Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 20. februar 2008 - Strasbourg

12. Demografska prihodnost Evrope (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (2007/2156(INI)) gospe Castex v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o demografski prihodnosti Evrope.

  Françoise Castex, poročevalka. − (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, razprava, s katero danes nadaljujemo, se je v tej sejni dvorani začela že pred več leti. Ne bo se zaključila s sprejetjem tega poročila, ki še vedno ne odgovarja na nekatera vprašanja in ga bomo nedvomno morali v bližnji prihodnosti ponovno obravnavati. Kljub temu se Komisiji zahvaljujem za kakovostno komunikacijo, ki je obogatila razpravo in koristila odboru za zaposlovanje in socialne zadeve.

V svojem poročilu sem analizirala posledice demografskih sprememb, tj. zmanjšanje števila aktivnega prebivalstva, vse večje število starejših oseb in demografsko neravnovesje med različnimi regijami v Evropi. Ali to pomeni, da ni mogoče ukrepati v zvezi z vzroki? Najprej naj vas opomnim, da sta se v 20. stoletju zgodili dve veliki spremembi.

Prvič, ženske smo dosegle dostop do izobraževanja in usposabljanja na enaki ravni kot moški. Drugič, ženske smo s kontracepcijo pridobile nadzor nad svojim reproduktivnim življenjem. To sta dva dejavnika ženske emancipacije, ki označujeta velik in, upam, enosmeren razvoj človeštva.

Vendar je za zagotovitev vseh informacij za analizo treba dodati še dve zadevi. Vse študije kažejo, da si evropski državljani želijo več otrok, kot jih dejansko imajo, in drugič, v državah članicah, kjer je stopnja zaposlenosti žensk visoka, je visoka tudi stopnja rodnosti. Aktivno delovno življenje torej ljudi ne ovira pri odločanju za otroke, če se zagotovi usklajeno poklicno in družinsko življenje za ženske in moške. Na tem področju si je treba v vseh državah še veliko prizadevati.

Med našo razpravo se je pojavila še ena točka, ki ji pravzaprav nihče ne ugovarja. Gospodarska negotovost in strah pred prihodnostjo sta pomembna dejavnika, ki sta vzrok padanja stopnje rodnosti. Če je prihodnost težko načrtovati, se ljudje pri odločanju za otroke obotavljajo. To je ključna točka in mislim, da je v tem smislu padec stopnje rodnosti v Evropski uniji resno opozorilo. Da bi naši državljani v prihodnosti ponovno pridobili zaupanje, potrebujejo izboljšanje varnosti zaposlitve in dostojne življenjske pogoje. Vendar dovolj o vzrokih, kaj je s posledicami?

Glavna posledica je zmanjševanje števila aktivnega prebivalstva, in sicer s 331 milijonov leta 2010 na približno 268 milijonov do leta 2050. Kako lahko ohranimo rast in konkurenčnost Evrope ob tako majhnem številu aktivnih prebivalcev? Gospod komisar, ob upoštevanju tega naslov sporočila dobi pravi pomen in veljavo: spreminjanje izziva v priložnost. Evropa ima danes še vedno zelo visoke stopnje brezposelnosti, zato so možnosti za napredek pri zaposlovanju žensk, mladih in starejših oseb, pri katerih se med 52 in 55 letom drastično zmanjša stopnja zaposlenosti, še vedno velike.

Ali ni resnična priložnost tega demografskega izziva cilj polne zaposlenosti, ki je končno realen, dosegljiv in nujen? Za doseganje tega cilja moramo izvajati pravo politiko upravljanja s človeškimi viri in politiko vseživljenjskega usposabljanja. Besedo „vseživljenjskega“ poudarjam, ker to vključuje tudi delavce nad 50 let, ki se poleg drugih oblik diskriminacije soočajo tudi z diskriminacijo na področju usposabljanja in napredovanja na delovnem mestu.

V svojem poročilu sem predstavila koncept aktivnega življenjskega kroga, da se poudari potreba po opredelitvi aktivnega življenja, ki vključuje približno 40 let stalne zaposlitve, usposabljanja, prekvalifikacije in morebitnega napredovanja od začetka do konca aktivnega življenja osebe, čeprav o trajanju tega obdobja odločajo države članice. Preden se obravnava možnost dviga upokojitvene starosti, je treba zagotoviti, da imajo vsi pod to starostjo na voljo delovna mesta ter da se uporabijo njihovo znanje in poklicne izkušnje.

Zaradi obstoja zakonsko določene upokojitvene starosti lahko ljudje mislijo, da jo lahko presežejo, odvisno od ureditev, ki jih sprejme vsaka država članica v skladu s svojo tradicijo dialoga in posvetovanja. V zvezi s tem je treba še razpravljati.

Ne nazadnje želim na kratko govoriti o priseljevanju. Veliko se razpravlja o tem, da lahko priseljevanje nadomesti upadanje aktivnega prebivalstva, vendar, kot je znano, priseljevanje povzroča tudi veliko napetosti. Zato priporočam jasen in razumen pristop k temu vprašanju. Priseljevanje ni nov pojav v Evropski uniji in s pozitivno bilanco dveh milijonov priseljencev letno, ki je stalna že več let, zakonito priseljevanje prispeva k sestavi aktivnega prebivalstva Evropske unije in sestavi evropske družbe.

Ta tok priseljencev moramo ohraniti in jim zagotoviti pravni status v naših državah članicah, da se prepreči nezakonito priseljevanje in izkoriščanje nezakonitih delavcev. Našo politiko na tem področju mora voditi človeška razsežnost priseljevanja in v naše smernice je treba še naprej vključevati združevanje družin.

Kot začasen zaključek te predstavitve želim poudariti, da se za povprečno stopnjo rodnosti, starostno piramido in razmerji skrivajo vprašanja rodnosti, materinstva, položaja žensk v družbi, oskrbe starejših in načina, kako želimo zaključiti svoje življenje. Zato je ta razprava zanimiva in razvneta, poleg tega pa se zahvaljujem tudi vsem poročevalcem v senci, da so za to vprašanje izkazali toliko zanimanja kot jaz sama.

  Vladimír Špidla, komisar. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se vsem poslancem Evropskega parlamenta in zlasti poročevalki, gospe Castex, za njeno poučno poročilo o sporočilu Komisije o demografski prihodnosti Evrope. Zlasti pozdravljam dejstvo, da so to poročilo poleg odbora za zaposlovanje obravnavali še štirje drugi parlamentarni odbori: odbor za pravice žensk in enakost spolov, odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter odbor za regionalni razvoj. To državam članicam očitno posreduje odločnejši politični signal in dokazuje pomen demografskih vprašanj v današnji Evropi.

Analiza Evropskega parlamenta, ki obravnava glavna demografska vprašanja, je v veliki meri v skladu z ugotovitvami poročila Komisije iz leta 2007. Oba ugotavljata, da sta staranje in upadanje stopnje rodnosti rezultat družbenega in gospodarskega razvoja. Poleg tega se Parlament in Komisija strinjata, da je mogoče ta pojav obvladati konstruktivno in uspešno. Demografske spremembe pa ne povzročajo le resnih izzivov, ampak tudi nove priložnosti. Poročilo poudarja, da se je zdaj pomembno odzvati tako na izzive kot na priložnosti.

Spodbudno je, da politični odziv in ukrepi iz poročila večinoma ustrezajo predlogom Komisije. Za družinsko politiko so v celoti odgovorne posamezne države članice. Vendar ima pri tem vlogo tudi Evropska unija, kot je ustrezno navedeno v poročilu. Revidirana lizbonska strategija je okvir za posodobitev družinske politike prek spodbujanja enakih možnosti in zlasti pobud, usmerjenih k doseganju boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. V tem smislu pozdravljamo novo Evropsko zvezo za družino, ki je bila ustanovljena na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2007. Ta zveza pomeni še eno možnost na ravni EU za izmenjavo izkušenj med državami članicami.

Poročilo upravičeno izpostavlja tudi spreminjanje odnosa med delujočimi in nedelujočimi sektorji ter poudarja, da bodo morale države članice sprejeti vse mogoče ukrepe za obvladovanje prihodnjega pomanjkanja delavcev na trgu dela. Najprej morajo povečati udeležbo mladih, žensk in starejših oseb na trgu dela. Obstaja več posebnih ukrepov, ki jih je mogoče in treba sprejeti.

Gospe in gospodje, naj še enkrat na kratko omenim migracije, saj gre za zelo pomembno in občutljivo vprašanje. Precej očitno je, da sta priseljevanje in odseljevanje del evropske preteklosti in evropskega načina življenja. Bistveno je, da se od vsega začetka spodbuja vključevanje in se migracij ne obravnava le kot varnostno ali politično vprašanje. Migracije so del evropskega načina življenja ter večinoma povzročajo pozitivne in nujne učinke za nas vse.

Na koncu bi rad izpostavil vprašanje neplodnosti. Poročilo Evropskega parlamenta opozarja na vse pogostejši pojav neplodnosti pri parih: vemo, da to težavo povzročajo nekateri popolnoma medicinski pojavi ali vzroki, vendar je jasno povezana tudi s socialnimi pogoji, zlasti z dejstvom, da se pari za otroke odločajo pozneje. Ponovno želim poudariti, da moramo k temu vprašanju pristopiti usklajeno in celovito, ne le z medicinskega stališča.

Gospe in gospodje, ker na sodelovanje v razpravi čaka še veliko ljudi, s tem zaključujem in se veselim razprave, ki bo sledila.

  Bilyana Ilieva Raeva, (poročevalka o mnenju Komisije za odbor za ekonomske in monetarne zadeve) − (BG) Gospod komisar, gospod predsednik, splošno demografsko stanje v Evropi je zelo zaskrbljujoče. Glede na napovedi Eurostata se bo število prebivalstva v starostni skupini med 15 in 64 letom do leta 2010 zmanjševalo za milijon ljudi letno. Takšen trend povzročata dva dejavnika.

Pričakovana življenjska doba se v vseh državah članicah EU še naprej podaljšuje, kar je zelo pozitiven razvoj, ki ga povzroča kakovostno življenje v Skupnosti. Vendar je zaskrbljujoče, da so hkrati stopnje rodnosti zelo nizke, kar pomeni vse večji delež starajočega se prebivalstva.

Prav to stanje povzroča zmanjšanje deleža ljudi v aktivni starostni skupini in znižanje produktivnosti dela. Demografske težave ogrožajo stabilnost evropskega gospodarstva, evropskega socialnega modela in solidarnost med generacijami.

V zvezi s tem pozdravljam pobudo Evropske komisije, da razvije skupno evropsko demografsko strategijo kot edini ustrezen način za obvladovanje tega globalnega izziva.

Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve poudarja gospodarska orodja, ki omogočajo izboljšanje demografskega stanja v Evropski uniji.

Predlagana besedila izpostavljajo več pomembnih smeri delovanja, vključno z razvojem trajnostnih in uravnovešenih javnih financ; pospeševanje različnih finančnih instrumentov z zajamčeno preglednostjo in varnostjo; uporaba davčnih olajšav za podjetja, ki zaposlujejo starejše delavce; pospeševanje procesa liberalizacije trga dela ali notranjega preseljevanja, kot pravi komisar Spidla, v razširjeni EU pred letom 2013; spodbujanje zaposlovanja med mladimi in osebami z družinskimi odgovornostmi prek inovativnih delovnih shem, kot so delo v izmenah, delo s polovičnim delovnim časom in vseživljenjsko učenje.

Poudarja se potreba, da države članice izpolnijo svoje obveznosti na podlagi pakta stabilnosti in rasti, kot način za obvladovanje demografskih izzivov. Besedilo vključuje tudi nekatere bolj prilagodljive mehanizme za prostovoljno nadaljevanje dela oseb nad minimalno upokojitveno starostjo na podlagi formule „plača in pokojnina“.

Glavna zamisel je, da moramo za obvladovanje demografskih izzivov podpreti uveljavljanje mehanizmov, ki omogočajo prilagodljive oblike zaposlovanja, in spodbujati prostovoljno nadaljevanje aktivnega življenja tudi po minimalni upokojitveni starosti.

  Elisabeth Schroedter, pripravljavka mnenja za odbor za regionalni razvoj. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, učinki demografskih sprememb so zelo različni. Medtem ko obrobje Pariza vedno znova pretresajo socialni nemiri zaradi visoke stopnje priseljevanja, v Brandenburgu, od koder prihajam, v regijah upada število prebivalcev, ljudje se odseljujejo in prebivalstvo se vedno hitreje stara.

Starajoča se družba obremenjuje javni proračun, ker je treba izplačevati socialna nadomestila, medtem ko se je lizbonska strategija zavezala k zmanjšanju teh dajatev. Vendar se ob upoštevanju dejanskih vzrokov za demografske spremembe sprašujem, ali to zmanjšanje ne bi škodilo ciljem lizbonske strategije. Komisiji je za staranje družbe morda najpreprosteje okriviti ženske, ker ne rojevajo dovolj otrok, vendar so resnični razlogi za to sedanje in pretekle politične napake.

Govoriti želim o treh točkah, ki so povzročile to neravnovesje v družbi. Prva točka je, da analize kažejo, da si ljudje dejansko želijo otrok, vendar starši – in ne le ženske – otrok nimajo, ker nimajo ustreznih okvirnih pogojev, ker nimajo zagotovljene socialne varnosti, ker je – kot je že bilo navedeno – staršem težje najti zaposlitev ter ker ni mogoče združevati kariero in družino.

Rešitev za to bi bila popolnoma nova paradigma v zvezi z ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem. Bistvena je enakomerna razdelitev časa za družino in kariero med spoloma; dublinska fundacija je v zvezi s tem opravila nekaj odličnih raziskav. Ključno je tudi, da se otrok ne obravnava kot majhnih vzrokov za revščino, kar se dogaja v več državah članicah.

Za politike držav članic to pomeni trajnost v sistemu socialne varnosti in čeprav gre za nepriljubljen stroškovni dejavnik, bi to ponovno povzročilo enakomerne demografske spremembe.

Zanimiva študija, izvedena v regiji, iz katere prihajam, opisuje drugi vidik. V tej študiji je bilo ugotovljeno, da se mlade ženske iz tega območja ne odseljujejo zaradi težav z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, ampak zaradi široke diskriminacije, ki se je začela, ko so zapustile šolo. So vodilne osebe, najboljše v razredih in najboljše diplomantke, vendar se jim vseeno ponujajo mesta na manj kakovostnih tečajih usposabljanja in na voljo imajo manj možnosti za napredovanje v svojih karierah. To torej pomeni, da je lahko Evropska komisija resnično učinkovita na področju, kjer ima dejansko pristojnost, torej pri vprašanjih enakosti spolov – enakih možnosti za moške in ženske – za boj proti diskriminaciji z uvajanjem boljše zakonodaje in zlasti z izvajanjem pritiska na države članice, da izvajajo zakonodajo, da lahko končno dosežemo napredek.

Tretjič, kot pripravljavka mnenja odbora za regionalni razvoj se želim vrniti na vprašanje nazadujočih regij. Po našem mnenju je nesprejemljivo, da državne uprave še vedno vzpostavljajo velike ovire za resnično udeležbo državljanov ter razvoj inovativnosti in kreativnosti. S tem onemogočajo načrte za uspešen regionalni razvoj.

Hkrati so politični voditelji nagnjeni k temu, da enostavno odpišejo regije in se umaknejo iz njih ter trdijo, da so države odgovorne za izpolnjevanje osnovnih potreb. To za Evropo ni rešitev, ker bo to dolgoročno čez več generacij postalo izjemno drago, kot se je izkazalo v preteklosti. V praksi je naloga državnih uprav, da izkoristijo zagon s strani civilne družbe in z njo sodelujejo, da bi rešili dileme v regijah.

V zvezi s tem Evropsko komisijo pozivam, da izkoristi zlasti prispevek civilne družbe in spodbuja civilno družbo z usklajevanjem izmenjave izkušenj med regijami, ki so uspešne, in izpostavljanjem dobrih primerov preskušene prakse. To so konkretne rešitve, v zvezi s katerimi lahko Evropska komisija dejavno deluje, ne da bi odgovornost za demografske spremembe vedno pripisovala ženskam.

  Magda Kósáné Kovács, pripravljavka mnenja za odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (HU) Hvala, gospod predsednik. Več desetletij že ugotavljamo, da podnebne spremembe in onesnaževanje okolja ogrožajo našo prihodnost. Vrh v Hampton Courtu nas je opozoril na še en vse bolj tvegan proces: Evropa se stara.

Odbor LIBE je na podlagi svoje pristojnosti na tem področju pripravil tri priporočila za poročevalca in odbor EMPLOI glede vprašanj v zvezi z državljanskimi pravicami. Zahvaljujem se jim, da so preučili naša priporočila in jih upoštevali.

Prvo področje zadeva podporo za družine in otroke. Zakonodaja o sistemih za podporo družinam spada na področje nacionalne pristojnosti, vendar je predpostavka o obveznostih glede družin z otroki tudi moralno vprašanje in pomemben del evropskih vrednot. Enake možnosti za družine z otroki ali brez njih so zelo pomemben interes Skupnosti. Osnova, da se zagotovijo pravice otrok, pa je, da se tudi prihodnje generacije čutijo odgovorne za svet zunaj družine.

Po analizi zakonitih in nezakonitih oblik migracije je odbor LIBE opozoril na dejstvo, da potrebe starajoče se družbe in trga dela zahtevajo usklajeno in zapleteno migracijsko politiko. Veseli nas, da poročilo to podrobno obravnava.

V letu kulturne raznolikosti lahko dodam, da po mnenju strokovnjakov in znanosti morda obstaja neposredna povezava med migracijami in stopnjo rasti prebivalstva, ker se veliko število otrok v priseljenskih družinah druge generacije zmanjšuje, medtem ko lahko prisotnost priseljencev tudi spremeni željo prebivalstva gostujoče družbe po otrocih.

Ne nazadnje lahko diskriminacija proti starejšim delavcem ljudem, ki niso več mladi, preprečuje podaljšanje njihovega delovanja na trgu dela. Poudariti moram, da jih ni mogoče prisiliti, da bi delali dlje, ampak morajo imeti dejansko možnost izbire, za kar je bistveno vseživljenjsko učenje. Spoznavanje moderne komunikacijske opreme izboljšuje njihove možnosti pri iskanju zaposlitve in starejšim osebam daje nove priložnosti.

Odbor LIBE je v svojem mnenju Komisijo večkrat pozval, naj pripravi priporočilo o splošni direktivi proti diskriminaciji, in upamo, da bo to poročilo pospešilo proces. Hvala, gospod predsednik.

  Karin Resetarits, pripravljavka mnenja za odbor za pravice žensk in enakost spolov. − (DE) Gospod predsednik, kaj je resnični razlog, da imamo ženske manj otrok? Različni razlogi in predlagane politične rešitve so vključeni v mnenje odbora za pravice žensk in enakost spolov. Kolegica poslanka gospa Castex ga je že skoraj v celoti uspešno vključila v svoje poročilo. Hvala, gospa Castex.

Kako lahko torej pomagamo ženskam, da bi izpolnile svojo željo po otrocih? Najprej je treba zagotoviti enako plačilo za enako delo. To je edini način, da bosta lahko oba starša enakovredno odločala, kdo bo po rojstvu otroka izkoristil starševski dopust.

Drugič, oba starša sta enako odgovorna za vzgojo svojih otrok. Potrebujemo pomoč očetov. Brez podpore očeta mojih štirih otrok ne bi mogla delati tukaj.

Tretjič, delodajalci morajo omogočiti starševski dopust za svoje delavce, po potrebi ob podpori države. Država, ki si želi otrok, jih mora vključiti v jedro oblikovanja politike.

Četrtič, potrebujemo visokokakovostno otroško varstvo in otrokom prijazno okolje, ne glede na dohodek staršev. Kdor se s tem ne strinja, si ne zasluži, da bi slišal smeh otrok.

  Predsednik. − Najlepša hvala. Za ta govor se vam zahvaljujem tudi v imenu vseh očetov.

Nadaljevali bomo z razpravo in v tem delu bo razpravo v imenu političnih skupin začel gospod Fatuzzo v imenu Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Tri minute, če bi bili tako prijazni.

  Carlo Fatuzzo, v imenu skupine PPE-DE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veseli me, da lahko danes tukaj govorim. Najprej se zahvaljujem predsedniku odbora za zaposlovanje Janu Anderssonu, ker je predložil to samoiniciativno poročilo odbora, ki ga je tako odlično in celovito pripravila gospa Castex po več posvetovanjih in s sodelovanjem vseh članov odbora, pri čemer so nekateri delovali posebej prizadevno. Po devetih letih v funkciji poslanca EP lahko rečem, da imamo v Parlamentu končno poročilo, ki obravnava upokojence in starejše osebe. Dejansko jih veliko omenja. Jutri zjutraj bom v moji obrazložitvi glasovanja navedel, kolikokrat se v tem poročilu pojavita besedi „upokojenec“ in „starejša oseba“.

Seveda obravnava tudi druga vprašanja, kot so stopnja rodnosti, otroci in usposabljanje, vendar me zanima, gospod predsednik, zakaj končno govorimo o starejših? Prepričan sem, da je razlog to, da so vse vlade zelo zaskrbljene zaradi velika števila starejših oseb, kar v primerjavi z majhnim številom delavcev pomeni več denarja za pokojnine in zdravstveno varstvo kot v preteklosti.

Pred dvajsetimi, desetimi, tridesetimi ali petdesetimi leti ni nihče pomislil, da starejši potrebujejo pomoč in podporo ali da ljudje z ostarelimi starši potrebujejo več dopusta kot v preteklosti. Razmišljati začenjamo o pokojninskih shemah in ugotavljati, da potrebujemo več otrok in da je materam treba zagotoviti več pomoči. Ali se je moral zgoditi ta prevrat, ki ga je nekdo pred mano primerjal s podnebnimi spremembami?

Gospod predsednik, prepričan sem, da iz slabih stvari izhajajo dobre, in v celoti se strinjam s tem poročilom. Evropa, ki jo zastopa Evropski parlament, nam končno dokazuje, kako biti država. Upam, da države članice sledijo temu zgledu.

  Jan Andersson, v imenu skupine PSE. – (SV) Gospod predsednik, gospod komisar, na začetku se želim zahvaliti poročevalki, ki je pripravila izjemno dobro strokovno podlago in odlično vodila pogajanja med različnimi političnimi skupinami.

Kot je nekdo že navedel, je to velik izziv. Ni grožnja, ampak izziv za Evropsko unijo. Poskušal se bom omejiti na tri glavna področja, ki sestavljajo poročilo poročevalke.

Najprej, stopnja rodnosti. V Evropi imamo prenizke stopnje rodnosti in strinjam se, da je to v veliki meri posledica neustreznega političnega odločanja. Povezano je s tem, da moški in ženske danes želijo biti na trgu dela, ki jih tudi potrebuje, vendar želijo hkrati tudi postati starši in imeti otroke. V državah članicah moramo spodbujati usklajevanje med obema sferama, da bi lahko starši, torej tako moški kot ženske, kar je pomembno poudariti, usklajevali svoje poklicno življenje in starševstvo. Gre za starševsko nadomestilo na podlagi načela izgube dohodka v zvezi s poklicnim življenjem; to nadomestilo mora biti na visoki ravni, da lahko ljudje ostanejo doma in ne utrpijo finančne škode.

Drugič, razširjati moramo visokokakovostno otroško varstvo. Narediti moramo še veliko. Cilji so določeni, vendar trenutno zelo malo držav članic izpolnjuje cilje za razširjanje varstva otrok.

Poleg tega poročilo zadeva starejše ljudi na trgu dela. Nesmiselno je, da s poklicnim življenjem začenjamo pozneje in ga zaključujemo prej. Z različnimi ukrepi v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu, možnostjo nadaljnjega usposabljanja in prilagodljivimi rešitvami na sivem območju med poklicnim življenjem in upokojitvijo moramo staršem zagotoviti ustrezne pogoje, da še naprej delajo.

Nazadnje še preseljevanje. Da bi razvijali in ohranili našo družbo blaginje, potrebujemo ljudi, ki prihajajo iz drugih delov sveta. Zato moramo oblikovati politiko vključevanja, da se te ljudi resnično vključi v družbo in se jih ne izključuje. To politiko moramo podpreti, ker ne nasprotuje naši državi blaginje. Prav nasprotno, ta politika je pogoj za razvoj blaginje.

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, to poročilo je bilo precej sporno. Na žalost ni bilo dovolj časa za doseganje kompromisov ali dejansko razpravo o nekaterih vprašanjih, zato je število predlogov sprememb tako veliko.

Vseeno me veseli, da imamo toliko elementov, kot je potreba po obravnavi vprašanja slabega ravnanja s starejšimi. Takoj si je treba začeti bolj prizadevati za preprečevanje fizičnega, finančnega, čustvenega in drugega nasilja, ki pogosto prizadene starejše osebe. Zadnje ocene kažejo, da delež starejših oseb, ki trpijo zaradi slabega ravnanja, presega 10 %, kar je pretresljiva številka. Zato pozdravljam namero Komisije, da predloži sporočilo o tem vprašanju. Vendar moramo narediti še več. Države članice si morajo prizadevati za zagotavljanje neodvisnosti, brezplačne osebne oskrbe, vseživljenjskega učenja in nediskriminacije na delovnem mestu za vse starejše osebe. To seveda pomeni, da je treba v celoti izvajati direktivo o zaposlovanju iz leta 2000 in napredovati na tej podlagi.

Preprečiti moramo, da se zaposlene daje na čakanje, ne glede na to, ali so stari 50, 55 ali 65 let. Odpraviti je treba neomejeno starostno mejo za upokojitev in hkrati zagotoviti upokojitveno starost, zakonsko določeno na ravni držav članic. Med obema je zelo jasna razlika. Posamezniki imajo tako izbiro, da prenehajo z delom in prejemajo pokojnino ali pa da nadaljujejo z delom in prejemajo pokojnino ali jo odložijo na čas, ko se odločijo, da bodo zapustili svoje delovno mesto. Žal v zvezi s to zadevo nisem mogla doseči soglasja, zato ni vključeno v poročilo, vendar mislim, da je treba države članice spodbujati, da bodo to vprašanje v prihodnosti še obravnavale.

V imenu svoje skupine sem predložila več predlogov sprememb, za katere upam, da jih bodo poslanci podprli, vendar mora večina vprašanj, ki jih vključuje to poročilo, ostati v pristojnosti držav članic. Seveda pa lahko še veliko naredimo z izmenjavo najboljše prakse.

  Jan Tadeusz Masiel, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, kot ustrezno ugotavlja poročevalka, je demografsko stanje odvisno od naravne rasti prebivalstva, povprečne življenjske dobe in migracijskih tokov. K tej dinamiki bi sam dodal še četrti združujoč element v obliki medosebnih odnosov in politične volje, ki vpliva nanje.

Človek je posebno zahtevna in težavna žival, ki se ne razmnožuje le, ko je za to čas, ampak mora imeti za to tudi ustrezne in primerne pogoje. Celotno 20. stoletje in zlasti leta po drugi svetovni vojni v človeštvu niso zbujala posebnega optimizma in želje po razmnoževanju. Zdelo se je, kot da svet ni dovolj zanimiv, da bi si ljudje želeli več otrok.

Zdaj je čas, ko razumemo vzroke pesimistične demografske slike Evrope v prihodnosti in lahko začnemo izboljševati sedanje stanje. Priseljevanje, ki se navaja v poročilu, ni ustrezna rešitev te težave. Ustvariti moramo predvsem ugodne pogoje za Evropejce, ki spodbujajo hitrejšo naravno rast prebivalstva. Podpiram vse rešitve iz poročila, posebej pa želim poudariti dve.

Družinam in zlasti ženskam je treba zagotoviti oskrbo, kakršne v preteklosti še ni bilo, saj prav ženske del svojega življenja posvetijo materinstvu, poleg tega pa skrbijo za bolne in starejše družinske člane. To delo je treba vključiti v poseben zaposlitveni status, povezan z nadomestili. Poleg tega je treba vsem otrokom po vrnitvi matere na delovno mesto zagotoviti mesto v otroških jaslih in vrtcu.

Ne nazadnje je demografija težava, ki je med drugim politične narave, in ker smo politiki, smo odgovorni za izboljšanje sedanje slabega stanja.

  Ilda Figueiredo, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Res je, da pri prebivalstvu držav članic EU prihaja do demografskih sprememb, ki jih je pomembno upoštevati, vendar pri pripravljeni analizi ni dovolj le ugotovitev, da stopnje rodnosti padajo in da se prebivalstvo stara. Analizo je treba nadgraditi ter poiskati vzroke in navesti ukrepe, ki ne ogrožajo napredka človeštva in vsega, kar je civilizacija dosegla do danes.

Zato ne smemo ogroziti napredka, ki ga dosega razvoj znanosti, za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi v smislu preventivne medicine, boljšega zdravstvenega varstva, prehrane in stanovanj, krajšega delovnega časa ter pomoči za matere, očete in otroke, kar povzroča neprekinjeno in stalno podaljšanje pričakovane življenjske dobe.

Obstoj javnih politik na temeljnih socialnih področjih, zlasti glede splošno dostopnih javnih storitev na področjih zdravstva in izobraževanja, je odločilen. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da so se v zakonodajo vključili uspehi delavcev v zvezi z organizacijo in delovnim časom, izboljšanjem zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu ter uspehi glede dopustov in prostih dni, ustreznih plač in varnih delovnih mest.

Vendar so vse bolj neoliberalne politike, katerih temeljni dokumenti so lizbonska strategija, pakt stabilnosti in smernice Evropske centralne banke, povzročile liberalizacijo in privatizacijo javnih storitev ter razširjanje priložnostnih zaposlitev, kar zlasti prizadene ženske. Povišanje upokojitvene starosti mladim še bolj otežuje iskanje zaposlitve s pravicami, poleg tega pa postaja težji tudi splošni dostop do javnih storitev in ustreznega stanovanja.

Ti dejavniki vsi zmanjšujejo stopnjo rodnosti. Zato moramo čim prej spremeniti politiko. Lizbonsko strategijo moramo zamenjati z evropsko strategijo za solidarnost in trajnostni razvoj, ki Evropi omogoča nove možnosti za dostojna delovna mesta s pravicami, zlasti za ženske in mlade, krajši delovni čas brez zmanjšanja plač, boljše plače, konec diskriminacije, zlasti plačne diskriminacije proti ženskam, večjo gospodarsko in socialno kohezijo, ustrezno zaščito ter javno in splošno socialno varnost, kar zagotavlja boljšo kakovost življenja in večjo socialno pravičnost.

Zato je nujno ustvariti več boljših in cenovno dostopnih možnosti za varstvo otrok in oskrbo odvisnih oseb ter brezplačno predšolsko izobraževanje za vse, da se spodbujajo dobri delovni pogoji, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. To pa na drugi strani zahteva stabilno zaposlitev in delovni čas ter spoštovanje družbene vloge mater in očetov.

Zato je treba tudi dodeliti več proračunskih sredstev za manj razvite države, vse države članice pa morajo čim prej ratificirati in uveljaviti konvencijo ZN o združevanju družin delavcev migrantov.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, to poročilo govori o pripravah na demografske spremembe. Ali to pomeni, da bomo odnehali in se sprijaznili z grozljivimi napovedmi iz zelene knjige iz leta 2005?

Ko je ta knjiga izšla, smo jo obravnavali kot izziv spremembam. Med drugim smo želeli poiskati način, da bi ženskam omogočili toliko otrok, kot si jih želijo. Ali bomo zdaj priznali poraz?

Našo željo po dvigu stopnje rodnosti ogrožajo naše lastne politike. Naša strategija konkurenčnosti temelji na vse večjem potrošništvu. Vendar lahko potrošništvo odvrača od odločitev za otroke. Potrošništvo nas uči sebičnosti. Poglejte samo oglaševanje: razvajajte se, imejte vse, kupujte.

Za večino ljudi otroci in družina zahtevajo prav nasprotno. Zahtevajo nesebičnost, radodarnost in postavljanje drugih na prvo mesto. Kot potrošniki se vse pogosteje sprašujemo, ali si lahko otroka sploh privoščimo. Nato stroške za otroka primerjamo s stroški napredovanja, družabnega življenja, avtomobila, hiše ali počitnic. Pri tej izbiri so odločitve za otroke redke, saj se potencialni starši odločijo, da ne bodo ali še ne bodo imeli otrok.

Seveda pa se moramo boriti tudi proti neplodnosti. Vseeno ob upoštevanju štirih milijonov splavov letno v Evropi dejansko ne moremo sklepati, da je za upadanje stopenj rodnosti kriva predvsem neplodnost.

Svojo pripravnico sem prosila, naj prebere to poročilo, in posredovala mi je zanimivo pripombo. Kje so pri tem moški? Če želimo govoriti o enakosti spolov in demografiji, moramo oba spola obravnavati kot enakovredno in popolnoma odgovorna za vzgojo otrok. Iz različnih upravičenih razlogov smo morali poudariti vprašanje žensk. Vendar smo morda dosegli točko, ko smo moške izključili iz razprave. Vzgoja otroka je zelo težavna naloga. Čeprav moramo materam samohranilkam in njihovim otrokom na vse mogoče načine pomagati, je lahko država le slabo nadomestilo za ljubečega, razumevajočega in, če lahko tako rečem, zaščitniškega očeta.

Veliko žensk si ne želi materinstva, če pri tem ne bi bil prisoten tudi oče otroka. Varnost je pomembna za materinstvo, vendar finančna varnost ni edini vidik. Spodbujati moramo čustveno okolje, v katerem se ljudje pogosteje odločajo za otroke. Naša kultura mora moške spodbujati k večjemu vključevanju.

Odločitev za otroke zadeva predvsem naše najbolj intimne odnose, zato boljše varstvo otrok, ki je sicer koristno za zaposlitev žensk, ne bo prispevalo k povišanju stopenj rodnosti. Da bi odpravili demografsko krizo, moramo ponovno vzpostaviti osnovno integriteto človeških odnosov. Spodbujati moramo zaupanje, potrpežljivost, zvestobo in ljubezen. Le v takšnem okolju so lahko moški in ženske srečni ter se počutijo dovolj varne, da se odločijo za družino. Z resnično pomočjo za te družine in družinsko življenje pa bomo dosegli tudi več rojstev in ponovno oživitev Evrope.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, Evropska unija se sooča z do zdaj največjimi demografskimi spremembami. Do 2030 bo v Evropi premalo več kot 20 milijonov ljudi v starosti, ko se lahko zaposlijo. Za enega upokojenca bosta morali plačevati dve zaposleni osebi. Dobra novica je, da bodo ljudje živeli dlje in da so starejše osebe danes bolj zdrave kot v prejšnjih generacijah. Slaba novica pa je, da je mlajša generacija premalo številčna, kar bo dramatično vplivalo na urbanistično načrtovanje, izgradnjo stanovanj, izobraževalni sistem in način organizacije dela.

V naših državah članicah potrebujemo okolje, ki je prijaznejše do družin, več možnosti za varstvo otrok, več dnevnih centrov za varstvo otrok na delovnih mestih, boljše možnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, večjo udeležbo žensk na trgu dela, več delovnih mest s polovičnim delovnim časom za starše ter zagotovljeno vrnitev na delovno mesto po vzgoji otroka. Potrebujemo zlasti stabilne poti napredovanja in ustrezen dohodek, ker to olajša odločanje ljudi za otroke.

Poleg tega potrebujemo znatno več vlaganja v ljudi, da se izboljšata splošna izobrazbena raven in raven strokovne usposobljenosti. Programi vseživljenjskega učenja ne smejo biti usmerjeni le k mladim, ampak tudi k starejšim osebam, ki bodo želele delati dlje, ki lahko obvladajo ustrezno količino dela ter so visoko usposobljene in motivirane.

Od samoiniciativnega poročila gospe Castex ne smemo pričakovati preveč. Pravni status socialnih storitev splošnega interesa je še vedno sporen. Nasprotujemo vseevropski okvirni direktivi ali zavezujočim predpisom. Poleg tega se podjetniških pokojnin, vzpostavljenih na prostovoljni podlagi, ne sme obremenjevati z dodatnimi obveznostmi, kot so na primer merila v zvezi z družinsko politiko. To je vprašanje socialne varnosti, vprašanje davkov, torej klasično vprašanje za države članice.

S temi pripombami in predlogi sprememb skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov je poročilo postalo bolj tehtno. Ob tem poročilu lahko poljubno razpravljamo o posledicah dramatičnih demografskih sprememb.

  Alejandro Cercas (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, hvala vam za sodelovanje na tej zelo zanimivi razpravi. Zahvaljujem se tudi gospe Castex, ki je pripravila to poročilo in nam omogočila še bolj poglobljeno razpravo, ki nam pomembno pomaga.

V državi, kakršna je moja – Španija – v kateri se zdaj razvija demografska kriza, ki je morda celo bolj resna kot povprečje Evropske unije, sta lahko takšen način komuniciranja s strani Komisije in takšna razprava zelo koristna, ker gre za globoko ukoreninjeno strukturno težavo in ne za kratkoročno stanje; zato takšna težava ne spada le v nacionalno politično razpravo, ampak je širša, pri čemer je tudi več možnosti za analizo in odzive.

Kot je izjavil komisar, smo dejansko soočeni s težavo, vendar imamo tudi priložnost. Priložnost se mora izraziti z obvladovanjem te težave, vendar ne le njenih učinkov, tj. da je v Evropi več starejših oseb, da se Evropa stara, ampak tudi njenih vzrokov.

Preprečiti moramo staranje Evrope, ker se ne moremo izogniti večjemu številu starejših; znanost in medicina sta nas pripeljala do sedanje točke in razvoj bo potekal še naprej. Kot so navedli drugi poslanci, je težava to, da v Evropi potrebujemo politiko rodnosti, demografsko politiko in otroke. Delovati moramo na vseh področjih, vendar se moramo zavedati, da gre za resno in občutljivo težavo, ki se bo prenesla tudi na prihodnje generacije, če zdaj ne bomo ustvarili podlage za njeno reševanje.

Sam spadam med tiste, ki so prepričani, da evropski socialni model ni težava, ampak bi lahko pomenil rešitev.

Brez našega socialnega sistema bi bila težava starajoče se Evrope in nizkih stopenj rodnosti v Evropi še bolj pereča. Druge družbe, kot je na primer Kitajska, kjer se bo dogajalo nekaj zelo podobnega, bodo zaradi odsotnosti učinkovitih, inteligentnih in racionalnih socialnih modelov še bolj prizadete.

Skratka, težava je, da so spremembe neizogibne in da se bomo morali spremeniti tudi mi. V našem socialnem sistemu lahko spremenimo tehnike, ne da bi se spremenile tudi njegove vrednote. Mislim, da so temeljna vprašanja solidarnost, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (da bi družinam zagotovili nove možnosti za ustvarjanje novih generacij) ter sprejemanje priseljencev, ki ne bodo breme ali nekaj negativnega za našo družbo, ampak pojav, ki bo v primeru uspešnega vključevanja ponovno prispeval k reševanju te težave. Ne nazadnje je treba obsežno razpravljati o vlogi žensk v naši družbi, to razpravo pa je treba kot vedno izvajati v luči solidarnosti.

(Ploskanje.)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod komisar, gospod predsednik, gospe in gospodje, povprečna stopnja rodnosti v Evropi je danes 1,5, kar pomeni, da rasti prebivalstva ni. Države članice so preučile stanje in njihove raziskave kažejo, da si ljudje v povprečju želijo dva ali tri otroke. Očitno je, da med željami ljudi in realnostjo obstaja razkorak.

To je 21. stoletje in ženske že dolgo niso več zadovoljne le z vlogo gospodinj in vzgojiteljic otrok. Ženske so izobražene, želijo delati in imeti kariero; njihov prihodek iz dela zagotavlja boljši življenjski standard njihovih družin. Kljub temu moramo imeti vpliv na stopnjo rodnosti in vzpostaviti stanje, v katerem bo število otrok, ki jih želi družina, postalo realnost. Našim družinam je treba zagotoviti, da rojstvo otroka ne bo oviralo nobene kariere; drugače povedano, bolje je treba uskladiti poklicno in družinsko življenje mater in očetov.

Starši si želijo občutka varnosti, da bodo lahko svojim otrokom omogočili dobro izobrazbo in znanja, s katerimi bodo lahko uresničevali svoje interese, po potrebi tudi z materialno pomočjo države. Brez tega občutka varnosti se ljudje ne bodo odločali za otroke. Priseljevanje kot način za povečanje prebivalstva je preveč poenostavljena rešitev. Je le delni, kratkoročni pristop. Več pozornosti kot priseljevanju je treba nameniti inovacijam.

Omejen čas mi ne omogoča, da bi govorila o vseh dejavnikih, vendar želim poudariti, da je demografsko stanje v veliki meri odvisno od številnih odločitev in pravnih predpisov na področjih, ki vključujejo tako delovno in družinsko pravo kot okoljsko zakonodajo in nacionalno varnost. Na koncu se zahvaljujem gospe Castex za njeno pomembno poročilo, v katerem je veliko ženske empatije.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, osnutek resolucije ponovno opozarja na demografski izziv, s katerim se srečuje Evropa. Zaradi odgovornosti za prihodnost naše celine ter njen družbeni in gospodarski razvoj je treba temu vprašanju nameniti posebno pozornost. Stopnja rodnosti v višini približno 1,5 je prenizka. Že da bi zagotovili le zamenjavo generacij, mora ta številka preseči 2,15.

K nastali nevarnosti so nedvomno prispevali spodbujanje vzorčnih družin z majhnim številom otrok ali brez otrok, pogoji družinskega življenja, ki ne zagotavljajo dostojnega in stabilnega ekonomskega položaja (kot rezultat vpliva brezposelnosti in nižjih zaposlitvenih standardov, zlasti kar zadeva trajanje zaposlitve) ter kaznovanje žensk zaradi materinstva prek pokojninskih sistemov. Velike finančne težave za pokojninske sisteme povzroča staranje družbe, ki temelji zlasti na sicer pozitivnem pojavu daljše življenjske dobe, poleg tega pa tudi vse slabšem razmerju med številom ljudi, ki so redno zaposleni, in številom upokojencev. V zvezi s tem je treba ukrepati in doseči spremembe.

Kljub temu nasprotujem stališču iz poročila, da je mogoče to težavo rešiti z migracijskimi tokovi. Študije, ki jih je na Poljskem izvedel inštitut za tržno gospodarstvo, kažejo, da bi bilo povečanje prebivalstva s to metodo le 2–3 %, torej premajhno. Ta metoda povzroča tudi socialne težave, kot je mogoče zdaj videti na Danskem, v Franciji in Nemčiji. Procesi vključevanja trajajo dolgo.

Na tej točki vas želim opozoriti na priporočila iz poročila, ki zadevajo pravice družin ekonomskih migrantov. Predlogi sprememb, ki sem jih predlagala, so namenjeni pojasnitvi, ali to pomeni družino v smislu zakonodaje matične države izseljenca ali države, ki tega izseljenca sprejema. Zlasti sem zaskrbljena zaradi morebitne poligamije ter pravnih in gospodarskih posledic, ki jih to povzroča, če se tem družinam zagotavljajo socialne storitve. Prav tako želim …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – Gospod predsednik, beseda „vključevanje“ se v tem poročilu pojavi kar štiriindvajsetkrat. Predlagano vključevanje priseljencev, ki se financira z denarjem nacionalnih davkoplačevalcev, ne upošteva pomembnega vidika, to sta religija in civilizacija. Bojeviti sekularisti socialističnega porekla se temu vprašanju izogibajo, čeprav se islamsko prebivalstvo hitro povečuje.

Do leta 2025 bi se lahko zgodilo ali se celo bo, da bo v Zahodni Evropi eden od treh ljudi musliman. Nadškof iz Canterburyja je pred kratkim predlagal, naj Evropa sprejme šeriatsko pravo, kar bi predsednik in uradniki tega Parlamenta verjetno imenovali multikulturalizem. To izpostavlja pomen razprave, ki je že potekala, v zvezi z načini in možnostjo vključevanja in asimilacije novih priseljencev, ki prihajajo na celino.

Ali asimilacija pomeni, da morajo priseljenci prevzeti vrednote evropske civilizacije oziroma jih mora ta vključiti ali pa pomeni, da morajo skupaj s potomci starih evropskih narodov ustvariti neke vrste novega evropskega človeka? Ali pa je morda nastanek skupne civilizacije nezaželen ali neizvedljiv?

Čeprav je Evropa vedno imela veliko različnih kultur, je imela tudi prevladujočo krščansko kulturo in civilizacijo, v katero je bila vključena večina njenega prebivalstva, ne glede na njihovo identiteto. Ta civilizacija je bila skoraj dvajset stoletij osrednji in trajni sestavni del evropske dediščine. Vprašati se moramo, ali bi bila Evropa takšna, kot jo poznamo danes, če v sedmem in osmem stoletju ruševine nekdanjega Rima ne bi zavzele in poselile krščanske družbe, ampak muslimani ali drugi? Odgovor na to je negativen; to ne bi bila Evropa. Bil bi Egipt ali Libija.

Na srečo nekateri ljudje ne bodo sprejeli kulturnih pravic kot pretvezo za šeriatsko pravo. Religijo je treba zaščititi pred državo, zlasti evropsko državo. Le krščanstvo lahko vključi druge religije v skupni evropski projekt, ker priznava, kar sekularne ideologije ne morejo. Verjamem, da Evropa to lahko stori in da se morajo evropski državljani ponovno zavezati krščanski kulturi ter tradiciji in vrednotam svobode, enakosti, prava in individualnih pravic, ki so jih v dvajsetih stoletjih sprejeli evropski državljani različnih narodnosti ter ki so povzročile blaginjo in moralno vodstvo v svetu.

To poročilo ne more vključiti nikogar in ničesar. Povzroči lahko propad ljudstev. Ustvari lahko celino živih mrtvecev, ki se ne bodo zavedali svoje nacionalne identitete.

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, vse daljša življenjska doba in vse nižja stopnja rodnosti pomenita, da se bo evropski indeks demografske odvisnosti s sedanjih 49 % povečal na 59 % do leta 2025 in 77 % do leta 2050.

Evropska unija se tako srečuje s popolnoma novo težavo, ker bo v evropskih mestih v prihodnosti zelo visok delež starejših ljudi in bo družba torej zelo drugačna od sedanje.

Ta trend pomeni, da bo treba temeljito spremeniti pomembne vidike javnih politik. Poleg področja socialne varnosti bo treba spremeniti zdravstvene in skrbstvene storitve, davčno politiko, prostorsko načrtovanje, priseljevanje, varnost, kulturo, turizem, prosti čas in podobno.

Ponovno bo treba razmisliti tudi o financiranju pokojninskih sistemov, da ne bi bilo več predvsem državno; tudi če bo, prispevki ne bodo izhajali skoraj v celoti le iz plač.

Zaradi daljnosežnih posledic demografskih sprememb jih je treba obravnavati z vidika javne uprave in družbe, kar zahteva vključevanje vseh gospodarskih, kulturnih in družbenih udeležencev v strukturirano analizo in razpravo o različnih možnostih v zvezi s potrebnimi ukrepi. V tem je prava vrednost tega poročila.

Ponovno moramo obvladati področje, kjer je bistveno in nujno okrepiti socialni dialog; dejansko ni tega vprašanja mogoče obravnavati na noben drug način.

Strinjam se z izjavo Komisije, da bo povečanje stopnje rodnosti ob upoštevanju nujnosti in obsega tega vprašanja zahtevalo določitev dolgoročne strategije. Le tako bomo lahko delovali preventivno in hkrati Evropski uniji pomagali, da izkoristi priložnosti na področju politike za povečanje stopnje rodnosti.

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospod predsednik, danes tako pozno razpravljamo o poročilu, ki zadeva demografsko prihodnost Evrope, pri čemer je javnost dejansko izključena. Poročevalka si za to poročilo zasluži največjo pohvalo, ker v njem obravnava naša eksistencialna družbena, politična in socialna vprašanja. Obvezno bi ga morali prebrati vsi poslanci EP, ki se skrivajo za vsakdanjim pragmatizmom politike in se nočejo zavedati realnosti.

Poročilo razkriva, kako in kje je z družbeno toplino mogoče stopiti led gospodarstva in konkurence. Vključene so tudi napovedi prihodnjega razvoja dogodkov, da bi odprli oči in razvili politično filozofijo vključujoče družbe. To je povezano z nenehno spreminjajočim se vprašanjem, kaj sestavlja družino, o čemer je treba ponovno razmisliti, ter z dejstvom, da je v današnji razviti družbi odločitev za otroke povezana s strahom pred revščino.

V industrijskih podjetjih, kar je običajno v takšnih okoliščinah, mačistični vodje, ki nikoli niso imeli družabnega življenja, zavračajo starševski dopust. Poleg tega je nemogoče našteti vsa delovna razmerja in mesta, zaradi katerih se ljudje sprašujejo, ali si lahko otroke sploh privoščijo.

Dodatni ukrepi iz poročila so nujni, da bi demografski razvoj spremenili v pozitiven rezultat, pri katerem imajo koristi vsi. Ena stvar je gotova: družba v prihodnosti bo drugačna. Od sedanjega položaja je odvisno, ali bo generacijski konflikt postal družbeno-politična apokalipsa ter povzročil morebiten konflikt med bogatimi in revnimi, poleg tega pa je to odvisno tudi od tega, ali bodo politiki pripravljeni misliti politično in delovati družbeno-politično.

To poročilo ni le napoved slabega vremena, ki ga danes lahko sprejmemo, ker se lahko stvari že jutri izboljšajo. To poročilo jasno poziva k spremembam in razvoju naše družbe, predvsem pa je priložnost za izboljšanje našega osebnega razumevanja te družbe. Poročevalki se še enkrat zahvaljujem.

  Jean Marie Beaupuy (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, kot je navedel gospod Ettl, se soočamo z velikim izzivom. Vsi naši državljani se zdaj zavedajo, da izziv predstavlja okolje. Le malo pa se jih zaveda, da je izziv demokracija.

Ob tem pa se je treba vprašati, kje v Evropi se pojavljajo demografske težave? Seveda je to v mestih, saj tam živi 80 % prebivalstva. S kakšnimi težavami se danes srečujejo državljani, ki živijo v mestih, in njihovi župani, ker vem, da je poleg mene v vrstah poslancev EP kar nekaj županov ali namestnikov županov teh mest?

Naj izpostavim dve vrsti primerov. Na eni strani imamo več ekonomskih primerov. Kjer morajo mesta vključiti veliko število prebivalcev ali pa kot v nekaterih mestih na vzhodu Nemčije opazovati, kako se številni prebivalci odseljujejo, to v drugem primeru pomeni nezasedena stanovanja, prazne ceste, nepotrebno ogrevanje in prazne šole, v prvem pa izgrajevanje šol s sredstvi v višini 5 milijonov EUR, kot se je pred kratkim zgodilo v mojem mestu, ali nove stanovanjske soseske za 7 milijonov EUR. Vse to pomeni gospodarske izdatke, ki jih morajo kriti mesta ali davkoplačevalci v teh mestih.

Vseeno to ni le gospodarski, ampak tudi človeški izziv, ker so v teh soseskah izolacija ljudi, staranje prebivalstva in odsotnost vesele otroške igre na ulicah težave, povezane z medčloveškimi odnosi. Kot je znano, obstajajo delovna mesta, ki jih nihče ne želi opravljati. V nekaterih majhnih mestih ni mogoče najti vodovodnega inštalaterja. V mojem mestu primanjkuje tudi medicinskih sester. Nimamo več dovolj oseb za pomoč na domu, zato morajo ljudje čakati. Namesto dveh ur pomoči na dan je mogoče zagotoviti le eno. To je resna človeška težava.

Gospod komisar, poleg poročila kolegice poslanke gospe Castex, za katerega bom jutri z veseljem glasoval, vas kot predsednik medskupine za mestna in stanovanjska vprašanja pozivam, da predložite predlog o mestih, da bi v bližnji prihodnosti lahko za vsako mesto določili načrt, ki bi nam srednjeročno in dolgoročno omogočil boljše razumevanje in nadzor demografskega stanja v naših mestih ter sprejemanje odločitev glede stanovanj, prevoza, šol in podobno.

  Wojciech Roszkowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, poročilo, ki ga obravnavamo, dokazuje, da EU ne more niti oceniti stanja. Nahajamo se na robu demografske katastrofe, vendar o tako pomembnem vprašanju razpravljamo zvečer, ko je prisotnost najmanjša.

V EU je nastala demografska kriza. Medtem ko poročilo govori o spremembah, besedilo uvodne izjave F nasprotuje besedilu odstavka 1. Navaja se neplodnost žensk; kaj pa neplodnost moških? Govori se o neplodnosti parov, kot da bi homoseksualni pari lahko bili plodni. Govori se o neplodnosti, ne omenja pa se splavov, ki so glavni vzrok za zmanjševanje števila prebivalstva v Evropi. V zadnjih petdesetih letih se je v 27 državah članicah opravilo približno 75 milijonov splavov. Brez teh splavov bi bilo prebivalstvo Evropske unije za 15 % večje in te krize ne bi bilo.

V EU vedno govorimo o pravicah, nikoli pa o dolžnostih ali dolžnostih v zvezi s prihodnostjo. To se lahko opiše le kot vstop odraslih v drugo otroštvo. Zato nastaja kriza: otroci in starejše osebe ne morejo imeti potomcev, brez potomcev pa ne bo prihodnosti.

  Csaba Őry (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Poročilo o demografski prihodnosti Evrope je pomembno, ker govori o reševanju ključnih težav, kot so zaustavitev staranja prebivalstva, spodbujanje želje po otrocih, izboljšanje ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem, zaposlitvene možnosti za ženske, skrb za starejše osebe, zagotavljanje pomoči potrebnim ob delu ter vprašanje dolgoročnosti in finančne izvedljivosti obsežnih sistemov socialnega skrbstva.

V jedru teh vprašanj so družina, vprašanje porazdelitve dela znotraj družin, enak delovni čas moža in žene, sredstva in izobrazba za vedno več otrok ter nadaljnja pomoč in skrb za starejše odvisne osebe. Kako je mogoče odrasle ljudi spodbuditi, da bi bili hkrati zaposleni in imeli otroke? Hkrati želimo na ravni politike Unije spodbujati tudi aktivno starost, torej spodbujati zaposlitev v upokojitvi in starostno mejo prestaviti na nekoliko pozneje, če je to mogoče, in s posrednimi spodbudami zmanjšati število prezgodnjih upokojitev.

Te cilje, ki so medsebojno odvisni, lahko dosežemo le ob upoštevanju dveh dejavnikov: podpore za družine in izboljšanja zdravstvenega stanja ljudi. Očitno je, da lahko povečanje želje starejših po delu pričakujemo le, če so dovolj zdravi in sposobni stalne zaposlitve brez večjih težav.

Žal več držav članic iz proračunskih razlogov ne zagotavlja zdravstvene podpore ali jo zmanjšuje, poleg tega pa se vzpostavlja vedno več obremenitev za delavce, vključno s starejšimi osebami in osebami, potrebnimi pomoči. To ni prava smer. Ta smer ne prispeva k izvajanju lizbonske strategije in k reševanju demografskih težav. Enako stanje vlada na področju sistemov za podporo družinam, ki jih moramo prav tako razširiti, ne pa odpravljati in zmanjševati. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Rovana Plumb (PSE). – (RO) Gospod predsednik, gospod komisar, poslanci, poročilo gospe Castex je zelo pomembno za prihodnost Evrope, zato gospe poročevalki za njegovo vsebino čestitam.

Bistvo pravilne demografske politike je, da ne smemo določati nalog za prihodnje generacije, ki jih je skoraj nemogoče uresničiti ob upoštevanju razmer, ki se jih predvideva v naslednjih desetletjih. Na kratko, poiskati moramo rešitve, ki so prilagojene sedanjosti, vendar zlasti prihodnosti.

Demografsko stanje je težava po vsej Uniji, zato opozarjam na dejstvo, da ima regija, ki jo zastopam, na tem področju resne težave. Družbeno-kulturna realnost, ki izhaja iz dolgotrajne izkušnje s komunizmom, je dejansko neposredno vplivala na demografske procese vzhodnoevropskih držav, pri čemer je Romunija poseben primer.

Odgovor na demografski izziv je na prvi pogled enostaven: države članice morajo čim prej spremeniti svojo demografsko politiko, da se odpravijo negativne posledice zmanjšanja prebivalstva in demografskega staranja. Čeprav rešitve niso vedno tako enostavne kot vprašanja, želim poudariti pomen točke 10 iz poročila, ki države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev kakovostnih in cenovno dostopnih storitev varstva otrok v skladu z barcelonskimi cilji, da bi do leta 2010 države članice vzpostavile storitve, ki bodo omogočile varstvo vsaj 90 % otrok med tretjim letom in starostjo za vstop v šolo ter vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let. Gre za cilj, ki je hkrati velikodušen in nujen.

Mislim, da je zagotavljanje neposredne finančne pomoči v obliki gotovine le začasna rešitev, zato je treba poudariti zagotavljanje podpore staršem v povezavi z delodajalcem ter kakovostne in cenovno dostopne storitve za varstvo otrok in izobraževanje, da se zagotovi ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem. Evropske institucije in države članice se začenjajo zavedati pomena demografske politike, vendar to ni dovolj. Potrebujemo prvi ukrep, natančen popis demografskega stanja v Evropski uniji.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, najprej želim čestitati poročevalki. Gre za zelo celovito poročilo o vprašanju, ki je za EU zelo pomembno: obvladovanje demografskega izziva.

Omeniti želim le dve področji, vključeni v to poročilo: položaj negovalcev, zlasti družinskih negovalcev, in vprašanje pokojnin. V zvezi z negovalci poročilo države članice opominja, da se negovalci srečujejo z različnimi ovirami, ter poziva k zagotavljanju večje pomoči za te negovalce, zlasti pravice do prilagodljivega ali polovičnega delovnega časa. To bo negovalcem omogočilo lažje sprejemanje odločitev in ustrezno usklajevanje dela in zasebnega življenja.

Nedavno predhodno odločanje Sodišča Evropskih skupnosti, ki je podprlo tožbo zaradi odpovedi pod prisilo, ki jo je vložil negovalec v Združenem kraljestvu, kaže, da podobno meni tudi Sodišče.

To poročilo poudarja tudi, da ima dostop do ustreznih storitev za tiste, ki potrebujejo nego, pomembno vlogo pri zagotavljanju polne in enakovredne udeležbe moških in žensk na delovnih mestih. To nam bo pomagalo pri doseganju lizbonskih ciljev. Vendar je treba seveda v vsakem primeru zagotoviti ustrezne storitve.

Poročilo izpostavlja tudi zelo veliko razliko med povprečno poklicno pokojnino moških in žensk. Razlog za to so pogosto prekinitve zaposlitve zaradi skrbi za otroke ali starejše sorodnike. Zato poročilo poziva države članice, naj ukrepajo za zagotovitev, da prekinitve zaposlitve zaradi materinstva in očetovstva ali starševski dopusti pri izračunavanju pravic iz pokojninskega zavarovanja ne pomenijo neugodnosti.

Bistveno je, da današnji negovalci, ki pogosto delajo 24 ur na dan in sedem dni v tednu, ne bodo naslednja generacija starejših in revnih oseb. Da se to ne bi zgodilo, morajo države članice ukrepati in rešiti vprašanje pokojnin za negovalce. Popolnoma nesprejemljivo bi bilo, če osebe, ki so prevzele nalogo negovalcev, ne bi prejemale primernih pokojnin.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, ko sem obiskoval osnovno šolo, je bilo 100 milijonov Evropejcev starih 14 let ali manj, tako kot jaz. Ko bom star 87 let, bo v Evropi toliko starih otrok le 66 milijonov. Vsak četrti evropski državljan je star več kot 65 let in čez 40 let bo vsak drugi Evropejec v starostni skupini za upokojitev.

Naj vas spomnim, da ti podatki niso zgolj statistika. To bo povzročilo veliko rast javne porabe in prejemkov. V Evropi, vključno z mojo državo, vlada demografska kriza. Pred 100 leti je bil vsaki šesti ali sedmi prebivalec Evropejec, vendar bo čez 40 let vsak 20 človek živel na našem kontinentu.

Kaj naj storimo? Spodbujamo materinstvo, ustvarimo gospodarske spodbude za rojevanje otrok vključno z davčnimi olajšavami, podpremo velike družine, vendar kar je vsekakor treba narediti je zdraviti neplodnost. Danes se pritožujemo in razpravljamo o problemu priseljencev, vendar te težave izvirajo iz odseljevanja evropskih narodov.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Gospod predsednik, komisar, zdi se mi zaskrbljujoče, da rodnost pada že nekaj let in da navedbe kažejo na to, da se bo do leta 2050 struktura prebivalstva v Evropski uniji spremenila. Splošno se bo prebivalstvo Evropske unije postaralo in primanjkovalo bo ljudi, sposobnih za delo. Unija bo posledični soočena z izgubo konkurenčnosti v primerjavi z regijami, ki beležijo znatno demografsko rast.

Tako bi lahko demografska nestabilnost vplivala na financiranje sistema socialnega skrbstva in pokojninskih sistemov. Vendar ta situacija ni nova in trenutne neugodne demografske spremembe nas silijo k pomembnemu vprašanju; kdaj moramo pri iskanju rešitev analizirati njihove vzroke in posledice. Menim, da so glavni vzrok za to demografsko stanje neugodne razmere in trendi, ki skušajo nadomestiti tradicionalne družine z možem in ženo, vlogo materinstva v ženskem življenju, vlogo moškega kot očeta, ekonomske in socialne koristi za družine z več otroki ipd.

Kot oče in kot zdravnik pozdravljam tiste dele poročila, ki se nanašajo na varovanje materinstva in zagotavljanje socialno-gospodarske podpore za družine in dejavnosti, ki bodo moškim in ženskam omogočile lažje usklajevanje družinskega življenja z delom. Prav tako se strinjam s pragmatičnim in racionalnim pristopom k politiki priseljevanja. Naj omenim, da po mojem mnenju racionalna politika priseljevanja pomeni delovanje tistih delovnih mest, ki v državah članicah EU že dolgo niso delovala. o je področje, v zvezi s katerim potrebujemo dobro premišljeno in dobro pripravljeno evropsko politiko. Evropa mora v zvezi z uporabo t.i. sistema modre karte, kot del procesa priseljevanja, izbrati le tiste ljudi, ki so kvalificirani in ki lahko opravljajo tiste poklice, na katerih primanjkuje delovne sile.

Menim, da je drugi pozitiven vidik možnost posvojitve za neplodne pare in ustvarjanje dobrih pogojev za rejniške družine. (Kmalu bom končal.) Vendar se ne strinjam s spodbujanjem oplojevanja z medicinsko pomočjo kot možnosti za zdravljenje neplodnosti, ker…

  Joel Hasse Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vprašanje glede evropske demografske prihodnosti je vsebinsko zelo obravnavana v tem parlamentu. V Lizboni sem med razpravo v zvezi z Bushill-Matthewsovim poročilom skupaj s kolegico Edito Estrela zagovarjala javno predstavitev mnenj v zvezi z demografijo in solidarnostjo med generacijami. Gospe Castex čestitam za njeno poročilo, ki je obširnejše tj. zajema tudi demografsko prihodnost Evrope.

Izzivi solidarnosti ne obstajajo le med generacijami, ampak tudi med regijami in zajemajo integracijo imigrantov, politiko o človeških virih in seveda izziv demografske prenove.

Gospe in gospodje, taka demografska prenova vključuje upoštevanje pomembnosti ustanove za varstvo otrok, ki staršem lajšajo vstop na trg dela in pomagajo pri boju proti revščini zlasti v enostarševskih družinah.

Vendar je prav tako pomembno vzeti v obzir to, da nekateri cilji na tem in drugih področjih, ki so bili ustrezno določeni v Barceloni, v številnih državah še niso bili doseženi; poudaril bi večjo vključenost glede žensk, ki delajo in podporo za zaposlovanje ljudi, starih čez 55 let.

Tudi v zvezi z davki je pomembno, da države članice razmislijo o možnosti spodbujanja učinkovitih ukrepov za povečanje rodnosti, tako da zmanjšajo finančne omejitve pri odločitvi za več otrok.

Naj pojasnim, da je še zmeraj pomembno, da je delavcem po želji zagotovljeno podaljšanje njihovega dela v pravnem okviru vsake države članice, vendar z zagotovljeno pravico do upokojitve ob zakonsko določeni starosti. Seveda je bistveno delati za boljšo trajnost sistema socialne varnosti.

Prihodnost Evrope glede prebivalstva je v tesni povezavi s priseljevanjem iz juga in zato mora izobraževalni sistem upoštevati potrebe imigrantov in njihovih družin, da se bodo lahko počutili srečne in izpolnjene v različnih državah članicah.

Sklep: demografska prihodnost Evrope je odvisna tudi od nas, Evropskega parlamenta. Prepričan sem, da bomo izpolnili svoje odgovornosti.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Demografska prihodnost Evrope je dolgoročen problem. Evropa se hitro stara. Grozi nam poslabšanje med delovno aktivnim prebivalstvom, upad gospodarske konkurenčnosti in zmanjšanje financiranja socialnega varstva ter ohranjanje pokojninskih sistemov v ravnovesju.

Velika razširitev Evropske unije in migracije ljudi iz novih držav članic v stare države članice zaradi zaslužka so ta problem v zahodni Evropi ponovno povzročile, vendar ga niso rešile. V Evropi se proces staranja nadaljuje in potrebni so odločilni ukrepi na sledečih področjih, med katerimi so: varovanje človekovih pravic in pravic iz delovnega razmerja, spodbujanje pro-družinske politike, zdravstvene oskrbe in socialne pomoči ter izboljšanje upravljanja s človeškimi viri, v kar morajo biti vključeni tudi priseljenci. Ti koraki bodo zagotavljali želene rezultate dokler procesi globalizacije ne bodo uničevali človeštva in družine ter dokler bo najvišja vrednota človek in ne kapital.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (SK) Evropa se sooča z znatno negativnimi demografskim gibanjem, ki kaže, da se bo v 50 letih večina demografskih sprememb zgodila v Evropi. Padajoče število rojstev ter postopno staranje in umiranje populacije sta največji težavi. Pod določenimi pogoji grozi celo konec evropske civilizacije. Pri obravnavanju razlogov za te razmere moramo biti verodostojni.

V zadnjih 50 letih se zaradi umetnih splavov v Evropi ni rodilo na milijone prebivalcev. Mladi niso bili vzgojeni tako, da bi se obnašali odgovorno v zvezi s spolnostjo; svoboda v zvezi s spolnostjo je tipična značilnost današnje družbe. Prav tako se je v zadnjih 50 letih povečalo število razdrtih zakonov, ločitev, nepopolnih družin in vedno več otrok je rojenih izven zakonske zveze. K temu dodajte še ogromno razvrednotenje vrednosti otroka: na primer, kakšen odstotek cene enega ali dveh avtomobilov lahko letno odpiše podjetnik in kolikšen delež stroškov otroka lahko odpišejo starši? Naša socialna politika nagrajuje tiste, ki imajo le nekaj otrok ali pa sploh ne in se primarno osredotoča na njihove poklicne kariere. Imamo socialno politiko, ki družine z več otroki sili v revščino in odvisnost od državnih prejemkov. Država je glavni, odločilni organ, vpleten v sojenje in prerazporejanje ter v doseganje medgeneracijske solidarnosti z davčno in socialno zakonodajo. Mediji in družba postavljajo ženske pod izjemen pritisk saj prepričujejo, da ima vrednost in namen le tisto njihovo delo, ki ga opravljajo v okviru službe. Rojevanje otrok in vzgajanje sta še zmeraj obravnavana kot nujno zlo. Materinstvo praktično nima vrednosti. Z denarnimi izrazi njihova vrednost ni izražena niti z minimalno plačo.

Gotovo obstajajo še drugi vzroki, vendar so omenjeni tisti, ki so uničili evropsko demografijo. Evropa je lahko ponovno kontinent prihodnosti in upanja le, če te vzroke odpravimo, saj je kontinent brez otrok kontinent brez prihodnosti.

  Edite Estrela (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, rada bi se zahvalila gospe Castex za njeno odlično delo.

Demografske spremembe so za Evropo velik izziv. Pred 100 leti je evropsko prebivalstvo predstavljalo 15 % svetovnega prebivalstva. Leta 2050 bo verjetno zajemala le 5 %. Vsaka ženska v Evropski uniji ima povprečno 1,5 otroka kar je manj od 2,1 otrok, potrebnih za ohranjanje prebivalstva.

Razmere so resne in imele bodo negativne posledice na gospodarstvo, sisteme socialne varnosti in na samo sestavo družbe.

Zato so potrebni ukrepi, kot jih je pred kratkim sprejela Portugalska, ki je vložila več kot 100 milijonov EUR za zagotovitev jasli in vrtcev in s katerimi je presegla cilje lizbonske strategije. Dodeljevanje predporodnega dodatka nosečnicam, ki to najbolj potrebujejo, družinski dodatki za otroke priseljencev, podaljšanje porodniškega dopusta, 20 % zvišanje družinskih dodatkov za enostarševske družine, davčne ugodnosti za podjetja, ki za svoje zaposlene izvajajo ali subvencionirajo jasli, vzpostavljanje materinskih ugodnosti in javna podpora za medicinsko podprto prokuro so dobri primeri, ki naj jim sledijo druge države.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod komisar, nedvomno vas bo vse, kar so kolegi ponavljali, privedlo do tega, da boste v novi socialni program demografski problem vključili kot enega od temeljnih vprašanj kar pričakujemo kot vaš predlog za leto 2008.

Z načrtovanim pristopom življenjskega cikla je demografski razvoj povezan s potrebo po nadzorovanju in predvidevanju potreb po prihodnjih znanjih in tako ustvarjanju dinamičnega človeškega kapitala na trgu dela. To je potrebno za spodbuditev upov za ohranjanje primerjalne prednosti razvojnih sposobnosti EU.

Gospe Castex čestitam za njeno strpnost pri izvajanju tako težkega ocenjevanja. V njenem poročilu lahko vidimo nepretrgano verigo težav, navedenih v obliki povzetka. Horizontalni ukrepi bodo zagotovili rešitve.

Po zgledu sporočila Komisije je bila podana predstavitev težav, ki zahtevajo dobro delovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v zvezi z veliko sektorji. Prva potreba, kot smo že velikokrat slišali, je okrepitev medgeneracijske solidarnosti z večstranskim gradivom in moralno podporo družine. Tako bi morali korist imeti vsi, ne glede na to, ali družina živi v mestu ali odročni vasi; koliko so njeni člani stari ali kakšno je njihovo poreklo in ali so domačini ali priseljenci.

Dejstvo, da družine živijo v državi članici, jim mora dovoljevati razvoj njihovih sposobnosti kot virov za proizvajanje bogastva. Družine so središče razvoja: zagotavljajo delovno silo, porabljajo blago in ustvarjajo nove dinamične člane. Za ustvarjanje novih družin je potrebna zagotovitev pravne varnosti, varovanje kontinuitete politike in predvsem odkrit dialog v javnem in zasebnem sektorju.

  Corina Creţu (PSE). – (RO) Spoštovani kolegi, najprej bi rada določila kakovost poročila gospe Castex o odločilni temi za prihodnost evropskega socialnega modela in gospodarsko rast na območju Evropske unije. Prav tako bi rada pozdravila prisotnost komisarja Spidla in njegovo nagibanje k socialnim zadevam. Zahvaljujem se gospe Castex zlasti za pozornost, namenjeno položaju žensk in njihovemu dostojanstvu ter skladnosti z njihovimi državljanskimi pravicami in svoboščinami.

Na tem mestu mi ni treba spominjati na dogodke, ki so jih doživele ženske v Romuniji v obdobju komunizma, ko je splav bil nezakonit in na človeške tragedije, ki so izvirale iz splavov, ki so jih romunske ženske s primitivnimi sredstvi izvedle same. Film, ki ga je režiral Romun Cristian Mungiu in ki je leta 2007 na podelitvi zlatih palm v Cannesu bil nagrajen, ponuja resnično sliko te prave nacionalne travme, s katero se Romuni spopadajo, tj. situacijo za katero vem, da je v normalnem svetu težko razumljiva.

Vzhodne evropske države so po padcu komunizma izkusile resničen demografski šok. Več kot desetletje in pol je demografsko povečanje bilo negativno in boječe spremljamo počasno spreminjanje teh razmer. Kljub temu je na splošno mogoče storiti veliko stvari, da se te razmere v državah Evropske unije spremenijo in ukrepi, predlagani v poročilu, so po mojem mnenju zadostni, zato bi jih nacionalne vlade morale sprejeti in Komisija podpreti.

Želela bi omeniti še en vidik, ki se nanaša na pokojninski sistem. Starost mladih ob vstopu na trg dela se je po celotni Evropi določeno dvignila hkrati z znižanjem upokojitvene starosti. Več držav se pritožuje nad dejstvom, da jim na eni strani primanjkuje delovne sile, po drugi strani pa se ljudje pri 50 letih upokojijo ali pa ne najdejo zaposlitve. Cenim ukrepe v zvezi s tem problemom, ki so predlagani v poročilu

  Rumiana Jeleva (PPE-DE). – (BG) Gospod predsednik, kolegi, Evropa je prva regija na svetu, ki čuti učinke demografskih izzivov.

Demografski razvoj je rezultat treh dejavnikov: rojstev, pričakovane življenjske dobe in migracijskih tokov. Število rojstev je v Evropski uniji v zadnjih treh desetletjih upadlo in ni opaziti obratnega trenda. V nekaterih državah članicah se razmere slabšajo, medtem ko v moji državi, Bolgariji, temu lahko rečemo „demografski propad“ z najnižjo stopnjo rodnosti in najvišjo stopnjo umrljivosti v Evropi.

Hkrati se pričakovana življenjska doba viša. To je stabilen trend, ki bo v prihodnosti vplival na vse vidike gospodarskega in socialnega razvoja evropskih državljanov.

Kot primer vzemimo evropsko stopnjo starostne odvisnosti. Trenutno znaša ena proti štiri, kot je bilo povedano tukaj. Pričakuje se, da bo do leta 2050 ena proti dva. Vendar je tudi danes to občutljivo razmerje dejstvo. Še enkrat bom navedla primer Bolgarije, kjer je razmerje med upokojenci in aktivnim prebivalstvom 1 proti 1,2.

V zvezi z migracijskimi tokovi bi moral biti naš pristop osredotočen na njihovo učinkovito upravljanje bolj kot na njihov prevelik nadzor. Potrebujemo bolj fleksibilno politiko Skupnosti in držav članic v zvezi s priseljenci, zlasti tistimi, ki prihajajo iz tretjih držav. Priseljevanje je lahko pozitiven element, vendar ni rešitev za kakršen koli vidik obstoječih demografskih problemov.

Vsi ti primeri kažejo, da so demografski izzivi dejstvo in da se moramo z njimi soočiti zdaj. Perspektivo moramo spremeniti in se od izzivov usmeriti k priložnostim. V zvezi z demografskimi spremembami se preveč govori in premalo ukrepa. Zato trdno podpiram razumevanje, da mora demografski razvoj biti vprašanje horizontalne politike, ki mora biti vključena v različne politike Skupnosti ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti.

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) Imamo zelo dobro poročilo, v katerem je očitno zajeto vse. Zahvaljujemo se tistim, ki so ga oblikovali. Kljub temu mi dovolite preoblikovanje, ki ni metaforično. Naš splošni cilj v vlogi politikov je urejanje odnosov med ljudmi in družbo, da bomo v harmoniji z naravo lahko živeli tako dolgo kot je to mogoče. Če ta cilj sprejmemo, ne bomo imeli nobenih demografskih problemov.

Pravzaprav smo predmet demografskega preučevanja le takrat, ko gre za neupravičeno posploševanje in ignoranco tega, kar smo. Obstajajo še drugi indikatorji, ki merijo razmere ljudi kot prebivalstva, in mi jih poznamo. Imenujejo se indeksi človekovega razvoja. Iz tega stališča so države Evropske unije med najbolj naprednimi državami, kar je dobro. Izziv ni spremeniti demografsko gibanje ampak sprejeti dejstvo, da moramo spremeniti naš ekonomski in socialni model. To je nadrejeno drugim modelom, vendar nezadostno. To je zaostalo za našim človeškim razvojem. Med našim splošnim ciljem ter organizacijo družbenega okolja in ekonomskih odnosov, med izjavami in dejstvi obstajajo razlike.

Pravimo, da je potrebnih več rojstev otrok. Hkrati 30 % otrok v Evropi živi na pragu revščine. Od žensk pričakujemo, da bodo rojevale otroke, vendar so mati samohranilke izpostavljene največjemu tveganju izključitve. Stopnja zaposlovanja se mora povečati, vendar se storitev socialnega skrbstva ne bi smelo financirati. Izvažamo probleme in hočemo uvoziti rešitve, vendar državljani niso trg. Če želimo rešiti ta problem, moramo počlovečiti ekonomske in socialne odnose. To je velik izziv.

PREDSEDUJOČI: Gospod VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

  Péter Olajos (PPE-DE).

– (HU) Gospod predsednik, naslavljam vas v imenu regije, ki je v demografski krizi in ki je eden od najbolj tistih narodov v regiji, ki ima najvišjo stopnjo obolenj.

Kot poslanec, odgovoren za javno zdravje, ne morem dovolj poudariti, kako tesno so povezani naši demografski problemi in problemi javnega zdravja. V moji domovini, na Madžarskem, za rakom umre več ljudi kot kjer koli drugje v Evropi in tudi to prispeva k dejstvu, da vsako leto umre 50 % več ljudi kot se jih rodi.

Poročilo Castexove o demografski prihodnosti Evrope upravičeno izpostavlja, da mora biti oblikovana nova politika v korist obnovitve. Naj navedem samo en primer: medtem ko bo prebivalstvo v islamskih državah do leta 2050 naraslo na 1300 milijonov, bo evropsko iz 495 milijonov padlo na 400 milijonov.

Ta nova demografska politika mora temeljiti na dveh osnovah: družini kot najpomembnejši osnovni enoti družbe in zdravih ljudeh. Družinam morata biti zagotovljena sistem, ki jih učinkovito spodbuja, in varstvo. Danes je v mnogih državah članicah imeti otroka enako revščini. Ampak obstaja tudi veliko dobrih primerov. Ponekod država velikim družinam odvzame dodatno obremenitev. Ta dober primer se mora izvajati povsod.

Zdravje je pogoj kakovost življenja. Državljane je treba privesti do tega, da se bodo zanimali za ohranjanje lastnega zdravja. Za to bodo dobili potrebno državno podporo na vseh materialnih področjih kot so obvezni presejalni testi in brezplačne športne aktivnosti ter na intelektualni ravni izobraževanje v zvezi z zdravjem in znanjem o demografiji.

V osnovnem interesu vsake države članice je izboljšati lastne demografske in zdravstvene razmere. To je še zlasti pomembno na Madžarskem, kjer obstaja možnost, da bo v prihodnosti število prebivalcev padlo pod 10 milijonov in kjer je povprečna pričakovana življenjska doba za 10 let nižja od evropskega povprečja. Prihodnost Evrope je odvisna od demografskega gibanja generacij, ki živijo zdaj. Česar vlada zaradi slabe politike ne stori zdaj, bo pozneje težko odpravila.

  Vladimír Maňka (PSE). – (SK) Gospe in gospodje, ljudje v Evropski uniji živijo vedno dlje. To je pozitiven pojav. Vendar obstaja stalno upadanje števila mladih. Število delovno aktivnih ljudi bo pričelo upadati v roku največ treh ali štirih let. Danes je razmerje trije delovno aktivni ljudje, proti enemu človeku v starosti za upokojitev; leta 2050 bo v tem razmerju le 1,5 delovno aktivnih ljudi. Kako lahko rešimo gospodarske učinke staranja prebivalstva?

Prvič: najti moramo delovna mesta za več ljudi. Tradicionalna predstava moških, ki delajo in žensk, ki izpolnjujejo družinske dolžnosti ni več spoštovana. Večina žensk želi, da bi postale matere in da bi imele poklicno kariero. Javne politike morajo podpreti obe želji. Skandinavske države so dober primer. Njihove aktivne politike trga dela v kombinaciji z boljšo oskrbo žensk z otroki ponuja najboljšo kakovost življenja.

Drugič, reformirati moramo sisteme socialnega skrbstva, ki so oblikovani za skrb za starejše ljudi in za ljudi v starosti za upokojitev. Če tega ne naredimo na podlagi socialne enakosti in solidarnosti, bodo starejši ljudje prikrajšani. Da bomo dosegli dolgoročno izboljšanje, potrebujemo reforme pokojninskih sistemov in sistemov zdravstvenega varstva ter naložbe v dobro zdravje. Starejši ljudje so zbrali veliko znanja in izkušenj, zato jih moramo motivirati, da bodo delali dlje.

Gospe in gospodje, lizbonska strategija pričenja z novim ciklom in nam daje priložnost, da uvedemo reforme, ki bodo povečale produktivnost pri delu in pomagale ustvariti delovna mesta in tako pomagale pri zmanjševanju gospodarskega učinka staranja prebivalstva.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospe in gospodje, Evropa se trenutno ukvarja z znatnimi demografskimi izzivi, ki bodo imeli dolgoročni učinek na njeno prihodnost. Zato je naša razprava dobrodošla in potrebna za zagotovitev dobre prihodnosti in znatnega razvoja.

Menim, da morajo tri ideje izmed vseh priporočil v poročilu predstavljati jedro evropske demografske politike. V zvezi s trendom staranja prebivalstva mora Evropska unija najprej posvetiti posebno pozornost otrokom in mladim. Zaščita otrok in zagotavljanje utemeljene priložnosti za osebno in strokovno ocenjevanje mladih sta za prihodnost strateško pomembna, razvoj teh namenov pa mora biti vključen v celovito politiko za varovanje družine in spodbujanje žensk.

Drugi element, tj. izobrazba, je v tesni povezavi z omenjenim načelom. Konkurenčna Evropa vključuje človeške vire, ki so se sposobni soočiti z novimi izzivi in znanstvenim napredkom, javno zdravje ter primerni življenjski standard. Doseganje teh ciljev je nedvomno odvisno od stopnje izobrazbe in vseživljenjskega usposabljanja vseh generacij.

Nazadnje prilivi priseljevanja predstavljajo tretji odločilen dejavnik, saj je imigracija pomembna predpostavka pri zagotavljanju demografskega ravnovesja in gospodarske rasti. Zato pozdravljam poziv poročevalke k temu, da se priseljevanje smatra kot pozitiven element evropskega prebivalstva, vendar zlasti pri usklajevanju evropskih politik na področju socialnega vključevanja imigrantov ter boju proti diskriminaciji in ksenofobiji.

Ob koncu bi rada poudarila potrebo po sprostitvi javnih politik na vseh potrebnih ravneh, da se bodo omenjeni cilji lahko uspešno izvajali. Lokalne in regionalne oblasti imajo v tej smeri odločilno vlogo in bi morale biti konstantno vpletene.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Poročevalki čestitam, ker je pripravila tako dober dokument. Želel bi izpostaviti, da bosta naš uspeh in naš neuspeh pri izvajanju tega dokumenta zelo pomembna za prihodnost Evropske unije. Obstaja možnost, da bo več manjših narodov EU v 100 letih izginilo. Staranje prebivalstva odraža povečanje kakovosti življenja in socialne solidarnosti ter razvrednotenje družine. To bi lahko zaviralo napredek Evrope, vendar se s primernimi varstvenimi ukrepi lahko pojavijo nove možnosti.

Države, ki so se EU pridružile v novem tisočletju, še posebej občutijo obremenitve teh problemov. Njihovi državljani so obremenjeni s pomilovanja vrednimi pokojninami, rojstvi, ki so pod evropskim povprečjem, zlorabo alkohola in drog itd. Temu območju je koristilo, da je pred prehodom na tržno gospodarstvo imelo zadostno število jasli in predšolsko izobraževanje in to takrat, ko je večina bila ukinjenih. Iz novih držav pristopnic zlasti Baltskih držav, Poljske, Bolgarije in Romunije se ljudje množično izseljujejo v bogatejše države članice. To predstavlja ogromno izgubo trdih delavcev in izobražencev, tj. ljudi, ki so se z visokimi stroški izobraževali v svoji državi.

Podpiram predlog za porabo strukturnih skladov za kritje te škode, vendar to ne bo dovolj. Potrebna je še dodatna finančna podpora za nove države pristopnice, ki so na žalost prikrajšane zaradi bega možganov, saj so izgubile svoje najboljše znanstvenike, zdravnike, inženirje in umetnike, ki so odšli v bogatejše države članice. Podpiram predlog, da se starejšim ljudem omogoči zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, saj bi tako lahko svoje izkušnje prenesli na mlajše generacije.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, menim, da je to zelo zaskrbljujoča razprava, čeprav temelji na dejstvih in temeljitem poročilu v zvezi s katerim čestitam poročevalki. Mogoče poteka prepozno v noč, saj ima lahko človek nočne more glede na demografsko gibanje, ki je vključeno v poročilu.

Če ne bomo storili ničesar, bodo napovedi, vsebovane v poročilu, gotovo lahko pretekle, čeprav so se nekatere države članice že odzvale in izvajajo ukrepe za podporo moškim, ženskam in otrokom, kar je pozitivno.

Ironično je, da sem odrasla v dobi, ko so nam govorili, da je otrok preveč in ker sem odrasla v družini z osmimi otroki je bila to v evropskem kontekstu verjetno velika družina in z veseljem lahko povem, da je moja mati pri 85 letih še živa in zdrava.

Preprosta resnica je, da ženske ne morejo delati vsega. Ne moremo hkrati imeti otrok, obdržati delovnega mesta izven doma, skrbeti za ostarele starše in sodelovati v širši družbi. Nečemu se je treba odpovedati. Menim, da je od vsega tega popustila stopnja rodnosti. Vendar imam, ironično, upanje v človeštvo, uresničevanje realnosti, v kateri se nahajamo in prilagajanje bolj uravnoteženemu pogledu na to, kaj je potrebno za živahno družbo in, še enkrat, večjo vrednost otrok. Mogoče bo nocojšnja razprava pripomogla k temu.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Gospod predsednik, gospod komisar, najpomembnejša značilnost tega poročila je njegova povezanost z realnim življenjem. Demografski problemi v Evropi obstajajo in v nekaterih državah bi jih lahko opisali kot krizo. Imajo svoje vzroke za nastanek in nacionalne posebnosti, vendar imajo tudi nekatere skupne elemente.

Posledice, ki so pred nami, so dejansko zelo pomembne: nesposobnost reševanja velikih socialnih in gospodarskih vprašanj držav članic z lastnimi človeškimi viri, ki se bodo razvili v bližnji prihodnosti; organiziranost tokov priseljevanja, ki se spreminjajo in ob tem ustvarjajo nove izzive. Politika, usmerjena k mladim generacijam, materinstvu, socialnemu varstvu in gospodarski podpori mladih žensk, moških in njihovih družin ter odgovornemu starševstvu je bistvena za premagovanje demografskih problemov. Materinstvo mora biti priznano pri izračunavanja starešinstva.

Demografski problemi morajo biti vključeni tudi v izobraževanje in usposabljanje vsake prihodnje generacije. Sicer se bo problem prelagal iz ene na drugo generacijo in tako povzročil nove krize. Ne pozabimo na izobraževanje o spolnosti in dobrem starševstvu ter solidarnost med generacijami. Vlade bi morale biti bolj predane vzgajanju in izobraževanju otrok in njihovi nastanitvi v jaslih in otroških vrtcih.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, poročevalki bi se rada zahvalila za odlično poročilo.

Izboljšanje pričakovane življenjske dobe v nespremenjenem ali padajočem delovno aktivnem prebivalstvu bo v Evropi pomenilo povečano odvisnost, kar bo imelo resne posledice na konkurenčnost glede na druge gospodarske regije, pokojnino ter izdatke za zdravstvo in dejansko tudi dolgoročno oskrbo.

Zanimivo je, da je starostna struktura irskega prebivalstva drugačna od strukture večine držav EU in naše demografske razmere so srednjeročno pravzaprav dokaj ugodne.

Vrh starostne skupine našega prebivalstva je približno 10 do 15 let mlajši od splošne EU starosti 25 let. Vendar bo do leta 2050 struktura našega prebivalstva dokaj podobna preostalemu delu Evrope, ko bo evropska stopnja starostne odvisnosti predvidoma narasla na 45 % v primerjavi z evropskim povprečjem, ki naj bi takrat znašal 53 %.

Zanimivo je, da je na Irskem leta 1845 bilo več kot 8 milijonov prebivalcev. Pred dvajsetimi leti jih je bilo 3,5 milijona. Danes je 4,25 milijona prebivalcev. Naša relativno visoka stopnja rodnosti se je v zadnjih letih povečala zaradi povečanega priseljevanja in vrnitvijo gospodarskih izgnancev. Če se to ohrani, bo pripomoglo k ohranjanju ravnovesja med generacijami.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v okviru te razprave želim opozoriti na naslednje probleme: med najpomembnejšimi vzroki za nizko stopnjo rodnosti, ki jo imamo v Evropi, so, prvič, težave pri usklajevanju družinskega s poklicnim življenjem, tj. nezadostno število mest v otroških jaslih za male otroke in pomanjkanje socialno-gospodarske podpore za družine in za zaposlovanje žensk.

Drugič, imamo negotovost, ki nastaja zaradi materialnih in zaposlitvenih razmer, s katerimi se soočajo mladi in pomanjkanje kontinuitete zaposlovanja, pozen dostop do zaposlitve mladih in, končno, drage nastanitve, ki so zato mladim nedostopne. Potrebna je podpora družin z davčnim sistemom, v glavnem s strukturo dohodnega davka na fizično osebo in DDV; v prvem primeru je najboljša rešitev taka, kot so jo sprejeli v Franciji, na primer družinski količnik, ki družinam, ki vzgajajo otroke omogoča, da se njihove davčne obremenitve izrazito zmanjšajo. V zadnjem primeru so potrebne prednostne davčne stopnje za otroško izdelke.

Tretjič, ohraniti moramo vlogo načela medgeneracijske solidarnosti in socialne varnosti, z drugimi besedami načelo, da delovno aktivno prebivalstvo nosi stroške ugodnosti, pokojnin in zdravstva tistih, ki ne delajo, tj. otrok, mladih, ljudi, ki se niso sposobni preživljati sami in, nazadnje, starejših ljudi.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, znotraj Evropske unije je Britanija izgubila nadzor nad svojimi mejami. Priseljevanje v Britanijo je neurejeno, neomejeno in vsesplošno. Kolikor vemo, se v Britanijo letno priseli pol milijona ljudi. Če upoštevamo še tiste, ki so odselijo, je neto število prebivalcev 200000 na leto ali milijon ljudi vsakih pet let.

Stopnja rodnosti je pri priseljencih večja kot pri domorodnem prebivalstvu. Število prebivalcev v Angliji se je dramatično povečalo zlasti zaradi popolnoma nepotrebnega priseljevanja. Demografi so izračunali, da bodo v takih razmerah čez dve generaciji domači Britanci in zlasti Angleži etnična manjšina na lastni zemlji. Britanija preprosto ne more nadzirati politike priseljevanja v Evropski uniji in to je še en dober razlog za odhod.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospe in gospodje, naj še enkrat poudarim visoko kakovost poročila gospe Castex, saj jasno zagotavlja podlago za širšo razpravo, ki se dotika skoraj vseh bistvenih vprašanj.

Težko bi se bilo odzvati na vsa izpostavljena vprašanja zato mi dovolite, da na kratko opozorim na temeljno načelo Evropske komisije, ki se odraža v vseh naših dokumentih in temelji na enakih možnostih; v nobenem od naših dokumentov ne boste našli ideje, da je demografski razvoj problem v zvezi z enim od spolov. Dokaj jasno je, da je to problem v zvezi z enakimi možnostmi in enakimi pravicami moških in žensk. Vidno je tudi, da je ena od rešitev tega problema oblikovanje aktivne družbe, tj. družbe z najvišjo možno stopnjo socialne vključenosti, družbe, ki lahko ponudi možnosti za aktivno zaposlovanje največjemu možnemu številu posameznikov.

Naj tudi povem, da je rezultat prejšnjih razprav vzpostavitev stabilne in stalne podlage, ki vključuje forum o demografiji in Zvezo za družino. Prav tako želim izpostaviti, da Komisija pri ocenjevanju možnosti za zakonodajne pobude na področju ravnovesja med delom in osebnim življenjem, sodeluje s socialnimi partnerji. Komisija se osredotoča tudi na priseljevanje v zvezi s postopnim razvojem bolj kohezivne evropske politike, ki vključuje na primer predlog glede modre karte.

Gospe in gospodje, prav tako bi rad povedal, da smo kljub nekaterim ekstremnim mnenjem, ki se pojavijo v vseh razpravah, pričeli s splošnim soglasjem in menim, da je to soglasje v skladu z osnovnimi priporočili, ki jih je Komisija predstavila na začetku te razprave o demografiji.

Kot sem že povedal, je bila vzpostavljena stabilna osnova in zato pričakujem, da se bo ta razprava nadaljevala, saj tako kot večina vas menim, da je evropski demografski razvoj eden od osnovnih sestavnih delov, ki bodo srednjeročno in dolgoročno določili našo prihodnost.

  Françoise Castex, poročevalka. − – (FR) Gospod predsednik, povedala bom na kratko, saj je bilo povedanih veliko stvari.

Rada bi se zahvalila gospodu Špindlu, ker je izpostavil, da demografsko vprašanje ni le vprašanje v zvezi z ženskami, ampak da zadeva ženske, moške in pare. Za poslance, ki so kritizirali izpust moških, bi rada izpostavila, da sem v svojem poročilu odstavek namenila vprašanju spodbujanja zakona v zvezi z očetovstvom in razvoju sodelovanja očeta v družinskem življenju.

Kakor koli že, če poskusim zbrati kar je bilo povedanega in povzeti glavno usmeritev tega poročila, naj izpostavim močno potrebo po učinkovitih javnih politikah Obstajajo politike, ki zadevajo podporo, nego in izobrazbo, kar se zdi nekoliko paradoksalno v zvezi s vprašanjem, ki se nanaša na intimnost parov in družine. Vendar menim, da je na evropski ravni in v državah članicah javnim organom bil podan ugovor, ki ga je treba resno upoštevati in sprejeti.

Prav tako želim izpostaviti vprašanje močne potrebe po solidarnosti med generacijami, ki smo jo v tem parlamentu že nekaj krat obravnavali, in med različnimi regijami. Gospa Schroedter in gospod Beaupuy sta nocoj izpostavila in ponovno opomnila na pomembnost upoštevanja regionalnega neravnovesja, ki ga bo med regijami s starajočim prebivalstvom, ki potrebuje več nege in ima posledično več stroškov in regijami z mlajšim prebivalstvom, ki bo ustvarjalo bogastvo, saj bo tam živelo produktivno prebivalstvo, povzročilo demografsko vprašanje. To mora Evropska komisija upoštevati pri upravljanju strukturnih in kohezijskih skladov EU.

Končno še vprašanje v zvezi s trgom dela, glede katerega je gospod Andersson, predsednik odbora za zaposlovanje in socialne zadeve povedal, da je pomembna točka v zvezi z demografskim vprašanjem. To ni postransko vprašanje, saj bo manjše oz. skrčeno aktivno prebivalstvo moralo narediti več. Iz tega stališča so pozivi k boljšemu upravljanju s človeškimi viri ter naložbam v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje izredno pomembni in zato jih javni organi v teh določenih primerih in socialni partnerji, zlasti podjetja, morajo upoštevati, saj imajo na tem področju veliko odgovornost.

Zato ta razprava še ni končana.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Starajoče prebivalstvo prinaša nekatere pomembne gospodarske, finančne in socialne izzive. To bo imelo resne posledice na rast in bo izvajalo močan pritisk na socialne koristi zato je ključno, da se na to pripravimo.

Obravnavanje demografskih problemov je večstranski izziv, ki zahteva kompleksno in strateško analizo, načrtovanje ter socialni dialog. Ne gre le za postopno upadanje populacije, ampak tudi za trajnost evropskega socialnega modela v zvezi s socialnim skrbstvom evropskih državljanov, zagotavljanje evropskega gospodarskega razvoja in globalne konkurenčnosti na mednarodni ravni, ki se tako rekoč nanaša na prihodnost Evrope, tj. našo prihodnost in zato je iskanje rešitve skupen interes.

Države članice morajo uporabiti vse možne razpoložljive instrumente za podporo demografske obnove, ki mora bolj kot prej temeljiti na trajnosti večje solidarnosti med generacijami, na zagotavljanju izvajanja enakih možnosti in praks, na usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, na popolnem izvajanju barcelonskih ciljev, na ustvarjanju pogojev za aktivnost v starosti ter na posebnih ukrepih za spodbujanje socialne vključenosti priseljencev in etničnih manjšin. Želene rezultate lahko dosežemo le s skupnimi cilji, skupnimi interesi, skupnim sodelovanjem in prisilo k doseganju ciljev.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Demografska strategija Evropske unije se nanaša na veliko socialnih in gospodarskih vidikov. Kljub temu želim poudariti pomembnost koherentne mladinske politike, zlasti v zvezi z vstopom na trg dela.

Znano je dejstvo, da starostna skupina 25–30 let na evropskem trgu dela sedaj zajema relativno majhen odstotek v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami. Evropska komisija in države članice morajo povečati število zakonodajnih pobud in pilotnih programov z namenom olajšati zaposlovanje mladih. Primera takih pobud sta lahko: zagotavljanje davčnih spodbud za podjetja, ki zaposlujejo mlade ali razširitev vrste fleksibilnih delovnih pogodb.

Drugič, zlasti v novih državah članicah se spopadamo s težavo, v okviru katere mladi skupinsko zapuščajo regije. Kohezijska politika Evropske unije mora s strukturnimi skladi, ki jih daje na razpolago državam članicam, ustvariti ugodne pogoje za mlade, ki bodo tako lahko razvili svoje poklicne in gospodarske projekte v skupnostih, iz katerih prihajajo. Države članice morajo nadomestiti finančno podporo Evropske unije z dejanji, kot so: prednostni dostop mladih do zemljišč in stanovanj, davčne spodbude za podjetne mlade ljudi ali dostop do subvencioniranih posojil za projekte mladih ljudi.

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – Evropa ni pripravljena za izzive, ki jih prinaša demografija.

Evropa je 60 let zaupala piramidni shemi. Deluje dokler je vsaka generacija veliko večja od prejšnje. Vendar danes evropske družine vzgajajo manj otrok, kot so jih njihovi starši.

Želela bi izpostaviti, da nizka stopnja rodnosti v 21. stoletju predstavlja manjšo gospodarsko nevarnost, kot jo je pred 60 leti. Tehnološki napredek nam omogoča večjo proizvodnjo blaga z manj delovne sile. Globalizacija pomeni, da nam bodo države z mlajšim in rastočim prebivalstvom pomagale v zvezi z pokojninskimi obremenitvami, če nam bodo politike to dovoljevale. Moja država, Estonija, je dober primer uspešnega prehoda na financiran sistem pokojninskega zavarovanja.

Estonija hkrati meni, da nizka stopnja rodnosti ogroža trajnost naše kulture in morda celo nacionalnosti. To je problem številnih manjših držav.

Če želimo Evropo ohraniti takšno kakršna je, moramo naše kulture zavarovati tako, da zavarujemo naše družine. Mi, oblikovalci politik, se moramo prepričati, da sta tehnologija in globalizacija naša podložnika in ne gospodarja. To poročilo je dober začetek.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, glede na demografske napovedi bo leta 2050 v Evropi povprečna starost narasla iz 39 (kot je bila leta 2004) na 49 let, kar bo vplivalo na strukturo prebivalstva in starostno piramido.

To bo med drugim povzročilo upad števila mladih, poslabšanje v zvezi z delovno aktivnim prebivalstvom in povišanje povprečne življenjske dobe. Te spremembe višajo povečevanje stroškov, ki jih ima družba v povezavi z vzdrževanjem poklicno pasivnega prebivalstva. Prav tako bodo povečali regionalne razlike, za katere je značilen odliv mladih in tako pospeševanje procesa staranja družbe, ali pa pozitivno priseljevanje, ki ta proces zavira.

Vendar je priseljevanje edina kratkoročna in delna rešitev, zato bi države članice morale ukrepati v zvezi s spoštovanjem enakosti spolov, socialno in finančno podporo za družine in varovanjem materinstva. Le tiste družbe, v katerih so otroci prednostna naloga politike in ki spodbujajo pro-družinsko okolje, bodo lahko kljubovale neugodnim demografskim spremembam.

Želim poudariti, da je povišanje povprečne življenjske dobe pozitivno, zato je treba sprejeti preventivne ukrepe v zvezi z bojem proti revščini med upokojenci in jim omogočiti, da dostojanstveno preživijo svoja zadnja leta. Države članice morajo zahtevati vzpostavitev cenovno dostopnih struktur za ljudi, ki si jih sami ne morejo privoščiti, in za otroke. Države članice morajo pozornost usmeriti tudi na problem v zvezi z neplodnostjo, saj ima velik vpliv na proces, ki povečuje rast demografskega neravnovesja, in na sodelovanje pri premagovanju težav.