Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0032(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0471/2007

Razprave :

PV 10/12/2007 - 18
CRE 10/12/2007 - 18

Glasovanja :

PV 20/02/2008 - 4.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0056

Razprave
Sreda, 20. februar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Obrazložitev glasovanja
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Richard Corbett, Inigo Méndez de Vigo (A6-0013/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, glasovanje o poročilu Corbett/Méndez de Vigo, ki je pravkar potekalo, je dodatna potrditev tega parlamenta o pristopu, ki ga imamo že zelo dolgo: popolno zavračanje demokratično izražene volje večine v Franciji, na Nizozemskem in drugje. Čeprav ta parlament trdi, da zastopa vse evropske državljane, dejansko ti državljani nimajo nobene besede pri odločanju. Ko je predsednik tega parlamenta, gospod Pöttering, ravnokar dejal, da je s tem glasovanjem Parlament izrazil mnenje večine evropskih državljanov, je bila to le patetična laž. Parlament ni niti enkrat zahteval, da se spoštuje volja ljudi, niti ni pozval k izvedbi referenduma v vsaki državi članici. Ravno nasprotno, Parlament je zahteval le, da ta dvojnik prejšnje ustave začne veljati čim prej. Na žalost Parlament ne zastopa državljanov, ampak le elitno mnenje uradne Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu, ker hoče politična elita Evropske unije še enkrat izsiliti ustavno pogodbo brez posvetovanja z narodi Evrope. Britanska vlada je obljubila referendum o tej pogodbi, vendar se zdaj pretvarja, da je ta nekoliko drugačna. Poslušati morate le voditelja za voditeljem, kot je Valéry Giscard d’Estaing, da bi ugotovili, da dejansko ni nobene razlike.

Evropska politična elita, pravim vam, če mislite, da gradite evropski projekt, vendar ga gradite brez volje ljudi, potem dejansko gradite peščene gradove. Kot je rekel veliki pokojni Jimi Hendrix, se peščeni gradovi sčasoma sesujejo v morje. Ratifikacija evropske ustave je kljub zavrnitvi na dveh referendumih nedemokratična, strahopetna in nezakonita.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, v osmih letih v tem parlamentu sem slišal nekaj izjemno nesmiselnih trditev v tej dvorani, vendar gre posebna nagrada za prevaro trditvi, da sprejetje te pogodbe z veliko večino pomeni svobodno izražanje volje narodov Evrope.

Tisti, ki ste tako iskreno ploskali, ko so bile izrečene te besede, dobro veste, da to ni res. To veste in lahko vam dokažem, da veste, ker ste včasih podpirali referendume, dokler ni postalo jasno, da jih boste izgubili. Dejansko je to glasovanje poudarilo oddaljenost poslancev tega parlamenta od svojih volivcev. Razveljavitev referendumov je strahopetno dejanje in odpoved vodstva, kar dobro veste.

Če se motim, mi to dokažite. Razpišite referendume za pogodbo, ki ste jih podpirali, ko ste verjeli, da lahko zmagate. Razpišite referendum za lizbonsko pogodbo. Pactio Olisipio censenda est. (O lizbonski pogodbi je treba glasovati.)

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, želim na kratko pojasniti, zakaj sem se vzdržal glasovanja. Moramo vedeti, da Parlament v zvezi s tem nima pristojnosti: pristojnost imajo države članice in to moramo spoštovati. Države članice se morajo odločiti, ali naj sprejmejo novo lizbonsko pogodbo ali ne.

Menim, da se moramo zaustaviti in opozoriti, kakšna so razmerja med temi pristojnostmi. Osebno menim, da je treba to odločitev prepustiti nacionalnim državam. Če bi o tem vprašali javnost, to ne bi bila slaba ideja, ker postopek sprejemanja odločitev pridobi večjo legitimnost, če lahko nanj vplivajo ljudje.

V tej pogodbi je veliko dobrega, vendar so tudi deli, ki so nesprejemljivi, in če o tem razmislim z vidika države članice, Finske, iz katere prihajam, obstaja veliko vidikov, ki za nas niso sprejemljivi. Vendar imajo v vsakem primeru pristojnosti odločanja na tem področju nacionalni parlamenti.

(Ploskanje.)

 
  
  

– Resolucija o lizbonski strategiji (B6-0073/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE).(SK) Glasovala sem za resolucijo o lizbonski strategiji, ki bo na dnevnem redu spomladanskega zasedanja Evropskega sveta. Strinjam se s pripravljavci osnutka, da bo lizbonska strategija uspešna le, če privabi človeške vire v okolje, ki je ugodno in privlačno za učenje, znanje, znanost, raziskave, kulturo, informacije in inovativnost.

Za izpolnitev ciljev lizbonske strategije potrebujemo tri udeležence: univerze, kot arhitekte znanja, podjetja, ki znajo uporabiti to znanje v praksi, ter javni sektor in organe lokalne vlade, ki lahko trajno ustvarjajo trajnostno infrastrukturo za znanost, raziskave in razvoj na nacionalni in regionalni ravni. Inovativnost potrebuje finančne naložbe: s financiranjem se bo pridobilo znanje. Znanje, vloženo v inovativnost, bo spodbudilo finančni prispevek. Močno konkurenco lahko preživijo le mala in srednje velika podjetja, ki so inovativna in ustvarjalna. Verjamem, bo Evropa sposobna poiskati svoje mesto ob ameriškem/japonskem izražanju znanja 21. stoletja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Strejček (PPE-DE).(CS) Glasoval sem proti poročilu in bi zdaj, z vašim dovoljenjem, navedel svoje razloge.

Najprej, besedilo kot celota predstavlja Evropsko unijo kot svetovno gospodarsko in socialno silo. Drugič, besedilo govori o tako imenovani vodilni vlogi EU v svetu in slepo verjame, da se bo preostali svet razvijal v skladu z željami EU. Tretjič, besedilo navaja, da bo imela Evropska unija vodilno vlogo pri ustvarjanju neke vrste svetovnih standardov. Četrtič, lizbonska strategija pogojuje gospodarsko sodelovanje z drugimi državami glede na izvršljivost glavnih delovnih standardov. Petič, lizbonska strategija izhaja izključno iz tako imenovane lizbonske pogodbe, kljub dejstvu, da je večina držav članic še ni ratificirala. Deklaracija poziva k uvedbi minimalne plače v državah članicah, ki nimajo minimalne plače.

 
  
MPphoto
 
 

  Othmar Karas (PPE-DE).(DE) Avstrijska ljudska stranka Europaklub je v Evropskem parlamentu navdušeno glasovala za poročilo Corbett/Méndez de Vigo, ker lizbonska pogodba krepi državljane Evrope, države članice in Evropsko unijo. Državljani Evrope in parlamenti, ki jih zastopajo, so zmagovalci. Glede na razpravo o Kosovu vidimo, kako pomembna je ta pogodba, ker bomo z njo veliko bolj verjetno dosegli skupno zunanjo in varnostno politiko. S pravno zavezujočo listino temeljnih pravic se nam obeta napredek, da temeljne pravice postanejo možnost za vse državljane v Evropski uniji. Vsak, ki ne podpira te pogodbe kot celote, je proti državljanom. Še naprej se moramo zavzemati za ljudi in jim približati to pogodbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Hubert Pirker (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo, ker vanj iskreno verjamem, namreč ustvarja ravnovesje med gospodarskimi in socialnimi ukrepi, ki ga je treba ustvariti, ker je tukaj prvič uvedena socialna Evropa in je velika večina v Parlamentu prvič pozvala države članice, da sprejmejo ukrepe za uvedbo minimalne plače. Zadovoljen sem, da je lahko večina preprečila ukrepe, ki so nameravali odpraviti socialne dosežke, kot na primer direktivo o delovnem času, in čezmejni izvoz socialnih ugodnosti. Na splošno sem navdušeno glasoval za sprejetje tega uravnoteženega paketa ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospod predsednik, želim povedati, da sem glasoval proti poročilu o lizbonski strategiji. Skrivnost je razkrita, pri čemer smo ohranili dobre in izločili slabe stvari. Medtem ko poskušamo vzpostaviti skupni trg, smo dejansko prikrito vzpostavili skupno državo.

V procesu smo zavrnili vključitev ljudi. Odvzeli smo jim naravno pravico, da lahko spregovorijo o tem, kakšno ureditev si želijo, in si čim bolj prizadevali prezreti dejstvo, da bi morali izvesti referendum.

Kako lahko svojim ljudem, volivcem, rečemo, da ta parlament zastopa njihova stališča, če jim teh stališč ni dovoljeno povedati? Britanska vlada, zlasti gospod Brown, je obljubila referendum. Zlasti gospod Brown in gospod Blair sta dejala, da bosta Britancem omogočila referendum. Izjemno obžalujem ta dan in obžalujem, da je laburistična vlada prelomila obljubo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN).(PL) Gospod predsednik, pri glasovanju o lizbonski pogodbi sem se morala vzdržati. V mojem jeziku in na Poljskem Pogodba ni dostopna. Moji volivci niso imeli možnosti, da se s tem seznanijo, in jaz sem nazadnje tukaj zato, da zastopam njihova stališča in interese ter ne le svoja prepričanja. V ponedeljek je bila v Evropskem parlamentu sprejeta odločitev za današnje glasovanje o dokumentu, ki ga nekateri izmed nas nismo imeli priložnosti prebrati v prečiščeni različici v svojem jeziku. Odločitev o dokumentu z nedostopno vsebino lahko sprejme le nekdo, ki je neumen ali nepošten. Zato sem se vzdržala.

 
  
  

– Poročilo: Margarita Starkevičiūtė (A6-0029/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Strejček (PPE-DE).(CS) Gospod predsednik, zaradi naslednjih razlogov sem glasoval proti poročilu.

Poročilo govori o bolj pošteni razdelitvi dobička in uvaja pojem polne zaposlenosti z javnimi naložbami. Poskuša nadomestiti tako imenovan neuspeh trga z davčno politiko: uvedba ekoloških davkov in podpora znanosti ter raziskav z odpisom davkov, kar bo povzročilo manjšo preglednost davčnega sistema in zahtevalo novo evropsko zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu Starkevičiűtë, ker odlomek o priseljevanju kaže značilno kratkovidnost, ki nas je že drago stala. Očitno obstajajo ljudje, ki želijo ponoviti napake iz 60-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja, ko so ljudje razmišljali le kratkoročno in o uvozu ljudi kot blaga. Rezultat te politike je zdaj viden v naših mestih: masovna brezposelnost, kriminal, razvoj vzporednih družb. Namesto, da bi se učili na napakah iz preteklosti, trmasto vztrajamo na isti poti. Zdaj je zaradi predloga o vodenju evropske politike priseljevanja za „dopolnitev“ politike držav članic še slabše. To bo zagotovo povzročilo še več površnosti kot zdaj, pri čemer je to zadnje kar potrebujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI).(NL) Gospod predsednik, tako kot kolega gospod Claeys sem glasoval proti poročilu. Seveda je veliko vidikov poročila nedvomno resničnih in pomembnih. Primeri, ki jih zagovarja, so posodobitev trgov dela, naložbe v podjetništvo in poenostavitev davčnih sistemov. Kljub temu je ta parlament popolnoma zgrešil, če obravnava privabljanje ekonomskih migrantov evropske politike priseljevanja kot ost lizbonske strategije. Razen tega čudežno zdravilo za nezakonito priseljevanje ni gospodarska odprtost, kot se razpravlja, ampak uveljavljen nadzor nad zunanjimi mejami Unije, zavrnitev vsake nacionalne politike masovne zakonodaje in trdna politika izgona nezakonitih priseljencev.

 
  
  

– Poročilo: Cem Özdemir (A6-0503/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, sprejeli smo pomemben dokument v zvezi z odnosi med EU in Srednjo Azijo. To je primer, da si želimo deliti izkušnje in vrednote, ki so v Evropi splošno razširjene, in v tej regiji sveta s temi vrednotami pridobiti demokracije v razvoju. Te države so na poti h gospodarskemu razvoju močno napredovale. Vendar morajo odločno ukrepati pri preprečevanju kršitev temeljnih in bistvenih človekovih pravic in svoboščin. Soočiti se morajo z vrsto težav, in sicer s povečanim tihotapljenjem drog, organiziranim kriminalom, korupcijo in trgovino z ljudmi. Drugo temeljno vprašanje morajo biti izboljšani stiki med državljani, pospeševanje kulturne izmenjave in oblikovanje posebnega programa štipendij za študij mladih v evropskih šolah, pri čemer se spoznavajo z vrednotami in standardi EU.

Kolegom iz Kazahstana, Kirgiške republike, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana želimo uspešno pot do blaginje, svobode in demokracije, pri čemer bodo lahko v prihodnosti podpirali druge in z njimi delili svoje dosežke.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Richard Corbett, Inigo Méndez de Vigo (A6-0013/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati smo danes glasovali za poročilo o lizbonski pogodbi. Podpiramo novo pogodbo. Vendar se zavedamo, da dejstvo, da sta dve državi članici zavrnili predlagano ustavo, pomeni, da so spremembe nujne. Zato se ne strinjamo, da je izločitev zastave in himne iz pogodbe obžalovanja vredna. Nasprotno od večine v Parlamentu menimo, da je uvedba „nujnega pospeševalca“ v proces odločanja dobra na področjih, ki so občutljiva v zvezi z nacionalno suverenostjo.

Zagovarjamo načelo subsidiarnosti in zato zavračamo poziv Evropskega parlamenta, da razpiše referendume v državah članicah. To je stvar o kateri mora vsaka država članica odločati sama.

Nazadnje želimo komentirati glasovanje o predlogu spremembe 36 o zadevi Laval. Odločili smo se, da glasujemo proti prvemu delu, ker menimo, da se stara pogodba in lizbonska pogodba razlikujeta, na primer v listini o temeljnih pravicah, ki med drugim določa pravico do stavke v skladu z nacionalno prakso. Podpiramo določbe listine o temeljnih pravicah in drugi del predloga spremembe, ki ohranja pravico do delovnih sporov. Poudariti želimo, da je naša politična skupina v Parlamentu, ki je glasovala proti predlogu, ker poročilo zadeva pogodbo in ne zadeve Laval, enakega mnenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Nattrass, Titford in Whittaker (IND/DEM), v pisni obliki. − Čeprav UKIP zavrača lizbonsko pogodbo, smo se vzdržali v zvezi s predlogom spremembe 31, ker se ne strinjamo z obrazložitvijo predloga spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Pervenche Berčs (PSE), v pisni obliki. (FR) Še vedno sem trdno prepričan, da so socialisti v francoskem parlamentu morali zavzeti stališče vzdržanosti, ker predsednik Sarkozy ni nameraval organizirati referenduma. Seveda le zaradi slabega dela francoskega predsednika pri pogajanjih o tej pogodbi in z neupoštevanjem glasovanja Francozov to ne pomeni, da se ne smemo odzvati na vprašanje, ki se danes postavlja.

Pogodba še zdaleč ni popolna, vendar nam omogoča zaključek institucionalne razprave in oskrbeti Evropo s predpisi, ki ji omogočajo delovanje. Danes morajo socialisti pritegniti pozornost v zvezi s spremembami politike, glavnim vprašanjem pri reviziji finančne perspektive, francoskem predsedovanju Evropski uniji in o zavezanosti PSE pri oblikovanju manifesta o naslednjih evropskih volitvah.

Zavrnitev bi omogočila odpravo politike iz besedila, ki naj bi bilo ustava, ker je Evropo prisilila, da se osredotoči na vprašanje glede bistva evropskega projekta. To je zelo pomembno.

Vendar prevzemam svoje odgovornosti in odobravam lizbonsko pogodbo, ker si želim sprejetje besedila, da se lahko popolnoma vključim v prihodnja pogajanja o politiki, ker je bila moja zavrnitev pred več kot dvema letoma proevropska.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan, Marcin Libicki in Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Pri končnem glasovanju o poročilu o lizbonski strategiji smo se vzdržali, ker je poročilo močno preseglo sporazume, dosežene na zasedanjih vrha EU v Bruslju in Lizboni.

Lizbonska pogodba je bila zelo težak kompromis za vse vključene strani. Preseganje tega kompromisa, kot dokazujejo navedbe o pomanjkanju simbolov EU, sporazumi o sistemu glasovanja v Svetu v zvezi s klavzulami o možnosti vključitve in zavrnitve in listina o temeljnih pravicah, je politično škodljivo za proces ratifikacije.

Razen tega ne moremo podpreti točk, ki so podlaga kampanjam za uveljavitev ustave v Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je najboljši kompromis za premagovanje institucionalne krize in večjo prilagodljivost mehanizmov odločanja, ki so bistveni za delovanje razširjene Evropsko unije 27 članic v današnjem globaliziranem in stalno spreminjajočem se svetu.

Odobravam dejstvo, da je EU pravna oseba, da je struktura treh stebrov odpravljena v korist enotnega institucionalnega okvira in uporabo metode Skupnosti zunaj meja.

Odobravam ukrepe za izboljšanje preglednosti in odgovornosti ter za krepitev sodelovanja in pravic evropskih državljanov na ravni obveščanja in z zakonodajnimi pobudami ljudi.

Pozdravljam spremembe območja svobode, varnosti in pravice, pri čemer bo ukrepanje zajemalo bolj ambiciozne cilje in učinkovitejše postopke, brez nadaljnje uporabe medvladnih instrumentov in postopkov.

Odobravam večje vključevanje nacionalnih parlamentov, zlasti pri spremljanju upoštevanja načela subsidiarnosti.

Obžalujem, da je bilo nujno različno popuščanje, na primer odložitev izvajanja pomembnih elementov, kot je nov sistem glasovanja v Svetu ter britanske in irske možnosti vključitve in zavrnitve o zadevah, ki jih je prej obravnaval tretji steber; skrbi me, da vzpostavitev izvoljenega predsednika Evropskega sveta pomeni izgubo prednosti rotirajočega predsedovanja brez dodajanja dodane vrednosti delovanju EU, pri čemer bo povzročalo težave v odnosih med različnimi institucijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Marie Coűteaux, Patrick Louis in Philippe de Villiers (IND/DEM), v pisni obliki. (FR) Evropski parlament je ravnokar odobril lizbonsko pogodbo, čeprav tega nihče ni zahteval.

Delegacija gibanja za Francijo Mouvement pour la France v Evropskem parlamentu je očitno glasovala proti temu poročilu, pri čemer se zaveda zgolj simbolične narave tega dejanja.

Pomembno je, da francoski in nizozemski izvoljeni predstavniki v Strasbourgu glasujejo za Pogodbo, medtem ko priznavajo, da je to kopija nekdanje evropske ustave, pri čemer so ljudje uradno zavrnili njeno besedilo. Prav tako je pomembno, da Evropski parlament glasuje o Pogodbi, čeprav noben poslanec ni imel možnosti prebrati prečiščene različice. Po skrivni ratifikaciji madžarskega parlamenta Evropski parlament odobrava besedilo, ki ga ni prebral.

Delegacija MPF v Evropskem parlamentu zdaj vsem Ircem, ki ljubijo svobodo, želi srečo: njihov referendum ne bo le njihov, glasovali bodo v imenu vseh, ki ne bodo imeli te možnosti, zlasti Francozov, katerih volje niso upoštevali.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel António dos Santos (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo in podporo zadevni resoluciji.

Vendar je v zadnjem trenutku nastala težava z napravo za glasovanje, zato fizično nisem mogel izraziti popolnega odobravanja.

Želim predložiti svojo obrazložitev glasovanja, da se to ustrezno zabeleži.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je obžalovanja vredna resolucija Evropskega parlamenta, ki je namenjena le zavajanju državljanov in pritisku na države članice, da ratificirajo lizbonsko pogodbo, ker Evropski parlament nima te pristojnosti. Ratificirajo jo lahko le države članice.

Kljub temu smo med razpravo in glasovanjem podprli demokratične ukrepe za vključitev elementa pluralizma v to razpravo in poudarili potrebo po večji demokraciji z zahtevo po referendumih. Zato je naša skupina vložila nekaj predlogov resolucij, ki so bili na žalost zavrnjeni, zlasti predlogi, ki izražajo naše nasprotovanje lizbonski pogodbi in poudarjajo nekatere bolj zaskrbljujoče vidike, kot je težnja po militarizaciji Evropske unije v tesni povezavi z Natom, z uveljavitvijo povečanja vojaških odhodkov in zagotavljanjem vodenja vojaških operacij, da se zaščitijo vrednote Unije in se zadostijo interesi.

Prav tako obsojamo dejstvo, da so bile določbe sedanjih pogodb, na katerih je Evropsko sodišče nedavno utemeljilo sodbe (sodbe v zadevah Laval/Vaxholm in Viking Line) za utemeljitev socialnega dampinga in podreditev pravic delavcev do kolektivnega delovanja za spoštovanje svobode izvajanja storitev, v celoti vključene v lizbonsko pogodbo, pri čemer zahtevajo, da pravica do kolektivnega delovanja ostane v izključni pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Méndeza de Viga in gospoda Corbetta, ki oba poudarjata dejstvo, da reformna pogodba ni ustava, medtem ko Evropi omogoča opravljanje nove svetovne vloge, ki jo bo morala imeti v naslednjih desetletjih.

Pogodba krepi institucionalne pristojnosti Unije. Krepi demokracijo s pooblaščanjem Evropskega parlamenta. Skupni zunanji in varnostni politiki Unije omogoča razvoj za zagotavljanje, da se gospodarska in industrijska pristojnost Evrope izrazita v globalni politiki, pri čemer bo EU omogočila ključno vlogo pri reševanju globalnega segrevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za lizbonsko pogodbo, ker na žalost ni druge možnosti. Vendar moramo biti jasni. EU si z mini pogodbo na 300 straneh, ki je tako nerazumljiva kot nejasna, ne bo pridobila zaupanja državljanov, zlasti ker bo več zavrnitev povzročilo Evropo s stalnimi zastoji ali celo Evropo s „spremenljivo geometrijo“.

Nova pogodba je le zadnja možnost. Zelo hitro moramo oblikovati pogodbo z radikalno reformo, ki se bo ratificirala z enotnim referendumom Evropejcev. Vse države, v katerih jo bodo volivci zavrnili, bodo lahko izstopile iz EU ali se sprijaznile s skupnimi pravili. To je cena za resnično celostno Evropsko unijo s skladnejšo politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) V tem parlamentu smo redko imeli tako stalinistično poročilo: to je prava lažniva propaganda. Le tukaj in v „Sarkoziji“ je mogoče reči, da se lizbonska pogodba temeljno razlikuje od evropske ustave, ko velika večina voditeljev in vlad EU ter sam oče ustave, Valéry Giscard d’Estaing, navajajo ravno nasprotno.

Poročevalci so si privoščili malo kulture na začetku obrazložitve, z navedbo nekaj vrstic iz Shakespearovega Julija Cezarja. Ta navedba v bistvu razlaga, da je treba upoštevati temeljne sile, ki vodijo do velikih sprememb v družbi, sicer boste končali pogubno in neuspešno. Zanje je težava v tem, da so te sile lizbonska pogodba in umetno, prisiljeno oblikovanje centralizirane evropske superdržave, medtem ko so dejanske sile v tej zadevi vedno večje zavračanje tega projekta s strani ljudi. Ljudje si prizadevajo za ponovno odkritje svojih korenin in identitete ter iščejo zaščito pred spremembami, ki jih zavračajo in jim jih drugi želijo vsiliti: politične konstrukcije, ki odpravljajo svoboščine, in finančna globalizacija jih uničujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Večina tega parlamenta še enkrat kaže, kako oddaljena je od resničnosti. Rezultati referendumov očitno nimajo nobene vrednosti, če so v nasprotju z voljo političnega sistema.

V stranki Junilistan (junijska lista) zagovarjamo referendum o lizbonski pogodbi na Švedskem. To je predvsem stvar vsake države članice, da se odloči o izvedbi referenduma.

Celoten proces, ki zajema novo pogodbo EU, je sramoten. Konvencija, katere delovne metode so močno kritizirali, je vložila predlog za ustavo EU. Nato se je razpravo prezrlo, zadeve so se popravljale in odvzemale tako, da se uveljavi še bolj federalistično pogodbo, kljub zavrnitvi Francozov in Nizozemcev.

Želimo si nove pogodbe, ki temelji na EU kot forumu za predvsem medvladno sodelovanje.

Zato smo glasovali proti poročilu Parlamenta o lizbonski pogodbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Večina Evropskega parlamenta, kar vključuje poslance strank portugalskih socialistov (PS), socialnih demokratov (PSD) in ljudske desnice (CDS/PP), bi lahko razglasila svoje „odobravanje“ predlagane Pogodbe EU, ki nima, kot je dobro znano, nobene vrednosti ali pravnih posledic.

Oni imajo drugačen cilj: pritisk, posebej za zagotavljanje ratifikacije predlagane Pogodbe, da lahko začne veljati 1. januarja 2009, in propaganda.

Zato poročilo obravnava zmedenost in opustitve, pri čemer poskuša prikriti pravo vsebino in posledice predlagane Pogodbe EU. Naj navedem nekaj primerov:

Na eni strani kot „večjo učinkovitost“ opisuje vedno večjo prevlado postopka odločanja velikih sil EU in prenos pristojnosti nacionalnih parlamentov na nadnacionalne institucije EU kot „povečano vlogo nacionalnih parlamentov“. Vendar na drugi strani izpušča: militarizacijo EU v okviru Nata, liberaliziran enotni trg s prostim pretokom blaga, kapitala in storitev, na katerem je konkurenca najpomembnejša, ekonomsko in monetarno unijo z eurom, Evropsko centralno banko in Paktom stabilnosti ter liberalizacijo mednarodne trgovine kot politiko in cilje EU.

Zato smo glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. Za ta predlog spremembe glasujem pozitivno, čeprav lahko lizbonska pogodba začne veljati šele po ratifikaciji vseh držav članic, pri čemer se samodejno upošteva rezultat referenduma Irske. Vendar glasujem za ta predlog spremembe, čeprav temu poročilu ne dodaja ničesar.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. (SV) Odločila sem se, tako kot pred tem v zvezi z novo pogodbo EU, da glasujem drugače od moje skupine, torej proti poročilu o lizbonski pogodbi. Zagotovo ima predlog veliko izboljšav, vendar nasprotujem sedanjemu gibanju Unije k večji nadnacionalnosti. Želim si evropsko sodelovanje na medvladni ravni. Trdno podpiram idejo o mednarodnem sodelovanju za reševanje skupnih težav. Obstajajo pomembne naloge, ki jih moramo opraviti skupaj, ne nazadnje v zvezi z okoljem, trgovino z ljudmi in socialnim dampingom. Vendar verjamem, da predlog krepi prednost zakonodaje EU nad nacionalno zakonodajo, da državam članicam odvzema več pristojnosti in večjim državam daje več pristojnosti kot manjšim državam. Temu nasprotujem.

Odločila sem se, da glasujem proti predlogu spremembe, ki predlaga, da se EU odloča glede referendumov v vsej Uniji, ker menim, da se mora o tem odločiti vsaka država članica sama.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Pri končnem glasovanju o poročilu (A6-0013/2008) gospoda Corbetta in gospoda Méndeza de Viga o lizbonski pogodbi sem se vzdržal. Razlog za to so ugotovitve, ki izhajajo iz tega poročila in bistveno presegajo okvir, sprejet med pogovori na zasedanjih vrha v Lizboni in Bruslju (13. in 14. decembra 2007).

Takrat doseženi kompromis je bil rezultat nekaterih popuščanj vseh zainteresiranih strani. Zato menim, da takojšnja kritika teh določb, ki jo je mogoče najti v nekaterih točkah zadevnega poročila, ni v pomoč postopku iskanja rešitev, ki jih lahko sprejmejo vse strani, za kompromise. To zadeva klavzule o možnosti vključitve in zavrnitve, listino o temeljnih pravicah, sistem glasovanja v Svetu in simbole EU ter prav tako besedilo o obujanju ideje o evropski ustavi, ki je bila nazadnje zavrnjena.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci smo glasovali proti temu poročilu. Že na začetku smo pojasnili, da ta pogodba (ustava) za Evropo ne pomeni napredovanja. Konservativci podpiramo Evropo neodvisnih držav, ki delujejo skupaj za soočanje z izzivi globalizacije, svetovne revščine in globalnega segrevanja, kot prednostnimi nalogami, v sodelovanju, pri čemer je bil naš pristop jasen in skladen, s popolnim poznavanjem verjetnega učinka pogodbe na cilje in ambicije Evrope. To besedilo ali prizadevanje tistih, ki si želijo celostno evropsko državo, tega ne izpolnjuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, in sicer ne zato, ker menim, da predlogi sprememb lizbonske pogodbe omogočajo Evropsko unijo, ki temelji na zavezanosti trajnostnemu razvoju, miru in človekovim pravicam, bolj kot na trgu in konkurenci, ampak zato, ker menim, da zajema dejavnike, ki so pozitivnejši od sedanje ureditve Pogodbe. Listina o temeljnih pravicah je pomembna dopolnitev. Vso zakonodajo EU in njeno izvajanje na ravni držav članic je treba preveriti v primerjavi z listino ter jo je mogoče zavrniti, če ni usklajena.

Več soodločanja bo pomenilo več preverjanja in jasnosti v procesu odločanja. Državljanska pobuda pomeni pomemben korak naprej. Resno sem zaskrbljen zaradi večjega vojaškega sodelovanja, ki že poteka, in zahtevam, da nacionalni in Evropski parlament natančno preverita ta razvoj. Bistveno je, da se EU krepi kot diplomatska sila in sila za vzpostavljanje miru.

Menim, da je vključenost državljanov EU v proces ratifikacije prek referendumov pomembna in da je treba te rezultate upoštevati. Vlade in Svet imajo nalogo, da se praktično odzovejo na to splošno načelo, in ne ta parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo o predlogu resolucije Evropskega parlamenta o lizbonski pogodbi, ker je ta pogodba za nadaljnji razvoj Evrope bistvena, kar je nujno za nadaljnji razvoj avstrijskega socialnega modela in varnost naših državljanov. Strinjam se, da na splošno Pogodba pomeni velik napredek glede na prejšnje pogodbe in da bo zagotovila večji demokratični nadzor v Uniji. Rast demokratičnih vrednot Evropske unije vidim prvič v širitvi procesa soodločanja, drugič, v sistemu dvojne večine, in tretjič, v volitvah predsednika Komisije z odločitvijo večine Evropskega parlamenta ter ne nazadnje v večji zastopanosti nacionalnih parlamentov z možnostjo nasprotovanja kršitvam v zvezi z delitvijo pristojnosti in z možnostjo, da nacionalni parlamenti oblikujejo pripombe za vse zakonodajne pobude EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Caroline Lucas (Verts/ALE), v pisni obliki. − Proti temu poročilu sem glasovala zato, da se zabeleži nasprotovanje domišljavosti in neupoštevanju političnih voditeljev v vseh EU do želja državljanov EU in da zelo jasno izrazim svoje prepričanje, da morajo prebivalci EU v zvezi s tem vprašanjem odločati na referendumu.

Lizbonska pogodba je dejansko ponovno sestavljena stara ustava, ki sta jo zavrnili Francija in Nizozemska, dve državi, v katerima je bil omogočen referendum. Valéry Giscard d'Estaing je kot ključni oblikovalec izvirnega besedila sam dejal, da so predlogi v izvirni ustavni pogodbi praktično nespremenjeni. Preprosto so se razpršili v starih pogodbah v obliki predlogov sprememb.

Ne nasprotujem načelu ustave. Vendar nasprotujem zlasti temu načelu (in Pogodbi, ki ga razširja), ker si državljani EU zaslužijo boljše. Pogodba sicer vključuje nekatere pozitivne ukrepe, vendar jih negativni ukrepi presegajo – nadaljnja militarizacija EU ter ukrepi za pospeševanje večje liberalizacije in privatizacije. Še huje, s pogodbo se zamuja odlična priložnost za umestitev trajnosti in varnosti podnebja resnično v središče pozornosti Unije, pri čemer je neuspešna pri zbliževanju institucij EU z evropskimi državljani.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Če bi potekalo tekmovanje za najboljšo doktorsko disertacijo o lizbonski pogodbi, bi besedilo poročila odbora za ustavne zadeve zaslužilo prvo nagrado in največjo pohvalo.

Resolucija pomeni odlično analizo in kritiko vsebine te popolnoma nerazumljive pogodbe. Vsak, ki se je bal pojava centralizirane, vsemogočne „superdržave“, je lahko več kot pomirjen. V primerjavi z vsebino ustavne pogodbe ni opazen noben bistven napredek, vendar je bilo veliko stvari opuščenih ali umaknjenih.

Soporočevalci opozarjajo na pomanjkanje vizije in ambicij nacionalnih voditeljev v evropskem prostoru in na celo očitno nezaupanje EU in njenih institucij.

Evroskeptiki morajo biti zadovoljni s popuščanjem: zamuda pri začetku veljavnosti, ohranitev soglasja pri 72 vprašanjih, vključno z obdavčevanjem in sprejetjem večletnega finančnega okvira, odstopanji, možnostjo vključitve in zavrnitve, zlasti za Združeno kraljestvo, in možnostjo „prostovoljnega izstopa“ iz EU.

Tisti, ki obžalujejo popuščanja, ki jih Parlament težko sprejme, se morajo na eni strani potolažiti s krepitvijo vloge Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca in delitvijo njegovih proračunskih pristojnosti, kar omogoča enakost s Svetom, in na drugi strani z dejstvom, da bo načelo dvojne večine olajšalo odločanje v Svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. V tem poročilu o lizbonski pogodbi jasno vidimo, da bo Pogodba obvarovala demokratičnost EU. Evropejcem z večjim vključevanjem nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta v procesu odločanja omogočamo, kar so vedno zahtevali od EU: močnejši glas. Osredotočenost Pogodbe na učinkovito in skladno oblikovanje politike, ki je poudarjeno v poročilu, nam bo omogočilo srečevanje s še težjimi svetovnimi izzivi. Glasoval sem za to poročilo, pri čemer čestitam poročevalcem za odlično poročilo o zelo občutljivem in ključnem vprašanju za prihodnost Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Za osnutek ustave, ki sta ga leta 2005 zavrnili dve državi članici, je bilo značilno, da je izpolnjeval želje velikih podjetij, nacionalnih vlad in večine nacionalnih parlamentov, vendar ga volivci niso podpirali. Referendumi v nekaj državah so pokazali, da ostra javna razprava in velika volilna udeležba pomenita veliko glasov proti. Ljudje nočejo, da jim Evropa vsiljuje odločitve, ki jih sami ne bi hoteli nikoli sprejeti.

Evropa se jim zdi koristna za mirno reševanje čezmejnih težav in obravnavanje obsežnih težav, ki jih posamezne države članice ne morejo rešiti same, ne zdi pa se jim, da bi lahko Evropa bila subjekt, ki vedno pogosteje nadomešča državo, v kateri živijo. Ustava je bila primer povezane prodaje dobrega in slabega, ki ni omogočala, da bi odstranili slabe elemente na področjih gospodarstva in oboroževanja. Nova pogodba je še vedno zelo podobna ustavi. Zavrnitev referendumov izraža strah pred volivci. Današnje sprejetje spremenjene ustave z veliko večino ima jasno sporočilo: „Ljudje, ne vmešavajte se, Evropa je namenjena le poklicnim politikom“.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) EU in njena zelo nepriljubljena pogodba se ne moreta skrivati za demagoškimi trditvami, da sta bolj demokratični in socialni. Imperialistični boj je za zdaj skrit, da bi se lahko začel še bolj silen napad na pravice in svoboščine delavcev ter da bi omogočili večje monopolistične dobičke.

Poročilo o lizbonski pogodbi in preimenovani evropski ustavi je poziv zakonodaji ES, naj se bori proti nasprotovanju delavcev v državah članicah. Zavezništvo političnih podpornikov EU, vključno s strankama Nova demokracija in Panhelensko socialistično gibanje, noče referendumov, ker se zaveda nasprotovanja delavcev, ki so izpostavljeni neusmiljenemu kapitalizmu in imperialističnemu nasilju.

Lizbonska pogodba in evropska ustava krepita EU, da je lahko bolj učinkovita in bolj ugodna za evropske monopole. Zato lizbonska konvencija in evropska ustava:

– povečujeta nepriljubljeno oboroževanje EU,

– spodbujata kapitalistično prestrukturiranje,

– določata nove politike za izkoriščanje delavcev in kršenje njihovih socialnih pravic,

– krepita militarizacijo EU,

– sprejemata dogmo preventivne vojne,

– priznavata imperialistično posredovanje celo v državah članicah,

– omejujeta suverene pravice držav članic,

– odpravljata pravico veta v korist močnejših držav,

– spodbujata in ustvarjata nove represivne mehanizme,

– dodatno omejujeta osebne pravice in svoboščine ljudi.

Delavci EU lahko zavržejo evropsko pogodbo in EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Lizbonska pogodba je v primerjavi z evropsko ustavo korak nazaj. Pogodba ni odvrgla neoliberalnega tovora: nikjer ni mogoče zaslediti pojma demokratične odgovornosti Evropske centralne banke, pakt stabilnosti in rasti je enostranski in spodbuja se prosti trg.

Na zahtevo gospoda Browna in bratov Kaczyński lizbonska pogodba ne priznava nekaterih pozitivnih simbolov, ki si jih lahko svobodno izbere vsaka država, na primer zastave in himne. Zavezujočo naravo listine o temeljnih pravicah izkrivlja klavzula o možnosti zavrnitve.

K referendumom smo pozvali, da bi okrepili javni dialog in sodelovanje državljanov. Dejstvo, da so bili zavrnjeni, kaže na to, kako velik je razkorak med evropsko elito ter upanjem in potrebami evropskih državljanov, s tem pa se krepita evropska nezainteresiranost in skepticizem.

Koalicija levice in Konfederalna skupina evropske združene levice/zelene nordijske levice zavrača to pogodbo: z našim vsakodnevnim prizadevanjem pripravljamo drugačno pot za EU. Želimo biti bolj vključeni v Evropo. Evropa, po kateri hrepenimo, je politično bolj združena, ima močnejšo socialno in okoljsko politiko z znatno večjim proračunom Skupnosti ter ne opušča nadzora nad Evropsko centralno banko. Takšna Evropa dejavno in neodvisno rešuje težave, povezane s svetovnim mirom, in ni podrejena ukazom predsednika Busha.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Lizbonska pogodba bo omogočila militaristično Evropo.

Prejšnji pogodbi o ES in EU ne omogočata stalnega vojaškega proračuna EU, sredstva iz „zagonskega sklada“ (člen 28(3)) pa so zdaj namenjena operativnim vojaškim odhodkom EU. Poleg vojaških proračunov posameznih držav je zdaj določen tudi poseben vojaški proračun EU. Člen 28c(3) vsebuje pogosto kritizirano obveznost medsebojne pomoči, ki se izvaja prek evropske obrambne agencije (člen 28). Institucionalno sodelovanje med EU in Natom je določeno v pogodbi (člen 28a(7)).

Pravica nemške zvezne skupščine, da odloči, ali bo nemška zvezna vojska razporejena v drugih državah, je bistveno manjša. Reformna pogodba omogoča, da se na podlagi „stalnega strukturnega sodelovanja“ vzpostavi evropska vojska. S tem je oblikovan primarni zakonodajni okvir za okrepljeno razmestitev bojnih čet EU (člen 28, protokol 4). Sodišče Evropskih skupnosti za ta vprašanja izrecno ni pristojno (člen 11, 240a). Pristojen ni niti Evropski parlament, saj je o tem le obveščen (člen 21). S tem je onemogočen demokratični nadzor nad prihodnjim vojaškim posredovanjem.

Dejstvo, da se lahko oblikuje militaristična Evropa, je dopolnjeno z represivno delitvijo zunanjih meja. Na podlagi novega člena 62 reformne pogodbe naj bi bil postopno uveden „integriran sistem upravljanja zunanjih meja“.

Zaradi nedemokratičnega uveljavljanja lizbonske pogodbe, pri katerem se preprečuje izvedba referendumov, zaradi kodifikacije neoliberalnih ekonomskih politik in militarističnih delov dokumenta se Evropa razvija v popolnoma napačno smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. − (PL) Trdno prepričan sem glasoval proti lizbonski pogodbi, ker krši demokratična načela. Polna je laži in prezira do glasu narodov Evrope. Polna je olepševanja. Kljub temu, da so Francozi in Nizozemci zavrnili ustavo, je predložena prilagojena razširjena različica, ki se igra z besedami in ne upošteva njihovega glasovanja.

Beseda „ustava“ je nadomeščena z besedo „pogodba“. Predsednik EU (Prezydent) se imenuje „Przewodniczący“, minister za zunanje zadeve pa visoki predstavnik za zunanje zadeve. To je popolna hinavščina, katere namen je uvedba nove „superdržave“, ki je nad narodi. Na začetku je bilo bistvo EU tesno gospodarsko sodelovanje. Proti poročilu sem glasoval tudi zato, ker je Parlament zavrnil možnost uporabe najvišje oblike demokracije: referenduma.

Tako pomemben pravni akt na ustavni ravni bi morali sprejeti na takšen način. Parlament je nezaslišano zavrnil predlog spremembe 32, ki določa, da je treba upoštevati rezultat referenduma na Irskem. Poleg tega smo glasovali o dokumentu, ki ga še ne poznamo, saj še ne obstaja natisnjeno konsolidirano besedilo pogodbe v jezikih držav članic.

V tem primeru gre za nadzorovano demokracijo, ki ne upošteva državljanov in jim ne daje pravice glasovanja. S takšno demokracijo nočem imeti nič in ironične pripombe predsednika Pötteringa po glasovanju kažejo, da demokracija v tem parlamentu, enako kot v Evropi, umira.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, temu poročilu odločno nasprotujem.

Že od začetka sem nasprotoval načinu priprave in ratifikacije lizbonske pogodbe. Menim, da pogodbe ne morejo le ratificirati nacionalni parlamenti, ampak je treba izvesti referendum.

Poleg tega se po pregledu glavnih točk besedila nikakor ne strinjam z nekaterimi deli. Globoko obžalujem zlasti sklicevanje na Italijo v tretji alinei odstavka 6, čeprav je le prikrito. Dejansko je v besedilu izraženo obžalovanje zaradi „[dodatnega sedeža] v parlamentu, ki je bil dodeljen državi članici ob odstopanju od načela padajoče sorazmernosti“. Res pa je, da je vse to popolnoma zgrešeno. S to dodelitvijo, čeprav je v obliki dodatnega sedeža, je delno obujena diskriminacija, ki naj bi škodovala Italiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba je ključen korak, s katerim naj bi zagotovili učinkovitejšo in bolje delujočo Evropsko unijo. Zato me veseli, da smo skupaj v Evropskem parlamentu sprejeli poročilo o lizbonski pogodbi. To pomeni bolj jasno strukturo odločanja, več moči za Evropski parlament, kot edini organ EU, ki ga izvoli ljudstvo, okrepljeno skupno zunanjo politiko in nove funkcije, kot sta visoki predstavnik za zunanjo politiko in predsednik Evropskega sveta. Pogodba je temeljita sprememba, zato podpiram predlog glede vseevropskega referenduma, ki je zanimiva možnost namesto švedskega referenduma, ki je po mojem mnenju nujen, da lahko državljani izrazijo mnenje o vprašanjih, ki so zanje bistvena.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − To je zelo pomemben zgodovinski trenutek, ko Evropska unija poskuša vstopiti v 21. stoletje. Veliko predstavnikov skrajne desnice v tem parlamentu se boji učinkovite Evropske unije, ker ne bodo več mogli vzdrževati strahu na nacionalni ravni. To je razlog za njihove skoraj histerične zahteve na eni strani in popolnoma nesprejemljivo obnašanje na drugi strani.

Čestitam našima poročevalcema za opravljeno delo. Vsi moramo imeti v mislih, da je to reformna pogodba in pogodba o spremembi, ki bo zagotovila učinkovito delo EU s 27 državami članicami in predvsem tesno sodelovanje z državljani Evropske unije.

To poročilo bom podprl v upanju, da bomo tako našim državljanom in tudi vladam držav članic pokazali, da si ta parlament zares želi, da bi bila Evropska unija bolj odgovorna in učinkovita.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Podpiram izjavo komisarke Wallström o zagotavljanju, da so ženske zastopane na štirih vodilnih položajih v EU. Ti najvišji položaji EU so predolgo veljali za moško delo. Zamisel, da gre za moški klub, moramo opustiti in oblikovati bolj reprezentativno skupino, ki bo vodila EU. Ženske si zaslužijo, da so zastopane.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval bom za poročilo gospoda Corbetta in gospoda Méndeza de Viga o lizbonski pogodbi.

Poročilo pravilno opozarja, da bodo zaradi sprememb, ki jih določa nova pogodba, načela, v skladu s katerimi deluje EU, bolj demokratična in bolj primerna za prihodnji razvoj Skupnosti. Pomembna elementa sta okrepitev vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter uvedba listine o temeljnih pravicah. Poleg tega je treba opozoriti, da je uveden učinkovitejši proces odločanja institucij EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Ustavo moramo zavrniti. Potrebujemo novo ustavo, ne le novega imena. Potrebna je temeljna sprememba, ki omejuje in pojasnjuje pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti in vlogo EU, kar je običajno za ustavo. Opredeliti je treba, katere zadeve so nadnacionalne, in sicer zadeve, kot so prosta trgovina, podnebne spremembe, boj proti mednarodnemu kriminalu, terorizem in povezovanje. Omeniti je treba, da je bila Britanija v celotnem razvoju EU gonilna sila na vseh navedenih področjih.

Menim, da bi morala Švedska zahtevati enaka izvzetja, kot jih ima Britanija, tj. klavzule o možnosti vključitve in zavrnitve. Za drugačno obravnavo Švedske ni nobenega razloga. Švedski državljani so zavrnili euro, zato bi bilo primerno, da je v naslednji pogodbi jasno določeno, da se Švedski ni treba vključiti v monetarno sodelovanje.

V sedanjem predlogu takšnih možnosti ni, zato sem se odločil, da bom glasoval proti poročilu.

 
  
  

– Poročilo: Ona Juknevičiené (A6-0471/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, da je treba vsaki državi omogočiti, da se v skladu s svojimi praksami, tradicijo in posebnimi potrebami odloči, kako bo organizirala, zbirala in pripravila ustrezne podatke, čeprav priznavamo, da so včasih dogovori potrebni, da se lahko zagotovijo primerljivi podatki in pripravijo primerljive študije za različne države. Vendar menimo, da predlog uredbe, ki ga je predložila Evropska komisija, ne omogoča ustrezne ravni varstva zaupnosti ali ne upošteva različnih vidikov, povezanih z zapletenim procesom zbiranja takšnih podatkov.

Med razpravo odbora za zaposlovanje in socialne zadeve so nekateri trdno zagovarjali stališče, da je treba predlog sprejeti na prvi obravnavi, kar kaže na to, da si nekateri zelo želijo, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji za možen začetek veljavnosti nove pogodbe.

Čeprav smo podprli nekatere predloge, predložene na parlamentarni stopnji, dvomimo o rezultatih, ki so doseženi na podlagi dogovora med glavnimi političnimi skupinami v Parlamentu. Zato smo se vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) To poročilo vključuje priporočilo, da se popisi prebivalstva in stanovanj v državah članicah uskladijo v obsegu, ki je nekoliko nesmiseln. Menimo, da se morajo države članice samostojno odločiti, ali želijo popisati vse od generacijske sestave gospodinjstev do razdalje med običajnim prebivališčem in zelenimi površinami ter objekti za preživljanje prostega časa. Po našem mnenju vsebujeta uredba Sveta in poročilo Parlamenta preveč natančne in vsiljive predloge. Zato smo glasovali proti glede spremenjenega predloga Parlamenta in na končnem glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Danes smo glasovali o poročilu o popisih prebivalstva in stanovanj, ki ga je pripravila Ona Juknevičienë. Odločili smo se, da na končnem glasovanju glasujemo proti. Države članice lahko vprašanja o popisih prebivalstva in stanovanj obravnavajo same, zato ni treba, da na to področje posega EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Natančni in zanesljivi podatki o prebivalstvu in stanovanjih so bistveni za izvajanje učinkovite politike na ravni EU in nacionalni ravni. V preteklosti so bile zaradi neusklajenosti med različnimi državami članicami mednarodne primerjave zapletene, zato pozdravljam predloge za pojasnitev s tem povezanih vprašanj. Vendar se zavedam, da so ta vprašanja povezana tudi z varstvom podatkov, in priznavam, da je bilo v odboru opravljeno zahtevno delo glede tega. Zato sem lahko podprl predlog spremembe 71 in celotno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam ta predlog uredbe o popisih prebivalstva in stanovanj. S pripravo skupnega sklopa evropskih smernic, ki omogočajo vseevropsko primerjavo statističnih podatkov, bo lahko EU bolje oblikovala zakonodajo, ki je usklajena s spremenljivimi potrebami ljudi v Evropi. Glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. Zavedam se, da je treba zaradi načrtovanja zbirati ustrezne, zanesljive statistične podatke. Poleg tega priznavam, da je to poročilo bistveno boljše od predloga Komisije.

Vendar sem zaskrbljena zaradi zamisli, da bi EU zbirala tako natančne statistične podatke. Odkrito rečeno, nekatera vprašanja niso stvar EU. Zakaj bi EU zanimal zakonski stan ljudi?

Čeprav je določenih nekaj jamstev glede anonimnosti in varstva podatkov, me poleg tega skrbi, da ta jamstva morda niso dovolj trdna, zlasti glede na nedavne velike neuspehe na področju varstva podatkov.

Zato sem glasovala proti zakonodajni resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kot smo že videli, se lahko začnejo kulturne razlike kadar koli stopnjevati. Glede tega v Evropi, zlasti v večjih mestnih strnjenih naseljih, sedimo na sodu smodnika, ki ga ne smemo podcenjevati. Zato je glede na občasne etnično pogojene spore pozitivno, da želi očitno EU pri popisu za celotno EU leta 2011 končno zastaviti vprašanja o etničnem ozadju in veroizpovedi. Statistični podatki o etnični in kulturni sestavi prebivalcev bi lahko prispevali k preprečevanju nasilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Zelo pomembno je, da imamo zanesljive podatke o prebivalstvu in stanovanjih v Evropski uniji, ker so ti podatki bistveni za načrtovanje, vodenje in spremljanje različnih politik, ki pogosto vključujejo evropski element. Visoko kakovostne letne ocene prebivalstva so potrebne, ker vplivajo na temeljni osi Evropske unije: na demokratični proces Unije, kadar se letne ocene prebivalstva uporabljajo za natančen izračun glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, in tudi na konvergenco strukturnih skladov, glavno prednostno nalogo kohezijske politike EU, zlasti pri določanju upravičenih regij.

Zato menim, da je ta predlog politično zelo pomemben, saj nam omogoča, da natančneje izpolnimo merila za demokracijo, razvoj in kohezijo v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (DE) Dejstvo, da predloga uredbe, ki ga je predložila Komisija, Parlament ni preprosto sprejel, je uspeh za skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze.

Skupina Zelenih je z vztrajnostjo uspela zagotoviti, da ta uredba zagotavlja varstvo pri zbiranju občutljivih informacij glede prebivalstva in življenjskih pogojev. Izbirna priloga, ki je določala zbiranje mikropodatkov in vprašanja o zelo občutljivih temah, kot sta spolno vedenje in pismenost, je v celoti črtana.

Poleg tega je bil pod pritiskom Zelenih dvakrat vključen evropski nadzornik za varstvo podatkov. Po njegovem mnenju je varstvo podatkov v spremenjenem osnutku, ki je zdaj predložen Parlamentu, ustrezno upoštevano. Uredba na primer vsebuje naš predlog spremembe o upoštevanju določb o varstvu podatkov na ravni držav članic in ravni EU. Vključena so tudi jasna sklicevanja na določbe o varstvu podatkov pri prenosu in obdelavi podatkov.

S to dodatno podporo uredba zdaj izpolnjuje svoj namen, kar pomeni, da ne gre za zbiranje novih podatkov, ampak le za standardizacijo zbiranja statističnih podatkov o najpomembnejših družbenih in gospodarskih značilnostih regij, ki se že izvaja na nacionalni ravni, da bi lahko te podatke primerjali za celotno Evropo. S standardizacijo evropskih podatkov bomo zagotovili, da se regionalna finančna sredstva učinkovito uporabijo na področjih, na katerih so najbolj potrebna.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Obrazložitev glasovanja o predlogu o popisih prebivalstva in stanovanj.

Danes je Evropski parlament na prvi obravnavi odločal o predlogu Komisije glede nove uredbe o popisih prebivalstva in stanovanj.

V ozadju predloga je dober namen, da bi olajšali primerjavo statističnih podatkov o popisih prebivalstva in stanovanj. Vendar je vpliv končnega rezultata glede potrebnih informacij, zelo velik. Komisija je v svojem predlogu določila, da mora vsaka država članica zbirati informacije o svojih prebivalcih, kot so spolna usmerjenost, datum sklenitve prve zakonske zveze in sedanje zakonske zveze, narodnost, veroizpoved in število živorojenih otrok.

Zelo vznemirjujoče je dejstvo, da je Komisija predložila predlog, ki vključuje tako vsiljiva vprašanja in dejansko pomeni registracijo prebivalcev.

Danes je Parlament izločil nekaj vprašanj, ki najbolj vplivajo na ljudi. Kljub temu sem se odločil, da bom glasoval proti celotnemu predlogu, ker gre še vedno predaleč.

 
  
  

– Resolucija o lizbonski strategiji (B6-0073/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Giles Chichester (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci smo stalno podpirali cilje in glavne politike lizbonske strategije. Opozarjali smo zlasti na pomembnost v celoti delujočega enotnega trga blaga in storitev, vzpostavljanja boljšega poslovnega okolja (zlasti za mala in srednje velika podjetja), spodbujanja inovacij in uvajanja reform trga dela, ki so usmerjene predvsem v strokovno znanje in izkušnje, prožnost in pospešeno ustvarjanje novih delovnih mest.

Ponovno smo glasovali za ta letni predlog resolucije o lizbonski strategiji, s čimer smo pokazali, da še vedno podpiramo temeljni program reforme. Vendar to ne pomeni, da podpiramo vsa podrobna priporočila, ki so vključena. Popolnoma nasprotujemo zlasti dodatnim socialnim ukrepom (razen prenosljivosti pokojnin) iz prvotne različice člena 41.

Zavračamo tudi vključitev prometa v lizbonsko pogodbo, kot je določeno v členu 27, in ob tej priložnosti ponovno potrjujemo naše trdno stališče, da morajo v Združenem kraljestvo to pogodbo potrditi volivci na referendumu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o lizbonski strategiji in prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2008, ker menim, da obnovljena lizbonska strategija izboljšuje ambiciozne cilje glede celotne evropske družbe, ki naj bi bili pomembni za izpolnjevanje priložnosti in izzivov, povezanih z globalizacijo, demografskimi spremembami, socialnim neravnovesjem, podnebnimi spremembami, varno oskrbo z energijo, varnostjo hrane, gospodarsko rastjo in vključevanjem priseljencev.

Zato bo strogo izvajanje lizbonske strategije z ustvarjanjem delovnih mest, zmanjšanjem revščine in socialnim vključevanjem odločilno podprlo konkurenčni položaj Evrope na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Obžalujemo, da je bil predlog resolucije o lizbonski strategiji, ki smo ga predložili, zavrnjen, kar je še toliko bolj resno, ker začenjamo zadnji cikel lizbonske strategije.

Večina Evropskega parlamenta ponovno zavrača spremembo politike ter izraža popolno podporo in sodelovanje pri dosedanjih politikah: deregulaciji trgov in delovnih razmerij, liberalizaciji blaga in temeljnih storitev (pošta, prevoz, telekomunikacije, energija itd.) ter njihovi izročitvi zasebnim izvajalcem na škodo davkoplačevalcev, delavcev in ljudi.

Kot lahko opazimo na Portugalskem, se ta izredno neoliberalna politika hitro širi na druge sektorje. V Evropski uniji se zdravje, izobraževanje in usposabljanje vse bolj komercializirajo, vse večje so socialne razlike, revščina in socialna izključenost.

Poleg tega se zahteva, da se okrepi zunanji vidik lizbonske strategije, tj. da se za tretje države, med katerimi je veliko manj razvitih, določijo gospodarski in politični pogoji, na podlagi katerih morajo odpreti te trge zaradi velikih evropskih multinacionalk.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Resolucija o lizbonski strategiji vsebuje veliko pomembnih določb za poslovneže in potrošnike. Posebej je treba opozoriti na pobudo o aktu o malem gospodarstvu, ki izraža filozofijo načela „najprej razmišljaj v malem“, in jo podpreti. Upam, da bo ta pobuda izvedena učinkovito in hitro ter da bodo pri tem dejavno sodelovale zainteresirane strani. Popolnoma nepotrebno je, da vas spomnim, kako pomembna so mala in srednje velika podjetja v gospodarskem življenju ali kako pomembno je, da se jim za prihodnost Evrope dodeli poseben in privilegiran položaj.

Poleg tega opozarjam na varstvo pravic intelektualne lastnine. Vsi vemo, da v primerjavi z Združenimi državami patentni sistem v Evropi zaradi velike nepovezanosti povzroča glavobole nekaterim evropskim državam, ki jasno zadržujejo inovacije in raziskave, kar škoduje celotni celini. Zato je treba pripraviti skupne predloge in rešitve za sedanje okoliščine, da bodo lahko vsi potrošniki EU izkoriščali nove in sodobne proizvode po ceni, ki ustreza kupni moči povprečnega potrošnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasovanja o resoluciji o programu lizbonske strategije sem se vzdržal. Nekoliko sem bil presenečen zlasti zaradi odstavka 3. V njem je določeno, da moramo za zagotovitev uspeha tega programa okrepiti tudi gospodarsko rast v Evropi. Gre le za eno besedo: tudi.

Do zdaj sem bil prepričan, da je rast glavni cilj ter da je bistvo, da moramo dohiteti nekatere države in ne da moramo drugim državam omogočiti, da dohitijo nas. Po natančnem branju osnutka resolucije postane jasno, da žal pri tem ne gre le za običajen pregled, ampak potrditev pravila. Besedilo vključuje navedbe, ki bi jih lahko vključili v več deset drugih resolucij. Pogosto te zadeve nedvomno zaustavljajo takšno rast. Dejansko je pred nami seznam želja, ki bi ga lahko sestavili sami ne le pri razpravi o programu lizbonske strategije, ampak v veliko drugih okoliščinah.

Vendar je tudi ena izjema: napredek zaradi uvedbe programa lizbonske strategije. Ta delček resolucije je zelo pomemben, vendar ugotovitve žal niso optimistične. Ne vemo, kako izmeriti ta napredek, če je sploh bil dosežen. Na voljo ni ustreznega spremljanja. To pomeni, da pri našem delu nimamo referenčnih točk. Težave imamo z ocenjevanjem. Ne vemo, ali se premikamo naprej ali stojimo na mestu. Menim, da bi se morali kot Parlament ukvarjati zlasti s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Othmar Karas (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) V ponedeljek je odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko dal zeleno luč končnemu sprejetju zakonskih temeljev za evropski tehnološki inštitut. To pomeni, da so vsa vprašanja o financiranju in notranji organizaciji evropskega tehnološkega inštituta rešena ter je vse pripravljeno za začetek njegovega dela.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je bistven element, ki omogoča, da dosežemo več za naše gospodarstvo, več za našo znanost in več za trajnostna delovna mesta v Evropi. Zato je zelo pomembno, da odločitev o lokaciji inštituta sprejmemo hitro.

Pozivam vodje držav ali vlad, naj se o natančnem časovnem načrtu za to odločitev dogovorijo na spomladanskem Evropskem svetu. Odločitev je treba sprejeti najpozneje na junijskem vrhu EU. Pri določitvi časovnega načrta mora sodelovati tudi avstrijski zvezni kancler gospod Gusenbauer, ker je Avstrija predložila zelo primerno prijavo.

Časovni okvir za to odločitev mora biti določen na spomladanskem vrhu in vključen v končni dokument, sprejet na vrhu. Glede na izvrstno prijavo Dunaja, da bi inštitut ustanovili tam, ima kancler Gusenbauer veliko odgovornost, da zagotovi, da bo odločitev sprejeta kmalu in da se določi natančen časovni načrt.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Poudarjam, da je treba skupaj z obnovitvijo lizbonske strategije ustrezno posodobiti integrirane politične smernice ter povečati vlogo Evropskega parlamenta pri spremljanju nadaljnjega izvajanja strategije. Usmeriti se moramo zlasti v oblikovanje socialno občutljive Evrope, ki sedanje gospodarske težave rešuje tako, da ne izključuje najranljivejših subjektov. Nujna uveljavitev minimalne plače v vseh državah članicah je eden od ključnih načinov, da lahko vsem evropskim državljanom zagotovimo dostojen osnovni življenjski standard. Z resolucijo sem zadovoljen, zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Desnosredinske in levosredinske politične skupine tekmujejo, katera lahko bolj podpre interese in odločitve velikih podjetij. Pri spodbujanju protidelavske, protiljudske lizbonske strategije prekašajo celo Komisijo.

Ta sramotna resolucija niso niti krokodilje solze zaradi revščine ali socialne izključenosti. Prav nasprotno, resolucija zahteva reforme na trgih dela in v sistemih socialnega zavarovanja, poudarja smernice Komisije, saj zahteva sprejetje direktiv o organizaciji delovnega časa in delovnih pogojih za začasne delavce, zahteva, da države članice postavijo konkurenčnost EU v središče svojih politik in določijo, da je dokončna vzpostavitev enotnega trga njihova najpomembnejša gospodarska in politična prednostna naloga.

V skladu z resolucijo je najustreznejše orodje za spodbujanje teh in drugih protidelavskih ukrepov in politik razredno sodelovanje, ki bo uspešno, če bomo razširili socialni dialog in vzpostavili vzdušje zaupanja med podjetji in zaposlenimi.

Zaposleni so vzdržali sedem let izvajanja te strategije. Zato so se poslabšali njihovi življenjski pogoji, zaposlovanje, pokojninske in socialne pravice. Prav zato zavračajo lizbonsko strategijo in nasprotujejo interesom kapitala. Enako mnenje imamo o EU, ki dela v korist teh interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Čeprav sem glasoval za predlog resolucije večine parlamentarnih skupin, ker se strinjam s konstruktivnim pristopom in bistvom priporočil, zlasti s priporočili, ki so povezana s potrebo po povečanju naložb v raziskave, inovacije, razvoj politike za spodbujanje znanja, v odpiranje trgov ter večjo prožnost in varnost na trgih dela, še vedno menim, da so nekateri podatki iz nadomestne resolucije zaskrbljujoči. Prav zato nisem mogel podpreti resolucije skupine komunistov.

Dve leti pred prenehanjem veljavnosti programa lizbonske strategije moramo priznati, da ambiciozni cilji niso niti približno doseženi (in naše pospeševanje v primerjavi z upočasnitvijo ameriškega gospodarstva ni razlog za proslavljanje). Zato bi po mojem mnenju bilo bolje, da si končno priznamo, da bi morali iti po zastavljeni poti, po kateri nismo šli, in da na koncu ne poskušamo v dveh letih doseči tega, česar nam ni uspelo doseči v osmih letih. Razlogi in okoliščine, ki so utemeljevali ukrepe iz programa lizbonske strategije, še vedno obstajajo ali so celo bolj izraziti, tako da je pravilna pot začrtana in jo moramo le upoštevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Resolucija o lizbonski strategiji se bo nedvomno razrasla, če bo vključevala vse želje. To je mogoče opaziti tudi pri končnem rezultatu. Vendar poročilo vsebuje veliko pomembnih in nujnih vprašanj, ki sem jih lahko z veseljem podprl. To velja zlasti za bolj tvegane dele, ki kažejo, da je Parlament v koraku s časom, saj obravnava na primer okoljska vprašanja in povezavo z rastjo. V razpravi o prožni varnosti, ki postaja vse bolj dinamična, je obravnavano tudi pomembno ali celo najpomembnejše vprašanje, kako združiti konkurenco in varnost. Prihodnosti, kot je navedeno v poročilu, ne gradimo na protekcionizmu in birokraciji, ampak na odprtosti, dostopu ter dobrih pogojih za delavce in podjetja.

Vendar bi pojasnil, da se mojega glasu za predlog spremembe 12 nikakor ne sme razlagati kot podpore za določitev minimalnih plač v EU. Nasprotno, je pojasnilo, da kolektivne pogodbe spadajo v evropski model. To sem jasno pokazal tudi danes s predlogom spremembe 32 v poročilu o integriranih smernicah za rast in delovna mesta, ki je povezano prav s tem vprašanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Lizbonska strategija je bistvena za prihodnji uspeh EU. Vse države članice morajo nujno izpolniti svojo zavezo, da postane EU najbolj dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Resolucija o lizbonski strategiji izraža željo Evropskega parlamenta, da bi vsem evropskim državljanom zagotovili dostojno življenje z ustvarjanjem novih, bolje plačanih delovnih mest ter večjimi naložbami v raziskave, inovacije in informacijsko družbo.

Točka 37 resolucije pojasnjuje, da je prometna politika pomembna pri boju proti podnebnim spremembam, in določa, da je treba ustrezno oceniti vpliv vseevropskih omrežij na okolje.

Glasovala sem za predlog spremembe 12, kakor ga je spremenila skupina evropskih socialdemokratov, ker so tako „države članice pozvane, da zagotovijo osnovne pogoje za družbeno in gospodarsko sodelovanje vseh in zlasti sprejmejo predpise na primer o minimalni plači ter druge pravne in obvezne ureditve za vse ali s kolektivnimi pogodbami, sklenjenimi v skladu z nacionalnimi tradicijami, ki bodo delavcem s polnim delovnim časom omogočale dostojno življenje z dohodkom, ki ga dobijo“.

Glasovala sem za predlog resolucije, ker sem prepričana, da Evropska unija ni le skupni trg, ki temelji na konkurenci, ampak mora biti tudi socialna Evropa, v kateri je vsak državljan vključen v gospodarsko in družbeno dejavnost ter živi v dostojnih pogojih.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Lizbonska strategija se uporablja od leta 2000, države članice pa še niso prišle do jasnih rezultatov. Sedanji predlog določa nov načrt do leta 2013.

Verjamem v institucionalno konkurenco. Lizbonska strategija vključuje cilje, ki so dobri in jih je vredno razvijati, na primer predlog o večjih naložbah v raziskave in razvoj. Deli o „socialni Evropi“ pa ne spadajo na raven EU in o njih bi se morala odločiti posamezna država članica.

Poleg tega je resolucija vprašljiva, ker vključuje veliko nejasnih določb, ki Komisiji omogočajo, da razlaga ukrepe, za katere tega nismo zahtevali.

V osnovi menim, da morajo v demokratičnem sistemu države same oblikovati strategijo rasti tako, kot želijo. Nekatere se odločijo za socialno demokratično usmeritev, druge za zelo liberalen, tržno usmerjen pristop. Upoštevati moramo obe možnosti. Najpomembneje pa je, da je treba o tem odločati na nacionalni ravni. Zato sem odločil, da predlog zavrnem v celoti.

 
  
  

– Poročilo: Margarita Starkevičiūtė (A6-0029/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da glasujemo za poročilo 29/2008 v celoti.

Vendar smo glasovali proti predlogu spremembe 32, ki ga je vložila skupina Zelenih in obravnava minimalne plače kot del evropskega modela.

Zavedamo se, da je vprašanje minimalnih plač pomembno v veliko državah članicah EU.

Vendar menimo, da mora o načinu reševanja tega vprašanja odločati posamezna država članica.

Na Švedskem ga najbolje rešujemo s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Večina Evropskega parlamenta zahteva izpolnitev lizbonske strategije v skladu z ekonomskimi smernicami Evropske komisije in poglabljanjem s tem povezanih neoliberalnih politik ter tako sporoča interese, prizadevanje in zahteve velikih organizacij delodajalcev.

Zato se celo ob grožnji finančne krize in ustavitve gospodarske rasti zahteva, da se kot glavne osi razvoja omejijo plače, omeji javna poraba in posodobi javna uprava ter se poleg tega odpravijo ovire za konkurenco in tržni dostop, z drugimi besedami, liberalizirajo javne službe. Vse to spremlja še večja negotovost glede delovnih mest, vztrajanje pri prožni varnosti in posodobitvi pokojninskih sistemov, z drugimi besedami, devalvacija in odpravljanje splošnega javnega sistema socialne varnosti v interesu zasebnih zavarovalnic.

Da se zagotovi, da države članice dosežejo te cilje, se priporoča večji nadzor in pritisk na te države, kot da ne bi bile soodgovorne za sprejetje teh smernic. Ob pretvarjanju, da jim še vedno ni jasno, kako zelo bodo takšne politike vplivale na gospodarski in socialni položaj držav članic, se še vedno predlaga to, kar odločno zavračamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glasovali smo proti poročilu, ki za države članice določa vsebino njihove ekonomske in socialne politike za naslednja tri leta.

Zdaj je pravi trenutek, da ponovno ugotovimo, v kakšnem obsegu se o vsem, popolnoma vsem, kar presega enotno valuto in navodila državam članicam, zdaj odloča v Bruslju. Ne gre več le za določitev ciljev za države članice (zmanjšanje dolga ali javnofinančnega primanjkljaja, boj proti brezposelnosti, ponovno oživitev rasti itd.), ampak natančno razlago, kaj morajo storiti, kako morajo to storiti in s kakšnimi instrumenti.

Težava je v tem, da so te smernice enake že zadnjih 15 let: prožnost zaposlitve, priseljevanje za obnovo prebivalstva in poceni delovno silo, deregulacija javnih služb, omejevanje plač, maltuzijanske proračunske politike, liberalizacija zunanje trgovine, konkurenca itd. Ta sklop je znan, prav tako tudi njegovi rezultati: brezposelnost, manjša kupna moč in večja revščina, deindustrializacija, družbena dezintegracija itd. Zdaj se moramo vprašati: ali je razlog za neuspešnost dejstvo, da države članice ne upoštevajo ukazov dovolj pridno, ali dejstvo, da jih upoštevajo preveč pridno in so ukazi neustrezni? Brez dvoma menimo, da je pravilna druga razlaga.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) V tem poročilu na lastno pobudo je obravnavanih več izzivov, ki so pred Evropo prihodnosti, na primer večja globalizacija, staranje prebivalstva in podnebne spremembe. Zdi se, da je veliko predlaganih ukrepov utemeljenih in bi lahko bili prihodnja usmeritev za države članice.

Stranka Junijska lista nasprotuje zapletenim davčnim sistemom, socialnemu izključevanju in poslabšanju okolja. Vendar se mora vsaka država članica sama odločiti, kako bo oblikovala svojo politiko, da bi izpolnila prihodnje izzive. Najuspešnejše rešitve nastanejo na podlagi institucionalne konkurence, primerov, ki lahko spodbudijo in pospešijo prostovoljne ukrepe v drugih državah članicah.

Odločili smo se, da bomo glasovali proti temu poročilu, ker obravnava področja, za katera so politično odgovorne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Moja skupina je predložila veliko predlogov sprememb o pomembnih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, pravičnejša porazdelitev bogastva in pravično plačilo, za katere sem glasoval.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) V sedmem letu izvajanja lizbonske strategije so pri oceni sedanjega stanja v Evropski uniji, ki jo je pripravil Evropski parlament, upoštevane nove okoliščine, značilne za leti 2007 in 2008. Glede na letošnje in lanske izkušnje, in sicer negotovost in večje tveganje na finančnih trgih, je nesmiselno, da se posebna pozornost nameni makroekonomski stabilnosti Skupnosti.

Disciplina na euroobmočju in zlasti ohranjanje discipline sta najpomembnejša. Kljub temu imajo v pogojih dereguliranega, globalnega finančnega sistema največjo odgovornost nacionalne države, ki morajo skrbeti za uravnoteženost javnih financ. Na tem področju se lahko doseže še veliko, celo v državah, ki se štejejo za „vodilne sile“ povezovanja, zlasti kadar lahko računajo na prizanesljivost Evropske komisije.

Po kar nekaj letih je še vedno neizpolnjena zahteva glede resnične liberalizacije trga EU, zlasti trga storitev, ki bi prispevala k bolj pristnemu konkurenčnemu pritisku in končni odpravi zaščitnih ovir, ki niso več v obliki predpisov na zakonski ravni, saj obstajajo bolj prikriti načini, kako zagreniti življenje tujim konkurentom.

Nedokončana vzpostavitev notranjega trga EU pomeni, da v Skupnosti 27 držav ni popolnoma izkoriščen potencial podjetništva in ustvarjalnosti. Ocenjuje se, da stroški tega primanjkljaja znašajo 150 milijard EUR. To so dovolj utemeljeni razlogi za to, da bi vprašanje liberalizacije skupnega trga bilo eno od osrednjih vprašanj v poročilih, ki ocenjujejo stanje in možnosti rasti evropskega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo o širših smernicah ekonomskih politik za obdobje 2008–2010. V sedanjem gospodarskem okolju moramo EU dati na voljo potrebna orodja, ki nam bodo pomagala prebroditi težave. Pri tem mora Evropa ostati socialni prostor, ki ima dobro usklajene mehanizme za visoko kakovostno javno porabo, raziskave, inovacije in izobraževanje. Poleg tega morajo podnebne spremembe biti ena od glavnih gospodarskih prednostnih nalog Evrope, če želimo izpolniti ambiciozne cilje, ki smo si jih zastavili.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Ker je glavna tema tega poročila nacionalno izvajanje lizbonske strategije, moram kot portugalski poslanec natančneje predstaviti oceno svojih skrbi glede tega, da moji državi ni uspelo izpolniti lizbonske strategije s stališča rezultatov ali ukrepov.

Zavedam se, da je lahko z več stališč kritičnost do Portugalske enaka, kot bi lahko bila in bi morala biti za celotno Evropo. Vendar smo še daleč od točke, na kateri bi dosegli lizbonske cilje, glede na nekatera merila, kot je zaposlovanje, pa se od doseganja teh ciljev celo oddaljujemo, poleg tega nismo niti približno na stopnji sprejetja ustreznih politik za doseganje takšnih rezultatov. Uravnoteženje nacionalnih javnih financ je prednostna naloga, vendar ga moramo doseči z manjšim zapravljanjem in zavračanjem neproduktivne porabe ter s pravično porazdelitvijo prejetih prihodkov.

Doseganje tega cilja je neustrezno, če se zato preobremeni poraba v gospodinjstvih in zmanjšajo dejanske obveznosti države. Podobno kot v zasebnem sektorju se konkurenčnost in uspešnost dosežeta z zagotavljanjem boljših storitev z manjšimi stroški, pri čemer se ne sme črtati nobena stran enačbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Starkevičiűtë. Sedanje besedilo smernic je dovolj širok in še vedno učinkovit okvir, da ustreza nedavnemu gospodarskemu in političnemu razvoju. Zato se strinjamo s predlogom, da se besedilo širših smernic ekonomskih politik v naslednjem triletnem ciklu ne spremeni, v skladu s sklepi Sveta.

Stabilnost je pomembna, če želimo, da bodo lizbonska strategija in integrirane smernice učinkovite. Zato mora novi cikel biti odvisen od izvajanja reforme in doseganja dejanskih rezultatov. Podpiramo tudi predloge sprememb obrazložitvenega besedila, priloženega širšim smernicam ekonomskih politik, ker natančneje pojasnjujejo vsebino smernic za izpolnjevanje izzivov, ki so pred Evropo (globalizacija, okrepitev temeljev za srednje- in dolgoročno gospodarsko rast, hitre demografske in družbene spremembe itd.).

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Danes sem glasoval za poročilo, ki določa integrirane smernice za rast in delovna mesta za obdobje 2008–2010. Po eni strani sem bil vesel, ker vključuje predloge sprememb skupine socialdemokratov o tem, da je treba ustvariti Evropo, ki je ugodna za podjetništvo in nenazadnje za mala podjetja.

Po drugi strani je ta skupina predlagala tudi precej strožja pravila na finančnem področju, pravila, ki naj bi ščitila potrošnike, vendar pomenijo zmanjšanje njihovih dohodkov. Takšen odnos bo najverjetneje oviral takšno pomoč, zato sem glasoval proti temu predlogu. Če želimo, da se evropska vizija o Evropi kot vodilni svetovni konkurenčni sili uresniči, so potrebne tudi bistveno bolj vztrajne naložbe v posodobitev trga dela, spodbujanje raziskav in izobraževanja ter izkoriščanje priložnosti, ki nam jih ponuja okolju prijaznejše gospodarstvo. Zato sem glasoval s skupino Zelenih za okoljske davke na ravni EU, čeprav sem, kot običajno, branil neodvisnost Evropske centralne banke pred njihovimi stalnimi napadi.

Zadnja finančna turbulenca nam je vsekakor pokazala, kako pomembna sta trdna centralna banka, ki se lahko upre kratkoročnim rešitvam, in zlasti stabilizacijski vpliv sodelovanja v velikem valutnem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Britanska laburistična delegacija podpira glavno usmeritev tega poročila, ker je njegov namen spodbujati splošno sprejemljive politike za gospodarstvo EU. Vendar ima stranka EPLP resne zadržke glede odstavka 26, ki poziva k davčnemu usklajevanju/koordinaciji, kar spada izključno v nacionalno pristojnost. Zato se je stranka EPLP odločila, da se vzdrži glasovanja o tem odstavku.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Predlog spremembe odstavka 26 je povezan s skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe. S to točko se ne strinjam, saj menim, da bi morale o tem odločati države članice. Glasovanja o tej točki sem se vzdržala.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki – (RO) Poročilo Evropskega parlamenta o integriranih smernicah za rast in delovna mesta obravnava splošne usmeritve, ki jih predlaga Evropska komisija o ekonomskih politikah držav članic in Skupnosti za obdobje 2008–2010.

Glasovala sem za uvodno izjavo 26, ki jo predlaga Komisija, ker poudarja, da je potreben „usklajen davčni okvir, vključno z davčnim sistemom, ki bi moral biti ugoden za družbe, zlasti za mala in srednja podjetja, ter usmerjen k obnovi gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest“.

Glasovala sem tudi za predlog spremembe 23, ker „poziva, da morata dohodek in način razdelitve bogastva zagotavljati pravično razdelitev ugodnosti, ki nastanejo zaradi gospodarske rasti“. Predlog spremembe določa, da bi lahko z minimalno plačo v vsaki državi glede na BDP na prebivalca zagotovili, da se lahko delavci s polnim delovnim časom preživljajo s svojim delom, kar je treba obravnavati kot element evropskega socialnega modela.

Zato sem glasovala za to poročilo, ker sem prepričana, da bo na podlagi gospodarske varnosti vseh Evropejcev, socialnega vključevanja, enakosti spolov in oblikovanja tržnega gospodarstva postala Unija gospodarski in socialni model v svetovnem smislu.

 
  
  

– Poročilo: Cem Özdemir (A6-0503/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Poročilo gospoda Özdemirja sem podprl, ker je ena od najbolj perečih političnih težav Evrope zagotavljanje varne oskrbe EU z energijo. Diverzifikacija oskrbe EU z energetskimi surovinami je eden od načinov, kako lahko postanemo neodvisni od Rusije, ključni element pri tem pa je skupna politika EU glede Srednje Azije. Dejstvo, da nimamo skupne politike EU na tem področju, vztrajno izkorišča Rusija, pri čemer je večina držav članic EU pasivnih. Projekti, kot sta podaljšanje plinovoda Odessa-Brody do Gdańska ali plinovod Nabucco, niso več stvarni zaradi ukrepov ruskih družb, ki jih vodijo posebne službe.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Čestitam gospodu Özdemirju zaradi poročila na lastno pobudo o strategiji EU za Srednjo Azijo. Menim, da je izvrstno pojasnil cilje in prednostne naloge glede odnosov Evropske unije z vsako od petih srednjeazijskih držav. Pravilno je opozoril, da je potreben bolj usklajen regionalni pristop k tej strateški regiji, ter hkrati omenil razlike med zadevnimi državami.

Strinjam se z mnenjem odbora za razvoj, zlasti glede tega, da je treba izkoreniniti revščino, izboljšati javno zdravje in osnovnošolsko izobraževanje ter odpraviti vse oblike diskriminacije žensk in manjšin.

Poleg tega je pomembno, da to poročilo opozarja na potrebo po okrepitvi demokracije, spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države v tej regiji, kar je po mojem mnenju bistveno.

V poročilu je navedeno, da je sodelovanje na področju energije v strategiji Evrope najpomembnejše. Kljub temu morajo evropske institucije biti pazljive in zagotoviti, da zaradi energetskih potreb in trgovinskih sporazumov ne žrtvujemo človekovih pravic v tej regiji ali okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam dejstvo, da je bilo danes poročilo o strategiji EU za Srednjo Azijo sprejeto z veliko večino. Bistveno je, da se Evropska unija bolj posveti tem petim državam: Uzbekistanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in Kazahstanu.

Poročilo pravilno poziva k razlikovanju politike EU do posamezne države in na vsak način se moram strinjati s tem, da so v njem navedena merila, kot so položaj človekovih pravic v zadevnih državah in spoštovanje obveznosti v okviru OVSE.

V besedilu je poudarjena tudi pomembnost teh držav za EU sedaj in v prihodnosti, zlasti glede trgovine in energije. Zaradi geopolitičnega položaja Srednje Azije je treba okrepiti sodelovanje s temi državami na dvostranski ravni in ravni EU. Poročilo poziva k reformam socialnih sektorjev, zdravja, varnosti hrane in boja proti korupciji, da se v regiji zagotovijo dolgoročna stabilnost, varnost in blaginja.

Zato je to celovito besedilo, v katerem so opredeljena področja ukrepanja, na katerih lahko EU pomaga, da v tej regiji postane čim bolj prepoznavna in verodostojna.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, kaj je večina Evropskega parlamenta sprejela na področju zunanjih odnosov EU, je pred nami še eno poročilo, ki vsebuje predvsem ukrepe za vmešavanje v zadeve tretjih držav in ne prikriva, ampak celo jasno razkriva jasen cilj, da se v gospodarstvih teh držav oblikujejo ugodni pogoji za interese velikih gospodarskih in finančnih skupin.

Pogledati je treba prizadevanje za spoštovanje mednarodnih standardov za tuje naložbe v poročilu in določbo o boljši zaščiti za neposredne tuje naložbe v teh državah. Jasno je, da takšne navedbe pomenijo privatizacijo državnih bank(!) in vzpostavitev nacionalnih finančnih trgov, ki bodo dejansko konkurenčni in odprti za tuje banke(!) To pomeni, da so te države preprosto naprodaj ...

Poleg tega se v skladu z navedenim ciljem pojavijo temeljni interesi EU glede bogatih energetskih virov držav v tej regiji, omenjeno pa je tudi, da je treba zagotoviti oskrbo z energijo, pri čemer se ne smejo ovirati prevozne poti in je treba zagotoviti čim večjo pravilnost.

V bistvu izraža ključen pomen vloge EU v svetu, o kateri se pogosto govori, zlasti v sedanji predlagani pogodbi: prizadevanje, da bi politično in gospodarsko prevladala.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Čestitam kolegu gospodu Özdemirju za poročilo o Srednji Aziji, ki sem ga v celoti podprl. Demokracija in človekove pravice so temeljna načela EU in morajo biti v središču politike EU do drugih regij. Narodi Srednje Azije so postali zanimivi za svetovne gospodarske sile zlasti zaradi naravnih virov. EU mora to preseči in si prizadevati tudi za naložbe v njihove človeške vire tako, da se zavzema za demokracijo in človekove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Kakšna je zapuščina Sovjetske zveze v državah Srednje Azije? Enakost žensk, odprava dela otrok in pismenost, monokulturno kmetijstvo. V nobeni od teh držav verski elementi niso prevladali.

Prva prednostna naloga EU je uporaba naravnih virov teh držav, in sicer nafte, zemeljskega plina in urana. Druga prednostna naloga je prekinitev ene od glavnih poti za tihotapljenje opija iz Afganistana. Tako pridemo do neposredne odgovornosti EU in Združenih držav, ker podpirata vzpostavitev avtoritarnih režimov v državah te regije. Posamezne države poskušajo omejiti širjenje terorističnih skupin in vojaških islamističnih idej, vendar takšne okoliščine negativno vplivajo na razvoj civilne družbe in participativne demokracije ter pogosto podpirajo vladavino nasilja.

Ne glede na celotno kritično mnenje o državah te regije v poročilu moramo vedno upoštevati težke zgodovinske okoliščine, v katerih so bile te države med svojim razvojem. EU jim mora pomagati, da presežejo rezultate večletnega negativizma zaradi navzočnosti velikih držav EU in Združenih držav v sosednjem Afganistanu.

Nobenega razloga ni, da bi podpirali Turčijo kot glavnega možnega posrednika, ki bi pozitivno vplival na to regijo. Sedanje stanje glede spoštovanja pravic manjšin v Turčiji nikakor ne utemeljuje takšnega pristopa. Veliko več pozornosti bi morali nameniti tradicionalni povezavi z Rusijo. Pri boju proti širjenju terorizma in nedovoljenih drog v državah te regije je Rusija naša najtesnejša zaveznica.

Ne glede na vse omenjene zadržke podpiram sprejetje poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za predlog strategije EU za Srednjo Azijo, ker pet tamkajšnjih republik prejema uradno razvojno pomoč in je Evropska unija še posebej odgovorna za podporo tem državam. Opozarjam na vlogo Evropske unije kot posrednika med državami Srednje Azije, da bi uravnotežila velike razlike med temi petimi republikami glede političnega, gospodarskega in socialnega položaja. Omenil bi zlasti strašne razmere na področju zdravja, ki so posledica bornega sistema zdravstvenega varstva.

Zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode in povezovanje vseh prebivalcev v nacionalno omrežje sta ogromni težavi v Tadžikistanu, Uzbekistanu in Kirgiški republiki. Pomembno se mi zdi, da je moj glas za strategijo EU za Srednjo Azijo tudi glas za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi v Srednji Aziji s socialnega, zdravstvenega in pravnega vidika.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Poročilo gospoda Özdemirja o strategiji EU za Srednjo Azijo obravnava ključno vprašanje zunanjepolitičnega programa EU. Pozdravljam poudarek glede obravnave človekovih pravic v regiji Srednje Azije, ki bi ga morala EU pri zunanjih odnosih uporabljati bolj pogosto. Dokazi o demokratičnem napredku v regiji, zlasti v Uzbekistanu in Turkmenistanu, so skopi in pri vseh strategijah EU za sodelovanje bi morali poskušati, da te države vključimo v prizadevanje za koncept demokracije. Kot je v poročilu jasno navedeno, je glede Srednje Azije potrebno dejavno energetsko sodelovanje EU, da najdemo rešitve za sedanje stanje na energetskem trgu, ki bodo ugodne za vse. Strinjam se s priporočili gospoda Özdemirja in glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Dogajanje v regiji Srednje Azije je, razen v primeru Kirgiške republike, zaskrbljujoče zaradi več razlogov.

Prvič, s stališča človekovih pravic in demokracije so popolnoma nesprejemljive pogoste zlorabe žensk (prisilne poroke, spolno izkoriščanje, posilstva itd.) in delo otrok v regiji.

Drugič, s stališča zdravja je še vedno zaskrbljujoče povečanje nalezljivih bolezni (zlasti HIV).

Končno, dejanska vključitev Srednje Azije v svetovni gospodarski sistem ne bo koristna, dokler se vseh pet držav na tem območju ne bo vključilo v Svetovno trgovinsko organizacijo (Kirgiška republika je članica od leta 1998).

Strategija EU za Srednjo Azijo lahko dejansko prispeva h gospodarskemu in človekovemu razvoju te svetovne regije. Evropska unija ne sme zanemarjati Srednje Azije, ki je strateško križišče med Evropo in Azijo ter tradicionalni partner pri trgovinskih odnosih in energetskem sodelovanju.

To besedilo odločno podpiram in si želim, da bi pojasnili prednostne naloge EU v Srednji Aziji, da bi se evropski projekti v regiji okrepili in bi se pospešilo njihovo izvajanje. Zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Strateško načrtovanje za Srednjo Azijo je nedvomno dobro ter potrebno zlasti zaradi gospodarskega sodelovanja in odpiranja trgov. Smiselno bi ga bilo tudi pospešiti, da bi sledili razvoju.

Vendar ni dopustno, da nekateri standardi, ki veljajo na evropski ravni, v Srednji Aziji postanejo nepomembni. Če pa bi tam uporabili ista merila kot v Evropi, bi pokazali veliko predrznost do skupin, imenovanih v poročilu, in njihovih pravic do samoodločbe. Glede vloge žensk je ukrepanje potrebno v drugih svetovnih regijah, nenazadnje tudi v celotnem arabskem svetu, kjer bi bilo to še bolj nujno.

Delo otrok, ki je razširjeno predvsem na Kitajskem, pa je zajeto v standardih, ki sem jih že omenil in jih morajo upoštevati trgovinski partnerji.

Boj proti terorizmu in trgovini z nedovoljenimi drogami, ki sta nekoliko povezana, morata biti vključena med najpomembnejše prednostne naloge. Proti njima se moramo nepopustljivo boriti.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (UEN), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram dokument o novem partnerstvu z državami Srednje Azije, ki ga je predložila Evropska komisija, vendar bi opozorila na naslednje.

Prvič, vedno bolj pomembno mednarodno trgovino Srednje Azije, ki je pomembna druga možnost glede oskrbe z energetskimi viri.

Drugič, dejstvo, da mora Evropa zato skrbno paziti na ta del sveta ter spodbujati njegovo vključevanje v svetovno trgovino in mednarodni gospodarski sistem tako, da podpira kandidaturo držav na tem območju, ki še niso članice Svetovne trgovinske organizacije. Zato mora okrepitev trgovinskih odnosov s celotnim območjem biti del strategije za tesnejše sodelovanje in povezovanje teh držav ter za večji vpliv Evrope, tudi politični, v regiji, v kateri je bil dosežen napredek na poti k demokraciji.

Tretjič, pri splošnem pristopu k Srednji Aziji je treba upoštevati velike politične in gospodarske razlike med državami v regiji. Posebna pozornost je namenjena vlogi države, kot je Kazahstan z naprednim gospodarstvom, in s tem pozitivnemu vplivu, ki bi ga lahko okrepitev povezav s to državo imela tudi za splošni razvoj celotne regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija je poskušala vzpostaviti tesne odnose in dialog s sosedsko politiko. V primeru Srednje Azije poskuša s pripravo nove strategije in partnerstva s petimi novimi državami spodbujati večjo stabilnost, socialno-ekonomski in demokratični razvoj ter varnost v tem delu Azije.

Ugotavljamo, da je stabilnost v Srednji Aziji svetovno pomembna, ker bi lahko hude in dolgotrajne krize v tej regiji imele katastrofalne posledice in bi vplivale na EU in njene države članice. Poleg tega se zaradi geopolitičnega položaja Srednje Azije za ta del sveta vedno bolj zanimajo gospodarske sile, kot so Rusija, ZDA, Kitajska in Turčija.

Menim, da je treba pri prihodnjih odnosih, katerih nameni so večja stabilnost in varnost ter okrepljeno politično, gospodarsko in socialno sodelovanje, upoštevati tudi položaj človekovih pravic v posamezni državi ter okrepitev trgovinskih odnosov in energetskega sodelovanja ter pozorno spremljati razvojne potrebe in sprejete zaveze glede izboljšanja življenjskih pogojev prebivalcev regije.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov