Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 20. februar 2008 - Strasbourg

11. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

  Predsednica. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0010/2008).

Na Svet so naslovljena naslednja vprašanja.

Vprašanje št. 1 predložil Manuel Medina Ortega (H-1042/07)

Zadeva: Priseljevanje po vrhu EU-Afrika

Ali lahko Svet zagotovi informacije o ukrepih na področju priseljevanja, katerih sprejetje se predlaga za izvedbo sporazumov, doseženih na nedavnem vrhu v Lizboni med EU in afriškimi državami?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vrhu Afrika-Evropska unija, ki je potekal 9. decembra lani v Lizboni, je bilo dogovorjeno, da se bo vzpostavilo strateško partnerstvo, ki bo zajemalo vsa področja in vprašanja, ki so v skupnem interesu obeh strani.

Posebej želim poudariti sprejetje treh pomembnih dokumentov na tem vrhu: lizbonske deklaracije, skupne strategije Afrika-Evropska unija in njenega prvega akcijskega načrta. Omenjeni prvi akcijski načrt skupne strategije vzpostavlja partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo tudi na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja.

Partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja naj bi zagotovilo celostne odzive na ta različna vprašanja, s posebnim ciljem ustvariti več in boljša delovna mesta za Afričane in boljše upravljanje z migracijskimi tokovi.

V tem času pristojni organi Sveta preučujejo, kakšne nadaljnje ukrepe bi bilo potrebno sprejeti na podlagi odločitev vrha v Lizboni in na podlagi skupne strategije Afrika-Evropska unija ter njenega prvega akcijskega načrta, vključno s partnerstvom na področju migracij.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospa predsednica, vprašanje je: kakšno vrsto ukrepov je mogoče učinkovito izvajati, ker je migracijski pritisk na Evropo še vedno zelo velik zaradi slabih socialnih in gospodarskih razmer v več afriških državah?

Posebno vprašanje, ki sem ga želel zastaviti, je bilo, ali ima Svet v tem trenutku dejansko kakršen koli konkreten načrt, ker čas teče, razmere v Afriki pa se ne izboljšujejo, poleg tega pa se več evropskih držav pritožuje zaradi nenadzorovanega priseljevanja in nesposobnosti evropskih institucij, da vzpostavijo nadzor nad njim.

Kaj zdaj dejansko počnemo? Kaj lahko pričakujemo kratkoročno?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Problemi, na katere ste opozorili spoštovani poslanec Medina Ortega, ne bodo rešeni v kratkem časovnem obdobju. Situacija na področju ekonomskega razvoja v Afriki, na področju varnosti, na področju blaginje ljudi, to so problemi, ki so takšnih dimenzij, da lahko razmišljamo o njihovih rešitvah samo v daljšem časovnem obdobju.

Prav gotovo bo migracijski pritisk dolgoročno zmanjšan šele z izboljšanjem življenjskih razmer na afriški celini. Vrh seveda ni mogel postreči z vsemi odgovori, sploh ne z odgovori za rešitve v kratkem času. Prav tako, kot sem omenil, je bil vrh decembra, in v tem času razprave šele potekajo o tem, kaj konkretno, katere konkretne ukrepe bo potrebno sprejeti za implementacijo dogovorov, ki so bili na tem vrhu doseženi.

Lahko rečem, da je bil z vrhom EU-Afrika vzpostavljen nekakšen okvir vsem pogovorom na področju upravljanja z migracijami, ki so potekali na več konferencah med Afriko in Evropsko unijo. Tripoli, Rabat in ostali procesi, vsi ti so po novem integrirani v vrh Evropska unija-Afrika. To je prvi dosežek, se pravi koncentracija naših naporov.

Naj samo omenim, kaj je bistvena značilnost politike Evropske unije na področju migracij v zvezi z Afriko. Predvsem se zavzemamo za uresničevanje globalnega pristopa. To je takšnega pristopa, ki vključuje boj proti nelegalnim migracijam, boljše upravljanje z zakonitimi migracijami, preprečevanje trgovine z ljudmi, boljše upravljanje meja in predvsem razvoj držav, ki so države izvora omenjenih migracij. Samo slednje bo dolgoročno rešilo migracijski pritisk, s katerim se sooča Evropska unija. Ukrepi, ki sem jih naštel pred tem, so kvečjemu kratkoročne rešitve, ki pa ne odpravljajo bistvenega problema, ki ste ga tudi sami omenili, problema stanja, kakršno je v državah izvora. In to stanje je v bistvu motor oziroma gibalo migracij.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Veseli me, da poskušate videti celotno sliko ter razlikujete med srednje- in dolgoročnimi strategijami. Govorili ste o vrhu, ki se približuje. Predsedujoči Svetu, ali ste pripravljeni zadevne države v Afriki pozvati k dogovoru glede vračanja nezakonitih priseljencev, ki je pogoj za pozitivno sodelovanje ter več gospodarske in drugačne pomoči?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na področjih vračanja nezakonitih migrantov je politika Sveta znana. To je eden od sestavnih delov migracijske politike Evropske unije, ki ga uveljavljamo z našimi afriškimi partnerji.

Razvojna pomoč je prav tako poseben vidik migracijske politike, oziroma se mora upoštevati, oziroma gledati tudi skozi optiko migracijske politike, kajti ta namreč naslavlja dolgoročni problem, ki je kako vzpostaviti boljše razmere v državah izvora migracije.

Ne bi želel govoriti v odkritem, o neposrednem pogojevanju razvojne pomoči s temi vidiki. Dejstvo pa je, da so to elementi neke celote, celostne migracijske politike, ki jih je treba seveda še povezovati in utrjevati v prihodnje.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Predsedujoči Svetu, če obstaja eno področje, v zvezi s katerim evropski državljani želijo, da Evropska unija prevzame odgovornost, je to področje nezakonitega priseljevanja in celotne migracijske politike. Čeprav mislim, da sta Parlament in Komisija na tem področju zelo dejavna, glede Sveta nisem prepričan. Pravite, da so vsi seznanjeni s tem, kako Svet deluje v zvezi s tem vprašanjem. Vem, kako deluje, in to je, da si na vse mogoče načine prizadeva za ustvarjanje bistvenih evropskih pristojnosti. To počne že več let. Zanima me, zakaj ste tako optimistični, da se bo dejansko kaj spremenilo, in katere ukrepe izvajate za doseganje teh sprememb?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to vprašanje. Ne morem se strinjati, da je Svet pasiven na področju migracij. Nasprotno, Svet je v zadnjem času, lanskem letu še posebej, posvečal veliko pozornost migracijam. Naj omenim tudi to, da je predvideno, da se bo vprašanjem migracij posvetil tudi Evropski svet na svojem decembrskem zasedanju letos, se pravi na najvišji ravni, na najvišji politični ravni.

Problem migracij je realen problem za Evropsko unijo. Rešitve sem že omenil. Rešitve, v katerih smereh jih moramo iskati. Konkretneje lahko omenim nadaljnjo krepitev agencije FRONTEX. Tudi to je področje, kjer se Svet angažira.

Pomembno je, da se ukrepa na strani povpraševanja. Z migracijskimi tokovi moramo bolje upravljati. Zmanjševati moramo beg možganov iz Afrike, ker to perpetuira slabe razmere v velikih delih celine.

Svet se ukvarja z razvojem konceptov mobilnih partnerstev, s konceptom krožnih migracij, in ta namen tudi nadaljuje z misijami v afriške države. Naj omenim, da bosta v času našega predsedovanja potekali misiji v Nigerijo in v Južnoafriško republiko. Skratka, Svet je aktiven in želi prispevati.

Dejstvo pa je, da je to področje, ki sodi na področje tretjega stebra, na področje pravosodja in notranjih zadev, kjer je dejansko prihajalo občasno do dolgotrajnih postopkov iskanja soglasja. To utegne biti eno od področij, kjer bo v bodoče, če bo seveda ratificirana lizbonska pogodba in začela veljati, odločanje lažje in bo na tem področju možno dosegati hitrejše odločitve.

  Predsednica. − Vprašanje št. 2 predložil Claude Moraes (H-1046/07)

Zadeva: Regionalno financiranje po širitvi

Kakšno rešitev je Svet poiskal za vprašanje prerazporeditve regionalnega financiranja, ki ga zahteva širitev EU?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vprašanje gospoda Moraesa naj povem, da je z medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in o dobrem finančnem poslovodenju določen finančni okvir za Evropsko unijo v okviru 27-ih držav članic in to za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Ta medinstitucionalni sporazum je bil sprejet maja. Na njegovi podlagi je bil sprejet zakonodajni sveženj kohezijske politike, ki je bil sprejet julija 2007. Skratka, po širitvi, ki je bila 1. januarja 2007, prerazporeditev sredstev ni bila potrebna.

  Claude Moraes (PSE). – Govorili ste o širši analizi strukturnega financiranja, vendar ste morda seznanjeni, da je Eurostat prejšnji teden objavil podatke, ki prikazujejo najbogatejša območja in najbogatejša mesta v Evropski uniji. Ta vključujejo tudi mojo volilno enoto v Londonu, vendar živim v predelu Londona, ki v smislu revščine otrok in drugih dejavnikov spada med najrevnejša območja v Zahodni Evropi.

Moje vprašanje za vas je dejansko bilo, če boste še naprej upoštevali dejstvo, da so tudi na najbogatejših območjih, kot sta London in Frankfurt, še vedno revni predeli, ki se jih ne bi smelo zanemarjati, ker naj bi pomagali prav najrevnejšim predelom Evrope?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Hvala lepa za to dodatno vprašanje. Mislim, da zdaj bolje razumem prvotno vprašanje. Namreč prvotno vprašanje je bilo, kako širitev vpliva na regionalno financiranje in moj odgovor je bil temu tudi posvečen, da pač tega vpliva ni, ker so sredstva seveda bila že pred tem ustrezno razporejena.

Sicer pa je vaše dodatno vprašanje vsekakor smiselno. Vprašanje pa je, ali naj se takšne pojave rešuje v okviru regionalne politike. Bogate regije bi verjetno morale in lahko storijo več za odpravljanje žepov revščine. To verjetno tudi lažje storijo kot tiste, ki so manj bogate.

Skratka treba je upoštevat koncept regionalne politike, regionalnih sredstev v okviru Evropske unije. To pa ne spreminja dejstva, da je problem, na katerega ste opozorili, realen.

  Danutë Budreikaitë (ALDE). – (LT) Gospod predsednik, predsednik vlade, zanima me, ali imate kakršne koli informacije ali podatke, ki bi pokazali, kako je strukturno financiranje, ki se je zagotovilo za nove države pristopnice ali celo starejše države članice, vplivalo na rast BDP. Raziskave, izvedene v moji državi, Litvi, so pokazale, da na gospodarsko rast ni znatno vplivala strukturna pomoč, ampak razvoj enotnega in notranjega trga. Ali lahko zagotovite takšne podatke? Hvala.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Ne, spoštovana gospa poslanka, teh številk nimam s seboj. Lahko pa zatrdim dvoje.

Prvič, učinki skupnega trga koristijo vsem, starim in novim državam članicam, vsem tistim, ki so del tega skupnega trga. O tem ne more biti nobenega dvoma in to je razvidno tudi iz poročila Evropske komisije iz leta 2006, ki je naslovljeno „Širitev dve leti pozneje“ in kjer so tudi omenjeni in izmerjeni pozitivni učinki tako razširjenega skupnega trga, kot drugih vidikov.

Glede strukturnih skladov je pa tako, da ni pomembna samo višina sredstev, ki se namenja za posamezne namene v okviru strukturnih skladov, temveč tudi kvaliteta porabe teh sredstev. In prav tako lahko zatrdim, da v primeru, kadar so ta sredstva dobro porabljena, tudi to prispeva k višjemu dohodku na prebivalca v državah, kjer se porabljajo ta sredstva.

  Jim Higgins (PPE-DE). – Predsednik vlade je imel zelo dolg dan, zato predlagam le, da z vidika strukturnih skladov in kohezijskega sklada preuči primer Irske, kjer so strukturni skladi in kohezijski sklad imeli pomembno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva tretjega sveta v tako imenovanega „keltskega tigra“. To dokazuje, kaj je mogoče doseči. Tri od štirih stebrov keltskega tigra so zagotovili strukturni skladi, kohezijski sklad in druga sredstva iz Evropske unije.

Novim državam članicam želimo vse dobro, vam pa veliko sreče med predsedovanjem.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Rad bi samo komentiral. Omenjen je bil irski zgled, irski primer. Prav gotovo imate prav, spoštovani poslanec Higgins. Irska je primer, je model, je zgled, kako z dobro in učinkovito porabo kohezijskih in sredstev iz strukturnih skladov prispevati k hitrejšemu razvoju.

Ko rečem, da je Irska model in zgled, mislim resno. Namreč, številne države, zlasti tiste, ki so se vključile v Evropsko unijo leta 2004 in 2007, skušajo od Irske prevzeti čim več izkušenj in „know-how-a“ pri uporabi omenjenih sredstev, da bi dosegale podobne uspešne rezultate, kot jih je to uspelo Irski.

  Predsednica. − Vprašanje št. 3 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-1048/07)

Zadeva: Prožna varnost na delovnem mestu

Kakšne ukrepe namerava v bližnji prihodnosti sprejeti Svet za ureditev preostalih vprašanj v zvezi z delovnimi razmerji in podporo zamislim o prožni varnosti na delovnem mestu?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet je na podlagi temeljitih študij, ki so jih opravile evropske institucije in med drugim tudi socialni partnerji, decembra 2007 v obliki sklepov sprejel osem skupnih načel prožne varnosti. Ta načela je nato potrdil tudi Evropski svet.

V teh sklepih je Svet zapisal, da naj bi skupna načela odločilno prispevala k izvajanju novega cikla lizbonske strategije. Komisija je nedavno predstavila predlog o integriranih smernicah za obdobje 2008–2010. Pričakovati je, da bo Svet pri razpravah o tem predlogu, ki so se sicer že začele, vprašanju prožne varnosti namenil posebno pozornost.

Odgovornost za izvajaje integriranih smernic bodo prevzele države članice. Od njih pa se pričakuje, da se bodo pri poročanju Svetu in Komisiji o izvajanju teh smernic sklicevale na svojo ureditev prožne varnosti.

Svet meni, da je treba spodbujati osveščenost državljanov o politikah prožne varnosti in o pomenu teh politik za reformo evropskih gospodarskih in socialnih modelov. V svojih sklepih je zato Komisijo pozval, naj sproži javno pobudo, da bi relevantnim interesnim skupinam na trgu dela olajšali prevzem skupnih načel. Svet je Komisijo tudi zaprosil, naj ga dosledno obvešča o zadevnih ukrepih.

V zvezi s pomembnima zakonodajnima predlogoma na področju delovnih razmerij, govorim o direktivi o delovnem času in o direktivi o začasnem delu, v zvezi s tema predlogoma je slovensko predsedstvo vsekakor pripravljeno nadaljevati delo. Glede na težavnost doseganja soglasja med državami članicami, pa še ocenjujemo možne nadaljnje postopke v zvezi z omenjenima zakonodajnima aktoma. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je v Evropi zelo veliko različnih tradicij na področju urejanja delovnih razmerij. Drži sicer, da so se države članice sorazmerno hitro dogovorile o skupnih načelih prožne varnosti. Vendar so že pri tem opozorile, da morajo biti ta načela prilagojena posebnim specifičnim razmeram v vsaki državi članici.

Vse to kaže, da bo dogovor težje doseči pri iskanju rešitev glede zavezujoče zakonodaje, ki naj bi veljala za vse trge dela v Uniji.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, državljani vseh držav članic – delodajalci in delavci – so podvrženi pritiskom v zvezi z delovnimi razmerji. V več primerih je to zagotovo posledica globalizacije, poleg tega pa tudi odprte metode koordinacije, ki jo že več let uporablja Evropska unija.

Zato ugovarjamo predlogom za reformo sistemov zavarovanja in drugim predlogom, ki temeljijo na tej odprti metodi koordinacije.

Ali Svet namerava predlagati strukturne ukrepe za izboljšanje delovnih razmerij na evropski ravni, da se preprečijo odločno nasprotovanje in protesti, ki se pojavljajo na televiziji v vseh državah članicah?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet vsekakor namerava razvijati, nadaljevati prizadevanja za izboljšanje razmer na trgu dela. Izboljšana prožnost trga dela, kar se velikokrat sliši, pa ne pomeni zmanjšanja socialne varnosti. Ravno v tem je bistvo koncepta prožne varnosti oziroma varne prožnosti. In po prepričanju Sveta je tudi to edina pravilna smer, v okvirih globalizacije, ki vključuje veliko zadev.

Ne gre samo za povečevanje prožnosti na trgu dela, ki se ne sme nikoli izvajati na račun zmanjšanja socialne varnosti, ampak so še cele vrste drugih ukrepov, od vseživljenjskega učenja, boljšega razvijanja človeških virov in drugi elementi prožne varnosti.

Skratka, Svet namerava biti še naprej aktiven na tem področju in to bo tudi ena od pomembnih tem, ki bodo obravnavane na marčevskem zasedanju Evropskega sveta v okviru zagona novega cikla lizbonske strategije.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Kot napoveduje izraz „prožna varnost“, je ideal združevanje prožnosti in varnosti. Danes zjutraj je potekala razprava o tem vprašanju in Parlament je predlagal, naj se v državah članicah uvede minimalna plača v skladu z njihovimi minimalnimi standardi. Kako si bo predsedstvo prizadevalo za zagotovitev, da se bo v posameznih državah članicah v bližnji prihodnosti dejansko uvedlo merilo minimalne plače?

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Prosim vas, če lahko nekoliko natančneje pojasnite vašo navedbo, da želite povečati ozaveščenost in sprožiti javno pobudo v zvezi z vprašanjem prožne varnosti. Mislim, da delavci verjetno zelo dobro poznajo prožnost, nekoliko manj pa koncept varnosti v tem novem delovnem okolju.

Kar zadeva vprašanje minimalne plače, pa kot državljanka države, kjer je minimalna plača določena, menim, da si je treba prizadevati, da se tak koncept uporabi povsod.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej glede vprašanja spoštovanega poslanca gospoda Pirkerja. Ta trenutek ni soglasja v Svetu oziroma ni skupnega stališča Sveta glede minimalne plače, tako da v tej fazi predsedstvo ne načrtuje kakšnih konkretnih pobud v tej smeri.

In drugo, glede vprašanja gospe poslanke McGuinness. Omenil sem predlog Sveta oziroma poziv Sveta Komisiji, naj sproži javno pobudo, katere namen je, da bi vsem relevantnim interesnim skupinam na trgu dela razložili in olajšali prevzem skupnih načel, tistih osem skupnih načel, ki so bila sprejeta decembra lani.

Hkrati je Svet Komisijo tudi pozval, da ga obvešča o zadevnih ukrepih. Tukaj je Svet zaprosil za določeno ravnanje Komisijo in sedaj pričakujemo povratno informacijo s strani Komisije.

  Predsednica. − Vprašanje št. 4 predložil Gay Mitchell (H-1050/07)

Zadeva: Misija EU v Čadu

Ali bo Svet podal izjavo o misiji EU v Čadu in zlasti o sedanjih varnostnih razmerah na kraju samem? Ali bo Svet zagotovil, da je na voljo vsa potrebna oprema za to težavno misijo? Kako se Svet usklajuje z Združenimi narodi glede dolgoročnega razvoja v regiji?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Proces oblikovanja sil za evropsko misijo v Čadu, ki se je izkazal za dokaj težavnega, je bil do 11. januarja letos zaključen do te mere, da je poveljnik operacije lahko priporočil začetek operacije. Svet je 28. januarja potrdil načrt operacije, tako imenovani „o-plan“, in sprejel sklep o njenem začetku.

Operaciji, kot je znano, poveljuje irski general Patrick Nash. Sile sestavlja okoli 3700 vojakov iz 14 držav članic. Te sile so sestavljene, opremljene in usposobljene tako, da lahko v zelo težavnem okolju primerno izpolnijo svoje poslanstvo. Njihova pravila o uporabi sile so stroga in prilagojena mandatu iz poglavja sedem ustanovne listine Združenih narodov.

Ta mandat, kot je znano, je bil podeljen z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1778. Operacija Evropske unije, operacija Eufor Čad-Centralna afriška republika, se bo izvajal eno leto od datuma izjave o začetni operativni zmogljivosti ter bo nevtralna in nepristranska.

Od samega začetka je načrtovanje potekalo v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi. Da se zagotovi preglednost, učinkovitost in dopolnjevanje ukrepov, so na vseh ravneh, v New Yorku, v Bruslju, v operativnem štabu v Parizu in na terenu vzpostavljeni ustrezni mehanizmi usklajevanja.

Po nedavnih spopadih med vladnimi silami in čadskimi uporniškimi skupinami so varnostne razmere v Čadu trenutno bolj stabilne. Razmestitev misije EU se nadaljuje in pričakujemo, da bo Eufor dosegel začetno operativno zmogljivost približno v sredini marca.

Naj še omenim nekatere sklepe, ki jih je Svet sprejel na svojem zadnjem zasedanju v ponedeljek, to je predvčerajšnjem. Svet je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi regionalnih posledic konflikta v Darfurju in poskusov zrušitve čadske vlade. Izrazil je podporo Afriški uniji in Združenim narodom pri pozivih k spoštovanju suverenosti, nacionalne enotnosti in ozemeljske celovitosti Čada.

Svet je izpostavil, da so nedavni dogodki še poudarili potrebo po napotitvi pripadnikov misije v vzhodni Čad, kjer naj bi bila njihova naloga zagotovitev večje varnosti. Svet je tudi poudaril, da bo misija pri izvajanju svojih nalog nepristranska, nevtralna in neodvisna.

Naj končam, da bo Svet pozorno spremljal, na vseh ravneh, varnostne razmere v Čadu in v zahodnem Darfurju in pri tem ocenjeval posledice teh razmer za misijo Eufor.

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Predsedujoči, niste odgovorili na moje vprašanje, torej če lahko zagotovite, da je na voljo potrebna oprema za to težavno misijo. Prosim vas, če lahko odgovorite na to vprašanje in zagotovite, da je temu tako.

Kot ste navedli, misija poteka pod poveljstvom uradnika irske vojske, generala polkovnika Nasha, in danes zvečer bo Dublin zapustilo 50 članov elitne irske vojaške enote, v bližnji prihodnosti pa jim bo sledilo še več irskih vojakov.

Ali bo na voljo dovolj logističnih sredstev? Ali bodo imeli na voljo potrebne zdravstvene storitve in ali lahko zagotovite, kot sem vas prosil v svojem vprašanju, da bo na voljo vsa potrebna oprema za to težavno misijo?

Vsem pripadnikom posebne irske enote in vsem vojakom v Čadu želim pri njihovi težavni nalogi vso srečo in božjo zaščito.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj poudarim, da je načeloma oprema enot odgovornost vsake posamezne države članice, ki pošilja enote v misijo.

Torej, sprašujete za zagotovila, gospod poslanec, ki jih Svet ne more dati, ker gre za odgovornost vsake posamezne države članice. Lahko ponovim le tisto, kar sem povedal že uvodoma in sicer, da se je proces oblikovanja sil končal uspešno. Bil je težaven, vendar nazadnje uspešen. Uspešen do te mere, da je poveljnik operacije priporočil, da se operacija lahko začne.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Mislim, da je ta misija načeloma dobra zamisel, dokler se bo izvajala profesionalno, ker si prizadeva prav za cilj, ki smo ga obravnavali v razpravi o migracijah, in sicer ustvarjanje varnosti na območjih, iz katerih prihajajo priseljenci. Zato nikakor ne morem razumeti, da nekateri hinavski avstrijski desničarski populisti tej misiji nasprotujejo. Zaskrbljen sem tudi zaradi dejstva, da se stalno razpravlja zlasti o tem, ali bo francoska vojska v tej misiji v odnosu do strani v sporu delovala nevtralno. Zanima me, kakšne informacije imate o tem vprašanju in kako boste zagotovili, da bo misija na splošno nevtralna do vseh strani v sporu. To priložnost izkoriščam tudi, da vojakom v Čadu zaželim vse dobro.

  Colm Burke (PPE-DE). – Moje vprašanje zadeva stike s skupinami, ki nasprotujejo vladi. Ne govorim o uporniških skupinah, ampak drugih skupinah, ki nasprotujejo vladi. Ali se jih je na kakršen koli način poskusilo vključiti, da bi zagotovili enotnejši pristop k misiji Združenih narodov ali evropski misiji v Čadu?

Zdi se, da so vsi stiki do zdaj potekali le z vlado. Sprašujem se, če bi lahko napredovali z vključevanjem ljudi, ki sicer nasprotujejo vladi, vendar niso del uporniških skupin.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Na vprašanje glede nevtralnosti lahko odgovorim samo, da je Svet odločil ponovno v ponedeljek, predvčerajšnjim, da bodo enote EU misije v Čadu nepristranske, nevtralne in neodvisne. In mislim, da je v tem vsebovan tudi odgovor na vprašanje o nevtralnosti posameznih enot, ki sodelujejo v tej operaciji. Celotna operacija je nevtralna, nepristranska in neodvisna.

V tem je tudi delno odgovor na naslednje dodatno vprašanje. Ne gre za operacijo, ki bi novačila podpornike. Gre za operacijo, ki želi zagotavljati varne razmere na območju, na katero je poslana, in sicer na nepristranski in nevtralen način, ne pa da bi iskala tam takšne ali drugačne zaveznike. Gre za, ponavljam, nevtralno in nepristransko operacijo, katere namen je zagotoviti varnost na območju pod njenim mandatom.

  Predsednica. − Vprašanje št. 5 predložil Colm Burke (H-1052/07)

Zadeva: Burma

V zvezi z imenovanjem gospoda Piera Fassina kot posebnega odposlanca EU za Burmo za podporo misiji pomoči Združenih narodov in ob upoštevanju pomembne vloge združenja ASEAN, Indije in Kitajske glede vprašanja Burme me zanima, kako uspešna so bila nedavna srečanja gospoda Fassina s Kitajsko in ostalimi azijskimi državami?

V skladu s sklepi sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 15. oktobra je Svet 14. decembra potrdil, da je EU ob upoštevanju razmer v državi pripravljena za pregled, spremembo in nadaljnjo okrepitev omejevalnih ukrepov proti vladi v Burmi. Kakšne dodatne omejevalne ukrepe je pripravljen sprejeti Svet (glede na to, da do zdaj uveljavljeni ukrepi nimajo znatnega učinka) in ali lahko določi rok za njihovo izvajanje?

Glede na nedavni obisk za ugotavljanje dejstev, ki ga je opravila nevladna organizacija CSW (Christian Solidarity Worldwide) na tajsko-burmanski meji, je bilo število ljudi, ki jih je med zadušitvijo miroljubnih protestov septembra ubila burmanska vojska, veliko višje kot v uradnih podatkih. Menihi in civilisti, ki so po septembru zapustili Burmo, so organizaciji CSW iz prve roke poročali o brutalnosti režima v odnosu do prodemokratičnega gibanja. Organizacija CSW je ugotovila, da je bilo med protesti v Burmi ubitih več sto ljudi ter da se na etničnih območjih še naprej izvajajo prisilno delo in posilstva. Kako se bo Svet odzval na to poročilo? Po besedah Sveta je EU odločena, da bo ljudem v Burmi/Mjanmaru še naprej pomagala na njihovi poti k demokraciji, varnosti in blaginji. Kakšni so konkretnejši predlogi Sveta v zvezi s tem?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Naj na začetku spomnim, da je visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, gospod Javier Solana, 6. novembra lani imenoval posebnega odposlanca za Burmo oziroma Mjanmar, da bi izpostavil pomen, ki ga Evropska unija pripisuje demokratičnim spremembam, spravi, izboljšanju stanja na področju človekovih pravic in razvoja v državi.

V skladu s tem mandatom je posebni odposlanec Fassino najprej zaprosil za srečanje s posebnim svetovalcem Združenih narodov, gospodom Gambarijem, in se posvetoval s ključnimi partnerji Evropske unije.

Posebni odposlanec se je ob robu vrha EU-Asean v Singapurju lani novembra tako srečal s predstavniki držav Asean. Decembra pa je odšel tudi na prvo misijo na Kitajsko. V Rimu in med obiskom Združenih narodov v Ženevi in v New Yorku pa se je srečal s predstavniki Burme in njenih sosed, sestal pa se bo tudi z njihovimi predstavniki v Bruslju.

Takšna posvetovanja in politični oziroma diplomatski stiki posebnega predstavnika se bodo v prihodnjih mesecih nadaljevali. Posebna pozornost bo posvečena posredovanju Združenih narodov in dejavnostim Skupine prijateljev Združenih narodov.

Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je na ponedeljkovem zasedanju pozdravil delo posebnega odposlanca Fassina pri koordiniranju diplomatskih prizadevanj Evropske unije z azijskimi partnerji in ponovno potrdil njegovo vlogo pri podpiranju in promoviranju misije Združenih narodov.

Naj opozorim, da je Evropska unija že pred časom sprejela celovito skupno stališče, ki vključuje embargo na orožje zoper Burmo ter omejitve potovanj in zamrznitev premoženja velikega števila burmanskih državljanov, ki so povezani z vojsko in vlado.

Svet je novembra 2007 sprejel ostrejše sankcije, ki krepijo obstoječe ukrepe in vzpostavljajo nove, predvsem takšne, usmerjene proti ekstraktivnim dejavnostim. Kot je bilo napovedano, bo Svet pravočasno preučil vpliv, učinkovitost, politično ustreznost in praktično izvedljivost morebitnih nadaljnjih omejitev.

Svet od svojih partnerjev in številnih predstavništev na vladnih organizacijah prejema informacije o njihovih izkušnjah s poostrenimi sankcijami ter jih preučuje.

Nazadnje Svet opaža, da so nekatere države članice Evropske unije in Komisija nedavno povečale pomoč Burmi in burmanskim beguncem v sosednjih državah. Evropska unija bi bila pripravljena Burmi oziroma Mjanmaru zagotoviti še dodatno pomoč. Zato burmanske oblasti poziva, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za demokratizacijo države in za dosego nacionalne sprave.

Uradna naznanitev referenduma o ustavi, ki naj bi potekal v maju letos, in še posebej večstrankarskih volitev leta 2010 sta po mnenju Sveta koraka v pravo smer.

  Colm Burke (PPE-DE). – Dodati želim le nekaj pripomb na vaš odgovor v zvezi s tem zelo zapletenim vprašanjem, ki ga pozdravljam.

Opozoriti želim le na dve povezani zadevi. Prvič, generalni sekretar Narodne zveze Karenov (KNU) je bil 14. februarja umorjen na svojem domu na Tajskem. Slišal sem, da ga je organizacija CSW obiskala dva dni pred tem. Kakšen pritisk izvajamo na Tajsko, da bi preiskala ta umor? Kot razumem, je umor naročil režim v Burmi.

Drugič, seznanjen sem tudi z dejstvom, da se je z begunci v Maleziji precej slabo ravnalo. Nekatere begunke so dejansko rodile v priporu ali zaporu. Kakšen pritisk izvajamo na Tajsko in Malezijo v zvezi s temi vprašanji?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Svet ni obravnaval ne vprašanja, povezanega s Tajsko, ne z Malezijo. Bo pa seznanjen z vprašanjem, ki ste ga, spoštovani poslanec, postavili.

  Predsednica. − Vprašanje št. 6 predložil Jim Higgins (H-1056/07)

Zadeva: Demokratično gibanje v Burmi

Ali lahko Svet glede na nedavno nasilno zadušitev miroljubnih uličnih protestov v Burmi sporoči, kakšne ukrepe sprejema za zagotovitev, da bi bili demokratični aktivisti zaščiteni ter da bi vojaška hunta delovala v smeri miroljubnega in hitrega prehoda k odprti demokraciji? Ali je Svet izrecno zahteval vračanje izginulih ljudi v Burmo, vključno z menihi, za katere po zadnjih protestih ni znano, kje se nahajajo?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Kot sem omenil že pri prejšnjem vprašanju, Svet zelo pozorno spremlja razmere v Burmi oziroma Mjanmaru in prejema poročila iz različnih virov.

EU se je na demonstracije avgusta in septembra lani in na nasilno zadušitev mirnih protestov odzvala z več jasnimi državami z namenom, da bi pokazala solidarnost z burmanskim prebivalstvom. Sprejela je tudi ostrejše omejevalne ukrepe in jih usmerila proti tistim, ki so odgovorni za nasilje in splošen politični zastoj in razmere v tej državi. Hkrati so nekatere države članice in Komisija, kot je bilo že rečeno, zaradi težkih življenjskih razmer prebivalstva in zaradi beguncev nedavno povečale pomoč tako Burmi kot burmanskim beguncem v sosednjih državah.

Evropska unija je bila poleg tega tudi med pobudniki posebnega zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi, ki je oktobra 2007 pooblastil posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice Sérgia Pinheira, da obišče Burmo/Mjanmar in razišče nasilno septembrsko zadušitev protestov ter domnevne umore in izginotja po dogodkih.

Evropska unija v celoti podpira priporočila profesorja Pinheira iz njegovega lanskega decembrskega poročila in redno poziva oblasti v Burmi, naj ta priporočila izvedejo. EU je večkrat izvedla demarše pri burmanskih oblasteh. Prav tako pa skuša srečanja z Burmo oziroma Mjanmarom na večstranskih forumih izkoristiti za poziv oblastem, naj začnejo vključujoč in celovit proces sprave in političnih reform, naj odpravijo omejitve za Aung San Suu Kyi, naj izpustijo politične zapornike ter izboljšajo dostop mednarodnim organizacijam, predvsem mednarodnemu odboru Rdečega križa.

EU ta stališča predstavlja tudi burmanskim sosedam in izpostavlja nujnost izboljšanja razmer v tej državi. Upanje zbuja, kot sem že omenil, naznanitev referenduma o ustavi in naznanitev večstrankarskih volitev v letu 2010.

  Jim Higgins (PPE-DE). – (GA) Gospod predsednik, pozdravljam odgovor predsedujočega Svetu. V odgovor poslancu Colmu de Búrci je navedel, da želi večjo demokratičnost v Burmi.

V tem smislu želim zastaviti vprašanje v zvezi z novo ustavo: ali je bil ta dokument resnično pripravljen brez sodelovanja voditeljice glavne demokratične opozicijske stranke Aung San Suu Kyi? To nikakor ni ustrezno.

Ali ni očitno, da bodo vojska in oborožene sile ohranile velik nadzor nad oblastjo?

Naslednje pomembno vprašanje, ki ga želim zastaviti, je: ali bodo EU ali Združeni narodi izvajali kakršno koli neodvisno opazovanje referenduma in ustave?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Nimam še odgovora na vprašanje, ali bo zagotovljeno neodvisno opazovanje referenduma, ki je najavljen v maju. Zaenkrat imamo zgolj najavo tega, da referendum bo. Kot sem že povedal, je po oceni Sveta to korak v pravo smer. Vaše vprašanje pa je seveda relevantno in bo z njim Svet seznanjen.

Evropska unija vztraja, to se nanaša predvsem na prvi del vašega vprašanja, da morajo procesi demokratizacije v državi vključevati sodelovanje opozicije in etničnih skupin, kajti samo na ta način lahko upamo, da bo dosežena narodna sprava in dolgoročna stabilnost države.

  Predsednica. − Vprašanje št. 7 predložila Mairead McGuinness (H-1054/07)

Zadeva: Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah

Ali Svet meni, da bo direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, tj. direktiva 97/36/ES⁽¹⁾, ustrezno sledila razvoju na področju avdiovizualne tehnologije in oglaševanja?

Ali Svet meni, da je zahteva, da ponudniki medijskih storitev razvijejo kodeks ravnanja v zvezi z otroki, ustrezno strog ukrep za zaščito posebnih interesov otrok, kot je na primer preprečevanje oglaševanja tako imenovane nezdrave prehrane, usmerjenega k otrokom?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Spoštovana poslanka gospa McGuinness je gotovo seznanjena s tem, da sta Svet in Evropski parlament 11. decembra lani sprejela direktivo o spremembi direktive o televiziji brez meja ter o njenem preimenovanju v direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Prva uvodna izjava nove spremenjene direktive pojasnjuje, da je sprememba direktive potrebna zaradi razvoja novih tehnologij in njihovega vpliva na poslovne modele, še zlasti na financiranje komercialnih programskih vsebin. Cilj nove direktive je najti odgovore na te tehnološke spremembe z uvedbo nekaj novih, s tehnološkega vidika nevtralnih opredelitev, temelječih na izrazih, s katerimi bi omogočili, da se ne uporabljajo samo za sedanje storitve, ampak tudi še za nerazvite oblike storitev, kot sta na primer avdiovizualna medijska storitev in storitev na zahtevo. Zaradi te prihodnje zmogljivosti bi po naši oceni morala biti direktiva, ki urejuje avdiovizualni sektor, veljavna še nekaj naslednjih let.

Komisija pa mora v skladu s to direktivo najpozneje do 19. decembra 2011 in nato vsaka tri leta predložiti poročilo o uporabi te direktive ter po potrebi dodatne predloge za njeno prilagoditev, zlasti ob upoštevanju novejšega tehnološkega razvoja.

Glede vprašanja o oglaševanju nezdrave prehrane, namenjene otrokom, pa sta se Evropski parlament in Svet strinjala, da bi to vprašanje najučinkovitejše obravnavali, če bi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev oblikovali kodekse ravnanja. V drugem odstavku člena 3(e) spremenjene direktive je zato vključena zahteva, naj države članice in Komisija spodbujajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev k oblikovanju takšnih kodeksov.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Na prvi del mojega vprašanja ste odgovorili zelo celovito, za kar se vam zahvaljujem.

Kar zadeva drugi del, menim, da morda potrebujemo učinkovit kodeks ravnanja, ker imamo veliko kodeksov ravnanja, ki obstajajo le na papirju, niso pa učinkoviti. Prosim vas, da podate izjavo v zvezi z vprašanjem, če bomo sprejeli strožje ukrepe, če pri pregledu kodeksov ravnanja ugotovimo, da niso učinkoviti. Mislim, da bi bilo to potrebno.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Bistvo kodeksa ravnanja je ravno v tem, da ga razvijejo ponudniki sami. Jasno pa je, da če so kodeksi neadekvatni in ne ustrezajo potrebam, da s tem ne Svet ne Komisija ne bosta mogla biti zadovoljna. Zato je v osnovi moj odgovor na vaše vprašanje lahko pravzaprav da, Svet in Komisija bi morala vztrajati, vsaj dokler se ne razvijejo učinkoviti kodeksi ravnanja s strani ponudnikov.

  Jim Allister (NI). – Predsedujoči Svetu, opozoriti vas želim na povezano vprašanje v zvezi z zaščito otrok v smislu medijev, zlasti ob upoštevanju vse višjih in zaskrbljujočih stopenj samomorilnosti v Evropi in tudi v moji volilni enoti. Kaj lahko Svet stori v zvezi z očitnimi zlorabami nasvetov, kako storiti samomor, ki so na voljo in brez omejitev dostopni na internetu? Danes sem z ene od takšnih strani prenesel informacije, ki so vključevale več različnih nasvetov, kako storiti samomor.

Nad tem sem povsem zgrožen. Tudi če obiščete spletno stran Wikipedie, lahko najdete informacije o tem. Ali bo Svet to vprašanje obravnaval v zvezi z zaščito otrok in zlasti v zvezi z mediji?

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Moje vprašanje zadeva telekomunikacijski paket, ki ga je predstavila Komisija, pri čemer nove priložnosti za televizijo nastajajo zaradi digitalnih dividend, tj. z uporabo digitalnega spektra za dodeljevanje frekvenc. Ali menite, da je treba na podlagi novih tehničnih predpisov spremeniti direktivo o televiziji?

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Glede problema, ki ga je omenil gospod poslanec Allister in ki omenja primere, ki so seveda obsojanja vredni in kjer je treba ukrepati, naj omenim, da je direktiva, o kateri sem govoril, že pred spremembo vsebovala prepoved oglaševanja, ki bi bilo zdravju škodljivo, prav tako prepoved sporočil, ki bi utegnila povzročati telesno ali moralno škodo otrokom. Smiselno si lahko tolmačim, da te določbe pokrivajo tudi primere, ki so bili omenjeni. Naj omenim tudi, da je bila sprememba direktive objavljena lani decembra in da imajo države dve leti časa, da jo prenesejo v svojo notranjo ureditev.

Glede paketa „telekoma“ težko odgovorim na to vprašanje. To vprašanje bi zahtevalo nekoliko temeljitejšo analizo, ali so potrebne spremembe. Je pa to vprašanje seveda tretirano. Kot je znano, je sveženj zakonodaje s področja telekomunikacij trenutno v obravnavi. Z vašim vprašanjem bo Svet seznanjen. Ne dvomim, da če bo potrebno uvesti kakršno koli spremembo, bo do tega tudi prišlo.

  Predsednica. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

  Sajjad Karim (PPE-DE). – Gospa predsednica, službam se zahvaljujem za zelo hitro obravnavo informacij, ki sem jih posredoval, da bi se pravilno zabeležila moja dejanska namera glasovanja. Tako so tudi storili, zato vas prosim, da jim posredujete moje besede hvaležnosti, da so delovali tako učinkovito. V javni evidenci je zdaj zapisana moja dejanska namera glasovanja. Hvala vam.

(Seja je bila prekinjena ob 19.05 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

(1) UL L 202, 30.7.1997, str. 60.