Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 21. februar 2008 - Strasbourg

9.2. Belorusija

  Predsednik. – Naslednja točka dnevnega reda je razprava o šestih predlogih resolucije v zvezi z Belorusijo⁽¹⁾.

  Janusz Onyszkiewicz, avtor. (PL) Gospod predsednik, večina političnih zapornikov v Belorusiji je bilo nedavno izpuščenih, pravzaprav vsi, razen enega. To še ne pomeni, da lahko verjamemo, da se stvari v Belorusiji pomikajo v pravo smer. Na isti dan so bili napadeni domovi številnih posameznikov, povezanih z opozicijo v Belorusiji. Poleg tega je bil odpuščen srednješolski učitelj. Pojasnjeno mu je bilo, da, ker je član opozicijske državljanske stranke, ne zagovarja ideologije v skladu z ideologijo države.

V Belorusiji so razmere zelo nenavadne. V tej državi je prisoten koncept državne ideologije, zato ni presenetljivo, da morajo kandidati ob prijavi za študij novinarstva, prava in mednarodnih odnosov predložiti priporočila organov oblasti. Tako deluje postopek izbora. To je popolnoma nesprejemljivo, vendar pozdravljamo sprejeti ukrep in smo zadovoljni, čeprav previdni.

V zvezi z Belorusijo pa se takoj pojavi vprašanje, kakšen je lahko temeljni vzrok za takšen ukrep. Zdi se, da želi predsednik Lukašenko s tem ukrepom in privolitvijo za odprtje delegacije Evropske komisije v Minsku, pokazati, da se ne čuti nepreklicno zavezan sprejetju proruske politike, pri čemer se izključijo vse ostale. Dejansko postaja izvajanje takšne politike v Belorusiji vedno težje. Država noče biti popolnoma pod vplivom Rusije. Takšnega mnenja je celo gospod Lukašenko, vendar so dogodki dovolj zgovorni.

Rusija preprosto odkupuje Belorusijo. Gazprom je pravkar sklenil še en posel, tako da ima zdaj v lasti četrtino delnic podjetij, ki nadzirajo tranzitne poti za nafto in plin preko Belorusije. Delež družbe Gazprom se bo kmalu povečal na 50 %. Prav tako se zdi, da bo Rusiji uspelo prepričati Belorusijo, da sprejme rubelj kot svojo državno valuto.

Na podlagi vsega tega postajajo razmere vedno bolj zaskrbljujoče. Podpora neodvisnemu ukrepanju v Belorusiji in civilni družbi je toliko bolj nujna. Podpora je že na voljo, vendar jo je treba povečati. Zagotoviti jo je treba predvsem institucijam, ki so bile v Belorusiji pravkar ustanovljene. Izpostavim lahko televizijske oddaje v državi, ki so pomembno sredstvo zagotavljanja, da je lokalno prebivalstvo obveščeno o dejanskem dogajanju. Menim, da moramo vprašanje Belorusije ohraniti v ospredju, ker zadeva celotno Evropo. Ne moremo dopuščati razmer, ki prevladujejo v državi, kot je Belorusija in ki jo vodi diktator, v samem središču Evrope.

  Jiří Maštálka, avtor. − (CS) Gospe in gospodje, kljub močno kritičnemu tonu pripomb me veseli, da obstajata najmanj dva pozitivna vidika.

Prvi je odprtje delegacije Evropske komisije v Minsku, ki jo je, kolikor sem seznanjen, odobril tudi predsednik Belorusije. Prepričan sem, da odprtje delegacije EU zagotavlja podlago za nadaljnji razvoj in aktiviranje odnosov z Evropsko unijo na takšnih področjih, ki prinašajo koristi obema stranema, kot so energetika, prevoz, tranzit in celo varstvo okolja.

Drug pozitiven dejavnik, ki se mi zdi pomemben, je srečanje strokovnjakov v Bruslju lanskega junija, na katerem so se osredotočili predvsem na vprašanja oskrbe z energijo ter tudi načrtovane pogovore strokovnjakov o prometnih koridorjih in okolju. Menim, da je ta razvoj dogodkov zelo pomemben. Ne smemo pozabiti, da se Belorusija še vedno spopada z zelo resnimi posledicami katastrofe v Černobilu. Sedanji trendi v medsebojnih odnosih kažejo, da je v političnih krogih Evropske unije prevladalo določeno mnenje o Belorusiji, ki je zelo kritično in enostransko.

Ne potrebujemo le kritike, temveč tudi sodelovanje. Čas je, da tudi Belorusija naredi pozitiven korak, in menim, da mora uradni režim Belorusije ponuditi vsaj moratorij na smrtno kazen, kar bi nam omogočilo začetek novih pogajanj o statusu članstva Belorusije v Svetu Evrope. V zvezi z ukrepanjem EU pozdravljam na primer poenostavitev sistema izdajanja vizumov ali podporo mladim strokovnjakom iz Belorusije pri pridobivanju delovnih izkušenj, tako da se jim zagotovijo priložnosti za spoznavanje delovanja evropskih institucij iz prve roke.

  Józef Pinior, avtor. − Gospod predsednik, to popoldne bi rad najprej pozdravil pozitiven znak v odnosih med EU in Belorusijo. Nedaven razvoj dogovorov o vzpostavitvi delegacije Evropske komisije v Minsku je pozitiven korak proti obnovitvi dialoga med Evropsko unijo in Belorusijo.

Komisijo spodbujamo, da v celoti izkoristi možnosti odprtja delegacije. Čas je, da mednarodna skupnost kot celota nameni več podpore civilni družbi v Belorusiji, zlasti za povečanje finančne pomoči neodvisnim medijem, nevladnim organizacijam in študentom iz Belorusije, ki se šolajo v tujini. Odločitev Komisije, da finančno podporo nameni Evropski humanistični univerzi v Vilniusu, je zelo pametna. Komisija in Svet morata preučiti odobritev finančne podpore projektu, ki se že izvaja, za oblikovanje neodvisnega beloruskega televizijskega programa Belsat.

Poleg tega Evropski parlament poziva Komisijo in Svet, da sprejmeta dodatne ukrepe za poenostavitev in liberalizacijo vizumskih postopkov za beloruske državljane. Države članice na schengenskem območju pozivamo, da uporabijo vsa razpoložljiva orodja, predvsem nacionalne stroške vizuma, za olajšanje pretoka beloruskih državljanov na ozemlju posameznih držav članic.

Prav tako pozivamo, da se režim predsednika Lukašenka usmeri predvsem v liberalizacijo in demokratizacijo, izpustitev vseh zapornikov vesti v državi, uvedbo pravne države in svobode združevanja medijev ter ukinitev smrtne kazni.

Na koncu bi rad to popoldne izrazil solidarnost z združeno demokratično opozicijo Belorusije, vodjem demokratičnega gibanja, Aleksandrom Milinkevičem, in vsemi državljani Belorusije v njihovem prizadevanju za odprto družbo.

  Adam Bielan, avtor. (PL) Hvala, gospod predsednik. Diktatorska dejanja gospoda Lukašenka proti lastnemu ljudstvi v Belorusiji so splošno znana. Že samo letos so bile okrutno zatrte tri miroljubne demonstracije. Organi oblasti sistematično preganjajo opozicijske aktiviste. Uvedli so omejitve za potovanje v tujino verskih delavcev in učiteljev verske vzgoje. Uvedene so bile tudi nekatere precej zanimive določbe. Na primer, vsakogar, ki želi študirati pravo ali novinarstvo, morajo odobriti pristojni organi. Ob upoštevanju tega se žal zdi, da je uvedba strožjih kazni zoper Belorusijo edini možen odziv na nedavne dogodke. Kljub temu ne smemo pozabiti, da sta naša moralna pravica in dolžnost, da v Belorusiji oblikujemo in podpiramo civilno družbo.

Eden od takojšnjih ukrepov za pomoč opoziciji je premostitev izpada novic. Dober primer je pobuda poljske nacionalne televizijske hiše, ki je začela v Belorusiji 10. decembra 2007 oddajati prek prvega neodvisnega programa Belsat. Kot mi je danes povedala gospa Romaszewska, odgovorna producentka tega projekta, pa Evropska unija temu žal še ni namenila nobene finančne podpore. Dejansko še ne obstaja niti proračunska postavka, iz katere bi se lahko namenjala podpora za človekove pravice in demokracijo v Belorusiji.

Gospe in gospodje, opozarjam vas, da so visoke cene schengenskih vizumov še ena velika težava prebivalcev Belorusije. Če je dostop do Evropske unije omejen za člane režima gospoda Lukašenka, moramo dostop do Unije olajšati tistim, ki niso povezani s tem režimom.

  José Ribeiro e Castro, avtor. − Gospod predsednik, januarja letos je bilo aretiranih 10 aktivistov mladinskih gibanj Beloruska ljudska fronta in Mlada fronta, potem ko so se v Minsku srečali z delegacijo Skupnosti demokratične mladine Evrope (DEMYC), nato pa so bili še izključeni iz univerz.

To je zadnje resnično diktatorstvo v Evropi. V Belorusiji so še vedno prisotni smrtna kazen, politični zaporniki, samovoljne aretacije, cenzura medijev, nasilje in omejitve dostopa do interneta. Evropejci svojo svobodo ne smejo jemati za samoumevno, mladi Evropejci pa morajo slediti zgledu skupnosti DEMYC in izraziti solidarnost s svojimi sosedi, tako da podprejo demokracijo in človekove pravice.

Belorusija ne more biti partnerica EU, dokler se nadaljujejo to nesprejemljivo ustrahovanje in usmerjene aretacije. Ob branju uradne biografije predsednika Lukašenka, objavljene v internetu, sem ugotovil, da o sebi piše kot o človeku, „znanem po globokem razumevanju dogodkov, trdem delu, občutku dolžnosti, realnosti, poštenosti in zvestobi načelom“. Zakaj potem gospod Lukašenko ne more dojeti zelo preprostega in jasnega dejstva, da tirani v slogu Sovjetske zveze spadajo v preteklost?

V zvezi s študenti, ki so zatirani in prikrajšani za svojo temeljno pravico do izobrazbe, pozivam Parlament, da me podpre pri parafrazi verza: Hey, Lukashenko, leave the kids alone!

  Elisabeth Schroedter, avtorica. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Belorusija je in ostaja težaven otrok naše politike sosedstva. Diktator Lukašenko še naprej skrbi, da se njegova država sistematično oddaljuje in izolira od svojih sosed. Tepta človekove pravice in ohranja smrtno kazen. To pa ne skrbi le nas; temu množično nasprotujejo tudi prebivalci Belorusije. Vedno več mladih zapušča Belorusijo. Država se je znašla v dramatičnem položaju.

Zato je naloga Evropske unije pomagati Belorusiji, da se vrne na pot k demokraciji. Menim, da pri tem ni mogoče računati na diktatorja Lukašenka in njegov predsedniški sistem, ampak le na opozicijo, civilno družbo in mlade, ki bi lahko oblikovali prihodnjo elito države.

Zato pozivam države članice, da spremenijo svojo vizumsko politiko za te ljudi in jim omogočijo sodelovanje v izmenjavah z mladimi iz Evropske unije, priložnost demokratičnega izobraževanja in priložnost, da sami dejansko izkusijo demokracijo, tako da obiščejo Evropsko unijo. Vizumska politika ne sme postati nepremostljiva ovira na poti do demokracije. To je zelo pomembno.

Pri pogajanjih z Lukašenkom pa ne smemo pristati na nobene koncesije na področju človekovih pravic. V zvezi s tem se Parlament in vse parlamentarne skupine strinjajo, da je treba izpustiti vse politične zapornike, uvesti moratorij na smrtno kazen, svobodo medijev in spoštovanje vseh temeljnih načel demokracije. To je temeljni predpogoj pogajanj. Nobenih koncesij. Odločilen dejavnik je, kaj se bo zgodilo na naslednjih volitvah. Resnično upam, da bodo prebivalci Belorusije vzeli usodo v svoje roke.

  Urszula Gacek, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, gospod Alexander Kazulin, nekdanji beloruski predsedniški kandidat, je odslužil dve leti od petih let in pol zaporne kazni, na katero je bil obsojen zaradi vandalizma. Žena gospoda Kazulina, Irina, se neutrudno bori za svobodo svojega moža, kljub temu, da je resno bolna. Predsednik Lukašenko je predlagal osvoboditev gospoda Kazulina, da bi ta lahko s svojo ženo odšel v Nemčijo, kjer bi se lahko zdravila. Predsednik je bil presenečen, ko je bil njegov predlog zavrnjen. Za gospo Kazulin bi sprejetje tega predloga pomenilo strahopeten pobeg iz domovine.

Če želi predsednik Lukašenko resnično izboljšati svojo podobo, menim, da mora takoj in brezpogojno osvoboditi gospoda Kazulina. Upajmo, da bosta gospod in gospa Kazulin kmalu dobrega zdravja in svobodna v svoji domovini.

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, Belorusija je soseda Evropske unije. Delimo si težko zgodovino komunistične prevlade, vendar Belorusija še vedno ne uživa demokratičnega vladanja in spoštovanja človekovih pravic. Režim predsednika Lukašenka okrutno zatre vsak poskus oblikovanja civilne družbe. Parlament opozarjam, da je gospod Lukašenko kršil demokratične postopke, da bi bil še enkrat izvoljen. Ustrahujejo se novinarji ter voditelji neodvisnih mladinskih organizacij in neodvisnih sindikatov. Člani politične opozicije so bili aretirani. Navedem lahko primer gospoda Kazulina, ki ga je pravkar omenila gospa Gacek, in zatiranje narodnih manjšin, vključno s poljsko narodno manjšino. Nedavno je režim postal zaskrbljen zaradi finančne neodvisnosti malih podjetnikov in je proti njim sprejel represivne ukrepe. Takšne so žalostne razmere v Belorusiji.

Moralna dolžnost Evropske unije je, da zagotovi finančno podporo in informacije vsem, ki si prizadevajo za varstvo človekovih pravic in demokratičnih svoboščin v Belorusiji, z neodvisnimi mediji, na primer s televizijskimi oddajami v Belorusiji.

Vzpostavitev delegacije Evropske unije v Minsku bi bil dober način nadziranja razmer. Deset let po katastrofi v Černobilu sem se legalno udeležila demonstracije v Minsku. Videla sem policijske enote za posebne namene OMON, ki so prišle iz Moskve, da bi obvladale ljudi, evakuirane iz nevarnega območja. Na ulicah Minska sem videla potoke krvi. Ne smemo dopustiti, da se to ponovi.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, v Belorusiji imam nečaka rejenca, ki je zdaj že odrasel in ga obravnavamo kot čudovitega člana naše razširjene družine. Spomnim pa se njegovega stanja poletja, ko je prvič obiskal mojo sestro, in zaradi te osebne izkušnje lahko razumem težave, zlasti invalidne osebe, vzgojene v ustanovi v tako nestabilnem okolju.

Belorusija potrebuje pomoč – ne le z vidika gospodarske in politične nestabilnosti, ampak tudi pomoč za ljudi. Prebivalci Belorusije so še zlasti izolirani in pod nadzorom režima, ki še naprej ogroža demokratične vrednote in svoboščine, do katerih so upravičeni.

Pred božičem sem se sestala z dvema predstavnikoma iz Belorusije. Obvestila sta me o stalno prisotni težavi varovanja verske svobode. Verske dejavnosti so brez registracije pri vladi prepovedane in kdor izvaja neregistrirano versko dejavnost lahko dobi denarno ali zaporno kazen, čeprav je registracijo pri vladi izredno težko pridobiti.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, podpiram izjave prejšnjih govorcev. Vendar bi dodal še eno zelo pomembno točko, in sicer, da politike Belorusije ne moremo obravnavati ločeno od vzhodne politike Evropske unije kot celote. V preteklosti smo ruski upravi odpustili veliko nedemokratičnih dejanj. Tega ne smemo pozabiti. Vem, da dogodki v Belorusiji niso primerljivi s tem, kar se sedaj dogaja v Rusiji, vendar so zagotovo primerljivi s tem, kar se je dogajalo v Čečeniji. Ukrepi, ki jih sprejmemo za Rusijo in Belorusijo, se ne smejo razlikovati.

Vodenje vzhodne politike z vidika širitve Evropske unije je naslednje zelo pomembno vprašanje. Usoda Ukrajine je zdaj v kritičnem položaju in če se nagne v smeri demokracije, bo to obogatilo celotno Evropo. Če smo pripravljeni odpreti vrata prebivalcem Ukrajine, bo to prebivalcem Belorusije sporočilo in jim pokazalo, da je še druga možnost, ki vključuje tesnejše povezave in odnose z Evropsko unijo. V prihodnje bo lahko vključevala tudi članstvo v Uniji, čeprav se to morda ne bo zgodilo še veliko let.

  Predsednik. – Gospe in gospodje, naletel sem na težavo.

Za postopek prijave k razpravi smo predvideli dve minuti: to pomeni dva govorca. Prijavilo se je že osem ali devet ljudi in vidim še več dvignjenih rok, kar pomeni deset ali več prijav.

Besedo lahko prepustim prvima dvema, kar je zame dovolj smiselno, lahko pa se dogovorimo za trideset-sekundne izjave in poskušamo priti na vrsto vsi.

(Izbrana je bila druga možnost)

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, ta razprava je pokazala, da Parlament priznava težavo Belorusije in ji pripisuje velik pomen. Zahvaljujem se vsem, ki so omenili razmere v zvezi s človekovimi pravicami v Belorusiji. Parlament bi rad opozoril tudi na to, da bodo parlamentarne volitve v Belorusiji potekale letos jeseni. Kot poslanci tega parlamenta in tudi kot predstavniki velikih evropskih političnih družin moramo narediti vse, kar je v naši moči, da belorusko opozicijo podpremo v tem upravičenem, čeprav nepravičnem boju za demokratično Belorusijo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Minilo je že nekaj časa od takrat, ko sva gospod Bernd Posselt in jaz v tem parlamentu kljub prepovedi iz varnostnih razlogov prižgala svečo v znak solidarnosti s prebivalci Belorusije, ob prisotnosti komisarja Ferrero-Waldnerja. Kakšna je Belorusija danes? Zadnji evropski diktator Alexander Lukašenko je v Belorusiji priljubljen kljub strogo vodenemu gospodarstvu in ustrahovanju političnih nasprotnikov. Vlada stopnjuje zatiranje in zapira opozicijske aktiviste. Vlada nadzira beloruske medije, zaradi česar prebivalci države pogosto ne vedo, da je režim Lukašenka za Evropsko unijo nesprejemljiv.

Evropski parlament se ne sme zadovoljiti le s podelitvijo nagrade Saharov za svobodo mišljenja Aleksandru Milinkeviču. Ta nagrada Evropski parlament zavezuje k natančnemu spremljanju razmer v Belorusiji.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, rad bi omenil določen primer. Gre za Franka Wieczoreka, mladega opozicijskega aktivista, ki je bil nedavno izključen z univerze. Uraden razlog za izključitev je bil, da se ni udeleževal predavanj. Odsoten pa je bil zato, ker je bil priprt. Z izključitvijo iz univerze se izobraževanje nenadoma konča. Zelo verjetna posledica je tudi rekrutacija v vojsko. Menim, da lahko samo ljudje, ki so osebno izkusili življenje pod diktaturo, razumejo, kakšno je lahko služenje vojaškega roka v vojski režima za člana opozicije. Za tega mladeniča se lahko izkaže za zelo nevarno. Prepričan sem, da moramo z vsemi sredstvi pomagati pri reševanju razmer v Belorusiji.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) (Začetek govora je bil neslišen)…kot zdravnica sem obiskala epicenter območja, ki ga je prizadelo sevanje. Zdravnike in znanstvenike zastrašujejo in celo zapirajo, da bi jim preprečili poročanje o resničnem zdravstvenem stanje lokalnih prebivalcev. Ljudem so zasegli radiometre in zdaj jedo radioaktivna živila.

Na voljo imam samo 30 sekund, zato povzemam: Lukašenko je morilec in to je treba povedati na glas. Kdo bo to storil, če ne Evropska unija?

  Predsednik. – Hvala, sporočilo je prejeto.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, ena od značilnosti diktatorja je, da ne upošteva nikogar. Rečemo lahko, kar hočemo, on pa bo storil, kar bo hotel. Diktatorstvu se je mogoče zoperstaviti samo z demokracijo. Komisiji sporočam, da bi si na njenem mestu na vse načine prizadeval za pomoč pri usposabljanju misleče demokratične elite. Če nam to ne uspe v Belorusiji, lahko to storimo v drugih državah. Nekdo mora prevzeti vodilno vlogo in mislim, da bi se lahko zanesli na takšne elite.

  Marcin Libicki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, sramota je, da se danes v Svetu Evrope razpravlja o Belorusiji, državi v geografskem središču Evrope, zaradi kršitev človekovih pravic. Sramota je, da je Belorusija edina evropska država, ki je izključena iz Sveta Evrope, ker ne spoštuje nobenih temeljnih človekovih pravic.

Zato se strinjam z gospodom Bielanom, da je treba okrepiti civilno družbo v Belorusiji, tako da se podpre oddajanje medijev s Poljske, usmerjeno v to družbo.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, opozarjam na stalno zatiranje mladih beloruskih demokratov. Sredi januarja je bilo več demokratov priprtih 15 dni, nato pa so bili izključeni iz univerze. Navajam nekaj konkretnih imen: Zmitser Zhaleznichenka, Anton Kalinouski in Franak Viachorka.

Univerze v EU pozivam, da tem pogumnim mladim ljudem omogočijo druge možnosti za nadaljevanje študija, da olajšajo pridobitev vizumov ter na črni seznam EU dodajo imena tistih univerzitetnih uradnikov, ki so dopustili, da jih je Lukašenko uporabil kot orodje zatiranja.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, kolikor vem je sedež Svobodne univerze v Minsku danes v Vilniusu v Litvi. Zanima me, ali bi bil komisar Figeľ pripravljen napisati pismo ministrom za izobraževanje in kulturo v ostalih 26 državah članicah EU, v katerem bi predlagal ustanovitev 27 Svobodnih univerz v Minsku. V Združenem kraljestvu so seveda odlične univerze, kot sta Oxford in Cambridge, vendar priporočam Bristol.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, pred dvajsetimi leti sem govoril pred tajnimi univerzami na Češkoslovaškem in Poljskem. Zelo me veseli, koliko naših kolegov iz Baltskih držav, Slovaške, Češke republike in Poljske danes podpira opozicijo v Belorusiji. Iskreno se jim zahvaljujem. K EU pomembno prispevate – več kot tisti, ki se vključujejo v pogovore, ki zgolj podpirajo pokvarjen režim, ki ga je treba odpraviti. Strinjam se z gospodom Buzkom: Rusija ima tu svojo odgovornost. To so postkolonialne in predkolonialne razmere, ki jih ne smemo več dopuščati.

  Predsednik. – S tem se zaključuje naš novi hitri postopek prijave k razpravi.

Dokazali ste, da je mogoče v kratkem času veliko povedati, in za to se vam zahvaljujem.

Zdaj pa nadaljujemo z odgovorom Komisije.

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, v zadnjem času se razmere v Belorusiji hitro razvijajo. Od sredine januarja je bilo izpuščenih pet od šestih političnih zapornikov, ki so bili prej opredeljeni kot taki. Eden od teh političnih zapornikov, nekdanji predsedniški kandidat Aleksander Kozulin, pa je še vedno v zaporu in slabega zdravja.

Komisija je prek kolega komisarja Ferrero-Waldnerja izrazila zadovoljstvo nad izpustitvijo zapornikov, kar je bila dolgotrajna zahteva vseh institucij EU, vključno z Evropskim parlamentom.

Vendar smo tudi jasno izrazili, da si želimo izpustitev vseh političnih zapornikov in da bi se prenehalo sistematično nadlegovanje beloruske civilne družbe, preden lahko odnosom z Belorusijo dodamo novo razsežnost.

Z drugimi besedami, naše sporočilo Belorusiji ostaja nespremenjeno: popolno partnerstvo z Belorusijo ni mogoče, dokler ta ne sprejme prepričljivih ukrepov za demokratizacijo ter spoštovanje človekovih pravic in pravne države.

To je bistvo sporočila Evrope Belorusiji, ki ga je Komisija objavila pred enim letom in ki vključuje „12 korakov do demokratizacije“, ki jih omenja vaša resolucija. Ponavljam, izpustitev vseh političnih zapornikov bi bil v zvezi s tem pomemben korak.

Poleg tega bomo pozorno spremljali parlamentarne volitve, ki so predvidene septembra 2008. Organizacija svobodnih in poštenih volitev bi bil odločilen korak Beloruskih organov oblasti. Upamo, da bo OVSE na te volitve lahko poslala popolno misijo za spremljanje in da bo svoje predstavnike lahko poslal tudi Evropski parlament.

Naslednja pomembna točka, ki jo zahteva vaša resolucija, je, da mora Belorusija uvesti moratorij na smrtno kazen. Evropska unija je to sporočilo poslala beloruskim organom oblasti.

Če se vrnemo k nedavnemu razvoju dogodkov v Belorusiji, je v zadnjih mesecih hitro napredovalo še eno vprašanje, ki je za nas zelo pomembno: odprtje delegacije Evropske komisije v Minsku, ki smo ga uradno zahtevali pred več kot dvema letoma, je zdaj neizbežno. Upamo, da bomo lahko kmalu podpisali sporazum o vzpostavitvi, da se bo lahko naša delegacija takoj odprla.

Ta delegacija nam bo omogočila okrepitev vezi z belorusko civilno družbo in tudi razvoj stikov s srednjim slojem uprave, ki bi lahko bil dovzeten za demokratične spremembe.

Kot omenja vaša resolucija, je v zvezi s tem potekalo veliko srečanj na tehnični ravni z beloruskimi strokovnjaki o zadevah skupnega interesa, kot so energetika, prevoz in okolje. Kljub temu ponovno poudarjam, da ostaja obseg teh srečanj omejen, dokler v Belorusiji prevladujejo sedanje politične razmere.

Kar zadeva ukrepe Komisije za podporo civilne družbe v Belorusiji, je Komisija bolj kot kdaj koli prej zavezana podpori beloruske civilne družbe, in naš načrt pomoči za leto 2008 je usmerjen predvsem v utrditev beloruske civilne družbe in neodvisnih medijev. Poleg tega je Komisija tudi jasno izrazila, da se bo podpora Evropski humanistični univerzi v izgnanstvu v Vilniusu nadaljevala, dokler bo potrebno. Komisarju Figeľu bom prenesel tudi sporočilo o Svobodni univerzi. Menim, da je to zelo zanimiva in dobra zamisel.

Dodajam še nekaj pripomb za gospoda Piniorja in gospo Schroedter. Začetek pogajanj o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu je med vprašanji, ki bi se obravnavala v primeru resničnega napredka v naših odnosih. Glede na politiko EU se lahko poenostavitev vizumskih postopkov obravnava v okviru politike Evropske komisije o ponovnem sprejemu le kot del pravega partnerstva v zunanjih odnosih.

To je Komisija Belorusiji pojasnila v ustnih sporočilih, ki jih je poslala 8. maja. Pripravljenost Evropske unije, da se vključi v takšna pogajanja s sosednjimi državami na podlagi veljavnega akcijskega načrta, je bila prav tako potrjena v sporočilu Komisije v zvezi s tem iz decembra 2006. Vendar Belorusija teh pogojev ne izpolnjuje.

Glede točke, ki jo je izpostavil gospod Bielan, Komisija oddaja naročila po strogem postopku javnega razpisa, da se zagotovi pregledna in poštena konkurenca. To pomeni, da Komisija ne podpira radijskih in televizijskih postaj kot takih, ampak samo posebne programe. Regionalni informacijski in komunikacijski program ENPI vključuje podporo dejavnostim medijev, ki za več kot tri leta za sedem držav znaša 7 milijonov EUR. Postopek javnega razpisa še poteka ter mediji iz držav Evropske unije in partnerskih držav lahko oddajo ponudbe za razpis.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

Pisna izjava (člen 142)

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot eden od avtorjev resolucije Evropskega parlamenta o Belorusiji opozarjam na stanje demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter na splošne razmere prebivalcev Belorusije. Belorusija ni samo bližnja soseda Unije, ki je vključena v evropsko politiko sosedstva, ampak je tudi neposredna soseda moje države, to je Poljske. Imamo skupno mejo.

To je verjetno najboljša utemeljitev, zakaj je vprašanje uresničitve pravih upov in pričakovanj navadnih državljanov te države tako pomembno za moje delo v Evropskem parlamentu. Navsezadnje je nemogoče ostati brezbrižen do tega, kar se dogaja na drugi strani meje: omejitve in upravni pritisk na nevladne organizacije, ustrahovanje, preganjanje in zapiranje demokratičnih opozicijskih aktivistov, vključno z vodji mladinskih gibanj, znanih kot Beloruska ljudska fronta in Mlada fronta.

Zato je treba hitro vzpostaviti resničen dialog med beloruskimi organi oblasti in Evropsko unijo. Unija nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da od beloruske vlade zahteva osvoboditev vseh političnih zapornikov, zagotovitev svobode medijev, neodvisnosti sodstva ter tudi spoštovanja demokratičnih vrednot in temeljnih pravic prebivalcev Belorusije. Prednost je treba dati odpravi smrtne kazni.

Evropski parlament preučuje, kako bi se za beloruske državljane poenostavila možnost, da vstopijo na ozemlje EU in tam preživijo nekaj časa. Zdaj je v obravnavi možnost zmanjšanja ali popolne odprave stroškov vizumov. To je edini način za preprečitev še večje osamitve Belorusije in njenih državljanov.

(1) Glej zapisnik.