President. − The next item is Question Time (B6-0010/2008).
The following questions are addressed to the Council.
Question No 1 by Manuel Medina Ortega (H-1042/07)
Subject: Immigration in the wake of the EU-Africa summit
Can the Council provide information on the measures proposed for adoption in order to implement the agreements reached at the recent summit held in Lisbon between the EU and the countries of Africa on the subject of immigration?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vrhu Afrika-Evropska unija, ki je potekal 9. decembra lani v Lizboni, je bilo dogovorjeno, da se bo vzpostavilo strateško partnerstvo, ki bo zajemalo vsa področja in vprašanja, ki so v skupnem interesu obeh strani.
Posebej želim poudariti sprejetje treh pomembnih dokumentov na tem vrhu: lizbonske deklaracije, skupne strategije Afrika-Evropska unija in njenega prvega akcijskega načrta. Omenjeni prvi akcijski načrt skupne strategije vzpostavlja partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo tudi na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja.
Partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja naj bi zagotovilo celostne odzive na ta različna vprašanja, s posebnim ciljem ustvariti več in boljša delovna mesta za Afričane in boljše upravljanje z migracijskimi tokovi.
V tem času pristojni organi Sveta preučujejo, kakšne nadaljnje ukrepe bi bilo potrebno sprejeti na podlagi odločitev vrha v Lizboni in na podlagi skupne strategije Afrika-Evropska unija ter njenega prvega akcijskega načrta, vključno s partnerstvom na področju migracij.
Manuel Medina Ortega (PSE). – Señora Presidenta, la cuestión es qué tipo de medidas se pueden tomar efectivamente, porque la presión migratoria sobre Europa es todavía muy fuerte, a consecuencia de la angustiosa situación social y económica de muchos países africanos.
La pregunta concreta que quería formular era si, en efecto, en este momento el Consejo tiene algún plan concreto, porque va pasando el tiempo, la situación africana no está mejorando y, concretamente, muchos países europeos se quejan de una inmigración no controlada y de la incapacidad de las instituciones europeas para controlarla.
¿Qué estamos haciendo concretamente en este momento? o ¿qué podemos esperar a corto plazo?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Problemi, na katere ste opozorili spoštovani poslanec Medina Ortega, ne bodo rešeni v kratkem časovnem obdobju. Situacija na področju ekonomskega razvoja v Afriki, na področju varnosti, na področju blaginje ljudi, to so problemi, ki so takšnih dimenzij, da lahko razmišljamo o njihovih rešitvah samo v daljšem časovnem obdobju.
Prav gotovo bo migracijski pritisk dolgoročno zmanjšan šele z izboljšanjem življenjskih razmer na afriški celini. Vrh seveda ni mogel postreči z vsemi odgovori, sploh ne z odgovori za rešitve v kratkem času. Prav tako, kot sem omenil, je bil vrh decembra, in v tem času razprave šele potekajo o tem, kaj konkretno, katere konkretne ukrepe bo potrebno sprejeti za implementacijo dogovorov, ki so bili na tem vrhu doseženi.
Lahko rečem, da je bil z vrhom EU-Afrika vzpostavljen nekakšen okvir vsem pogovorom na področju upravljanja z migracijami, ki so potekali na več konferencah med Afriko in Evropsko unijo. Tripoli, Rabat in ostali procesi, vsi ti so po novem integrirani v vrh Evropska unija-Afrika. To je prvi dosežek, se pravi koncentracija naših naporov.
Naj samo omenim, kaj je bistvena značilnost politike Evropske unije na področju migracij v zvezi z Afriko. Predvsem se zavzemamo za uresničevanje globalnega pristopa. To je takšnega pristopa, ki vključuje boj proti nelegalnim migracijam, boljše upravljanje z zakonitimi migracijami, preprečevanje trgovine z ljudmi, boljše upravljanje meja in predvsem razvoj držav, ki so države izvora omenjenih migracij. Samo slednje bo dolgoročno rešilo migracijski pritisk, s katerim se sooča Evropska unija. Ukrepi, ki sem jih naštel pred tem, so kvečjemu kratkoročne rešitve, ki pa ne odpravljajo bistvenega problema, ki ste ga tudi sami omenili, problema stanja, kakršno je v državah izvora. In to stanje je v bistvu motor oziroma gibalo migracij.
Hubert Pirker (PPE-DE). – Ich begrüße es, dass Sie hier das gesamte Paket sehen und auch durchaus mittel- und langfristige Strategien unterscheiden. Sie haben darauf verwiesen, dass es demnächst wieder einen Gipfel geben wird. Sind Sie als Ratspräsidentschaft dann bereit, als eine Bedingung für eine positive Kooperation für mehr Wirtschaftshilfe und für mehr andere Hilfen, von den betroffenen Staaten in Afrika auch Abkommen über die Rückübernahme von Illegalen einzufordern?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na področjih vračanja nezakonitih migrantov je politika Sveta znana. To je eden od sestavnih delov migracijske politike Evropske unije, ki ga uveljavljamo z našimi afriškimi partnerji.
Razvojna pomoč je prav tako poseben vidik migracijske politike, oziroma se mora upoštevati, oziroma gledati tudi skozi optiko migracijske politike, kajti ta namreč naslavlja dolgoročni problem, ki je kako vzpostaviti boljše razmere v državah izvora migracije.
Ne bi želel govoriti v odkritem, o neposrednem pogojevanju razvojne pomoči s temi vidiki. Dejstvo pa je, da so to elementi neke celote, celostne migracijske politike, ki jih je treba seveda še povezovati in utrjevati v prihodnje.
Jörg Leichtfried (PSE). – Herr Minister, wenn es einen Bereich gibt, in dem die Europäische Union nach dem Wunsch der Menschen in Europa Verantwortung übernehmen sollte, ist das der Bereich der illegalen Immigration und der Immigrationspolitik überhaupt. Während hier das Parlament und die Kommission meines Erachtens sehr engagiert agieren, bin ich mir diesbezüglich beim Rat nicht so sicher. Sie haben gesagt: Jeder weiß, was der Rat in dieser Frage tut. Ich weiß, was er tut, nämlich möglichst verhindern, dass hier europäische Zuständigkeiten geschaffen werden, die unbedingt notwendig wären. Das tut er schon seit Jahren. Mich würde interessieren, was Sie so optimistisch macht, dass sich die Dinge hier ändern werden, und welche konkreten Maßnahmen Sie setzen, damit sich die Dinge hier ändern?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to vprašanje. Ne morem se strinjati, da je Svet pasiven na področju migracij. Nasprotno, Svet je v zadnjem času, lanskem letu še posebej, posvečal veliko pozornost migracijam. Naj omenim tudi to, da je predvideno, da se bo vprašanjem migracij posvetil tudi Evropski svet na svojem decembrskem zasedanju letos, se pravi na najvišji ravni, na najvišji politični ravni.
Problem migracij je realen problem za Evropsko unijo. Rešitve sem že omenil. Rešitve, v katerih smereh jih moramo iskati. Konkretneje lahko omenim nadaljnjo krepitev agencije FRONTEX. Tudi to je področje, kjer se Svet angažira.
Pomembno je, da se ukrepa na strani povpraševanja. Z migracijskimi tokovi moramo bolje upravljati. Zmanjševati moramo beg možganov iz Afrike, ker to perpetuira slabe razmere v velikih delih celine.
Svet se ukvarja z razvojem konceptov mobilnih partnerstev, s konceptom krožnih migracij, in ta namen tudi nadaljuje z misijami v afriške države. Naj omenim, da bosta v času našega predsedovanja potekali misiji v Nigerijo in v Južnoafriško republiko. Skratka, Svet je aktiven in želi prispevati.
Dejstvo pa je, da je to področje, ki sodi na področje tretjega stebra, na področje pravosodja in notranjih zadev, kjer je dejansko prihajalo občasno do dolgotrajnih postopkov iskanja soglasja. To utegne biti eno od področij, kjer bo v bodoče, če bo seveda ratificirana lizbonska pogodba in začela veljati, odločanje lažje in bo na tem področju možno dosegati hitrejše odločitve.
President. − Question No 2 by Claude Moraes (H-1046/07)
Subject: Regional funding after enlargement
What solution has the Council found for the issue of redistribution of regional funding made necessary by EU enlargement?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vprašanje gospoda Moraesa naj povem, da je z medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in o dobrem finančnem poslovodenju določen finančni okvir za Evropsko unijo v okviru 27-ih držav članic in to za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Ta medinstitucionalni sporazum je bil sprejet maja. Na njegovi podlagi je bil sprejet zakonodajni sveženj kohezijske politike, ki je bil sprejet julija 2007. Skratka, po širitvi, ki je bila 1. januarja 2007, prerazporeditev sredstev ni bila potrebna.
Claude Moraes (PSE). – You spoke about the wider analysis of structural funding, but you may be aware that, last week, Eurostat published figures which showed which were the richest areas in the European Union and the richest cities. These included my own constituency of London, yet I live in a part of London which ranks among some of the poorest areas in Western Europe in terms of child poverty and so on.
Really, my question to you was: will you continue to take into account the fact that even in the richest areas, like London and Frankfurt, there are still pockets of poverty, which have been left behind, and should not be left behind just because we are quite rightly helping the poorest parts of Europe?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno vprašanje. Mislim, da zdaj bolje razumem prvotno vprašanje. Namreč prvotno vprašanje je bilo, kako širitev vpliva na regionalno financiranje in moj odgovor je bil temu tudi posvečen, da pač tega vpliva ni, ker so sredstva seveda bila že pred tem ustrezno razporejena.
Sicer pa je vaše dodatno vprašanje vsekakor smiselno. Vprašanje pa je, ali naj se takšne pojave rešuje v okviru regionalne politike. Bogate regije bi verjetno morale in lahko storijo več za odpravljanje žepov revščine. To verjetno tudi lažje storijo kot tiste, ki so manj bogate.
Skratka treba je upoštevat koncept regionalne politike, regionalnih sredstev v okviru Evropske unije. To pa ne spreminja dejstva, da je problem, na katerega ste opozorili, realen.
Danutė Budreikaitė (ALDE). – Gerbiamas pirmininke, gerbiamas ministre, norėjau pasiteirauti, ar turite informacijos, skaičių, kokią įtaką BVP augimui padarė struktūrinė parama naujosioms ir galbūt senosioms valstybėms narėms? Mano šalyje, Lietuvoje, atlikti tyrimai parodė, kad ne struktūrinė parama, o bendroji rinka, vidaus rinka, padarė didžiausią įtaką ekonomikos augimui. Ar turite tokių skaičių? Ačiū.
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne, spoštovana gospa poslanka, teh številk nimam s seboj. Lahko pa zatrdim dvoje.
Prvič, učinki skupnega trga koristijo vsem, starim in novim državam članicam, vsem tistim, ki so del tega skupnega trga. O tem ne more biti nobenega dvoma in to je razvidno tudi iz poročila Evropske komisije iz leta 2006, ki je naslovljeno "Širitev dve leti pozneje" in kjer so tudi omenjeni in izmerjeni pozitivni učinki tako razširjenega skupnega trga, kot drugih vidikov.
Glede strukturnih skladov je pa tako, da ni pomembna samo višina sredstev, ki se namenja za posamezne namene v okviru strukturnih skladov, temveč tudi kvaliteta porabe teh sredstev. In prav tako lahko zatrdim, da v primeru, kadar so ta sredstva dobro porabljena, tudi to prispeva k višjemu dohodku na prebivalca v državah, kjer se porabljajo ta sredstva.
Jim Higgins (PPE-DE). – The Minister has had a very long day, so I am just going to suggest that, from the point of view of the Structural Funds and the Cohesion Fund, he look at the example of Ireland, where the Structural Funds and the Cohesion Fund played a major part in transforming a third world economy into what is the Celtic Tiger. It shows what can be done. Three out of the four legs under the Celtic Tiger were provided as a result of the Structural Funds, the Cohesion Fund and other funding from the European Union.
We wish the new Member States well, and we wish you well in your presidency.
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Rad bi samo komentiral. Omenjen je bil irski zgled, irski primer. Prav gotovo imate prav, spoštovani poslanec Higgins. Irska je primer, je model, je zgled, kako z dobro in učinkovito porabo kohezijskih in sredstev iz strukturnih skladov prispevati k hitrejšemu razvoju.
Ko rečem, da je Irska model in zgled, mislim resno. Namreč, številne države, zlasti tiste, ki so se vključile v Evropsko unijo leta 2004 in 2007, skušajo od Irske prevzeti čim več izkušenj in "know-how-a" pri uporabi omenjenih sredstev, da bi dosegale podobne uspešne rezultate, kot jih je to uspelo Irski.
President. − Question No 3 by Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-1048/07)
Subject: 'Flexicurity' at work
What measures does the Council intend to take in the near future to settle outstanding labour relations issues and support the ideas of 'flexicurity' at work?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet je na podlagi temeljitih študij, ki so jih opravile evropske institucije in med drugim tudi socialni partnerji, decembra 2007 v obliki sklepov sprejel osem skupnih načel prožne varnosti. Ta načela je nato potrdil tudi Evropski svet.
V teh sklepih je Svet zapisal, da naj bi skupna načela odločilno prispevala k izvajanju novega cikla lizbonske strategije. Komisija je nedavno predstavila predlog o integriranih smernicah za obdobje 2008–2010. Pričakovati je, da bo Svet pri razpravah o tem predlogu, ki so se sicer že začele, vprašanju prožne varnosti namenil posebno pozornost.
Odgovornost za izvajaje integriranih smernic bodo prevzele države članice. Od njih pa se pričakuje, da se bodo pri poročanju Svetu in Komisiji o izvajanju teh smernic sklicevale na svojo ureditev prožne varnosti.
Svet meni, da je treba spodbujati osveščenost državljanov o politikah prožne varnosti in o pomenu teh politik za reformo evropskih gospodarskih in socialnih modelov. V svojih sklepih je zato Komisijo pozval, naj sproži javno pobudo, da bi relevantnim interesnim skupinam na trgu dela olajšali prevzem skupnih načel. Svet je Komisijo tudi zaprosil, naj ga dosledno obvešča o zadevnih ukrepih.
V zvezi s pomembnima zakonodajnima predlogoma na področju delovnih razmerij, govorim o direktivi o delovnem času in o direktivi o začasnem delu, v zvezi s tema predlogoma je slovensko predsedstvo vsekakor pripravljeno nadaljevati delo. Glede na težavnost doseganja soglasja med državami članicami, pa še ocenjujemo možne nadaljnje postopke v zvezi z omenjenima zakonodajnima aktoma. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je v Evropi zelo veliko različnih tradicij na področju urejanja delovnih razmerij. Drži sicer, da so se države članice sorazmerno hitro dogovorile o skupnih načelih prožne varnosti. Vendar so že pri tem opozorile, da morajo biti ta načela prilagojena posebnim specifičnim razmeram v vsaki državi članici.
Vse to kaže, da bo dogovor težje doseči pri iskanju rešitev glede zavezujoče zakonodaje, ki naj bi veljala za vse trge dela v Uniji.
Μαρία Παναγιωτοπούλου-Κασσιώτου (PPE-DE). – Κυρία Πρόεδρε, οι πολίτες κάθε κράτους μέλους - εργοδότες και εργαζόμενοι - υφίστανται πιέσεις ως προς τις εργασιακές σχέσεις, οφειλόμενες βέβαια εν πολλοίς και στην παγκοσμιοποίηση, αλλά και επιβαλλόμενες βάσει της ανοιχτής μεθόδου συντονισμού που εδώ και χρόνια εφαρμόζεται από την Ευρωπαϊκή Ένωση.
Υπάρχουν λοιπόν αντιρρήσεις στις προτάσεις εξυγίανσης των ασφαλιστικών συστημάτων και σε άλλα μέτρα, βάσει της ίδιας ανοιχτής μεθόδου συντονισμού.
Προτίθεται το Συμβούλιο να προτείνει διορθωτικά μέτρα βελτίωσης των εργασιακών σχέσεων σε ευρωπαϊκό επίπεδο ώστε να μην υπάρχουν οι έντονες αντιδράσεις και διαμαρτυρίες που παρακολουθούμε στις τηλεοράσεις σε όλα τα κράτη μέλη;
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet vsekakor namerava razvijati, nadaljevati prizadevanja za izboljšanje razmer na trgu dela. Izboljšana prožnost trga dela, kar se velikokrat sliši, pa ne pomeni zmanjšanja socialne varnosti. Ravno v tem je bistvo koncepta prožne varnosti oziroma varne prožnosti. In po prepričanju Sveta je tudi to edina pravilna smer, v okvirih globalizacije, ki vključuje veliko zadev.
Ne gre samo za povečevanje prožnosti na trgu dela, ki se ne sme nikoli izvajati na račun zmanjšanja socialne varnosti, ampak so še cele vrste drugih ukrepov, od vseživljenjskega učenja, boljšega razvijanja človeških virov in drugi elementi prožne varnosti.
Skratka, Svet namerava biti še naprej aktiven na tem področju in to bo tudi ena od pomembnih tem, ki bodo obravnavane na marčevskem zasedanju Evropskega sveta v okviru zagona novega cikla lizbonske strategije.
Hubert Pirker (PPE-DE). – Wie das Wort Flexicurity schon sagt, sollte es im Idealfall die Verbindung zwischen Flexibilität und Sicherheit sein. In diesem Zusammenhang hat es heute Vormittag eine Debatte und auch einen Vorschlag des Parlaments gegeben, wonach in den Mitgliedstaaten ein Mindestlohn nach den Standards der Mitgliedstaaten eingeführt werden soll. Was wird die Ratspräsidentschaft unternehmen um zu gewährleisten, dass in absehbarer Zeit in den einzelnen Mitgliedstaaten tatsächlich der Mindestlohn realisiert wird?
Mairead McGuinness (PPE-DE). – Could I ask you to comment a little more on the point you made when you said that you would want to raise awareness and have a public initiative on this whole flexicurity issue. My feeling is that workers probably know the ‘flexi’ part very well, but are less clear on that of security in this new world of work.
And, on the issue of the minimum wage: coming from a country which has a minimum wage, I believe the issue is to make sure everyone is getting a minimum wage.
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej glede vprašanja spoštovanega poslanca gospoda Pirkerja. Ta trenutek ni soglasja v Svetu oziroma ni skupnega stališča Sveta glede minimalne plače, tako da v tej fazi predsedstvo ne načrtuje kakšnih konkretnih pobud v tej smeri.
In drugo, glede vprašanja gospe poslanke McGuinness. Omenil sem predlog Sveta oziroma poziv Sveta Komisiji, naj sproži javno pobudo, katere namen je, da bi vsem relevantnim interesnim skupinam na trgu dela razložili in olajšali prevzem skupnih načel, tistih osem skupnih načel, ki so bila sprejeta decembra lani.
Hkrati je Svet Komisijo tudi pozval, da ga obvešča o zadevnih ukrepih. Tukaj je Svet zaprosil za določeno ravnanje Komisijo in sedaj pričakujemo povratno informacijo s strani Komisije.
President. − Question No 4 by Gay Mitchell (H-1050/07)
Subject: EU mission to Chad
Will the Council make a statement on the EU's mission to Chad, and in particular on the present security situation on the ground? Will the Council give assurances that all necessary equipment for this difficult mission is available? How is the Council coordinating with the UN over the long-term situation in the region?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Proces oblikovanja sil za evropsko misijo v Čadu, ki se je izkazal za dokaj težavnega, je bil do 11. januarja letos zaključen do te mere, da je poveljnik operacije lahko priporočil začetek operacije. Svet je 28. januarja potrdil načrt operacije, tako imenovani "o-plan", in sprejel sklep o njenem začetku.
Operaciji, kot je znano, poveljuje irski general Patrick Nash. Sile sestavlja okoli 3700 vojakov iz 14 držav članic. Te sile so sestavljene, opremljene in usposobljene tako, da lahko v zelo težavnem okolju primerno izpolnijo svoje poslanstvo. Njihova pravila o uporabi sile so stroga in prilagojena mandatu iz poglavja sedem ustanovne listine Združenih narodov.
Ta mandat, kot je znano, je bil podeljen z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1778. Operacija Evropske unije, operacija Eufor Čad-Centralna afriška republika, se bo izvajal eno leto od datuma izjave o začetni operativni zmogljivosti ter bo nevtralna in nepristranska.
Od samega začetka je načrtovanje potekalo v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi. Da se zagotovi preglednost, učinkovitost in dopolnjevanje ukrepov, so na vseh ravneh, v New Yorku, v Bruslju, v operativnem štabu v Parizu in na terenu vzpostavljeni ustrezni mehanizmi usklajevanja.
Po nedavnih spopadih med vladnimi silami in čadskimi uporniškimi skupinami so varnostne razmere v Čadu trenutno bolj stabilne. Razmestitev misije EU se nadaljuje in pričakujemo, da bo Eufor dosegel začetno operativno zmogljivost približno v sredini marca.
Naj še omenim nekatere sklepe, ki jih je Svet sprejel na svojem zadnjem zasedanju v ponedeljek, to je predvčerajšnjem. Svet je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi regionalnih posledic konflikta v Darfurju in poskusov zrušitve čadske vlade. Izrazil je podporo Afriški uniji in Združenim narodom pri pozivih k spoštovanju suverenosti, nacionalne enotnosti in ozemeljske celovitosti Čada.
Svet je izpostavil, da so nedavni dogodki še poudarili potrebo po napotitvi pripadnikov misije v vzhodni Čad, kjer naj bi bila njihova naloga zagotovitev večje varnosti. Svet je tudi poudaril, da bo misija pri izvajanju svojih nalog nepristranska, nevtralna in neodvisna.
Naj končam, da bo Svet pozorno spremljal, na vseh ravneh, varnostne razmere v Čadu in v zahodnem Darfurju in pri tem ocenjeval posledice teh razmer za misijo Eufor.
Gay Mitchell (PPE-DE). – President-in-Office, you did not answer my question, which was, specifically, if you could give an assurance that the necessary equipment for this difficult mission is available. Would you please answer that question and give an assurance?
As you said, it is under the command of an Irish Army officer, Lieutenant General Nash, and this evening 50 members of the elite Irish Army Rangers will be leaving Dublin, and will be followed by many more Irish troops in the near future.
Will there be sufficient logistical back-up? Do they have the medical services they need, and will you give an assurance, as I asked in my question, that all the necessary equipment for this difficult mission is available?
I wish God’s speed and protection for the Irish Rangers and all the soldiers who are there, in their difficult task.
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj poudarim, da je načeloma oprema enot odgovornost vsake posamezne države članice, ki pošilja enote v misijo.
Torej, sprašujete za zagotovila, gospod poslanec, ki jih Svet ne more dati, ker gre za odgovornost vsake posamezne države članice. Lahko ponovim le tisto, kar sem povedal že uvodoma in sicer, da se je proces oblikovanja sil končal uspešno. Bil je težaven, vendar nazadnje uspešen. Uspešen do te mere, da je poveljnik operacije priporočil, da se operacija lahko začne.
Jörg Leichtfried (PSE). – Ich bin prinzipiell der Auffassung, dass diese Mission – sie muss natürlich auch professionell durchgeführt werden – Sinn macht, weil sie genau das bewirkt, was wir vorhin in der Migrationsdebatte angesprochen haben, nämlich Sicherheit dort zu schaffen, wo Migranten herkommen. Ich verstehe deshalb überhaupt nicht, dass einige scheinheilige österreichische Rechtspopulisten gegen diesen Einsatz sind. Was mir aber schon Sorgen bereitet, ist, dass immer wieder diskutiert wird, ob sich insbesondere die französische Armee in dieser Mission neutral gegenüber den Streitparteien verhält. Dabei würde mich interessieren, welche Informationen Sie dazu haben und wie Sie sicherstellen, dass die Mission insgesamt neutral gegenüber allen Streitparteien verläuft. Ich möchte auch die Gelegenheit nutzen, den Soldaten dort alles Gute zu wünschen!
Colm Burke (PPE-DE). – I have a question in relation to contact with groups which are opposed to the government. I am not talking about rebel groups, but other groups which are opposed to the government. Has any effort been made to bring them on board, so that we have a more unified approach to the UN mission that is going into Chad, or the European Union mission that is going into Chad?
All contact so far seems to be with the government itself. I wonder if the way forward might not be to get people on board who may be opposed to the government, but who are not involved in rebel groups.
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vprašanje glede nevtralnosti lahko odgovorim samo, da je Svet odločil ponovno v ponedeljek, predvčerajšnjim, da bodo enote EU misije v Čadu nepristranske, nevtralne in neodvisne. In mislim, da je v tem vsebovan tudi odgovor na vprašanje o nevtralnosti posameznih enot, ki sodelujejo v tej operaciji. Celotna operacija je nevtralna, nepristranska in neodvisna.
V tem je tudi delno odgovor na naslednje dodatno vprašanje. Ne gre za operacijo, ki bi novačila podpornike. Gre za operacijo, ki želi zagotavljati varne razmere na območju, na katero je poslana, in sicer na nepristranski in nevtralen način, ne pa da bi iskala tam takšne ali drugačne zaveznike. Gre za, ponavljam, nevtralno in nepristransko operacijo, katere namen je zagotoviti varnost na območju pod njenim mandatom.
President. − Question No 5 by Colm Burke (H-1052/07)
Subject: Burma
Regarding the appointment of Mr Piero Fassino as EU Special Envoy for Burma to support the UN's good offices mission, and considering the important role of ASEAN, India and China in relation to Burma, how productive were Mr Fassino's recent meetings with China and other Asian nations?
In line with the GAERC conclusions of 15 October, the Council reaffirmed on 14 December that the EU stands ready to review, amend or further reinforce restrictive measures against the Government of Burma in the light of developments on the ground. What further restrictive measures would the Council consider (seeing as those presently in place are having somewhat of a minimal impact) and can the Council set a deadline for their implementation?
According to a recent fact-finding visit by the NGO CSW to the Thai-Burmese border, the number of people killed by the Burma Army in the crackdown on peaceful protests in September was far higher than official figures. Monks and civilians who had fled Burma since September gave CSW first-hand accounts of the regime's brutality against the pro-democracy movement. CSW has found that hundreds may have been killed during the Burma protests, and forced labour and rape continue in ethnic areas. How does the Council respond to this report? According to the Council, the EU is determined to assist the people of Burma/Myanmar further on their path to democracy, security and prosperity. How does the Council propose to do so more specifically?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj na začetku spomnim, da je visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, gospod Javier Solana, 6. novembra lani imenoval posebnega odposlanca za Burmo oziroma Mjanmar, da bi izpostavil pomen, ki ga Evropska unija pripisuje demokratičnim spremembam, spravi, izboljšanju stanja na področju človekovih pravic in razvoja v državi.
V skladu s tem mandatom je posebni odposlanec Fassino najprej zaprosil za srečanje s posebnim svetovalcem Združenih narodov, gospodom Gambarijem, in se posvetoval s ključnimi partnerji Evropske unije.
Posebni odposlanec se je ob robu vrha EU-Asean v Singapurju lani novembra tako srečal s predstavniki držav Asean. Decembra pa je odšel tudi na prvo misijo na Kitajsko. V Rimu in med obiskom Združenih narodov v Ženevi in v New Yorku pa se je srečal s predstavniki Burme in njenih sosed, sestal pa se bo tudi z njihovimi predstavniki v Bruslju.
Takšna posvetovanja in politični oziroma diplomatski stiki posebnega predstavnika se bodo v prihodnjih mesecih nadaljevali. Posebna pozornost bo posvečena posredovanju Združenih narodov in dejavnostim Skupine prijateljev Združenih narodov.
Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je na ponedeljkovem zasedanju pozdravil delo posebnega odposlanca Fassina pri koordiniranju diplomatskih prizadevanj Evropske unije z azijskimi partnerji in ponovno potrdil njegovo vlogo pri podpiranju in promoviranju misije Združenih narodov.
Naj opozorim, da je Evropska unija že pred časom sprejela celovito skupno stališče, ki vključuje embargo na orožje zoper Burmo ter omejitve potovanj in zamrznitev premoženja velikega števila burmanskih državljanov, ki so povezani z vojsko in vlado.
Svet je novembra 2007 sprejel ostrejše sankcije, ki krepijo obstoječe ukrepe in vzpostavljajo nove, predvsem takšne, usmerjene proti ekstraktivnim dejavnostim. Kot je bilo napovedano, bo Svet pravočasno preučil vpliv, učinkovitost, politično ustreznost in praktično izvedljivost morebitnih nadaljnjih omejitev.
Svet od svojih partnerjev in številnih predstavništev na vladnih organizacijah prejema informacije o njihovih izkušnjah s poostrenimi sankcijami ter jih preučuje.
Nazadnje Svet opaža, da so nekatere države članice Evropske unije in Komisija nedavno povečale pomoč Burmi in burmanskim beguncem v sosednjih državah. Evropska unija bi bila pripravljena Burmi oziroma Mjanmaru zagotoviti še dodatno pomoč. Zato burmanske oblasti poziva, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za demokratizacijo države in za dosego nacionalne sprave.
Uradna naznanitev referenduma o ustavi, ki naj bi potekal v maju letos, in še posebej večstrankarskih volitev leta 2010 sta po mnenju Sveta koraka v pravo smer.
Colm Burke (PPE-DE). – This is just a follow-up to your response to this very complicated matter, which I much appreciate.
I would just like to raise two related issues. Firstly, the General-Secretary of the KNU was assassinated in his home in Thailand on 14 February. I understand that Christian Solidarity Worldwide had visited him two days earlier. What pressure have we placed on Thailand to investigate that murder? I understand that the assassination was ordered by the regime in Burma.
Secondly, my understanding is that refugees coming into Malaysia have been quite badly treated. In fact, some refugees gave birth while in custody or in prison. What pressure we have put on both Thailand and Malaysia in relation to dealing with these issues?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet ni obravnaval ne vprašanja, povezanega s Tajsko, ne z Malezijo. Bo pa seznanjen z vprašanjem, ki ste ga, spoštovani poslanec, postavili.
President. − Question No 6 by Jim Higgins (H-1056/07)
Subject: Democracy movement in Burma
In the wake of the recent brutal suppression of the peaceful street protest in Burma, could the Council say what action it is taking to ensure that the democracy activists are protected and that the military junta works towards a peaceful and quick transition to an open democracy, and if has made representations for the return of the disappeared in Burma, including monks whose whereabouts are unknown since the latest protests?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot sem omenil že pri prejšnjem vprašanju, Svet zelo pozorno spremlja razmere v Burmi oziroma Mjanmaru in prejema poročila iz različnih virov.
EU se je na demonstracije avgusta in septembra lani in na nasilno zadušitev mirnih protestov odzvala z več jasnimi državami z namenom, da bi pokazala solidarnost z burmanskim prebivalstvom. Sprejela je tudi ostrejše omejevalne ukrepe in jih usmerila proti tistim, ki so odgovorni za nasilje in splošen politični zastoj in razmere v tej državi. Hkrati so nekatere države članice in Komisija, kot je bilo že rečeno, zaradi težkih življenjskih razmer prebivalstva in zaradi beguncev nedavno povečale pomoč tako Burmi kot burmanskim beguncem v sosednjih državah.
Evropska unija je bila poleg tega tudi med pobudniki posebnega zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi, ki je oktobra 2007 pooblastil posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice Sérgia Pinheira, da obišče Burmo/Mjanmar in razišče nasilno septembrsko zadušitev protestov ter domnevne umore in izginotja po dogodkih.
Evropska unija v celoti podpira priporočila profesorja Pinheira iz njegovega lanskega decembrskega poročila in redno poziva oblasti v Burmi, naj ta priporočila izvedejo. EU je večkrat izvedla demarše pri burmanskih oblasteh. Prav tako pa skuša srečanja z Burmo oziroma Mjanmarom na večstranskih forumih izkoristiti za poziv oblastem, naj začnejo vključujoč in celovit proces sprave in političnih reform, naj odpravijo omejitve za Aung San Suu Kyi, naj izpustijo politične zapornike ter izboljšajo dostop mednarodnim organizacijam, predvsem mednarodnemu odboru Rdečega križa.
EU ta stališča predstavlja tudi burmanskim sosedam in izpostavlja nujnost izboljšanja razmer v tej državi. Upanje zbuja, kot sem že omenil, naznanitev referenduma o ustavi in naznanitev večstrankarskih volitev v letu 2010.
Jim Higgins (PPE-DE). – A Uachtaráin, fáiltím roimh an bhfreagra ó Uachtarán-in-Oifig na Comhairle. Dúirt sé ina fhreagra ar cheist mo chomhghleacaí, Colm de Búrca, go raibh sibh ag iarraidh ar Bhurma a bheith i bhfad níos daonlathaí.
Maidir leis sin, ba mhaith liom ceist a chur faoin mBunreacht nua: nach fíor gur dréachtaíodh an cháipéis sin gan ceannaire an phríomhpháirtí freasúrtha dhaonlathaigh, Aung San Suu Kyi, a bheith bainteach leis ná rannpháirteach ann? Níl sé sin sásúil ar chor ar bith.
Agus nach léir chomh maith, go gcoimeádfaidh an t-arm agus na fórsaí míleata greim daingean nó smacht ar an gcumhacht?
Agus ceist an-tábhachtach ar fad: An mbeidh aon mhonatóireacht neamhspleách ann ón AE nó ó na Náisiúin Aontaithe ó thaobh an reifrinn agus ó thaobh an bhunreachta?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Nimam še odgovora na vprašanje, ali bo zagotovljeno neodvisno opazovanje referenduma, ki je najavljen v maju. Zaenkrat imamo zgolj najavo tega, da referendum bo. Kot sem že povedal, je po oceni Sveta to korak v pravo smer. Vaše vprašanje pa je seveda relevantno in bo z njim Svet seznanjen.
Evropska unija vztraja, to se nanaša predvsem na prvi del vašega vprašanja, da morajo procesi demokratizacije v državi vključevati sodelovanje opozicije in etničnih skupin, kajti samo na ta način lahko upamo, da bo dosežena narodna sprava in dolgoročna stabilnost države.
President. − Question No 7 by Mairead McGuinness (H-1054/07)
Subject: Audiovisual Media Services Directive
Does the Council believe that the Audiovisual Media Services Directive 97/36/EC(1) will be able to keep pace with developments in audiovisual technology and advertising?
Is the Council satisfied that requesting media service providers to develop codes of conduct towards children is a sufficiently robust measure to protect children's particular interests - for instance, to prevent advertising of so-called 'junk food' aimed at children?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Spoštovana poslanka gospa McGuinness je gotovo seznanjena s tem, da sta Svet in Evropski parlament 11. decembra lani sprejela direktivo o spremembi direktive o televiziji brez meja ter o njenem preimenovanju v direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Prva uvodna izjava nove spremenjene direktive pojasnjuje, da je sprememba direktive potrebna zaradi razvoja novih tehnologij in njihovega vpliva na poslovne modele, še zlasti na financiranje komercialnih programskih vsebin. Cilj nove direktive je najti odgovore na te tehnološke spremembe z uvedbo nekaj novih, s tehnološkega vidika nevtralnih opredelitev, temelječih na izrazih, s katerimi bi omogočili, da se ne uporabljajo samo za sedanje storitve, ampak tudi še za nerazvite oblike storitev, kot sta na primer avdiovizualna medijska storitev in storitev na zahtevo. Zaradi te prihodnje zmogljivosti bi po naši oceni morala biti direktiva, ki urejuje avdiovizualni sektor, veljavna še nekaj naslednjih let.
Komisija pa mora v skladu s to direktivo najpozneje do 19. decembra 2011 in nato vsaka tri leta predložiti poročilo o uporabi te direktive ter po potrebi dodatne predloge za njeno prilagoditev, zlasti ob upoštevanju novejšega tehnološkega razvoja.
Glede vprašanja o oglaševanju nezdrave prehrane, namenjene otrokom, pa sta se Evropski parlament in Svet strinjala, da bi to vprašanje najučinkovitejše obravnavali, če bi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev oblikovali kodekse ravnanja. V drugem odstavku člena 3(e) spremenjene direktive je zato vključena zahteva, naj države članice in Komisija spodbujajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev k oblikovanju takšnih kodeksov.
Mairead McGuinness (PPE-DE). – You have answered the first part of my question very fulsomely, and I thank you for that.
On the second part, perhaps what we need is a code of conduct that is effective, because we have many codes of conduct on paper, and they are not effective. I would ask perhaps that you make a statement in relation to when we review codes of conduct and see that they are not having an effect, will we take tougher action? I think we may need to.
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Bistvo kodeksa ravnanja je ravno v tem, da ga razvijejo ponudniki sami. Jasno pa je, da če so kodeksi neadekvatni in ne ustrezajo potrebam, da s tem ne Svet ne Komisija ne bosta mogla biti zadovoljna. Zato je v osnovi moj odgovor na vaše vprašanje lahko pravzaprav da, Svet in Komisija bi morala vztrajati, vsaj dokler se ne razvijejo učinkoviti kodeksi ravnanja s strani ponudnikov.
Jim Allister (NI). – President-in-Office, could I direct you to another matter in terms of the protection of children in the context of media, in particular against the background of rising and alarming suicide rates in Europe, not least in my own constituency? This is, what can the Council do in respect of the gross misuse, in particular via internet services, of readily available advice on how to commit suicide? I today downloaded information from one such site, which gave multiple advice on how to commit suicide.
It is quite appalling. Even if one goes onto Wikipedia one can find information on how to commit suicide. Will the Council address that in the context of child protection, in particular in the context of media?
Paul Rübig (PPE-DE). – Meine Frage bezieht sich auf das Telekom-Paket, das von der Kommission vorgelegt wurde, wo sich für die Fernsehtätigkeit durch die digitale Dividende, d.h. durch die neue Nutzung des digitalen Spektrums der Frequenzvergabe, neue Möglichkeiten ergeben. Sehen Sie hier aufgrund der neuen technischen Vorschriften einen Änderungsbedarf bei der Fernsehrichtlinie?
Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede problema, ki ga je omenil gospod poslanec Allister in ki omenja primere, ki so seveda obsojanja vredni in kjer je treba ukrepati, naj omenim, da je direktiva, o kateri sem govoril, že pred spremembo vsebovala prepoved oglaševanja, ki bi bilo zdravju škodljivo, prav tako prepoved sporočil, ki bi utegnila povzročati telesno ali moralno škodo otrokom. Smiselno si lahko tolmačim, da te določbe pokrivajo tudi primere, ki so bili omenjeni. Naj omenim tudi, da je bila sprememba direktive objavljena lani decembra in da imajo države dve leti časa, da jo prenesejo v svojo notranjo ureditev.
Glede paketa "telekoma" težko odgovorim na to vprašanje. To vprašanje bi zahtevalo nekoliko temeljitejšo analizo, ali so potrebne spremembe. Je pa to vprašanje seveda tretirano. Kot je znano, je sveženj zakonodaje s področja telekomunikacij trenutno v obravnavi. Z vašim vprašanjem bo Svet seznanjen. Ne dvomim, da če bo potrebno uvesti kakršno koli spremembo, bo do tega tudi prišlo.
President. − Questions which have not been answered for lack of time will be answered in writing (see Annex).
That concludes Question Time.
Sajjad Karim (PPE-DE). – Madam President, I would just like to thank the services for very promptly acting upon the information that I sent them to accurately record my actual voting intention. That has now been done, so I would like, through you, to forward my thanks to them for acting as efficiently as they have done. The public record now shows my actual voting intention. I am obliged to you.
(The sitting was suspended at 19.05 and resumed at 21.00)