategiji.

Vendar bi na začetku izrazila osebno mnenje, da zamisel še ne pomeni celotne rešitve. Vse je odvisno od izvedbe. Združiti je treba oboje. Zamisel o lizbonski strategiji leta 2000 je bila dobra in pravočasna. Poleg tega smo pri pregledu leta 2005 določili najboljše možne cilje. Če pa pogledamo izvedbo, zlasti s stališča časovnega poteka in celotne verige odločanja, je stvar povsem drugačna. V primerjavi s prvimi petimi leti se je stanje izboljšalo in dinamičnost se je povečala, rezultati pa so glede na potrebe in svetovne izzive ter potencial, ki ga imamo, omejeni.

Pripravili smo nekaj izvrstnih pobud in ustvarili več zgodb o uspehu, kot je program za rast in ustvarjanje delovnih mest ali projekt „najprej razmišljaj v malem“, doživeli smo nekaj zakonodajnih uspehov, kot so direktiva o storitvah, nadzor nad ureditvijo finančnih trgov, politika o podnebnih spremembah in novi energetski paket, če jih naštejem le nekaj. Vendar nimamo splošnega občutka in ni zavezanosti. To je izraženo v evropskih institucijah, ki vedno manj uporabljajo izraz „v zvezi s programom strategije“. To kaže tudi zelo majhno zanimanje za to temo na skupnem parlamentarnem zasedanju z nacionalnimi parlamenti prejšnji teden, jasno pa je tudi, če si pogledamo rezultate Eurobarometra.

Opozorila bi na dva podatka Eurobarometra. Tako imenovani indeks gospodarskega optimizma se je v zadnjih devetih mesecih zmanjšal za devet točk, in sicer s 26 na 17. Če pogledamo tudi druge ključne kazalce uspešnosti, lahko ugotovimo, da se je indeks zaposlitvenega optimizma v zadnjih devetih mesecih zmanjšal s +5 na +1. Če raziskujemo naprej, lahko ugotovimo, da spadajo po mnenju ljudi ključni elementi lizbonske strategije med najmanj pomembna vprašanja. To pomeni, da osem let po začetku lizbonskega procesa evropski državljani ne verjamejo, da lahko EU ustrezno odgovori na ta vprašanja.

Zato je lizbonska strategija še vedno v naših dokumentih, nedvomno pa se ni vtisnila v naša srca in misli. V tekmi med celinami v 21. stoletju ne bodo odločilni le naravni in energetski viri ali finančna sredstva. O zmagovalcu bo odločala moč človeškega kapitala in človeških virov. Na moč Skupnosti bo vplivala povezava med celotnim prebivalstvom v količinskem smislu in trdnostjo njegovega znanja v kakovostnem smislu. Še veliko dela nas čaka glede ustvarjanja znanja, njegovega upravljanja ter spodbujanja ljudi kot skupnosti. To skupnost moramo obravnavati kot celoto in ne smemo dopustiti, da bi bil kdor koli diskriminiran. Nikogar ne smemo izključiti, ne glede na to, ali je star ali mlad, črn ali bel, bogat ali reven. Potrebujemo vse, ljudi kot celoto. Resnični ljudje bodo v 21. stoletju najpomembnejši, vendar danes ni med nami predsednika Komisije, da bi o tem povedal ...

(Predsednica je prekinila govornico.)

  Lena Ek (ALDE). – Gospa predsednica, po sedemletnem delu je lizbonska strategija delno neuspešna. Razlog za to so predvsem težave pri izvajanju. Naj navedem nekaj takšnih primerov na notranjem trgu.

Pri energetskem paketu smo morali sprejeti popolnoma novo zakonodajo. Ko smo se odločili, da je treba povečati proračunsko postavko za raziskave, smo dobili le 50 % tega, kar smo potrebovali. Pred nami je evropski inovacijski paradoks, ko vlagamo denar, vendar ne dobimo industrializacije in delovnih mest, ki smo jih hoteli.

Veliko smo govorili o malih in srednje velikih podjetjih, vendar se še vedno borijo z enako ureditvijo, kot velja za velike svetovne industrije.

Čeprav vemo, da enakost spolov izboljšuje gospodarsko rast, nas na tem področju čaka še veliko dela. Vemo, da je stanje v transportnem sektorju v Evropi zelo slabo, in še veliko moramo narediti glede železnic in časa prevoza prek Evrope. Čas je za spremembe. Najprej je treba preučiti, kaj bo vključeno v besedilo resolucije o podnebnih spremembah na spomladanskem vrhu, kar lahko gospod Turk in gospod Almunia preneseta gospodu Verheugnu.

Vsi se strinjamo, da so lahko podnebne spremembe pozitivne za vse, ker lahko rešimo podnebne probleme in ustvarimo nova delovna mesta. V Parlamentu smo že sprejeli odločitve o tem, tako da zdaj čakamo, kaj bosta pripravila Komisija in Svet na spomladanskem zasedanju.

Še vedno je brezposelnih 18 milijonov Evropejcev, torej več kot 18 milijonov brezposelnih, in vemo, da lahko z malimi in srednje velikimi podjetji, čisto tehnologijo, inovativnostjo in storitvami zagotovimo delovna mesta, ki jih potrebujejo. Ali jim boste dali priložnost?

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, v tej razpravi o lizbonski strategiji najprej opozarjam, da je bil po mojem mnenju premalo upoštevan vpliv ameriške finančne krize na stopnjo gospodarske rasti in brezposelnosti v Evropi. Ker so napovedi posameznih držav članic glede BDP za leto 2008 in 2009 nižje od doseženih stopenj rasti leta 2007, se zdi, da bo dejansko stanje še slabše.

Drugič, vlada Združenih držav in sistem zveznih rezerv sta se odzvala odločno in zelo hitro. Vlada je predlagala, da se podjetjem in potrošnikom nameni 150 milijard dolarjev podpore in centralna banka je z večkratnim zmanjšanjem obrestnih mer zagotovila, da je bila realna temeljna obrestna mera negativna.

Vlade držav članic EU, Evropska centralna banka in druge centralne banke pa dajejo vtis, da so zaradi upočasnitve gospodarske rasti in krepitve eura zadovoljne. Strinjati se moramo z ugotovitvijo iz poročila, da je treba davčno obremenitev dela prenesti na okoljsko obdavčitev, vendar moramo odločno zavrniti predlog o usklajevanju davčnih stopenj za pravne osebe v državah članicah.

  Sahra Wagenknecht (GUE/NGL). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, res je, da je evropsko gospodarstvo v velikih težavah. Krize na svetovnih finančnih trgih, višje cene energije in hrane, zelo omejeno domače povpraševanje zaradi plačnega dampinga in socialnega ropanja, vedno več negotovega zaposlovanja; to so pereče težave, ki jih je treba rešiti. Vendar v tem poročilu niso omenjene.

Poročilo nas opominja, da mora biti povečevanje plač usklajeno s srednjeročno rastjo produktivnosti. Vendar hkrati poziva k stalnemu izvajanju neoliberalnih strukturnih reform, to so reforme, zaradi katerih so domnevno nastale težave, s katerimi se danes soočamo. Namesto da bi ustvarjali nova delovna mesta z javnimi naložbami, naj bi še bolj pritisnili na delojemalce in brezposelne, podaljšali delovni čas in še bolj zmanjšali varstvo pred neupravičenim odpuščanjem.

Namesto da bi sprejeli ukrepe za urejanje finančnih trgov in kapitalskih transakcij, naj bi nemočno opazovali nadaljnje širjenje sedanje finančne krize. Namesto da bi odpravili politiko liberalizacije, ki je precej prispevala k povečanju cen na energetskih trgih, naj bi se še naprej trmasto posvečali privatizaciji in deregulaciji.

Naša skupina ne bo glasovala za to poročilo. Ne bo podprla poročila, ki se zavzema za neoliberalen program, ki tepta po socialnih pravicah in bo povzročilo še več kriz. Potrebujemo popolnoma drugačno ekonomsko politiko, pri kateri imajo interesi zaposlenih in brezposelnih prednost pred prizadevanji velikih družb po dobičku.

  Patrick Louis (IND/DEM). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želja po ekonomiji znanja je pozitivna, vendar ni dovolj. Rast na področju neposrednih ali pomožnih delovnih mest je odvisna od trajnosti tradicionalnih oblik dela v gospodarstvu, vendar so te panoge v težkem položaju. Poleg tega, da njihovo konkurenčnost že ogrožajo vedno večji birokratski stroški v naših družbah, jih duši popolnoma nerazumen način upravljanja eura, kar ustvarja konkurenčen dodaten prihodek za države, ki nimajo nikakršne resne socialne ali okoljske politike.

Ta model je ovira. Smo socialisti v EU in liberalci zunaj nje, vendar potrebujemo večjo zaščito pred ostalim svetom, znotraj pa večjo svobodo. Dejstva to potrjujejo. Lizbonska strategija ne deluje zaradi asimetrije gospodarstev v Evropi, vedno večjega pritiska konkurence in hipermobilnosti kapitalskih trgov.

Zato pozivam, da opustimo nestimulativni mit o evropski socialni strategiji, ki zagotavlja blaginjo za vse. Rastline ni možno prisiliti k rasti tako, da jo vlečeš za liste. Rešitve ne bodo prišle iz Bruslja, ampak se bodo oblikovale na podlagi svobodnega sodelovanja in razumnosti držav članic. Korenine v zemlji naših narodov nam bodo dale bistrost, odzivnost, občutek in moč, da bomo lahko izpolnili današnje izzive. V tem primeru ne bomo z željami prišli nikamor.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, v parlamentarnih razpravah sodelujem od prvotne lizbonske strategije, poleg tega sem član lizbonske usklajevalne skupine v tem parlamentu. Pri tem sem stalno pozival, naj Komisija več pozornosti nameni lizbonski strategiji in določi jasno opredeljen seznam prednostnih nalog. Mislim, da do zdaj tega ni omenil še nihče, prav tako ni nihče čestital Komisiji, ker je to dejansko storila. Zdaj imamo lizbonski program Skupnosti z 10 prednostnimi nalogami.

Kot član skupine moram reči, da sem nekoliko razočaran, ker je po mojem mnenju resolucija Parlamenta usmerjena v popolnoma druge zadeve. Zdi se mi, da je predložena resolucija bolj dolgovezna in dvoumna, kot so bile prejšnje. Predvidevam, da bo Komisija razočarana, saj je ena od poglavitnih zahtev Komisije v lizbonski strategiji Skupnosti z 10 prednostnimi nalogami, ki ste jo, sem prepričan, vsi prebrali, naslednja: „Pomembno je, da Evropski parlament, Svet in Evropska komisija dosežejo dogovor o strateških ciljih in ukrepih za reforme“. S tem se nedvomno strinjam. Upam, da lahko Komisija to izlušči iz te resolucije, ker menim, da je večina zadev vanjo vključenih.

Vendar menim, da se moramo glede dela s Komisijo iz izkušenj naučiti, da se moramo pri nadaljnjem delu v zvezi s to strategijo usmeriti v te prednostne ukrepe, ker me veseli, da jih bo Komisija dodatno obravnavala, da bo zagotavljala njihovo stabilnost in jih pospeševala. Del težave so kupi papirja, ki jih dobimo, in sicer različna sporočila o različnih vidikih strategij in spremenjene prednostne naloge. Ta sklop sprememb, ta sklop 10 prednostnih nalog, se razlikuje od lanskih. Odkrito povedano, na takšen način ni možno napredovati.

Prejšnji teden sem kot poročevalec sodeloval na srečanju z nacionalnimi parlamenti. Rad bi le posredoval mnenje številnih kolegov: lizbonski ukrepi prehajajo od tu v domove nacionalnih parlamentov, ker moramo prav njih vključiti v izpolnjevanje teh 10 prednostnih ciljev, prav to pa je vprašanje, ki ga moramo preučiti. Zlasti me veseli, da se je seje udeležil minister, kar kaže na to, da je ta tema pomembna za Svet.

  Anne Van Lancker (PSE). – (NL) Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, odkrito moram priznati, da sem razočarana, ker seznam za spomladanski vrh, ki ste nam ga danes predstavili, ne vključuje zelo visokih socialnih ciljev. Moja skupina je prepričana, da obstajajo dobri razlogi za okrepitev lizbonske strategije in integriranih smernic glede več bistvenih vprašanj. Tri vprašanja so povezana s socialno razsežnostjo. Res je, da je lizbonska strategija prispevala k rasti in novim delovnim mestom, vendar njenih ugodnosti ne morejo imeti vsi. Šest milijonov mladostnikov konča šolanje brez kvalifikacij. Migranti in invalidi zelo težko najdejo delo in 16 % Evropejcev živi v revščini. To dokazuje, da strategija za rast in nova delovna mesta ne pomeni samodejne socialne vključenosti in uspešne zaposlitve za vse. Zato želimo, da se socialna razsežnost lizbonske strategije okrepi z novo smernico, da se zagotovi dejavna socialna vključitev za vse.

Drugič, vsako delovno mesto ni kakovostno delovno mesto. Delež pogodb o priložnostni zaposlitvi (začasno delo, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom, delo prek agencije) se je znatno povečal. Na nekakovostnih delovnih mestih pogosto obtičijo zlasti ženske in mladi. Poleg tega se odhodki držav članic za aktivno politiko zaposlovanja, podporo in usposabljanje niso povečali, ampak zmanjšali. Očitno države članice še niso dojele, da mora uravnotežen pristop prožne varnosti vključevati pogodbe, ki so prožne in varne, ter da so dejavne naložbe v človeške vire osnovni pogoj, če želimo preprečiti razdrobitev trga. Želimo, da bi smernice vključevale vsa temeljna načela prožne varnosti, vključno s kakovostnimi delovnimi mesti in naložbami v človeške vire.

Tretjič, socialna razsežnost lizbonskega programa je zelo skopa. Zagotovljeno nam je, da bo pripravljen nov socialni program, in pozitivno je, da naj bi bil del lizbonskega paketa. Vendar pričakujemo, da bo Komisija predlagala ambiciozen socialni program in ne le sporočil o demografiji, usposabljanju in preseljevanju, kot je napovedala, ampak bo predložila tudi zakonodajne pobude za bolj kakovostno zaposlovanje ter okrepitev boja proti revščini in socialni izključenosti. Gospod predsedujoči Svetu, v vsakem primeru bi me veselilo, če bi spomladansko zasedanje spodbudili s precej višjimi socialnimi cilji.

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospod predsednik, eno od ključnih priporočil Evropskega parlamenta je, da se je treba boriti proti protekcionizmu v EU in zunaj nje.

Prepričana sem, da protekcionizem ne ščiti pravic državljanov, ampak jih zmanjšuje, vendar se mi zdi, da bi morala Evropa pomesti najprej pred svojim pragom. Naša najpomembnejša naloga bi morala biti odprava zaščitniških ovir v EU. Če želimo uresničiti evropski enotni trg, moramo okrepiti štiri temeljne svoboščine skupnega trga, zlasti prosti pretok delavcev. Naše poročilo potrjuje, da je veliko trgov dela še vedno razdrobljenih in da je mobilnost delavcev še vedno majhna. Prav neverjetno. Ali smo pozabili, da večina državljanov novih držav članic še vedno potrebuje dovoljenje za delo v drugih državah EU?

Štiri leta po obsežni širitvi se niso pojavile večje motnje trgov dela v starejših državah članicah in dotok ni bil takšen, da bi utemeljeval prehodne omejitve. Nasprotno, širjenje zapletenih nacionalnih kvot in kakovostnih omejitev v državah članicah ogroža lizbonsko strategijo, katere namen je zagotoviti prožne trge in mobilno delovno silo.

Čeprav imamo na voljo le še dve leti, da postanemo najkonkurenčnejše gospodarstvo na svetu, da spodbudimo konkurenčnost ter ustvarimo več delovnih mest in povečamo rast, upam, da nam bo to uspelo. V Romuniji, od koder prihajam, je bila povprečna gospodarska rast v zadnjih petih letih 6-odstotna, stopnja brezposelnosti pa se je zmanjšala na 4 %. Zdaj nas skrbi pomanjkanje delavcev.

Nujno je treba odpreti meje za delavce iz tretjih držav, naša prva in glavna prednostna naloga pa mora biti odprava notranjih ovir EU. Delavce iz 12 novih držav članic je treba obravnavati prednostno in jim tako omogočiti delo v kateri koli drugi državi članici EU, poleg tega je treba odpraviti prehodno ureditev. Nikakor ni možno utemeljiti predloga glede zunanjih delavcev, dokler še vedno veljajo omejitve za naše državljane.

Omejitve so neupravičene in nezdružljive z lizbonsko strategijo, konkurenčno in inovativno Evropo pa lahko oblikujemo le, če jih odpravimo.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v lizbonski strategiji so določeni cilji, ki jih moramo v prihodnosti doseči, če želimo, da bo Evropa kraj, na katerem bodo želje državljanov izpolnjene. Vendar je Evropa le otok na svetovnem zemljevidu, zato bo, razen če največje svetovne sile dosežejo podobne cilje, uvedba celo najbolj želenih ciljev, na primer glede podnebja, pomenila le, da sami sebi omejujemo možnosti naše industrije in proizvajalcev ter hkrati zanemarjamo druge cilje strategije.

Boj proti zmanjševanju števila prebivalcev v Evropi s sprejemanjem priseljencev z drugih celin ter hkratnim uničevanjem institucije družine in družinskih vrednot je samomor, saj se verjetnost prihodnjih kulturnih sporov poveča. Enako velja tudi za veliko drugih področij. Voditelji največjih držav v Evropi govorijo o tem, da je treba liberalizirati trgovino, hkrati pa se v svojih državah zavzemajo za gospodarski nacionalizem. Evropska unija mora odpreti oči in se boriti na svetovnih gospodarskih trgih na podlagi spoštovanja tradicionalnih evropskih zakonov in običajev.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, zastavil bi preprosto vprašanje. Kako pomembne so v poročilu odbora o novem ciklu strategije socialne zahteve delavcev, malih in srednje velikih podjetij, mladih in žensk?

Ali je to rešitev, s katero se bodo zahteve državljanov po delu s polnim delovnim časom in varnem delu spremenile v prožna in negotova delovna mesta? Zanima me, ali je daljši delovni čas in povečanje starostne meje za upokojitev pravi odziv na večjo konkurenčnost, ali pa je bolj pravilen naš pristop: boljša plača in varni delovni pogoji, ki bodo prispevali k produktivnosti in predvsem izboljšanju življenjskega standarda?

Kaj želijo mladi in ženske? Ali želijo stalno menjati usposabljanje in zaposlitev ali si želijo, da bi lahko uporabljali svoje kvalifikacije? Menimo, da si želijo drugo možnost.

V zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami vsebuje cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bolj pozitivne elemente kot v Združenih državah in drugih državah. Vendar rezultati ne bodo sistematični, če razvoj v vsaki državi ne bo popolnoma povezan z varstvom okolja.

Ali se lahko poleg tega spodbuja razdružitev državnih ponudnikov energije, električne energije in utekočinjenega plina in hkrati trdi, da je to v javno korist in da prispeva k doseganju energetske samozadostnosti, seveda po nizkih cenah? Ali ni res prav nasprotno?

Na koncu dodajam, da raziskave in inovacije ne morejo biti le tržno premoženje; so javna sredstva in jih je treba ocenjevati najprej glede na to, koliko prispevajo k družbenemu napredku. Zato je treba bistveno povečati javne naložbe in raziskave. Raziskovalnih možnosti ne smemo žrtvovati za zasebne koristi.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, gospodarska konkurenca je ključni dejavnik lizbonske strategije. Lizbonska strategija temelji na konkurenci, konkurenčnosti in rasti, pri čemer je treba razumeti, da je, čeprav je konkurenca pomembna za vsako uspešno gospodarstvo, njen osnovni mehanizem, da eden zmaga in drugi izgubi. Bistvo je preživetje najmočnejšega.

V Evropi to na splošno prisili podjetja, da se bolj trudijo, izboljšujejo svoje proizvode in storitve ter se bolj trudijo tudi v svetovnem merilu. Po drugi strani lahko v svetovnem merilu pomeni hudo revščino za poražence, vendar moramo vprašanje poražencev obravnavati tudi v Evropi, saj nekateri prebivalci Unije izgubljajo, ker nimajo dostopa do ugodnosti, izpostavljenih v strategiji. Cilji zaposlovanja naših državljanov in zmanjševanja njihove revščine na primer niso niti približno doseženi. Statistični podatki dejansko kažejo, da se ni bistveno povečalo le število brezposelnih, zlasti mladih, ampak da so se povečale tudi socialne razlike in stopnje revščine.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE). – (PT) Evropska unija je imela leta 2006 največjo gospodarsko rast po letu 2000. EU je leta 2007 rasla hitreje kot Združene države in nekatere nove države članice so se približale dvomestni meji ali so jo celo presegle. Odgovor za tiste, ki trdijo, da je reforma lizbonske strategije neoliberalna in ne posveča več pozornosti socialnim vprašanjem, je jasen: zaposlovanje se je leta 2006 povečalo za trikrat glede na povprečje prejšnjih petih let, v zadnjih dveh letih je bilo ustvarjenih več kot šest in pol milijona novih delovnih mest, dodatnih pet milijonov pa naj bi jih odprli do leta 2009. Takšnih podatkov nismo imeli od 80. let prejšnjega stoletja.

Poleg tega se je leta 2006 evropska produktivnost povečala za več, kot se je povprečno povečala na leto v prejšnjih petih letih, in prvič po dolgih letih je rast produktivnosti v Evropi presegla rast produktivnosti v ZDA. Čeprav ti rezultati niso le posledica lizbonske strategije, ne moremo zanikati, da je k njim prispevala tudi strategija. Zato čestitam Komisiji za usklajevanje lizbonske strategije v zelo zahtevnih okoliščinah.

Kljub sedanjemu gospodarskemu okolju lahko evropsko gospodarstvo v prihodnosti še naprej raste in ustvarimo lahko še več delovnih mest, če bodo ekonomske politike držav članic v naslednjih letih bolje usklajene, če se bo notranji trg še naprej razvijal, še se bo spodbujal socialni dialog, če se bodo z rastjo produktivnosti povečevale tudi plače, če bo vzpostavljen učinkovit sistem finančnega nadzora, če se bo spodbujala peta svoboščina, tj. znanje, in, kar je zame zelo pomembno, če bo Evropska unija jasno pokazala, da želi varovati svoje interese, kar pomeni, da ne bo pasiven subjekt globalizacije, ampak bo pokazala, da jo je pripravljena pomembno nadzorovati.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik, gospod komisar in gospod predsedujoči Svetu, najlepša hvala. Strinjam se, da je lizbonska strategija imela pozitivne posledice in je bila več let uspešna, vendar menim, da to ni razlog za to, da je ne bi spremenili.

Po eni strani je res, kar je povedal gospod Udo Bullmann. Rast se zmanjšuje in inflacija se povečuje. Okoliščine niso povsem preproste. Po drugi strani je treba priznati, da so se zgodile različne stvari. Prvič, poteka razprava o podnebni politiki, zaradi katere se bodo spremenile politike za vse v EU. Glede tega ostajam optimist, ker bo to pomenilo tudi nove naložbe in nove vrste delovnih mest, ki so dolgoročno trajnejša in imajo izrazit element znanja. To bi moralo biti v lizbonski strategiji in smernicah bolj jasno izraženo.

Drugič, več let razpravljamo o prožni varnosti, kar je prispevalo tudi k pripravi dobrih smernic v Svetu, vendar to ni izraženo v integriranih smernicah. Še vedno imamo stare smernice. Preučili bi lahko celoten dosedanji proces.

Tretjič, opozarjam na vidik, ki ga je med drugim omenila gospa Anne von Lanker. Res je, da je bila EU nekaj časa uspešna, vendar ni res, da so bili uspešni vsi, saj obstaja široka socialna izključenost. Na voljo so tudi delovna mesta, ki niso vedno dobra in ne omogočajo preživetja. V Evropi najdemo regije, v katerih razvoj ni tako pozitiven. Integrirane smernice moramo povezati s socialno razsežnostjo. Socialna razsežnost ter razvoj za delovna mesta in rast si ne nasprotujeta, ampak sta drug drugemu pogoj.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, pomembno je, da EU raste, da je rast močna in da ustvarjamo nova delovna mesta. S tem se oblikujejo tudi okoliščine, v katerih je lahko naša Unija bolj legitimna.

EU je v zadnjih letih bolje napredovala kot prej. Poleg tega je EU na primer uspešnejša, kot so Združene države. Vemo, da so zaradi notranjega trga in sodelovanja glede eura nastale popolnoma nove okoliščine za rastočo Evropo. Čaka nas še veliko dela, kot je povedalo veliko kolegov.

Naj navedem primer. Čeprav bo morda zvenelo nekoliko šovinistično, ga kljub temu navajam: v moji domači državi je švedska vlada vodila politiko rasti, na podlagi katere je bilo ustvarjenih skoraj 100 000 novih delovnih mest, delno zaradi ciljno usmerjenih ukrepov za zmanjšanje davkov in prispevkov delodajalcev. Eden od predlogov je bil neposredno povezan z zmanjšanjem prispevkov delodajalcev za storitvena podjetja v več sektorjih, ki na mednarodnem trgu niso konkurenčni. Pričakovalo se je, da bi tako ustvarili 17 000 novih delovnih mest. Komisija je zdaj to dejansko ustavila z zahtevo, da se ta predlog omeji, zaradi česar je izgubil na veljavi in ga bo morala švedska vlada verjetno v celoti umakniti.

Ukrep Komisije težko razumem zaradi dveh razlogov. Glede na neizbežno svetovno recesijo se veliko vlad jasno odziva z različnimi paketi spodbud, da bi zaščitile zaposlovanje in kupno moč. Namen predloga je bil nujno spodbuditi zelo slabo razvit švedski storitveni sektor, kar naj bi imelo pozitiven stabilizacijski vpliv na naše celotno gospodarstvo. Menim, da je to popolnoma neskladno s splošnim duhom lizbonske strategije. Če želimo do leta 2010 postati konkurenčno gospodarstvo, najkonkurenčnejše gospodarstvo na svetu, ali si lahko drznemo poskusiti tudi nove načine? Gospodje komisarji, naj vas vprašam neposredno, zakaj preprečujete, da bi nova delovna mesta ustvarili na takšen način?

  Wojciech Roszkowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v obdobju komunizma so ljudje na Poljskem rekli, da obstajajo tri ontološke kategorije: obstajanje, neobstajanje in načrtovanje. Tako kot komunistični načrtovalci zdaj tudi mi še naprej govorimo, da moramo narediti to ali ono ali da moramo doseči to in ono, pri tem pa se ne približamo svojim ciljem. Tako obtičimo v navideznem nasprotju med prizadevanjem razvitih držav, da bi ubranile svoje centre odličnosti, kar dejansko pomeni svoja delovna mesta, in med kohezijsko politiko, ki se obravnava kot dobrodelna dejavnost.

Vendar gospodarski razvoj azijskih tigrov, na primer Kitajske, kaže, da se rezultati dosežejo drugače: z naložbami v sodobno tehnologijo v državah z majhnimi proizvodnimi stroški. Če ne bomo rešili nasprotja pri pristopu EU, bomo še naprej uporabljali fraze o strategiji, glasno vzklikali „naprej“, pri tem pa negibno stali na odru.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, zdi se mi dobro, da dejavno prispevamo k spomladanskemu vrhu in natančno dopolnjujemo posamezna vprašanja. Prav je, da smo razpravljali o tem danes zjutraj in predstavili naša pričakovanja državam članicam. Poudarjam, da se naša strategija izvaja decentralizirano, v podjetjih, občinah in regijah. Več kot 66 % skupnih državnih odhodkov je namenjenih za lokalne in regionalne projekte in kot koordinator PPE za regionalno politiko vem, da smo z evropskimi instrumenti od leta 2007 precej izboljšali spodbude s ponovno določitvijo prednostnih nalog v okviru strukturnih skladov in regionalne politike. S fizične infrastrukture smo napredovali k infrastrukturi, ki temelji na znanju, k usposabljanju in inovacijam. Pri tem gre za največji proračun Evropske unije do zdaj, kar pomeni več kot 450 milijard do leta 2013. Na srečo je v naši resoluciji to dejstvo jasno določeno. Enako velja tudi za poročilo, ki ga je sočasno predložil odbor regij.

Naj omenim še eno točko, o kateri smo razpravljali danes zjutraj in je povezana z novo pogodbo. Poleg socialne in gospodarske kohezije potrjuje ozemeljsko kohezijo kot tretji cilj. To bo glavna prednostna naloga za povezovanje v grozde, koncentracijo podjetij v glavnih regijah. Hkrati pa moramo zagotoviti, da se strokovno znanje in izkušnje ne izkoriščajo le na omejenem delu Evrope, ampak da se prenesejo tudi v druge regije v državah članicah, ki jih ne smemo pustiti za sabo. Zato menim, da sta regionalni program in lizbonska strategija naložbi v znanje in konkurenčnost, podjetništvo ter mala in srednje velika podjetja ter da pomenita pomemben odgovor. Poteka veliko projektov, ki jih lahko uporabimo, da našim volivcem, našim ljudem in podjetjem pokažemo, da to ni le evropski program, ampak tudi program decentraliziranih partnerjev.

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsedujoči Svetu, gospodje komisarji, gospe in gospodje, zaradi tako imenovane krize slabih hipotekarnih posojil se je sesulo veliko trditev najbolj liberalnih politikov. Na koncu se trgi ne regulirajo sami, izgube ne vplivajo le na ljudi, ki zavestno in namerno sodelujejo v tveganih igrah, in lepo obnašanje Evrope ne zagotavlja nedotakljivosti pred zunanjimi nemiri. To je le eden od mnogih primerov, na podlagi katerih je bilo predlagano, da bi morala Evropa opredeliti strategije in instrumente politike, ki so usklajeni s cilji in vlogo, ki jo želi imeti v zahtevnem okolju globaliziranega gospodarstva, kar je zagovarjala skupina socialdemokratov.

Leta 2000 smo opredelili glavni cilj z lizbonsko strategijo, ki je bila potem spremenjena. Ta cilj še vedno velja, vendar ni dosežen v zadostnem obsegu. Cilj je določal, da mora Evropa leta 2010, kar je čez dve leti, biti najbolj konkurenčno območje na svetu, kar naj bi temeljilo na ekonomiji znanja, s katero bi okrepili socialno kohezijo in ustvarili več boljših delovnih mest. Zdaj so izzivi še bolj pereči in nekatere ugotovitve so jasne: prvič, zbliževanje glavnih smernic ekonomske politike in lizbonske strategije bo moralo biti popolno, drugič, uravnotežiti je treba stabilnost političnih smernic in sposobnost odziva na hitre spremembe okoliščin, zlasti glede podnebja, energije, razvoja finančnih trgov, zunanjetrgovinske politike ali vloge menjalnih tečajev, tretjič, cilji socialnega in ozemeljskega usklajevanja so zdaj eden od največjih neuspehov strategije.

Na koncu in na kratko naj omenim, da so za zagotovitev zunanje konkurenčnosti in njeno uskladitev z notranjo kohezijo potrebni učinkovitejši intervencijski mehanizmi. Učinkovito usklajevanje ekonomske politike, ki spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest, je le eden od njih. Glede na novo dejansko stanje bo treba ponovno ovrednotiti socialno, izobraževalno, investicijsko, razvojno, znanstveno in tehnološko politiko. To je bilo bistvo prispevkov skupine socialdemokratov in upam, da jih bosta Komisija in Svet z odobravanjem sprejela. Predvsem je treba uresničiti obljube o napredku, kar pričakujejo tudi ljudje. Le tako bosta njihovo upanje in zaupanje v prihodnost Evrope smiselna in trajna.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, osem let po določitvi cilja lahko z gotovostjo trdimo, da ga Evropska unija ne bo dosegla. Cilj konkurenčnosti ni bil mišljen kot dejanski ukrep, ampak bolj kot propaganda. Glede na to, da se prebivalstvo Evrope stara, bo izpolnitev ciljev iz lizbonske strategije dejansko velik izziv, zlasti ker so konkurenčne države in regije pred nami.

Poleg tega bi se lahko upravičeno vprašali, ali je bil cilj najkonkurenčnejšega gospodarstva stvaren, tudi v prvotni obliki, ali je le cilj, za katerega bi si morali v Evropi prizadevati ne glede na ceno in s popolnim neupoštevanjem vseh drugih vrednot. Ob tem le poudarjam, da je v Evropi 18 milijonov brezposelnih, stopnja brezposelnosti mladih pa na nekaterih območjih dosega 25 %. Žal nisem opazila, da bi bili voditelji EU zaradi tega bistveno zaskrbljeni ali da bi jih to zelo zanimalo. Kljub temu je zelo pomembno, da poskrbimo za to mladino in brezposelne.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, ali je lizbonska strategija neke vrste lov na zajce? Ali želimo zajca loviti ali ga dejansko uloviti? Zdi se mi, da moramo najprej ustvariti zaupanje v evropske institucije, ki predlagajo lizbonsko strategijo. Zato je nujno potrebno, da se dosežki gospodarske rasti razdelijo pravičneje, kot so se v preteklosti.

Slabo bi bilo, če bi lizbonsko strategijo začeli povezovati s še večjimi socialnimi in gospodarskimi nasprotji. Strinjam se s prejšnjimi govorniki, da v takšnem primeru strategije ne bodo dejansko zavrnile vlade, ampak državljani Evropske unije.

  Piia-Noora Kauppi (PPE-DE). – Gospod predsednik, današnja razprava kaže, kako občutljivo je to vprašanje za Evropski parlament. Tema dneva je bistvo našega obstoja. Gre za prihodnjo blaginjo Evropejcev.

Čeprav se ne strinjamo o orodjih, tj. kako doseči lizbonske cilje, menim, da jih vsi v tem parlamentu želimo doseči. Kljub temu se strinjam z gospo Jäätteenmäki, da žal nismo bistveno napredovali.

Menim, da moramo obravnavati dve različni ravni ukrepanja. Prvič, na evropski ravni moramo za okrepitev konkurenčnosti narediti le eno ključno stvar, in sicer vzpostaviti enotni trg. Evropski notranji trg najuspešneje spodbuja konkurenčnost v svetovnem okviru. Imamo tudi veliko birokracije in sodelovati moramo z malimi in srednje velikimi podjetji, saj so pomemben dejavnik evropskega uspeha.

Seveda se moramo potem posvetiti stvarem na nacionalni ravni, na ravni držav članic, kjer je potrebno precej bolj dejavno ukrepanje kot do zdaj, zlasti na področju strukturnih reform trga dela. Danes je predsednik švedske vlade govoril o tem, kako pomembne so strukturne reforme za trg dela, tudi glede soočanja z demografskimi spremembami. Menim, da je popolnoma jasno, da države članice glede tega niso opravile svoje naloge.

Glede fiskalne politike in makroekonomije pa menim, da moramo končati obdobje proračunskih primanjkljajev. Resnično moramo narediti več na področju makroekonomije. Tega ne more storiti Unija, čeprav imamo skupno valuto. To morajo storiti politiki držav članic.

Strinjam se z gospo Starkevičiűtë, ki je po mojem mnenju pripravila izvrstno poročilo. Finančne storitve so eden od temeljev notranjega trga. Finančnim storitvam je treba nameniti veliko več pozornosti tudi na evropski ravni.

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospod predsednik, menim, da je letošnja razprava resnično zelo pomembna, ker pregledujemo lizbonski cikel.

Končno razumem pristop Komisije, ki pravi, da je vse v redu in da spremembe niso potrebne, ker je evropsko gospodarstvo pravzaprav dobro. To pravite, ker je naše gospodarstvo v primerjavi s stanjem ameriškega gospodarstva pravzaprav res precej boljše. Vendar dodajam, da se bo precej težko dogovoriti o ponovni opredelitvi smernic, glede na to, da gre za sedemindvajset držav.

Vendar to ni vse. Stanje ameriškega gospodarstva bo verjetno vplivalo na gospodarstva vseh držav članic EU in zlasti gospodarstvo euroobmočja. Poleg tega bomo morali upoštevati upravičene, nove strateške cilje glede okolja in energije, ki so jih marca lani sprejeli voditelji držav in vlad. Vsi opazujemo, milo rečeno, turbulenco na finančnih trgih ter ocenjujemo njen vpliv na te trge in njene posledice za realno gospodarstvo.

Zato pozivamo, da se ti trije elementi uradno vključijo v pregled smernic. Gospod Turk, na srečanju v Ljubljani novembra lani ste rekli, naj vam povemo, kaj želi Evropski parlament. Zdaj vam sporočamo, da želimo, da se v smernicah bolj upoštevajo usklajevanje ekonomskih politik, podnebne spremembe in nadzor finančnih trgov. Če bi lahko takšno prizadevanje še vedno uresničili, bi ga pozdravili kot napredek pri okrepitvi naše zmožnosti, da uskladimo ekonomske politike in zato uporabimo smernice.

Vendar to ni vse, gospod komisar. Želimo tudi, da bi bile smernice bolj usklajene z vsemi drugimi orodji, ki jih lahko Komisija uporabi za to, da zagotovi, da se lahko pri izvajanju te strategije, ki jo določamo skupaj, uporabijo instrumenti, ki so na tem področju na voljo Evropski uniji.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, gospod komisar Verheugen, gospe in gospodje, lizbonska strategija se izvija iz počasne začetne stopnje ter začenja ustvarjati optimizem in voljo, kar nedvomno potrebujemo. Avtorji so se uspešno usmerili v pomembna vprašanja in nanje ni vplivala težava, ki jo ima Parlament, da hoče vključiti vse.

Na izzive globalizacije se lahko odzovemo na različne načine. Nekateri kot noj zakopljejo glavo v pesek in mislijo, da bo vse v redu. Drugi so bolj preudarni in, podobno kot avtorji poročila, vidijo priložnosti in okrepijo svoje zmožnosti.

Zdaj je neodložljivo in nujno vsaj zagotoviti, da države članice izpolnijo svoje obveznosti. To pomeni, da spremljajo notranji trg, zagotavljajo, da države članice izvajajo in izpolnjujejo sprejete odločitve, ter zagotavljajo, da so pravila utemeljena, ne preveč zapletena in ne predraga za mala in srednje velika podjetja. Poleg tega se moramo držati pomembnih tem, kot so poenostavitev, primerjalne analize, primerjanje in konkurenca.

Zato bo potrebno tesnejše sodelovanje med organi na lokalni in regionalni ravni. To je pozitivno za državljane, to je pozitivno za podjetja, poleg tega pa prispeva k povezovanju. Zato je potrebno sistematično spremljanje prostega pretoka, da lahko spodbudimo razcvet storitvenega trga.

Merjenje rezultatov je korak naprej. Legitimnost EU izhaja nenazadnje iz dejstva, da EU zagotavlja kakovost življenja državljanom. Spodbuditi je treba podjetniško okolje, kar lahko pomaga zagotoviti lizbonska strategija, če se izvaja zelo premišljeno. Komisija mora to zahtevati od držav članic.

Končno, prepričana sem, da bo Komisija pripravila primerno rešitev švedske težave glede prispevkov delodajalcev.

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z reformo pakta stabilnosti in rasti ter ponovnim zagonom lizbonske strategije, pri katerih so rast in trajnostna delovna mesta evropske prednostne naloge, smo od spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2005 dosegli rezultate.

Evropa izvaja skupni program in, kot je rekel gospod Almunia, se je v prvem triletnem ciklu povečala rast, ustvarjena so bila nova delovna mesta, izboljšale so se javne finance in povečal se je potencial rasti evropskega gospodarstva.

Čeprav so rezultati v posameznih državah članicah zelo različni, je splošno stanje pozitivno. Zelo sem bil presenečen nad izjavo kolega, da je to nemogoče, da ni mogoče doseči rasti, ustvariti novih delovnih mest, izboljšati socialne varnosti in prihraniti. Takšni primeri obstajajo v Evropski uniji, najbolje pa seveda poznam primer Španije.

Evropska komisija je izjavila, da Španija napreduje pri izvajanju svojega nacionalnega programa reform, da je tri leta pred rokom dosegla stopnjo zaposlenosti 66 %, kar je višje od evropskega povprečja, da je povečala naložbe v raziskave in razvoj ter dosegla presežek v vseh proračunskih letih. To je odličen primer uspeha lizbonske strategije, ki je okrepila gospodarstvo Španije in spodbudila neprimerljivo približevanje, ki pomeni, da je Španija dosegla 105 % in presegla povprečje Skupnosti.

Zato moramo zdaj vztrajati in izpolnjevati enake strateške izzive, ki temeljijo na hitrejši globalizaciji in staranju prebivalstva. Če jih želimo doseči, je treba izpostaviti socialno razsežnost.

Evropa, ki je družba znanja, mora z izboljšanjem osnovnega znanja ljudi, zagotavljanjem priložnosti malim in srednje velikim podjetjem ter oblikovanjem modela prožne varnosti s socialnimi standardi vzpostaviti prosti pretok znanja, uresničiti digitalno vključevanje in spodbujati socialno razsežnost.

Obravnavati bo treba vprašanja, ki so se pojavila v zadnjem času, kot so kriza slabih hipotekarnih posojil ter cene goriva in hrane, vendar moramo pri tem upoštevati, da je naš položaj boljši, da bomo naslednje leto praznovali deseto obletnico eura in da moramo okrepiti mednarodno gospodarsko sodelovanje.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, vsi vemo, da lizbonska strategija ni omogočila napredka, ki smo ga želeli, kar si moramo priznati in sprejeti. Zato moramo danes ponovno razpravljati o pregledu lizbonske strategije.

Na euroobmočju se je rast v zadnjem četrtletju leta 2007 bistveno upočasnila, prav nizka rast pa je razlog za težave, ki jih ima Evropa. Če želimo, da bo naslednji cikel lizbonske strategije uspešen, ne smemo več le ugotavljati, kakšne težave ima Evropa, ampak jih moramo začeti reševati tako, da uporabimo proces jasnega upravljanja. Naslednji cikel strategije ne sme biti le še ena birokratska dejavnost.

Pomembno je, da pri tej strategiji, tako kot prejšnji teden, tesneje sodelujejo nacionalni parlamenti in Evropski parlament. Ker so se države članice dogovorile, kaj mora vsaka od njih narediti za reformo gospodarstva, bi se morale tudi zavezati, da bodo poročale o izvajanju svojih reform.

Do zdaj večina naših državljanov sploh ni vedela, kaj je bistvo lizbonske strategije. Zato si EU ne sme škoditi z nespametnim ravnanjem zdaj, ko se mora soočiti z veliko izzivi: zmanjšanjem števila prebivalcev od leta 2020, gospodarskim pritiskom, povečanjem cen energije, podnebnimi spremembami in socialnim neravnovesjem.

Zato so potrebni temeljni ukrepi za vzpostavitev prave dinamike ter za spodbujanje razvoja in rasti več milijonov malih in srednje velikih podjetij za nova delovna mesta.

Na področju okolja je treba ukrepom za hitro izboljšanje energetske učinkovitosti naših zgradb nameniti znatna finančna sredstva ter tako spodbuditi inovacije in nova delovna mesta.

Zapomniti si moramo Churchillove besede, ki morajo biti naše geslo za naslednji cikel strategije: „Ne glede na to, kako krasna je strategija, je treba včasih pogledati tudi rezultate“. Evropska unija se lahko približa svojim državljanom le na podlagi dokazane učinkovitosti. To je bistvo Evrope, ki varuje svoje ljudi in interese.

  Donata Gottardi (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, opozarjam na nekaj ključnih točk glede stališča Evropskega parlamenta in zlasti skupine socialdemokratov v zvezi s širšimi smernicami za konec lizbonskega cikla za rast in zaposlovanje.

Ena od njih je potreba, da se proces konsolidacije proračuna, ki je značilen za programe za konvergenco v okviru pakta stabilnosti, poveže s kakovostjo javne porabe. Javno porabo držav članic je treba preusmeriti in uskladiti s prednostnimi nalogami strategije, da se zagotovita makroekonomska stabilnost in trajnostna rast ter doseže polna zaposlenost.

Vsaka preusmeritev javne porabe, ki jo države članice uskladijo in ciljno usmerijo v skupne investicijske cilje, tudi prek pobud za javno-zasebno partnerstvo, mora biti povezana z raziskavami in razvojem, izobraževanjem in usposabljanjem, infrastrukturo, prevozom in energijo, kar lahko najbolj pospeši strategijo rasti in konkurenčnosti, ki krepi evropsko gospodarstvo in mu omogoča, da se upre finančni turbulenci in posledicam financializacije gospodarstva.

Javna poraba, prilagojena tem prednostnim nalogam, omogoča večjo konkurenčnost in produktivnost. Posebno pozornost je treba nameniti povezavi med proračunsko politiko, rastjo produktivnosti in plačno politiko. V zvezi s tem skupina socialdemokratov meni, da je treba vzpostaviti trdno povezavo med rastjo produktivnosti in pravično porazdelitvijo s tem nastalih dobičkov, da se zagotovi socialna kohezija.

Glavno vprašanje socialne kohezije je določitev nacionalne minimalne plače. Glede tega sem prepričana, da bo Evropski parlament z jutrišnjim glasovanjem pozval države članice, naj se zavežejo dejanskemu in pravočasnemu izvajanju, in tako jasno in odločno sporočil svoje stališče.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, finančna kriza in zaostrovanje na denarnih trgih sta se razširila na realno gospodarstvo ter sta zelo zaskrbljujoča in ju je treba obravnavati preudarno. Po mnenju foruma za finančno stabilnost je verjetno pred nami daljša prilagoditev, ki bi lahko povzročila težave.

Rast na euroobmočju se bo leta 2008 znatno upočasnila. Predsednik euroskupine gospod Jean-Claude Juncker je napovedal, da bo letos rast dosegla od 1,6 % do 1,8 %, kar pomeni, da se bo v zadnjem letu zmanjšala za celo odstotno točko. Dolgotrajno in stalno povečevanje cen svetovnega blaga pomeni dodatne težave za evropsko gospodarstvo, saj cene nafte, jekla, mineralov in osnovnih kmetijskih proizvodov rastejo izjemno hitro, kar povečuje inflacijski pritisk.

Euro se je okrepil in vrednost dolarja je padla, kar dodatno vpliva na svetovno neravnovesje in evropsko konkurenčnost, vsi ti dejavniki pa prispevajo k zelo zahtevnemu denarnemu in fiskalnemu okolju. Da pa ne postanemo preveč zaskrbljeni, poglejmo naš napredek. Šestdeset milijonov Evropejcev je umrlo v prvi polovici prejšnjega stoletja. Berlinski zid je padel leta 1990, mi pa smo še vedno na začetnih stopnjah povezovanja.

Če pa upoštevamo uspeh eura in na splošno uspeh Evropske centralne banke ter njene inflacijske cilje in nizke obrestne mere, lahko kljub temu vidimo, da lahko ne glede na vse težave obvladamo okoliščine in dosežemo zastavljene cilje. Zato pozivam Komisijo, naj nadaljuje svoj načrt desetih točk in določi konkurenčnost kot svoje splošno vodilo. Od uvedbe eura je bilo ustvarjenih do 12 milijonov delovnih mest. Pozivam vas k spodbujanju podjetništva. Poskrbite, da bo ustvarjanje delovnih mest najdonosnejša stvar, ki jo lahko državljan Evropske unije naredi. Tako bomo ljudi rešili pred revščino in bedo.

  Dariusz Rosati (PSE). – (PL) Gospod predsednik, ta razprava se odvija v času globoke krize na finančnih trgih, upočasnitve rasti in povišane inflacije. Zato je pospeševanje strukturnih reform, določenih v lizbonski strategiji, še pomembneje. Da bi se lahko spopadli z izzivi globalizacije, moramo vzpostaviti gospodarstvo, temelječe na znanju, ter vlagati v izobraževanje in oblikovanje človeškega kapitala. Posodobiti moramo tudi trg dela, posplošiti model prožne varnosti in okrepiti poklicno dejavnost evropskih družb. Skratka, komisar, prihodnost Evrope je odvisna od znanja in dela. To je tudi najučinkovitejši način za boj proti revščini in izključenosti.

Dobro je, da sta ta dva dejavnika vključena v dokumentih Komisije. Pri ukrepanju za spodbujanje razvoja, znanja in zaposlovanja, lahko Evropska komisija računa na podporo Parlamenta. Izkoriščanje potenciala evropskih podjetnikov bo zelo pomembno za gospodarsko rast in zaposlovanje. To velja zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki ustvarijo več kot dve tretjini BDP Unije. Nestrpno pričakujem, da bo Komisija sprejela listino za mala podjetja in ukrepe za zmanjšanje upravnih bremen za 25 % do leta 2012.

Gospod predsednik, pomanjkljivost predloženih dokumentov je, da ne obravnavajo vzrokov za počasno in neenakomerno izvajanje lizbonske strategije na različnih področjih. Ne vemo, zakaj se izdatki za raziskave in razvoj povečujejo tako počasi. Ne vemo, zakaj so na trgih delovne sile zunanji delavci še vedno diskriminirani. Ne vemo, zakaj se nenehno izobraževanje ne vzpostavlja po načrtih. Prav tako ne vemo, zakaj je prisoten odpor do odpiranja storitvenega sektorja in sektorja omrežij. V dokumentih Komisije ne najdemo odgovorov na ta in mnoga druga vprašanja.

Komisar, ne zatiskajmo si oči. Najboljši ukrepi ne bodo učinkoviti, če ne bodo temeljili na pravilni ugotovitvi stanja. Pozivam Komisijo, da navede utemeljeno obrazložitev zamud pri izvajanju lizbonske strategije.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). – Gospod predsednik, v tej resoluciji je 59 odstavkov in zato veliko sporočil. Opozarjam zlasti na odstavka 20 in 21 o pomembnosti malih podjetij, odstavka 29 in 30 o konkurenčnosti in pomembnosti enotnega trga ter odstavka 42 in 43 o nujnosti reform trga dela. V zvezi s tem izpostavljam zlasti pomembnost prožnosti za delodajalce in zaposlene, koncept, ki ga levica ne razume, kar je razvidno iz njihovih današnjih značilnih zastarelih pripomb.

Pozivam Komisijo in Svet, da pustita ob strani podrobnosti tega dokumenta in ga obravnavata kot celoto. Predvsem ju pozivam, da ga primerjata z drugimi resolucijami, ki jih je Parlament odobril pred zadnjimi spomladanskimi zasedanji Evropskega sveta. Nato, upam, bo razvidno eno samo sporočilo, in sicer: da je ta resolucija z več stališč, čeprav na žalost ne z vseh, veliko strožja od predhodnih. Potrjuje način izvajanja lizbonske strategije, za katerega se zavzema Parlament; resnično ga okrepi. Ta resolucija je zelo odločna.

Zato pozivam Komisijo in Svet, da se prav tako odločno odzoveta in pustita plahost ob strani, da bomo lahko naslednjič, ko bo Parlament predložil resolucijo na to temo, namesto še bolj odločnih pozivov poslancev k ukrepanju, čestitali vsem zainteresiranim stranem za viden in merljiv napredek. To je izziv in glavno sporočilo našega jutrišnjega glasovanja.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospod predsednik, spoštovani komisarji, Evropska unija ni le skupni trg, temelječ na konkurenčnosti, skupaj moramo zgraditi socialno Evropo.

Bistveno je izboljšati kakovost življenja v Evropi v smislu globalizacije, demografskih sprememb in okoljskih izzivov. Z ustvarjanjem novih, dobro plačanih delovnih mest za visoko usposobljene kadre in trajnostno gospodarsko rastjo je lizbonska strategija tudi instrument za vzpostavitev nove socialne Evrope.

Socialna Evropa mora zagotoviti univerzalni dostop do zdravstvenih storitev, storitev socialne varnosti in kvalitetnih javnih storitev ter z učinkovito porabo strukturnih in kohezijskih skladov izboljšati socialno kohezijo. Poleg tega mora regionalni razvoj ostati ena od prednostnih nalog za obdobje 2008–2010.

Dokazano je bilo, da se zaradi informacijske tehnologije in komunikacij povečuje produktivnost dela. Danes uporabljamo računalniški sistem in elektronska komunikacijska omrežja v prometu, na področju finančnih in javnih storitev, izobraževanja in zdravstva.

Statistika Evropske unije za leto 2004 v zvezi z inovacijsko zmogljivostjo je pokazala, da so si bolgarska, romunska in slovaška podjetja z več kot desetimi zaposlenimi 36 % prihodkov zagotovila s prodajo inovativnih izdelkov in storitev; kljub temu moramo zdaj več vlagati v gospodarstvo, temelječe na znanju, da bi okrepili vlaganje v raziskave, inovacije in zlasti uporabne raziskave. To mora biti prednostna naloga za vse države članice. Pravzaprav je treba naložbe v raziskave in inovacije v okviru tehnoloških parkov in univerz spodbuditi tudi z davčnimi ukrepi, zaradi katerih se bo povečalo število zasebnih naložb v raziskave.

Za spodbujanje terciarnega izobraževanja in vseživljenjskega usposabljanja moramo okrepiti vlaganje v izobraževanje. Lizbonska strategija gradi Evropo, ki temelji na socialni pravičnosti in dostojnem delu. Na podlagi gospodarske varnosti vseh evropskih državljanov, socialne vključenosti, vzpostavitve storitev varstva otrok, enakosti spolov in oblikovanja socialnega tržnega gospodarstva bo postala Unija gospodarski in socialni model v svetovnem smislu.

  Karsten Friedrich Hoppenstedt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, denar je preprosto del razvoja Evrope. Zato se bom vrnil k finančnemu položaju, finančnim trgom in primerom motenj, ki smo jih zabeležili do zdaj.

Vsi smo seznanjeni s položajem veliko evropskih bank, da ne omenjam ameriških bank, in vemo tudi, koliko je morala Evropska centralna banka prispevati za zagotovitev delovanja finančnih trgov. Zato morajo za zaščito evropskega finančnega gospodarstva pred nadaljnjimi napadi od zunaj kakršne koli prilagoditve osnovnega pristopa do 2010 seveda zajemati tudi okrepljeno sodelovanje z vsemi akterji na svetovnem trgu, boljša pravila o ocenjevanju, prilagojenem nadzoru in večji preglednosti ter povrnitev zaupanja med bankami in zaupanja vlagateljev.

Z razlogom moramo okrepiti dialog z drugimi akterji na svetovnem trgu, zlasti z ZDA. V zadnjih sedmih letih se je vrednost gospodarstva Združenih držav povečala za 4,2 milijardi, medtem ko so se vsi krediti povečali za 21,3 milijarde. To pomeni, da je stopnja dolga za 350 % previsoka glede na BDP. Na žalost bodo Združene države še naprej izvajale monetarno politiko, ki je privedla do prezadolženosti. Združene države vztrajno znižujejo osnovne stopnje, kar pomeni, da se denar steka v finančne institucije. Rezultat je rastoča devalvacija valute, vključno z manjšo kupno močjo gospodinjstev in stagnacijo, ki jo je težko nadzorovati in bi lahko imela pomemben vpliv na Evropo. Večinoma so te metode monetarne politike krive za zadnje krize.

Evropa in vsi akterji na svetovnem trgu se morajo proti naslednjemu valu kriz boriti skupaj in hitro, da bi zagotovili, da nas krize ne bodo preplavile in da veliko prizadevanj za dosego lizbonskih ciljev ne bo zaman.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, menim, da moramo priznati tri pozitivne elemente reform v okviru lizbonskega cikla do zdaj:

– prvi pozitivni element je, da so tudi najbolj previdne vlade počasi začele delovati v skladu s filozofijo reform in dosegle prve rezultate;

– drugi element, za katerega je zaslužna Komisija, je, da je nova strategija bolj osredotočena. Pristop, po katerem je bilo vse vključeno v okvir reform, je bil zdaj opuščen.

– tretji pozitivni element je, da so glavni vodilni evropski programi, kot sta Galileo in Evropski tehnološki inštitut, v središču nove strategije. V zvezi s tem naj izkoristim prisotnost slovenskega ministra in ga zaprosim, da pozove svoje kolege, naj hitro zaključijo primer Galilea, da bomo lahko koristno uporabili znatna sredstva, namenjena za ta program.

Poleg tega moramo razumno preučiti tudi dva negativna elementa. Ti pomanjkljivosti sta:

– prvič, državljani na žalost ne spremljajo, spodbujajo in razumejo lizbonske strategije. Težava je v tem, da državljani menijo, da lizbonska strategija zadeva organizacije in ne posameznikov; prepričati jih moramo, da dejansko zadeva njih;

– druga pomanjkljivost so mehanizmi za spremljanje. Kako lahko preverimo, ali so države članice izpolnile obljube v okviru cikla reform? Bojim se, da je težava v tem, da se je spremljanje sprevrglo v postopek izmenjavanja pisem med uradniki v Bruslju in prestolnicah držav članic brez političnega prispevka.

Menim, da mora politika znova zavzeti osrednje mesto v postopku spremljanja, tudi če odobrimo reforme. Ta obsežna birokratska korespondenca se mora končati.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). – (HU) Hvala vam, gospod predsednik. Najprej bom podal dve kratki pripombi v zvezi z lizbonskim procesom. Prvič: delati moramo več, skoraj toliko kot Američani. Drugič: lizbonski proces bo koristen le, če bo vključeval tudi sankcije, kot v primeru čezmernega primanjkljaja.

Drugič: direktive. Z vidika novih držav članic želim, da stvari ne presojamo le v smislu neoliberalnih kazalnikov, temveč širše. Ne nazadnje, kaj nam koristi 0 % primanjkljaj ali inflacija, če se, na primer, kazalniki kakovosti slabšajo. Depresija narašča, medtem ko se prav nasprotno dogaja na področjih podjetništva in ustvarjanja novih družin. Tako se nadaljuje. To je na žalost resnejša zadeva.

Kar zadeva, na primer, reformo glavnega distribucijskega sistema, je ključno, da po potrebi popustimo. Še pomembnejši sta vprašanji, kaj se bo zgodilo s spodbujanjem zdravja, in ali bo izobraževanje zadostilo zahtevam zaposlovanja, z drugimi besedami, ali bo trg lahko takoj uporabil ljudi ter ali bo večji poudarek na poklicnem usposabljanju in možnostih za to usposabljanje. Z drugimi besedami, tudi v zvezi s tem potrebujemo vrsto meril kakovosti in ne smemo le nepremišljeno ukrepati.

Tretji komentar zadeva statistiko. Želim si, da bi stvari merili tudi v smislu BND in ne samo BDP. Denar iz novih držav članic odteka v obliki dividend, vendar njihov BDP narašča; vsaj tako pravijo. Obravnavati moramo to, kar ostane v državi.

Pakt stabilnosti in rasti: za katere stvari zagotavljamo rabate? Konec koncev, za nastajajoča gospodarstva ni tako pomembno, ali za raziskave in razvoj namenjajo 5, 6 ali več kot 3 %, glede na to, da je za njih najbolj pomembno dohiteti Evropo; nagraditi jih moramo za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje kohezije.

Menim, da je naslednja pomanjkljivost poročila merjenje sive ekonomije. V moji državi znaša približno 30 %. Tudi temu moramo nameniti pozornost. Nazadnje, in najbolj pomembno, potrebujemo dosledno izvajanje štirih svoboščin in ne le izbiranje najboljšega, pri čemer se po eni strani trgi odpirajo kapitalu, medtem ko za nove države članice v smislu storitev trgi ostajajo zaprti. Najlepša hvala.

  Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta resolucija o ponovnem zagonu lizbonske strategije je v skladu s poročilom o prihodnji strategiji za enotni trg, ki ga je na mojo pobudo Parlament sprejel preteklega oktobra.

Najprej se zahvaljujem Marianne Thyssen in Klaus-Heinerju Lehneju ter njunim kolegom iz usklajevalne skupine za pripravo dobro usklajene resolucije, ki je v skladu s politično, gospodarsko in družbeno realnostjo v EU.

Opozoril bi zlasti na predloge glede pomembnosti socialnih pravic in usklajevanja gospodarske konkurenčnosti s socialnim modelom: na tem področju moramo iti dlje in sprejeti določbe o storitvah splošnega interesa.

Poudarjam tudi navedbe poročila o intelektualni lastnini. To je pomemben instrument za EU ter mala in srednje velika podjetja. Mednarodna razsežnost, ki jo resolucija uvaja, je nekaj novega in zelo potrebnega. Enotni trg daje 500 milijonom evropskih državljanov moč v globaliziranem svetu.

Nazadnje bom na kratko spregovoril o vprašanju metode. Nisem prepričan, da je odprta metoda koordinacije, ki se trenutno uporablja, najbolj učinkovita. Menim, da moramo na veliko področjih lizbonske strategije preiti na resnično skupne politike, politike Skupnosti, če želimo biti uspešni v prihodnosti.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, kaj smo do zdaj naredili za zmanjšanje davčne obremenitve pravnih oseb? Namesto za zniževanje davkov se denar porablja za različne programe usposabljanja brez pravih rezultatov.

Evropska integracija se zdaj sooča z novimi težavami, novimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, kot so varstvo okolja, podnebne spremembe in obnovljivi viri energije. Uravnoteženo rast in razvoj ne smemo obravnavati le z gospodarskega vidika, temveč tudi družbenega, kulturnega in okoljskega. Ker več kot dve tretjini življenja preživimo na delovnem mestu, si moramo razen za višino plačila prizadevati tudi za vprašanja kot so udobje, varnost, solidarnost in dostojanstvo posameznika.

Naslednja točka se nanaša na posledice liberalizacije energetskega trga. Zaradi trenda zviševanja cen energije, vključno z vedno večjim ogrožanjem podnebja, moramo spodbujati energetsko učinkovitost v najširšem smislu Obnovljivi viri energije, tehnologije čistega premoga, jedrska energija, uravnoteženi viri oskrbe in razvoj evropske infrastrukture so osnovna vprašanja, s katerimi se bomo morali spopasti v naslednjih letih.

Vzpostavili smo skupni trg za blago, zdaj se moramo osredotočiti na izboljšanje delovanja trga storitev. Doseči moramo hitro vključitev z usklajenim doslednim izvajanjem sprejetih predpisov in odpravo vseh ovir za uvedbo storitev na trg.

Na koncu upam, da bo Evropski svet na spomladanskem zasedanju sprejel nove smernice za naslednja tri leta, ki bodo upoštevale stališča in mnenja, izražena v današnji razpravi. Temeljno vprašanje je napredek pri odpravi direktiv, ki ne služijo razvoju držav članic.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, slogani so koristni za politično razpravo, vendar se ne smemo ustaviti pri sloganih. Sporočilo Komisije o integriranih smernicah za rast in delovna mesta, skupni predlog resolucije o prispevku k pomladanskemu vrhu Evropskega sveta 2008, ki ga je predložilo pet političnih skupin, in poročilo Starkevičiűtë pojejo hvalnico peti svoboščini, tj. znanju, ki naj bi dopolnjevala že znane štiri svoboščine, tj. prosti pretok blaga, storitev, oseb in kapitala, in jim bila enakovredna. Ob tem se spomnim na citat iz klasičnega dela: Novico sicer slišim, a mi manjka vera. Že leta poslušamo slogan o družbi, ki temelji na znanju. Zdaj ga znova ponavljamo. Medtem ko so novice v zvezi s konkretnimi ukrepi zelo različne.

V zadnjih nekaj letih smo preučevali, ali in v kakšnem obsegu mora imeti Evropska unija več pristojnosti na področju znanja. Vedno znova je bilo izraženo stališče, da morajo za področje znanja ostati odgovorne države članice, da je to področje izključno v njihovi pristojnosti. Večkrat smo isto slišali tudi glede proračuna. Kadar koli razpravljamo in odločamo o dolgoročnih ali kratkoročnih proračunskih vprašanjih, nam vedno znova govorijo, da moramo varčevati in da je najbolj smiselno začeti pri postavkah za izobraževanja, usposabljanja in znanje.

Malo prej je gospod Verheugen govoril o obžalovanja vrednih številkah za raziskave in razvoj. Spomnim se nenehnih poskusov zmanjševanja sredstev, zlasti za programe izmenjav, ki so pomembni za znanje. Zato menim, da je to napačen pristop.

Potrebujemo nove instrumente in nova finančna sredstva. Naj predstavim konkreten predlog: 10 % vseh mladih, starih od 15 do 25 let, mora šest mesecev študirati v drugi evropski državi. Tako bi pridobili več znanja, postali bolj fleksibilni, medtem ko bi bilo učenje bolj zabavno.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, minister, komisar, prepričan sem, da je uspeh lizbonske strategije trenutno najbolj odvisen od podnebnih sprememb. Popolnoma se strinjam z vami, komisar, da sedanja strategija Evropske unije o tej zadevi temelji na izvažanju onesnaževanja in emisij ter uvažanju brezposelnosti.

Prevzeti moramo vodilno vlogo pri reševanju tega problema, za katerega smo odgovorni. Prepričati moramo tudi druge, da se nam pridružijo. Podnebne spremembe morajo postati vir razvoja in konkurenčnosti. To je mogoče, vendar je za to potrebno nameniti več finančnih sredstev, zlasti za tehnologijo. To pomeni, da bo treba proračun revidirati. Vam, komisar, kot najprimernejši osebi, želim povedati: revidirati moramo proračun, in sicer z letom 2009.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, izpostavil bom več stvari. Prvič, učinkovito izobraževanje in usposabljanje mladih mora biti prednostna naloga Evropske unije. Le mobilni, fleksibilni in poklicno usposobljeni posamezniki, zlasti v tehničnih vedah, lahko zagotovijo stalen gospodarski in tehnološki napredek Unije.

Drugič, financiranje znanstvenih in tehnoloških raziskav mora temeljiti na konkretnih rezultatih. Te rezultate mora financirati industrija s finančno podporo iz nacionalnih proračunov.

Tretjič, Unija mora razviti model informacijske družbe in ustvariti najboljše pogoje za spodbujanje in razvoj inovativnih podjetij ter vzpostavitev gospodarstva, ki bo odprto za nove tehnologije in tehnološki napredek.

Četrtič, učinkovitost in produktivnost evropskih delavcev se morata povečati.

Petič, vzporedno s tem se moramo boriti proti socialni izključenosti z zagotavljanjem dostopa do zaposlitve in izobraževanja, bojem proti diskriminaciji na trgu dela ter preventivnimi in kurativnimi ukrepi proti zasvojenosti z drogami.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, osupel sem, da deset ciljev, ki jih je Komisija določila za novo obdobje, ne odraža priporočila, ki ga je lani predložil Parlament, v zvezi z boljšim vključevanjem prometnega sektorja, logistike in vseevropskih omrežij v lizbonsko strategijo.

Prav tako ne morem verjeti, da se Komisija ne zaveda, kako pomembni so ti vidiki konkurenčnosti, saj v okviru globalizacije logistika za industrijo predstavlja večji strošek kot delovna sila, da ne omenjam dodatnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe; verjamem, da bo Komisija tokrat v celoti upoštevala odstavka 27 in 16 o Galileu in inovacijah, da bomo lahko popolnoma izkoristili koristno sinergijo med državami članicami in Komisijo, ki jo je vzpostavil lizbonski proces, ter dosegli napredek na področju evropskih načrtov za trajnostni promet, logistiko, vseevropska omrežja, zlasti na čezmejnih odsekih, ki so vedno spregledani.

Kar zadeva Svet, pozivam predsedstvo, da upošteva odstavek 27, ki poziva države članice k vključitvi osnovnih vidikov prometa in logistike v nacionalne načrte z ustreznim, tj. velikim, poudarkom na razvoju vseevropskih omrežij.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – (PT)V svojem govoru je gospod Almunia rekel, da se je v zadnjih treh letih povečala rast ter izboljšale razmere na področju delovanja trga, socialnih reform, javnih financ in okolja. S tem se strinjam. Strinjam se, da je razlog za napredek zlasti boljši dialog in boljše sodelovanje držav članic, kot smo priznali na skupnem srečanju Evropskega parlamenta in parlamentov držav članic prejšnji teden.

Komisar, sprašujem vas naslednje: ali ne bi pospešili rasti, če bi vključili regije in jih spodbudili k sodelovanju, saj so prav regije pogosto porabnice sredstev, in to zadeva tudi učinkovitost lizbonske strategije? Na državni ravni je bila vloga „gospoda Lizbone“ pozitivna in spodbudna. Ali bi lahko spodbudili imenovanje „gospoda Lizbone“ na regionalni ravni, čeprav so za to odgovorne države članice?

  Žiga Turk, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa spoštovani predsedujoči, gospoda komisarja, gospod Almunia, gospod Verheugen, poslanci, poslanke, gospe in gospodje, zahvaljujem se za razpravo. Lizbonska strategija je strategija za reforme, za modernizacijo potrebuje sodelovanje, podporo, ideje vseh tistih, ki vlečemo v isto smer, in res se vam za tehtne pripombe zahvaljujem.

Najprej na splošno, bila je debata o tem, ali lizbonska strategija deluje, poslanci, kot je Jan Andersson na primer mislijo tako, ali da ne deluje, tudi teh je bilo kar nekaj. To kaže na spekter političnih stališč v Evropski uniji. Kakšne so prioritete lizbonske strategije, ali so dovolj izpostavljene, je spraševala gospa poslanka Starkevičiūtė. Gospod Harbour je pravzaprav odgovoril, lizbonski program Skupnosti (Community Lisbon Programme) je odličen nabor prioritet.

Dosti vprašanj je bilo o tej dilemi v zvezi z integriranimi smernicami, ali so to odgovori na današnja vprašanja. Kot sem povedal, tudi mi smo se o tem spraševali in potem prišli do zaključka, da pravzaprav moramo ohranit smer, stalnost, predvsem pa tempo izvajanja lizbonske strategije. Veseli me, da so tudi nekatere poslanske skupine, poslanci, razmišljali v to smer. Gospod Leinen, gospod Harbour, gospa Herczogova je zelo poudarila, potrebna je izvedba, ne ideje, še posebej ko upada optimizem v evropsko strategijo.

Opozorjeno je bilo na druge, dobre procesne ideje, na primer izmenjava najboljših praks, teritorialna dimenzija, kako pravzaprav lizbonsko strategijo razširiti iz tega okvirja Skupnosti, iz okvirja držav članic, na morda neke nižje nivoje, seveda pa lizbonska strategija dobiva tudi svojo globalno razsežnost.

V zvezi z raziskavami in razvojem se strinjate, da je to tisto, kar pravzaprav prinaša prihodnost Evropi. Všeč mi je bila na primer misel poslanke Herczogove, da so tudi srca in misli potrebne, ne samo število. Razumem, da podpirate peto svoboščino, tudi pravzaprav s tem povezan evropski patent. Opozorilo na evropske talente jemljemo resno. Treba jim je zagotoviti dobre razmere v Evropi. 700.000 najboljših evropskih inženirjev raziskovalcev je v tujini. Poskrbeti moramo, da bi se radi vračali, menda jih 7 od 10 ostane v Združenih državah Amerike. Študij v tujini je treba podpirati.

V zvezi s poslovnim okoljem nekateri zagovarjate notranji trg, neprotekcionizem, oziroma da je pač delujoč trg tisto, kar prinaša Evropi konkurenčno prednost. Všeč so mi ideje o podjetniški kulturi, promociji podjetništva, da je ustanoviti podjetje ali pa postaviti novo delovno mesto pravzaprav najboljše, kar lahko nekdo naredi. Dejstvo je, da moramo tukaj marsikaj izboljšati. Predvsem za razvoj malih in srednjih podjetij, njihov dostop do financ, njihov dostop do raziskovalne infrastrukture. Gospa Kauppi, tudi gospa Starkevičiūtė sta o tem poročali.

Zaposlovanje oziroma cela ta socialna dimenzija je zaposlovala kar nekaj razprav. Ne bi se mogel strinjati s tem, da je lizbonska strategija neoliberalna, nasprotno, skrb Evrope za človeka in okolje pravzaprav predstavljata dva od štirih bistvenih stebrov lizbonske strategije.

Nekaj je bilo razprave o „flexicurityju“, gospod Goebbels in gospa Vălean, dejstvo je, da če tega ne bomo uvajali, bodo delodajalci, tako kot je tudi nekdo opozoril, bežali v druge oblike zaposlovanja, ki so zelo fleksibilne, pa za delavca bistveno manj prijetne, ker celo okolje gospodarsko ni postavljeno tako, da bi promoviralo tudi varnost, ki jo sistem prožne varnosti prinaša.

Zanimivi so predlogi o novih indikatorjih, tudi povezani s tistimi od OECD-ja, v zvezi s kvaliteto življenja. Tudi o tem, kako bi merili lizbonsko strategijo, mora v prihodnosti teči razprava.

O okolju je bilo dosti povedanega. Mislim, da se kar nekako zavedamo, da to mora postati, kot je nekdo povedal, „win-win“ situacija za Evropo. Težava bo, kako ostanek sveta pridružiti tem našim naporom pri prehodu v nizkooglično ekonomijo, vendar k temu lahko z zgledi prav gotovo doprinesemo.

O finančnih trgih in fiskalni politiki imamo odličnega sogovornika. Se vam opravičujem, ker vas nisem na začetku opazil in pozdravil. Če povzamem, odhajamo bogatejši za pomembna sporočila. Zahvaljujem se poslanki Starkevičiūtė za poročilo, poslancema Lehneju in gospe Harms za osnutek resolucije. Že smo jo preučili. Pozorno bomo pregledali tudi končno verzijo.

Mnenja, ki so bila v tem Parlamentu izražena, so različna, ampak zdi se mi da njihova rezultanta gre v smeri, ki jo kažejo tudi lizbonski dokumenti oziroma cel njihov paket. Tako da sem prepričan, da smo na dobri poti in da bomo uspešno zagnali nov cikel, ki bo znal odgovoriti na izzive današnjega časa, in da sporočilo novega cikla ne bo samo najmanjši skupni imenovalec, za katerega smo se sposobni dogovoriti.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. – (EL) Gospod predsednik, naj dodam še nekaj kratkih pripomb. Naša strategija za rast in delovna mesta, poznana tudi kot program lizbonske strategije, dejansko ni nič drugega kot poskus, da na najbolj razumen način nadomestimo to, da v Evropski uniji nimamo skupne gospodarske politike in da je tudi z novo pogodbo, ki je v procesu ratifikacije, ne bomo imeli. Zato je zahteva gospoda Toubona sicer dobronamerna, vendar trenutno nerealna. Nimamo druge možnosti, kot da na podlagi partnerstva prepričamo 27 držav članic, da ukrepajo skupaj z institucijami Skupnosti ter sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev skupnih ciljev na ravni držav članic in evropski ravni.

A je dejansko eden izmed naših ciljev postati najbolj dinamična, konkurenčna in najboljša regija na svetu do leta 2010? Leta 2004 so Svet, Parlament in Komisija rekli, da tega lizbonskega cilja, zastavljenega leta 2000, ne bomo dosegli. Dejstvo, da tega ne bomo dosegli, ni novo. To vemo že od leta 2004. Zato smo leta 2005 predložili popolnoma spremenjeno strategijo, ki tega datuma ne omenja več. To pomeni, da veljavne politike rasti in delovnih mest ne smemo meriti na podlagi ciljev, ki smo si jih zadali leta 2000 in za katere vemo, da jih ne moremo doseči. To je moje mnenje o tej zadevi. Menim, da ni bistveno, ali smo boljši od drugih. Pomembno je, da moramo biti čim prej sposobni doseči družbene cilje, ki si jih vsi v Evropi želimo doseči. Ti so: visok življenjski standard za vse državljane, visoka stopnja socialne varnosti za vse državljane, visok okoljski standard za celotno Evropo in ozaveščenost o naši globalni odgovornosti. To so naši glavni družbeni cilji. Če jih želimo doseči, bomo potrebovali trdno in stabilno gospodarsko podlago, kar je cilj te strategije.

Menim, da je gospod Rosati upravičeno zastavil vprašanje o pomanjkljivostih. Če bo pozorno preučil poročila držav in naša priporočila, bo ugotovil, da smo zabeležili pomanjkljivosti na področjih, ki jih je tudi sam izpostavil. Odgovoril mu bom. Zakaj vseživljenjsko učenje v Evropi ne obstaja v takšni obliki kot bi moralo? Zakaj v Evropi nimamo toliko moderne infrastrukture kot bi morali? Zakaj ustrezne prednosti ne dajemo raziskavam in razvoju ter izobraževanju in usposabljanju? Odgovor je zgolj zato, ker se finančna sredstva, kot veste, v veliko državah članicah in tudi na ravni Skupnosti namenjajo za druge prednostne naloge. Dobro bi bilo, če bi se skupaj odločili spremeniti te prednostne naloge. Vendar je treba upoštevati predpostavko – to ne govorim le zato, ker ob meni sedi makroekonomist Komisije in velik zagovornik stabilnosti, ampak ker sem v to trdno prepričan – da je vzpostavljen stabilen in trden makroekonomski okvir. To predvsem zadeva na primer konsolidacijo državnih financ. Brez trdnih financ v posameznih državah članicah ne bo mogoče določiti novih naložbenih prednostnih nalog.

V zvezi s smernicami se zavedam pomanjkljivosti in Komisija bo o tem z veseljem še naprej razpravljala s Parlamentom. Poudaril bom le naslednje: Te smernice niso politični program. Niso akcijski načrt. Smernice so intelektualna podlaga za nacionalne programe reform in lizbonski program Skupnosti. Trdno sem prepričan v to, kar govorim. Na podlagi veljavnih smernic lahko dosežemo vse, k čemur so pozvali različni govorniki danes v Parlamentu, vendar le, če se izvajajo v praksi, v okviru nacionalnih programov reform in lizbonskega programa Skupnosti.

Z veseljem bomo sprejeli konkretni izziv, ki ga je gospod Olle Schmidt predložil gospodu Almunii in meni, in sicer da je treba preveriti konkreten dogodek na Švedskem. Dovolite mi še nekaj besed v zvezi s tem. Komisija v celoti podpira politiko davčnih spodbud za podjetja in podjetnike za ustvarjanje novih delovnih mest. To je naša politika. Kmalu bomo predložili predlog o nižjih stopnjah DDV za storitveno intenzivna podjetja. Joaquín Almunia in jaz ne veva, kaj se je zgodilo na Švedskem, vendar bova zadevo preučila. Zdi se mi, da gre dejansko za tehnični in ne politični problem, vendar bomo to razjasnili in zagotovili vzpostavitev dialoga.

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Gospod predsednik, na kratko, če primerjamo gospodarske razmere zdaj in pred tremi leti, ko smo začeli izvajati obnovljeno strategijo v okviru lizbonskega cikla, menim, da lahko predložimo več kot dovolj podatkov, da je gospodarstvo danes v boljšem položaju kot je bilo pred tremi leti. Imamo več delovnih mest, večjo produktivnost, bolj zdrava fiskalna stanja, bolj trajnostne sisteme socialne zaščite, izvaja se tudi veliko ukrepov.

Če me kot komisarja prosite, da se vedem, kot da več ni potrebe po dodatnem ukrepanju, trdim nasprotno; glede na gospodarske razmere in pritiske na finančne trge je treba ukrepati čim prej. To sem povedal že na začetku in zdaj znova ponavljam.

Ne želim, da bi kdor koli dobil vtis, da so Komisija in komisarji zadovoljni in menijo, da ni treba storiti ničesar več. Stalnega napredka v isti smeri ne smemo zamenjati z neukrepanjem. Napredovanje v isti smeri pomeni, da je treba ravnati v skladu z lizbonskim programom Skupnosti, kot ste nekateri navedli in za kar smo vam hvaležni, na ravni držav članic in regij ter na nižji ravni, kot je dejal gospod Fernandes.

Če bi mi po vseh zanimivih govorih, ki sem jih danes slišal, rekli, naj določim tri vprašanja, ki jih je treba obravnavati prednostno, bi se kot prvo strinjal z mnogimi, ki ste izpostavili povezovanje finančnih storitev. To je ključno vprašanje za Evropo ter gospodarsko in monetarno unijo, ne le za države euroobmočja, ampak tudi tiste, ki se mu želijo pridružiti v bližnji prihodnosti.

Drugo ključno vprašanje so podnebne spremembe. Ne bom ponavljal, kar ste mnogi že povedali. Tretje vprašanje je socialna vključenost, ki je ena izmed integriranih smernic. Državljanom ne bomo mogli dopovedati, da je treba obravnavati izzive globalizacije, da moramo postati bolj konkurenčni in da se mora delovanje naših trgov izboljšati, če naše politike ne bodo omogočale večje stopnje socialne vključenosti, ki jo zagotavljajo tudi bolj konkurenčna in produktivna gospodarstva. Če se produktivnost ne bo povečala, ne bo visokokakovostnih delovnih mest, brez visokokakovostnih delovnih mest, poklicnih možnosti in sistemov vseživljenjskega učenja gospodarstva ne bodo konkurenčna.

Ta povezava med gospodarskimi in družbenimi vidiki je v lizbonsko strategijo vključena že od začetka, vendar je bolj vidna zdaj, kot je bila leta 2005 ali 2000.

Nazadnje se strinjam s tistimi, gospo Berès in drugimi, ki ste govorili o potrebi po usklajevanju ekonomskih politik. Kot je rekel gospod Verheugen, na evropski ravni nimamo zmogljivosti za izvajanje številnih reform in politik lizbonske strategije. Zagotoviti moramo boljše usklajevanje ekonomskih politik držav članic; orodja, ki jih Evropa za to potrebuje, so vključena v lizbonsko strategijo, ki se izvaja z usklajevanjem ekonomskih politik, ter v gospodarsko in monetarno unijo.

O tem bom z vami razpravljal zlasti maja, ko bo Komisija predložila poročilo in napotke na podlagi analize, ki jo izvajamo, o prvih desetih letih gospodarske in monetarne unije.

  Margarita Starkevičiūtė, poročevalka. – (LT) Govorila bom o usklajevanju. Predlagani so bili številni ukrepi za dosego usklajevanja. Če bi izvedli vse, bi v Evropski uniji povzročili veliko gospodarsko krizo.

Najprej moramo določiti prednostne ukrepe in cilje. Revščine in pomanjkanja ne moremo odpraviti do leta 2010, kot to določa lizbonska strategija. Ne bi bilo prav, da bi spodbujali skupno povpraševanje v EU. Če bomo spodbujali povpraševanje v novih državah članicah, bomo odgovorni za gospodarsko krizo; naša gospodarstva bodo preobremenjena.

Pogosto ne opazimo, kaj počnejo naši sosedje. Raziskovalci so že dokazali, da je največja težava EU v nespoštovanju nacionalnih razlik in pretiranem usklajevanju. Za spodbujanje posameznih dosežkov je treba ustvariti ugodno okolje. Strinjam se z gospodom Verheugenom, da mora politika EU temeljiti na sodelovanju in ne diktatorstvu.

Prihajam iz nekdanje Sovjetske zveze, kjer je bilo veliko določenih kazalnikov, ki jih je bilo treba doseči. Vendar trgovine so bile prazne. Kazalniki sami po sebi niso cilj. Prav tako se ne strinjam z načrti, da bi socialni model EU temeljil na razdelitvi ugodnosti, ker bomo v tem primeru naslednjič razpravljali le o migraciji. Cel svet bi prišel k nam zahtevat ugodnosti. Govorimo o tem, da je treba v Evropi ustvariti družbeno okolje, v katerem bi Evropejci lahko našli delo in oblikovali svoje življenje. Menim, da je to končni namen Evrope ter bistvo njenega socialnega modela in človeškega življenja.

  Predsednik. − Prejel sem dva predloga resolucij⁽¹⁾ vloženih v skladu s pravilom 103(2) Pravilnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. februarja 2008.

(Seja je bila prekinjena ob 20.00 in se je nadaljevala ob 21.00.)

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Cilj o oblikovanju dinamične in inovativne družbe v Evropi, ki bo zagotovila rast in zaposlovanje do leta 2010, bomo uspešno uresničili le s pristopom, ki resnično upošteva boj proti revščini in socialno razsežnost.

Medtem ko oblikujemo izboljšan pristop k strategiji za rast in zaposlovanje, ki temelji na rezultatih, moramo pri doseganju gospodarskih ciljev na vsak način upoštevati socialno vključenost in okoljske standarde. Z ustvarjanjem novih delovnih mest v gospodarstvu, ki temelji na inovativnosti, se mora zagotoviti razvoj na področju izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje enakih možnosti vključevanja najbolj ranljivih in prikrajšanih skupin prebivalstva v EU. Naložbe v inovacije, raziskave, promet in energetsko učinkovitost morajo zagotavljati resnične koristi za evropske potrošnike v gospodarski Uniji s prosto in pošteno trgovino. Dejansko gospodarska rast ni cilj sama po sebi in ekonomskih številk ne smemo zamenjati z blaginjo evropskih državljanov.

Na koncu mora biti dejanski cilj lizbonske strategije še vedno izboljšanje kakovosti življenja naših državljanov in prihodnjih generacij; zato potrebujemo močno socialno razsežnost.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Postopoma se izteka desetletno obdobje, v katerem naj bi Evropska unija postala najbolj konkurenčno gospodarstvu na svetu z učinkovito mrežo socialne varnosti in vzornimi okoljskimi kazalniki.

Povsem jasno je, da v prihodnjih dveh letih ne bomo mogli narediti čudežev. Zadali smo si preveč ambiciozno nalogo in rezultati, ki smo jih dosegli, so skromni. Vendar če upoštevamo zgodovinsko širitev Unije, ponovno združitev Evrope, vzpostavitev skupne valute in oblikovanje skupne zakonodaje o številnih zadevah, potem nikakor ne smemo biti razočarani nad doseženim.

S stališča naših okoljskih zavez je Evropa z različnih vidikov svetu še vedno za vzgled v smislu okolju prijaznega ravnanja in zakonodaje. Vendar dobro vemo, da je tudi to področje polno protislovij. V mnogih državah članicah veliko zakonov velja le na papirju, medtem ko so dopustne okoljske ravni v nekaterih primerih bolj dopustne kot v veliko državah, ki niso članice EU. Zato so lizbonski cilji ustrezni, vendar si bo zdaj po veliki širitvi EU za njihovo izvajanje na področju usklajevanja treba veliko bolj prizadevati kot prej.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Pozdravljam prizadevanja za uresničitev ciljev lizbonske strategije, vendar nisem prepričan, da jih je mogoče uresničiti v zastavljenem roku.

Zato je zelo pomembno, da poudarimo pomen družbe, ki temelji na znanju. EU za znanost namenja manj sredstev kot ZDA in soočamo se z dejstvom, da na področju izumov ali tehnologije na svetovnem trgu ne moremo konkurirati. EU in njene države članice si morajo veliko bolj prizadevati in dodeliti več finančnih sredstev za razvoj in izboljšave evropskega izobraževanja in znanosti.

Regija Baltskega morja, ki predstavlja notranje morje EU, ima stabilno in visoko gospodarsko rast. Regija Baltskega morja ima vse možnosti postati ena izmed najbolj konkurenčnih regij na svetu.

Strategija za regijo Baltskega morja predvideva trajnostni razvoj in rast ter določa področja, ki imajo možnosti za nadaljnji razvoj, zato bo morda to edina regija, ki bo dejansko uresničila cilje lizbonske strategije. Zato odločno pozivam EU ter zlasti države članice ob Baltskem morju, da v celoti uporabijo to strategijo. Strategija za regijo Baltskega morja lahko postane zgodba o uspehu lizbonske strategije.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Temeljnih ciljev lizbonske strategije ne moremo uresničiti brez razvijanja konkurenčnosti in upoštevanja vseh trenutnih globalnih izzivov (globalizacije, podnebnih sprememb, nihanj na finančnih trgih, odprtosti mednarodnih trgov).

Za okrepitev konkurenčnosti si mora EU pospešeno prizadevati za oblikovanje družbe, ki temelji na znanju, in izboljšanje upravne zmogljivosti. Razvoj stabilnih skupnosti ter skladnost med industrijsko in medpanožno politiko lahko dosežemo le, če bomo dobro izkoristili lokalni in regionalni potencial, in sicer z okrepitvijo pristojnosti lokalnih in regionalnih organov, upoštevanjem raznolikosti ter utrjevanjem medregionalnih in čezmejnih odnosov in izmenjav.

Romunija namerava izvajati konvergenčni proces še naprej in zmanjšati število pomanjkljivosti, ki so obstajale ob njenem pristopu. Njeni človeški in materialni viri so pomemben vir konkurenčnosti za vse države članice in to je eden izmed najpomembnejših prispevkov države ob pristopu k EU.

Potencial rasti romunskega gospodarstva, energetskih virov in naravnih virov na splošno, njena privlačnost in ozemeljska dostopnost prispevajo k soodvisnosti evropskih gospodarstev, pri čemer se zanašamo na solidarnost in podporo starih držav članic, da bodo brez hipotetičnih in začasnih nesoglasij romunski viri upravičili svoj potencial v korist Unije.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FI) EU ima veliko dobrih namenov, pri čemer je eden izmed najstarejših lizbonska strategija, o kateri zdaj razpravljamo, eden izmed novejših pa zadnji energetski paket.

Sredstva, uporabljena za izpolnjevanje teh namenov, niso v skladu s cilji. Lahko bi povzeli z besedami, da se lizbonska strategija ne izvaja po načrtih in države članice dejansko niso dovolj zavezane k uresničevanju teh ciljev. Na nek način je to dobro. Lizbonska strategija nasprotuje gradnji socialistične Evrope.

Neizvajanje bi lahko šlo po poti ciljev glede energije: cilji ne bodo doseženi do leta 2020. Trendi na trgih se premikajo v drugo smer in EU ne ravna v nasprotju s tržnimi trendi.

Glede na razmere je treba ponovno razmisliti o lizbonski strategiji: kljubovati moramo moči trgov.

PREDSEDUJOČI: Gospod DOS SANTOS
Podpredsednik

(1) Glej zapisnik.

12. Čas za vprašanja Komisiji

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda so vprašanja Komisiji (B6-0010/2008).

Na Komisijo so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Del I

  Predsednik. − Vprašanje št. 39 predložila Anne E. Jensen (H-0051/08)

Zadeva: postopki ugotavljanja plovnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu.

Jeseni 2007 so se zgodile tri letalske nesreče, v Aalborgu, Vilni in Kopenhagnu, v katerih so se ponesrečila letala tipa Dash 8 Q400. Začasne ugotovitve preiskave kažejo, da bi lahko bila za nesreči, ki sta se zgodili 9 in 12. septembra, kriva konstrukcijska napaka; s to ugotovitvijo se strinjata tudi Uprava Skandinavije za civilno letalstvo (SLV) in Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA). Vzrok za nesrečo, ki se je zgodila 27. oktobra, je kombinacija pomanjkljive konstrukcije in napak pri inšpekcijskih pregledih. Uprava Skandinavije za civilno letalstvo je zdaj letalu prepovedala leteti, dokler ne bodo izpolnjeni številni pogoji, medtem ko je EASA sklenila, da gre za manjšo konstrukcijsko napako.

Ali ni naloga Evropske agencije za varnost v letalstvu zagotavljati visoke varnostne standarde?

Kako je mogoče, da sta EASA in SLV prišli do različnih ugotovitev na podlagi preiskave, ki jo je izvedla letalska družba in ki je razkrila, da ima 16 izmed 18 letal tipa Dash 8 Q400 isto konstrukcijsko napako ali napako v izdelavi kot letalo, ki je moralo v Kopenhagnu zasilno pristati?

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. − (FR) Z veseljem bom odgovoril na vprašanje gospe Jensen.

Dokler ne bodo predložena končna poročila preiskav treh nesreč v zvezi z letali tipa Dash 8 Q400, Komisija meni, da je še prezgodaj za ugibanja o vzrokih za te dogodke ter o možnih konstrukcijskih napakah ali napakah v izdelavi.

Naloga Evropske agencije za varnost v letalstvu je, da zagotovi najvišjo možno raven varnosti. Agencija je zelo pozorno spremljala ta primer in ga še vedno spremlja, glede na to, da je bilo dobavljenih 170 letal tega tipa, ki so zdaj v prometu po svetu.

V skladu s podrobnimi informacijami, ki jih je posredovala Evropska agencija za varnost v letalstvu, je ta agencija večkrat sodelovala z upravami za civilno letalstvo na Norveškem, Danskem in v Kanadi ter s proizvajalcem letala. Na podlagi tega sodelovanja je bilo storjenih več stvari, med drugim je Evropska agencija za varnost v letalstvu objavila plovnostno tehnično zahtevo, ki predpisuje popravne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Na podlagi podrobne ocene sistema uvlečenja pristajalnega podvozja je Evropska agencija za varnost v letalstvu ugotovila, da varnost letala ni bila vprašljiva. Zato je bilo skandinavskim organom predlagano, da letalu znova priznajo veljavnost spričevala o plovnosti, ko bodo sprejeti potrebni popravni ukrepi.

Skandinavski organi so letalsko družbo obvestili o pogojih, ki jih mora izpolniti, za obnovitev spričeval o plovnosti floti zadevnih letal. Vendar letalska družba še ni predložila potrebnih dokazov o zahtevanih inšpekcijskih pregledih in spremembah letala.

Na tej stopnji danski organi še niso obvestili Evropske agencije za varnost v letalstvu o obnovitvi spričeval o plovnosti floti letal tipa Q400 skandinavske letalske družbe SAS. Evropska agencija za varnost v letalstvu ostaja v stiku z danskimi organi, da bi razjasnila to vprašanje.

Gospod predsednik, to je bil moj odgovor gospe Jensen.

  Anne E. Jensen (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se podpredsedniku Barrotu za odgovor. Res je, da je bilo nesoglasje, ki sem ga omenila v svojem vprašanju, delno odpravljeno, vendar je še vedno res, da je danska uprava za civilno letalstvo letalom skandinavske letalske družbe SAS prepovedala vzleteti, dokler tehnične težave ne bodo odpravljene, medtem ko druge letalske družbe letala z enakimi tehničnimi težavami dejansko uporabljajo. Menim, da je temeljna težava, poleg razlikovanja med skandinavsko letalsko družbo SAS in drugimi letalskimi družbami kot so Flybe, Augsburg, Tyrolean in Luxair, v tem, da se državljani ne moremo zanesti na varnost v letalstvu. Kaj bi storili gospod Barrot, da bi zagotovili, da bi lahko skupnim letalskim organom zaupala tako kot nacionalnim, na podlagi vsega povedanega o teh organih?

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. − (FR) Evropska agencija za varnost v letalstvu je predložila natančna navodila in če bodo ta navodila izpolnjena, bo plovnost letal zagotovljena. Zato ne gre za vprašanje varnosti, ampak le za to, da danski organi še niso obvestili Evropske agencije za varnost v letalstvu o odgovorih zadevne letalske družbe.

Gospa Jensen, dejstvo je, da je Evropska agencija za varnost v letalstvu objavila podrobna navodila za odpravo težav, ki bi lahko nastale ob uporabi tega tipa letal.

Za zdaj mora Evropska agencija za varnost v letalstvu počakati na rezultate preiskav, preden lahko poda končno mnenje o zadevi, vendar poudarjam, da je agencija očitno dala podrobna navodila za varno uporabo tega tipa letal, ki dejansko niso povzročila nesreč, v katerih bi bil kdo poškodovan, ampak so bila, kot ste dejali, udeležena v nesrečah, zato je treba ukrepati, da se težave odpravijo.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE)Komisar, presenetljivo je zdaj očitno prišlo do tega, da je Evropska agencija za varnost v letalstvu letalom prepovedala leteti, medtem ko druge agencije, na primer avstrijska, to kljub tej prepovedi dovolijo. Moje vprašanje je naslednje: Ali bo Evropska agencija za varnost v letalstvu zdaj lažje urejala zadeve, ko smo ji določili več pristojnosti na tem področju, glede na to, da, kot ste dejali, podjetje, ki izdeluje ta letala, povzroča določene težave? Ali bo agencija lažje urejala zadeve, če bo lahko, kot smo se dogovorili, naložila denarne kazni, namesto da bi takoj odvzela licenco? Menim, da bo zaradi večjih pristojnosti, ki smo jih sprejeli, delo agencije v prihodnosti olajšano.

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. − (FR) Izpostavljam, da je Evropska agencija za varnost v letalstvu izdala navodila in vse letalske družbe morajo upoštevati pravila, ki jih je agencija sprejela.

Ampak vaše vprašanje je širše. Da, Evropska agencija za varnost v letalstvu je odgovorna za certificiranje zrakoplovov in izdajanje certifikatov o odobritvi projekta po celem svetu, vendar se zanaša na inšpekcijske preglede v državah članicah, da bodo spremljali, ali se skupna pravila uporabljajo enotno.

Z drugimi besedami, kot ste upravičeno povedali, razširili smo pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu, vendar to ne pomeni, da uprave za civilno letalstvo v državah članicah nimajo nobenih odgovornosti. Države članice morajo še naprej izvajati svoje obveznosti prek svojih uprav za civilno letalstvo.

Mogoče bomo lahko nekega dne še bolj razširili pristojnosti, vendar mora zdaj Evropska agencija za varnost v letalstvu izvesti številne težke naloge in mora biti sposobna še naprej pozorno spremljati izvajanje skupnih pravil na podlagi inšpekcijskih pregledov v državah članicah.

Menim, da je v tem primeru Evropska agencija za varnost v letalstvu storila točno to, kar je potrebno za zagotavljanje varnosti.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 40 predložil Jörg Leichtfried (H-1062/07).

Zadeva: Preglednost v zvezi z menedžerskimi plačami

V Evropi se menedžerske plače postopoma zvišujejo. V Avstriji na primer so se osnovne plače menedžerjev med letoma 2006 in 2007 zvišale za približno 3,7 %. Vendar se je variabilni del menedžerskih plač povečal za veliko več. Zaradi povišanja menedžerskih plač se je povečalo zanimanje javnosti za raven dejanskih prejemkov za menedžerske dejavnosti. Nenazadnje delničarji želijo vedeti, kako se njihov denar porablja, saj variabilni del plače ni treba prikazati v bilancah stanja. Evropski državljani jasno zahtevajo večjo preglednost menedžerskih plač.

Ali je Komisija s tem seznanjena? Načrtuje evropsko zakonodajo, ki bo omogočila večjo preglednost menedžerskih plač, ali zakonodaja na tem področju že obstaja?

  Charlie McCreevy, komisar. − Vprašanje menedžerskih plač je že nekaj časa aktualno. Komisija se je odzvala s sprejetjem ukrepov za povečanje preglednosti menedžerskih plač.

Priporočilo Komisije, sprejeto leta 2004, zagotavlja letno razkritje politike podjetja glede prejemkov direktorjev in posameznih direktorjev. Komisija je tudi spremljala to priporočilo, pri čemer je preverjala, ali ga države članice dejansko uporabljajo. Pred kratkim smo pripravili pregled tega.

Velika večina držav članic je v svoje nacionalne kodekse upravljanja družb in zavezujočo zakonodajo uvedla visoke standarde o razkrivanju prejemkov posameznih direktorjev. Vendar je le približno 60 % držav članic upoštevalo priporočilo v zvezi s preglednostjo njihove politike glede prejemkov. Zelo malo družb o tem glasuje na skupščini delničarjev. Na tem področju so mogoče izboljšave.

Komisija bo ocenila, v kakšnem obsegu države članice v praksi upoštevajo predlagane standarde preglednosti. Nekatere družbe so se odločno upirale razkrivanju informacij o prejemkih kljub priporočilom nacionalnega kodeksa upravljanja družb. Preučili bomo to vprašanje.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Komisar, sami ste rekli, da 60 % družb ne namerava storiti ničesar. Zdaj vas sprašujem: Kako namerava Komisija ukrepati?

S tem sem pri mojem drugem vprašanju. Na podlagi konkretnega primera iz Nemčije smo zvedeli, da poleg tega, da ti gospodje, v glavnem so to gospodje, zaslužijo veliko denarja, ne želijo plačevati davkov od dohodka, zato se selijo v Lihtenštajn in drugam. Kako namerava Komisija v prihodnosti preprečiti takšne prakse?

  Charlie McCreevy, komisar. − Poslancu na obe vprašanji odgovarjam, da mora te zadeve reševati država članica. Moj odgovor na vprašanje, kako namerava Komisija ukrepati, se glasi, da je Komisija že ukrepala.

Moj predhodnik je za to področje izdal priporočilo. Zakaj se je odločil ravno za priporočilo? Brez dvoma iz različnih razlogov, vendar v prvi vrsti zato, ker sporazuma o univerzalnem kodeksu upravljanja družb ali univerzalni ureditvi prava gospodarskih družb v Evropi nimamo. Nikoli nam ne bi uspelo skleniti takšnega sporazuma.

Na tem področju je veliko kulturnih razlik in to je eden izmed razlogov za odločitev mojega predhodnika o izdaji priporočila v zvezi s tem.

Kar zadeva priporočilo je naša študija pokazala, da je večina držav članic uvedla visoke standarde o razkrivanju prejemkov posameznih direktorjev v kodeks upravljanja družb, medtem ko so jih nekatere vključile celo v zavezujočo zakonodajo. Večina držav je upoštevala tudi priporočilo v zvezi s preglednostjo politike prejemkov.

Kar zadeva drugo vprašanje v zvezi z obdavčevanjem, je to zagotovo stvar, o kateri mora posamezna država članica odločati sama v skladu z nacionalno zakonodajo.

  Predsednik. − Vprašanje št. 41 predložila Cristina Gutiérrez-Cortines (H-1041/07)

Zadeva: Izgradnja podzemne trase železniške proge za visoke hitrosti v bližini cerkve Sagrada Família v Barceloni

Kot je znano so se zaradi izgradnje podzemne trase železniške proge za visoke hitrosti v Barceloni številni objekti podrli ali posedli ter ogrozili stanovanjske objekte in večje zgradbe, vključno s cerkvijo Sagrada Familia in drugimi zgodovinskimi objekti.

Ker ta projekt financira EU, prosim Komisijo, da zagotovi informacije o predhodni presoji vplivov na okolje v skladu z direktivo 85/337/EEC(⁽¹⁾1), in navede, ali so te študije ocenile tveganja za cerkev Sagrada Familia in druge zgodovinske zgradbe?

Ali dokumenti, predloženi evropskim institucijam, vključujejo študijo, ki jo je izvedla Univerza Pompeu Fabra in je odsvetovala izgradnjo podzemne trase z vidika splošne nevarnosti?

  Stavros Dimas , komisar. − (EL) Gospod predsednik, najprej bi vas rad spomnil na trdno odločenost Komisije: ne glede na to, kako uporaben ali potreben je projekt, ne sme nikoli biti uresničen v škodo okolja, javnega zdravja ali kulturne dediščine države članice.

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za varovanje in zaščito kulturne dediščine. To še zlasti velja za stara mestna jedra, ki jih občasno dodatno bremeni vedno večja urbanizacija.

V zvezi s vprašanjem poslanke bi rad poudaril naslednje: projekti za izgradnjo proge za visoke hitrosti Madrid–Zaragosa–Barcelona so bili le delno sofinancirani iz kohezijskega sklada.

Iz sklada vseevropskega prometnega omrežja se sofinancirajo priprave študij o projektih glede izgradnje celotne železniške povezave, vključno s traso od Barcelone do Gerone in Figueresa.

Kljub temu sredstva iz evropskih skladov niso bila dodeljena ali uporabljena za projekte v zvezi s podzemno progo v Barceloni. Prav tako je treba omeniti, da je za načrtovanje in dokončanje projektov odgovorna izključno država članica, ki mora izpolnjevati in strogo izvajati ustrezne predpise zakonodaje Skupnosti.

V tem primeru Skupnost ni financirala pripravljalnega dela za odsek Sants – Sagrega ter tunel v bližini cerkve Sagrada Familia. Komisija zato ni bila obveščena in ni prejela kopije presoje vplivov na okolje, ki so jo izvedli španski organi.

Komisija se zaveda, da je zadevni španski organ, in sicer Generalni sekretariat za preprečevanje onesnaževanja in podnebnih sprememb, odobril presojo vplivov na okolje v skladu z odločbo z dne 30. maja 2007. Odločba o odobritvi je bila objavljena v uradnem listu španske vlade junija 2007. Besedilo vsebuje sklicevanja na učinek, ki ga bo projekt imel na kulturno dediščino, kot na primer na cerkev Sagrada Familia.

Nazadnje, Komisija ni bila obveščena o študiji, ki jo je pripravila Univerza Pompeu Fabra. Španski organi so odgovorni za upoštevanje vsebine študije in, v tem primeru, javnega mnenja.

Komisija bo nadaljevala s spremljanjem položaja. Upamo, da ta zgodovinski spomenik, ki je del kulturne dediščine Barcelone, ne bo poškodovan.

  Cristina Gutiérrez-Cortines (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, ne dvomim v to, da so bili pravni postopki dosledno upoštevani; z minimalno prisilo. Komisijo kot varuha pogodb prosim za pomoč in jo pozivam, da zavrne ukrepe in skrbno uporabi direktivo o presoji vplivov.

Ni pomembno, da ta del tunela ne bo financirala Evropska unija, ker vemo, da je delitev projektov na več delov slaba praksa, ki jo je Evropska unija že imela priložnost kritizirati.

Zakaj ta projekt o gradnji podzemne železniške proge za velike hitrosti (AVE) ni bil razglašen za velik projekt, za katerega bi se zahtevale podrobne študije o vplivu, glede nato, da vemo, da bo proga potekala pod občutljivimi področji, kjer se nahajata zgradba La Pedrera in zlasti cerkev Sagrada Familia?

V skladu s členom 3 direktive o presoji vplivov na okolje je treba izdelati presojo možnih vplivov na kulturno dediščino. Zaščitni zid, visok 40 metrov, bo le meter in pol oddaljen od pročelja cerkve Sagrada Familia, ki tehta 40 000 ton.

Poleg tega, glede na lastnosti terena in dejstvo, da je cerkev zapleteno delo genija, prosim le, da prisluhnite vsem stranem in jih upoštevate. Zelo sem vesela, da delo na projektu AVE napreduje, vendar to ni strankarsko-politično vprašanje, ljudska stranka PP je spremenila potek trase in menim, da bi jo bilo treba spremeniti nazaj, da bo potekala vzdolž ulice Valencia.

  Stavros Dimas , komisar. − (EL) Ponovno poudarjam, da Komisija nima pristojnosti za posredovanje. Brez dvoma ima poslanec prav, da moramo pozornost nameniti ohranjanju naše kulturne dediščine in zlasti dediščine naših arhitekturnih mojstrovin. Doslej nismo bili opozorjeni na nobeno nevarnost: osnutek izvedene okoljske presoje nam ni bil predstavljen kot napačen.

Vse, kar je bilo sporočeno Komisiji, zadeva peticije, ki jih je družba Llave para Litoral, člani katere želijo, da so obalne poti drugačne od podzemnih, predložila ustreznemu odboru Evropskega parlamenta.

To ostajajo težave, ki jih morajo rešiti lokalni organi, regionalni organi in enote centralne ravni države, pri čemer se izvaja direktiva o presoji vplivov na okolje. To je njihova dolžnost, da se ohrani naša kulturna dediščina.

  Maria Badia i Cutchet (PSE). – (ES) Gospod predsednik, dodala bi nekaj podrobnosti in, da ljudi ne bi skrbelo, povedala, da so za te dejavnosti na voljo geološke informacije, tehnika gradnje ustreza dejanskim pogojem, preventivna obravnava se bo izvedla pred začetkom del ob obstoječih strukturah, izvajalo se bo stalno sondiranje za takojšnjo ugotovitev najmanjše možnosti preselitve ali naselitve prostora, ne bo negativnega vpliva na sosednje strukture ter da se bo zagotovila preglednost v zvezi z informacijami za javnost.

Želim povedati, da po mojem mnenju nihče ne kaže večjega zanimanja, kot ga kažejo španski, katalonski organi in organi lokalnih oblasti pri zagotavljanju, da niti ta zgodovinski spomenik niti ljudje, ki tam živijo, ne utrpijo nikakršne škode.

  Stavros Dimas , komisar. − (EL) Informacijam, ki jih je navedla poslanka, nimam ničesar dodati.

Del II

  Predsednik. −

Vprašanje št. 42 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-1049/07)

Zadeva: Vključitev stare grščine in latinščine v evropski kazalnik jezikovnih kompetenc

Ali bo ob upoštevanju namena Komisije za vzpostavitev evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc za pet najbolj razširjenih jezikov (KOM(2005)0356) ta povedala, če namerava vključiti latinščino in staro grščino v program za ciljno usmerjeno poučevanje evropskih jezikov, ker sta podlaga evropskim jezikom, številne besede, ki izhajajo iz njiju, pa se uporabljajo v vseh evropskih jezikih na glede na njihov izvor?

Glede na pomembnost teh jezikov je evropsko združenje klasicistov Euroclassica že vzpostavilo ravni in potrjeno usposobljenost v latinščini, podoben program pa se pripravlja tudi za staro grščino. Poučevanje teh dveh ključnih jezikov klasične antike bo zagotovilo priložnost za skupno poglobitev temeljev evropske civilizacije in vzpostavitev tesnejših odnosov med evropskimi državljani, medtem ko bo potrdilo o taki jezikovni kompetenci predstavljalo dodatno usposobljenost v poklicnem življenju.

  Leonard Orban, komisar. − (RO) V sporočilu Komisije z naslovom Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc, sprejeto leta 2005, se je predlagal podroben strateški pristop za vodenje evropske raziskave o jezikovni kompetenci kot instrument, ki bo omogočil zbiranje potrebnih podatkov za pripravo evropskega kazalnika na tem področju in izboljšanje znanja v zvezi s poučevanjem tujih jezikov.

Na tej podlagi je Svet maja 2006 predstavil svoje sklepe o temeljnih težavah, kar zadeva evropski kazalnik jezikovnih kompetenc. V zvezi s testiranjem tujega jezika se je Svet odločil, da se sprejme evropski kazalnik jezikovnih kompetenc za uradne jezike Evropske unije. To pomeni, da se v tem projektu usmerja le na žive jezike. Posledično se možnost testiranja latinščine ali stare grščine ni obravnavala.

Iz praktičnih razlogov je Svet odločil, da se bo med prvo fazo evropske raziskave o jezikovnih kompetencah jezikovna kompetenca učencev ocenjevala za prvi in drugi tuj jezik izmed najbolj učenih tujih uradnih jezikov v Evropski uniji, to so angleščina, francoščina, nemščina, španščina in italijanščina, zbrali pa se bodo podatki o treh vrstah sposobnosti: branje, poslušanje in pisanje.

Kljub temu bo instrument za testiranje na voljo vsem državam, ki želijo zagotoviti, da se testiranja poleg testiranj za teh pet tujih jezikov lahko vključijo kot nacionalne možnosti. Komisija bo prevzela pobudo za zagotovitev, da bo naslednja stopnja raziskave zajela vse uradne jezike, ki se študirajo v Evropski uniji.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, razumem, da poučevanje ni v vaši pristojnosti, niti razširjanje niti ohranjanje skupne dediščine, ki izhaja iz klasičnih jezikov, kot sem omenila v pisni obliki.

Ali je to v vaši pristojnosti ali ne? To je moje prvo vprašanje. Drugo vprašanje je, ali evropski raziskovalni program zadeva raziskave pri teh jezikih ali ne? Ali veste kaj o tej temi?

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Vprašanje, ki ste ga postavili, je zadevalo evropski kazalnik jezikovnih kompetenc. Kot sem odgovoril, ta ukrep zadeva le uradne jezike Evropske unije. Po drugi strani Evropska komisija nima nobenih informacij glede mogočih raziskav ali študij, ki se izvajajo v državah članicah ali v regijah držav članic, kar zadeva navedene jezike.

  Manolis Mavrommatis (PPE-DE). – (EL) Gospod komisar, kot poročevalec o evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc poudarjam, da je dolžnost zadevnega kazalnika v rednih časovnih presledkih oceniti celotne kompetence pri sodobnih jezikih vseh držav članic.

Strinjali smo se, da bi ta kazalnik prvotno izmeril jezikovno kompetenco pri petih najbolj razširjenih jezikih v izobraževalnih sistemih EU: angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini in španščini.

Kljub temu je Parlament pozval Komisijo in Svet, da sprejmeta potrebne ukrepe za čim prejšnjo razširitev tega testiranja na širši krog uradnih jezikov Unije ob upoštevanju, da to ne vpliva negativno na poučevanje ali razvoj sodobnih jezikov.

Ali lahko komisar navede, katero stopnjo smo dosegli in, če je mogoče, kateri jeziki bodo vključeni v naslednjo stopnjo?

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, v nekdanjem samostanu v Haindorfu na Severnem Češkem obstaja poljsko-nemško-češki center za srečanja, v katerem so vsi napisi in znaki v latinščini. Ali ne moremo tega storiti tudi v zgradbah evropskih institucij?

Drugi predlog: ali ne moremo za evropsko himno pripraviti besedila v latinščini, da bi lahko vsi peli skladno, besedilo bi države članice nato prevedle v svoje jezike, pri čemer bi bilo skupno besedilo v latinščini?

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Kot sem povedal in kot ste pravilno ugotovili, se v zvezi z evropskim kazalnikom jezikovnih kompetenc v prvi fazi oceni le pet jezikov.

Razpored je trenutno naslednji: letos pripravljamo pilotni projekt, leta 2009 bomo vse pripravili za ocenitev, tako da bomo leta 2010 imeli jasne rezultate o položaju teh petih jezikov. Kot sem povedal v govoru, želi Komisija nato razširiti kazalnik na vse uradne jezike. Kljub temu je še prezgodaj za napoved točnega datuma te razširitve. Seveda moramo videti in podrobno preučiti rezultate ocenjevanja, kar zadeva kazalnik za pet jezikov, s katerimi začnemo.

Po drugi strani in v zvezi z drugim vprašanjem, ki ste ga postavili, je cilj Evropske komisije zagovarjanje jezikovne raznolikosti. S tega stališča in vsemi sprejetimi ukrepi si Evropska komisija prizadeva za varovanje uradnih jezikov in drugih jezikov, ki se govorijo v Evropski uniji. Imamo 23 uradnih jezikov, več kot 60 regionalnih jezikov, manjšinskih jezikov in jezikov, ki se uporabljajo v manjši meri. S tega stališča se ukrepi, ki jih sprejmemo, zlasti usmerjajo na te jezike, ki smo jih poimenovali živi jeziki.

Kar zadeva evropsko himno, se stališča seveda razlikujejo. Evropska komisija pri odločitvi o tej zadevi nima vloge.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 43 predložil Bernd Posselt (H-0002/08)

Zadeva: Podpora za jezikovne manjšine

Katere jezikovne manjšine so prejele podporo Komisije v letu 2007 ter katere možnosti predvideva Komisija za leto 2008 in 2009 za nemško govoreče manjšine, da bi bile deležne večje podpore?

  Leonard Orban, komisar. − (RO) V pozivu za zbiranje predlogov v letu 2007 so bili izbrani mreža in trije projekti, ki obravnavajo manjšinske jezike za financiranje v programu vseživljenjskega učenja.

Ključna dejavnost 2: tuji jeziki. Mreža za spodbujanje jezikovne raznolikosti, ki jo koordinira valižanski jezikovni odbor, je usmerjena na naslednje jezike: baskovski jezik, bretonščina, katalonščina, kornijščina, vzhodna frizijščina, škotska galščina, severna frizijščina, valižanščina, zahodna frizijščina, slovaščina, ladinščina, galicijski jezik, furlanščina, sardinščina, estonščina, irščina, latvijščina, litovščina, malteščina, finščina in švedščina.

Evropski urad za manj razširjene jezike je eden od partnerjev tega triletnega projekta, katerega namen je spodbuditi izmenjavo sedanjih dobrih praks ter razvoj novih in inovativnih idej na področju izobraževanja in jezikovnega načrtovanja v okviru regionalnih, manjšinskih, avtohtonih, čezmejnih jezikov, jezikov manjših narodov in manj razširjenih jezikov. Trije večletni projekti, financirani v letu 2007, vključujejo manjšinske in svetovne jezike, kot so katalonščina, baskovski jezik, sardinščina, sicilščina, irščina, ruščina, arabščina in hindujski jezik.

Za obdobje 2008–2010 bo prednost namenjena projektom, usmerjenim na manj razširjene evropske jezike. V okviru programa za vseživljenjsko učenje 2007–2013 so vsi jeziki upravičeni do financiranja, tako so vključene tudi nemško govoreče manjšine.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, ali sem vas prav razumel, da nemško govoreče manjšine ne morejo prejeti podpore do leta 2013? Gotovo drži, da obstajajo prave manjšine, kot so Nemci na Češkem, Poljaki v Litvi, Poljaki na Češkem itd. Torej če imajo medijske ali kulturne projekte, trenutno sploh ne morejo prejeti nobene podpore. Ali sem razumel narobe?

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Morda nisem bil dovolj jasen. Gotovo nisem rekel, da bodo nekateri jeziki, vključno z nemškim, prejeli podporo šele po letu 2013. Odgovor je kategoričen. V programu vseživljenjskega učenja lahko vsi jeziki, ki se govorijo v Evropski uniji, zato tudi nemški jezik, prejmejo finančna sredstva. Edina stvar, ki šteje, je kakovost predloženega projekta ali projektov. Zato je moj odgovor kategorično, da se taki jeziki lahko financirajo v programu vseživljenjskega učenja, vključno v času tega obdobja med letom 2008 in 2013. Ponavljam, vključno v času tega obdobja.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 44 predložil Seán Ó Neachtain (H-0010/08)

Zadeva: Manj razširjeni jeziki v Evropi

Ali lahko Evropska komisija navede, če namerava predložiti nove programe v bližnji prihodnosti za spodbujanje manj razširjenih jezikov v Evropi, ter navede naravo takih programov in mogočo finančno podporo, ki se takim programom lahko nameni?

Na vprašanje 45 bo podan pisni odgovor.

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Komisija v bližnji prihodnosti ne namerava predstaviti novega programa za dejansko spodbujanje uporabe manj razširjenih jezikov v Evropi. Nova generacija programov Komisije za obdobje 2007–2013, tj. program vseživljenjskega učenja, dejansko ponuja veliko različnih finančnih možnosti za te jezike. Vsi jeziki so upravičeni do tega programa.

Financiranje je dostopno v vseh štirih podprogramih programa vseživljenjskega učenja: COMENIUS, ERASMUS, Grundvig in Leonardo da Vinci. Financiranje je mogoče tudi v novo nastalem skupnem oddelku programa vseživljenjskega učenja zlasti s ključno dejavnostjo, to so tuji jeziki, ki predlaga financiranje projektov in mrež z vzpostavljenim namenom spodbujanja učenja tujih jezikov in jezikovne raznolikosti.

Po pozivu za zbiranje predlogov leta 2007 so bili za financiranje kot del ključne dejavnosti 2 izbrani mreža in trije projekti, namenjeni manj razširjenim jezikom. Za obdobje 2008–2010 bo prednost namenjena projektom, usmerjenim na manj razširjene jezike v Evropi. Proračun, ki je na razpolago za glavno dejavnost 2 za leto 2008, je 9,9 milijona eurov, vendar ob upoštevanju, da je financiranje dejavnosti in projektov, povezanih z jezikom, del prevladujočega trenda, so v programu vseživljenjskega učenja na voljo dodatna sredstva.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za njegov odgovor. Ali se vseeno strinja, da je pomembno pomoč nameniti manj razširjenim jezikom v svojem okviru in da se jih ne naveže preveč na vseživljenjsko učenje? Ti jeziki so ranljivi in če ne prejmejo velike podpore, bodo v prihodnosti še bolj ranljivi. Seveda je pomembna finančna podpora, vendar je simbolična celo še pomembnejša. Bi se komisar strinjal, da se ta poveča?

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Lahko le ponovim, kar sem dejal, to so ukrepi, ki jih je sprejela Evropska komisija v podporo jezikovni raznolikosti; ne podpira se le 23 uradnih jezikov, vendar tudi drugi govorjeni jeziki v Evropski uniji, vključno z regionalnimi jeziki, tj. manj razširjenimi jeziki. Poleg tega sem na podlagi predloženih podatkov pokazal, da je ta podpora konkretna, tj. pomembna finančna podpora, ki se zagotovi za razvoj teh jezikov.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, moj kolega Seán Ó Neachtain govori irščino tekoče. Sama tega ne znam. Žal mi je.

– Zastavila bi vam vprašanje. Strinjam se z načelom vašega odgovora. Denar je pomemben, ampak ali ni bolj pomembno, da znamo bolje poučevati jezike? V državah, kot je Irska, kjer bi ljudje kot jaz zelo radi govorili jezik, vendar so padli v sistem, ki tega ni omogočil, moramo najti načine za poučevanje našega domačega jezika, ker bi si tega res želeli.

  Leonard Orban, komisar. − (RO) Evropska komisija namerava predstaviti novo strategijo, kar zadeva večjezičnost, v drugi polovici leta 2008. V tej strategiji bo element izobraževanja zelo pomemben. Sestava in načini učenja tujega jezika bodo imeli zelo pomembno vlogo.

V zvezi z irščino obveščam, da sem nedavno obiskal Dublin, imel sem priložnost za pogovor z irskimi organi ter takrat in po tem sem vztrajal na potrebi po čim širšem usposabljanju ljudi, zmožnih dela, na ravni Skupnosti in ne le usposabljanju za prevajalce ali tolmače. To je bistven element za zagotovitev popolnoma enakega položaja irskega jezika skupaj z ostalimi uradnimi jeziki Unije.

  Evgeni Kirilov (PSE). – Gospod predsednik, nocoj sem res pričakoval komisarjev odgovor. Oder je namenjen podajanju izjav in postavljanju vprašanj. Imam vprašanje in želel bi si odgovora nanj. Tako enostavno je to. Nocoj se je izgubljal čas zaradi izjav. Ali lahko v tem primeru, prosim, pustite komisarju, da odgovori na kratko? Potem ne bom postavil nobenega posebnega vprašanja.

  Predsednik. − Spoštovane poslanke in poslanci, kadar ljudje prosijo za besedo, ne morem ugibati, ali bodo podajali izjave ali postavljali vprašanja. To vseeno ni v moji zmožnosti, nimam vedeževalskih sposobnosti. Razporediti moram čas glede na predpise in navado Parlamenta ter na žalost nimam časa, da bi vam ga dal na voljo. To bi bilo nezaželeno za naše poslance, ki so postavili vprašanja. Poudariti moram, da je bilo Komisiji postavljenih 70 vprašanj le za to zasedanje. Očitno ni mogoče odgovoriti na 70 vprašanj. Imamo pravila, ki jih moramo upoštevati. Iskreno se opravičujem in razumem vaše razočaranje. Če bi bil na vašem mestu in kadar sem na vašem mestu, sem prav tako razočaran, vendar odgovora na to nimam. Komisar vam bo vsekakor odgovoril v pisni obliki in tako boste dobili odgovor. Upam, da razumete.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 46 predložil Claude Moraes (H-1047/07)

Zadeva: Sklad za regionalni razvoj in manjšine

Večina strukturnih skladov za regionalni razvoj v obdobju 2007–2013 je bila odobrena. Kako bo v zvezi s tem Komisija zagotovila, da se skladi ne bodo uporabili na diskriminacijske načine ter da bodo etnične manjšine, kot so zlasti Romi, imele od tega koristi?

Ali bo Komisija objavila informacije o prevzemu skladov različnih manjšinskih etničnih skupin?

  Danuta Hübner, komisarka. − Gospod predsednik, v postopku priprave na novo generacijo programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 je Komisija vztrajala, da se med pogajanji vprašanje Romov, ki je zlasti pomembno za zadevnega poslanca, vključi v načrtovanje in programsko načrtovanje. Priznati moram, da so se države članice odzvale zelo pozitivno glede vključitve vprašanja Romov kot medsektorskega vprašanja v številnih nacionalnih strateških referenčnih okvirih in tudi prek neposrednih referenc v operativnih programih. To je še zlasti vidno v primeru držav, kot so Madžarska, Češka republika, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Estonija in Španija, pa tudi Poljska, Slovenija, Litva in Finska.

Zaradi decentraliziranega načina upravljanja strukturnih skladov Komisija ne more jasno opredeliti, kateri projekti so ciljni in se bodo v prihodnosti usmerili na vprašanje Romov ter koliko sredstev bo na voljo. Kljub temu naša prisotnost v nadzornem odboru za obdobje 2000–2006 jasno kaže, da obstaja zelo veliko zanimivih in dopolnilnih programov in projektov, ki podpirajo vključitev Romov. V veliko programih ESS in ESRR imamo posebna sredstva za izvajanje ali podporo za posredno vključitev Romov prek sklicevanja na ranljive skupine. To velja za primer Estonije, Finske in Poljske.

Glede objave podatkov moram reči, da so države članice za obdobje 2007–2013, kot verjetno veste, zahtevale objavo podatkov o upravičencih vsakega programa, vendar se ta sistem ne razširja izrecno na ugotavljanje etničnega ozadja upravičencev. Na podlagi seznama, ki ga bomo prejeli, bomo lahko vseeno opredelili področja, na katerih je evropska politika dejavna.

Naj povem, da je GD REGIO za obdobje 2007–2013 pripravil smernice za notranje delo Komisije v zvezi z vprašanjem Romov, ki so se uporabljale v službah v programskem obdobju. Medresorska skupina za Rome se ukvarja s strukturnimi skladi pod predsedstvom GD REGIO.

V veliko državah članicah – Madžarska je za to dober primer – imamo mehanizme za usmerjanje, ki so posebej oblikovani za postopek nove regionalne politike. Na Madžarskem obstaja mreža romskih svetovalcev za pomoč romskim vlagateljem pri pripravi projekta na različnih stopnjah. Komisija se zdaj ukvarja s pregledom vseh instrumentov in politik Skupnosti, vključno s strukturnimi skladi in njihovim vplivom na vključitev Romov, kar bo predstavila do junija 2008.

  Claude Moraes (PSE). – Gospa komisarka, hvala za ta zelo izčrpen odgovor. Zahvaljujem se tudi za vaše nedavno delo v moji volilni enoti v Londonu pri reševanju naših lastnih težav s strukturnimi skladi.

Lahko še poglobim vprašanje o ugotavljanju, ali so etnične manjšine dejansko ustrezno obravnavane? Decembra je Evropski svet izrecno vprašal vas in Komisijo, da obširneje preučite to vprašanje. Ali poleg izčrpnega odgovora, ki ste ga podali, menite, da obstaja okvir za ugotavljanje, ali je za Rome in druge skupine dejansko dobro poskrbljeno, ali pa se sredstva preusmerjajo drugam? Ali lahko še bolj preučite to vprašanje?

  Danuta Hübner, komisarka. − Za pripravo dokumenta Komisije v odgovor na zahtevo Sveta je dejansko odgovoren komisar Špidla. Kljub temu v tem procesu vsi sodelujemo prek medresorskih skupin.

Kot sem povedala, bomo dobili informacije iz poročila o končnih upravičencih, tako bomo vedeli, kaj je bilo narejeno za Rome in druge manjšine. Kar zadeva ozadje upravičencev, podatki ne bodo etnično ločeni. Vseeno bo področje, na katerem bo projekt deloval, popolnoma jasno, tako da bomo na podlagi tega za obdobje 2007–2013 vedeli veliko več, kot vemo zdaj.

Naj povem, da se Komisija, ki ima funkcijo opazovalke v sistemu upravljanja v odborih v državah članicah, prav tako ukvarja in dejavno sodeluje pri oceni dodelitve sredstev na območjih, ki so pomembna za etnične manjšine, tako da imamo različne vrste informacij. Vendar moram priznati, da nimamo celovitega instrumenta za opredelitev celotnega področja posredovanja prek politike, dobro pa se tega zavedamo in izkoriščamo vse možnosti, ki jih imamo.

Bomo videli. Zdaj pripravljamo prispevek k dokumentu Komisije za Svet. Prav tako bomo videli, za katera področja nimamo informacij in katere ukrepe bi mogoče še potrebovali.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, komisarko bi vprašala, ali so enostarševske družine in revne družine z veliko otrok vključene v opredelitev ranljivih skupin, ali so to manjšinske skupine ali ne. Nadalje, ali se lahko merila združujejo in ali se koristi za te skupine lahko povečajo?

  Danuta Hübner, komisarka. − Moram povedati, da ni bilo nič izključeno. Z vašo pomočjo smo prestali pripravo predpisov. Bili smo občutljivi na ranljive skupine, v splošni uredbi o ESRR pa so jasne navedbe v zvezi z na primer politiko enakih možnosti. Torej je to prednostna naloga.

Obstaja sistem poročanja o načinu izvajanja politike enakih možnosti v novi generaciji programov kohezijske politike. Obseg, v katerem to uporabljajo države članice in regije, je odvisen od moči partnerjev, ki sodelujejo v vseh strukturah sklada za upravljanje v tem procesu. To je skupno prizadevanje.

Komisija je oblikovala splošen okvir, da bi upoštevala vse ranljive skupine. Njegova uporaba ni odvisna le od Komisije, ampak tudi od držav članic. Spodbujam prisotne k razumevanju, da se to vprašanje upošteva.

Države članice so zdaj v postopku odločanja o merilih za izbor in Komisija pri tem postopku sodeluje. Kljub temu je odvisno od držav članic in partnerjev, ker nadzorni odbori vključujejo vse socialne partnerje. Upam, da bodo vsi partnerji skupaj s Komisijo o teh vprašanjih obvestili države članice in da bodo merila za izbor vključevala merila, ki nam omogočajo popolno zastopanje vseh ranljivih skupin v naših programih.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 47 predložil Jim Higgins (H-1057/07)

Zadeva: Regionalno financiranje EU 2007–2013 za Irsko

Ali lahko Komisija navede, če je zadovoljna s stopnjo regionalne enakosti v nedavno odobrenem financiranju EU za Irsko v obdobju 2007–2013 in če je zaskrbljena zaradi podatkov, da se dve irski regiji ne zbližujeta; regija „Border-Midlands-West“ (BMW) zaostaja za regijo „South and East“ (S&E), ki je še naprej središče javne porabe.

  Danuta Hübner, komisarka. − V zvezi z Irsko in dodelitvijo sredstev za obdobje 2007–2013 ter razdelitvijo med dve glavni regiji naj povem, da bo regija BMW, ki je regija v uvajanju v okviru drugega cilja, prejela finančna sredstva na prebivalca, ki so štirikrat višja od svoje sosede, tj. najuspešnejše regije S&E v republiki.

Od skupno 901 milijona EUR, dodeljenih Irski, bo 457 milijonov EUR namenjenih regiji BMW, 293 EUR pa regiji S&E.

Imamo tudi 150 milijonov EUR, ki se bodo namenili za programe sodelovanja, kar pomeni dodelitev približno 400 EUR na prebivalca v regiji BMW in približno 95 EUR v regiji S&E.

Naj tudi povem, da se je regija BMW zelo dobro izkazala v zadnjem programskem obdobju s pomočjo strukturnih skladov EU. Regija je že dosegla 102,9 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 leta 2004. Vendar priznam, da vrzel med regionalnim BDP za regijo BMW in sosednjo regijo ostaja izziv, zaradi česar upamo, da bomo v programih 2007–2013 v okviru ESS in ESRR priča dodatnemu zmanjšanju te vrzeli.

  Jim Higgins (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarki. Pri tem bi želel navesti glavni načrt za izgradnjo cest, ki je zelo pomemben na odmaknjenih območjih. Leta 2006 je bilo končanih 14 glavnih načrtov za izgradnjo cest, vendar noben ni bil namenjen regiji BMW. V istem letu so se pripravljali novi načrti, vendar je bil le eden namenjen regiji BMW.

V istem letu se je začelo izvajati 11 načrtov za izgradnjo cest, kar je vključevalo 222 kilometrov, na zahodu pa sta bila le dva načrta, ki zajemata 25 kilometrov. Prav imate, da je ob preučitvi BDP ali BVP na primer jasno, da se vrzel širi in je treba nekaj narediti.

  Danuta Hübner, komisarka. − Pripombo zelo cenim. Naj povem, da bomo regijo BMW podpirali tudi v prihodnjih letih. Kot veste, je bilo znižanje dodeljenih sredstev za Irsko zelo veliko za obdobje 2007–2013 in to je seveda jasno vplivalo na to, koliko lahko skupaj storimo v prihodnjih letih.

Dobre novice za Irsko so, da obstaja irska nacionalna prostorska strategija, tj. nacionalni program, ki priznava različne ravni gospodarske rasti med regijami in znotraj regije BMW. Upajmo, da bo skupno prizadevanje evropskega prispevka in irskega prispevka pripomoglo k hitrejši rasti regije BMW.

Naj navedem osebno pripombo. Vsi vemo, da Irska že leta izvrstno uporablja evropske sklade in je sprejela zelo modro strategijo, katere rezultat je bilo znatno izboljšanje v smislu splošnega razvoja, ocenjenega z BDP na prebivalca. Vendar drži, da infrastruktura ni bila izbrana, kar zdaj predstavlja vprašanje in pri čemer ne moremo pomagati, ker je Irska končala s programom Cilj 1, v okviru katerega bi bila mogoča dodatna vlaganja v infrastrukturo. To je bila torej drugačna izbira od izbire Španije in Portugalske, vendar o tem ne morem soditi.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 48 predložil Brian Crowley (H-0008/08)

Zadeva: Podpora EU mirovnemu procesu na Irskem

Ali lahko Evropska komisija navede, koliko finančne pomoči namenja Severni Irski v podpori za strukturne sklade med leti 2007 in 2013 ter koliko finančne pomoči je Evropska komisija namenila za mirovni proces na Severnem Irskem od leta 1994 v okviru programov strukturnih skladov EU in prek mednarodnega sklada za Irsko?

  Danuta Hübner, komisarka. − Vsak prisoten bo vedel, da je bila Komisija več let zelo odločna in prisotna partnerica v mirovnem procesu in postopku sprave na Severnem Irskem.

V obdobju 2007–2013 se bo na Severnem Irskem vložilo nekaj več kot 1,2 milijarde EUR. Sredstva se bodo črpala iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, dodatni znesek 477 milijonov EUR pa se bo dodelil za program Peace 3. Poleg tega bodo tudi Mednarodni sklad za Irsko (IFI) in programi Interreg 4, s katerimi se bo vlagalo v Severno Irsko in tudi obmejne regije Irske.

Če pogledamo preteklost, kar je bilo del vprašanja, za obdobja 1994–1999 in 2000–2006, znašajo naložbe EU za prvo obdobje več kot 2 milijardi EUR in skoraj 1,8 milijarde EUR za obdobje 2000–2006. Tako bomo za celotno obdobje 1994–2013 na Severnem Irskem vložili skoraj 5 milijard EUR.

Z novimi delovnimi skupinami, novim pristopom in prizadevanjem Evropske komisije je zdaj pomembno, da imamo lahko večje in obsežnejše koristi od dodeljenih finančnih sredstev, ki izhajajo iz tesnejšega sodelovanja Severne Irske v evropskih politikah. To obravnavamo skupaj z vlado Severne Irske in drugimi partnerji.

  Seán Ó Neachtain namesto predlagatelja vprašanja. – (GA) Gospa komisarka, podpora mirovnemu procesu na Severnem Irskem in obmejni regiji je bila zelo uspešna. Gospa komisarka, ali se bo ta pobuda nadaljevala tudi po koncu obdobja izdatkov leta 2013?

  Jim Higgins (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, s kolegom Seánom Ó Neachtainom se popolnoma strinjam in zelo smo hvaležni Evropski uniji za njen finančni prispevek, namenjen Severni Irski, zlasti v obmejni regiji. Čudovito je, da je zdaj tam mirno, vsi pa se zahvaljujemo Evropski uniji za njen prispevek. Na podlagi pregleda podatkov in poročila, ki sem ga nedavno pripravil o Mednarodnem skladu za Irsko, lahko ugotovimo, da je bilo ustvarjenih več kot pet tisoč delovnih mest zaradi tega sklada. Vseeno se popolnoma strinjam z vprašanjem, ki ga je prikazal moj kolega Seán Ó Neachtain.

  Danuta Hübner, komisarka. − Naj na vprašanje o tem, ali se bo po letu 2013 naša prisotnost na Severnem Irskem nadaljevala, odgovorim, da se bo program IFI, ki ni program Komisije, v katerega prispevata Komisija in Svet, končal leta 2010. Zato ne vemo, ali bo mednarodna skupnost pripravljena nadaljevati z drugo stopnjo ali drugo različico tega programa.

Kar zadeva evropske programe, je Severna Irska program Cilj 2. Iskreno upam, da bomo s programom Cilj 2 nadaljevali, ker ne verjamem v regionalno politiko, ki je namenjena le delu Evrope, drugi deli pa so izpuščeni. Če ni Cilja 2, potem Severna Irska ne bo imela pogojev.

Kljub temu menim, da sta čezmejno in nadnacionalno sodelovanje, pri katerem sodeluje Severna Irska, zlasti v novem čezmejnem programu v okviru dela C, prav tako zelo pomembna za približanje Severne Irske Evropi in sodelovanju z drugimi regijami in drugimi državami članicami. Torej to ostaja odprto. Komisija bo gotovo sodelovala pri podpori zamisli o nadaljevanju te prisotnosti.

  Predsednik. − (PT)

Vprašanje št. 49 predložil David Martin (H-1061/07)

Zadeva: Evropski strukturni skladi

Ali je Komisiji znano, da je v skladu z novimi operativnimi smernicami na Škotskem za projekte potreben najmanjši proračun v višini 200 000 funtov, da so upravičeni do evropskih strukturnih skladov? Ali Komisija meni, da to nepošteno zapostavlja manjše, vendar pomembne projekte?

Na vprašanji 50 in 54 bo podan pisni odgovor.

  Danuta Hübner, komisarka. − Komisija je seznanjena z mejno vrednostjo, ki so jo uvedli škotski organi. Naj povem tudi, da so bili škotski organi med pogajanji popolnoma jasni, kar zadeva vprašanje uvedbe mejne vrednosti. Organi so bili jasni pri stikih s Komisijo in tudi na Škotskem, kar zadeva postopek posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi in partnerji na Škotskem.

Moram poudariti popolnoma jasno razumevanje, da uvedena mejna vrednost ne izključuje manjših projektov, vendar je njen cilj spodbujanje tistih projektov, ki se združujejo tematsko ali regionalno, da dosežejo zahtevano mejno vrednost. Škotski organi so se zavezali k zagotavljanju, da se pomoč nameni nosilcem manjših projektov, tako da se manjši projekti pod mejno vrednostjo lahko kadar koli predstavijo posredniškemu upravnemu organu, ki jih združi, kadar je mogoče, z namenom vzpostavitve bolj strateškega predloga.

Cilj tega je dejansko zmanjšanje finančnega in revizijskega tveganja v zvezi s financiranjem manjših projektov. Cilj je tudi spodbujanje povezav med manjšimi projekti, da postanejo del celovite strategije, ter zmanjševanje upravnega bremena, ki se pogosto obravnava kot ovira za manjše projekte. Namen je pozitiven in obstaja mehanizem za pomoč manjšim projektom, da se oblikujejo v večje, ki bi nato predložili vlogo za sredstva.

  David Martin (PSE). – Gospa komisarka, bom na kratko, ker vem, da nas čas priganja: če bi škotski organi prišli k vam in predlagali nižjo mejno vrednost, ali bi to bilo mogoče in ali bi se s tem strinjali?

  Danuta Hübner, komisarka. − Zagotovo, da. Odgovor bi bil gotovo pritrdilen.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 55 predložil Georgios Papastamkos (H-1044/07)

Zadeva: Oblikovanje regulativnega organa za evropski telekomunikacijski sektor

Komisija je pripravila veliko priporočil v zvezi s prihodnjo reformo zakonodajnega okvira telekomunikacij, vključno z oblikovanjem regulativnega organa za evropske telekomunikacije, katerega funkcije bodo vključevale tiste, ki jih je do zdaj prevzemala skupina evropskih regulatorjev, ter tudi usklajevanje nacionalnih regulativnih organov.

Ali je Komisija seznanjena z odzivi nacionalnih regulativnih organov EU kot celote, kar zadeva pristojnosti in odgovornosti predlaganega organa Skupnosti? Kakšna bo razmejitev med pristojnostmi nacionalnih regulativnih organov in novim evropskim organom?

  Viviane Reding, komisarka. − Zadevni poslanec se sklicuje na predlog Komisije o vzpostavitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij. Menimo, da mora obstajati ločen subjekt, ki je neodvisen od Komisije in odgovoren Evropskemu parlamentu, ter da je ta subjekt v pomoč Komisiji pri reševanju preostalih težav neskladnosti v ureditvi, ki povzročajo drobitev evropskih trgov.

Ohranjam reden stik z nacionalnimi regulativnimi organi (NRO) in upoštevam njihova stališča v zvezi s pristojnostmi in odgovornostmi predlaganega organa.

Glede skupine evropskih regulatorjev, ki je izrazila željo po okrepitvi lastnega modela za nadaljnje izboljšanje kakovosti, skladnosti in usklajevanja ureditve po Evropi, citiram skupino evropskih regulatorjev: „Če Evropa želi imeti vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu, bo moralo njenih 27 članic sodelovati tesneje za zagotovitev, da lahko gospodarstvo popolnoma izkoristi evropski trg“. To pomeni, da tega ni treba storiti danes in da moramo najti rešitve, da se bo to storilo v prihodnosti.

Ocena učinka, priložena predlogom za revizijo, navaja, da bi evropski organ prispeval k boljši učinkovitosti sprejemanja odločitev, predvsem pri sprejemanju odločitev v zvezi s čezmejnimi ukrepi. To potrebujemo za vzpostavitev notranjega trga.

Kot Komisija smo sklenili, da obstaja potreba po ločenem subjektu, vzpostavljenem v okviru obstoječe institucionalne strukture Skupnosti, ker je danes skupina evropskih regulatorjev zunaj te strukture, to pomeni, da je le zasebna organizacija. Znotraj institucionalne strukture bi subjekt okrepil pristojnosti NRO s prevzemom funkcij skupine evropskih regulatorjev in vzpostavljanjem temelja v zakonodaji Skupnosti.

V zvezi z vprašanjem porazdelitve pristojnosti, bi organ pomagal Komisiji pri vprašanjih, ki vplivajo na notranji trg in so naravnega čezmejnega značaja, ter bi zajemal strokovno znanje in izkušnje in vsakodnevne regulativne dejavnosti nacionalnih regulatorjev. Cilj tega sistema, ki temelji na izkušnjah 27 nacionalnih regulatorjev in izkušnjah, ki jih je zbrala Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA), je okrepitev doslednosti in usklajenosti predpisov EU, izboljšanje postopka sprejemanja odločitev in prispevanje k spodbujanju visoke in učinkovite ravni varnosti omrežij in informacij.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa komisarka, če evropskega državljana prizadene upravni ukrep, na katere od treh organov se mora obrniti v zagovor svojih legitimnih interesov: nacionalne regulativne organe, organ za evropski telekomunikacijski trg, ki se vzpostavlja, ali Komisijo?

Ali bodo odločbe organa, ki se vzpostavlja, izvršljive? Ali sama Komisija namerava kriti dodatne stroške, ki bodo nastali zaradi predlagane revizije zakonodajnega okvira ob upoštevanju obstoječega asimetričnega razvoja telekomunikacijskih struktur med novimi in starimi državami članicami?

  Viviane Reding, komisarka. − Vsak državljan ima pravico do pritožbe, če nekaj ne deluje dobro. Če bi bila običajna državljanka, bi se najprej pritožila na odbor za peticije Evropskega parlamenta, ker je to kraj, v katerem bo Parlament posredoval. Drugi način je prek preglednosti, ki je zelo pomemben element vseh naših pravil.

Komisija je poskušala vzpostaviti to preglednost. Morda se spomnite v zvezi s primerom o gostovanju za govorne storitve, da državljani sploh niso bili obveščeni o tem, kje lahko dobijo informacije o strukturah cen, dokler ni Komisija vzpostavila spletno stran z informacijami o gostovanju. To je bilo prvič, da je preglednost delovala.

V novi reformi je preglednost pravilo in ne le izjema tako za strukture cen kot za na primer kršitve varnosti ali zasebnosti. V takih primerih so operaterji dolžni obvestiti potrošnike. Po tem, kar sem povedala, bodo državljani še vedno lahko vložili pritožbo na običajne način v skladu s starimi telekomunikacijskimi pravili.

  Predsednica. −

Vprašanje št. 56 predložila Giovanna Corda (H-1045/07)

Zadeva: Dostop do visokohitrostnega interneta za državljane vseh držav članic

Komisija je 13. novembra 2007 sprejela predloge, katerih cilj je reforma regulativnega okvira za elektronske komunikacije. Lahko Komisija navede, ali namerava sprejeti ter na kakšen način hitre in učinkovite ukrepe z državami članicami za zagotovitev, da je trg visokohitrostnega interneta dostopen vsem državljanom, kar je ob upoštevanju zelo velikih razlik v ceni zdaj še daleč od uresničitve.

Kako lahko Komisija zagotovi, da konkurenca zares obstaja in da se protikonkurenčne prakse, ki preprečujejo odprtost teh trgov, kaznujejo?

  Viviane Reding, komisarka. − Visokohitrostni internet je internet prihodnosti in ne bi želeli, da je tak internet na voljo le nekaterim. Zato je informacijska družba za vse ena od zahtev lizbonske strategije za odprte in konkurenčne trge. Ker so naši regulativni instrumenti celo pred reformo omogočali ta odprt pristop do okvira elektronskih komunikacij, kar je tudi podprto s splošnimi pravili o konkurenci, je to povzročilo preveliko odprtost trgov do konkurence, kar je posledično povzročilo uvedbo širokopasovnih dostopovnih omrežij v Evropi.

Zaskrbljena sem, da je v nekaterih državah to delovalo dobro – to so države, v katerih konkurenca dobro deluje, v katerih je gostota priključkov do 37 % in celo 40 % – medtem ko je v nekaterih drugih državah gostota priključkov zelo nizka. Te razlike bi želela odpraviti. Tiste, ki spadajo v zelo nizko kategorijo, bi želela povzpeti po lestvici. Zaradi tega Komisija kot del reforme predlaga, da se ji omogoči nadzor regulativnih ukrepov, ki jih vzpostavijo nacionalni regulativni organi, pri čemer imajo nacionalni regulativni organi možnost uvedbe funkcionalne ločitve, če menijo, da je to potrebno za odprtje trgov.

Hkrati obravnava Komisija protikonkurenčno ravnanje kot prednostno nalogo. Na primer leta 2003 smo kaznovali družbi France Télécom in Deutsche Telekom zaradi zlorabe na širokopasovnih trgih, 4. julija 2007 pa je Komisija kaznovala družbo Telefónica zaradi zlorabe svojega nadrejenega položaja z omejitvami marž na španskem širokopasovnem trgu.

Želim tudi povedati, da je bilo sporočilo o premostitvi širokopasovne vrzeli objavljeno marca 2006. Zares menim, da potrebujemo širokopasovnost za vse in moramo imeti nacionalne širokopasovne strategije, ki izražajo regionalne in lokalne potrebe.

Glede vprašanja o preglednosti bo Komisija vzpostavila spletni portal, ki naj bi začel delovati v maju/juniju 2008, kar zadeva vprašanje širokopasovnosti in državljanov.

Nenazadnje ima Komisija pozitivno stališče glede uporabe javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, tj. strukturnimi skladi, za razširitev širokopasovnosti na območjih, na katerih so komercialne storitve neustrezne. Več takih projektov je že bilo vzpostavljenih.

Prek regionalne politike podpiramo tudi razvoj informacijskih družb. Začasna ocena naložb je približno 15 milijard EUR, kar je 4,4 % skupne porabe za obdobje 2007–2013, del tega zneska, tj. 2,2 milijarde, pa bi se po pričakovanjih porabil za širokopasovne infrastrukture. S tem skupnim prizadevanjem upamo, da se bo z današnjimi podatki o gostoti ustvarilo še več držav voditeljic na svetu in zlasti v Evropi, pri čemer imamo štiri svetovne voditelje v gostoti širokopasovnih priključkov.

  Giovanna Corda (PSE). – (FR) Gospa komisarka, uvesti ste morali najvišje cene za gostovanje in prejšnji teden ste omenili, da boste morda prisiljeni storiti enako za elektronsko pošiljanje sporočil.

Ali ne boste tudi v prihodnosti prisiljeni nadzorovanja cen internetnega dostopa na evropski ravni?

Seznanjena sem z načrti za usklajevanje v nekaterih državah, ki bodo zmanjšali število operaterjev. Ali bo to pomenilo znižanje cen? V to dvomim, če mi ne zamerite, gospa komisarka.

  Viviane Reding, komisarka. − (FR) Gospod predsednik, v odgovor gospe Corda poudarjam, da ne posegamo v tržne cene lahkomiselno; to po navadi prepustimo trgu, da reši take težave. Vendar če trg tega ni zmožen, morajo politiki upoštevati svoje odgovornosti. To smo storili glede gostovanja za govorne storitve, za kar pa ne želim, da se stori za sporočila SMS in gostovanje podatkovnih storitev.

Na podlagi moje dolžnosti v skladu z uredbo o gostovanju za govorne storitve, pri čemer me je Parlament prosil, da predstavim analizo položaja v letu 2008, sem iz tega razloga pošteno in odločno opozorila industrijo, da bodo v primeru neznižanja cen regulatorji, vključno z Evropskim parlamentom, prisiljeni ukrepati. Trgu je treba kljub temu vedno najprej dati priložnost in če trg težave ne more rešiti sam, potem lahko posredujejo politiki.

Kaj se bo zgodilo s širokopasovnim trgom? Ne vem. Trenutno vem, da imamo v Evropi štiri države, ki so svetovne prvakinje v smislu prodora na trg, daleč boljše od Japonske in Južne Koreje ter še boljše od ZDA. Lahko vidimo, da so to konkurenčni trgi, trgi, na katerih so v igri številne ponudbe, potrošnik pa končno svobodno izbira, katera storitev je zanj najboljša.

To je način, na katerega mora delovati trg. Le če trg ne deluje, potem moramo zakonsko urejati. To počnejo nacionalni regulatorji in da bi to opravljali učinkoviteje ter v praksi z napredovanjem enotnega trga, ker gre za adut v globaliziranem svetu, predlagam reformo zakona, ki ureja telekomunikacijske trge. To urejam, Parlament pa o tem razpravlja, tako da imajo potrošniki pravo izbiro.

Trenutno je preveč ljudi, ne samo posameznikov, ampak tudi malih in srednjih podjetij, ki nimajo širokopasovnega dostopa. V prihodnosti prek širokopasovnosti ne bodo imeli dostopa do družbenega razvoja in menim, da je to nesprejemljiv položaj. Zaradi tega mora biti širokopasovnost za vse politični cilj. Lahko se doseže, če uspemo reformirati telekomunikacijski trg na tak način, ki uvaja pravo konkurenco med operaterji in tako izbor storitev, ki jih želijo ponuditi državljanom.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 57 predložil Gay Mitchell (H-1051/07)

Zadeva: Varnost interneta

Medtem ko glavne koristi še naprej izhajajo iz napredka v informacijski in telekomunikacijski tehnologiji, se tveganje izpostavljenosti otrok neprimernim ali nezakonitim vsebinam močno povečuje. Evropska unija je leta 2005 sprejela program Varnejši internet plus za boj proti nezakoniti in neželeni vsebini, zlasti kar zadeva otroke.

Ali bo Komisija poročala o doseženih rezultatih na tem pomembnem političnem področju ter zlasti dejanskih izboljšavah, ki se lahko opredelijo za boljšo varnost interneta v državah članicah?

  Viviane Reding, komisarka. − Gospod predsednik, ta tema mi veliko pomeni, ker zadeva otroke in njihovo varnost. Menim, da je nova tehnologija odlična za otroke, vendar je tudi nevarna in proti temu se moramo boriti.

Iz tega razloga smo vzpostavili dve obsežni evropski omrežji: omrežje odprtih telefonskih številk INHOPE, v katerem lahko javnost poroča o nezakoniti vsebini, in omrežje za ozaveščanje INSAFE, katerega cilj je širjenje znanja o varnejši uporabi spletnih tehnologij za otroke, starše, šole, oblikovalce politik in medije. Obe se organizirata v okviru programa Varnejši internet in sta edinstveni vseevropski pobudi.

Odprte telefonske številke INHOPE obstajajo v 24 evropskih državah in so tudi mednarodno dosegljive za člane v Aziji in Združenih državah. Število prijav o materialu, ki zlorablja otroke in ga obravnava omrežje ter posreduje organom pregona, se je v zadnjih letih povečalo za 15 %, tako da smo priča pomembnosti teh odprtih telefonskih številk.

Drugo omrežje je INSAFE, ki usklajuje centre za ozaveščanje v 23 evropskih državah in vsako leto organizira dan varnejšega interneta – to leto je bil 12. februarja. Organizirali smo vseevropski forum mladih, na katerem je veliko poslancev in predstavnikov industrije neposredno govorilo o svojih izkušnjah z navezovanjem stikov in uporabi mobilnih telefonov.

Omrežje EU Kids Online usklajuje raziskovalce iz 21 držav, ki se osredotočajo na spletno varnost otrok, forum varnejšega interneta pa vsako leto združi nevladne organizacije, industrijske raziskovalce in oblikovalce politik, da razpravljajo o načinih učinkovitega boja proti nezakonitim vsebinam, Web 2.0 in drugih pomembnih temah. Program tudi spodbuja sodelovanje zasebnega sektorja. Program Varnejši internet plus se bo končal decembra 2008, zaradi česar bo Parlament kmalu imel priložnost preučitve revizije tega programa za obdobje 2009–2013. Prepričana sem, da bo Parlament dejavno sodeloval v tem postopku sprejemanja odločitev.

Do zdaj so se pokazali dobri rezultati, te pa lahko še izboljšamo. Težava se ne zmanjšuje, vendar stalno povečuje, zato menim, da se morajo ti programi nadaljevati.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospa komisarka, hvala za ta odgovor. Ker je težava vse večja in se bo še večala, ali lahko potrdite, da boste priporočili tudi večji proračun? Proračun za zadnjih pet let je bil 45 milijonov EUR.

Ali se zavedate, da je raziskava iz leta 2003 pokazala, da je bilo 40 % otrokom ponujeno osebno srečanje z osebami, s katerimi so se spoznali le prek spleta, leta 2006 pa se je 22 % otrok dejansko srečalo s tako spoznanimi osebami. 51 % otrok ni o tem nikoli povedalo staršem ali učiteljem. Kakšne cilje ste si postavili v tem okviru, kakšne mere ste določili za te cilje in o kakšnem napredku boste poročali v Parlamentu, ko bomo obnavljali ta program za obdobje do leta 2013? Močno podpiram ta program, zato vas, gospa komisarka, pozivam, da poiščete kakršne koli vire, ki so potrebni za njegovo pospešitev.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa komisarka, hvala za vaš odgovor. Vprašala bi, katere ukrepe bo sprejela Komisija za okrepitev sodelovanja s starši? To je resnična težava. Otroci so na žalost korak pred nami na tem področju. Opozarjam, da se bo ta program končal leta 2008, in se zavedam, da ga ne pozna vsak, čeprav ga veliko ljudi pozna. Upam, da boste to točko obravnavali, in menim, da morate storiti več za dejavno spodbujanje ozaveščenosti.

  Viviane Reding, komisarka. − V celoti se strinjam s poslanko. To je zares velika težava. Otroci v naši družbi vedo več kot starši, kar ni tako slabo, vendar ustvarja težave staršem, ko želijo pomagati svojim otrokom pri reševanju težave. Poleg tega to ne zadeva le staršev, ampak tudi stare starše; zelo pogosto stari starši prvi kupijo mobilni telefon svojim vnukom, da so lahko v stiku z njimi. Seveda zadeva tudi učitelje.

Iz tega razloga predlagamo razširitev programa z višjim proračunom v višini 55 milijonov EUR in upam, da bo Parlament ta proračun povišal, ter sodelujemo z zasebnimi organizacijami, kot je SchoolNet. Program SchoolNet je prisoten v več evropskih šolah in resnično rešuje to težavo, tako da otroke ozavešča o težavah in jim pokaže, da ni nujno biti v stiku z vsakim, s katerim lahko stopijo v stik. Prav tako zagotavlja informacije prek odprtih telefonskih številk in dejavnosti programa Varnejši internet ter ureja centre za ozaveščanje, da pomagajo staršem razumeti, kaj se dogaja. Zelo pogosto starši ne vedo ničesar o prednostih in pomanjkljivostih novih tehnologij.

Odgovorna sem za novo tehnologijo in zares menim, da je večina ukrepov v novi tehnologiji pozitivna. Zaradi nekaj negativnih vidikov ne bi želela mlajši generaciji popolnoma prepovedati stikov z novo tehnologijo. Zato močno verjamem v zmožnost samoregulacije industrije.

Pred enim letom sem operaterje mobilne telefonije prosila, naj storijo nekaj za zagotovitev, da se v tretji generaciji mobilnih telefonov težave z internetom ne bodo neposredno premaknile na mobilne telefone. Z veseljem lahko rečem, da je letos industrija mobilne telefonije predlagala zelo konkretne ukrepe za obveščanje staršev in otrok o težavah ter blokiranje programov, ki so nevarni za otroke v tretji generaciji mobilnih telefonov.

Torej je bil napredek dosežen. Menim, da bodo morda evropske volitve zelo dober trenutek za Evropski parlament, da opozori državljane na ukrepe, ki so bili vzpostavljeni. To so dejanski ukrepi. Prav imate, ko pravite, da niso vsi seznanjeni z njimi. Torej zakaj ne izkoristimo velikega ukrepa za javnost med parlamentarno volilno kampanjo, da državljanom pojasnimo, katere dejanske ukrepe sprejema Evropska skupnost v korist družbe?

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica

(1) (1) UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

13. Strategija EU za Srednjo Azijo (razprava)

  Predsednica. − (DE) Naslednja točka je poročilo (A6-0002/2008) gospoda Cema Özdemira v imenu odbora za zunanje zadeve o strategiji EU za Srednjo Azijo (2007/2102(INI)).

  Cem Özdemir, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poročevalcem v senci za njihovo podporo in pomembne predloge za poročilo o Srednji Aziji. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem zlasti sekretariatu AFET in seveda kolegom, ki se jih pri tem ne sme pozabiti in brez katerih tega poročila ne bi bilo. Naj jih nekaj naštejem: Dag Sourander, Paolo Bergamaschi, Rosemary Opacic, Andrew Woodcock, Margaret François in moja kolegica Rana Aydýn.

V Evropskem parlamentu nocoj prvič razpravljamo o poročilu o Srednji Aziji. Menim, da je to poseben dan za Parlament, ker odraža pomen, ki ga pripisujemo srednjeazijski regiji pri naših odnosih. Srednja Azija postaja vse pomembnejša strateška partnerica za Evropsko unijo. Po petih letih zapostavljanja je Evropska unija priznala potrebo po skladni strategiji za pet republik Srednje Azije: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Po razpadu Sovjetske zveze so te republike postale članice OVSE, kar pomeni, da so sprejele vrednote, standarde in načela, ki so nam skupna v OVSE.

Pod nemškim predsedstvom Sveta je Evropski svet 20./21. junija 2007 sprejel skupno strategijo za Srednjo Azijo. Ta strategija petim republikam ponuja del izkušenj in strokovnega znanja Evrope na ključnih področjih, kot so dobro upravljanje, pravna država, demokratizacija, človekove pravice, izobraževanje in usposabljanje. Odvisnost Evropske unije od zunanjih energetskih virov in potrebe po raznoliki energetski politiki za zagotovitev varne oskrbe z energijo je skupni interes EU in republik Srednje Azije. V tem smislu imamo skupne interese.

Kadar govorimo o virih energije, gre v bistvu za dve državi, to sta Turkmenistan in Kazahstan. Uzbekistan in Tadžikistan imata na primer lastne težave z energijo, kot smo večkrat izvedeli v zadnjem času. V zvezi z vodo pa je Kirgizistan bogat z energijo, zato smo ga namenoma omenili. Pri tem sledimo predlogu Komisije in veleposlaništev na kraju samem o vzpostavitvi akademije za vodo in energijo, ki lahko preuči vprašanje kot celoto tudi s stališča okolja in trajnosti. Zadevne države se prav tako zanimajo za diverzifikacijo svojih energetskih poti, ker ni naš interes, da se odvisnost od Rusije še dodatno poveča.

Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju so pomembni instrumenti dvostranskega sodelovanja s temi državami. Sporazumi s Kazahstanom, Kirgizistanom in Uzbekistanom so že začeli veljati, medtem ko sporazuma s Tadžikistanom niso še ratificirale vse države članice. Sporazuma s Turkmenistanom še nismo podpisali. Razlogi so dobro znani. Navezujejo se na režim izolacije, ki je prevladoval v Ašhabatu do konca leta 2006. Upamo – in domnevam, da govorim v imenu vseh prisotnih – da bomo priča novemu začetku v Turkmenistanu in upamo, da bo izvajal svoje demokratične reforme. Pri tem moramo priznati, da je treba narediti še dolgo pot. Pozdravljamo prve korake, ki so bili narejeni v smeri večje odprtosti. Upamo, da je to le začetek tega, kar si želimo videti.

To poročilo določa jasne cilje in prednostne naloge za odnose s temi petimi republikami. Združevati moramo pristope, značilne za državo, in regionalne pristope. Zaskrbljeni smo zaradi demokracije in pravne države, pri čemer se ne pozabijo človekove pravice. Želimo jasna merila, ki opredeljujejo kazalnike in cilje, tako da naši partnerji vedo, s čim se ukvarjajo. Prav tako upam, da bosta Komisija in Parlament še naprej jasno zahtevala izpustitev političnih zapornikov in neodvisnost medijev. Upam tudi, da bo vlade to poročilo spodbudilo k sprejetju potrebnih ukrepov v zvezi s človekovimi pravicami ter da bodo brezpogojno in brez odloga izpustile vse aktiviste na področju človekovih pravic.

Ena stvar je jasna: dolgoročno stabilnost v regiji bomo dosegli le, če se ta prepleta z razvojem civilne družbe. Brez dejavnih civilnih družb in pravne države dolgoročna stabilnost ne more obstajati. Čeprav si želimo varne oskrbe z energijo, demokracije ne smemo postaviti na nasprotno stran.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Özdemir, tudi mi priznavamo, da je Srednja Azija vse pomembnejša in popolnoma se strinjam z vami, da tvori most med Evropo in Azijo, je strateško zelo pomembna in je dejansko sosednja regija sosednjih držav EU, predvsem držav na Kavkazu. Kot ste rekli, so države Srednje Azije zdaj članice organizacije OVSE in si tako želijo tesnih vezi z Evropo. Pomembno je, da to še naprej podpiramo. Tej želji želimo ugoditi in zelo dobro smo sodelovali z nemškim predsedstvom. Komisija je predložila predloge, ki so jih nato sprejeli vsi. Kot rezultat imamo novo in najpomembnejšo strategijo za Srednjo Azijo.

Vesel sem, da sta Evropski parlament in gospod Özdemir v tem temeljitem poročilu obravnavala prav to vprašanje. Dejansko je najpomembneje, da tudi v prihodnosti izvajamo to strategijo in napredujemo.

Seveda ne smemo pozabiti, da smo kljub temu, da je bila Evropska unija dejavna v teh državah od njihove samostojnosti, sedaj dobili novo spodbudo in jim namenjamo več pozornosti. Zato pozdravljam jasno izjavo v poročilu, da Evropski parlament spodbuja države članice k ratifikaciji zlasti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Tadžikistan. Upam, da se bo podobno zgodilo tudi v primeru Turkmenistana, kjer bi širši pogodbeni okvir prav tako omogočil intenzivnejšo podporo okvirnih pogojev in reform.

Kot veste, smo več let zagotavljali dvostransko tehnično pomoč v okviru procesa reform in prav tako humanitarno pomoč. Torej ne začenjamo iz nič. Vendar ostajajo veliko možnosti, da nadalje razvijemo naše odnose. Zato v novih strategijah precej jasno določamo, kakšne cilje želimo doseči z večjo vključenostjo: prava podpora reform na področju človekovih pravic in demokracije, podpiranje gospodarskega razvoja, podpiranje naložb, varovanje okolja, trajnostni razvoj okolja, razvoj na področju energije in prometnih povezav ter ukrepi za reševanje skupnih izzivov, kot je trgovanje z mamili.

To strategijo prav tako spremlja Evropska strategija regionalne pomoči za Srednjo Azijo. To zagotavlja podporo našim političnim ciljem in tudi bistveno prispeva k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti na področju zmanjševanja revščine in zdravja.

Menim, da je najpomembneje doseči napredek na posebnih področjih, kot so človekove pravice, pa tudi na področju izobraževanja, pravne države, pomembnih regionalnih projektov v Zahodni in Srednji Aziji, vodnega gospodarstva in širjenja pooblastil Evropske investicijske banke. Upravičeno ste omenili dialog o energetski politiki in dejstvo, da je treba s Turkmenistanom sprejeti sporazum o sodelovanju na področju energije. V tem smislu sta Kazahstan in Turkmenistan za nas seveda zelo pomembna.

V zvezi s tem naj na kratko poudarim, da se bo spomladi v glavnem mestu Turkmenistana Ašhabatu odprla Hiša EU, informacijski center EU, ki bo tam naše ukrepe naredil veliko bolj vidne. Upam, da ga bom lahko otvoril sam. Priprave za sestavo delegacije v Uzbekistanu ter za izboljšanje delegacij v Tadžikistanu in Kirgiški republiki tudi potekajo v skladu z načrti.

Naj na kratko zaključim z zadnjimi novicami o sedanji krizi z energijo in hrano v Tadžikistanu. Kolega Louis Michel preučuje predlog organizacije ECHO, da nameni 750 000 EUR za vrsto nujnih ukrepov pomoči, in upam, da bo predlog v bližnji prihodnosti odobren.

Povedal bi lahko še veliko več, vendar je čas mojega govora omejen, tako kot od ostalih.

  Josep Borrell Fontelles, pripravljavec osnutka poročila pri odboru za razvoj. − (ES) Gospa predsednica, kot je povedal poročevalec, je v tej regiji potrebna skladna strategija iz Evrope. Skladnost pomeni upoštevanje evropskega soglasja o razvoju in zlasti uporabo finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje, čigar namen je zlasti odprava revščine in uresničevanje ciljev novega tisočletja.

Vendar je zelo malo verjetno, da bo regija lahko uresničila te cilje, in očitno je, da je revščina še naprej eno od najbolj perečih vprašanj v državah te regije, razen v tistih, ki imajo nafto.

Vendar ta strategija med svojimi bistvenimi prednostnimi nalogami ne omenja odprave revščine ali socialne vključenosti, niti ne namenja posebnega poudarka vprašanjem javnega zdravja ali vprašanjem odprave spolne diskriminacije.

Odbor za razvoj poziva, da se ti cilji poudarijo v kateri koli strategiji, ki želi biti skladna s temi državami in z drugimi političnimi instrumenti Evropske unije.

Pozdravljamo dejstvo, da so vprašanja izobraževanja, zlasti v zvezi z osnovnošolskim izobraževanjem, omenjena kot eno področje sodelovanja. To je potrebno, saj je izobraževanje eden od ciljev novega tisočletja, od katerega so te države najbolj oddaljene.

Prav tako pozdravljamo omembo konvencij MOD o pojmu dostojnega dela in poudarjamo, da morajo ti standardi imeti ključno vlogo pri gospodarskem sodelovanju, pri naložbah in v trgovinskih odnosih, predvsem v boju proti delu otrok, ki je še vedno najresnejši problem v teh državah, zlasti v Tadžikistanu in Uzbekistanu.

  Alojz Peterle, v imenu skupine PPE-DE. – Poročevalcu Özdemirju čestitam k dobro opravljenemu delu in se mu zahvaljujem za sodelovanje pri tem poročilu, ki izraža jasno politično voljo po več strateškega sodelovanja Evropske zveze z državami srednje Azije, katerih demokratični in gospodarski napredek je pomemben za globalno stabilnost.

Poročilo realistično in naklonjeno pozdravlja napredek, ki so ga države te regije očitno dosegle na različnih področjih, hkrati pa je konstruktivno kritično do političnih primanjkljajev, zlasti na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države, varstva okolja in zdravja.

Poročilo je bilo pripravljeno z zavestjo o različnosti držav srednje Azije hkrati pa s prepričanjem, da je v obojestranskem interesu poglobiti sodelovanje, ne samo na energetskem ampak na širšem političnem, varnostnem in na drugih področjih. Želja po novi dinamiki odnosov se kaže tudi v predlogu, da bi napredek v sodelovanju merili na dve leti in da bi Evropska komisija čim prej poskrbela za ustanovitev delegacij v vseh državah srednje Azije.

Države srednje Azije in vse članice Evropske zveze so kot sodelujoče v OVSE zavezane istim vrednotam in načelom. Kazahstan si je s predsedovanjem OVSE leta 2010 pridobil veliko zaupanje in bo prvi od držav srednje Azije prevzel tako pomembno odgovornost. Želim si, da bi tudi to dejstvo prispevalo k nadaljnjemu demokratičnemu in vsestranskemu napredku Kazahstana in vseh držav regije ter njihovi tesnejši povezavi z Evropsko zvezo.

Gospe in gospodje, vesel sem, da tako Evropska komisija kot Svet in Parlament govorijo glede srednje Azije skupen jezik. Čas je, da dvignemo odnose in sodelovanje med Evropsko zvezo in državami srednje Azije na višjo raven na podlagi jasne in zavezujoče strategije.

  Katrin Saks, v imenu skupine PSE. – (ET) Gospa predsednica, komisarka, na žalost je Evropska unija odkrila pomen Srednje Azije razmeroma pozno in nisem povsem prepričana, ali celo danes razumemo pomembnost regije v smislu gospodarske in varnostne politike. Pogled po tej sejni dvorani pokaže, da ni ravno med najbolj priljubljenimi. Vendar strategija za Srednjo Azijo, ki je bila sprejeta prejšnje leto med nemškim predsedstvom, in to poročilo Evropskega parlamenta v vsakem primeru pomenita velik korak naprej. Čestitam poročevalcu in se mu zahvaljujem za prijetno in konstruktivno sodelovanje.

To poročilo vključuje glavna vprašanja, ki zadevajo Srednjo Azijo, vključno z varnostnimi vprašanji, bojem proti terorizmu, energijo, bojem proti revščini, tihotapljenjem mamil, trgovino z ljudmi, okoljskimi vprašanji ter razvojem odnosov z Evropsko unijo, regionalnim sodelovanjem in izzivi globalizacije. Pomembni vidiki so, da se sprejme regionalni pristop na eni strani ter da se oceni vsako državo po njenih dosežkih na drugi strani, ker se kljub temu, da obravnavamo le eno regijo, države v njej vseeno precej jasno razlikujejo.

Najpomembnejši vidik poročila je dobro ravnovesje med ekonomskimi vidiki in človekovimi pravicami. Ker so zadevne države bogate z viri, obstaja nevarnost, da bodo interesi prevladali nad vrednotami v naših odnosih. To bo morda še bolj otežilo dejstvo, da v Srednji Aziji ni nobenih predhodnih demokratičnih izkušenj, zaradi česar bo izvajanje mednarodnih standardov težko.

Situacija je še zapletenejša zaradi tradicionalnih vezi, ki temeljijo na rodovih, in trajajoče sovjetske zapuščine. Zato bi se lahko zdelo, da uporabljamo iste besede, kot so človekove pravice, svoboda govora, svoboda tiska, vendar je vsebina, ki jo pripisujemo tem izrazom, zelo različna. Posledično sodelovanje ni lahko, vendar moramo izkoristiti interes, ki jih imajo države Srednje Azije v Evropski uniji. Vendar nismo njihova edina rešilna bilka. V zadnjih letih je Rusija tam ponovno aktivno razvijala odnose, prav tako tudi Azijske države.

Vendar ima Evropska unija boljšo priložnost kot kdaj koli prej, da razvije odnose, tako da na primer uporabi vezi in izkušnje, ki so jih Baltske države, ki sedaj spadajo v Evropsko unijo, in druge nove države članice prej imele z državami Srednje Azije. Zelo pomembno je, da povečamo našo prisotnost v regiji, čeprav ne upoštevamo tega, kar je povedala komisarka, in dejstva, da imamo v Srednji Aziji države, kjer je v nasprotju z Evropsko unijo večina prebivalstva mladega, naši projekti pa bi se morali osredotočiti zlasti na njih.

  Samuli Pohjamo, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospa predsednica, komisarka, najprej se zahvaljujem poročevalcu Cemu Özdemirju, da je sestavil uspešno poročilo. Na tem področju je veliko delal in sprožil nekatera temeljna vprašanja o EU in strategiji za Srednjo Azijo.

Iz poročila je očitno, da EU obravnava Srednjo Azijo iz dveh stališč. Unija želi povečati uvoz zemeljskega plina in nafte iz te regije in vzpostaviti različne tranzitne poti. Obenem želi izboljšati razmere na področju človekovih pravic, spodbujati demokracijo in enakost ter preoblikovati sisteme upravljanja in sodstvo. Zahtevno bo najti pravo ravnovesje v zvezi s temi cilji. EU bo morala spodbuditi izvajanje strategije za Srednjo Azijo, pospešiti izvajanje projektov in razširiti svoj pristop na nacionalni in lokalni ravni.

Želim poudariti, kako pomembno je, da obstajata dialog in sodelovanje med EU in Srednjo Azijo. Obenem mora Unija podpirati odnose med državami Srednje Azije in zagotavljati tehnično pomoč za boj proti trgovanju z ljudmi in mamili. Pomoč EU za zdravstvo, socialne in izobraževalne reforme ter sodelovanje na področju znanosti bo povečalo število stikov v civilni družbi in okrepilo evropske vrednote, demokracijo, vladavino prava in človekove pravice. To bo prav tako utrlo pot sodelovanju in energetski politiki.

Rad bi tudi omenil pomembnost podpore EU v zvezi z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem, kar bo pomenilo boljše priložnosti za študij v EU in za izmenjave s študenti iz univerz v EU. EU mora prav tako podpirati in spodbujati države Srednje Azije, da sprejmejo učinkovitejše ukrepe na področju zaščite okolja, pri svojih prizadevanjih za trajnostno rabo vode in pri uporabi drugih naravnih virov.

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, tudi sam se želim zahvaliti gospodu Özdemirju za odlično poročilo.

Energetska varnost, gospa komisarka, je nedvomno eden največjih izzivov, s katerimi se srečuje Evropska unija v 21. stoletju. Doseže se jo lahko le z diverzifikacijo naših virov oskrbe z energijo, da države članice EU ne bodo več odvisne od družb, ki jih nadzorujejo ruske varnostne službe.

Glaven vir diverzifikacije bi lahko bile države Srednje Azije. To bi ustrezalo obema stranema: državam članicam EU, ki iščejo druge vire za oskrbo z energijo, in državam Srednje Azije, ki bi želele prodajati svoje surovine po višjih cenah.

Do razširitve naftovoda Odessa-Brody do poljskega pristanišča Gdansk ni prišlo, za plinovod Nabucco, edini plinovod, ki bi lahko oskrboval države članice EU z zemeljskim plinom neodvisno od Rusije, pa se zdi, da ga bo veliko težje zgraditi glede na sporazum, ki sta ga Turkmenistan in Kazahstan prejšnje leto sklenila z Rusijo, in sicer o gradnji plinovoda vzdolž obale Kaspijskega morja, ter glede na nedavni sporazum med Rusijo in Bolgarijo ter privatizacijo srbske naftne industrije.

Posledično zaradi pomanjkanja solidarnosti v Evropski uniji in zaradi neučinkovite diplomacije EU naše države dopuščajo Rusiji in Kitajski, da jih bosta izrinili iz te svetovno pomembne regije. Zato sprašujem komisarko, kakšne konkretne ukrepe namerava Evropska komisija sprejeti v prid projektom, kot sta naftovod Odessa-Brody-Gdansk in plinovod Nabucco.

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poročevalcu, da je namenil toliko časa in truda za pripravo tega poročila. Vendar moram na žalost to pozitivno izjavo dopolniti z opažanjem, da je zadevni predlog izjemno obširen in slabo strukturiran, z mnogimi ponavljajočimi se elementi. Moje glavno vprašanje je: komu je pravzaprav namenjen?

Menim, da bo to besedilo pri ciljnih narodih vzpodbudilo občutek nezadovoljstva. Diplomati teh držav bodo imeli težko nalogo, ko se bodo morali spoprijeti s kritikami iz tega poročila. Menim, da bi bilo v prihodnje primerno, da se resolucija in obrazložitveno poročilo ločita. Želel bi navesti primer iz ene od zadevnih držav, Kazahstana. Konec leta 2006 je predsednik Kazahstana, Nursultan Nazarbajev, prišel v Bruselj. Mislim, da je bil takrat prisotna tudi komisarka. Ob tisti priložnosti je bilo izraženo spoštovanje in spregovorjene besede pohvale. Vendar je pri branju poročila mogoče dobiti splošen vtis, da odobravanje ni bilo resno ali iskreno. Ali je stopnja oskrbe s plinom ali nafto merilo naše objektivnosti? Ali ne vemo, da Kazahstan dejansko izvaja program z naslovom Prehod k Evropi, ki odraža resnično željo te republike, da se na zadevnih področjih približa EU? Menim, da poročilo ne ponuja poštenega odgovora na vprašanje Kazahstancev, ali je Kazahstan mogoče geografsko in tudi splošneje obravnavati kot del Evrope. Prav tako menim, da je tradicionalno pokroviteljski ton poročila, s katerim EU naslavlja svoje nepismene, revne sorodnike, neprimeren.

Besedilo sploh ne razlikuje med različnimi državami v regiji, naj bo to glede človekovih pravic ali gospodarskega in socialnega razvoja. Obveza o vključitvi držav Srednje Azije in Mongolije se lahko razume le kot prizadevanje, da se združi države, za katere poročevalci menijo, da imajo enak geopolitični pomen, predvidoma kot morebitne platforme proti Rusiji in Kitajski. Določen del besedila v predlogu resolucije je vprašljiv. Kaj je namen uvodne izjave R, kjer je navedeno, da je več različnih držav v daljni in bližnji preteklosti imelo interese v tej regiji? Ali to izraža našo podporo kolonialnim ambicijam nekaterih evropskih sil v preteklosti ali je izraz skrbi v zvezi z interesi nekaterih naftnih družb? Poleg tega se mi izjava, da sta Rusija in Kitajska poskušali povečati svoji območji vpliva v Srednji Aziji z ustanovitvijo Šanghajske organizacije za sodelovanje, ne zdi smiselna.

Na koncu bi rad povedal, da so občudovanja vredne namere glede izboljšanja odnosov EU z državami Srednje Azije in prizadevanja glede podpore lokalnega demokratičnega in socialno-političnega razvoja, ki izhajajo iz osnutka resolucije, zasenčili zelo problematični interesi nekaterih ambicioznih skupin. Glede na dejanske cilje in potrebe EU je to besedilo po mojem mnenju nesprejemljivo.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, gospod Özdemir v svojem poročilu upravičeno poudarja, da je Srednja Azija strateško zelo pomembna za Unijo. Prav tako pravi, da morajo sporazumi z državami, ki niso države članice, temeljiti na jasni zavezanosti človekovim pravicam v državi partnerici. Dialog mora biti jasne in odkrit.

Turkmenistan je ena od držav Srednje Azije, ki jo omenja poročevalec. Verska svoboda v tej državi ne obstaja. Religijo v celoti nadzoruje država. „Ruhnama“ – državna vera in kult osebnosti, ki obkroža nekdanjega predsednika Niyazova – ostaja standard. Zaradi tega imajo neregistrirane verske skupine težave. Znajdejo se v situaciji, ko je izredno težko izbrati pravo odločitev. Ustrahovanje uradnikov omejuje njihovo versko svobodo in soočajo se s težavami pri prostem gibanju in lastništvu nepremičnin. Primer ruskih baptističnih duhovnikov Kalataevskyja in Potolova, o katerih sem prejšnjo jesen zastavil vprašanje Komisiji, je le en primer vsakdanje strašne realnosti.

Zato vas ponovno pozivam, da premislite o predlogih sprememb, ki sem jih oblikoval, in sicer predloga sprememb 12 in 13. Turkmenistan je v zvezi s prizadevanji za diverzifikacijo virov za oskrbo z energijo v Evropski uniji pomembna država, o tem ni dvoma. Vendar si prav tako zasluži pozornost zaradi položaja verskih skupin, ki sem jih omenil, in drugih manjšin. Enako velja za druge partnerice v Srednji Evropi. Računam na vašo podporo.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, za partnerstvo med EU in Srednjo Azijo je skrajni čas in čestitam gospodu Özdemirju za njegovo poročilo. Interese v zvezi s to prostrano in strateško ključno regijo kažejo tri strani: Kitajska, Rusija in Evropa. Bistveno je, da storimo vse za zagotovitev, da bi bila racionalna izbira Srednje Azije partnerstvo z Evropsko unijo.

Postopen vzpon Turkmenistana iz osamitve Evropski uniji zagotavlja ključno priložnost. Zagotavljanje redne, zanesljive oskrbe z bogatimi viri ogljikovodikov iz Turkmenistana bo zmanjšalo sedanjo preveliko odvisnost Evrope od Rusije. To bo zahtevalo nov transkaspijski cevovod za povezavo s projektom Nabucco.

Uzbekistan, ki je bil upravičeno sankcioniran po pokolu v Adižanu, se je začel vključevati v dialog o človekovih pravicah z EU. To je pomemben korak naprej. Jasno je, da bo potrebno še veliko napredka, preden bo mogoče Uzbekistan obravnavati kot pravo demokratično državo. Vendar je Uzbekistan ključen zaveznik v vojni proti mednarodnemu terorizmu, zlasti v zvezi z Afganistanom.

EU bi morala Kazahstan obravnavati kot najdragocenejše območje v Srednji Aziji. Obširni viri nafte, plina in mineralov v državi, vključno z uranom, so očitno privlačni. Čeprav Kazahstan ni zahodna liberalna demokratična država v skladu z našo tradicijo, dosega znaten napredek kot večverska, laična država z muslimansko večino. Glede na to, da je bila le pred 17 leti republika Sovjetske zveze, bo predsedstvo Kazahstana pri OVSE leta 2010 nadalje okrepilo prizadevanja za večjo politično svobodo in človekove pravice v tej državi.

Kot poročevalec za vzhodno razsežnost evropske sosedske politike sem nekoč dejal, da bo Kazahstan morda nekega dne postal članica evropske sosedske politike. Menim, da bo nekega dne mogoče sprejeti dogovor, podoben temu.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Gospa predsednica, tudi jaz bi želel pohvaliti poročevalca Cema Özdemirja. Škoda, da je večina prebivalcev v Srednji Aziji najbrž že dolgo časa nazaj zaspala.

Evropska unija je dolgo zanemarjala Srednjo Azijo. Strategija, ki je bila zdaj oblikovana, kaže na prizadevanja za odpravo te vrzeli. Kot je povedalo že veliko govorcev ima Unija velike interese v tej regiji. Izbrali smo realistično strategijo, ki celostno obravnava različne vidike našega odnosa s Srednjo Azijo in napredek v zvezi s tem. Kot je že večkrat povedal naš posebni predstavnik EU Pierre Morel, ni možnosti, da bi se razvil dialog o energiji, če ne bomo pomagali pri vzpostavljanju primerno delujočih držav. Primerno delujoče države pa pomenijo demokratizacijo. Ni jamstev, da bo nova strategija uspešna. To bo zelo odvisno od tega, kako se bo izvajala. Predvsem pričakujemo, da bo Evropska komisija opredelila strategijo v praksi. Seveda moramo pri vsem tem upoštevati človekove pravice.

V zvezi z Uzbekistanom ostajam pri svojem mnenju, da moramo biti v odnosih s to državo še naprej trdni, dokler se v tamkajšnji ureditvi jasno ne bo pokazalo, da je resnično pripravljena na prehod k demokraciji.

Kazahstan, pomembno vprašanje. Strinjam se s splošnim stališčem, da ima ta država ključno vlogo v regiji. Ne strinjam se z gospodom Tannockom, da bi jo bilo treba vključiti v evropsko sosedsko politiko, vendar bi morali preučiti načine za izboljšanje našega odnosa s Kazahstanom. Tam sem bil sam in sem bil navdušen nad energijo države, ne le gospodarsko, ampak tudi socialno. Vesel sem, da je bil sprejet sporazum o tem, ali lahko Kazahstan prevzame predsedovanje OVSE. Prav tako sem vesel, da je poleg tega sporazuma, tega sklepa, tudi nekaj pogojev. V prihodnosti lahko opazujemo, ali bo Kazahstan izpolnjeval te pogoje.

Še zadnja pripomba. V Srednji Aziji si lahko prizadevamo za različne stvari. Vendar le, če upoštevamo vlogo Rusije in Kitajske v tej regiji. Zato moramo v zvezi z našo politiko do Rusije in Kitajske premisliti tudi o obliki, ki jo bo naš vse večji interes v tej regiji prevzel. Ko sem bil v Kazahstanu, sem izvedel, da zanje Kitajska in Rusija nista edini veliki partnerici; želijo si tudi tesnejših odnosov z Evropsko unijo. Naša nova strategija bo morda zato zelo primerna.

  Ona Juknevičienë (ALDE). – Gospa predsednica, na začetku bi rada čestitala gospodu Özdemirju za pripravo tega izčrpnega poročila.

Kot predsednica delegacije za odnose z državami Srednje Azije in v povezavi s to resolucijo bi obravnavala več vprašanj, ki se mi zdijo pomembna.

Srednja Azija je očitno vse bolj pomembna za Evropsko unijo in svet kot celoto, nedvomno zaradi svojih bogatih virov energije. Imamo veliko skupnih interesov pri spodbujanju varnosti in odpravljanju groženj, kot sta terorizem in tihotapljenje mamil. Vesela sem, da strategija Evropska unije za novo partnerstvo s Srednjo Azijo ta vprašanja obravnava zelo odločno, prav tako ta resolucija.

Regija ima ključen geostrateški položaj, zlasti ker meji na Afganistan, Kitajsko in Rusijo. Zato moramo jasno opredeliti naše cilje in prednostne naloge, pri čemer moramo upoštevati te okoliščine.

Leta 2010 bo Kazahstan predsedoval organizaciji OVSE, ki je odgovorna za zagotavljanje demokracije in temeljnih človekovih pravic. Vesela sem za kolege, vendar me skrbi za prebivalce Kazahstana, kjer trenutno izvoljeni parlament ne vključuje niti enega člana opozicije.

Vse države Srednje Azije imajo pred seboj še dolgo pot do gospodarske in politične reforme in do vzpostavitve demokratičnih družb. Primer nekdanjih sovjetskih republik, vključno z mojo državo Litvo, kaže, da 17 let neodvisnosti ni dovolj, da se dosežejo resnične spremembe. Vendar moramo zagotoviti pomembno sporočilo, da Evropa ne bo iskala materialnih koristi na račun človeških vrednot.

  Wiesław Stefan Kuc (UEN). – (PL) Gospa predsednica, komisarka, neodvisnost Srednje Azije pred 20 leti, ki jo v poročilu obravnava gospod Özdemir, je prinesla popolno kulturno spremembo po letih suženjstva.

Očitno so te države uporabile svojo na novo pridobljeno svobodo v skladu s preteklo prakso in izkušnjami. V tako kratkem času se spremembe težko dosežejo. Ti narodi so stoletja vzdržali zaradi kulturnih razlik na podlagi dolge tradicije. To moramo spoštovati. Spremembe morajo priti počasi, da se ne izzove sovražnosti do lastne kulture in pričakovanj.

Gospodarske vezi z Rusko federacijo so po razglasitvi neodvisnosti ostale in so še naprej močne. Ruska kultura, znanost in gospodarstvo so imeli zelo velik vpliv na zdaj neodvisne države. Če ne bomo zgradili alternativnih vezi z Evropsko unijo, ne bomo uspeli, kljub pričakovanjem, ki jih imajo te države v zvezi z nami.

Začeti moramo pri gospodarstvu: nadomestimo ruske plinovode z našimi, ruske tehnične obrate z našimi in ruski jezik z angleščino. To bo povzročilo sistematične spremembe v kulturi.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospa predsednica, to poročilo izraža zaskrbljenost v zvezi s tem, da bi lahko nova kirgiška ustava, o kateri se je oktobra 2007 glasovalo na referendumu brez obširne razprave, spremenila ravnovesje moči. Kirgiška ustava je bila spremenjena po spornem referendumu leta 1996, leta 2003 pa je prišlo do novega referenduma, ki je odobril nadaljnje ustavne spremembe.

To poročilo v zvezi z republikami Srednje Azije prav tako obsoja „želje po ohranjanju notranjega nadzora“, ki so „značilne za režime, ki ne kažejo zanimanja za splošno soglasje, na katerem bi utemeljili svoje vladanje“.

Samo trenutek, o komu govorimo? Ustavne spremembe, ki bodo „spremenil[e] ravnotežje oblasti“. „Želje po ohranjanju notranjega nadzora“, „ki ne kažejo zanimanja za splošno soglasje“, na katerem bi utemeljili vladanje politične elite. To se sliši kot odsek iz poročila stranke Združenega kraljestva za neodvisnost o evropski ustavi – oprostite, mislim sem na lizbonsko pogodbo.

Dvomim, da pet republik Srednje Azije predstavlja vzor demokracije in vladavine prava, vendar so politiki iz Kirgizistana takrat, ko želeli spremeniti ustavo, bili dovolj dostojni, da so vsaj prosili ljudi za njihovo soglasje na referendumu.

Evropska unija nima ne dostojnosti ne poguma, da bi to storila za Evropejce.

  Rihards Pîks (PPE-DE). – (LV) Hvala, gospa predsednica, komisarka. Najprej se zahvaljujem poročevalcu, poročevalcu v senci in njunim asistentom, saj je poročilo zelo izčrpno, vsebuje veliko referenc in je zahtevalo veliko pregledovanja dokumentov, pri čemer je za vsako državo narejena ločena analiza. Vendar bi vas rad opozoril na nekaj vprašanj, ki po mojem mnenju niso bila dovolj obravnavana. Rad bi tudi dodal, da je bil opis, ki ga je podala komisarka, o posebnih dejavnosti, ki jih je treba izvesti v teh državah v bližnji prihodnosti, zelo dobrodošel. Vendar menim, da v poročilu in strategiji Evropske unije v splošnem ni dovolj strateških odločitev ali dejanj, ki so povezana s temi državami, zdi pa se mi, da Rusija, Kitajska, Južna Koreja in Indija bistveno vplivajo na te regije. Prav tako bi vas rad opozoril na nekaj, kar je kolega Adam Bielan že omenil – 10. oktobra 2007 so se vodje več držav srečali v Vilni, da bi razpravljali o cevovodih za oskrbo z energijo iz Kaspijskega morja. Teden dni pred tem sta gospod Putin, ki ne obiskuje pogosto drugih držav, in gospod Nazarbayev obiskala Turkmenistan in podpisala politični sporazum– pri čemer sta ponudila nekoliko višjo ceno za nafto – ki zagotavlja, da bo ves plin iz Turkmenistana in Kazahstana šel preko ruskih plinovodov. Tako dejansko lahko rečemo, da je prehitel odločitev našega kolega. Prav tako menim, da je mogoče opaziti določeno podobnost z dogodki v Andižanu, kjer je kasneje, po nekaj mesecih, predsednik Uzbekistana moral zahtevati zaprtje oporišča Združenih držav. Menim, da moramo več pozornosti nameniti tem vidikom ... Rad bi le opozoril na dejstvo, da moramo veliko pozorneje preučiti in upoštevati tudi te strateške vidike. Hvala.

  Józef Pinior (PSE). – Gospa predsednica, najprej bi rad čestital gospodu Özdemirju za njegovo odlično poročilo o strategiji EU za Srednjo Azijo.

Srednja Azija je del poti, ki že od antike povezuje velike evropske in azijske civilizacije. V današnjem svetovnem okviru lahko starodavno svileno pot obravnavamo kot simbol velikega političnega, kulturnega in trgovinskega potenciala v tej regiji. Srednja Azija je regija, kjer se stikajo Evropska unija, Kitajska, Indija in Iran. Ni dvoma, da bodo države te regije – Kazahstan, Kirgiška republika, Turkmenistan in Uzbekistan – ene od glavnih področij zunanjih dejavnosti EU v prihajajočih letih.

Mimogrede, Srednja Azija je regija, kjer imata EU in Turčija skupni interes. Kulturni, jezikovni in strateški vpliv Turčije v tej regiji je eden od argumentov za članstvo Turčije v Evropski uniji.

Poudaril bi dve točki. EU bi morala zagotoviti pomoč v teh državah glede človekovih pravic, demokracije in izobraževanja. Obstaja potreba po tem, da EU podpira razvoj civilne družbe, liberalne demokratične spremembe in vladavino prava v teh državah.

Poudaril bi pomembnost partnerstva na področju energetske politike. Posebno pozornost je treba nameniti projektom, ki povezujejo naftna in plinska polja ter distribucijski sistem v Srednji Aziji s cevovodi, povezanimi z Evropsko unijo, vključno s prihodnjimi projekti, kot je Nabucco. Nadaljnja krepitev sodelovanja med srednjeazijsko in črnomorsko regijo na področjih energije in prevoza je bistvena za doseganje ciljev EU.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, komisarka, strategija EU za Srednjo Azijo je velik korak naprej. S povečevanjem skupne prepoznavnosti prek posebnega predstavnika in z načrtovanjem sestave delegacij v Kirgiški republiki in Tadžikistanu bomo imeli več možnosti za intenziven dialog s posameznimi državami, spremenil pa se bo tudi način dela v regiji.

Srednja Azija bo postala pomembnejša, zlasti – kot je bilo omenjeno – glede dostopa do energije, ki je neposredno ali posredno ne nadzoruje Rusija. Regija je sestavljena iz novih držav, ki potrebujejo podporo pri razvoju in krepitvi svojih demokracij, podporo pri boju proti kriminalu in pri zaustavitvi pretoka mamil v Rusijo in EU prek nekaterih držav v regiji. Obenem so te države seveda pomembne partnerice v boju proti virom terorizma.

EU ima priložnost, da pokaže svojo korist v okviru zunanje politike, tako da uporabi vse instrumente „mehke“ politike, tako pomoč kot trgovino. Poleg tega lahko EU pomaga zgraditi demokratične institucije in delujočo državo, ki temelji na vladavini prava, pri čemer se spoštujejo človekove pravice in prava svoboda govora in medijev.

Države Srednje Azije imajo velik interes pri ustvarjanju možnosti za diverzifikacijo izvoza nafte in plina. EU mora predlagati učinkovite, primerno financirane alternative ruskim in kitajskim cevovodom. EU mora sprejeti odgovornost za našo skupno energetsko varnost. Drugače bi obstajalo tveganje, da naša skupna prizadevanja ne bodo uspešna.

Več naftovodov in plinovodov iz Srednje Azije, ki so v lasti Rusije, ne pomeni neodvisnosti v energetskem sektorju, za katero si moramo prizadevati v EU.

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Kazahstan je država v Srednji Aziji, ki jo najbolje poznam. To je velika država, ki se razprostira med Kitajsko, Sibirijo in Evropo. Presenetljivo je, da države, katerih del ozemlja geografsko pripada Evropi, štejemo za srednjeazijske. Kazahstan, ki ima 16 milijonov prebivalcev in več kot 100 etničnih skupin, se od nas razlikuje v svojih tradicijah in zgodovini, vendar politika te države in želje njenih prebivalcev izražajo močno željo po zbližanju z Evropo.

Poleg tega je iz kulturnega vidika Kazahstan bolj evropski kot azijski. Spopada se s težavami, vendar je stabilna država, ki si prizadeva za demokratične reforme; stabilnost v tej regiji pa je zelo pomembna za varnost celega sveta. Podpreti moramo proces stabilizacije in približevanja Kazahstana in drugih držav Srednje Azije Evropi. Podpirati moramo vse dejavnosti, ki služijo temu, da se države Srednje Azije približajo Evropi, zlasti ker lahko imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospe in gospodje, kot poročevalka za sodelovanje v črnomorski regiji bi rada poudarila, kako pomembno je medregionalno sodelovanje med Srednjo Azijo in črnomorsko regijo. Zahvaljujem se poročevalcu, da je upošteval moje predloge na to temo in upam, da si bosta Komisija in Svet trajno prizadevala, da se bodo uporabili v praksi, z izvajanjem nove strategije za Srednjo Azijo.

Sodelovanje med tema dvema regijama in krepitev tega sodelovanja je cilj za Evropsko unijo, za države Srednje Azije in za črnomorsko regijo. To se najbolj jasno kaže na področju energije in prevoza, saj Srednja Azija predstavlja pomemben vir energetskih virov za Evropsko unijo. Zato pozdravljam dejstvo, da poročilo poudarja dve ključni ideji v zvezi s tem.

Treba je razviti prometne poti in energetsko infrastrukturo, ki povezuje vire od Srednje Azije do črnomorske regije in na koncu do Evropske unije, kar je pomemben element za zagotavljanje energetske varnosti in raznolikosti v Evropski uniji. Zato vztrajam pri tem, da je projekt Nabucco ključnega pomena in se pridružujem pozivu iz poročila, da se večja pozornost nameni uspešnemu razvoju.

Močna politika na področju energije prav tako vključuje vzpostavitev preglednega in konkurenčnega energetskega trga. Pomembno je, da Evropska unija spodbuja dejavnosti v tej smeri, tako s krepitvijo dialoga med državami Srednje Azije in črnomorske regije kot z dodatnimi ukrepi, kot so pospeševanje pristopa v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Vendar bi se morali ti cilji vključiti v globalno strategijo za Srednjo Azijo, ki se osredotoča na trajnostno stabilnost in razvoj. Zato in zaradi energetske politike je zelo pomembno, da se spodbuja reforma v vseh petih republikah, medtem ko bi morale človekove pravice in dobro upravljanje, izobraževanje in vseživljenjsko učenje predstavljati njene bistvene elemente.

  Vural Öger (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej želim čestitati gospodu Özdemirju za njegovo zelo uspešno poročilo. Evropska unija se je pridružila tekmi za Srednjo Azijo z zelo omahljivimi koraki in je nekoliko pozna, saj se zanjo že potegujejo Rusija, Kitajska in ZDA. Do zdaj Srednja Azija Evropske unije ni obravnavala kot globalnega udeleženca. Za strategijo EU za Srednjo Azijo, zlasti kot sredstva za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, je bil že skrajni čas. Nemško predsedstvo je zanjo dalo pobudo. Pomembno je, da se zdaj s tem nadaljuje.

Na žalost je velikokrat očitno, da EU še vedno ni enotna glede svoje zunanje energetske politike. V Evropi bi se morali zlasti osredotočiti na diverzifikacijo, na zastopanje skupnih interesov in na solidarnost v primeru kriz. Vendar dvostranski energetski sporazumi, ki jih države članice EU sklepajo s tretjimi državami, kar naprej ogrožajo zmožnost Evropske unije, da sprejme skupno stališče. Vendar je v interesu Evropske unije in njenih državljanov, da nadaljujejo s skupno zunanjo energetsko politiko.

Vendar energetskih zalog, ki so izjemno pomembne za naše državljane, ne smemo obravnavati kot edini razlog za odnose EU s to regijo. Ne poskušamo imeti enostranskih koristi od strategije za Srednjo Azijo. V zvezi s tem se mora Evropa razlikovati od drugih udeležencev v regiji. Veliko bolj gre za pomoč republikam Srednje Azije, da razvijejo vladavino prava in demokratične oblike družbe, skupaj s trdnim gospodarstvom. Če bo Evropa to storila, se morajo državljani te regije s tem veliko bolj seznaniti. Vendar mora Evropa delovati tudi previdno, saj se lahko nasveti iz zahoda vse prehitro napačno razumejo kot pokroviteljstvo ali vmešavanje.

Svet se zbližuje tudi zunaj Evropske unije in prizadevati si moramo za konstruktivno partnerstvo z državami Srednje Azije, partnerstvo, ki ne daje misliti, da se Evropejci zanimajo le za stvari, ki so jim v korist, partnerstvo, ki temelji na medsebojnih koristih.

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Gospa predsednica, gospa komisarka, pred 150 leti je bil moj sodržavljan Ármin Vámbéry prvi Evropejec, ki je širši javnosti prinesel novice o zaprtih družbah v Srednji Aziji ter informacije o kulturnih, upravnih in gospodarskih razmerah v tej regiji pred rusko osvojitvijo. Celo takrat je ta regija, podobno kot svilena pot, že stoletja tvorila kopensko vez, ki je združevala Evropo in Azijo.

Po dolgem obdobju ruske in sovjetske nadvlade, je pet držav Srednje Azije ponovno prevzelo to vlogo vezi med Evropo in Azijo. V več primerih to že velja; velik delež nezakonite trgovine z ljudmi in mamili v Evropo prihaja prek teh držav, tako kot naravni plin.

Zato je Evropa potrebovala, in še vedno potrebuje, strategijo, s katero bo razvila odnose s Srednjo Azijo. Vendar Evropa ne sme pričakovati, da bo sodelovanje služilo le preprečevanju nevarnosti, ki izhajajo iz tam, da bo dobila dostop do energije in surovin ali da bo Evropa naučila to regijo o demokraciji in človekovih pravicah.

Razviti moramo pravo sodelovanje s to regijo in zato podpiram prizadevanja Evropske unije, da spodbuja članstvo držav Srednje Azije v STO in njihovo vključevanje v svetovno trgovino. Evropa mora uporabiti vsa sredstva, ki so ji na voljo, za spodbujanje gospodarskega, socialnega in političnega razvoja in modernizacijo te regije. To je mogoče doseči le na podlagi medsebojnega zaupanja.

Zato je pomembno – kot del tega sodelovanja – dati prednost okoljski zaščiti. Podnebne razmere, kronične težave, ki so povezane z uporabo vode, in sanacija predhodno onesnaženih področij so vprašanja, ki si zaslužijo večjo pozornost. Vzporedno s tem mora Evropa strogo ogniti kakršnemu koli projektu, ki onesnažuje okolje ali ogroža življenja tamkajšnjih ljudi.

Komisijo sem že opozoril na kritike kirgiških in uzbekistanskih nevladnih organizacij v zvezi z dejavnostmi pridobivanja zlata, pri katerih se uporablja tehnologija s cianidom in ki jih delno financira Evropska banka za obnovo in razvoj. Evropa v nobenem primeru ne more podpirati uporabe te tehnologije, v Evropi ali izven nje. Najlepša hvala.

  Elisabeth Jeggle (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, tudi jaz se na začetku zahvaljujem poročevalcu gospodu Özdemirju in vsem poročevalcem v senci, ki so sodelovali pri oblikovanju tega poročila. S to strategijo za Srednjo Azijo in to prvo obširno razpravo v Evropskem parlamentu dejavno sprejemamo primerne ukrepe za spodbujanje dialoga in za uresničevanje vseh izzivov, ki nas še čakajo in ki jih je komisarka obravnavala. Ta strategija bo vključevala majhne korake na dolgi poti. Vesela sem, da bomo tesneje sodelovali in da to ne bo enosmerna ulica, temveč izmenjava mnenj, ki temelji na medsebojnem zaupanju.

Današnja razprava kaže, da moramo ravnati uravnoteženo, ko govorimo o Srednji Aziji. Različne republike Srednje Azije imajo zelo različne značilnosti. Imamo zelo različne zahteve. Želimo uvažati energijo, vendar na zanesljivi podlagi, in izvažati demokracijo in človekove pravice. Združiti želimo obe stvari, kar ni enostavno. Od leta 1999 sem bila članica delegacije za odnose z državami Srednje Azije; te države poznam. Od tamkajšnjih ljudi sem se naučila in vem, da imajo tudi oni ugled, ki ga nočejo izgubiti. Zato moramo nadaljevati zelo previdno in včasih pragmatično.

Zdaj moram omeniti Uzbekistan. Uzbekistan zdaj sprejema pomembne ukrepe, ki jih moramo močno pozdraviti. Smrtna kazen je bila odpravljena 1. januarja. Poročevalcu se zahvaljujem za njegov ustni predlog spremembe. Poleg tega je bilo uvedeno načelo „habeas corpus“, tj. načelo, kjer sodišče preveri, ali je bil odvzem prostosti zakonit. Maja tega leta bomo s Komisijo imeli drugo razpravo o človekovih pravicah. Verjamem, da bo do nje prišlo. To je drugi primeren ukrep, s katerim se nadaljuje to, kar smo začeli.

Tukaj lahko povem, da bom podprla predloge sprememb, ki jih je vložila skupina UEN, ker se z njimi strinjam in menim, da so korak naprej k dialogu, in ker menim, da si moramo za dialog in partnerstvo prizadevati.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija bi morala aktivneje sodelovati pri dogodkih v Srednji Aziji in podpori gospodarskega in socialnega razvoja v regiji. Zdaj je naš vpliv neznaten: tam poslujejo zlasti Moskva, Peking in Washington.

Če želimo imeti vidnejšo vlogo, moramo razviti vizijo za gospodarsko in politično sodelovanje ter se združiti pri projektih, naložbah in programih, ki so oblikovani za uresničevanje potreb Kazahstana, Kirgiške republike, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana. Obenem bi morali spodbuditi vse te države, da se vključijo v aktivnejše medregionalno sodelovanje. Vendar moramo vedeti, da to ne bo lahka naloga, saj je regija etnična, jezikovna, verska, politična in socialna sestavljanka, ki je še vedno pod močnim ruskim vplivom.

Prednostna naloga Evropske unije bi morala biti okrepitev sodelovanja na področjih, kot so energija, trgovina, izobraževanje, infrastruktura Osredotočiti bi se morali na podporo procesa demokratizacije, razvoj izobraževanja in odpravo revščine. To bo okrepilo varnost ter socialno in gospodarsko stabilnost v tej strateški regiji sveta in povzročilo, da bo naše sodelovanje učinkovitejše.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, najprej izpostavljam naslednje: vseh pet držav Srednje Azije je članic organizacije OVSE, kar pomeni, da so v razmerju do mednarodne skupnosti sprejele obveznosti v zvezi s spoštovanjem temeljnih svoboščin, demokracije in človekovih pravic, čeprav se razlikujejo glede stopnje, do katere te obveznosti izpolnjujejo.

Kazahstan kljub regionalnim primanjkljajem pozitivno izstopa. Avgusta 2007 so tam potekale parlamentarne volitve, kjer sem sodeloval kot opazovalec. Kljub nekaterim pridržkom je mednarodna skupnost te volitve priznala kot demokratične.

Če Evropska unija želi poleg Rusije najti druge vire surovega olja in naravnega plina, si mora prizadevati za strateško sodelovanje z državami Srednje Azije, zlasti s Kazahstanom. To pomeni spodbujanje in podporo evropskih prizadevanj Kazahstana.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, to je bila zelo zanimiva razprava. Vedno obžalujem, da poteka pozno ponoči in lahko ostane tako malo poslancev, ampak hvala, da ste ostali. Mislim, da ste mnogi omenili to, kar je tudi moje osebno mnenje: obstaja strategija, ki je zagotovo potrebna, in namen te strategije je doseči stabilizacijo in varnost na tem področju. Dejansko Evropska unija zelo podpira napredek.

Leta 2000 sem bila predsednica organizacije OVSE in sem te države lahko spoznala; kot so že povedali drugi, so to zelo zanimive države. Med seboj se zelo razlikujejo. Res je, da je Kazahstan najbolj viden med temi državami, vendar je treba še veliko storiti.

Primer je vprašanje človekovih pravic, ki so ga vsi omenili. Drug primer je vprašanje odprave revščine in zlasti vprašanje izobraževanja, prisotna pa so tudi vprašanja na splošnem področju človekovih pravic in seveda veliko energetsko vprašanje. Vem, da je treba storiti veliko in vesela sem, da je na koncu Evropska unija storila veliko več kot v preteklosti, kot sem rekla, skupaj z nemškim predsedstvom. Zdaj bom povedala nekaj besed o teh različnih vprašanjih.

Odprava revščine je zelo pomembna in je eden izmed najpomembnejših delov, na katerega se opiramo v državnih strategijah. Dokument o politiki, ki smo ga oblikovali za strategijo EU za Srednjo Azijo je bolj politični dokument o političnih prednostnih nalogah, vendar v državnih strategijah omenjamo vse zahteve, ki jih določa instrument za razvojno sodelovanje, ki je zlasti osredotočen na izobraževanje, zdravje, regionalni razvoj, socialno zaščito in predvsem na ranljive družine in otroke v težavah.

Omenila bi tudi pomemben dejavnik v zvezi z javnim zdravjem in prenosljivimi boleznimi: svetovni sklad za AIDS, malarijo in tuberkulozo, do katerega so države Srednje Azije tudi upravičene. S tem bomo gotovo nadaljevali.

Obstaja pa tudi vprašanje energije – omenjena sta bila plinovod Nabucco in naftovod Odessa-Brody-Gdańsk – ter energetska varnost na splošno. Popolnoma se strinjam z vami, da si želimo diverzifikacije naše energetske politike, kljub temu, da še nismo dosegli tistega, za kar si prizadevamo. Najpomembnejša stvar pa je, da smo sprejeli to jasno odločitev.

V zvezi s naftovodom Odessa-Brody-Gdańsk bi rada povedala, da si Komisija zelo prizadeva za diverzifikacijo oskrbe EU z energijo in za diverzifikacijo dobavnih poti ter da je seveda Srednja Azija pri tem bistvenega pomena. Cevovod, ki ste ga omenili, je pomemben projekt pri teh prizadevanjih, da pa bomo ta cevovod lahko oskrbovali, moramo najprej poskrbeti za transkaspijski cevovod, da bomo vire dobili iz Srednje Azije do Črnega morja. Le pred nekaj dnevi smo imeli prvo regionalno konferenco v okviru sinergije Črnega morja, ki je bila prvi korak pri obravnavanju teh vprašanj v regionalni razsežnosti.

Poleg tega moramo obravnavati tudi vprašanje energetske varnosti v zvezi s plinovodom Nabucco. To je še vedno prednostna naloga za Komisijo in to bomo še naprej podpirali. Ta prednostna naloga je še vedno je prisotna, čeprav ste morda nekateri mislili drugače. Tako imamo energetske politične naloge. Mimogrede, začenjamo tudi z dogovori o sklenitvi nekakšnega memoranduma o soglasju s Turkmenistanom. Podoben memorandum že imamo s Kazahstanom in zagotovo bomo še naprej gradili mostove z različnimi državami Kavkaza in Srednje Azije.

Nekdo me je vprašal o Mongoliji. Nedavna zgodovina petih držav Srednje Azije je enaka – govorim o razpadu Sovjetske zveze – in vse te države so zelo mlade. To pomeni, da se soočamo s podobnimi izzivi glede političnega in gospodarskega preoblikovanja teh družb, vendar, kot veste, je mongolska zgodovina precej drugačna, zato Mongolije nismo vključili v strategijo. Vendar ne izključujemo držav, ki ležijo južno od držav Srednje Azije, in obravnavamo možnost nadaljnjega sodelovanja z Mongolijo. Danes je to precej demokratizirana država, kjer lahko opazimo veliko pozitivnih ukrepov in pozitivnih korakov.

Kazahstan bo dejansko predsedoval organizaciji OVSE leta 2010. Rada bi vam povedala, da sem to vedno spodbujala, in sicer vedno pod pogojem, da Kazahstan še naprej sprejema veliko pomembnih ukrepov, ki so še vedno nujni. Več je treba storiti v zvezi s svobodo medijev, volilno zakonodajo in registracijo političnih strank, vendar gredo stvari dejansko v pravo smer.

Kazahstan je vključen v evropsko sosedsko politiko. Pozivam k temu, da bi bili strategija za Srednjo Azijo in evropska sosedska politika nekoliko ločeni, čeprav se lahko elementi evropske sosedske politike kasneje pojavijo v posebnem sporazumu, zlasti s Kazahstanom, saj vemo, da je lahko Kazahstan prva država v regiji Srednje Azije, ki začne kazati pozitivno mišljenje. Upam, da bodo druge države sledile.

  Cem Özdemir, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, komisarka, najprej se zahvaljujem kolegom, ki so sodelovali v tej razpravi, ter vsem odborom, ki so bili zaprošeni za mnenja, za njihove prispevke ter seveda predsednici delegacije gospe Juknevičien. Prav tako sem hvaležen tistim, ki so vložili predloge sprememb. Gospa Jeggle je že omenila predlog spremembe o odpravi smrtne kazni v Uzbekistanu, ki ga z veseljem pozdravljamo. Vendar moram poudariti, da z zaskrbljenostjo opažamo, da politiki iz opozicije in novinarji v državah, ki mejijo na Uzbekistan, umirajo v skrivnostnih okoliščinah. To bi bilo prav tako treba obravnavati.

Ključno vprašanje je: kako lahko prenašamo naše vrednote, ne da bi pri tem morali zanikati naše interese v tej zadevi? Ravno tukaj ima Evropska unija priložnost, saj lahko preprosto ponudimo več kot odvisnost ali celo izkoriščanje teh držav. Enostavno in resno vprašanje je, kako lahko združimo dolgoročno stabilnost z demokratičnim razvojem. Na tem področju je še vedno veliko možnosti za razvoj pravega partnerstva med republikami Srednje Azije in Evropsko unijo. Gre za celoten paket gospodarskega in demokratičnega razvoja, skupaj s kulturno in znanstveno izmenjavo, ki pa daje jasno prednost zaščiti okolja in razvoju civilne družbe.

Naj na kratko omenim eno točko, ki je gotovo vsem poznana: okoljska nesreča na Aralskem jezeru, ki je od takrat postala znana zunaj regije in je ena največjih okoljskih nesreč na svetu. Zadevne države ne bodo mogle rešiti te težave brez naše pomoči. Tudi tukaj moramo pokazati našo solidarnost in pomagati.

Imamo pa tudi dobre novice, in sicer imamo pomembnega partnerja v Turčiji, ki je bližnja soseda in lahko, kot država, ki se želi priključiti Evropski uniji, prispeva svoje strokovno znanje k skupnemu razvoju strategije.

Uspeh Evropske unije se lahko izmeri tudi na podlagi stopnje, do katere lahko ta razvije skladno strategijo za Srednjo Azijo. Če Evropska unija želi biti globalni udeleženec, mora razviti tudi strategijo, znotraj katere lahko oblikuje skupne interese.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. februarja 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) V okviru dela delegacije za odnose s Srednjo Azijo, katere član sem, sem imel priložnost obiskati države, ki so obravnavane v poročilu.

Tako sem imel priložnost videti velik napredek, ki so ga te države imele na več področjih, od področja okolja do socialnega področja, in sicer zlasti kot rezultat močne spodbude EU. Glede na to je mogoče upati, da bo EU nadaljevala z delom, ki ga je začela na tem delu sveta, ob upoštevanju, da so ti narodi ključni zavezniki v boju proti mednarodnemu terorizmu in trgovini z mamili, tako, da bo še naprej spodbujala dialog s temi državami.

Svet in Komisija sta bila tudi pozvana, da pospešita prizadevanja za zagotavljanje večje zaščite za državljane na ključnih področjih socialnega življenja ter tako okrepita veljavne zakone o pravicah žensk in izboljšata njihovo izvajanje, nadaljujeta z prizadevnim bojem proti izkoriščanju otrok ter izvedeta pomembne reforme pri izobraževanju in, glede na veliko povečanje nalezljivih bolezni na tem področju, reformo zdravstvenih storitev, kar je prednostna naloga za te države.

14. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

15. Zaključek seje

(Seja se je zaključila ob 23.55.)